the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) !l£V. (No.) 203. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18 OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 18, 1930 najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. LETNIK XXXIX. SOVJETI GROZE, DA BODO Z ENAKO MERO NASTOPI-U PROTI INOZEMSTVU, AKO BO TO BOJKOTIRALO SOVJETSKE PRODUKTE. — VSI SEDANJI ODPORI SE OZNAČUJEJO KOT KAPITALISTIČNI POIZKUSI, DA BI ONEMOGOČILI INDUSTRIJALIZACIJ-SKI PROGRAM. ^ četrtka svari vse tujezem-Precl poizkusom, da bi se Moskva, Rusija. — Sovjet- , 0 časopisje v izdaji pretek-* Rotirali sovjetski produkti, ateri se izvažajo iz Rusije, je pšenica in dr. Zagro-Zl'° Je, če se to zgodi, da bo Sovjetska vlada prisiljena, Povzeti enake korake proti Jezemskem uvozu, ki bi se rugače v bodočih letih znat-ftn Povečal. pojasnjuje sovjetsko ^sopisje, da seianji svetovni "Por proti uvozu sovjetskega aSa ni nič drugega, kakor uPni poizkus kapitalistov, . a> bi onemogočili napredujoči Ill(lustrijalizacijski program s°vietov. Z vso silo, da so se *ato vso vrgli na vse konferen -e, vodijo, tako na panevrop-na balkansko in na kon-renco v Genovi, da bi našču-1 svet proti sovjetom. 0 konferenci balkanskih dr-av v Atenah pravi list V »ko. h da" Ha 'Prav- se posebej, da prevladuje GOVOR NEMŠKEGA KANCLERJA PARADA AMERIŠKE LEGIJE »Jej skrajno protisovjetskij vegti diktatura. h in da stremi za tem, da bi j.j^jala čim najbolj ostro po-lc«o in gospodarsko agresiv-Politiko proti Rusiji. Fran-Pa se označuje kot vodite-3lCa vse protisovjetske kam-].anje, vendar pa, zaključuje ne bo mogla nobena so-akcija ustaviti sovjet-j,.6 vlade pri izvajanju indust-Jalizacijskega načrta. ^ °holi sovjeti se boje sveta; Pa ta strah zakrili, ga ' ažaj0 I'm pa s.Ucenikov kapitalizma, hoteč ]5stem pridobiti simpatije de-Vstva v inozemstvu. v obliki grožnje, obesi nataknejo krinko ometna igra v prid dobrodelju lih Chi lcago, 111. — Uprava juž- v Parkov tega' mesta je pobila nogometaše Northwest-Univerze in Notre Dame . lverze, naj imajo svojo no-j. ^etno tekmo, ki se ima vr-(j.1 dne 22. novembra, na Sol-ers' Field, in sicer pod po-> da se del dobička te tek: g. nakloni mestnim ubo-Vi' ^prava bo dala Soldiers' st0 . igralcem popolnoma za-bto -1 na razpolago, za do-ta pa se bo določila svo-&tgjel 130 preostala, ako se od-sne °d skupnih prejemkov Wi i' kateri bi se P"bližno v j)' ' ako bi se tekma vršila H?6 stadiju, ki je bil za to 0 Prvotno določen. ^oti nočnemu delu t*°K IN ^ENSK Venci!: fork, N. Y. — Na kon-atitucr bomba?ne tekstilne info ve^e'.V katero so včlanjene SCI severne in južne dd-H bil enoglasno spre- direktorjev, po ka- -.....~ Nemški kancler Bruening zagrozil, da bo s pomočjo predsednika Hindenburga uvedel diktaturo, ako ga parlament ne bo podpiral pri njegovem načrtu. —-o— Berlin, Nemčija.— Med glu-šečim truščem in šumom, ki so ga povzročali komunistični in fašistični poslanci; je pretekli četrtek pričel nemški državni kancler Bruening'svoj otvorit veni govor. Nič ni gladi1 v njem razboritih vladnih nasprotnikov, marveč je dal jasno znati fašistom; da je pripravljen udušiti vsak nemu- v riržavi, ki bi nastal, z oboroženo močjo. Enako da ima namen, urediti situacijo v Nemčiji pod vsakim pogojem, tudi, ako bi se v to svrho morala u-Celo večkrat pa je v svojem govoru, ki je trajal 45 minut, ponovil, da ga bo pri njegovih načrtih podpiral predsednik Hindenbur<", ako bi ne dobil zadostne podpore od parlamenta. V svojem govoru se je le malo dotaknil zunanjepolitičnih zadev. Obsodil pa je zahtevo fašistov po takojšnji zahtevi revizije Youngovega načrta, češ, da mora biti prvi namen Nemčija, da spravi svoje lastno notranje gospodarstvo v red. Omenil je, da bodo pri tem urejevanju potrebne žrtve, katere bo moral nositi vsak državljan. Tako se bodo morali povišati davki, obenem pa znižati plače, da se doseže ravnovesje v proračunu. Že tekom svojega govora je bil kancler večkrat prekinjen; ko pa je končal, je nastal tak hrušč, da je moral predsednik parlamenta zagroziti, da bo dal razgrajalce pometati ven. Od več strani se je čul vzklik zahtevo, da vlada odstopi. -o- ŠTEVILO PREBIVALSTVA V Iz Jisgoslavi|e. VELIKA RUDNIŠKA NESREČA. — 17 RUDARJEV UTONILO. — RUDNIŠKA NESREČA V HUDI JAMI PRI RIMSKIH TOPLICAH. — NOV RUDNIK.—SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI. Rudniška nesreča pri Aleksin-cu — voda zalila rove V rov, v katerem je biio zaposlenih 20 rudarjev, je ti^Lo naglo udrla voda, da se rudarji niso mogli rešiti. Le trije, ki so bili najbližje izhoda, so še pravočasno dosegli dvigalo. Ostalih 17 je storilo žalostno smrt. V rovu so bili tudi konji, ki so tudi potonili. Voda je zalila vse rove tako, da do večera še niso mogli do ponesrečencev. Komisija preiskuje, če je bil rov zadostno zavarovan in koga zadene krivda. —-o- Na sliki vidimo prizor iz mesta Bostona, kjer se je pred par dnevi završila konvencija Težka rudniška nesreča ameriške legije. Parada, ki jo vadimo, se je izvršila pred generaloma Pershing in Gou-raud, ki sta bila poveljnika Amerikancev v svetovni vojni. OBČUTLJIVA AVSTRIJA KRIŽEM SVETA a i^očajo od nocfrfega " 1. Vse ženske in a »od 18. letom. marca prihodnjega vsa LONDONU PADA London, Anglija. — Po izkazih, ki so jih sestavile tukajšnje zdravniške oblasti, se vidi, da se število londonskega prebivalstvo stalno niža, in sicer je tekom Osmih let padlo to število za 94 tisoč, namreč od 4,524,000 v letu 1921 na 4,430,000 v i. 1929. Te številke so vzete samo iz pravega Londona v krogu od središča 'mesta kakih šest milj daleč, brez predmestij. POGON ZA GANGSTERJI Chicago, 111. — Vedno bolj se oži krog, katerega je stvoril zakon okrog chicaškega "podzemlja", in Vedno več članov gangsterskih tolp pada v roke pravice. Po takozvanem "pote- Čehoslovaški zunanji minister, Beneš, užalil Avstrijo. Dunaj, Avstrija.— Češki zunanji minister, Beneš, je užalil Avstrijo. Z ozirom na nejasno bodočnost, ki jo ogrožajo nasilni avstrijski fašisti, heim-wehrovci, se je namreč baje izrazil, da sedanji razvoj dogodkov v Avstriji k,aže, da se bo ta država najbrž še tresla v svojih temeljih. S tem, pravijo, je Beneš cikal na to, da bo do avstrijski fašisti, ako bodo potolčeni pri prihodnjih volitvah, z nasiljem se polastili vlade, brez ozira na postavo in red. Vse avstrijsko časopisje je planilo vsled te izjave proti dr. Benešu, in avstrijska vlada je tudi kot taka uradno vložila protest "proti takemu vmešavanju v svoje domače afere". Bržkone se Avstrija boji, da se bo utegnilo to uresničiti, kar je Beneš govoril. -o- TEŽKA NALOGA ČAKA VOLILCE Chicago, 111. — Državljani, ki bodo stopili na volišče dne 4. novembra, bi skoraj morali imeti vsi "črne šole", toliko se bo zahtevalo od njih. Izmed več glasovnic, ki jih bodo dobili v roke, jim bo posebno ena, glavna, delala preglavice. Bo namreč tolika, kakor navadni namizni prt, in bo merila 40 inčev v dolgosti in 30 in-čev v širokosti. — Izmed žepsk v tem mestu, ki so pred dvemi leti volile predsednika, jih zdaj ne bo stopilo na volišče skoraj 40,000, ker se iz kakega vzroka niso registrirale. — Rim, Italija. — "Duce" Mussolini je objavil, da bo v naprej cenzura gledaliških predstav spadala v delokrog njegovega departmenta za notranje zadeve, in tako bo imel on zadnjo hesedo o tem, katere predstave bodo dovoljene in katere ne. — Teheran, Perzija. — Po-; tresni sunki, katere je pretrpela v zadnjem času ta pokrajina, so bili tako močni, da so na mnogih krajih nastale v zemlji široke razpokline. Poleg tega pa je temperatura padla do ničle, kar je bedo prebivalstva še povečalo. — Helsingfors, Finska. — Finska policija je aretirala 4 mladeniče, kateri so ugrabili bivšega predsednika republike, Stahlberga, kakor smo poročali. Odpeljali so ugrabljenega proti ruski meji, a jim je zmanjkalo gasolina in jih je policija dohitela. -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! katerega se vsa ta preganjanja vrše, je izdal sodnik J.H. Lyle, eden najbolj aktivnih pravnih osebnosti v tem mestu proti gangsterjem, "warrant", da se aretira nadaljnjih 22 "javnih sovražnikov". Njih imen se ni izdalo v javnost, da se s tem puskem zakonu", na podlagi'ne da večja prilika za pobeg. POZOR! Velika Blasnikova Pratika za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. t Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. GROŽNJA Z ODSTOPOM Mehiški predsednik hoče z grožnjo z odstopom ukloniti opozicijonalce. Mexico City, Mehika.