Telefon št 74.
Posamna številka 10 h.
Po poitl prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , - „ četrt, , 6„60„ meaec . 2 „ 20,
Vupravnlitvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt ,
mesec
10.-, 5 . ~ * 1 n 'O .
Za pošiljanje na dom
20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroflnho in Intarate sprejema apravnlitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se m vračajo, nefrankovana pisma ne vaprajemajo.
Uredalitvs je v Seme-niskib ulicah It. 2,1., 17.
lihaiavsaktaa.uTKinii nedelje in praznika, ob pol 6. uri popoldne.
Stev. 73.
V Ljubljani, v torek 1. aprila 1902.
Letnik
^Vabilo na naročbo.
S I. aprilom se pričenja nova na-roČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Oetrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 b na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Oetrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca
Pr. Tavčarjev kompromis Slede celjske gimnazije.
(S Štajerskega.)
V pustnem času je bilo, ko smo zvedeli, da dr. Tavčar dela za kompromis glede celjske gimnazije, in sicer pri »roži« med svojimi prijatelji. Tedaj smo smatrali to za slabo pustno Salo — a sedaj v postu začel je dr. Tavčar tudi v svojem listu ta svoj kompromisek zagovarjati. In sicer se je za-ril v svojo idejo vedno bolj in bolj in njegov organ od 27. marcija govori o tej zadevi že v tistem tonu, kakor o kranjskih klerikalcih.
Stvar, za katero se gre, je popolnoma enostavna. Spodnještajerski Slovenci celjskega in brežiškega okraja, ki štejeta blizu 170.000 prebivalcev, morajo imeti srednjo Solo z utrakvističnim podukom. Ta srednja šola je mogoča edino le v Celju, kajti le tukaj so vsi pogoji za njeno vspevanje. To
stoji, gospod dr.Tavčar! Ravno tako trdno stoji, da bi VBaka srednja šola, recimo v Žalcu, propadla, ker tam ni prav nobenih pogojev za njen obstanek. To Vam bo povedal vsak, ki razmere le količkaj pozna, in karakteristično je, da je žalski občinski zastop Bam še pred kratkim sklenil resolucijo, da naj slovenska gimnazija v Celju ostane. Ali mislite, gospod dr. Tavčar, da so žalski občinski očetje res tako bornirani, da bi se ne potegovali za gimnazijo, ko bi bilo le malo upanja, da tam vspeva. In, g. dr. Tavčar, če se od Vas ponujani kompromis res sprejme, če se slovenska gimnazija za Spodnji Stajer v Žalec prestavi, potem povabimo Vas že sedaj na njen pogreb, ki bo čez tri ali štiri leta. Vi boste najvrednejši, ki bi ta pogreb vodil, razven če boste baronu Schvvegelnu vodstvo kondukta prepustili in da mu boste Vi le ministrirali. Teden dnij poznejo pa boste lahko s celjskimi nemškutarji sedmino obhajali.
Gimnazija mora torej v Celju biti. Ali miBli gosp. dr. Tavčar res, da so spodnještajerski alovenci tako nespravljivi, da bi ne sprejeli kompromisa, ko bi v tem vprašanju sploh mogoč bil? Odgovor od celjskih nemškutarjev je dobil gospod dr. Tavčar v »Vahtaroi«, od štajerskih Nemcev pa v »Grazer Tagblattu«. In mislimo, da ta odgovor ni nikakor laskav za gospoda dr. Tavčarja, za nas Slovence pa naravnost sramotilen. In kar je najbolj žalostno, je to, da »Slov. Narod« s svojim izdajalskim pisanjem nasprotnikom pogum dela, da »Slov. Narod« sedaj po dobljeni zmagi usiljuje kompromis, ko kompromis sploh ni mogoč, kakor smo dokazali, in ko ga tudi Nemci ne sprejmejo. Če hočejo Nemci boj radi L,elja imeti, dobro, bijmo ga! Saj smo možje. Kdor se tega boji ali se ga iz kakšnih ozirov izogiblje, naj pa nikar ne kandidira ali pa mandat odloži. In če Vi, gospod doktor, trdite, da je bila letošnja večina za celjsko postavko le slučajna, da se nam v prihodnjem letu lahko to vzame, kar smo si letos priborili, Vam odgovorimo popolnoma odkrito, da to prav
nič ne de, če se le častno bojujemo in če častno pademo. Nikakor pa nočemo, da bi enkrat zgodovina pisala: Štajerske Slovence so zadušili kompromisi, — bili niso samo maloštevilni in vsled tega slabotni, ampak bili so tudi neumni!
Res je, da smo majhen in reven narod — a tepsti se ne damo. In če vlada rea ustreže Nemcem in nemškutarjem, in če nam res vzame celjsko gimnazijo, potem je dolžnost slovenskih poslancev, bojevati se do skrajnosti.
Ni še dolgo tega, da je »Slov. Narod« sam pisal v svojem duhovitem žargonu, naj vzame hudič parlament in ustavo, če nam ne more niti take malenkosti jamčiti, kakor je celjska gimnazija. Vidite, g. dr. Tavčar, to je bilo moško, na tak način se dela pogum narodu in volivcem, pa ne s ponujanjem klavrnih kompromisov.
Sicer pa upamo, da se vidimo na zaupnem shodu v Celju dno 10. aprila. A na to že sedaj opozarjamo, da mora nekdo svojo karakteristično gorenjsko ošabnost v Ljubljani pustiti, in tudi slavnega kvedra ne maramo na Štajerskem. Ta se naj pošlje ali v Novomesto ali v Črnomelj. Taisti ton, v katerem je pisan »Slov. Narod«, taisti ton, v katerem je govoril voditelj kranjske »inteligence« na volivnih shodih v Črnomlju, v Vipavi, na Krškem itd., ta ton si že sedaj p rep o vemo. Ce bo gospod dr. Tavčar skromno nastopal, kakor navadno poslanci pred volivci nastopajo, če ne bo zdražbe delal in če ne bo začel biti na obrabljeni liberalni boben, ga bomo poslušali. Sicer bo pa moral gospod dr. Tavčar in ž njim morebiti še kdo drugi zvedeti, da nam blaginja slovenskega naroda višje stoji, kot osebni interesi, in naj se gre za katerokoli osebo.
poifalijančevanje.
V Istri, dne 21. marca 1902.
Presmešno je že, kako se naši Italijani in Italijančiči trudijo pred svetom dokazati, da je Istra, v kateri je pretežna večina prebivalstva, kakor to sama uradna statistika
dokazuje, slovanske narodnosti, torej, da je ta Istra — italijanska zemlja. Psibetefi iti' razsoden človek jim pač tega ne bb verjel, dasi tudi je menda ni slovanske vasice t celi pokrajini naši, da je 2e niso poitalijsn-čili vsaj v — imenu. Jeziti pa jih vendtur mora, da se to zistematično poitalijančevanje slovanskih krajevnih imeu ne ispodnaie povsod in vselej povoljno, ali vsaj tako, kakor bi si to oni želeli. Kakor so oni vsiljivi, tako se tudi naši z vso odločnostjo branijo vsprejemati italijanska imena, namesto že od pamtiveka obstoječih slovanskih ter po vsi pravici smatrajo to kot nepotrebno novotarijo. Samo da bi vi čuli, kako se nali priprosti kmetje vzrujajo, ako jim le od daleč omenjate, da je »junta«, 1 j. deželni odbor, prekrstil njihov rojBtni kraj z izmišljenim italijanskim imenom! Bolje je vsekakor, da se jih na to niti ne spominja. Vkljub temu so Italijani do skrajnosti trdovratni. Ko pa se jim dokaže — in koliko* enakih dokazov jim je podal že naš prosti narod sam! — kako neumnost s tem vga-' njajo, onda ne vedo, na kak način bi se izmotali iz zadrege. Pred kratkim jim je celo naš dični zastopnik g. prof. Spinčic v drž." zboru zabrusil v obraz dokaz, da je ime »Koper« starejše od »Capodistrie.« Vsled' tega sa oni še ne bodejo poboljšali ter so kakor tisti: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Češ, njihova mora veljati, bodisi prava ali ne.
