f " - f f driartk V«Qaumie(o • • . $6.00 Za pol Ida.....$3.00 Za N«w York cdo lete • $7.00 Za iuuMUMtro oefto (sto $7.00 i ! J GLAS Lisi slovenskih deUvcer y Ameriki. rTlM largest Slovanan I>afljr m the United States. luood every day except Sunday* and legal Holiday«. 75,000 Reader*. TELKFOH: CHelaea 3—1242 Bntcrad aa Beoond Claw Matter September 21, 1303, at the Poet Office at Hew York, H. Y„ udar Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON; OHelsea »-1243 No. 233. - Stev. 233. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 5, 19 37-TOREK, 5. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. VSE C.L0. UNIJE BODO IZKLJUČENE IZ FEDERACIJE —- _ Kitajci se umikajo pri Sanghaju a. f. l. zahteva izpremembe v postavi za socijalno zaščito in predlogi glede delav. časa Izvršilni svet bo prosil delegate za polnomoč, da prekliče carter je C. I. O. — Očitajo, da je ko-muniatična organizacija. — Bojkot japonskega blaga. — Predsednik Green je zaprl vse poti, vodeče k sporazumu. — Predlagane spremembe v postavi za javno zaščito. DENVER, Colo., 4. oktobra. — Danes se je začela tukaj 57. letna konvencija Ameriške Delavske Federacije. Večina delegatov je za to, da Fe-dracija izključi vse unije, pripadajoče Lewisove-mu odboru za industrijalno organizacijo. Voditelji, ki jim načeluje predsednik William Green, so že izgotovili tozadevni program. Najprej bodo izključeni United Mine Workers in Amalgamated Clothing Workers, nato bo pa prišlo na vrsto osem drugih velikih organizacij, ki so prekinile z Greenom zveze ter se pridružile J. L. Lewisu. Izvršilni odbor bo skušal dobiti od delegatov oblast, da mu bo mogoče ustrahovati kritike v Federaciji ter nasilno uravnati nesoglasja med posameznimi skupinami. Vsak član bo tudi vprihodnje plačeval po I penny mesečno, da se bo nabrala potrebna vsota za boj proti Lewisovemu odboru. Poročilo izvršilnega odbora vsebuje obsodbo Labor Relations Boarda, ker si "nepostavno" prisvaja oblast uravnavati spore med delavskimi u-nijami. ' ®f;fl Labor Security Act bo treba v marsičem izpre-meniti in istotako predlogo, določujočo minimalne plače in maksimalni delovni čas. Delavstvo bo pozvano, naj v teh nevarnih časih organizira agitacijo proti vojni in naj bojkotira japonsko blago. Lewisov odbor smatrajo za komunistično organizacijo, ki se poslužuje nedopustnih sredstev pri ceplenju ameriškega delavskega gibanja. Predsednik William Green je prevzel vodstvo kampanje, čije svrha je uničiti Lewisovo organizacijo. Izjavil je, da si je dolgo prizadeval na miren način uravnati spor, ko je pa sprevidel, da vse skupaj nič ne pomaga, mu ne kaže drugega kot začeti 7 Lewisorti in njegovo organizacijo boj do skrajnosti. Poročilo izvršilnega odbora so odobrili vsi voditelji, še predno je bilo objavljeno. __ — Dve leti smo mirno gledali in v vseh ozirih popuščali, — pravi poročilo. — Skušali smo doseči uravnavo potom konferenc in pogajanj. Toda vse zaman. Zdaj je pa prišel izvršilni odbor do zaključka, da je napočil čas, ko mora Federacija pokazati svoj vpliv in svojo moč. V soglasju z ustavo Federacije priporoča izvršilni odbor, naj konvencija prekliče čarterje vseh mednarodnih unij, vključenih v Lewisov odbor za industrijalno organizacijo. Federacija ima danes 3,271,726. — V to število niso všteti člani suspendiranih unij. V zadnjih dvanajstih mesecih je njeno članstvo napredovalo za 831 ,671 novih članov. DETROIT, Mich., 4. oktobra. — Pri primar-I nih volitvah za izbiro kandidatov v občinske ura-de bosta Delavska Federacija in Lewisov odbor podpirala vsak svoje ljudi. Članstvo Lewisovega odbora bi rado imelo za župana bivšega državnega pravnika Patricka H. O'Briena, članstvo Federacije pa bivšega župana Johna W. Smitha. Sedanji župan Frank Couzens ne bo vec kandidiral. francija in anglua proti muss0lin1ju Anglija in Francija sta s skupno noto zahtevali od Mussolinija da zapusti Špansko. — Rusija zahteva pravico pošiljati orožje na Špansko. FAŠISTI SO BLIZU GI JONA LONDON, Anglija, 3. okt. — Anglija in Francija sta včeraj od Mussolinija zahtevali, da odpokliče svoje vojake i z Španske. Že drugič v enem mesecu sta Anglija in Francija stavili Italijo strogo zahtevo, da je Španski problem rešen. Angleški in francoski poslanik sta posvarila italijanskega vnanjega ministra grofa Ga-leazzo Ciana, da je nevarnost, da se vname splošna evropska vojna, ako še dalje ostanejo na Španskem italijanski vojaki na strani generala Francisca Franca. Angleški poslanik lord Perth in francoski nadomestni poslanik J. F. Blondel sta ministru Cianu predlagala, da je najdena rešitev španskega problema na konferenci treh držav. Ob istem času pa je Rusija poslala predsedniku nevmeše-valnega odbora lordu P 1 y-mouthu noto. v kateri zahteva, da je vsaki državi dovoljeno pošiljati orožje španski vladi. Ako se Italija ne bo hotela udeležiti konference treh držav, tedaj bo Francija odprla svojo mejo in bo dovolila prosto pot za orožje in vojasivo za španske republikance. ŽENEVA, Švica, 3. okt. — Politični odbor Lige narodov ni uspel s svojo resolucijo, ki je predlagala, da ^je nevmeše-vanje na Španskem končano, ker resolucija ni dobila vseh glasov. Albanija in Portugalska glasovali proti resoluciji, delegatov pa ni glasovalo. Resolucija je zahtevala, je nevmeševalna politika Španskem končana, ako Italija ne odpokliče svojega vojaštva. Najbolj je resolucijo podpiral ruski delegat Maksim Lit-vinov, ki je hotel dati Mussoli-niju izbiro, ali odpokliče italijanske "prostovoljce'*, ali pa bo odprta francoska meja za pošiljanje inunicije španski republikanski vladi. ste 14 da na 17 VEČERNIH OBLEK CHICAGO, 111., 2. oktobra — Na zborovanju Merchant Tailors Designers Association je izjavil Fred Nordstrom, zastopnik iz tukajšnjega mesta, da mora imeti po modi oblečen moški najmanj sedemnajst ve černih oblek. Asturske utrdbe se rušijo. — Fašisti so bombardirali Barcelono in Va-lencijo. — Begunci se vračajo na Špansko. i 1 END AYE, Francija, 4. oktobra. — Asturske utrdbe na obeh straneh Cangas de O-nis so bile razbite in mesto je padlo v roke fašistične ifrma de, ki prodira ob Biskajskem zalivu proti Gijonu. Fašisti so udarili na Cangas de Onis s svojih močnih postojank v Ribadeselli na se veru, na jugu pa iz Covandon- ge. V nedeljo so fašisti zasedli šest vasi okoli 'svetega mesta Covadonge. Ko >o prišli fašisti v mesto, so takoj pričeli i-skati slovito sliko Device co-vadongske, pa je niso našli. V Covadongi so republikanci pustili 90 mrtvih in mnogo ranjenih, ujetih pa je bilo 82. BARCELONA. Španska, 4. oktobra.