AÑO (LETO) XXVIII (22)
No. (štev.) 27
ESLOVENIA LIBRE)
BUENOS AIBJ»
3. jufija Í969
Na rob Kavčičevemu nastopnemu govoru
Stane Kavčič je bil drugič izvoljen za predsednika Izvršnega odbora Socialistične Republike Slovenije ter je tako meseca maja vnovič prevzel posle predsednika slovenske vlade. Kavčič velja za človeka, ki brani slovenske pravice proti izkoriščanju juga. Toda Kavčič je tudi izredno teoretično izgrajen komunist ter pod svojo avtonomistično težnjo skriva krepko in strogo komunistično „načelnost“ in nepo-puščanje na znotraj. Ko je ponovno prevzel predsedništvo Slovenije, to se pravi: socialistične republike — kot taka je v ustavi, ne pa v realnosti — je podčrtal tri stvari: 1) da „bo laliko vsakdo dobil svoj prostor, izrazno možnost in tudi svoj delež pri družbenem proizvodu... tako delavec v tovarni... kakor tudi duhovni ustvarjavec v prosveti, znanosti, umetnosti itd__“ toda
pod pogojem, da 2) „želi sodelovati pri socialističnem napredku slovenskega naroda . Sicer pa čaka 3) „odločen preiir in trda roka za vse pojave.. .reakcije.“
Kljub vsej „liberalizaciji“ komunizma v Sloveniji, ki se oznanja vedno bolj v svetu, vendarle na vsakem koraku naletimo, da se stvari glede reakcije niso spremenile dosti. Poglejmo samo na nekaj pojavov v slovenskem kulturnem življenju.
Naj omenim samo to: že dvakrat je bila napovedana izdaja pesmi Franceta Balantiča v domovini v redakciji Mitja Mejaka, še danes po 25 letih smrti v domovini ni izšla! Zakaj? Kljub temu, da ji literarna zgodovina daje oznako „naše najgloblje miselne oz. najbolj vdano religiozne-mistične pesnitve“ (Slodnjak), zbirke ni in ni na spregled, dočim jo izobraženci doma — zlasti mladina — hlastno in slastno .probira v zamejski izdaji in ceni. Zakaj ? „Odločno preziranje reakcionarnega religioznega pesnika.“ Slodnjak podaja v nemški študiji Balantičevo celostransko sliko kot klasika slovenske sodobne lirike, Rebula govori v Slovenskem seminarju v Ljubljani — kot gost iz Trsta — o njem kot onemu izmed vrhov slovensko lirike, — toda zbirke ni in ni... Prezir oblastnikov tudi take velike v svobodnem svetu priznane umetnine!
Lani je umrl prof. Jakob 'šolar, odličen slavist, urednik klasikov, pisec študij iz slov. fonetike, sestavljavec slovarjev itd. itd., nacionalist, ki je preživel Dachau, toda tudi komunistične joče (pei let) ter je dosegel visoka cerkvena odlikovanja kot duhovnik. Bil je odličen jezikoslovec, ter uspešni knjižni organizator (Mohorjeva družba, Slavistično društvo...). V Slodnja-kovem najnovejšem Slovenskem slovstvu, ki je v koroškem izdanj'u v celoti posvečeno — lahko bi rekli koroškemu Šolarju izpred stoletja — Antonu Janežiču, ni niti zabeleženo njegovo ime! Pa je vendar 'zaslužen za slovensko književnost. Ne verjamem, da bi to njegovo delo ne omenjal pisec, njegov kolega, mislim pa si lahko, da je tu imel prste vmes oficielni prezir do takega, ki se ni znal vključiti v „socialistično izgradnjo domovine“, kot terja Kavčič. Bogve, skozi koliko rok ' je šel rokopis preden je zagledal beli dan lepo po oficielno sfriziran...
Tak prezir pa že od vsega početka velja emigraciji. „Rodna gruda“ emigracije po drugi svetovni vojni ne pozna in vseh teh desettisočev po vseh kontinentih, pa naj se uveljavljajo v svetu kakor koli, gospodarsko, zlasti pa kulturno, zanjo ni. In jih po Kavčičevem programu tudi ne bo. Interes in priznanje zamejskega slovenskega kulturnega dela sega kvečjemu še na Primorsko in Koroško. Čez morja in oceane ne sega.
Te dni sem dobil v pogled monumentalni oficielni Krajevni leksikon Slovonije, kjer so podatki o vseh. mestih in vaseh iz zgodovine do najnovejših dni. Zanimala me je Škofja Loka: cela stran kulturnih delavcev, ki je v tem tisočletnem mestu zagledalo luč sveta, ali v njem delovalo, je tu pustilo svoje ime. Ni pa med njimi Tineta Debeljaka, pisca skoraj petdesetih knjižnih izdaj. Pač pa je njegov
MIXOM ISO POTOVAL V AZIJO IM MOM1UMIJO
Najzanimivejša zunanjepolitična novica preteklega tedna je bila vsekakor objava Bele hiše v Washingtonu, da bo ameriški predsednik Nixon ob koncu tega meseca odšel na potovanje po petih južnih azijskih državah in da bo pred vrnitvijo v ZDA obiskal še komunistično Romunijo, kjer se bo mudil prve dni avgusta. '
Iz Washington» bo Nixon najprej odletel na ameriško vojno ladjo Hornet, ki bo sredi Tihega oceana čakala na vrnitev treh ameriških astronavtov v kabini Apolo XI. z Lune. Nixon bo z ladje opazoval vrnitev Apolo XI. ter bo pozdravil vesoljske prvake, ko bodo s helikopterjem pristali na ladji.
Zatem bo Nixon odletel v Manilo na FTipine, od tam pa v Bangkok, Tailandija, nato pa v New Delhi v Indiii in Lahore. V Washington se bo vrnil skozi Bukarešto v Romuniji.
Naznanilo Bele hiše je po vsem svetu sprožilo vrsto komentarjev. Sovjetska vlada se je že več mesecev podajala z romunsko vlado glede obiska Brežnjeva in Kosygina v Bukarešti. Romuni'a je zavlačevala pogajanja in so morali sovjeti obisk neprestano odlagati. V ta pogajanja je sedaj udarila novica o Nixonovem obisku v Romu-ni'i in sicer na povabilo romunske vlade. V Kremlju so bili razjarjeni 'ter so pritisnili na Bukarešto, da je pristala na sovjetsko zahtevo, da bosta Brežnjev in Kosvgin prišla na obisk v Romunijo 14. julija, se pravi tri tedne
pred Nixonom. V Kremlju so so prestrašili, da bi predstavnik največje „kapitalistične“ države prišel na obisk v komunistično Romunijo prej kot Brežnjev in Kosygin.
V Washingtonu so se istočasno z objavo o Nixonovem obisku v Bukarešti začeli nediplomatsko opravičevati, da tega obiska „nikomur ni treba smatrati za udarec v obraz Moskvi“, temveč, da „Nixon potuje v Bukarešto, ker sp romunski vodje izrazili željo po. boljših odnosih med Vzhodom in Zahodom, ki naj bi zagotovili trajen mir.“
Romunski komunistični diktator Ceaucescu, ki je povabil Nixona na obisk v Bukarešto, je v Washingtonu zapisan kot „komunist, ki misli s svojo glavo“, se pravi, ne pristaja na sleherni sovjetski diktat, kakor to dela predvsem vzhodnonemški komunistični sovjetski vazal Ulbricht. Na nedavnem komunističnem kongresu v Moskvi ni Ceaucescu hotel obsoditi rdeče Kitajske. Nasprotno, Peking je v Bukarešti nedavno nastavil svojega novega veleposlanika kot dokaz za „prisrčne odnose“, ki vladajo med Bukarešto in Pekingom. Ceaucescu skuša za Romunijo doseči dobre odnose z Moskvo, Pekingom in Washingtonom, Nixon pa je sprejel vabilo z namenom, da bi v komunistične vrste zanesel novo seme razkola.
Brežnjev in Kosygin nameravata ob svojem obisku v Bukarešti podpisati novo pogodbo o prijateljstvu med ZSSR in Romunijo za naslednjih 20 let.

Kritika Mlxonaw vietnamske politike
V	ZDA je vsled Nixonovc izjave o umiku ameriških vojakov iz Vietnama v naslednjih 13 mesecih več političnih in vojaških ameriških osebnosti izjavilo, da „jo Nixon govoril hitro, brez premisleka“, ko je na tiskovni konferenci objavil umik ameriške vojske iz Vietnama.
Govornik Belo Hišo Ronald Zeigei-je vsebino takih trditev zanikal in dejal.. da jo Nixon svojo izjavo dobro premislil ter da ni govoril v jezi na kritike , ameriških vojnih naporov v Vietnamu.
V	Pentagonu sa kljub temu mnenja, da jo imel Nixôn slabe svetovalce, da je na tiskovni konferenci celo izjavil, da „upa, da bo še. pred koncem leta 1970 mogel potegniti vse ameriško vojaštvo iz Vietnama, se pravi pred datumom, ki ga je bil postavil bivšt obrambni minister Clark Clifford.“
Ziegler je pozval Hanoi, naj pozitivno odgovori na Nixonovo odločitev o umiku 25.000 ameriških vojakov iz Vietnama do konca avgusta in na njegovo predloge o nadzorovanih splošnih volitvah po odhodu tujih čet Iz Južnega Vietnama. „Čas je že za odgovor z druge strani,“ je pribil Ziegler.
Najhujši kritik ameriškega hoja proti komunizmu v Vietnamu je ameriški senator Edvard Kennedy, ki je nedavno spet dejal, da se „Južnemu Vietnamu in Severni Ameriki ni posrečilo pridobiti naklonjenosti tistih, katerih svobodo s takimi žrtvami bra-
nimo.“ Kennedy je tudi izjavil, da se vsled mirovnih razgovorov v Parizu „hitro bliža dan, ko se bo vietnamsko ljudstvo z volitvami ali z akcijo odločilo za svojo nadaljnjo usodo) Bila bi zadnja ironija vojne, če bi se južno-vietnamsko prebivalstvo obrnilo proti scigonski vladi, ker so dobili malo sočustvovanja in skrbnosti od tistih, kateri trdilo, da so njihovi borci. To bomo kmalu videli in želi sadove naše setve,“v je zaključil svojo-izjavo Kennedy.
ffedločme besede pmpeSa - Wavla VE.