Tudi naša c. kr. vlada je že poizvedovala pri naših županstvih o tem poitalijan-čevanju krajevnih imen od strani poreškega dež. odbora, vendar nam ni znano, da-li je v tem oziru storila potrebne odločne korake. Pa ne, da bi se naših Italijanov zbala ? Tudi temu bi se ne bilo čuditi, sosebno ako si predstavljamo one dogodke izza časov o dvojezičnih napisih na deskah c. kr. oblastev v Istri! Da, misliti si moramo še celo, da jim naša vlada gre na roko za poitalijančevanje Istre in to ravno tudi pri imenovanjih državnih uradnikov. Samo v Pazin je poslala čez 45 uradnikov italijanske narodnosti in ti bo dosegli, da so Italijani, kateri so
LISTEK.
1191 Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
»Ne poznaš solnčka ?«
»Ne«.
»A ... a svoje mame . . . tudi ne poznaš ?«
»Mater poznam. Ze od daleč jo vselej spoznam po njeni hoji«.
»Da, da, res je. Tudi jaz z zaprtimi očmi spoznam svojo mamo«.
Govor je postal mirnejši.
»Veste«, je izpregovoril slepec z nekakim oživljenjem, »jaz čutim solnce in vem, kdaj je zašlo«.
»Kako pa to veš?«
»Zato ker . . . vidiš . . . Sam ne vem kako . . .«
»A — a!« je zategnila deklica navidez popolnoma zadovoljna s tem odgovorom, in oba sta obmolknila.
»Jaz znam čitati«, je izpregovoril spet Peter »in kmalu se naučim pisati s peresom«.
»Kako pa?« . . . je začela deklica in je naenkrat v zadregi obmolknila, ker ni
hotela nadaljevati neprijetnega vprašanja. On jo je pa vendar razumel.
»Citam b svoje knjige s prsti« ji je pojasnil.
»S prsti ? Jaz se nikoli ne bi naučila s prsti čitati ... Saj še z očmi slabo čitam. Oče pravi, da so ženske trde glave za učenje«.
»Jaz pa znam celo francosko čitati«.
»Po francosko I ... In s prsti . . . Kako si učen! ... »je rekla z iskreno vnemo. »Toda bojim se, da se boš prehladih Glej kaka megla je tam nad reko«.
»In ti ?«
»Jaz se ne bojim; kaj bo meni ?«
»Pa saj se tudi jaz ne bojim. Saj menda vendar ni mogočo, da bi se moški prej pre-hladil nego ženska ? Stric Maksim pravi, da se mož ne sme ničesa bati, niti mraza, ni lakote, ni groma, ni bliska«.
»Maksim? ... To je oni z berglami. Videla sem ga. Strašen je.«
»Ne, prav nič ni strašen. Dober je«.
»Ne, strašen je!« je ponovila nevoljno. »Ti ne veš, ker ga nisi videl«.
»Kako ga ne bi poznal, ko me vsega uči!«
»Ali kaj tepe ?«
»Nikoli ne tepe in tudi ne vpije nad menoj . . . nikoli . . .«
»To je lepo. Kaj je mogoče tepsti slepega dečka? To bi bilo greh«.
»Pa on sploh nikogar ne tepe«, je rekel Peter malo raztreseno, ker je njegovo občutljivo uho začulo korake Johimove.
Res se je kmalu prikazala Johimova postava. Njegov glas se je daleč razlegal v večerni tišini :
»Gospodi—ič!«
»Kličejo te« je rekla deklica in vstala.
»Da. Pa ne grem nič rad«.
»Le pojdi, pojdi! Jutri pridem k tebi. Zdaj te čakajo in mene tudi«.
VII.
Deklica je natančno izpolnila svojo obljubo, še celo prei kakor se je nadejal Peter. Ko je drugi dan sedel z Maksimorn pri navadnem poduku, je naenkrat vzdignil glavo, prisluškoval in rekel živo:
»Pusti me za trenotek. Prišla je deklica«.
»Kakšna deklica pa ?« se je začudil Maksim in šel za dečkom do glavnih vrat.
Včerajšnja znanka Petrova je res ravno zdaj vstopila skozi glavna vrata; zagledala je na dvoru Ano Mihajlovno in šla naravnost proti njej.
»Kaj bi pa rada, ljuba deklica ?« je vprašala ta, misleč, da so jo po kaj poslali.
Mala žena ji je resno podala roko in vprašala:
»Ali ni pri vas slepi deček ? . . . Kaj ?«
»Pri nas, da draga, pri nas«, je odgovorila gospa Popeljska in se naslajala nad njenimi jasnimi očmi in občudovala svobodno kretanje.
»Tako, vidite . . . Moja mama mi je dovolila ga obiskati. Ali ga morem videti ?«
V tem trenutku je Peter sam že pritekel k nji; nad stopnicami se je pa prikazal Maksim.
»To je včerajšnja deklica, mama! Pripovedoval sem ti«, je rekel deček in jo pozdravil. „Ravno šolo imam".
„No, za zdaj te bo stric Maksim oprostil", je rekla Ana Mihajlovna, „ga bom že prosila".
Med tem je mala gospodična, ki se je čutila popolnoma kakor doma, šla naproti Maksimu, ki se je bližal na berglah, podala mu jo roko in rekla z glasom prijazne pohvale :
„To je lepo, da ne tepete slepega dečka. Povedal mi je.«
„Je-li mogoče, gospica?" je vprašal Maksim b komično resnobo in vzel v svojo roko majčkino roko dekličino.
(Dalje pri h.)
r i
r
sicer v znatni manjšini, zmagali pri zadnjih občinskih volitvah v prvem razredu ter na ta način spravili svojih 10 kandidatov v občinski odbor. Da pa ti ne bodejo nič napravili proti našim, to se pravi, Škodovali v narodnem oziru, lahko smo prepričani, ker je naših odbornikov ravno dvakrat toliko in je izvoljen prejšnji naš župan. Enako zmešnjavo bi menda rada naredila vlada v Pod-gradu, v tem našem čisto slovanskem okraju kajti tudi tu se pritožujejo, da se jim pošiljajo uradniki — Italijani. Pomislite: Kakih 8 italijanskih uradnikov imajo v tem kraju, naših pa je baje samo 5, in verjetno je, da bodejo počasi tudi te odpravili. Toda kost je v Podgradu — trda. Dokazali so jim to naši tamošnji rodoljubi pred kakimi 7. leti, ko je dež. odbor napel vse svoje sile, razpustil občinski zastop itd., da nam vzame to našo trdnjavo. Za Liburnijo so našim preskrbeli znanega renegata Krstiča in druge njegove oprode. Tu so ravno pred zadnjimi volitvami obč. zastopa v Voloskem rovali proti našim, kar se je dalo, ko pa je došel dan volitve, niso se upali blizu in naši so volili enoglasno v vseh treh razredih. Pa da niso to pravi junaki, a — ?
KBrfoer se opravičuje.
Linška »Tagespost« priobčuje, kakor pravi, iz krogov, ki so najbližje minister-skemu predsedniku, naslednje pojasnilo v zadevi glasovanja o Celju: Napadi na ministerskega predsednika niso opravičeni, ker so P o 1 j a k i le vsled govora posl. D e m e 1 a glasovali proti resoluciji in je bil v tej zadevi zaman vsak poskus. Na katoliški centrum je pritiskal Koerber, naj opusti znani dostavek k StUrgkhovi resoluciji. Tu je imel popoln vspeh, ne more pa biti odgovoren za postopanje onih članov, ki jim opustitev do-stavka ni bila po godu, tem manj, ker o njih nameri ni bil poučen.
Glede Italijanov je bil Koerber baje popolno prepričan, da bodo glasovali z Nemci, ker se je še isti dan govorilo o spo-razumljenju. Pozneje se je Beveda pokazalo, da temu ni bilo tako. Sicer bi bil pa v tem oziru brezvspešen vsak vladni poskus.
Konečno pravi Koerber, da mu je bilo absolutno neznano, kako stališče bo v tem vprašanju zavzel minister P i e n t a k , in je vedno mislil, da se minister ne udeleži glasovanja.
Imenovani list dostavlja, da se v vladnih krogih zavedajo resnosti položaja v parlamentu, vendar pa izjavljajo, da bo vlada i nadalje vztrajala pri svojem programu ter neumorno delovala na to, da se varujeta ustava in parlament
Pientakovo stališče omajano?