—Neka fašistična bojna ladja je bombardirali Barceloni), glavno mesto Katalonije. Več oseb je bilo ubitih in porušenih nekaj hiš. MADRID, Španska, 4. okt. — Pet fašističnih aeroplanov je bombardiralo špansko pre-stolico Valencijo; ubitih je bilo 39 oseb, ranjenih pa 189. Porušenih je bilo 17 hiš, 20 pa več ali manj poškodovanih, med njimi dve gledališči, eno tržišče in ena zborovalna dvorana. PERPIGNAN, Francija, 4. oktobra. — Po načrtu, po katerem hoče francoska vlada iz Francije spraviti vse španske begunce, ^ sta dva vlaka pripeljala na Špansko begunce. V Franciji se nahaja od 50 do 100 tisoč španskih beguncev, ki so brez sredstev in jih mora preživljati francoska vlada. Begunci so sicer izrazili željo, da bi ostali v Franciji do konca državljanske vojne, toda so rekli, da bodo storili vse, da bo general Franco premagan. ČIŠČENJE V RUSUI OLAJŠANO MOSKVA, Rusija, 3. okt. — Rusko čiščenje, v katerem je bilo ustreljenih več sto iz dajalcev in sabotažnikov, na tisoče pa jih je bilo vrženih v ječe, je belo nekoliko olajšano. Istega dne, ko je bilo zopet ustreljenih 11 izdajalcev, je o-srednji rzvrsevalni odbor podpisal odredbo, ki olajšuje 18. «len sovjetskega kazenskega zakonika, ki določa smrtno kazen ali pa najvišjo zaporno kazen 10 let za vohunstvo in sabotažo. Nova postava določa kazen 25 let za slične zločine. sodnik black i japonci so napredovali in naj odstopi! Zanimivo glasovanje a-meriškega instituta za javno mnenje. — Glasovalcem je bflo stavljenih troje vprašanj. washingtonTd. C~4. okt. — Tukajšnji uradniki z zanimanjem promatrajo izid glasovanja, ki ga je priredil American Institute of Public Opinion. 59 odstotkov glasovalcev se je izrazilo za odstop sodnika Hugona L. Blacka. Glasovanje se je vršilo po vsej deželi in je bilo končano 28. septembra, torej dva dni prej. predno je sodnik Black v svojem govoru po radio priznal, da je bil svoječasno član kukluksklanske organizacije. Glasovalcem je bilo stavljenih troje vprašanj in sicer: •—• Ali ste se strinjali s predsednikom Rooseveltom, ko je i-menoval Hugona L. Blacka za člana najvišjega sodišča? To-vprašanje je zanikalo 44 odstotkov glasovalcev. 57 odstot. glasovalcev je potrdilo drugo vprašanje, ki se je glasilo: — Ce je bil Black Ku-kluksklan, ali naj odstopi? Na tretje vprašanje: — Ali naj Black ostane ali naj odstopi? — je odgovorilo 57 odstotkov glasovalcev: — Naj odstopi. zavzeli šestintrideset vasi SANGHAJ, Kitajska, 4. oktobra. — Prvič v treh tednih so Japonci v nedeljo imeli nekaj uspeha pri Sanghaju, ko so na 5 milj dolgi fronti južno in severno od Liuhanga napredovali za eno miljo ter so zavzeli 36 majhnih vasi. Pozor Naročnikom naznanjamo, da smo prenehali pošiljati potrdila za poslano naročnino. To delo nam povzroča velike stroške... Denar, ki ga izdamo v to svrho bomo uporabili za izboljšanje lista. — Zadostuje naj potrdilo poleg naslova na listu — do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. — Uprava. MOŽA JEUSTREULA KEARNEY, N. J., 4. okt. — 32-letna Margaret Pearson je oddala dva strela na svojega moža, policista Wilhelma Pear-sona, ker se je bala, da jo bo pretepel. Ko so jo odvedli k njem v bolnišnico, je rekla: — Upam, da ni nevarno ranjen. Mene ne briga, kaj se bo zgodilo z menoj. Proti večeru je policist umrl. Njegove zadnje besede so bile: — Ne vem, kaj je z menoj. Kje je moja žena? Zakonca sta se večkrat prepirala. policija pred veliko uganko V gozdu sla bila najdena mrtva zaljubljenca. — Oba sta bila dvakrat u-streljena v desno stran glave. SVEČANOST ZLATE POROKE NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEvHSi V AMEBTO PORTLAND, Oregon. 4. okt. .— V tukajšnjem mestu se je vršila velika slavnost, ki se jo je udeležilo 275 zakonskih parov, kateri so lani oziroma letos obhajali zlato poroko. Njihova skupna starost znaša — 14,000 let. ITALO BALBO V JUGOSLAVIJI DUNAJ, Avstrija, 3. okt.— Governer 'Libije, maršal Italo Balbo je sinoči v tajni misiji dospel v Zagreb. Časnikarjem ni hotel povedati;' kak namen ima njegov obisk v Jugoslaviji. Dva po L'0 let stara zaljubljenca sta bila najdena mrtva in vsak z dvema streloma v de-no stran glave v gozdu ob križišču dveh glavnih cest na Long Islandu. Na čelu obeh pa je bilo rdeče znamenje v obliki kroga, narejeno z lipstickom. To je največji zločin od poletja 1930, ko je do sedaj še neznan morilec, ki je vedno pustil za žrtvah znak "3-X", na sličen način ustrelil dva moška, medtem ko je njunima spremljevalkama prizanesel. Po mnenju policije je za ta umor dala povod ljubosumnost, in policija išče neznanega mladeniča, ki se je zaman potegoval za dekletovo lj&be-zen. Žrtvi sta Lewis Weiss,, dijak na inžinirski šoli, in Frances Hajek, učenka trgovske šole in hči peka v Queens Village, L. I. Weiss je blizu Hollisa zapeljal svoj avtomobil s ceste na gozdno pot v goščavo in se u-stavrl na odprtem kraju, kjer družine navadno prirejajo svoje piknike. Lewis in Frances <*ta bila prijatelja nad eno leto in njuni prijatelji za vsak (Čas pričakovali, da bosta nazna Inila svojo zaroko. In tako sta se najbrze držala v objemu, ko je prišel morilec in oba ustrelil. Ko sta bila oba mrtva, jima je na čelu zarisal rdeč krog. Ob 1.30 popoldne je Šel Richard F. Jarvis na svoj običajni nedeljski izprehod v gozd in je naletel ng obe trupli, _ ■ V veliko presenečenje Japoncev so kitajski kmetje še vedno ostali v svojih podrtih hišah, četudi so bile vasi zadnja dva tedna pod neprestanim ognjem. Kmetje so rekli, da svojih domov niso mogli zapustiti prej. dokler ne pospravijo riža, ker bi drugače morali pozimi beračiti. Bojna črta v Čapeju in pri Kiangvanu je neizpremenjena, četudi Japonci to črto neprenehoma obstreljujejo z artile-rijo in z bombami iz zraka. Xa črti med Lotienom in Ltihangom je divjala ves dan najljutejša bitka, v kateri ste imeli obe stranki velikanske izgul>e. Japonske bojne ladje na rekah Vangpu in Jangce so pošiljale strel za strelom v kitajske postojanke, japonski aero-plani pa so vrgli več sto bomb. NANKING, Kitajska, 4. okt. — Japonska armada, ki prodira proti jugu v provinci ttansi je pretrgala zvezo med armado governerja Jenhejša-na in osmo bivšo komunistično armado. Osma armada se bori v visokih gorah proti levc*au japonskemu krilu. Vrhovni poveljnik kitajske severne armade general Jeh-čienjing pravi, da' se bodo kitajske armade na severu večinoma oprijele vstaške vojne, mesto da bi se borile v bojnih vrstah, kajti vsled pomanjkljive vojaške opreme niso sposobne za dolg odpor. ŠANGHAJ, Kitajske, 4. oktobra. — Japonsko armadno poveljstvo naznanja, da je armada, ki prodira proti jugu ob Tiencin-Pukov železnici, zavzela važno utrjeno mesto Tehčov v severnem delu pro-ince Šantung. Nek japonski častnik v Pei-pingu je rekel, da je Tehčov padel po dvodnevnih vročih bojih in da Kitajci beže proti Cinanu, glavnem mestu province, južno od Rumene reke. PREMETENA LOPOVA WHEELING, W. Va., 4. okt. — V neko tukajšnjo pe-karijo sta prišla ponoči dva neznanca, zvezala nočnega čuvaja in ga zaprla v klet. Nato sta obtežila blagajno z žaklji sladkorja in jo razstrelila. Sladkor je popolnoma zadušil pok. Odnesla sta $1400. ADVERTISE IN 1 "GLAS NARODA" . , .... .. •-...•■X ... i New October 5, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAIL7IN UAJ^i "Glas Naroda 99 AHI Frank Sakaer, President 1. Lopsba, Sec. tf tta "OLA S NABODA* (Vaiae e* the raaple), Day M Bndm nl • ••tl«V(«Mtt*l(»Mlt pel Ma Mrt lat k onto Ma mm^ $7AC 91001 Z« pol Ma..............mm.