Papež Pavel VI. je na svoji splošni avdienci pretekli teden nastopil proti nasprotnikom encikliko Humanae vitae.
Dobesedno je dejal: „želja po poenostavljanju duhovnosti gre predaleč. Nič več zakonitosti, nič več dogmatizma, no asketstva, ne avtoritete. Govr— rifo: ‘Odpreti moramo vrata lahkemu krščanstvu’. Hočejo ‘osvoboditi’ Cerkev njenih hierarhičnih struktur, asi-miliiati našo katoliško doktrino z drugimi verskimi koncepti, zrahljati vezi krščanske morale, ki jo vulgarno opi-KU[^'° kot 'tabu’. Hočejo, ponavljamo, krščanstvo, ki naj bi bilo lahko, tako v veri kot v morali. Toda krščanstvo ni ¿a tiste, ki šo slabiči v moči volje in moralne vesti, ni za mlačne in konformistične duhove,“ je bil povsem jasen Pavel VI. v svojih izjavah.
soimenjak in sošoleb Ciril Debeljak, uslužbenec Mohorjeve družbe v Celiu in igravec na prosvetnih odrih... Tudi tu ne verjamem, da bi ga sestavljavci, njegovi šolski vrstniki in rojaki ne poznali in ga namenoma zamolčali. To je storil oficielno prakticirani in vnovič oznanjeni „odločen prezir“...
Imam v roki fotografijo koroške igralske družine, ki stoji pred Domom v Domžalah okrog velikega plakata, kjer stoji z velikimi črkami napisano: MARTIN KRPAN. Toda s povečevalnim steklom iščem Vombergarjevo pisateljevo ime: ni ga... Prezir...
In tako dalje, in tako dalje... verjetno na vseh poljih...
Novi predsedniški govor ne pozna tolerance do nesomišljenikov... „Trda roka“ za one doma, „prezir“ za emigracijo. Nič se ni spremenilo oficielno razmerje do nje — po posameznih revijah je pač čutiti nekaj, odjuge —, kajti v predsednikovih besedah še ve-
dno čutimo stare trditve, kot jo je nekoč zapisal celo v italijanski reviji pesnik Zlobec (ime?), da pač riiso več Slovenci tisti, ki so se protivili Osvobodilni fronti in šli v svet... Še vedno v nas odmeva prva izdaja Janeževe Zgodovine, ki ne imenuje pisateljev ne tistih doma, ki niso bili vključeni v Osvobodilno fronto, ne onih v- emigraciji... V času „liberalizacije“ in „odjuge“ je zamrznil že dvakrat naznanjeni Balantič... so zavrženi iz zgodovine sedanjosti imena, ki ne godijo „utrjevanju socialistične demokracije“, kar je posebej omenil Kavčič kot cilj svoje nove vlade.
Kot sredstvo pa: „odločen prezir“ in „trda roka“.
Samo toliko s kredo na rob Kavčičevega prestolnega govora V času, ko se je „doma vse spremenilo in ni več tako, kot je bilo...“
td
Rechazar la subversión
Los últimos días fuimos testigos de una serie de hechos vandálicos, que quisieron tener visos de protesta legítima. Tras la aparente calma que sucedió a los hechos ocurridos en Córdoba, “estudiantes” y otros disconformes se han dedicado a declarar huelgas, organizar manifestaciones, provocar disturbios, destrozos, incendios, atentados.
Es hora de preguntarse, cuáles son los móviles que los impulsan a ello, y a qué conduce su acción. Son evidentemente grupos perfectamente organizados, cuyo fin es provocar el desorden y el caos, ya que solo en ese estado de cosas, pueden fructificar sus intentos de subversión. Su falta de objetivos ¡nacionales positivos, como también sus métodos terroristas los identifican claramente como agentes del comunismo internacional.
Por eso es deber de todos los hombres amantes de la libertad y el respeto a la persona humana, rechazar el terror y la subversión y bregar en paz. , y orden por la grandeza nacional y la justicia social.
Odkloniti prevrátnosf
Zadnje dni smo bili priče vrste vandalskih dejanj, ki. pa so hotela imeti izraz zakonitega protesta. Po navideznem miru, ki je sledil cordobskim dogodkom, so „študentje“ in drugi nezadovoljneži proglašali stavke, organizirali. manifestacije, povzročali nerede, uničenja, požige in atentate.
čas je že, da se vprašamo, katera so njihova gonila in kam to pelje. To šo perfektno organizirane skupine, katerih namen je povzročiti nered in kaos, ker le v takih okoliščinah lahko obrodijo sad njihovi prevratni nameni. Pomanjkanje resničnih narodnih ciljev kakor tudi njihove teroristične metode jih jasno istovetijo kot agente mednarodnega komunizma.
Zato je dolžnost vseh svobodoljubnih ljudi, ki jim je mar spoštovanje človeške osebe, odkleniti teror in prevratnost in delati v miru in redu za narodno veličino in socialno pravičnost.
Francija shlicuje zasedanje SET
Novi francoski ministrski predsednik Jacques Chaban-Delmas je pretekli teden v francoskem parlamentu izjavil, da smatra za potreben čim prej šnji sestanek članic Dkupnega evropskega trga, da bi s tem „dali nov zalet ideji evropskega združenja.“ Prav tako je izjavil, da bo Francija še boli okrepila svojo prijateljske odnose z ZDA, in da bo ostala „zvesta Atlantski zvezi“.
Chaban-Delmas je indirektno obsodil sovjetsko invazijo češkoslovaške, toda zagotovil nadaljevanje De Gaullo-vo politiko sodelovanja s. komunističnim blokom.
Glede notranje politike nove vlade jo Chaban-Delmas poudaril, da francoska valuta ne bo razvrednotena, pač pač bo uveden nov obnovitveni gospodarski načrt za ustavitev inflacije in obnovo francoskega plačilnega ravnotežja.
„Odkrito izjavljamo, da smo pri-
pravljeni za korist Evrope hiteti naprej kolikor hitro mogoče in tako daleč, kolikor daleč so pripravljeni iti tudi naši partnerji v smeri evropskega združenja.“ je' trdil Chaban-Delmas. Dejal je, da se morajo članice SET-a najprej med seboj sporazumeti, če in kdaj bodo pripustile Anglijo in druge prosilce v to skupnost.
Na podlagi predsednikovih izjav opazovalci sklepajo, da bodo minili dolgi meseci, predno se bodo članice SET-a sporazumele med seboj, kako ravnati s problemom Anglije, katere včlanjcnjo je De Gaulle prvič vetirat že leta 1963.
Evropski parlament SET-a je minuli ponedeljek začel s svojim enotedenskim zasedanjem, prvim, odkar je nova francoska vlada nastopila v Parizu. Polog vprašanja britanskega včla-njcnja v SET, bodo funkcionarji razpravljali tudi o vprašanju ceh, poljedelskih proizvodov ter bodo morali odobriti 'program Euratoma.
Z T EDNA V TEDEN
l
čilska vlada je iznenada podržavila rudnike bakra v državi, med njimi največji rudnik te kovine Anacondo, ki je bila v ameriških rokah. Prvotno zamisel o večinskem lastništvu delnic rudnika je Frei opustil in podržavi! bakrene rudnike. Prevzem rudnikov se bo izvršil v naslednjih 12 letih.
Perujska vlada je objavila Uvedbo agrarne reforme, s katero so razlastili posestva tujcev in domačih veleposestnikov. Indijanske vasi v Peruju se bodo odslej naprej imenovale “kmečke občine” ter „bo treba prenehati s starimi rasnimi zatiranji,“ je zapovedala perujska vojaška vlada.
V Alžiru je v zaporu umrl „vsled srčne kapi“, kakor pravi uradno poročilo, znani katanški vodja Moise čom-be. Bil je kratek čas tudi predsednik bivšega belgijskega Konga. Zapušča
ženo in 10 otrok. Alžirska socialistična vlada predsednika Boumediena je ugrabila čomfccja na letalu, ko je potoval iz Ibize na Mallorco. V Kongu je bil Čombe obsojen na smrt, obtožen krivde umora prosovjetskega predsednika Lumumbe.
Honduras in El Salvador sta prekinila medsebojne diplomatske odnose-vsled spora njunega prebivalstva na meddržavnih nogometnih tekmah, na. katerih je enkrat zmagalo moštvo El Salvadorja, drugič pa moštvo Hondurasa. Tretja, odločilna tekma je bila nato' odigrana v Mehiki. Iz Hondurasa je pred razjarjenimi Salvadorjani zbežalo čez mejo nad 10.000 ljudi. Sosednje državice Guatemala, Costa Rica in Nicaragua posredujejo v sporu, ki je resno prizadel Srednjeameriški skupni trg.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Mir in red za vsako ceno
Pretekli teden je bil zopet poln napetih dogodkov, neredov in požigov, ki so končno pripeljali do tega, da je vlada proglasila obsedno stanje. K temu so privedli razni dogodki, ki prvotno niso bili povezani med seboj.
V	sredo, 25. junija je Narodni varnostni svet objavil, da se vlada zaveda, da v državi delujejo prevratne skupine, ki povzročajo in izrabljajo nemire za dosego svojih ciljev. Vlada da bo storila vse, da bodo okoliščine, ki koristijo le prevratnikom, čim prej odpravljene.
V	četrtek, 26. je imel daljši govor notranji minister gen. Imaz. Na kritike, da vlada pelje državo v korporativizem je odgovarjal, da je to nesmisel, ker cilj vlade je prav obramba
■
človeške svobode. Zatrjeval je dalje, da se morajo vsi državljani čutiti soudeležene pri procesu sprememb, ki jih izvaja vlada. Končno je še zagotovil, da bo red v državi ohranjen za vsako ceno. Isti dan so se znova pojavili v večjem obsegu študentovski nemiri. Toko so npr. na filozofski fakulteti razbili in uničili več pisarn in pohištva, ter priredili izgrede. Nemiri so se pojavili tudi v notranjosti države.
V petek so se izgredi še nadaljevali. Za ta dan je bilo napovedano tudi zborovanje na Plaza Once. Do zborovanja ni prišlo, pač pa so manjše skupine povzročale nerede po mestu, V eni teh prilik je skupina 40 manife-stantov napadla prometnega stražnika. Eden izmed napadalcev je stre -
(Nadaljevanje na 2 str.)