Dunajskim listom, kajpada samo nem-ško-liberalnim, brzojavljajo iz Lvova, da je stališče ministra za Poljsko, dr. Pientaka, ki je učinil »nečuvenost«, da je kot član Kor-berjevega ministerstva glasoval proti zloglasni stiirghkovi resoluciji, skrajno omajano, in da ga bo torej Korber vkljub vsem dementijem moral žrtvovati. — Ce se to res zgodi, se bo pokazala vsa slabost sedanje vlade, ki ne more biti kos nemško-libe-ralnemu pritisku. — Kake posledice bi imel izstop Pientakov iz kabineta, se še ne ve, a trdi se z vso gotovostjo, da mu sledi tudi minister za Češko Rezek. Poljaki sami seveda ne bodo izvajali posledic.
Nemški strankarski minister.
Povodom boja o celjskem vprašanju so razni nemški kričači zopet sprožili vprašanje o nemškem strankarskem zastopniku v ministerstvu. S to zadevo se peča posebno koroški poslanec dr. Lemisch. Zastopnik germanskih neodrešencev bi pa po njih mnenju ne smel biti samo reprezentaoijska figura, marveč pravi zastopnik vseh Nemcev. Odvisen ne bi smel biti ne od kake po-samne stranke in ne od vlade. Vplivati bi moral kot tak v vseh narodnostnih in jezikovnih zadevah, na organizacijo oblastev in imenovanje uradnikov. Posebno važno, pravijo konečno, je pa to, da dotičnik ne pripada parlamentarnim krogom, ker bi kot poslanec moral biti posebno navezan na svojo stranko. Na to mesto mora priti mož izvan parlamentarnih krogov. — No, zadevno vprašanje bo potrebovalo še dokaj
pojasnil, ker dosedaj v tej zadevi menda nista edini niti dve nemški stranki.
Sestanek Bfilowa in Prinettija.
Napovedani sestanek voditeljev zunanje politike v Nemčiji in Italiji na italijanskih tleh je imel za Nemčijo povoljen vspeh, kar se je že naprej v obče pričakovalo. Bti-low je po poročilu ital. ofioioznega lista iz podbil Prinettiju vsa pomisleke proti tro-zvezi in proti obnovitvi trgovske pogodbe mej Nemčijo in Italijo, ter tekom razgovora s Prinettijem dospel do prepričanja, da se ital. vladni krogi ne bavijo z mislijo glede zveze s Francijo ali Anglijo. Kajpada je moral Biilovv nasprotno obljubiti, da obnovitev zveze z Nemčijo Italiji ne bo v škodo ampak v korist. Novi carinski tarif mora imeti v nemškem državnem zboru lep parlamentaren pogreb, ali pa mu morajo njegovi očetje dati drugo podobo. Brez vinske klavzule in brez drugih ugodnosti za izvoz Italijani ne marajo trozveze. — Radovedni smo, če bo Nemčija tudi to izvedla, kar je tu obljubil Biilovv, in če bo naši monarhiji merila z isto mero, kakor Italijanom.
Bolgarija in Makedonija.
Vsled korakov, ki sta jih storila zastopnika AvBtro Ogrske in Rusije, je obljubil bolgarski ministerski predsednik Danew, da bo odredil vse potrebno, da se na bolgarsko-turški meji ne ponove več taki dogodki, kakoršni so Be pojavljali v zadnjem času. Izjavil pa je obenem, da so vseh nemirov v Makedoniji in ob meji kriva le turška obla-stva. Bolgarija bo v polni meri storila svojo dolžnost, vendar pa ne more prevzeti ni-kake odgovornosti za slučaj, če bo turška vlada pošiljala nove čete v Makedonijo. V tem slučaju bi bila Bolgarija prisiljena storiti korake, ki bi Be lahko napačno tolmačili. Ravno vsled tega pa želi Danew, da poda o tej zadevi ustna pojasnilav Petrogradu.
Mirovna pogajanja v Južni Afriki.
Schalk-Burger in tovariši so po posebnih odposlancih sporočili Steinu in Dewetu svoje načrte glede premirja. DoBedaj še ni došel nikak odgovor, ker se trdi, da ni znano Steinovo bivališče. V bruseljskih burskih krogih se odločno trdi, da bo zaman vsak poskus, Stein in Dewet sta popolno edina s Kriigerjem.
Iz Amerike vrnivša se Wesse!s inWol-marans sta v soboto dalje časa konferirala z dr. Leydsem v Parizu. Tje je došel tudi angleški lord Rosebery, ki pa v časopisju izjavlja, d<* se ne sestane z burskimi odposlanci.
Angleški viri vedo poročati, da Burom primanjkuje konj. Posluževati se morajo baje celo mezgov in mul, ki bo jih vzeli Methuenu. No, bržkone ni tako hudo in se morda čuti to pomanjkanje le pri Angležih.
Pri »veliki zmagi« pri Klerksdorpu Angleži niso imeli sreče. Ušli so skoro vsi Buri, med njimi tudi Delarey.
Iz brzojavk.
Rusija ne gre iz Mandžurije. Rusija se je baje oficijelno izrazila, da nikakor ne namerava odstraniti se iz Mandžurije. — Perzijski šah pride 12. maja v Krakov, 15. maja pa na Dunaj.
—	K r a 1 j i o a V i I j e m i n a povije dete, kakor se poroča iz Haaga, meseca sept. — Razmere na Ruskem. Vojni minister je vsem častnikom varšavskega okraja odvzel potne liste in častnikom in moštvu prepovedal zapustiti garnizijo. — Svetovni mirovni kongres se bo vršil jutri v Monaco. Govorilo se bode mnogo, praktičnih vspehov pa pač ne bo.
—	Češki radikalci kandidirajo za po smrti mladočeškega držav, poslanca dr. Kur za izpraznjeno mesto v držav, zbor dr. Baxa. — Za ustanovitev slovanskega korespondenčnega urada so pričeli Čehi zbirati prispevke občin in raznih zavodov. — Rusinska univerza potom subskripcije. V Lvovu je izšla brošura, v kateri predlaga pisatelj, naj bi za vzdrževanje rusinBkega vseučilišča plačal na leto vsak rusinski kmet 20 v., vsak inteligentni Rusin pa 20 K. — Nova vsenemška stranka pod vodstvom Wolfa se je osnovala na češkem.
—	Nov Panama. V zbornici ameriških združenih držav je odkril poslanec Richard-
son, da je bilo glasovanje o prodaji danskih otokov podkupljeno. Podkupljeni poslanci ao dobili 500.000 dolarjev.
Književnost ln umetnost. Koncert v Novem Mestu.
V soboto 5. aprila 1902 priredi šola .Glasbene Matice" v Novem Mestu v Čitalnični dvorani v Novem mestu koncert na korist revnim učencem ter učiteljskemu bolniškemu zalogu. Pevske točke izvršujejo mi li in večji šolski zbor s sodelovanjem zbora »Dolenjskega pevskega društva", instrumentalne šolski gojenci. Iz prijaznosti sodelujejo gospodičine: G. G o 1 i j e v a, M. Rosinova in M. Slančeva. Posamne točke vodita gg. I Hladni k in A. Spaček Natančni programi se bodo dobivali pred koncertom pri hlagajnici. Posebna va bila se ne izdajajo. Cene prostorom : sedeži od 1. do 5. vrste po 2 K, od 6. vrste dalje po 1 K 60 h, članom »Dolenjskega pevskega društva" in ^Glasbene Matice" na osobo glaseči se sedeži do vštetega 4. aprila za polovico iste cene; vstopnina 1 K, dijaška vstopnina 40 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Blagajna pred koncertno dvorano se odpre eno uro pred početkom koncerta. — H temu koncertnemu naznanilu pristavljamo, da so programne točke res lepo izbrane. Poleg Btarejših klasikov čitati je tudi slovanske velmože B. Smetana, A. Dvorak, Čajkovski itd. Za nas Dolenjce in staro slovensko glasbo je posebej znamenito, da se bode pela tudi lepa pomenljiva pesem „A.ve, presvitla Marija", nekdanjega novomeškega kanonika Matije K a -s t e 1 c a. M. Kastelec je bil tu kanonik od 1. 1657. do svoje smrti 1. 1688, pokopan je v frančiškanski cerkvi.