— Vso Mehiko je predsednik P. Ortiz Rubio presenetil s svojo izjavo, da namerava odstopiti od svojega "mesta in se umakniti v privatno življenje, kakor hitro ne bo dobil pri svojih zahtevah popolne podpore od svoje narodne revolucionarne stranke. Dasi je ta izjava vzbudila senzacijo, vendar se ji na splošno ne pripisuje dosti ver-jetifosti, ampak se jo smatra le za politično potezo predsednika. S tem namreč, da hoče le prisiliti opozicijonalce, da se mu bodo brezpogojno vdali; pokazal da je tudi tem, da ne bo trpel nikakih ugovorov. -o-- SKRB ZA BREZPOSELNE PREKO ZIME New York, N. Y. — Tukajšnje finančne in trgovske oseb nosti so na svoji seji pelica naše slovensko svetišče v čast Mali cvetki. Posvečenje oltarja in slovesna blagoslovitev se je vršila v četrtek, 2. oktobra. -o- Kranj Tekstilna tovarna "Jugoče-ška" je pred kratkim začela graditi tik ob desnem bregu Save poleg mosta delavsko kuhinjo. V kuhinji bo nudila tovarna delavstvu ceneno hrano. -o- Maribor 200 vagonov jabolk je izvozila doslej v letošnji sezoni tukajšnja štajerska sadjarska zadruga. -o- Cigan zaklal svojo ženo V ciganskem delu Skoplja Proti jutru se je zgodi-|se je zgodila krvava družinska diama. Neki Milan Dinič je na sfedi ulice stekel za svojo ženo z odprtim nožem, zamahnil proti njej ter jo zaklal. Požar Krško, 26. sept. — Okrog poldne je zapel rdeči petelin na koči Vajdiča Jožefa v Ar-drem št. 24 in mu upepelil s slamo krito kočo in svinjak. -o- Rojak Martin Jakopič iz Preznega je šel s svojim tovarišem sodelavcem Rupnikom na nočno delo v rudnik Huda jama la na do sedaj še nepojasnjen način, nesreča. Verjetno je, da je Jakopiča stisnil "hunt". Rupnik je doma povedal, da Martina ne bo domov, ker so ga peljali v bolnico. Mati je šla v Gel je, da sina obišče, pa ji niso pustili blizu, dokler ne plrestane ponesrečenec wevar-ne krize po operaciji. -o- Strela V soboto po noči je udarila strela v gospodarsko poslopje Ivana Filipčiča v Zakotu pri Brežicah. Poslopje, ki je bilo napolnjeno s krmo, je bilo v trenutku v plamenu in strahotno razsvetlilo vso bližnjo okolico. Rešili so samo živino. — Zgorelo je posestniku tudi veliko krompirja. « -o- Nov svinčen rudnik Pri Novem Brdu v bližini Prištine v okolici Kosovske Mi-trovice so odkrili nov svinčen rudnik. V rudi se poleg svinca nahaja tudi nekaj srebra. -o—:— Jugoslovan — predsednik kongresa kriminalistov Iz Antverpna poročajo, da izvolile je bil izvoljen za predsednika odbor, kateri bo imel nalogo, da preskrbi tekom zime vsak teden znesek najmanj 150 tisoč dolarjev, s katerim se bodo plačevali mestni brezposelni, in sicer na ta način, ,da se jim bo dalo delo, kakoršnokoli že, in se jih bo plačevalo po $3.00 na dan za pet dni v tednu. Tako se namerava preskrbeti preko zime okrog 10,000 oseb. -o- BREZPOSELNA DRUŽINA DOBILA TROJČKE Chicago, 111. — Tukajšnja dobrodelna društva so bila na-prošena, da priskočijo na pomoč družini H. Heffner, 228 E. 171st St., katerega žena je pretekli ponedeljek povila trojčke, enega dečka in d e deklici. Poleg teh novoprišle-cev so bili v družini že preje štirje otroci, oče pa jč"brez dela 'že več kot dva meseca. Družina stanuje v mali leseni ba mednarodnega kongresa za kriminalistiko Jugoslovan Do-brica Markovič. -o- Smrtna kosa Pri Sv. Jakobu v Slov. gori cah je umrla Marija Peklarje-va, posestnikova žena, stara 58 let. — V