Knjigi o uspehih Slovencev
Iz pisma, ki nam ga je poslal dr. Edi Gobec, profesor na Kentski državni univerzi v Ohio, zvemo, da se v ZDA pripravljata za izdajo dve knjigi v angleščini in slovenščini, v katerih bodo prikazani podvigi raznih slovenskih izseljencev. Prva bo zajela zlasti Slovence, ki so se uveljavili v Sev. Ameriki, druga pa bo prikazala naše znamenite može in žene po vsem svetu.
Zamisel je nadvse posrečena in zasluži priznanje. 0 tem bo namreč napolnjena vrzel, ki se pojavlja v poznanju delovanja in dosežkov slovenskega človeka. Pomanjkanje poznanja pa kaj rado rodi slabe posledice. Pravijo, da imamo Slovenci manjvrednostni kompleks. Pojavljajo se celo slučaji, ko nekateri starši ne učijo svojih otrok materinščine, ali pa se otroci sramuje -jo povedati, da so slovenskega rodu.
Ali se moramo res svoje narodnosti sramovati? Ali res nismo dosegli uspehov, na katere bi lahko bili ponosni? Nikakor ne! Marsikaj smo Slovenci dosegli v domovini in nešteto podvigov lahko zabeležimo po vsem svetu. Naj navedem le nekaj primerov teh uspehov.
Slovenec je dobil Nobelovo nagrado v kemiji in je znan kot pionir v mikroanalizi; Slovenec je bil eden največjih jezikoslovcev in etnologov v Argentini; tvrdka slovenskega arhitekta v New Yorku je dobila najvišjo ameriško nagrado za arhitekturo, ter gradi stakbe in nebotičnike v Ameriki in Izraelu; slovenski arhitekt v Chicagu gradi nebotičnike po vsej Ameriki, in Slovenec v Buenos, Airesu je prejel dve prvi nagradi v arhitekturi in je poleg tega izvrsten slikar, pesnik in pisatelj.
ARGENTINA	(Nad. s 1. str.)
ljal nanj ter ga ranil. Stražnik je na napad odgovoril, ter je ubil napadalca. Ta je bil identificiran kot sindikalist Jauregui, ki je bil že izgnan iz uradne komunistične stranke, ter je potem dalj časa preživel v Pekingu.
Medtem je bila za torek, 1. julija napovedana splošna stavka, katere pa niso podprli neodvisni sindikati, kakor tudi ne veja CGT, ki jo je vodil me-talurgik Augusto Vandor. Videz je bil, da stavka ne bo uspela. Se je pa pojavil val terorizma, zlasti pred prihodom Nixonovega poslanika Rockfeller-ja. Neznanci so med drugim požgali 13 od 17 podružnic supermerkadov „Minimax“, ki so indirektno last ameriške družbe, ki ji on predseduje.
Dogodki so se razpletli v ponedeljek, 30. junija in sicer z bliskovito hitrico. Okoli dvanajste ure, ko je še vedno vladala nejasnost glede stavke naslednjega dne, so štirje neznanci vdrli v sedež metalurgičnega sindikata, katerega glavni tajnik je bil Augusto Vandor, ter tega ubili z rafalom iz brzostrelke. Na begu so vrgli še bombo, ki je porušila vhod v stavbo. Vse to se je zgodilo v nekaj minutah. Preplah se še ni polegel, ampak je grozil,
Slovenski inženir je dobil zlato nagrado za najmodernejšo zgradbo na Mednarodnem velesejmu v Bruslju, in Slovenec tudi prvo nagrado na Mednarodni slikarski razstavi v Tokiu.
Vodilni gradbeni inženir Poljske in graditelj hotela Varšava je Slovenec, kot je Slovenec eden glavnih strokovnjakov za Diesel motorje v Evropi in Ameriki. Naš sonarodnjak je bil tudi dvorni arhitekt v Abesiniji, kjer so Slovenci zgradili tudi največjo abesinsko električno centralo, in skrbeli za zdravje cesarja in njegove družine kot so skrbeli za zdravje številnih vladarjev in predsednikov, med njimi Petra Velikega, Maksimiljana Mehiškega, Ma-saryka in končno predsednika Iienne-dyja.
Vodilna strokovnjaka za težko gradnjo v Švici sta Slovenca, enako se tudi v isti stroki odlikuje univerzitetni profesor v Berlinu in drugi, ki so gradili mostove, železnice in predore, ne le v Evropi, ampak tudi v Mali A-ziji.
Ste kdaj slišali, da so Slovenci pomagali graditi atomske podmornice, ter da je Slovenec potegnil astronavte iz morja? Lahko bi še pisali o slovenskih dirigentih kot finske filharmonije in argentinske simfonije; ali o slovenskih ravnateljih znanstvenih in umetniških institutov v Avstriji, Franciji, 'vici in Ameriki. Letalski raziskovalni institut v Ameriki nosi ime svojega nekdanjega ravnatelja, svetovno znanega učenjaka Slovenca. Slovenci so u-redniki vrste publikacij po raznih državah sveta. Trije ameriški generali so Slovenci, kot tudi general klarentincev v Rimu.
Od švedske do afriških plantaž in
da stvari popeljejo v kaos. Zato je vlada dekretirala intervencijo v več sindikatih, med njimi v grafičnem in f armacevtičnem.
Ob enajstih ponoči istega dne, pa je vlada, da ohrani mir in red, razglasila obsedno stanje za nedoločen čas. Proglas je takoj po radiu in televiziji prebral notranji minister gen. Imaz.
Stavka, napovedana za torek, 1., je v večjem delu propadla. Večina sindikatov jo je odklonila, češ ker ne odgovarja resničnim delavskim interesom.
Rockefeller, osebni Nixonov poslanec, i se je mudil v Argentini od nedelje do torka tega tedna. Sestal se je z raznimi vladnimi osebnostmi in imel posebno sejo s predsednikom države gen. Onganijem. Odpotoval je v Haiti v torek zjutraj, nekaj ur preje, kot je bilo napovedano.
V nedeljo je v kraju Ing. White zgorel tank s 2 miljonoma litrov nafte. Sumijo da je bila eksplozija, ki je požar povzročila, posledica atentata.
Imenovana sta bila dva nova guvernerja. V Cordobi je bil določen letalski oficir comodoro Roberto Huerta, v Tucumanu pa polkovnik Jorge Naclares.
P® svetovraem komunističnem kongres® v Moskvi
(Nadaljevanje in konec)
Kastrizem
Castrova zvrst komunizma ni zrasla, v primerjavi z drugimi komunističnimi ločinami, iz notranjega razvoja svetovnega komunističnega gibanja, kakor je bilo v originalu organizirano v Kominterni. Je, lahko rečemo, „obrobna ideologija“, ki je še vedno v procesu neprestanega spreminjanja.
Kastrizem je usmerjen izključno v latinsko Ameriko, s tremi značilnostmi svoje revolucionarne taktike: 1) Ni treba vedno čakati, da se razvijejo vsi pogoji za povzročitev revolucije, 2) v nerazviti Ameriki mora biti podeželje glavno področje oboroženega boja in 3) jedro revolucionarne partije je gverilska skupina, ki v začetku niti ni treba, da bi bila komunistična.
Moskva ne podpira Castrovih revolucionarnih pustolovščin iz več razlogov. Kuba jo že sedaj stane dnevno nad en milijon dolarjev, poleg tega pa mora odkupovati še vso sladkorno produkcijo, po višji ceni, kakor je na svetovnem trgu. In ta sladkor morajo od Sovjetske zveze kupovati njeni sateliti, medtem ko svoj sladkor Sovjetska zveza prodaja po svetovni ceni državam v Aziji in Afriki. Ker Kuba nima trgovskega ladjevja, morajo kubanski sladkor prevažati sovjetske ladje, ne da bi Castro plačeval prevoznino.
Komunistični poskusi revolucionar-
nega značaja v severni Braziliji niso uspevali, ker Castru ni mogoče gverile finančno podpirati, Sovjetska zveza pa danes ni pripravljena spremeniti tako velike države, kakor je Brazilija, s tako perečim socialnim vprašanjem, v novo latinsko-ameriško komunistično državo, ker bi jo morala prav tako podpirati, kakor Kubo, če naj bi režim obstal na površju, odn. še veliko bolj, ker: eno je vzdrževati življenjsko raven na Kubi, drugo pa v Braziliji. Poleg tega je nerazvitost Brazilije neprimerno večja, kakor je bila na Kubi ob Castrovem prevzemu oblasti ter bi prestiž Sovjetske zveze v Latinski Ameriki samo trpel, ker ne bi mogla zaostale, sedaj kapitalistične, toda po revoluciji komunistične Brazilije čez noč spremeniti v državo-model za latinsko-ameriški kontinent.
Sovjetski tok
Krepitev komunizma v eni državi, je bilo Stalinovo načelo pred 2. svetovno vojno. To je bila dogma tudi za vse druge komunistične partije, ki so mo1 rale kakor koli že pomagati Moskvi v njenem boju proti narodom Sovjetske zveze za krepitev komunističnega sistema. Toda ker Sovjetska politična in vojaška strategija izhajata, kakor pač vsake velesile, ne glede na njeno ideologijo, iz središča proti periferiji, je razumljivo, da je Moskva v zadnjih le-
od Kanade do Avstralije so se Slovenci uveljavili na vodilnih mestih — in se še uveljavljajo. Najdemo jih med vrhunskimi učenjaki in znanstveniki, med rektorji in tovarnarji, kongresniki in umetniki, izumitelji in športniki, zdravniki in svetovalci ter misijonarji neznanih plemen in najbolj zapuščenih siromakov. Komaj peščica nas je, pa smo s svojo življenjsko silo prepojili ves svet.
O vseh teh in še mnogih drugih Slovencih bodo pisale knjige, katerih izdajo pripravljajo v ZDA. Bo to posnetek in zabeleženje trajnih spomenikov, ki stojijo po vsem svetu kot neme priče zmage slovenskega človeka in slovenskega duha, na katerem je zgrajen naš narodni ponos.