»Dom in Svet« št. 4 prinaša sledečo vsebino: Nesrečno zlato I Povest. Spisal Bogdan Vened. (Dalje.) Zadehtelo mi je. Zložil Silvin Sardenko. Aleluja. Zložil Silvin Sardenko. Mož na strehi. Burka iz našega kraja. bpiBal Podgoričan. Roma la santa. Zložil M. O. Na odru življenja. Drama v štirih dajanjih. Spisal Anton Medved. (Konec.) Prišla je Vesna. Zložila Ljudmila. V zračnih višinah, črtice o zrako-plovstvu. Spisal I. Z. Trtje in povrtje. Zložil Anton Medved. On ni več tisti kot nekdaj! Zložil Silvin Sardenko. Akvilejska cerkev med Slovenci. Zgodovinska študija. Spisal dr. Jožet Gruden. (Dalje.) Dve novi igri na slovenskem odru. Dr. E L. in —j—. Stokrat mi pozdravljen bodi l Zložil Anton Medved. Od Save do Bospora. Potopisni spomini. Napisal Ivan Knific. (Dalje) »Academia Philo Ilarmonicorum« v Ljubljani. Ob dve stoletnici (1702—1902), spisal Viktor Steska. Nagelj vene deklic. Zložil Silvin Sardenko. Kako prezimujejo metulji? Priobčil Mihejev. (Konec). Veliki dan. Silhueta. Spisal F. s. Finžgar. — Književnost: Slovenska književnost: Marjetice. Uvod v biblijske zgodbe Nove naveze. Stoletna Pratika. — Hrvaška književnost: Knjige »Pedagogijskega književnega zbora« za 1. 1901. Uz obalu Adrije. Zemljopisna obuka u nižim i višim pučkim školama. Pedagogijska enciklopedija. — Češka književnost: Moje divadelni toulky. Nejnovčjši pisničky. Strniska Venkov. — Iz drugih književnosti: Taras Bulba. Die Lite-raturen des Ostens in Emzeldarstellungen. — To in ono: Naše slike, f Kardinal dr. Jakob Missia. Slovenske vzporednice na celjski gimnaziji. Domača umetnost. Vilharjeva nova opera »Ivanjska kraljica«. Hrvaški slikar Vlaho Bukovac. Češki slikar Alojzij Kalvoda. Jakob Cišinsky. »Ottuv Blovnik naučny«. Češki skladatelj Kovafovic. Razvoj gospodarskega šolstva na Češkem. O staropolj-skem ljudskem gledališču. Antoni Popiel. Boleslaw Biegas. Nove struje. Nasprotstvo mej Poljaki in Malorusi. Ukrajinsko pesništvo. KijevBka »Akademija«. Ukrajinski pisatelj Kropivnickij. Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Ziukovskij o umetnosti. Aleksej Potehin. Ruska cerkev. Viktor Hugo. Matilda Serao. Filippo Marchetti. Kaj Nemci najrajši čitajo? Srečne pesmi. Bizantstvo v znanosti. — Sah n* platnicah. — Slike: Stropna slika v Lukenj-skem gradu pri Prečini. Fot. K. C9Č. Re-surrexit! Kip Thorvvaldsenov. On je spet tisti kot nekdaj! Risal Fr. Dobnikar. Od Save do Bospora. Carigrad: Jtiksek-Kaldy-rym (Strme ulice), na levi Galatski stolp, stran 228; Hamal (prenašsvec tovorov) v Carigradu, 229; Pogled na C .rigrad iz Zlatega roga, 232; Cirigrad: v oka vrata, 233 Vinjete. Naš novi te'-',. -J- Kardinal dr. Jakob MisBia. N. V. Gc oli. Viktor Hugo. »Voditelj« v bogoslovnih vedah.
Vsebina 2. zvezka: Dvoje poglavij iz moralne statistike. Dr. J. Hohnjec. Judovski Mesija. Dr. Jos. Lesar. Darine sv. Duha. Dr. Jos. Somrek. Sacra Rota Roma. Fr. Stuhec. (Dalje.) Dušno pastirstvo : a) Nekaj o izpostavljanju Najsvetejšega. M. S. — »Alleljja« temp. paseh. pri obhajanju pri črni maši. M. o — Zakaj Kristus ni delil denarja ubogim? O. B. Šalamun. — Nekaj o blagoslavljanju z roko. M. s. — Nekaj drobtinic za socijalno delovanje dušnih pa-ptirjev. — Zakaj dušni pastir ne sme nezavestnega maziliti s sv. oljem sub conditi-
one? Dr. J. S. — Na vodi'- c. kr. finančne prokurature pri napravi .jiške knjige. — De barba clericorum (konec). Irenaeus. — Intencija. — Teologična in konferenčna vprašanja za 1. 1902. b) Priprave za biblične ka-tekeze. A. Kržič. c) Venite adoremus! R. J. Cerkveni letopis: Poslanica avstr. nadškofov in škofov na duhovščino. — Postni pastirski listi. — Jubilej 8v. očeta. — Vzhodna cerkev. Misijonski obzornik. J. E. K. Slovstvo: Dr. J. Lesar, Uvod v biblijske zgedbe N. Z — J. M. Seigerschmied, Pamet in vera.
—	P. Sporer, Theologia moralis. — Acti-ones et Constitutiones syn. dioec. lav. — Ktinstle, Die Pfarrkirche St. Peter und Paul in Reichenau - Niederzell. — Ehrhard, Der Katholizismus. — Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. — Strakl, Obrednik.
—	The Blessing cf the Waters on the Eve ot the Epiphany. — Holler, Katekizem o zakonu. Raznoterosti. — »Voditelj« izide štirikrat na leto v Mariboru in velja 5 K.
—	V zalogi je še I letnik (po 2 K 40 v.), II. Ietn. (po 4 K) in IV. letn. (po 5 K). IIL letnik je pošel.
»Slovenski učitelj«.
Vsebina 7. številke letošnjega tretjega letnika je naslednja: Velikonočne misli. — ■šolstvo na Kranjskem pred 1. 1500. Piše Viktor Steska. — Šolski zdravniki. — Protestantski zgodovinar o katoliški cerkvi in papeštvu. — Dopisi. — Slovstvo: Uvod v b blijske zgodbe nove zaveze. — Šolske vesti. — Drobtine. — Listnica uredništva.
—	»Slov. učitelj« izh»ja dvakrat na mesec in strne poiletno Ie 2*50 K.
f Kardinal Missia
Vzrok smrti.
Pri balzamiranju so našli zdravniki, da pokojnik ni bolehal le za srčno hibo, ampak da so mu tudi zapnenele srčne žile ter da mu je prezgodnjo smrt pomagala provzro-čiti tudi odebelina v trebuhu ; to zadnje zlo si je nakopal pokojni kardinal s tem, da je preveč delal in sedel ter se premalo gibal.
Kardinal na mrtvaškem odru
Vhod v staro nadškofijsko kapelo, v kateri, počiva pokojni kardinal na mrtvaškem odru, je dovoljen z ulice, izhod iz kapele pa je od zadej čez dvorišče. Nj Eminenca je oblečen v kardinalsko obleko, na rokah ima rudeče rokavice, čevlji so istotako rudeči, a vezani b srebrom; na glavi ima srebrno belo mitro. V rokah drži srebrno razpelo. Truplo leži v dragoceni krsti na visokem katafalku; mrliča se vidi popolnoma. Obličje je nekoliko potemnelo, a poteze v obrazu no nespremenjene. Poleg trupla ležijo mašne bukve in nadškofova palica. Ob vznožju leži pa kardinalski klobuk. Kapela je oblečena v črno, na stenah se nahajajo kardinalski grbi, okolo krste gori polno sveč. Pred krsto je klečalnik, na katerem molijo stalno ee vrsteči duhovniki.
PogreD.
Pogrebni sprevod pokojnega kardinala se bode pomikal jutri zjutraj ob 9. uri in sicer iz nadškofijske kapele čez Travnik in skozi Raštel v stolno cerkev; od ondot po ulici Municipio, ulici Teatro, Corso, Giuseppe Verdi, po ulici za vojašnico zopet na Travnik, od ondot po Gosposki ulici in čez Koren do Goriščeka (Piazza Catterini), kjer se sprevod razide in se popelje krsto na sv. Goro.
Na sv. Gori.