Ribnici je umrl France Grčar, dolgoletni poveljnik in načelnik gasilskega društva. — V Špesovem selu pri Mariboru je umrl Vilko Golob, star 21 let. — V Hrastniku v čakalnici je umrla Marija Kraus iz Suhadola. -o—:— Kapelica v čast Mali Cvetki Karmeličanke na Selu pri Ljubljani so s pomočjo dobrotnikov postavile malo a lično kapelico v čast sv. Tereziji, ali kakor jo imenujejo, Mali cvetki. Krasen oltar jfe napravil kamnosek-umetnik Al. Vodnik Nesreča starke V Ljubljani je ponesrečila 851etna starica Neža Cerar, mestna uboga. Žena je seka'a drva, pri tem ji je priletelo ko:-; polena v glavo. Morala je v bolnico. -o-- Tatvina v kranjski cerkvi Nepridiprav je na dan, ko so blagoslovili v Kranju Delavski Dom, odnesel z velikega oltarja lep križ, ki je deloma pozlačen, deloma posrebrer. in ima precejšnjo vrednost. -o- Rebra si je polomil V ljubljansko bolnico so pripeljali iz Kranja zidarja Janeza Nadižar, ki si je pri neki avtomobilski nesreči polomil nekaj reber. -o- Smrtna nesreča 15. septembra se je v Gorjah pripetila Francu Žemua, » er-kvenemu ključarju župne cerkve, smrtna nesreča. Splezal je na oreh, da bo otresel orehe, pa je zgubil ravnotežje ter padel na tla, kjer je obležal nepremično. -o- v Ljubljani. Sestre karmeličan-raki in se nahaja v veliki bedi.Jke so se izrazile, naj bo ta ka- Nesreča Z drevesa je padel čevljar Rotar iz Jame pri Kranju št. 1, ko je otresal orehe. Zlomil si je roko in nogo. -o- Nova šola v Rušah V Rušah so pričeli z zidanjem nove šole. Šola bo, kakor se razvidi iz načrta, velika stavba. Vendar se za letos postavi le en del, ki pa bo v svojem obsegu zase celota. Nadaljnje razvijanje stavbe je odvisno od tovarne in se bo nadaljevalo po potrebi. sfrah 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 18. oktobfa 1930 (amerikanski sijovenec Prvi in najstarejši slovenski ^ list y Ameriki. ii to »Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, pon»-Beljkor in dnevor po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: S849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jelefon: CANAL 0098 „$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Naročnina: Za celo leto -------------- Za pol leta_____ Za četrt leta__________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________$6.00 Za pol leta________3.00 Za četrt leta______1.75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year^._____________________________$5.00 For half a year---------2.50 For three months ----------------- 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year------------------$6.00 For half a year-------------3.00 For three months ..................1.75 It.a ceiri icia ----------------* *■"*^ ------ ------------------------- POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ji tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-|tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Morda pride v kratkem tudi do zaželjene posebne klinike, ki bi vršila delo v vsakem šolskem središču. Narodna katoliška vzgojna zveza (National Catholic Educational Association), ki je zborovala zadnjič v New Orleansu, je prišla do posebnih zaključkov, ki to zadevo z vso resnostjo in skrbjo pospešujejo. Ta stran vzgoje je vrlo potrebna. J. M. Trunk: Potrebna stran vzgoje Šola mora vzgajati, ne le učiti. Vzgoja naj bi usposobila šolarja za poznejše življenje, da pravilno izpolni mesto, katero mu je pozneje odmerjeno v družbi. Napaka posameznika nikakor ne ostane omejena le na posameznika, temveč zadene vso družbo, ker tvori družiba enoto. To ne potrebuje daljšega pojasnila. Priznati se mora, da moderna šola vobče napreduje. Morda se ne zaveda prav važnosti vzgoje, ali morda tudi pravih sredstev ne rabi, zanikati pa se ne more, da bi se moderna šola vsaj ne prizadevala za čim boljšo vzgojo. Široko polje ima pred seboj. Tudi težavno je obdelovanje tega polja. Še mnogo je dela, in nikakor še nismo na vrhuncu. Naš urad za vzgojo