« fLSO 12a lnoaoMTra aa etk> Ma 17.00 lEa pol Ma ..................|U0 Taarty MJO Naroda" lakaja vaaki dan apdalj la meQpotoma JOŽE ŽELENO, Vrhnika. 1HJM NABODA". Slf W. 10th Strt**, Near fi telephone! OHebea 3—1242 N. x. NOTE Ali se hoče Amerika zaplesti v vojno z Japonsko? Ali hi bila Amerika s tem kaj na dobičku! Ali bi Amerika zajam-<*ila Japonski demokracijo, katere ni slednja še nikdar po-tirni« Ali bi Amerika z mobilizacijo ugladila fašizmu pot? Državni tajnik Hull, resen človek, ki se resnično zavze- iivanredni lepoti sem slišal že 8 pomola so nas potem odpeljali z velikim avtobusom na kolodvor, prtljago pa na dragem vozu, ter so pazili na nanjo do odhoda našega, vlaka. Dasi smo imeli na morju lepo in ves čas mirno, kot da se vozimo po Ljubljanici, smo bili vseeno veseli, da smo bili zopet enkrat na suhem. Postregel si je lahko vsak s čemer si je hotel. V prostore, kamor tudi cesar peš hodi, so nas spustili proti mali vstopnini, da se lahko komodno u-miješ. Tudi drugače se vidi že vse bolj domače, ko visi na kavi ju šop natrganih listov starih telefonskih knjig in starih časopisov. Ker do odhoda našega vlaka ni bilo dosti časa, smo si Genovo le površno ogledali. Prav pred kolodvorom je postavljen visok kip Krištofa Ko. lumba. Žal nam je, da nismo mogli ogledati znamenitega že nevskega pokopališča, o čigar ma » mir, je poslal Japonski dva protesta proti obstreljevanju Xankiuga in drugih kitajskih mest. Japouska je pa odgovorila kot zna samo ona: — To jo nu ja privatna zadeva, in čimmanj se druge države vtikajo v njo, tombol je zanje. Hull ji bo ]>oslal še tretjo noto — najbrže z istim uspehom. Note same i>o sebi nič ne zaležejo,- če niso podprte z dejanji. Dejanje, ki pride v tem slučaju vpoštev, je pa bojkot ali blokada. Da vodi t« dvoje v vojno, je vsakemu znano. Zgodovina kaže, da se nobena vojskujoča se država ni crtrašila uot. Pošiljanje not je bil uvod vstopa Amerike v svetovno vojno. Če hi note državnega tajnika Stimsona kaj zalegle, bi so Japonska ne polastila Mandžurije. Ako bi bilo javno mnenje merodajno, bi Hitler danes ne imel Porenja, kajzer bi pre-l>ove«lal submarinoin potapljati ladje, in Velika Britanija l)i se ne zapletla z Buri v vojno. Sicer pa ann-riški državni department ni vselej enako občutljiv. Francovi fašisti so naprimer obstreljevali Guernico na Španskem ter usmrtili tisoče civilistov, največ žensk in o- trok. Takrat državni department ni protestiral. ba» naspret-ro. Poslužil se je nevtralnostne postave in ž njo Francu pomagal. Prvo protestno noto je poslal Hull Japonski, ko je padel izstrelek na ameriško bojno ladjo "Augusto" ter ranil osem ameriških mornariških vojakov in enega usmrti. Bojna ladja "Augusta" se še vedno nahaja na reki Vangpu pred Sanghajem. Preko nje lete dan za dnem kitajski in japonski izstrelki. Prej ali slej jo bo še kakšen zadel. In kaj potom? Nove note? Novi protesti? Ali pa akcija, s katero bi Amerika predvsem ustregla angleškim interesom na Daljnem iztoku. v Ameriki in tu pri nas V kolodvorski restavraciji N& prametnejših križiščih imajo tudi stebre z rudečo rumeno in zeleno lučjo kakor v Ameriki. Kanal pri Sv. Antonu je sedaj skoro do morja zasut, ter preurejen v krasen park. Ob parku je lepa in velika srbska pravoslavna cerkev s številnimi napisi v cirilici. Ob morju so olbširne naprave, pred katerimi je videti velike aeroplane s kakoršnimi bi se od tam do Ljubljane v pol ure z lahkoto, pripeljali. Na trgiu pri Sv. Antonu je živahno vrvenje branjevk, večina Slovenk, katere ti v primorskem narečju ponujajo vsakovrstno sadje, zelenjavo, grozdje in cvetje v nakup. Za 5 lir sojmiib naložile velik "škrnicelj" breskev, sladkih, svežih fig in črešenj, za 10 lir pa celo naročje nageljnov, srmdiol in dali j v krasnih barvah. V Postojni so prevzeli vlak slovenski-železničarji, mi pa smo se založili s par pletenimi buteljkami izvrstnega bele- j 'GLAS.NARODAlJ 4 pošiljamo v staro do* j f movino. Kdor ga ho- 4 || če naročiti za svoje ^ nam je družba pripravila fino ga vina po 5 lir liter za korajžo Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU TRUIM Dta. um $ Ufi $ IUB S t I7.lt flllM tUJM SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI pMfla mCJBi ukm kot stenj naveden«, bodisi v dinarjih ali Mrab develjajvne fee beljfte pogoje. ^ Izpla&la v ameriških dolarjih ^ 4 5.75 večerjo, katera ni več dišala po parniški kuhinji, in tudi izbor-no kapljico so nam servirali pri večerji. Družbeni uslužbenci so nam vsem potnikom spravili našo prtljago v vagone brzovlaka, ki je vozil iz Genove do Budi mptšte, ter nas je okrog osme ure zvečer potegnil s postaj proti naši domovini. Ker se je čez kako dobro uro že čisto zmračilo, smo med pogovorom s sopotniki drug za drugim zadremali. Vožnja je bila prijetna, ker je bila pred vlakom večina lokomotiva na električni pogon. V Milan smo prispeli okrog 11. ponoči ter od tam naprej ob eni čez polnoč. Ker je zopet vse kmalu zadremalo, nismo vedeli, kedaj smo vozili tik ob Gardskem jezeru ter mimo Verono in Pa-dove. Benetke so bile kakih 10 km vstran od naše proge. Med spanjem smo prevozili tudi bojevnikom na soški fronti dobro znano reko Pijavo. Ko se je zdanilo, je bila naša vožnja do Trsta skoro ves čas tik ob Jadranskem morju. Le škoda, da smo imeli skoro vso vožnjo iz Genove do Trsta po noči, ker drugače bi imeli pri-l«ko videti še veliko več zanimivosti. V Trst smo dospeli ob osmi uri zjutraj, kjer nas nas je pričakal ljubljanski zastopnik družbe g. Jaka Gorjanc, kateri nam je preskrbel v restavraciji gorek zajtrk ter tudi od tam naprej skrbel za nas prav po očetovsko. Za potnike, ki so potovali še izven naše države, so pripravili za vsakega zavitek z kruhom, sirom, salami in steklenico vina. Ker smo imeli do odhoda vlaka dve uri časa, smo si nekoliko ogledali še izpred vojne in iz leta 1920 poznani Trst. Tudi v Trstu se je mnogo spremenilo. Številne nove moderne stavbe, ceste vse tlakovane, avtomobilov vse križem. SMRTNA KOSA Umrla je po dolgi bolezni (rakom v črevesju) v Trebnjem na Dolenjskem Marija Jereb. Doma je bila iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko. V Trebnju je vodila manufakturao trgovino nad dvajset let. V Export, Pa., zapušča sestro Frances Je-lovčan. < 2IV POKOPAN V GRAMOZNI JAMI 19. septembra zjutraj se je pripetila v gramozni jami Cerkvenjaku v Slov. goricah huda nesreča, ki je razburila vso okolico in ki je zahtevala človeško žrtev. V tej gramoznici kopljejo gramoz za bano-vinsko cesto in se je pri kopanju nenadno vdrl 2 metra debeli plaz gramoza in se sesul na delavca Frasa Martina iz Stanetincev. Gramoz je pokopal delavca pod seboj in so mu delavci, ki so bili v bližini, priskočili na pomoč in pričeli z od-kopavanjem. Kljub vsem naporom pa se delavcem ni posrečilo, da bi rešili nesrečnega Frasa iz objema gramoznih