Da pa bo gradivo za te knjige čim popolnejšo naprošamo vse, ki bi pri tem mogli sodelovati, da naj vse prispevke (naslove, življenjepise, in slike
„Tudi kritik je samo človek, tudi on uživa torej človeške slabosti. Če je premalo bistroumen ali učen, gotovo vselej frav ne pogodi napake ali prednosti prerojevane stvari, ter ji ne more seči do korena. Ti dve lastnosti torej kritik mora imeti, poleg tega pa, naj si bede še tako oster, mora posebno tudi imeti največje spoštovanje do resnice in braniti se mu je strasti, kar se koli more, a poleg tega vendar sme biti brezobziren, kolikor hoče, ker je to njegova dolžnost, ki mu jo nalagajo višji oziri, katerih je treba vsakemu pravemu kritiku, ki sicer ni vreden tega slavnega imena, če so pri njem združene vse lastnosti, se ni bati, da ne bi hrepenel po objektivnosti, t. j. po resnici, ki je vselej morda vendar ne doseže, ker je vsako človeško delo nedovršeno; ali njegov trud je vendar zaslužen, kajti če nas tudi ne privede pred sam prestol resnice, pa nas vsaj kolikor i toliko njemu bliže primakne.“
Fran Levstik, Zbrani spisi, (Levčeva izdaja) V, 60
Še o pokojninskem zavarovanju kmetov
Socialistična zveza delovnega ljudstva je nedavno sklicala v Mariboru sestanek kmetov, kjer so jim najprej nakazrli glavne smernice predloga za pokojninsko zavarovanje kmetov. Te so:
\
Po osnovni zamisli bo moralo biti pokojninsko zavarovanje kmetov obvezno za vse, sicer bi se izmikali prav mlajši- starejši pa nimajo sredstev za prispevek, V začetku bo gotovo potrebna pomoč širše skupnosti. Prispeyek od vseh kmečkih gospodarstev, velikih in malih naj bi bil enak, enake pa tudi pokojnine. Pustiti bi bilo treba možnost za razširjeno zavarovanje če bo kdo želel in bo pripravljen več prispevati,
Nato so bila dana v javno razpravo ta stališča:
Starostna pokojnina kmetov bo vezana na kmečko posestvo. Ena kmetija — ena pokojnina. Družinski člani dobijo le družinsko pokojnino. Invalidsko pokojnino bo dobil le gospodar oz. lastnik posestva, ki bo popolnoma nesposoben za delo. Družinske pokojnine bodo odmerjali po enakih načelih in z e-nakimi postopki kot pri delavskem zavarovanju. -Starostna doba za priznanje pokojnine je 65 let. Ob uvedbi zavarovanja pa bo potrebna čakalna do-
ba.	Kmetje stari do 70 let bodo morali najmanj 5 let plačevati prispevek, šele potem bodo lahko prejemali pokojnino, starejši od 70 let in invalidi pa 3 leta. Pokojnina bo enotna za vse. u-pravičence in sicer 300 dinarjev mesečno (t. j. 25 dolarjev ali 8.750 arg pesov). Tudi prispevek bo enak za vse lastnike kmetij. V načrtu je, da bi pokojninsko zavarovanje uredili 1. januarja 1970, prve pokojnine pa bi začeli izplačevati leta 1975 oziroma 1973. Med kmete bodo prišteli le'tiste, ki se v glavnem preživljajo z delom na svoji kmetiji.
Pri vsem tem so pa tri variante ■■■T. i"iri--------•mgBiS~nrgrin.-iii'n-r—tttt~riirarr'«rr——bttt TiTi '1 1 1—iiT«aaa
tih zavirala podeljevanje pomoči drugim državam, če ni hotela škodovati lastni ekonomiji.
Moskovska Pravda je objavila Članek, da „socialistične države smatrajo kar najhitrejši napredek na poti v socializem in komunizem za svojo prvo mednarodno dolžnost“ in da zato „ne morejo svojih naporov v preveliki meri posvečati osvobodilnim gibanjem, ki bi se mogla spremeniti v nevarnost za sprožitev nuklearne vojne.“ Zato države sovjetskega bloka „posvečajo svoje napore graditvi socializma v svojih lastnih deželah, v čemer vidijo svoj bistveni doprinos k razvoju svetovnega revolucionarnega gibanja.“
Moskovska zunanja politika se zato ravna, kot sleherne imperialistične velesile, po določenih pravilih, katerih vrstni red je po važnosti za Kremeli naslednji:
1)	Sovjetska zveza mora ostati varna kot država in kot svetovna velesila, izogibajoč se direktnemu vojaškemu spopadu z ZDA, s čimer se more rešiti edine nevarnosti za svoj obstoj.
2)	Sovjetsko hegemonijo v Vzhodni Evropi je treba braniti in konsolidirati, se pravi, ohranjati širok pas satelitov okoli sovjetskih meja, tudi za ceno tveganja direktnega vojaškega spopada z ZDA.
3)	Braniti je treba izvenevropske komunistične države, vključno Severno Korejo, Severni Vietnam, Zunanjo Mongolijo, Kitajsko in Kubo, toda brez tveganja direktnega vojaškega spopada z ZDA.
znamenitih in posebno uspešnih Slovencev, ki so se uveljavili kjer koli na tujem) pošljejo čim prej na naslov: Dr. Edi Gobec, Asociate Profesor of Sociology and Antropology — Kent State University. Kent, Ohio 44240, USA.
izvedbe toga pokojninskega zavarovanja. Po prvi bi bil letni prispevek nai-nižii okrog 250 din, če bi kmetje dobivali pokojnino šele pri 70 letih. Pokojnina brez invalidskega zavarovanja bi bila vezana na kmečkega gospodarja. Po drugi varianti bi bila vezana pokornim?. na zavarovano osebo. Za to bi bili prispevki najvišji in ne pride v poštev.. Tretja varianta pa združuje pokojninsko, invalidsko in družinsko zavarovanje kmečkih ljudi. Vsako kmečko gospodarstvo bi moralo prispevati letno poleg dosedanjih prispevkov za zdravstveno zavarovanje še 1.013 din (84 dolarjev ali 29.400 arg. pesov. op. ur.).
Sledila je debata. Franc Brus iz Svečnice je poudaril, da je starostna meja previsoka, ker kmetje ne delajo 8 ur dnevno ampak 12 in tudi 14 ur. V sedanjih razmerah 80% kmetov ne bo zmoglo predlaganih dajatev. Franc Ledinek iz Frama je kratko povedal, da ni vredno razpravljati o vsem tem, če ne bo dodatnih prispevkov in če naj bi kmet plačal vse. Kren iz Sevčine je dodal, da v nobeni državi kmetje ne vzdržujejo svojega pokojninskega zavarovanja. Lešnik iz Pesice je videl rešitev problema v ureditvi cen kmetijskih pridelkov. Janez Zampa iz Dester-nika je opozoril, da je med kmečkimi zavarovanci okrog 35% starih že nad 65 let, ker so mladi odšli drugam. Ivan Bukovec iz Ostrega vrha pa je dodal da kmetje ne iščejo miloščine in ne podpore, želijo le ustrezne cene, da bo njihovo delo enakovredno drugih delavcev. Kot primer je navedel, da dobi kmet za les, ki ga poseka, očisti in spelje do ceste le 100 din. Gozdno gospodarstvo proda isti les za 200 din., deske in hlodi iz tega pa so po 600 din.
Iz vsega je razvidno, da je problem kmečkega pokojninskega zavarovanja zelo kompliciran v komunističnem režimu.
4) Vse druge mednarodne obveznosti je treba podrediti „vrhovni mednarodni dolžnosti graditve komunizma“ v Sovjetski zvezi sami.
Ta vrstni red sovjetskega zunanjepolitičnega pravilnika pojasnjuje bistveno načelo živčne vojne, ki mu od češkoslovaškega slučaja dalje pravimo doktrina Brežnjeva o omejeni suverenosti sovjetskih satelitov — da namreč nobene dežele, ki jo Moskva smatra za socialistično, ne namerava prepustiti „razrednemu sovražniku“, ki bi jo hotel iztrgati in prevesti v nasprotni tabor.
Čeprav tudi tega načela, kakor ne izobčenja Kitajske, Kremelj na kongresu ni mogel vnesti v „temeljni dokument“, so vendar ostali vladajoči komunistični režimi in druge komunistične stranke zadovoljne s skrbjo moskovskih veljakov za varnost teh režimov ;n njihovo obrambo z rdečo armado in tanki pred „protirevolucionarnimi sovražniki socializma“.
Daši monolitnosti svetovnega komunističnega gibanja davno ni več, odn. je bilo sploh kdaj težko govoriti o njej, kakor smo zgoraj videli, pa ostaja nespremenjen cilj katere koli zvrsti komunizma: komunizacija človeške družbe. Svobodni svet je vsled tega dejstva nujno dolžan ostati buden na straži v obrambi človeške svobode z vsem, kar ta pojem zajema in omogočiti tudi tretjini človeštva, ki mu vlada tiranija komaj 45 milijonov komunistične manjšine, osvoboditev.
P. F.
Kal pišejo
Prijatelj in naročnik Svobodne Slovenije T. A. je dobil od znanca iz domovine pismo, ki je zanimivo zaradi odkritega ocenjevanja položaja. Del pisma, ki bo zanimal naše bralce, se glasi:
„V zadnjem pismu omenjaš, da se sliši o nekih spremembah v Jugoslaviji. Nisem nič slišal o kakih spremebah. Mečkajo naprej po starem. Spreminja re seveda, toda vtis imam, da do Titove smrti ne bo kake osnovne spremembe; in upam, da je tudi po njegovi smrti ne bo, kake osnovne spremembe, kajti spremeni se lahko le na slabše. Svoboda re polagoma veča, če že no vsled drugega zato, ker sc komunisti med seboj grizejo. In vtis imam, da bi bilo tako za Amerikance kot za Ruse silno neprijetno, če bi se Jugoslavija ali kak del Jugoslavi'c nenadoma odločil postati res demokratičen. Mislim, da je med njimi več ali manj neizgovorjena pogodba, da Jugoslavija ostane, ostane sicer od blo kov več ali manj odvisna, toda osnovno komunistična dežela, če bi se Jugoslovani odločili za resnično demokracijo, bi Rusi vkorakali in Amerikanci protestirali; čez leto dni bi bil pa mir —1 tak, kot je Češkem...