se je vrgel na poseben vzgojni problem. Cilj mu je, da vzbudi po vsej državi zanimanje za vzgo-jevanje takih otrok, kateri "tvorijo poseben tip, posebno vrsto, pri vzgoji radi njih duševnega in vznemirljivega razpolože nja." Pčsebno pozornost hočejo posvetiti vzgoji manj talentiranih otrok, ali otrok, ki ne morejo priti naprej, ker jih ovira njih nervozno razpoloženje. Dozdaj je bilo na tem polju precej zanemarjenja. Zadeva je zelo važna, in to je bilo znano, ampak učiteljstvo se ni rado bavilo s tem vprašanjem, pač radi težkoč, in je navadno potisnilo vse to na šolski odbor, pripustilo zadevo sodišču za otroke, kakemu zasebnemu zavodu, ali pa — zdravniku, vsekako toraj to zadevo hudo zanemarilo. ..li imamo danes več takih otrok, kakor jih je bilo pred četrtletjem, na tem ni kaj; statistika prav nič ne pomaga na sebi. Dejstvo je, da je v vseh šolah, javnih in zasebnih, mnogo takih oti'ok, za ka-teie dozdaj ni bilo zadostno poskrbljeno. Posledice so očitne, in jih pozna vsakdo, ki se bavi s socialnimi vprašanji. Zanemarjenost v šoli prinaša zanemai'je-nost tudi v poznejšem življenju, in p^množuje število raznih zločinov. Kakor pokazuje statistika slučajev v mladeniških sodiščih, je navadno zanemarjen otrok tisti, ki pride navskriž z zakoni, postane zločinec. V vseh šolah imamo zdaj zdravniške preiskave, ki mnogo pomagajo; ozira se tudi na uboštvo, kjer to dela zapreko, v okom se skuša priti nedostatkom pri domačih neugodnih razmerah. Vse to je prav in dobro. Ostaja pa še to polje, da se vsa pozornost posveti tudi duševnemu razpoloženju in živčnemu razdraženju otrok. Otroku dajemo očala, učimo ga, kako mora skrbeti za zobe, odrežemo mu adenoide, odstranimo mu žleze (tonsils), in poučujemo ga v skrbi za zdravje. Empak otroku je treba poskrbeti tudi za duševno ravnotežje, ako mu tega manjka, in če hoče napredovati. Fizični nedostatki lahko napredek ovirajo, duševni nedostatki pa lahko vso vzgojo zabranijo. Skrajni čas je, da se posveti duševnemu zdravju najmanj ista pozornost, kakor je zasluži in zahteva skrb za telesno zdravje. Vsako zanemarjenje pomeni porastek kriminalnih slučajev v mladeniških sodiščih, in prinaša pomnoženje mladih ničvrednežev, ki so naprej v borbi z varnostnimi oblastvi. V župnijskih šolah se mnogo dela v tem oziru in na tem polju; škofije imajo za to delo posebnč škofijske odbore. ČLANOM DRUŠTVA NAJSV. IMENA V NEWBURGHU l Cleveland-Newburgh, O. Kakor je večinoma članom že znano, se prične v naši cerkvi sv. Lovrenca 40urna po-božnost v nedeljo, dne 26. oktobra. Spovedovanje bo v soboto, dne 25. oktobra, in sicer popoldan od 3. do 6. ure in potem zvečer od 7. naprej. Skupno sv. obhajilo bo potem v nedeljo pri pol 8. sv. maši. Skupno češčenje Najsvetejšega bo za člane našega društva v nedeljo, Določena je ura od 3. do 4. popoldan. Prav .uljudno vabim tem potom vse člane našega društva, da se te pobožnosti udeleže v polnem številu, da se skupno poklonimo Njemu, pod katerega zastavo smo stopili, ko smo postali člani društva Najsv. Imena. Čas je torej tako primeren, da se lahko vsak, kdor je pravi zvesti član našega društva, te pobožnosti udeleži. Pri večerni pobožnosti, ki se prične v nedeljo ob 7. uri zvečer, bo sprejem novih članov v društvo Najsv. Imena. Apeliram na vse, kateri še niso pri tem društvu, da pristopijo o-menjeni večer pod naše ban-dero. Izvanredna redka slav-nost 40urne pobožnosti je le enkrat na leto. Skrbimo torej, da bo ta večer naše društvo polnoštevilno častno zastopano Član dr. Najsv. Imena, -O- VELIKI DAN V PITTS-BURGHU Pittsburgh, Pa. Vsem onim, ki so se udeležili evharističnega shoda dne 12. oktobra v Pittsburghu, bo ostal ta dan v večnem spominu. Bila je velikanska udeležba ljudstva. Navzoča sta Ipila dva škofa. Škof pittsburški in škof iz Scrantona, Pa. Čez dvesto je bilo raznih svetnih in redovnih duhovnikov. Ministrantov iz raznih bližnjih fara je bilo 2700. Govorila sta oba škofa in nam s