plasti. Revež je izdihnil v gramozu, še predno so ga delavci mo- ter je po kratkem postanku "ucvrli" proti Rakeku. Prevozi vsi mejni kamen, se mi je zdelo kot da dihamo drugačen zrak. Žalosten pa je pogled na verigo visokih naših gora, katere i-r.a v oblasti Italjan. Sivi Nanos z ogromno težo jekla in železa na sebi zre mrko in zamišljeno pred se. Kako prijeten pogled nanj bi bil Premrjevim iz Nonvalk, Conn.? Iver je imel vlak na Rakeku samo 15 minut postanka, pregledali so nam jugoslovanski uradniki potne liste in ročno prtljago. Bili so obzirni in .uljudni, da,^ Skopati. Izkopali so ga, se je človek počutil res doma. ko je bi, u mrtev Z Rakeka smo jo ubrali im-j mo vseh postaj brez postanka (Dopi&L Pittsburgh, Pa. Kakor povsod, tako tudi v našem okrožju prišlo do več stavk. Delavci so bili prisiljeni boriti se za svoje pravice. Najdalje je trajala stavka pri tovarni Heppenstal, namreč 11 tednov. • \ Pri omenjenem podjetju je zaposlenih tudi lepo število Slovencev in Hrvatov, kateri so vsled dolge stavke bili občutno prizadeti in so potrebni pomoči. V ta namen so se društva v naši naselfb. čijih člani so tam zaposleni zedinila z vodstvom stavkarjev, da se priredi zabava, katere prebitek bo v pomoč prizadetim. Zabava se bo vr-Išila v Slovenskem Domu na 57th St. v petek dne 8. oktobra oib 7.30 zvečer. V začetku bo nastopilo nekoliko govornikov, potem pa bo prosta zabava. Če ravno je prišlo do nekega sporazuma med delavci in vodstvom to vame, da je stavka bila končana 26. septembra, je pomoč vseeno potrebna. Pomiislimo, da so izgubili 11 tednov zaslužka; nekateri še več, dokler niso bili poklicani nazaj na delo. Torej pridimo vsi, da damo nekoliko pomoči prizadetim in priznanje za njih vztrajnost. M. P., član pripravlja nega odbora. Peter • • • • • • • • reševalci so ga izvlekli iz vodnjaka in ga odpremili v bolnišnico. Almazij je zadobil težke (poškodbe na glavi in je njegovo stanje zelo resno. V SENU SE JE ZA-DUSILA Na deželi se večkrat oglase tuji popotniki, ki prosijo za prenočišče. Tako se je oglasi- Pred leti je bil neki milijonar razpisal petindvajset tisoč dolarjev nagrade za najboljši odgovor na vprašanje: — Kaj je bistvena potreba za ustanovitev svetovnega miru. Prihajal je odgovor za odgovorom. nagrado je pa dobil David Starr Jordan, profesor na Leland Stanford univerz?. Petindvajset tisoč dolarjev je dobil za ta-le odgovor: — Svetovna federacija mora preiskati gotove zadeve, ki so bistvene za medsebojno svetovno prijateljstvo ter ugotoviti najprej formalne, potem pa dejanske zveze z vsemi nasprotujočimi si strankami in le mirovati prej, predno bo ?adan temelj svetovnemu miru. Tako učeni profesor.' ( e je to priporočilo vredno petindvajset tisoč dolarjev, obljubim jaz, da jil) vsak dan Sto boljših dosti ceneje nakle-pljem. 'Neki znani ameriški slikar je potoval pet M po deželi z namenom, da ugotovi dvanajst najlepših ameriških žensk. Videl je tisoče in tisoče lepotic. izbral je izmed njih dva-najsotrico najlepših ter jih naslikal. Med dvanajstimi izbranimi je tudi njegova žena. Iz tega sledi, da možak ni samo slaven umetnik, pač pa tudi zelo previden. Fant je imel v žepu dva do-arja. Nič več in nič manj — samo dva dolarja. Pa je premišljal: — Danci proti Ljrfoljani. Pri Logatcu smo se že utrdili pri oknih, da bo toliko željni pogled na našo Vrhniko tem lepši. Takoj ' ko smo prevozili "Iberzecungo" se nam je prikazala na hribčku bela golobica —■ Sv. Trojica, in kmalu nato se je razprostirala pred nami vsa vrhniška ravan z okolico. Solze radosti so nam stopile v oči, in z veseljem sem pokazal sinku moj, in njegovih dedov rojstni kraj. Oiferaj borovniškega mostu pa smo gledali pred nami pravo panoramo vrhniške kotline, in ko je kazaj kazalec na peron-ski uri eno popoldne 12. julija, smo izstopili iz vlaka na ljubljanskem kolodvoru. (Konec v Četrtek.) Z RAZBITO GLAVO NA DNU VODNJAKA Pri gradnji studenca na Rad-vanjski cesti v Mariboru, se je pripetila nesreča. Pri tem delu zaposleni 39-letni studenčni mojster Almazij Jakob iz Ran-kovc pri Ptuju je bil zaposlen z gradnjo cementnih obokov na dnu vodnjak^. Ko je njegov pomočnik nameraval spustiti posodo s cementom na dno vodnjaka se je nenadno utrgala vrv in je posoda s cementom zgrmela z vso silo na glavo mojstra, ki je pri tej priči obležal nezavesten in ves v krvi na dnu vodnjaka. Poklicani la pri posestniku Orniku Ivanu je ponedeljek. Kaj bi z dvema v Partinju v Slov. goricah za-j dolarjema? Iz službe so me sebnica Floč Neža iz Sv. Jurija in ga naprosila, če sme prespati nočna njegovem skednju. Po potnica se je trudna in izmučena vlegla na seno. Ko je naslednjega dne ni bilo na spregled, se je gospodar podal na spodili. Ta teden ne bo nobenega zaslužka. In kdo ve, kako dolgo ga ne bo. Kaj bi z dvema dolayjema? Štirikrat lahko spim v cenenem prenočišču. In kaj potem? Sedemkrat lahko jem, če plačam za obed skedenj, kjer je našel Fločovojnekaj raanj kot trideset con-ležečo v senu. Glavo je imela|tQV 'Raj pa potem? Kaj bi z zarito v seno in ni kazala nobe-|dvQma dolarjema? nih življenjskih znakov. Na , Tako m}sli, in u^ba, lice mesta pozvani orožniki po-1 slednjič se rau ^ posvetilo v izvedujejo sedaj o vzrokih smrti in je sodeč po govorici, daj je bila Pločeva božjastna, ver-' jetno, da je imela v tej usodni noči ponoven božjasni napad in je pri tem padla z glavo v seno in se pri tem zadušila. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania i (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastoppiV ! FRANK AHLIN ? Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda 44L2S Prejeulk dobi ? atareta kraja UplAOla t dolarja*. ■uma min Bnfitm ro ouu ima u nasToapio iu * SLOVENK PUBLISHING COMPANY M POPRAVITE SLAB TEK, POKVARJEN ŽELODEC vzemite TRINERJEVO ANGELICA TONICO! Bodite pripravljeni *a jtsen in xuao! V vieh lekarnah. JUGOSLOVANSKI POGBERNIK V NEW VOSKU tal POPOLNI AJ ifOC IN OKOLICI H)QBKd VlSJ PftEDNO na na! a6uii viSJB ORCarK KAM, oruoam, OBRNITE «#.' KKMKBNI zavod, KI vai r« klA l4l|2J poantaocL ' i»o najniJ m bo nai.t IH C t NAM »Man« *» k* obMul nd nvtopnlk. ki yam k« vtfal MM In tfal vu druga pajaanlla. PfcM | M0OKLYN, N. Y, , t-*N I IfAia 4—Nil Važno za Mar je potovati t atari kraj ali daMtl iiaga ad M J»paMai*»aa*atmii. Vala« orfato-Vih iiaimi dali aafcaUb pajaanlla ta Ml m prvakrfcati, la Ja patovaaja airtai la hibe. «*to aa tm- m puafcihtaM m, MU prainje aa povratna dovoljenja, potni Into, vtaje In vae^kar jt aa potovanje «t»lai v jalMB^tai iaan, b kar Ja maac ia ■ajatanjto atroftt. NeMariJaal naj aa odlatoja do'sadnjagn trenotka, ker . ae daM h WaiMatiiaa povratno daval)aa|a. RE-ENTRX PIWI, rHMa torej taka) sa breoplefaa navadila ta aagatovljaaM Vaa^ ta SLOVEN2C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2! 