Na sv. Gori bodo truplo kardinalovo položili v jedno rakev, nahajajočo se v svetišču v cerkvi. Na plošči, ki bo pokrivala rakev, bo vrezan priprost križ, napis, ki bo na plošči, pa si je visoki pokojnik že Bam
še v življenju napravil.
*
* *
Po najnovejši odredbi se zastopstva društev in raznih korporacij ne smejo udeležiti pogreba kardinalovega z zastavami in venci.
Cesarja bo pri pogrebu zastopal višji dvornik groi Cziraky, kakor je to po najvišjem naročilu sporočil cesarjev glavni pribočnik grof Paar.
Pogreb vodi jutri kot najstarejši poreški škof Flapp, udeleže Be nadalje pogreba škof|e: dr. Jeglič, dr. K a h n in dr. M a h n i č.
# *
*
Brzojavno so nadalje izrazili sožalje: Kaptol Vrhbosanski in gen. vikar Palunkov Sarajevom, De P e t r i s, škof na čresu, sloven. katol. akad. društvi »Danica« in »Z a r i j a«, Ilugon knez W i n-dischgraetz, uradništvo polit, uprave za tol m in. okraj.
Pismeno so izrazili sočutje še: Angio-lina baronesa vit. S a r t o r i o, Anton F e-r u 11 i o, škof v Vičenci, predsedništvo deželnega nadsodišča v Trstu, kanonik Bonifacio v Kopru, »Slovenska krščanska soc. zveza« v Ljubljani, opat Ildefons Schober Seokau, Guidon baron K ti b e c k, c. in kr.
\
tajni svetnik in namestnik v p., Gradec, grof Ludovik T h u r n, Gorica, Chalaupka, podpolkovnik, Gorica.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. aprila.
Deželni odbor je v današnji svoji seji naprosil dei. odbornika g. Fr. Povieta, da pri pogrebu Njeg. Eminencije g. kardinala metropolita dr. M i s s i e zastopa dež. ,odbor kranjski.
Odklonjeni kompromis. Poniževalno je za vse Slovence, kako zaničljivo nemški listi odklanjajo od „Narodau jim ponujani kompromis, še bolj poniževalno seveda je za nas, da se je sploh stavil. Citirali smo 4e „Deutshe Wacht1', ki pravi, da Nemci ne puste, da bi njih narodna čast postala „eine elende Sohacherwaare". „Grazer Volksblatt", ki v daljšem članku dokazuje, da so slovenski liberalci le zato ponudili kompromis Nemcem, da bi tudi na Štajerskem pripravili pot slovensk o-n e m š k i liberalni zvezi proti krščanskemu ljudBtvu, kakor so to izpeljali na Kranjskem, — pristavlja k besedam celjske „Vahtarice": „Tako visokega pojma o svoji narodni časti slovenski liberalci nimajo".
Liberalci v zadregi. Kakor ob vsaki ■večji akciji, tako je tudi v celjskem vprašanju .Narod" krenil svojo pot. Nasprotniki bi si ne mogli želeti boljšega zaveznika. Kadarkoli je treba nasprotnikom postaviti se v bran Bložnim in odločnim, vedno je »Narod", ki skuša razbiti in omejiti vspeh slovenskih poslancev. Tako je bilo s potresnim posojilom, tako je tudi s celjskim vprašanjem. »Narod" je udaril kar na svojo pest, L«a struno, ki je razveselila le nasprotnike, ker jim je pokazala, da nismo niti v tem vprašanju edini. To v prvi vrsti je, kar moramo zameriti .Slov. Narodu", in naj se sedaj še tako izgovarja. O kompromisu govoriti v slovenskem časopisju ni bilo prav nič treba ; ako je dr. Tavčar imel kake posebne želje in ljubezen do Nemcev, naj bi to izrazil v krogu slovenskih poslancev. Faktum je, da imamo v celjskem vprašanju večino zbornice na svoji strani, ozir, kako se reši vlada iz zadrege, ali celo strah pred nemško obstrukcijo za nas ni merodajen. Cas je že, da se enkrat odločno zlomi z vednimi vprašanji .Kaj poreko nacijonalni ali liberalni Nemci!" Enkrat mora biti drugače in bolje je, da pride takoj kriza kakor pa, da bi vsled kake bojazni pred krizo mi morali odnehati od svojih pravic! Naj se le sčisti vreme v parlamentu. To seve tistim, ki smatrajo parlament le za areno „farške gonje", ni prav, in zato so v silni zadregi, kar kažejo z dolgobesodnim zago varjanjem v „Narodu". Uprav smejati pa se moramo, da si „Narod" prepoveduje vsako nezaupanje v rodoljubje liberalnih kapacitet, ki so zbrane okolu »Naroda", češ „nihče nam ne more navesti niti najmanjšega dejanja, ki bi dovoljevalo kak dvom o našem čistem in nesebičnem rodo-ljubju. Kaj si mislita dr. S c h a f 1 e r in ba-ron&chwegel, ko bereta to v „Na-rodu". Na tak smešen način Bi liberaloi hočejo pomagati iz zadrege. Res veliko predrznosti je treba, da si upa list, ki je zvezo z Nemci javno zagovarjal, pisati: „Naš list ima samo jedno nalogo, zastopati koristi slovenskega naroda, delati za narodni , kulturni in gospodarski napredek Slovencev in podpirati tiste stranke in tiste može, ki v tem smislu delujejo". Naj se „Narod" še tako zvija, narodna politika kranjskih liberalcev se kaže vsikdar v takih barvah, ki niso slovenske, in naj „Narod" namaže šs toliko papirja, dejstvo je, da je vodja kranjske liberalne stranke oddaljil se od skupnega stališča Slovencev v eeljski zadevi, da pa je skoro istočasno v državnem zboru kot zastopnik naroda, ki nima nobene slovenske višje gimnazije, govoril, naj se nemška nižja gimnazija v Kočevju razširi v višjo gimnazijo. Taki politiki moramo Slovenci enkrat odločno narediti konec.
t Matija Torkar. Kakor se nam z Rake brzojavlja, je umrl ondi v soboto zvečer po dolgi mučni bolezni č. gosp. Matija Torkar, bivši župnik v Košani in slovenski pisatelj, sedaj živeč v pokoju na Raki
Pokopali so ga danes dopoldne ob 9. uri. Pokojnik je bil rojen v Zaspu 27. lebr. 1832, v mašnika posvečen 1. avg. 1864. Naj podiva v miru!
Osebne vesti. Mimo Ljubljane se je peljal danes zjutraj želez. min. W i 11 e k na potu v Pulj. — & srebrnim zaslužnim križcem je odlikovan orožmški vodja g. Ivan Debevec v Ljubljani. — Postni praktik, za Novo mesto je postal absolv. višji gimn. g. Iv. Bukovnik, poštni poduradnik III. vrste pa odpravnik g. Ant. Š e m e v Ljubljani. V prvo plačilno vrsto 111 razreda se je pomaknil poštni odpravnik g. Jos. S terma nn v Ljubljani. Definitivna sta postala zač. poštna slugi gg. Avg. Marinko in Mat. Cuderman.
Velikonočne procesije so se izvršile letos v Ljubljani ob ugodnem vremenu in primeroma dobri udeležbi. Tudi pri procesiji v stolnici, katero je vodil presvetli g. knezo-škcf sam, je bilo opaziti letos nekoliko več moških nego zadnja leta. Te procesije se je udeležil mej drugimi tudi dež. predsednik baron Heinz uradniki dež. vlade in drugih uradov, ter zastopniki raznih deželnih in avtonomnih uradov. Posebno lepa je bila vrsta ženskih svetilk. Svirala je vojaška godba, ki je tudi pri ostalih procesijah preskrbela godbo, le v Trnovem je svirala „Dru-štvena godba." — Veličastna je bila zopet letos zaobljubljena potresna procesija velikonočno nedeljo popoldne, ki jo je vodil presvetli k nunski cerkvi in ki je napolnila z udeleženci skoro ves Kongresni trg.