krasnimi besedami o-pisovala pomen presv. Evhari-stije in o pomenu društev IS^aj-šv. Imena. Posebno so se naš domač pittsburški škof prav lepo zahvalili vsem društvom Najsv. Imena, ki so se v tolikem številu odzvala in delovala, da je imel evharistični shod ta~ko lep uspeh. Kolikega po-_ mena so društva Najsv. Imena za celo škofijo in za vsako posamezno faro. Zborovanje se je pričelo ob 7. uri zvečer z ameriško himno, ki je napolnjevala zrak iz stotisoč grl. Ko so potem pripeljali Najsv. v krasnem avtomobilu, ki ga je nalašč v ta namen darovala neka kompanija, je zagorelo stotisoče svečk, katere so bile tudi darovane za ta večer. — Vsak je dobil svojo. Sveče je daroval senator Harris. Ko so postavili Najsvetejše na za to pripravljeni oltar, je zapel moški zbor, broječ 300 pevcev "O salutaris" in "Tantum Ergo". Za ta slovesni trenutek so v Baseball Grand na Forbes Field, kjer se je vse to vršilo, pogasili vse električne luči, da so pred Najsv. gorele samo sveče. Slovesnost se je zaključila z blagoslovom z Najsvetejšim in papeškim blagoslovom, nato se je zapela še zahvalna pesem, katero so peli stotisoči udeležencev. To je bilo tako lepo in prijetno, da ni mogoče popisati. Človek mora doživeti, potem šele ve in spozna, kakšen utis napravi taka slovesnost na množice. Sem naj bi naši "napredni" prišli pokukat, pa bi videli, kako so še majhni, in kakšna velika moč je na katoliški strani. Videli bi in morda spoznali, da ne morejo z glavo skozi zid. Kar vidijo vsi drugi narodi, tega naši prosvetljenci nočejo videti. — Bilo je tudi tukaj, na 57. ulici, kjer so se zbirali farani, katerih je bilo za dve 'Special' kari, par takih proavetljencev, ki so se smejali za onimi, ki so šli na shod. Hinavci! Naj si zapomnijo, da kdor se zadnji smeji, se najboljše smeji. Držite se svoje "rudeče učenosti", nas pa pustite-popolnoma pri miru. Pregovor pravi, da se ne praskaj tam, kjer te ne srbi. — Pozdrav vsem udeležencem tega shoda, listu Amer. Slovenec pa želim veliko novih naročnikov. John Golobic. NEKOLIKO IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111. Še se spominjam, da smo v šoli brali nekako tako-le: .'Jesen rumena, dobra žena; otroci se je vesele. Rudeča, pisana, rumena, na drevju jabolka zore." Jeseni se pa ne veselijo samo otroci, tudi ostali odrasli se je veselijo, ker jesen je tisti čas, ko spravlja kmet,pridelke in blagoslove zemlje. Kako kmet prešteva, koliko je pridelal tega in onega, koliko bo krompirja, repe, žita, sena in tako dalje. Zadovoljen in vesel je, če vidi, da mu je zemlja rodila stoteren sad. Raduje se, če vidi, da je nebo blagoslovilo njegov trud, da ni bil njegov znoj zastonj. Hvaležno tedaj veren kmetič povzdigne svoje oči proti nebu, sklene roke in iz njegove notranjosti mu pride prisrčen vzdih: hvala Tebi, Vsemogočni, da si blagoslovil moje delo, da ni bil moj trud zastonj. In ko pride siromak, da ga poprosi, naj mu olajša njegovo revščino, naj mu kaj pomaga, tedaj kmetič, ki vidi v siromaku samega Gospoda, z radostjo pomore, ker vidi, da lahko pomaga. — Ako pa zemlja ni bila radodarna in so pridelki bolj pičli, tedaj s skrbjo gleda na male kope pridelkov. Še bolj gleda in računa, koliko bo treba dokupiti tega, koliko onega, da bo imel dovolj do drugega leta. Pa pride siromak, tudi kadar je slabo leto in ga poprosi pomoči, saj so siromaki v slabih letinah še večji reveži. Kmet se ga u-smili kljub svoji revščini, pa mu da rade volje, kolikor pač more. Za delavca, za tovarniškega delavca pa ni jeseni. Njegova jesen je takrat, ko dobi trdo prisluženi denar, morda vsaki teden ali vsakih štirinajst dni, ali morda vsaki mesec. Denar je njegov pridelek. Kako ga prešteva in računa, da bo izhajal do prihodnje jeseni — do prihodnjega plačilnega dn^. Pameten delavec bo že naprej -vedel za vsak cent, kam pojde. Obilne so bile včasih take jeseni in vesel jih je bil delavec, ker mu ni bilo treba gledati in stiskati v bojazni, kdo