6 West I Mi Street New York, N. Y. glavi: Aha, poročni lajsens stane dva dolarja. Iu je šel in se je oženil. C'e človek malo i>offleda naokrog, >e mu zdi, da je bilo zadnja leta v Ameriki dosti takih mladenieev. Revmatizem je huda bolezen. Navzlic vsem prizadevanjem pa ne vedo zdravniki tej bolezni ne pravega izvora in ne pravega zdravila. Kaj je torej revmatizem? Neki rojak ga je takole opisal: — Če stopiš, na noge, se ti zdi, da nimaš nog. Če se lotiš kakšnega dela z rokami, se ti zdi, da nimaš rok. Ko te pa začne boleti, se ti zdi, da imaš tavžente rok in nog. Ljudje žive, se uče in pozabljajo. Največ se pa nauče od tistega, kar bi radi pozabili, pa ne morejo. Novega predsednika neke južnoameriške države pozdravljajo kakor po navadi z 20 streli iz topa. Dva domačina se pozneje pomenkujeta o slavnosti. — Noj aH ni bila lepa veselica! — Kakšna veselica? Smola je bila! Zakaj pa! — Dvajsetkrat so počili, a ,£a piso zadel\! n'. 4 __. .: :__ .: . ' Al i »qV'ab it ah o d'a 99 New York, Tuesday, Octofae*A 1937 THE LARGESTtSI&VENE DAILY IN VJBj£. H. ALs Sedel je v svoji |>odstresni sobici, v revnem predmestju. Bil je razmišljevalec, pasiven borec: Favst v podstrešni sobi. Veenotstni problem so izpolnjevale njegove misli. Hipoma so se dotaknili njegovih ušes neki glasovi, ki so mu bili tako znani. Vrgel je1 1 »ogled skozi okno, v malo, oz-! ko dvorišče s plapolajoči m pe-i riloin, ki so ga obešali kar na veje. Vsepovsod stara, polomljena hišna šara. Ob enem toli dreves je slonela pevka čije glas se mu je; zdel tako znan. Bila je zelo revno oblečena in tudi drugače je delala vtis propalosti. V tem hipu jo je spoznal. Bila je ona, ki je sedaj padla na stopinjo pocestne pevke. i V svojih mlajših letih jo je; hil spoznal. Nje oče je bil vi-j soko čislan mož. Mnl njegovimi mnogimi hčerami je bila ona najmlajša in najsvojevrst-! nejša. Bilo ji je takrat komaj dvajset let. Njena lepota je bila popolna h nska lepota, s]h»-ča čutnost je bila v njenem bitju pri vsej mehkosti in dni4 ž<*esini rozko in brezdušno, tu ni nihče slavil njene nedolžne lepote. Sla je skozi roke in ži- j vela kakor v pijanosti, s ka-j tero se je omamljala in iskala nadomestila za izgubljene iluzije. Zbežala je iz očetove hiše iu je šla po poti, ki jo je morala voditi v propast. Kaj se je bilo zgodilo ž njo! O najnotranjnejšem bistvu tej pocesJtnc pevke je vedel take' malo, kolikor je malo vedel o bistvu tistega dekleta, s katerim je bil po slučaju preživel tiste o|)ojne pomladne dni na vrtu. Brezdna so med tistim časom iu sedanjim. Ta ubogri ženska, ki jo žene kot torezdo-movinsko, beračno in pocestno pevko nemirno od mesta do mesta, je kakor ptič pevec, ki se je bil izgubil v svobodi. Old tistega jutra je ni bil več videl in vendar mu je bilo, kakor da ga spremlja, kakor nevidna družica njegove osameloL sti v najoddaljenejše kraje in često je menil, da je zaslišal nje glas v uličnem hrumi, v veselih in žalostnih urah. Stroj v sfužbi vojske. Komaj dvajset let je minilo kotanj, ki so jih napravile gra-l svetovnega klanja in že zo- nate ob eksploeiji, vse to bi t je zažgan vojni požar na predstavljalo za vozila, ki bi našem planetu. Kakor da vse bila opremljena samo s kolesi, tako rekoč neprehodne ovire. Vojna industrija je izdelala vozila vseh nipgočih izvedb. Vsaka iznajdba pa ima seveda svoje ddbre in shiibe strani. Tam, kjer imamo pogon na sprednja kolesa, ne more vleči toliko teže, kakor Če poganja motor zadnja kolesa. To učinkuje še posebno slabo pri vožnji v strmino. Oe pa pride avto, pri katerem poganja motor samo zadnja kolesa, v moker peščen teren, se mu prednja kolesa vdirajo zelo globoko. Če .... . . . . , , .. .hoče tedaj spremeniti smer vož-na j višjo stopinjo v vsej tehniki« • „ , , . , i u ru • • i i-i nJe* ,nora 0,brn,t1 srednnja ko- neskončno gorje šiirili vojnih let ni prav nič izučilo človeštva Pač — dragocene izkušnje, pridobljene s k njo in življenji stotisočev, danes spet u-porabljajo narodi za uničevanje svojih bratov — sosedov. Kadar čitamo poročila iz vojne, vidimo, da je eden naj-!>olj odločilnih faktorjev za uspeh ravno tehnična oprema: letala in tanki, strojnice, topovi. to so strašne pošasti, zgrajene iz jekla in aluminija, ki se borijg med seboj. Vojna tehnika predstavlja mo na prednjih, samo na *a*i-njih ali pa na oibeh parih koles. j Kot najboljša so se izkazala vozila, ki predstavljajo prav za prav avtomobil, ki pa je tako zgrajen, da more vleči s seboj enega ali več ipriklopnih voz. Ti avtomobili so izdelani navadno z goseničnim pogonom ali pa s tremi ali štirimi pari koles. Vozila te vrste dosežejo 'precejšnjo hi trosit tudi v zelo nepripravnih terenih. Opremljeni so ti avtomobili tudi z vitlom, na katerem je navita dolga jeklena vrv. Pod sprednja kolesa se lahko za vožnjo v peskn in snegu pod ložijo primerne smuči. Taka vozila uporabljajo pozimi tudi za čiščenje cest kot snežne pluge in za lomljenje ledu v vodah do globine 80 cm. Seveda morajo biti za taka dela opremljeni s posebnimi pripravami, ki preprečijo, da veriga na kolesih ne primrene. Zavore so izdelane vedno na zračni pritisk ,tako da lahko priklopimo tudi zavore voza, ki ga vleče avtomobil za seboj. Največja brzina, ki jo doseže avlto s priklopnim vozom na ravni cesti, je 50 km na uro. S pripetim vozom premaguje strmine do 14 stopinj naklona, sam avtomobil brez priklopnega voza pa strmino do naklona 24 stopinj. Poraba goriva na cesti, ravni, brez zaprek, znaša pri hitrosti 40 km na uro in za eno tono obtežbe 3 do 4 litre bencina na 100 km razdalje. Pri manjši hitrosti in pri vožnji v slabem terenu se tudi število porabe goriva zelo poveča. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen — Gospod grof se je baš hotel obleči, ko je Jpir, poravnati ga in čitati vpričo sluge. Zato ploh, kolikor jo je dosege vek. (V pogledamo vozila, ki jih uporabljajo v vojni na terenu, vidimo, da se stavijo nato vrsto vozil čiso drugačne zaheve, kako v na ostala prometna sredstva, ki služijo civilnemu prebivalstvu!. Pri vojaških vozilih ne smemo računati na trdna tla pod kolesi, na določeno največjo strmino, do katere sme biti grajena cc«ta itd. Zavarovati je treba voznika vozila pred sovražnimi izstrelki, skrbno je treba izbrati hitrost. V terenu bi navadna vozila drsela, posebno če je teren splo-zek in moker. Molkra trava, "lovica, blato pa tudi suh, droben pesek (mivka) z ene strani, z druge pa teren preprežen z jarki, nasipi, poln lijakov, in lesa za gotov kot na smer vožnje, kar pa povzroči tolikšen upor, da avto ne more naprej. Ta nedostatek se da od pravi t i na ta način, da motor poganja sprednja in zadnja kolesa. Nabavna cena takega vozila je pa tako visoka, da se ne splača kljub njegovim prednostim. V zadnjih letih je začela tudi vojska uporabljati vlačilce v veliki meri. Od vlačilcev s pnevmatikami so se za vožnjo v peščenem ali blatnem terenu najbolje izkazali vlačilci z debelimi pnevmatikami nizkega pritiska. Vlačilci te vrste pa ravno zaradi debelih pnevmatik ne morejo doseči dovolj velike hitrosti na cestah. Tudi vlačilci imajo lahko pogon sa- POZOR ROJAKI! Zaradi smrti moje žene sem primoran