Knežja dvojica Windischgratz se nahaja sedaj v Jeruzalemu. Od tu se vrneta knez Windischgr!itz in soproga nazaj v Kairo, kjer ostaneta do srede aprila. Potem nastopita potovanje v domovino preko Nea-polja in Rima, kjer ostaneta več dni in bota sprejeta tudi pri papežu. Pričetkom maja prideta na Dunaj, kjer bo bota mudila kakih 14 dni.
ljubljanski občinski svet ima redno sejo jutri v sredo, dnč 2. aprila 1902, ob šestih zvečer v mestnej dvorani. Na dnevnem redu je: Personalnega in pravnega odseka poročilo o županovem dopisu v zadevi spremembe uradnega naslova ne-cega mestnega uslužbenca. Stavbnega odseka poročilo v Viljem Treotovej prošnji za razdelitev njegovega sveta ob Novih ulicah na stavbišča. Policijskega odseka poročilo o dopisu mestnega Bveta v Libercu v zadevi prošnje do državnega zbora, da bi Bklenil zakon o kužnih boleznih. Klavničnega ravnateljstva poročilo o dopisu klavničnega nadzorstva glede prometa v mestnej klavnici in na živinskih sejmih 1. 1901. Finančnega odseka poročila: o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za leto 1901; o neki ponudbi za odkup mestnega stavbišča ob podaljšanih Levstikovih ulicah; o škontraciji mestne blagajnice dne 6. maroa 1.1.; o prošnji likvidacijskega odbora b i v S e »Meščan, godbe« za prispevek; o prošnjah dveh mest. uslužbencev za podporo. Direktorija mestne elektrarne poročilo: o nasvetovanih določilih za prejemanje toka iz meBtne elektrarne in o nekih premembah v ceniku o prejemanju toka; o prošnji treh elektrarniških uslužbencev za popravo njihovih koles.
Odlikovanje Občina Jančivrh Arlica je izvolila č. g. župnika Fr. Hr a s te 1 j a , župnik v Ribnici na Pohorju, častnim občanom.
Šolska vest Dvorazrednico v Litiji nameravajo razširiti v trirazrednico. — Vodstvo štirirazrednice v Zagorju je začasno poverjeno vpokojenemu nadučitelju gospodu Jos. Cerinu. — bola za silo se je uvedla na Kolovratu. Poučeval bo dvakrat na teden šolski vodja v Izlakih g. F. Luža r.—Pouk na zasilni šoli v Št. Lambertu so poverili pomožni učiteljici gdč. Dor. D e r e a n i na Sv. gori.
Iz Kranja se poroča: Se nikoli se ni tako Blovesno izvršila velikonočna procesija, kakor letos. Vdeležila se je procesije vsa požarna bramba z mestno godbo, mnogo c. kr. uradništva, in kar je bilo najlepše in prvič, okoli 500 svetilcev in Bvetilk, ki so svetili pred Najsvetejšim. Bili so deloma iz Marijino družbe, deloma udje bratovščine sv. liešnjega Telesa.
Javno predavanje »Slov. kršč. soc. zveze« jutri izostane radi pogreba kar-
dinala Misaie. Predavanje bo jutri teden ob navadni uri. Predaval bo g. dr. O p e k a.
Čehi O Slovencih Dopisnik ,,Hlasa Naroda" je interveniral nekega liberalnega Slovenca o celjskem vprašanju. Ta mu je odgovoril: „Po svojem svetovnem nazirsnju sem naprednjak, a v tej stvari dajem prav konservativcem. Prepričan sem, da sedaj nikakor ni bilo umestno, štajerskim Slovencem ponujati kak kompromis z Nemci1'. Njegova izvajanja so podobna našim.
V začasnem proračunu, ki ga je v soboto objavil dunajski uradni list, se nahajajo mej drugimi tudi te-le postavke: 40.000 K za II. državno gimnazijo v Ljub Ijani, za bratovsko skladnico v Idriji in za uravnavo Voglajne 173.650 K, za vojašnico v Novemmestu 70.000 K, prvi rok za zgradbo uradnega poslopja v Radoljici 34.000 K.
Umrl je Artur grof S e r m a g e. Pokopan bo v Gorici.
Krekov »Socijalizem« namerava »Hrvatska radniška zajednica« v Zagrebu izvesti na hrvaščino.
Škofjeloški vodovod Komisijonelni ogled za zgradbo škofjeloškega vodovoda se vrši v torek 8. aprila t. 1. ob devetih dopoludne.
Preskrbnine mestnih delavcev v Ljubljani. Načrt, s katerim se bo pečal v eni prihodnjih sej ljublj. obč. svet, določa preskrbnine za mestne delavce in diurniste ter njih vdove in sirote. Po lOletnem službovanju imajo ti v slučaju invalidnosti pra-vco do pokojnine v iznosu 20 % letne plače, za vsako nadaljnje leto l'b% več do najvišje meje 75%. Minimum se določi na letnih 240 kron. Za vdovo je določenih 50%, za sirote 15% možu ozir. očetu pripadajoče pokojnine. Mestna občina d& v to svrho vsako leto 2000 K, delavci sami donašajo v zaklad z 2% svoje plače. Za pomožne uradnike se ustanovi poseben zaklad.
lurtev nesreče na Studenca. V nedeljo zjutraj je v tukajšnji bolnici umrl gezini čuvaj iz Zadobrove Ivan Babnik, o katerem smo poročali, da ga je dne 6. pr. m. po nesreči v nogo ustrelil bivši vratar na južn. kolodvoru g. L. Praunsois. Praun-seis je bil veliki petek obsojen na 20 K.
Ogenj na Šmarni gori Včeraj popoldne, ko se je na Šmarni gori kar trlo ljudstva z vseh strani, je jela goreti trava pod barako v sedlu. Ogenj so pogasili prihiteli gasilci.
Ogenj na Črnuikem mostu Včeraj popoldne je na črnuškem mostu na neznan način navstal ogenj, ki bo ga pa ljublj. izletniki kmalu pogasili.
Požar. Posestniku Jan. Potočniku v Domžalah je 27. t. m. pogorel dvojni kozolec s krmo in orodjem. Zažgal je neki 51etni otrok. Škodo cenijo na 1200 K. Pogorolec je bil zavarovan. — Dne 24. t. m. je posestniku Ant. II jčevarju na Paki pogorel pod s krmo. Škodo jo 1800 K, zavarovan je bil z» 1200 K.
Katoliški Nemci in celjsko vprašanje. »Vaterland« prinaša članek, v katerem pravi, da dokler Slovenci nič druzega ne zahtevajo, kakor obstanek sedanjih celjskih elov. gimnazijskih vsporednic v sedanjem sestavu, toliko časa je nemogoče, da bi iz tega nastala za Nemce kaka nevarnost.
Štajarski deželni zbor. Namera, da se skliče štajarski dež. zbor h kratkemu zasedanju, se je v zadnjem trenotku opustiL, ker so merodajni krogi prišli do prepričanja, da graško posojilo ne bo rešeno brez dolgotrajnih debat. Tudi najnovejša politična situ-vacija, katero je povzročila celjska zadeva, je bila merodajna, da se bode sklical štajarski dež. zbor skoro g- tovo še-le koncem meseca aprila, da odob posojilno zadevo graškega mesta.
Domača obrv v Celju. Danes je otvoril v Celju svojo kleparsko delavnico g. Jož. Kregar, bra! go-ip. Iv. Kregarja. Domačega obrtnika priporočamo v blagohotno podporo 1
Najnovejše »delo« istrskega dež. odbora. Istrski dež. odbor je sklenil, da v 47 krajnih občinah službeno uvede doklado radi zaostalega — davka, na človeško pamet, to je, šolskih taks. Veselite bo, davkoplačevalci Istre!
Volitve v trgovsko zbornico v Gorici se bodo vršile dne 7. in 8. aprila.
Ljubljanske se ce. Umrl je v Ljubljani o. kr. Btotnik v pokoju g. V i n-cencllubschmann. — Nov vino-t o č je otvorila gospa O j s t r i š na Poljanski cesti. — Kje bo stala nova gimnazija? Cujemo, da se je večina obč. sveta odločila za stavbeni prostor g. Dečmana na Poljanski cesti. — Povozil je v soboto zvečer v Prečnih ulicah neki kolesar 801et-nega ubožca Jos. Giruna. — Nove zgradbe v Ljubljani. V bližini nove justične palače si zgrade letos nova poslopja: bratje Pogačnik, kamnosek Vodnik, trgovec Čuden, dalje Župan Hribar, >Nar. tiskarna«, Volavšek iz Trbovelj; v Predilnih ulicah si zgradi hišo Frid. Stark, v Vel. čolnarskih ulicah Bvečar O. Dolenec, na Sv. Petra cesti gospa Regali. stavbenik V. Treo zgradi v Novi ulici še letos dve večji hiši. — Pre-memba posestvu, Nekdaj Godčevo hišo na Židovski stezi j ^.upil g. Weber, hišo tvrdke Vidic et Co. na TržaSki cesti pa učitelj g. Jos. Kostanjevec. — Pekarijo na elektriko otvori v nekdanji Njšakovi vojašnici gosp. Julij K a n t z. S potrebnimi deli so je že pričelo. — Izgubil je pred-včeranjim nekdo srebrno napestnico, neki uradni sluga pa bankovec za 20 K.