ve, če bom čez toliko in toliko dni spet kaj pridelal? — Tako je bilo nekdaj. Ni pa več tako sedaj. Bolj s strahom kakor z veseljem pričakuje delavec sedaj plačilnega dneva — jeseni, ker se boji, da mu njegov delodajalec poreče: ne potrebujem te več. Ostani doma. Pa če vsega tega ni, če tudi ni 'strahu, so pa pridelki sedaj precej pičli. Majhne so plače, ker se ne dela vsaki dan. Še manjše so pa tam, kjer se nič ne dela. Jesti pa treba in zraven se oglašajo razne druge potrebe. Klici so od vseh strani, ker na vseh straneh so razpoke, katere treba mašiti. Prvi in najhujši klic, kateri mora biti vsakemu najsvetejši in katerega mora vsak najbolj poslušati, je družina. V prvi vrsti je vsak dolžan, dolžan pred Bogom in pred ljudmi, da skrbi za svojo družino. Tudi v sedanjih slabih časih se mu ne odloži to breme z ramen. Ne. Še bolj pritiska nanj in ga tare in skrbi — dostikrat resno. — Druga najbližja dolžnost naša je v Ameriki, da priskočimo na pomoč svoji cerkvi. Ta dolžnost ni nič manjša kot prva. Tudi cerkev smo dolžni podpirati, ker v Ameriki je cerkev odvisna od faranov. Seveda, kdor ima, ta lahko da, težko je pa onemu, ki nima. Ako nimaš, je gotovo, da ne moreš dati in se od tebe tudi ne zahteva. Ako pa imaš, daj kolikor moreš. Si katoličan in imaš' vest. Daj po vesti,' kolikor moreš. Če imaš malo, je tudi vinar dober, kakor je bil, ki ga je dala revna vdova. Jesen je sedaj. Navadno je v jeseni spravljanje pridelkov, cerkvenih pridelkov, katere farani prinesejo v dar cerkvi na ta ali drugi način. Ni prav, da ob takih prilikah gledamo eden na drugega s sovraštvom v srcu in na jeziku. Kadar gre za korist cerkve, bi se morali vsi pokazati, kakor eden, vsi imejmo pred seboj svoj ponos, svojo cerkev. Ne glejmo ne na desno, ne na levo. Vsak naj pomaga, kjer in. kolikor more. Nikjer ni rečeno, koliko ravno moraš. Še ob vsaki priliki smo se v So. Chicagi postavili, pa če je bilo še tako hudo, kadar je šlo za cerkev, smo stopili vsi skupaj in delali vsi, zavedajoč se, da je cerkev naša. — Tako upamo tudi sedaj, letos, če tudi je slabo leto in se malo zasluži, vendar bo v teh dneh bazarja, ki bo prihodnji mesec, vsak priskočil na pomoč, kolikor bo pač mogoče. Ako mu ne bo mogoče z denarjem, pa naj pride pomagat kako drugače v dvorano. Saj je vsaka pomoč dobrodošla. Novinar. -o- matere,; nisem še nikjer jedel. Pri tej priliki ne smem pozabiti naših deklet, ki so se tako urno sukale, kakor bi prišle iz londonskih ali pariških hotelov. Le kmalu nam spet kaj napravite. Eden, ki je bil tudi lačen in sit. KAKO DOBRO SMO SE IMELI Sheboygan, Wis. Stari pregovor pravi: "Najboljši kruh so mati pekli, tako nekdaj so zmiraj rekli." Da je temu resnica, moramo pač pripoznati. Že beseda sama je tako tolažilna, tako prijetna, in ta beseda je "Mati". To je tista sila, ki se ji ne more ustavljati niti največji vojskovodja, ne kralji, ne cesarji. Če le mati prosi, je gotovo u-slišanje blizu. Boste morda rekli: Zakaj da pišem o materi? Zato, ker so nam naše matere pripravile, oziroma nam je. pripravilo društvo "Krščanskih žena in mater" prav okusno kosilo dne % 12. oktobra. Nikar ne mislite rojaki širom Amerike, da so naše matere pripravile kosilo le za par oseb. O ne. Pripravile so kosilo za čele družine. Skoro bi rekel, da so delale čudeže, da se je toliko povabljencev udeležilo tega kosila. Vsa Čast gre za to sedanji predsednici, gospej Antoniji Skok, ker je skrbela, da se je vse tako lepo v najlepšem redu izvršilo. Seveda gre hvala tudi vsem kuharicam, ki so vse tako okusno skuhale in pripravile. Glavna kuharica je bila gospa Marija Krainc. Tudi druge nikar ne bodite žalostne. Vse ste se prav lepo postavile in vse dobro napravile. Bil sem že na več angleških in nemških banketih, a take potice, kakor jo znate napraviti slovenske PISMO IZ PRIMORSKE Neki naš rojak je dobil od svojega nečaka iz starega kraja, iz krajev, ki so jih Italijani zasedli, pismo, ki je