prodati tristo akrov obsežno /formo z vsem orodjem in živino. Farma je izborilo urejena. Studenčnica v hlevu in v hiši. Moderno ure jen hlev je star osem let. Hiša ima H sob; kokošujak, shramba za orodje. Pišite na naslov: — PAUL LOGAR, R. D. 1./ Cherry Valley, N. Y.. Tel.: 72F12. (2x> 2ENTTNA PONUDBA Vdovec, star 57, se želi seznaniti z žensko 45 do 50 let sta ro v svrlio ženitve. Vsa pisma naj se pošlje na "Glas Naroda", 216 \V. ISth St., Nev York, pod imenom "Ženin. ADVERTISE IN ' GLAS NARODA" "Prosim, pošljite mi knjigo "NAŠI NAJLEPŠI KRAJI". Rad bi jo pokazal mojim prijateljem, da bodo videli od kod sem doma. Slišali so že .o Poljski, Češki, Slovaški in tudi drugih slovanskih deežlah, ko pa pravim, da sem Slovenec, sploh nimajo pojma o tem. Bodo videli, kajti četudi smo popolnoma ame-rikanizirani se ne sramujemo našega materne-ga jezika; podpiramo slovensko časopisje in se navdušujemo za slovensko petje. Rodna zemlja ni mogla vsem nuditi dosti, fcar je ma-lerijaVnega, obdarila nas je bogato s tem, kar je duševnega... " Triglavsko jezero ' Najlepši Nasi Kraji 87 izbranih fotografij y finem bakrotisku. ^^ KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18tK Street New York dobil brzojavko... Majhno modro brzojavko. Prečital jo je, se prestrašil in kri'knil: Tja moram! Pograbil je svoj klobuk in plašč. V tre-liutku, ko je hitel po stopnicah iz kabineta, mi je zaklical: James, glejte, da nihče lie zve za moj odhod. Vrnem se najpozneje čez poldrugi uro. — Iu odšel je. Bilo je ob devetih. — Torej baš pred dvema urama. — Da, pred dvema urama. Gospod baron bo razumel, zakaj sem hotel pridobiti na času in o-orostil mi bo, da mu nisem takoj odgovoril na .ljegovo vprašanje. Baron de Cravant je prikimal z glavo. Ves razburjen je jel hoditi po sobi in zdel se je globoko zamišljen. Mislil je že na to. da bi odšel h grofici de Fontenav in ji povedal, kaj se je zgodilo. ■Strah, da bi se ne razburila, ga je zadržal. Naslonil se je na kamin in se vprašal, kaj naj ti in sesedla se je v naslanjač. Tako je obsedela nepremično s povešeno glavo in v silnih duševnih mukali. V hipu se je vse sesulo pred njo. Njena moralna sigurnost je izginila, njene sreče je bilo konec. Ničesar več ni mogla pričakovati od bodočnosti, vsega se je morala bati samo od preteklosti. Lueie! To tajno ime žene, nepričakovano, liki strela sredi njenega jasnega življenja. Ka-reri neznani rivalinji je neki pripadalo? Kako dolgo jo že pozna Armand? Kakšen vpliv je morala imeti nanj, da ga je pripravila tako da-leč, da je zapustil svoj dom. poln prijateljev, svojo ženo v svečani obleki, vso žarečo od *re če, da se je iznevehil vsem svojim dolžnostim zakonskega moža in gospodarja? Kje je tista tajna sila, ki ga je vlekla v hladni in temni no« .'i k neznanemu cilju? Kaj ga je vezalo na to ženo, da jo je tako slepo ubogal, da je na njen urvi k lie zapustil vse in hitel k nji? Lucie! Prvič je prešinilo to ime liki ostro nabrušeno bodalo njene misli. Zdelo se ji je lepo, sveže, pri-j t no zveneče. I.ueie je morala biti lepa. Ce bi r.e bila vredna oboževanja, bi Armand... Pri tem krutem zaključku so ji pritekle solze i/, oči in zaihtela je. Ponosna žena je obstala iako solznih oč; pred baronom Cravantom vsa obupana, vsa nesrečna. Mladenič ji je hotel izraziti svoje globoko -očutje, toda komtesa ga je zadržala. — Ne, ne pustite me Paul, to mi de dobro! Eno vprašanje je imel baron na jeziku. Rad bi bil izvedel, kako se glasi brzojavka, pa se ni upal vprašati. Globoka bolest, izražena na kom-tesinem obrazu in v njenih solznih očeh, ga je < dvrnila od tega vprašanja. Ženske solze je videl že često, toda še nikoli ni videl, da bi ženska ihtela s tako prepričevalnim ponosom. Bilo je res težko najti uteho za tako gorje. Prej bi bil pripravljen prokleti njega, ki je bil kriv. da je komtesa ihtela. Baron je stal pred njo v zadregi in nobene besede ni mogel spraviti !z sebe. Kar so se začuli na hodniku nagli koraki. Komtesa je vstala, obraz se ji je naenkrat žjasnil in vzkliknila je: To je oni On se vrača! (Dalje KDOR GA VNAPREJ NAROCl ML POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV kateremu Je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike. Na drugI strani zemljevida sc imenu vseh ameriških mest in koliko prebivalcev imajo. Nadalje: Koliko prebivalcev je imela vsaka ameriška država pri predzadnjem fin pri zadnjem ljudskem Štetju; glavno mesto vsake države in Atevlio prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi mesti. Zgodovinski podatki posamesoih držav. Razdalja med ameriflCiml mesti in mesti v Južni Ameriki, itd. VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naroči Koledar sedaj, bo ta zantahr mUttid V PREPPRODAJ1 — Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 IZIDE NOVEMBRA MESECA , 3 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA ... POVESTI,. ^ ZEMLJEPIS JE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI LETOS BO POSEBNO ZANIMIV ? Cena Koledarja je 50 centov. NAROČITE PRI: i : KNJIGARNI "Glas Narodaff -m 216 West 18th Street New York "QL1B WZR0V2" New York, Tuesday, October 5, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJSjt. ME MOREM TI BAZODETI... AM ROMAN 12 2IVUEUA (TJ) Ik "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. VOJAŠKI MANEVRI V ZAPADNI FRANCIJI O 353e "Ravno tako morete oni«*l dihati. To |ia se bo zgodilo, kadar ne bom več živel." Werner vstune ter gTe od nje po terasi. Na dragem koncu otetane ter gleda v daljavo. Krčevito stiska zobe in mišice na njegovem obrazu se napenjajo. Tako se nekaj časa bori sam s seiboj, da se pomiri in se zopet vrne k Gardi. Tedaj a vidi, oma-gal, pa vas mučim. Oprostite mi, včasih me prevzame Ixilest. ker je za naju nemogoče, da bi bila srečna,, in ta bolest je tako velika, da se ne moreni premagovati. Prosim, ne jokajte več, drugače me bodo vaše solze pripravile popolnoma ob pamet." Garda si naglo obriše solze in ga pogleda tako ljubeznivo in .