.Avanti" — „Sole". Čudno se je zasukala ta zadeva o teh dveh tržaških laških listih: o prvem (»Avantiju«), ki je, kakor smo poročali, suspendiran od vlade, in o drugem (.Sole"), čegar bližnje rojstvo nam naznanjajo lepaki po tržaikih mestnih oglih. »Sole« je imel postati nekak nasprotnik in konkurent »Avantiju«, a čuden slučaj je hotel, da bo ravno obratno, da postane njegov naslednik! Izdajatelj prejšnjega »Avan-tija«, g. Camber, je namreč prehitel nakane svojih konkurentov, davši svojemu novemu listu ime »Sole«, namenjeno konkurenčnemu podjetju. Dne 6. aprila t. J. prične namreč Camber izdajati nov list »II Sole«, kateri bo seveda deloval popolnoma y smeri bivšega »Avantija«.
Slovenske predstave v tržaški okolici. Dramatični cdsek pevskega društva »Adrija« v Barkovljah priredi dne 6. aprila t. 1. v »Narodnem domu« v Barkovljah predstavo dr. Vošnjakove drame »Lepa Vida«.
Obsodbe v Trstu. Radi zadnjih nemirov v Trstu je bila zopet obsojena cela vrsta delavcev. Jurij Oberšek je dobil 10 dnij zapora, kurjač Petronio 10 dnij zapora, agent Ferrand mescc dnij ječe, delavec Fakoč 14 dnij zapora, kurjač Venturini 7 dnij zapora, dalavec Lipanc en mesec težke ječe in voznik Lisjak c meseca težke ječe.
Cela občina prestopila v katol. cerkev. Občina Lukavica v Bukovini je z vsemi prebivavci prestopila iz razkolne cerkve v katoliško.
Z Velehrada se nam piše: Na Vele-hradu izda založništvo I. Melicharka krasne podobe sv. Cirila in Metoda v velikem in malem lormatu. Podobe bodo narejene po sohi češkega umetnika Maxi, katera krasi velehradsko baziliko. Ob strani bosta sliki cerkve bv. Klementa v Rimu in romarske cerkve na Velehradu. Tekst na prednji in zadnji strani bo v vseh slovanskih jezikih. Cena bo nizka. Tudi take slike bodo v zalogi, ki imajo zadnjo stran prosto, da se da nanjo tiskati ali pisati besedilo za posebne priložnosti. Naročila bo naj pošiljajo omenjenemu založništvu.
Socijalni demokrati Strankarski zbor jugoslovanske socijalne demokracije se bo prihodnjo jesen pečal s predlogom, da se strankarsko vodstvo premeati iz Trsta nazaj v Ljubljano. — bocijalni demokratje izdajo potom upravništva »Rudečega pra-porja« svoje užigalice s sliko Karola Marksa.
Stavka na Reki. Kurilci ogrsko hrvaške parobrodne družbe so stopili v stavko. Pridružijo se jim tudi kurilci družbe „Adria." Pogajanja se vrše. Uslužbenci na parobrodih ki so bili o velikonočnih praznikih namenjeni iz Reke v Opatijo, so tudi stopili v stavko in zahtevajo večjo plačo. Ravnateljstvo jim jo je moralo dovoliti, nakar so pričeli zopet z delom. Tudi delavci pri državni železnici so zagrozili s štrajkom. Na Reki je sedaj ena cela brigada vojakov. Solidarnost reških delavcav je tako velika, da so delavci posameznih tovarn sklenili 1 odstotek svojega pičlega zaslužka postaviti stavkujočim
n« razpolago toliko časa, dokler ne bode fitrajk končan.
• » *
Najnovejše od rasnih strani. —
Veleizdajstvo v Rusiji. Polkovniku Grimmu so v osmih slučajih doka zali, da je tuji državi izdal vojaške tajnosti. Rusko vojno sodišče ga je obsodilo v dosmrtno ječo. — Najstarejši častnik v Evropi je fcm. Edvard baron Schwarz, ki živi na Dunaju. Bil je 74 let vojak in je sedaj star 94 It t. — Demonstracije rezervistov so imeli po raznih krajih Italije. Rezervisti so zahtevali, naj se jih pusti domov, ker so ni več bati za javni red. — Električna ura. Urar David Perret je iznašel električno uro, ki gre 15 let, ne da bi jo bilo treba naviti.
—	Laški železničarji zopit zahtevajo novih poboljškov za posamezne kategorije in zopet groze s stavko. - O ha-z a r d n i aferi grofa Potockega bode razpravljalo dunajsko sodišče 30. t. m.
—	Svaka umoril. V Budimpeši je ustrelil agent Jožef Deutsch svojega svaka hišnega posestnika Goldsteina, ker mu le-ta ni hotel posoditi denarja. Tudi Deutsch se je ustrelil. — Kraljica Draga je, kakor se pcroča iz Belgrada, v blagoslovljenem stanju. — Ogrski mlini. Zaveza ogrskih mlinarjev je sklenila, da bodo ogrski mlini delali v Budimpešti samo 4 dni na teden, v proviroi pa 4 in pol dni na teden.
—	Obravnava Palizzolo. Porotna obravnava proti bivšemu laškemu poslancu Palizzolo, kateri je obdolžen zavratnega umora, traja čez pol leta. Nekaj porotnikov je vsled napora obolelo. — Samomor v cerkvi. V Velikem Nehwizdu se je stražnik Franc Svoboda obesil v cerkvi. — »Poljski Dom« bodo zidali Poljaki v Berolinu.
Knjižnico pisatelja Carduccija, ki
šteje okoli 30.000 zvezkov in okolo 1000 že izdanih in tudi še ne natisnjenih rokopisov, bo kupila italijanska kraljica vdova Margerita. V pogodbi se dovoljuje Carduc-ciju, da do svoje smrti Bvobudno rabi to knjižnico.
Kotiček za liberalce. Aškerc proti Tavčarju! Prosimo g. bravce, to ni šala, dasi je danes prvi april! To je bridka resnica! Aškerc Tavčarju levite bere. »Ljubljanski Zvon« namreč poroča o celjski zadevi in pristavlja: »V bodoče se moramo v državnem zboru boriti alovani sami. Toliko pa je jaeno, da se iz Celja ne umaknemo sami nikdar prostovoljno, ker smo ondukaj doma! Kdor pa bi v tem kritičnem položaju še priporočal celo kompromis z Nemci, tega poli tikarja bi ne mogli smatrati več za Slovenca in Slovana!«
—	Torej tudi Aškerc je postal Brutus! — Dr. Tavčarju želimo, da naj kmalu postane ljubljanski župan. To je vendar preveč, kar se že upajo vse proti njemu!
Telefonska in brzojavna poročila.
Boh. Bistrica, 1. aprila. Danes je doslo krog deset tujih voznikov s par konji. Baje so najeti od j ud a iz Hrušice. Razburjenost med domačini velika. — Državne poslance prosimo pomoči.
Preželj, župan.
Gradec, 1. aprila. Štajerski deželni zbor bo imel sklepati o milijonskem dolgu graškega mesta. Zadeva je jako kočljiva, ker se razne stranke odločno upirajo, da bi se štajersko glavno mesto tako zadolžilo. Razburjenje je splošno in opazke, ki se delajo proti gospodarstvu graškega nemškonacionalnega občinskega sveta, niso prav nič laskave. Nemška ljudska stranka in nemški ra-dikalci se posvetujejo, ker splošno se pričakuje, da se zaradi te točke situacija jako poostri.
Dunaj, 1. aprila. Nemci zopet zahtevajo, naj se jim da posebni nemški minister. Če Slovani dobro drže, se bo ta namera izjalovila.