Na tvoje vprašanje, kaj ljudje doma mislijo o razpadu Jugoslavije in posebej, kaj o samostojni slovenski državi, mi je silno težko točno odgovoriti. Ker me pa to vprašanje tudi samega zanima, ti trenutno lahko povem odgovor precej brihtnega človeka, ki se za stvar dosti zanima in zasleduje. Tole je dejal:
„Za samostojno Slovenijo jih je kakih 75%; toda ne verjamem, da bi bil kdor koli ali kar koli hotel kaj žrtvovati zanjo, če se bo treba boriti, ali če bo nevarnost, do bodo kakor koli ekonomsko oškodovani, če pride do samostojne Slovenije, bodo vsi rajši ostali v Jugoslaviji.“ Mislim, da je to zelo realističen odgovor. Želja po Samostojni Sloveniji se poraja predvsem iz vednosti, da jo jug ekonomsko izrablja; toda če bo ta želja preveč stala, jih bo zelo malo pripravljenih plačati ceno za to željo. Sam osebno sem prepričan, da bodo na tem področju odločili slovenski komunisti, kajti le oni imajo aparat na razpolago za kako državotvornost. Nimam vtisa, da bi prišlo v Sloveniji do kakega „ljudskega“ upora — iz dveh razlogov (in morda še več, toda trenutno mi dva prideta na misel): Prvič se trenutno Slovencem precej dobro godi, svobode imajo za potrebo (ne toliko, kolikor-bi jo radi, toda živeti se da), drugič pa ne stari ne mladi nočejo revolucije ali vojne ali česar koli, kar bi smrdelo po drugi svetovni vojni. Vsi se boje, kaj bo, ko Tito umre; nekateri dobri katoličani, ki so dosti pretrpeli pod komunisti, molijo, da bi čimdalje živel. Vtis imam, da bo ta strah tudi komuniste „skupaj držal“ po smrti starega. Boje se Rusov, morda sedaj bolj kot že vsa leta. Zadnja Tanjugova afera to dobro kaže. Tito svari pred ostro kritiko Rusov — in ima precej uspeha t tem oziru. Po drugi strani pa: Slovenija zmeraj bolj navezuje stike (gospodarske predvsem) z Avstrijo; nova cesta Šentilj—Nova Gorica, ima čisto jasno namen Slovenijo še tesneje zvezati s Srednjo Evropo. Sam imam vtis, da Kavčič & Co. sami ne vedo, kam bo vse šlo, toda hočejo protiutež proti jugu. Morda je najboljše kazalo, kam gre razvoj, razna gospodarska pregibanja v Sloveniji. Ta imajo svojo logiko, ki gre preko trenutnih namenov sedanje slovenske vlade. Ni dvoma, da Slovenija sedaj išče neko ravnovesje med Srednjo Evropo in jugom.“
Indijska vlada proučuje zakonske možnosti, s katerimi bi prepovedala požig 9000 ton živil, ki ga glavni indijski svečenik Brahmaraji Maharaj pripravlja kot “veliko žrtev za svetovni mir in dobrobit človeške rase”. Medtem ko tisoči Indijcev umirajo od lakote, njihov svečenik pripravlja požig riža, sladkorja in drugih osnovnih živil.

Praznih naše mladine
(Ob bližnji proslavi 20-letnice SDO in SFZ)
Vsak teden ena
PRED ODHODOM
345 umetnikov iz 46 držav razstavlja na 8. Grafičnem bienalu v Ljubljani, ki se je začel v Modemi galeriji 5. junija in bo trajal do 31 avgusta. Mednarodna žirija, kateri predseduje François Mathey je prisodila častno nagrado Italijanu Giuseppeju Capogrossiju, Grand Prix pa Slovencu Janezu Berniku. Ostale tri enakovredne nagrade če-hoslovaku Jiriju Anderlu, Francozu Lourdesu Castru in Američanu Franku Stelli. Poleg teh, je bilo še več odkupnih nagrad.
Hubert Bergant strokovnjak za orgelsko igro, honorarni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani je 13. maja opravil dopolnilni študij na Dunaju z diplomo na koncertnem oddelku za orgle.
Stoletnico Jenkove smrti so proslavili v nedeljo 8. junija v Podrečju pri Kranju. Na slovesnosti sta govorila dr. France Bernik in France Bevk. Obnovili so tudi 40 let star pesnikov spomenik pred njegovo rojstno hišo.
Kamniški moški zbor Lira deluje kot prvo slovensko pevsko društvo že 87 let. Lani umrli pevovodja Cibil Vremšak je vodil zbor celih 42 let. Ni pa bil samo pevovodja, ampak se je lotil tudi obdelav ljudskih pesmi, ki jih je objavil v Naših zborih in v dveh samostojnih zbirkah. Njegovo delo nadaljuje sin Samo Vremšek, skladatelj, dirigent, pevec in profesor. Tretjega junija je imel v Kamniku koncert, ki je zaradi visokih kvalitet zbudil pozornost. Med drugim so bili na sporedu Gallus, Mozart, Mokranjac, Gerbič, in narodne v priredbi Marolta in Vrem-šaka.
Dvanajsto srečanje dramskih skupin
se je začelo prve dni junija v Brežicah. Prireditev, ki pomeni amaterskim odrom iz raznih krajev neposredno merjenje ustvarjalne moči je organizirana tako, da ,sta se predstavili občinstvu vsak dan dve dramski družbi. Nastopali so: DPD Svoboda iz Brežic z Machiavellijevo Mandragoro; dramatično društvo iz Idrije s Cankarjevim Pohujšanjem; igralci iz Velenj s Pugotovimi Srečni dnevi; amaterji iz Celja z Župančičevo Veroniko Deseniško; Prevalčani z Mo-lierovimi Scapinovimi zvijačami; Trboveljčani z Roksandičevimi Ptiči brez jate; igralci iz Brežic s Hamiltonovo Plinsko lučjo; Horjulčani s Syngejevim Vražjim fantom; igralci prosvetnega društva Prosek-Kontovel s Svetom brez sovraštva Mire Pucove, amaterji Slave Klavora iz Maribora s komedijo Mire štefančeve Večna lovišča, prosvetno društvo Prežihov Voranc z Devalovo igro Etiene in Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarjevimi Hlapci.
„Zaman iščemo strokovnjakov,“ tarnajo vodje delovnega kolektiva črnuške
tovarne „Encrgoinvest“. Ta tovarna, ki izdeluje transformatorje, je v zadnjih le'ih napravila velik razvoj, tako da njeni transformatorji že po svoji velikosti zbujajo spoštovanje. Prav sedaj grade transformator za termoelektrarno Kakani, ki bo dolg 7 in širok 5 metrov, v višino bo segal 6.5 m, težak pa bo 140 ton. V tristočlanskem kolektivu je zaposlenih 20 inženirjev in 30 tehnikov. Podjetje štipendira 20 bodočih inženirjev na fakultetah. Takoj bi zaposlili na-dalinjih 11 strokovnjakov s fakultetno izobrazbo. Na razpise se nihče ne prijavi. Rajši gredo v inozemstvo.
Miro Cerar je na 23. državnem prvenstvu v orodni telovadbi, ki je bilo zaključeno 15. junija v Karlovcu, osvojil dvanajstič zaporedoma naslov državnega prvaka. Za Cerarjem se je v zveznem razredu uvrstilo na vidnejša mesta še 7 slovenskih tekmovalcev: 2. Kersnič, 3. Vratič, 5. Kuessel, 6. Šrot, 7. Šoštarič, 11. Nastran in 12. Simončič. Pri dekletih je prvo mesto petič zasedla Nataša Sljepica, ki je prišla na prvenstvo iz Kanade, druga pa je bila Marlenka Kovač iz Ljubljane. Med člani I. razreda je nastopil kot edini iz Slovenije Mariborčan Piletič in je zasedel šesto mesto, prav tako se je na 6. mesto med članicami istega razreda uvrstila Mariborčanka Kmičeva, na 9. pa njena klubska tovarišica šimenčičeva. V II. razredu je zasedel prvo mesto Matjaž Prijatelj iz Nove Gorice, pri mladincih prvega razreda je prvak Marijan Kosi iz Maribora, 2. Šporn iz Ljubljane, 4. Drame iz Maribora, 6. Gabrijelčič iz Nove Gorice,
7.	Jelen iz Maribora in 9. Zelev iz Kopra. Pri mladinkah I. razreda so dekleta iz Zelene jame (Ljubljana) Killerjeva, Labovičeva in Perišičeva zasedle 2., 3. in 4. mesto.
Povprečna življenjska doba se je v Sloveniji podaljšala: pri moških na 68 let in pri ženskah na 72 let. Vzroki smrti pa so naslednji: v prvi vrsti so boležni srca in ožilja, takoj na drugem mestu pa so rakasta obolenja, nato pa bolezni centralnega živčnega sistema in tem sledijo bolezni dihal.
Umrli so. V Ljubljani: prof. Maks Stanonik, zlatomašnik, bivši katehet II. ženske realne gimnazije v Ljubljani, Josip Ribičič, učitelj in mlad. pisatelj, Ivan Gorišek, upokojenec, Franjo Korbar, dipl. ekonomist v p., Lojzka Debevc roj. Tavčar, Malči Mamčič roj. Žargi, Terezija Pirc roj. Gros (89 let), Dušan Gorazd, Terezija Ošaben roj. Štrukelj (85), Franz Križaj, Anton Majer, Marija Drašček roj. Jug (75), An-tnn Novak, biv. mes. moj. (86), Marijan Thaler, Železniki, Milian Abruč, Mojstrana, Ciril Tržan, Celje, Isolda Kos roj. Steinbach, dipl. pravnik, Maribor, Anton Sinkove, kamnosek v p., Dravlje, Ana Jelenič, Maribor, Marica Gorišek, Brežice, Marija Mišica roj. Müller, Črnomelj, Ivan Platnar, Ig, Matevž Vodišek, mizar, Trbovlje.