žalostno, da zop^t j*tisne ustnice. "Da saj ne bi nikdar stopila v vaše življenje, "Werner." Werner se prikloni pred njo ter ji globoko pogleda v oči. "Potem pa najlepšega ne bi spoznal, kar mi more življenje nuditi. Ne, Garda, ljubim celo bolečino, ki jo moram trpeti z vami. Samo ta negotovost, to me tira v obup, ker se proti temu ne morem boriti." Garda glofboko dihne. "Že vidim, Werner, da vam moram vse povedati - - *oda prosim, dajte mi še malo časa — samo še nekaj mesecev, dokler ne dobim moči, da se vam popolnoma izpovein. Kajti — sama ne vem, ako me boste potem še sploh hoteli pogledati, ako se potem ne boste popolnoma obrnili od mene. Samo še nekaj mesecev, v katerih si bom predstavljala, da se še more zgoditi kak čudež." Z gorečimi očmi jo pogleda. "Mislim, in upam, da se samo mučite z brezpomembnimi duševnimi strahovi; mučite mene in sobe, Garda Toda v vas ne bom več silil — čakal hoin, dokler ne bom vsega vedel" Garda se mu nasmeje, kakor sije sonce čez polje, ki ga je namočil dež, kadar je prešla nevihta In oba poskušata govoriti o navadnih stvareh, dokler se oba ne pomirita in se vrneta Klaus in Rena. Takoj natio pride domača gospodinja, in jih povabi k| Slika nam predstavlja francoske vojake med odmorom tekom velikih manevrov, ki so se vršili v zapadnem delu Francije. Pulaskega dan. V zmislu proglasa predsed-i Avstrijo in Prusijo in ponosna nika Jtoosevelta se bo dan 11. oktobra proslavil v tej deželi kot "spominski dan generala Kazimira Pulaskega." Poča-ščonje slovanskega junaka a-lneriške revolucije je kulmina-cija prizadevanja v kongresu, da se izkaže dolžna čast organizatorju legije Pulaskega, ki je umrl ob obsedanju mesta Savannah, Ga., pred 158 leti. Kazimir Pulaski, najstarejši sin grofa Josipa Puhuskega. se. dežel bojuj< jo rodil na Poljskem meseca marca 1748. Poljska je bila tedaj ariistokratična republika s kraljem, izvoljenim od plemstva. Rusija in Prusija sta se od časa do časa vmešavali v poljske zadeve in vsiljevali izvolitev svojega kandidata za kralja. Pristaši parlamentarne vladavine so se borili proti takemu vnn&'vanju. Ob taki priliki je ruska Kateri na Velika vsilila izvolitev Stanislava Poniatovskega na poljski pre- sip Pulaski. Kazimir Pulaski ki je bil tedaj mlad častnik, se je bojeval ob strani očeta. V-porniki so bili zmagoviti v raznih bitkah, ali njihova sredstva po nekolikih letih so bila izčrpana in njihova vojska premagana in razpršena. Piva deli- 1772. Sledile so kmalu nadalj-ne delitve dežele med Rusijo. Werner zamisljenpogleddbrata. (Dalje prdtt&j&X obedu. Oblekla si je okusno črno svilnato obleko in je izgledala zelo dostojanstveno, kot se spodobi za kako častno damo. Prisede tudi k mizi ter se zelo lepo obnaša v svojem jHJSlu. Vsi štirje mladi ljudje skušajo zadušiti svoje olW-utke in se prično veselo razgovarjati. Klaus prekosi samega sebe in ne odneha prej, dokler se Garda zopet ne zasmeje. Rena mu pri tem j»o svojih močeh pomaga, kajti videla je, da je Garda jokala in ji je hotela pomagati. Pri tem pa ji je srce zelo potrto, kati vedela je, da je Klausa ljubila in je gori v stolpu popolnoma jasno čutila, da je proti njej izgubil svoj mir. In v veliki skrili se vpraša, kaj bo sc-daj iz tega. Niti za trenutek pa ne misli, da jo hoče Klaus imeti za svojo ženo. V ta k ili slučajih se revna dekleta niso mogla poročiti, samo mladi moški so jih poželeli. In četudi je smatrala Klausa za poštenega moža, je veivlar vedela, da si v takih slučajih tu-1 stol. Izbruhnil je upor in eden di najpoštenejši možje žele, da so jim izpolnjene želje, ne da; izmed voditeljev je bil grof Jo bi mislili na ženitev. Za svojo bodočnost vidi pred seboj še mnogo hudih bojev, kajti pri tem, kar je. čutila za Klausa, bi se komaj mogla premagovati. Misli pa tudi, kaj bi postalo ž njo, ako bi, kar naj bi naklonil Bog, Garda mogla postati srečna z Wernerjem. Potem bo na Raneku odveč, nič več je ne bodo rabili. Potem se bo za njo pričel zopet noj boj za življenje, boj, obtežen vsled nesrečne ljubezni. Zato se mora tudi sama siliti k veselosti in Klaus to dobro opazi ter sluti, s čim si Rena muči glavo in srce. Toda obenem tudi ve, da je more rešiti vseh skrbi. Mirno, toda resno jo pogleda. "Samo malo potrpljenja, moje ljubko dekle — mogoče, da se bo za Wernerja in Gardo še vse dobro izšlo in potem moreva tudi midva misliti na svojo srečo." Tako ji govore njegove oči, toda Rena tega ne razume. Vidi samo, kako gorko in dobrotijivo gledajo njegov0 oei v njene in takoj ji je lahko okoli srca, pomiri se in zopet more iti po svojih poslih, da Gardo pomiri in razvedri. Po kosilu gredo vsi štirje na izprehod, na katerem ste obe mladi dami natrgali velike šopke poljskih cvetlic, katere poraeje postavite na Burgvei^xriu v vaze. Pozneje še pijo čaj zopet pod pokroviteljstvom gospodinje. Nato pa se obe dami poslovita in se odpeljeta domov. Brata gledata za avtomobilom in Werner globoko vzdihne. "Klanrs, nič več ne morem zdržati! Ali od gospice Hol-love nisi ničesar izvedel, kar bi me moglo privesti korak na-prej?" "Ne, Werner, oil nje sem samo slišal, da Garda prosi za čudež in da bi dala vse, kar ima, da bi se ji ta čudež zgodil." Werner ga pogleda. "Obljubila mi je, da bom čez nekaj mesecev izvedel za njene vzroke. Prav žalostno me je prosila, da ji dam še nekaj časa, ker se boji, da se bom potem od nje odvrnil." Klaus ga zamišljeno pogleda. "To mi vedno potrjuje, da so ji rekli, da je njena mati njenega očeta ustrelila. In vedno pridem zopet na sumnjo, da jio je stric vse to povedal na tak način, da njena mati pri tej katastrofi ni brez krivde. Kajti, bo bi ji vse to predstavil kot nesrečen slučaj, Garda ne ibi mogla biti tako obupana. Ne Vem, ta stric se mi zdi sposdben, da si izmisli tako tako pravljico, da bi Gardo odvrnil od možitve. Mogoče v svoji materi celo vidi popolno zavedajočo se morilko. In kot hči t*ke matere se zdi nevredna, da bi postala tvoja žena. Samo tako si morem celo njeno zadržanje razlagti. Zataplja se v pretiravanja in si domišljuje, da bi se z grozo odvrnil od nje, ko bi ti vae povedala." Poljska je izginila za 150 let, dokler ni zopet oživela po svetovni vojni. , S porazom upora je mladi Pulaski izgubil dom in svoje posestvo. Pobegnil je na Turško. Tu je zastonj agitiral za vojno proti Rusiji. Leta 1775 je prišel v Pariz, kjer je izvedel, da so se ameriški kolonisti uprli proti Angleški in da se mnogi revolimijoiiarji iz raznih ingtonova lačna vojska prezi-movala pri Valley Forge, je Pulaski furažira'1 za živež po okolici. V mnogih poročilih na kon- Adam Melchior, Nicholias Ry-land, Jožef Baldesqui, baron de Bose, Matija Bogo v ski, Paul Bentalon in Gerard de St. KI mo. V jeseni leta 1778 se je Pulaski s svojo legijo pridružil generalu Lincolnu, ki se je s jm»-močjo francoskega brodovja pripravljal napasti Savannah. l>ne !). oktobra je Pulaski, ki je bil tedaj 31 let star, izvedel drzen naskok na angleško fronto na čelu svojega konje-nrštva. Zadela ga je krogla in odnesli so ga na vojno ladjo "Wasp", kjer so zdravniki zaman poskusili izvleči krogljo. Umrl je na ladji. Ni ugotovljeno, da li je bil pokopan v morje ali pod hrasti na otoku St. Helena ali v Greenwich, (Ja. Amr-riški pesnik Longfellow je ustvaril romantično povest okoli zastave legije Pulaskega, ki so jo baje sešile Moravske sestre pri Bethlehemu. Skupaj z rojakom Kosciuskom je Pulaskega spomin počaščen v tej deželi kot spomin "popotnega viteza za stvar svobode." gOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfr Plfilte nam u cene voanib II Hot. reservacljo kabin ln pojasnila n potovanj«. SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Ysrk TRGOVINA Z DEKLETI IN LEPOTICAMI. v njihovih vrstah. Srečal je Benjamina, Franklina, ki je tedaj zastopal z °Promo lallke infanterije. t inentalni kongres se je Pulas-j V Nizzi je odkrila policija ki bridko pritoževal proti ne- dobro organizirano trgovino z sposobnosti in ljubosumnosti