Dunaj, 1. aprila. Ogrski ministerski predsednik Szell in drugi ministri so prišli danes na Dunaj. Pogovarjali se bodo z avstrijskimi ministri zaradi državnega proračuna in zaradi delega-cijskega zasedanja, za katero morajo pripraviti svoj program. Delegaciji se
snidela okoli sredo meseca majnika. Glavna predmeta za posvetovanje bosta: n a g o d b a z Ogrsko in carinski tarif.
Lvov, 1. aprila. „Slowo Polskie" poroča o pogovoru svojega sotrudnika s češkim parlamentarcem. Ta je rekel, da je bilo postopanje ministra Pigtaka čisto pravilno in smešno je, če se sodi, da bi on mogel glede celjske zadeve drugače delati. Minister Rezek je s Pigtakom popolnoma solidaren in enih misli. Ako bi zaradi celjskega glasovanja moral Pigtak zapustiti ministerstvo, bi to bil bojni klic za avstrijske Slovane. Cehi bi bili prisiljeni stopiti v najhujšo opozicijo in če treba, tudi v o b s t r u k c i j o. Začel bi se nov češki orkester v zbornici, in Cehi bi ga tako izpeljali, da bi vse drugo v pričo njega oglušilo.
Lvov, 1. aprila. Pri velikih dijaških nemirih, ki so se dogodili ravnokar v Moskvi, je bilo aretiranih okoli 10 00 oseb. Od teh je do 70u dijakov in do 80 dijakinj. Največ je bilo aretiranih na ulici in so bili obsojeni na krajši zapor. A glavni krivci se tran-sportirajo v Sibirijo v izgnanstvo.
Reka, 1. aprila. Napovedana stavka se je danes pričela. Stavkajo delavci v luki in vozniki. Mir se doslej ni kalil.
Petrograd, 1. aprila. Bolgarski ministerski predsednik je došel sem in imel daljši razgovor z zunanjim ministrom grofom Limbsdorffom.
Petrograd, 1. aprila. Določil se je program za potovanje francoskega pred-sednikaLoubeta v Petrograd. Dne30.maja. se Loubet pripelje in 23. maja odpotuje odtod.
Madrid, 1. aprila. Mej ministri ni nikake edinosti glede izvedbe dekreta
0	kongregacijah. Iz Barcelone je vlada pozvala ondotnega prefekta. Obsedno stanje se odpravi.
Pckin, 1. aprila. Kitajska vlada je izdala nove zelo stroge naredbe v zadevi podeljevanja koncesij za rudniška podjetja inozemcem.
Umrli so:
30. marca. Anton Verhunc, rejenček, 9 mesecev, Sv. Petra nasip št. 67, črevesni katar. — Vincenrij Hiibschmann, c in kr. stotnik v p., 69 let. Rimska cesta 2, diabetes. — Frančiška Grošelj, redarja hči,
1	leto, Krakovski nasip 10, bronchitis capillaris.
Meteorologijo poročilo.
fiSics nsd morjem 506 Žffi.srtri?;! zračni tlak 786'Cie.s
V-:- V
404 1-1
i 1	Cu opn-soT&nja	SUnje barometru T ni a.	Temperatur* P® C«l«ja	Voirsvi	Sabo	|1. •S-5 rt <« u O. te
29| 9 zveč.		~732-7	67	sl. sever.	oblač.	0.3
30	7. zjutr. 2 popol.	7241 7239	6-2 14 0	sr. vzh. sr. sszah.	oblač. pol. oblač.	
3U| 9. zveč.		727-6	6-8 | si. sever		jasno	00
31	7. zjutr. 2. popol.	729-1 728-7	0-3 11-7	sl. jug ro. j:ah.	megla jasno	
31	9. xv e«	731-6	6-2	sr. svzh.	jasno	00
1	7. zjutr. 2. popol.	732 6 7315	2 1 14 5	sl. jzah. sr. jzah.	del. jasno, jasno	
Srednja temperatura sobote 8-8°, norm.: 6-2°. Srednja temperatura nedelje 9 0°, normale: 6-4°. Srednja temperatura pondeljka 5 7°, normale: 6-6°.
Zahvala. 406
Za izkazana dobrodejna sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta in strica, gospoda
Avgusta Pucihar-ja
poslovodje tiskarne Blasnikovih naslednikov
nadalje za lepe vence, kakor tudi za mnogo-brojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem svojo odkritosrčno zahvalo. Nadalje zahvaljujemo iskreno gg. pevce »Glasbene Matice« za k srcu segajoče žalostinke pred hišo in ob odprtem grobu. Ravno tako hvalo izrekamo cenj. lastništvu in njegovim pg. tovarišem Blasnikove tiskarne, kakor tudi članom si. tiskarskega društva za izkazano nam naklonjenost. Vsem še enkrat našo najsrčnejšo zahvalo.
Podpisani javljajo sem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih ljubljeua hčerka, oziroma sestrica, gospica
W1
v nedeljo, 30. t. m., ob \',1 uri popoldne po kratki, mučni bolezni v 17. letu svoje starosti prominula.
Pogreb nepozabne rajnce bo v torek popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Za tiho sožalje se prosi.
Kostanjevica, dn6 30. marca 1902.
Dr. Josip. Wurner, oče. — Ama.lja Wurner, mati. — Arnold Wnrner, c.
in kr. poročnik, Frlo Wurner, brata. — Adela Wurner, sestra.
Štedilno leštilo za tla f iTt
Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za doma-o porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 B 11—8
Bogato svojo zalogo
ajnovejfe izvršenihi vsakovrstnih
VOZ
priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ponizki ceni.
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
pefer Keršič
209 7 zaloga in tvornica voz v Šiški pri Ljubljani.
VABILO
na
redni občni zbor
»Posojilnice v Dobrepoljah,
reg. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dn£ 13. aprila 1902 ob Vt4. uri popoldne v posojilniških prostorih v Dobrepoljah.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega sklepa za 1. 1901.
3.	Volitve: a) načelstva, b) računskega preglednika in njega namestnika.
4.	Slučajnosti.
V Dobrepoljah, 19. marca 1902.
402 i-i	Načelstvo.
V slučaja, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, vriil se bode ob 4. uri popoldne isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bode sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov.
Obleke za dame
po najnovejšem kroju, kakor tudi otročje Obleke po najnižji ceni izdeluje
Ivanka Gorjanc, roj. Primožič
v Ljubljani, Cerkvene ulice it. 21,
vrata 22, I. nadstropje. 394 (2-2)
Nova hiša,
z nekoliko posestvom, v bližini velikih tovarn, pripravna za gostilno ali drugi obrt, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. 3b4 6-6 Kje, povč upravništvo »Slovenca".
Vožnjekarte
in
tovorni listi
AM14KIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Ked	S na i «*
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	346 3
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
Št. 404.
Razglas.
369 3—3
Za zgradbo nove klavnice v Kranju oddalo se bode potom pismenih ponudb sledeče delo:
a)	uravnava terena s.....K 379.—
b)	zgradba klavnice...... 33454.—
c. kanalizacija........ 1100.—
d) notranja oprava . . . . . „ 7226.45
v skupni svoti K 42159.45 Pismene, postavno kolekovane ponudbe, v katerih je ponudbene svote s številko in besedami zaznamovati, so do 8. aprila 1902 opoludne pri podpisanem mestnem pred-stojništvu s 5 % varščino ponudene svote izročiti s pristavkom, da ponudnik stavbene pogoje pozna in se istim brez ugovora podvrže.
Načrti, troškovniki in pogoji so v uradnih urah vsakemu v občinskem uradu na razpolago.
Mestno predsfojnišfvo v Kranju,
dne 22. marca 1902.
Žalujoči ostali.
Po zelo nizki ceni
^ na prodaj
raznovrstna pohištvena, gospodarska in druga oprava
kakor: sodi, kadi, omare, majhni vozički, kotel za žganje itd. td. — Natančneje " e se v Prešernovih ulicah št. 3.	390 3-3
4SJT Nakup ln prodaja *£XE> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„11 EBCUH"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih '	glavnio.	134 30
Isdajatelj: Rr. Evgta Lsnp«.
Odgovorni vrednik: Ivfn Rakovao.
Tisk;',Katoliške Tiskarne v Ljubljani.