Spominska proslava v Slomškovem domu
■Prosvetni odsek Slomškovega doma je priredil preišnjo nedeljo v režiji F. Holozana in T. Poljšaka .Spominska proslavo padlim žrtvam revolucije. Za čel jo je Marran šifrer in dal besedo univ. prof. dr. Tinetu Debeljaku. Ta je v svojem govoru na nov način zajel problem naših pobitih med drugo svetovno vojno, ter je najprej jasno opredelil, komu je ta spomin prirejen. Vsem, ki so padli med okupacijo od okupatorjev ali komunistov, ki so umirali v taboriščih, na Rabu, v Mathausnu, ali kot prisiljeni nemški vojaki na raznih frontah. Vsem, ki so bili pobiti kot nasprotniki komunizma, tudi tistim, ki so jih komunisti prisiljene pehali v prve vrste: v smrt ali jih čistili med sabo. Predvsem pa vsem borcem proti okupatorjem in komunizmu, pa naj bodo to četniki, vaški stražarji, legionarji ali domobranci, kranjski, gorenjski ali primorski: Vsem tem je namenjen naš spomin in naša molitev. Tu omeni, da mu v današnjih okoliščinah kaže izdati celo to, da ie bil on tisti, ki je zadnjih decembrskih dni 1. 1945, ko je sestavljal prvo emigracijsko knjigo, Koledarček slovenskih emigrantov za 1. 1946, zamislil v njem en dan posvečen tem po-bi' im ter se je odločil, da bodi ta dan v mesecu juniju, ker je tedaj padlo največ teh žrtev, slovenskih domobrancev. Takoj nato je s svojim predlqgom stopil k dr. M. Kreku, kot predsedniku NO za Slovenijo, ki je z veseljem osvojil to misel in jo sankcioniral za vse slovenske emigracijske skupine. Obenem s tem praznikom se mu je porodila tudi zamisel za črno mašo. In na prvem takem spominskem dnevu 1946. so se re-
citirali tudi že prvi spevi črne maše. To misel, ki jo je izpovedal dr. Debeljak, se nam je zdelo potrebno podčrtati, ker je avtentična razlaga počitkov feb proslav.
V nadaljevanju je podal kratke podatke o poteku v preteklosti, nato razlagal nekatere naše dogodke doma po analogiji iz današnjega časa pri drugih narodih. Na pr. izjava Castra, da so ob začetku bili samo štiri ljudje, ki .,o vedeli, da ustvarjajo komunizem, dočim so drugi verjeli, da gre za uničevanje diktature in so jim USA pomagale z vsemi sredstvi. Ali: ustanavljanje po vsej Južni Ameriki „Osvobodilnih front“, ko nobena država ni okupirana in uživa popolno suverenost. Kaj je torej „osvoboditev“, vedo danes že vsi, mi pa smo bili časovno prva fronta v taki lažni borbi in so mnogi nasedli; njim se zdaj smejejo taki kakor Marinko, ko je izjavil, da so 1. 1941 samo izpolnili obveznosti do Stalinove Kominterne, ali Bakarič, da potrebujejo proletariat samo zato, da sebe spravijo po njem na oblast..., itd.
O bodočnosti pa je govoril z ozirom na dogodke po okupaciji češkoslovaške v smislu doktrine Brežnjeva, ki lahko brez napovedi vdere v sosednjo državo, da „reši koristi svetovnega komunizma.“
Za konec se je spomnil ta teden umrlega maršala Aleksandra in njegove odgovornosti za vrnitev domobrancev. In tu se je dotaknil krivde za pokolj domobrancev in odločno pribil, da je edini krivec materialni izvrševavec po-kolja, ta, ki je z ljubljanske univerze govoril že v naprej, da vrnjenci ne bodo dolgo uživali belega dne. Nanj pade
Slovenska mladina v svobodi živi svoj praznik. Dvajset let dela, plodnega in zavzetega, je dvajset pomladi upanja in vere v zmago resnice in poštenja. Dekliška in fantovska organizacija \ Buenos Airesu stopata v polnost življenja. Zametek, ki so ga pred dvajsetimi leti zasejali v slovensko rast v svobodi ti, ki so se rešili pred tegobami domovine na ameriški breg, žanje zdaj kot bogat sad novi rod slovenske krvi in slovenskega zanosa, ki je svoje korenino pognal ne več pod Triglavom, marveč pod Andi.
Ko so si fantje in dekleta za petnajstletnico volili svoj praznik počastiti z uprizoritvijo Župančičeve „Dume“, so hoteli tudi zgovorno pričati, da sredi zmaterializiranega in vsemu božjemu tujega sveta čez vse drugo cenijo vrednost in žlahtnost duha in vse bogatije duhovnosti. Zdrav duh v zdravem telesu: ne le športne in gimnastične vaje; tudi gimnastika duha, služba resnici in hrepenenje po lepoti — čez vse pa vera v Boga. Tak je bil namen, takšno vodilo takratnega nastopa. Po petih letih gredo v življenje z isto vero in z enakim prepričanjem.
Za dvajsetletnico, mladci in mladenke. prenekateri sinovi in hčere onih, ki so 1949 ustanavljali 1 obe organizaciji, stopajo pred slovenski svet v svobodi s Prešernovo besedo. Preverjeni v nesmrtnost slovenskega genija, četudi pod Andi rojeni, ustvarjajo ti fantje in dekleta lok med domovino in svetom, med slovensko grudo in širjavo brezkončne pampe. Prešernova beseda jih veže v izročila, ki so jih starši prinesli v novo domovino; a hkrati jih kuje po svoji univerzalni nadlokalnosti v veliki svet, ko iz slovenskih državljanov že rasto v državljane sveta, novega sveta novih časov z novim, poplemenitenim člove • kom.
V nedeljo, 13. julija, zvečer bodo na odru Slovenske hiše, po večmesečni pri-
pravi in skrbnem študiju, stopili pred slovensko javnost z odrskim večerom, ki je v zaključeno celost zlit iz Prešernove pesniške besede. Največ in najlepše, kar je slovensko srce kdaj rodilo v ljubezni in veri v človeka in v narod, bodo fantje in dekleta skušali dati svojim gostom.
Večer ima vsebinsko dva dela, četudi med obema ni ločne črte, saj se prvi hote prelije v drugega. V prvem, ki mu je moto pesnikov verz „Sme nekaj nas, ki smo Prešernove, biti prešernih...“, poje mlado srce s pesnikovimi veselimi, poskočnimi, zbadljivimi, šegavimi; ne manjka lirične topline, ne domovinskega nadiha, mnogokrat žalobnega, tegobnega, četudi nenehno upajočega, živega v veri v lepše dni, v pomlad in sonce čez Slovence in ves svet. Verzi niso pobrani na slepo, za golo deklamatomost; so iskreno zavzeti v nastopu fantov in deklet, ki ne samo jih več govore, temveč jih že tudi igrajo. Tako pa so hkrati pesnikova beseda in pristna svojina mladih src. Polnost hrepenenja, hotenja k zvezdam, vedno naprej, ki je polnost mladega življenja, a se izkazuje v drugem delu, ki mu je sprožilo Prešernov zapis narodne pesmi o „Lepi Vidi“. Ti verzi so posebej prirejeni za dva govorna zbora s solističnimi vložki in hkratno dramatično igro vseh nastopajočih — dvajset po številu. Lepa Vida ni realistično konkreten prikaz Vidine tragedije, marveč je poetično zasnovan dramatičen zamah v prostor in čas vseh, ki mladi hrepene po mnogokrat nedosežnih in nedoseženih ciljih, a v svojem hrepenenju vsem tegobam navkljub — ne odnehajo. Po drugi strani pa skuša biti nekakšna modema, sodobna projekcija starodavne narodne pesmi v naš svet, v naše ujme, v naš čas, ki je le prehod iz starega v novo: lok, ki se pne iz enega brega na drugi breg.
Svojska scenograf ična domiselnost likovnika, ki je zamislil in pripravljal
Simon Jenko
Žalost mene premaguje, ker zapustil bom svoj dom, šel bom daleč v kraje tuje, več nazaj prišel ne bom.
Starši, ostanite zdravi, spomnite se kaj na me, saj na vas bo tud v daljavi moje mislilo srce.
Zvezde, ki ste mi bleščale, ko sem srečen vasoval, ve me boste spremljevale, ko bom pred sovragom stal.
Domovina, domovina, zbogom, zbogom zadnjikrat! Bog ve, ktera bo ravnina grob dajala mi enkrat?
scenični okvir predstavi; zvočna zavesa, stkana iz starodavnih liričnih motivov; igra luči in barve in senc — vse to naj je dopolnilo in požlahtnilo predstavi.
Slovenska javnost je povabljena, da mladi rod ob njegovem veselem in plemenitem jubileju na tem večeru s svojim obiskom razveseli. Z iskrim smehom, s sončno zvočnostjo mladih glasov, z razsijanimi klici in z gorečo vero v srcih, ki sije iz mladih oči, stopajo fantje in dekleta novim uram in novemu svetu nasproti. Z ljubeznijo do slovenske krvi, ki je ne zataje, pa hkrati z iskreno in pošteno navezanostjo na to ameriško zemljo, ki jim je dom in domovina, se pripravljajo na odgovornost naloge, ki jim jo življenje pripravlja. Nenarodno in neslovensko bi bilo, če bi jih v tem zanosu in zagonu ne prodrli. Našo oporo in podporo si žele, jo iščejo, so nam zanjo hvaležni: ne skoparimo z njo!
Z vero v Boga in z vero v zmago svobode, pravice in resnice, s Prešernovo besedo mladina v nove čase gre!	-nj
SLOVENCI V ARGENTINI
OBVESTILA
Osebne novice
t G. Franc Košnik, dolgoletni orga- I nist in vodja farne godbe, v Cerkljah ; pri Kranju se je 15. junija poslovil s tega sveta. Pokopali-so ga 17. junija na cerkljanskem pokopališču. Za njim žalujejo v Argentini hčerka Mira por. Per-harič in sin Franci z družino, v Angliji hčerka Anica por. Mattheus, v domovini žena Ana, hčerka Silva, Justi por. Stau- , dohar, Pavla por. čemi, Betka por. Ko- 1 govšek in sin Jožko z družino. Vsem izrekamo iskreno sožalje ob smrti dragega očeta, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj.
Izpiti v srednješolskem tečaju bodo v soboto, 19. julija, in po potrebi še v soboto, 2. avgusta.
vsa odgovornost, na Tita. Končal pa je z mislijo na bodočnost: naj pride karkoli, tudi če vdor neostalinizma v našo domovino, nam se bo treba odločiti tako, da ne bomo delali sramote našim padlim, ki se jih spominjamo danes, in da njih — mrtve — ne bo sram nas; tako, da se bodo uvrstili ti mrtvi nam živim ob bok, kot angeli varuhi, ko bo šla borba za svobodo Slovenije po njihovi in naši podobi.