dekleti. Pustolovec neznano med podrejenimi poveljniki, narodnosti in zagonetne pretek-vsled česar%da se trati čas in j lasti, Jean Staas je organiziral da mu dostikrat ne preostaja drugo kot boriti se z medvedi. Tedaj se poljskemu revolucionarju dovolili, naj organizira svoj neodvisni konjeniški kor, ki naj obstoji iz f>8 konj in 200 pešcev, pa naj bodo konjeniki oboroženi s sulicami in pešci stvar revolucije v Parizu. Me- V neverjetno kratkem času velesilam, Rusiji, Avstriji in PnKii." Pulaski je prišel v Boston meseca julija 1777 in sestal se ,>e s Washinartonom naslednjega meseca. Ta-le je pisal John Hancoek u in sugeriral, naj *e Pulaski postavi na čelo vsega konjeništva. To se ni vresniei-lo in Pulaski je vstopil v Wasli-ingtonovo voisko kot prostovoljec. Udeležil se je bitke pri Brandywine z odliko in boril se tev Poljske se je izvršila letajic v mnogih drusrili spopadih seca maja 1777 je Franklin spi-| jf> Pulaski postavil svoj kor na sal priporočilno p;smo na ge-' polje. Izbral je nekoiiko Po-nerala Georgea Washingtona, j jjakov in Francozov za povelj-kat< renm je predstavil Pulas-j niška mesta, ali moštvo je bilo kega kot "častnika, ki slovi | večinoma sestavljeno iz doma-po vsej Evropi za svoj pogum ] f-inov. Mihael de Kovač, ki je in bojevitost svobode svoje i,j] ],a j(. jz Ogrskega, je bil drii-domovlne nroti osvojevalnim,v komandi po Pulaskem, ki kot poveljnik kavalerije. V o-nili črnili dneh, ko je Wasli- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem ri'iMi Moiitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA ▼ platno vez..............JO ▼ fino usnje vez t.........1.50 t najflnejSe usnje vez .... 1.80 t najfinejSe usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO ▼ platno Tez..............JO v fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje ves ....L80 KVIŠKU SRCA najfinejša vez.............1.60 Zvončec nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1.— Vienae, najfinejša ve*.........1.60 v lmitirano usnje ves.......60 ▼ usnje vez ..............In T fino usnje >ex..........1.— v najfinejše usnje vez ....1.29 V najfinejSe usnje trda ves 1JS0 ▼ bel celluloid vex.........L20 NEBESA NAS DOM ? ponarejeno .............L— v najfinejSe usnje vez. ....L50 v najfinejše usnje trda ves. L66 Hrvatski molitveniki: UtJehaJ starosti, fina ves. ....L— Slava Bogu, m mir ljudem fina ves. ................LM Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost rezano........1.10 Come Unto Me v platcli« vezano .........36 v belo kost vezano.........35 tfey of Heaves fino veeano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano L2Q Angleški molitveniki: (ZA ODRAZE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 ▼ celluloid najfinejša vez. ..1.56 V fino usnje vezano.......L56 Catholic Pocket Maanal: ▼ fino usnje vezano......1J50 Ave Maria: v fino usnje vezano......1.46 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA je dobil rin briuradirja-genera-la. Stotnika konjenikov sta bila grof Mount ford in Jan de Zielinski, kateri poslednji je bil ubežnik iz Sibirije. Tzmed drugih Evropcev v kiriji Pulaskega so bili: John Seydelin, grof Kovalski, Maurice Beniovski, KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS U. oktobra: Sat urn ia v Trst Queen Mary v Cherbourg 7. oktobra: He de France v Jlavre tolpo, ki je izbirala svoje žrtve najraje med udeleženkami le-t16* "ktol,ra: potnih tekem na Rivieri. Lepotice, ki so rade prihajale na Riviero v upanju, da bodo iz-volj< ne za kraljice lepote, so doživele globoko razoearanje ju v stiski so pae morale sprejeti lahko nastopijo pod sijajnimi poboji v modnih salonih na Korziki. Ko so pa prispele v Bastijo navadno že brez vseh sredstev, so bile izročene tolpi na milost in nemilost. Spravili so jih navadno v noena zab.ivisea, v najslabšo bezrtiee. Policija je aretirala tSaasa in nekaj njegovih najbližjih pajdašev. S. oktobra: Bremen v Bremen i), oktobra: Conte di .Savoia v Genoa 13. oktobra: Normandie v IIa\Te Aquitania v Cberbourgb 13. oktobra: Kuropa v Bremen Itex v Genoa oktobra: Queen Mary v Cherbourg SI. oktobra: Vulcan ia v Trst Cliamplain v Havre *J(i. oktobra: Bremen v Bremen J7. oktobra : Aquitania v Cherbourg 28. oktobra: lie de France v Havre oktobra: Conte tli Savoia v Genoa X \RO0lTE SB NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERnG KJE SE NAHAJA moj brat ANTIIOXY (i.\ BRKXJA. Zvedela sem, da jt v Clevelandu, toda naslova n< vem. Rojake prosim, naj ga mi sporoee: Mrs. jOSEPilINl MERSE (MARSH), Box Meadowlands, Pa. (4x) Z EMLJEVIDI veČina teh zastopnikov ima v zai,ogi tudi koledarje in FRATIKE; ČE NK J III PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBlSČETK zastopnika, če kaj potrebujete CALIFORNIA: San Franclaco, Jacob > »",lltw •■OLORADO: Pueblo, Peter Cntlg, A. Sard« Walsenburg. M. J. Barok INDIANA: Indianapolis, Fr. ILLINOIS: Chicago, J. Bevfi*. J. Lakanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, CU wt In Dllnoia) Jollet, Mary 3amblcli La Salle, J. SpeUcb Mascoutah, Frank Augnathi North Chicago in Waukegat, 1 thias WarSek MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplveo MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA.: Cblsbolm, Frank Gouie Ely, Joa. J. Peabel Eveleth, Louis Oouie Gilbert, Louia Vessel Hibblng, John PovSe Vlrglna, Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Qowanda, Karl Uttte Falls, OHIO: Barberton, Frank Cleveland, Antra Bobek, On. Kart- linger, Jacob Resnlk John Siapolk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krva*« Youngstown, Anton Kikelj )R2G0N: Oregon Olty, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevniktf Broughton, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Brexovee Coverdale ln okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louia Sapantlt Fairel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench^k Johnstown, John Polanti Krayn, Ant TauSel] Luzerne, Frank Bailoch Midway. John 2nst Pittsburgh In okolica, Philip Prof* Philip Progmr J( P Steel ton, A. , Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, Weat AlUa, Fr. Bttk Sheboygan, Jwyh Sake! •VYOMING: * Bock 8prlnga, Lsnis Taockar Diamond ville, Joe Rollcb Vaak sastepoik Ixda prtrdfla ca n» f, katera Je pveJeL Zastopnike topis mm "slai imsr STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju a platnenimi pregibi ............7.W POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija- Dravska Banovina CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI 30 .80 / .40 .40 .IG NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky. Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............-28 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, . New York, Virginia ............ .40 Naročilom Je priložiti denar, bodi st v gotovini, Honey Order all pottne znamke po 1 all S centa, če poiljeto gotovino, rekomandi-raJte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N« Y.