V nadaljevanju je bil spored izredno mikaven in lepo režiran. Oder je bil deljen v oder in platno, kjer so ves čas gorele projicirane lučke, v kolikor njih brlenja niso prekinjale ciklusi podob domobrancev, Vetrinja, avtentičnih kočevskih grobov in kraških jam ter poljskih rož nad plastjo, ki krije naše mučenike. Prizore je vezal s pesniško besedo Marijan šifrer. Otroci so predstavili par prizorčkov (Poklonitev otrok žrtvam — Slomškova šola, režiš. Vera Holozan). J. Poznič je recitiral več sonetov iz Kosove taboriščne zbirke sonetnega venca, Andreja Brula pesem Balantiča, Lučka Potočnik neznanega avtorja pesem Mrtvi živim, Maks Nose prozo fr. Bazilija Večer za večerom in Vlada Brula Rozmanovo pesem Umrli so... Med slikami iz Kočevskega Roga je Holozan recitiral Balantičevo pesem To jutro... Pevski zbor pod vodstvom g. Gabriela čamemika je zapel zborovsko kantato Svet, svet... na besedilo iz črne maše, ki jo je prav za to priliko uglasbil pevovodja sam. Za tem je zbor zapel še pesem Molitev na besedilo Je-ruca. S pesmijo Oče, mati... se je zaključila spominska proslava, ki je bila izredno okusna in bogata pa pietetna prireditev v slavo njim, ki so dali svoja življenja, da moremo živeti mi, njihovi krvni in duhovni dediči.
SMRT ZGLEDNE ŽENE IN MATERE
V sredo, dne 18. junija je našo skupnost pretresla težka novica; ga. štrbenčeva je umrla, čeprav je že nekaj časa iskala zdravja v sanatoriju v La Plati, ni nihče mislil na najhujše, posebno še, ker smo jo videli prejšnjo soboto na R. Falco-nu ob nastopu okteta iz Berazateguija nasmejano in zadovoljno.
Ga. Angela štrbenc je bila rojena 18. nov. 1920 v Nemški vasi pri Ribnici, iz trane, kmečke številne Šil-ceve družine. Že v zgodnji mladosti je sodelovala v prosvetnem domu; bila je članica pri dekliškem krožku in Marijini družbi.
V dneh, ko so komunisti z lažjo in prevaro gonili narod v revolucijo z masko osvoboditve, je bila tudi šilčeva družina ena izmed mnogih, ki se je uprla modernim valptom. In ko so „zavezniki“ prepustili našo domovino komunistom, se ie tudi pok. Angela pridružila dolgi koloni, ki je šla svobodo iskat... šla je skozi Vetrinje v Italiio, kjer se je 18. februarja 1947 poročila z domobrancem Jankom , šterbencem. Leta 1949 je prišla v Argentino, kjer sta si s skrbnim možem uredila prijeten dom v Berazateguiju. Rodili so se jima štirje otroci: Marjetka, Lučka, Friderik in Janko, ki mu je komaj devet let. štrbenčev dom je bil vedno prijeten in odprt vsakemu, kdor je prosil pomoči.
Pri Štrbenčevih je bila prva slovenska šola, vse dokler ni zrasel naš dom v Berazateguiiu, kateremu jo botrovala pok. ga. Angela z g. L. Pozelnikom.
Ga. Angela je bila vseskozi odločna slovenska žena, zvesta idealom, za katere .ie žrtvovala svojo mladost in svoie zdravje, katero se je občutno zrahljalo ob zadnjem porodu. Od tedaj je vedno slabela, pa vendar ni nikoli tožila in omahovala. Bili so celo dnevi, ko se je zdelo, da je premagala bolezen, da se ji zdravje povrača. Zato je ta nenadni udarec tako težak, ne samo za družino, temveč za vso našo skupnost. Številni prijatelji bližnji in daljni, ki so jo kropili in spremljali na njeni zadnji poti so zgovorna priča sočutja in spoštovanja. Pogreb je bil v četrtek, 19. iuniia, j na pokopališče v Espeleto ob asistenci čč. gg. msgr. A. Oreharja, J. Guština | in dr. Starca.
Počivaj mirno v tuji zemlji, draga mama šterbenčeva.	K.
Četrtek, 31. julija 1939:
V Slovenski hiši predavanje g. Sebastijana Kocmurja: Osnove slovenske vzgojne „politike“ v Argentini ob 16 na sestanku Zveze slovenskih žena in mater
Sobota, 5. julija 1969:
4. kulturni večer SKA bo ob 8 v
gornji dvorani Slovenske hiše v okvira teološkega odseka s predavanjem dr. Mirka Gogale o temi: Cerkev in problemi Latinske Amerike.
Na Pristavi 4. prosvetni večer. Ski-optično predavanje s 60 barvnimi diapozitivi o „Luni in satelitih“. Predava g. Janko Hafner. Vabljeni vsi, posebno mladina.
Roditeljski sestanek v Slomškovem domu. Predava ga. A. Kraljeva ob 18.
Nedelja, 6. julija 1969:
Izredni občni zbor društva Slomškov dom (po sv. maši) ob 9. uri dopoldne.
Zaključek II. vaditeljskega tečaja po
mladinski maši v Slovenski hiši.
Domobranska proslava v Slovenski vasi v spomin junakom pod njihovim geslom „Mati, Domovina, Bog“ ob pol 5 popoldne v Hladnikovem domu.
Zaključek II. vaditeljskega tečaja ob pol 11 v Slovenski hiši.
Sreda, N9. julija 1969:
V	Slomškovem domu ob 17: Skiop-
tično predavanje bratov Skvarča.
V	San Martinu čajanka SDO in SFZ ob 18.
Sobota, 12. julija 1969:
V	Slomškovem domu družabni večer.
Igra orkester bratov Plesničar.
3. prosvetni večer Zedinjene Slovenije ob 20 s predavanjem Janka Hafnerja „Zemljani na Luni“ v mali dvorani Slov. hiše. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
Nedelja, 13. julija 1969:
V	Slovenski hiši jubilejna proslava SDO-SFZ ob 18.
V	San Justu sestanek staršev šole F. Balantiča po sv. maši. Predava g. dr. Jože Krivec.
Četrtek, 17. julija 1969:
V	San Martinu v domu sestanek Lige Žena-Mati ob 18.30 s predavanjem dr. Ivana Kačarja: „O psihičnih pojavih in problemih“.
Nedelja, 20. julija 1969:
V	San Martinu v domu družinski popoldan s kolinami.
V	Slomškovem domu ob 17 nastop
Cankarjevega okteta.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja predsednikov Zveze šolskih svetov bo 8. julija ob 20 v društvenih prostorih Zedinjene Slovenije.
Seja Medorganizacijskega sveta bo 9. julPa ob 18 v mali dvorani Slovenske hiše. Na sporedu predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja o svetovni krizi mladine.
Seja izvršnega odbora ZS bo 10. julija ob 20 v društvenih prostorih.
STOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 3. 7. 1969 - No. 27
e
•
9
9
Nedelja, 6. julija ob 10,30 v Slovenski hiši
Zaključek H. vaditeljskega tečaja
Nastop otrok slovenskih šoi Vel. Buenos Airesa Nastop vaditeljic in vaditeljev Sest folklornih plesov Šaljive točke
Petje vaditeljic, vaditeljev in otrok
Razstava ročnih del vaditeljic in vaditeljev
Vabi Zedinjena Slovenija
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aíras
T. v¡. 35-8827
SLOMŠKOV DOM, sobota, 12. julija 1969 ob 20
DRUŽABNI VEČER
Igra orkester „THE GOLDENTONES' bratje Plesničar
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Slomškov dom, 9. julija ob 17:
SKIOPTIČNO
PREDAVANJE
bruto v Skvarča o zadnjih gorskih vzponih
Urama in zlatarna
SILVO LIPUŠČEK
Vsem cenjenim rojakom sporočam da sem se preselil v lastni lokal v ulici
Almafurete 3559 San Justo
(to je pol kvadra od Provineias Unidas), kjer je tudi postajališče kolektivov 96, 621, 188, 55, 630, 622 in 224.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516
V petek in soboto od 9—13
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
Ur. Tune Kužek
ADVOKAT
Uraduje za rojake ob sredah in petkih od 17—19
Na telefonu 47-4852 tudi dopoldne
Lavalle 2331 5. nadstropje, pisarna 10
Ena kvadra od subte. j,Pasteur“
SLOVENSKA FANTOVSKA ZVEZA
SLOVENSKA DEKLIŠKA ORGANIZACIJA
20-letnica
Jubilejna pro s lava
S PREŠERNOVO BESEDO MLADINA V NOVE ČASE GRE
Odrski večer z besedo in igro na verze FRANCETA PREŠERNA,
kot ga je zamislil in s članicami in člani obeh mladinskih organizacij pripravil Nikolaj Jeločnik
I. del:
Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih...
II. del :
LEPA VIDA
(Prešernov zapis narodne pesmi, prirejen za govorni in igralski zbor mladcev in mladenk)
Scenograf	Izvajajo članice in člani
IVAN BUKOVEC	SDO in SFZ
Nedelja, 13. julija, ob šestih zvečer v Slovenski hiši
Vstopnice po 400, 300 in 200 pesov so v predprodaji v Dušnopastirski pisarni na Ramón Falconu 4152
••■■■■•■■■■■■'»•■■■■■■■■■■■•■••••••■«••■■•••■■■■•■■•■■•■■■•■■■•■«•■•■■•■•■■■■■■»«■■■■■■•■■■■•••■■■•m
SDO in SFZ v SAN MARTNU vabita vso mladino in tudi ostale rojake na
ČAJANKO
ki bo na državni praznik 9. julija v Slovenskem domu v San Martinu. Začetek ob 18.	Vstopnina: 150 in 200 pesov.
Sodeluje orkester „THE GOLDENTONES,,
3. PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE
ZEMLJANI NA LUNI
s skioptičnimi slikami Predava g. Janko Hafner
Mala dvorana Slovenske hiše
V soboto, 12. julija ob 8 zveče
Umrl je naš dobri cče, stari) in prastari oče, brat tast in stric, gospod	>
Edvard Škulji
v Ponikvah pri Dobrepoljah. Pokopali so ga dne 17. junija 1969 v Dobrcpoljah.
Bil jo mož globoke vere! Molimo zanj!
Za njim žalujejo:
V Argentini: Sin Edvard z družino; v domovini: hčere Mimi por. Kastelic, Iva por. Podlogar, Anka por. Somrak z družinami; snaha Slavka Dolgina por. Škulj, brata Anton in Janez ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ponikve, Škofja Loka, Šmarje pri Ljubljani
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
špeciali3t za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 235, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloa Stara Redactor: José Krmelj
Redacción y Administración : Ramón Falcón 4158, Buenos Ai ras
T. E. 69-9503 Argentina
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
V nedeljo, 20. julija
Družinski popoldan s kolinami
Začetek ob 16
Sodelujejo domači harmonikarji
FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19*9i
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanj« po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanad« 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionska pošto. — Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráfico. Vilko S.R.U, Estada. Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-721«
ZDRAVNIK
Dr. LOJZE BERCE se ie vrese lil
in ordinira v ulici YERBAL 2052
Nova ordinacija je v isti „manzani“ t. j. v istem bloku hiš, kot je bila dosedanja na Granaderos 61. Od tu je le pol kvadre po Granaderos v smeri proti železnici do ulice Yerbal, nato pa pol kvadre na desno po ulici Yerbal.
Ulica Yerbal je prva vzporednica Rivadavie proti železnici Sarmiento. Telefonska številka je nespremenjena: 63.4781
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolomé Mitre 97
T. E. 658-6574
Ramo. Mejia
IZPLAČILO DIVIDEND
Občni zbor dne 29. marca 1969 je za poslovno leto 1968 odobril od odbora predlagane dividende na vpisane delnice, ki so izplačljive v gotovini ali z vpisom novih delnic.
Istočasno vabimo člane, da podpišejo prijavnice na posmrt-ninsko zavarovanje, ki stopi v veljavo 1. julija 1969.
Uradne ure so v torek, četrtek in soboto od 16 do 20
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, posluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.
«■««•■«•■■■«••mi «a*


Sporočamo znancem, da je 15. junija 1969 umrl v Cerkljah pri Kranju naš oče, stari oče, gospod
Frane Košnik
Priporočamo ga v molitev.
Žalujoči :
V	domovini; žena Ana in otroci: Justi, Pavic, Beti z
družinami, Silva;
V	Angliji: Anica z družino; v Argentini: Mira in Franci
z družinama
Janko Hafner	5
Pred prihodom zemljanov na Luno
Mnogo manjša lunina težnost
Čim večje in težje je kako nebesno telo, tem večja težnost vlada na njegovi površini. Od težnostne sile na nebesnem telesu zavisi to, kar označujemo s težo predmeta ali človeka. Na zemeljski površini tehta isti predmet povsod približno enako. Samo približno, a razlike so neznatne. Luna je 81 krat lažja od Zemlje. Zato je tam težnostna sila znatno manjša, le ena šestina zemeljske. To dejstvo ima seveda kaj vidne in za zemljane nenavadne posledice. Vsak predmet, torej tudi človek, tehta na Luni le eno šestino.
Če bi na Luni imeli dovolj veliko tehtnico z dvema skodelama, ki s kazalcem kaže, kdaj so predmeti v eni skodeli enako težki kot uteži v drugi skodeli, bi lahko stehtali 80 kg težkega človeka. Ker je težnost na Luni ena šestina, tehta 80 kg tam le 13 V3 kg. Naj torej stopi 80 kg težak možak v skodelo na eni strani tehtnice, ki se bo globoko nagnila. Če damo 13 V3 kg uteži na drugo stran, se bosta torej skodeli zravnali? Ni res! Prav nič se ne bo zravnalo! Šele ko bomo v drugo skodelo naložili za 80 kg uteži, se bosta skodeli izenačili. Pozabili smo nekaj: tudi vsaka utež je šestkrat lažja kot na Zemlji.
Tako ne gre. Gotovo poznate teht-
nice, kjer na jeklenem zvitem in raztegljivem ppresu visi skodela. Ob navpični lestvici, na kateri kazalec kaže, koliko se je pod utežjo raztegnilo jekleno pero, lahko odčitamo, koliko predmet tehta. Na taki tehtnici pa bi 80 kg težak možak na Luni potegnil le 13 V, kg! če bi ga pa na Zemlji postavili na isto tehtnico, bi seveda potegnil 80 kg.
Zemljan bo na Luni zaradi manjše težnosti z lahkoto dvigal težke predmete, ker je njegovo mišičevje trčnirano na zemeljsko težo. Nosil bo lahko znatno težja bremena, a jih ne bo občutil kot težka. Ostala pa bo borba za ravnotežje: če bi vlekel na hrbtu 80 kg težko vrečo moke po Luni, bi korakal prav tako sklonjen kot na Zemlji. Samo bremena ne bi občutil tako hudo. ,
Slabotna lunina težnost igra tudi važno vlogo v nekaterih splošno veljavnih zakonih. Vsi vemo: če spustimo kamen iz roke, pade zaradi teže do tal. Zemlja privlačuje vsako telo šestkrat močneje kot Luna. Ta zagonetna gravitacijska sila deluje po istih zakonih v vsem vesoljstvu. Kaj je, še danes ne vemo, poznamo le njene posledice. Na Zemlji pada kamen zelo hitro. Že v prvi sekundi pade 5 m globoko. Luna privlačuje s šestkrat manjšo silo, zato tam tudi kamen in vsako telo počasneje
pada. če se na Zemlji člavek spotakne, telebne presneto hitro na tla. Na Luni se bo lunavt, če bi se spotaknil, prav počasi —- videti bo kar smešno — pogrnil po tleh.
Kako velika je razlika v prostem padu na Zemlji in Luni, nam najbolje predoči preglednica:
Globina Padca	na Zemlji	na Luni
v prvi sekundi 1	5 m	0.81 m
po dveh sekundah	20 m	3.24 m
po treh sekundah	45 m	7.29 m
po štirih sekundah	80 m	12.96 m
po petih sekundah	125 m	20.25 m
in podobno naprej.		
Preglednica nam	pokaže,	da pade
kamen, ko ga spustnmo iz roke v vodnjak, v prvi sekundi 5 m globoko, v drugi sekundi pade še 15 m, tako da je ob koncu druge sekunde napravil že celotno pot 20 m itd. Vsi vemo iz izkustva, da je padec na Zemlji sila hitra zadeva in zato tudi presneto nevarna. Kamen pod vplivom težnostne sile pada vedno hitreje in zato v vsaki naslednji sekundi napravi za 10 m daljšo pot kot v prejšnji.
Na Luni je težnostna sila le 1/6 zemeljske: padec je neprimerno bolj počasen. V prvi sekundi pade kamen na Luni le 81 cm — dobrih % metra, če bi postavili na Luno mizo — „pametne“ mize so visoke 80 cm —in l)i čez njen rob potisnili novec, da bi se prevrnil in začel padati, bi sami sebi ne hoteli verjeti, kako počasi začenja pa-
dati. Nobeno rokohitrstvo ne bi bilo, potrebno, če bi hoteli z roko prestreči in j ujeti. tSaj bi novec celo sekundo padal od roba mize do tal.
Seveda tudi na Luni hitrost padanja s časom narašča, vendar mnogo bolj neznatno kot na Zemlji, kar šestkrat bolj počasi. Na Zemlji pade kamen v prvih dveh sekundah 20 m globoko, na Luni potrebuje za isto pot že 5 sekund. Upajmo, da bo lunavt na Luni ob televizijskem prenosu vrgel tudi kamen kvišku. Če bo to storil, bomo na Zemlji lahko prvič videli, kako smešno počasi se bo kamen bližal svojemu višku in nato zopet počasi začel padati proti Luni. Šele ta živa slika nam bo dala in omogočila pravilno razumevanje, kaj pomeni šestkrat manjša lunina težnost.
V 2 urah okrog Lune
Zaradi manjše težnosti Lune potujejo tudi sateliti okrog Lune bolj počasi kot na Zemlji. Morda se je že kdo vprašal, kako je mogoče, da se vsemir-ski piloti vozijo krog Zemlje v poldrugi uri, okrog štirikrat manjše Lune pa celi dve uri. To protislovje je le navidezno. Vsak satelit mora imeti toliko hitrost na sekundo, da ne pade več na Zemljo ali Luno. Na Zemlji pade vsako telo v prvi sekundi 5 m globoko. Tudi satelit pada med poletom, če pa napravi v prvi sekundi tako dolgo pot, da se je zemeljska površina pod njim zaradi krivine Zemlje znižala tudi za 5 m, je kljub padcu proti Zellji še vedno v isti višini.
Na Zemlji se morska površina na
8 km razdalje zakrivi za 5 m; 8 km n$, sekundo je torej hitrost, ki jo mora imeti satelit, leteč okrog Zemlje. Ne bo padel na tla, ker se sproti površina za toliko ukrivi, za kolikor je zaradi težnosti padel proti Zemlji.
Na Luni zaradi manjše težnosti pade vsako telo v prvi sekundi le 81 cm. Lunina površina se zaradi krivine zniža za 81 cm že na razdaljo 1600 m. Dobrih 1600 m/sek je hitrost, ki jo mora imet! satelit, vozeč okrog Lune. To je že znatno bolj krotka hitrost, kot celih 8 km/sek, potrebnih za satelitovo vožnjo okrog Zemlja. Okrog Lune vozijo sateliti zelo počasi, tako počasi, da kljub majhni Lunj potrebujejo vsaj 2 uri za eno obkrožitev. Ta počasna obkroževalna hitrost je tudi velika prednost pri pristajanju. Raketni motor, ki bo pred pristankom zaviral hitrost, bo moral pač s svojim delovanjem uničiti le hitrost 1600 m na sekundo. Ni zraka, ki bi zaviral!
Lažniva Luna
Če kdo misli, da bomo sedaj obdelovali še sončne in lunine mrke, kjer igr» Luna dejavno in trpno vlogo, se moti. Ogledali smo si le dejstva, ki naj nam služijo v boljše razumevanje prveg» pristanka lunavtov, vso obilico drugih ugotovitev pa izpustimo, čez 10 let bo vsak šolarček vedel že znatno več, kol je bilo povedano tu. Tedaj se bodo poleg geografije učili tudi že lunografijo, mi stari pa bomo zmajevali z glavo, češ, 0 luni smo se kaj malo učili in še to skoraj vse pozabili.	(Bo še.)