zanimivo, ker osvetljuje položaj, v katerem se tamkajšnji naši rojaki nahajajo. Izčrpke iz pisma podajamo tukaj. Glasi se: Dornberg, Primorsko. Dragi stric:— ... Vi ste se rešili iz teh tlačenih krajev; sam Bog Vam je dal to misel, da ste ušli tej mizeriji. Jaz tudi mislim, kadar pridem od vojakov, iti po svetu, ker tukaj ni mogoče živeti. Za trtorejo ni veselja delati, ker ne gre nič vino ven. Ljudje nastavljajo osmice, da kaj razprodajo, vino je pri kmetu po eno ln'° in par centezimov več, tak« da se pri-njem ne more izha jati. Dokler je bilo vino po dve liri, je bilo še kako veselja zdaj pa nič več. Letos je polovico vzela s« toča in rosa in vsled teh slabi11 letin jih odhaja mnogo v Francijo in v druge kraje, kajti tU'; kaj čim bolj človek dela in muči, manj- ima. Jaz sem vedno bolehen na želodcu, & morem iti k zdravniku, kaj*1 če se dobi odkod kaka li1'3' mora hitro iti za davke in dru ge neobhodne potrebščine. "" Neprestano delam kljub teffu in se mučim, a pri vsem ^ sem vedno, skoraj bi reke« nag, toda ne samo jaz, amPa cela družina. Dasi je vsako le. to precej mrzla zima, se to P1-1 nas nič ne pozna. Naj bo letje ali zima, vedno nosin10 isto obleko, ker si boljše 11 y moremo privoščiti. Poleg vse te revščine nas Pa še Italijani pritiskajo, da se ne" moremo ganiti. Strogo je Pre. povedano, da bi bili v gos itil"1 kaj bolj glasni, ali da bi ce'° zapeli; celo zažvižgati se sme. Ta prepoved velja tff zunaj na cestah. Tukaj v zasedenem oze^ so zadnji čas polovili 86 p vencev, od teh so štiri ustreH ' druge pa zaprli. Lansko le nekoč so zasedli ves Dornl>e.„ in niso nikogar pustili iz ^ Nič nismo vedeli, kaj iščejo zakaj. Vse so preiskali in Pre. vrgli. Tako se godi tukaj P nas. Naj zaključim opisovanj našega uboštva in našega _za tiranja. Vaš neca k- — Chicago, El. — J. A-^ ka, kompenzacijski mestni misar, je na migljaj žuPa^ Thompsona podal ostavko ^ svoje mesto. Thompson namreč zvedel, da dela Pe - , na to, da bi pomagal Ch-Barrettu za župana pri Prl" njih volitvah leta 1131. Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov . (Dalje.) "Kaj pa je?" je vprašalar Budinka skozi okno, ki ga je odprla. "V društvo so vdrli karabinjeri in prepovedali peti naše pesmi. Vse so hoteli razgnati!" "Tratarjev se jim je postavil . . ." Obmolknili so, kot bi jim zaprlo sapo, gledali na vas in se umikali. Po cesti je na vso moč tekel Tratarjev in planil proti Bu-dinovim in v sobo. "Oče mi je povedal, da hočete dati Lahu hišo v najem!" je zaklical z bridkostjo in gnevom, ne da bi se oddahnil. "Ne hiše, samo prostore! In smo jih že dali!" je rekla in se nasmejala Nina z zmagoslavnim zadoščenjem, da se more maščevati tako hitro za posmeh in zapo- stavljanje v društvu. "Nina, in ti si zadovoljna!" je kriknil Tratarjev. "Budinka, razderite' pogodbo, če ste jo res že napravili, prekličite jo!" je prosil mater. "Prepozno, Ivan," se je vmešal Jozelj. "Kar je pisano in podpisano, drži! He, si se skesal? Pa ti je le za NinO, kaj, in se bojiš, da ti je ne bi kdo prevzel!" je še pikro dregnil. Ivan je pljunil pred mešetarja: "Fej te bodi, prodana duša! S teboj ne govorim!" "Hohoho . . . mar mi je, hohoho . . ." se je krohotal Jozelj, ,Sandrini pa je bil v zadregi in je vstal, pogledal strupeno Tra-tarjevega ter menil, da bi z Jozljem kar odšla, ko je vse urejeno. "Addio, signora, addio, signorina Nina! A rividerci!" je pozdravljal in se mu je mudilo, a Jozelj mu je dal znamenje z roko, češ, naj počaka, da jima fant ne bo kako zmešal Bu-dinke in računov. Ivan'je bridko rastel v svojem gnevu: "Tako! Nas gonijo iz drujtva, prepovedujejo nam na naših tleh našo pesem in besedo, vi pa sprejemate pod streho tujca, da se bo med nami šopiril in nas odiral! Lepa Slovenka si, Nina! In vi, mati, ste se dali pregovoriti . . ." Ni končal. "Karabinjeri, karabinjeri!" so zaklicali vaščani, ki so se zbrali pred hišo. "Zdaj se boš drl!" se je rogal Jozelj. "Pa vendar ne iščejo tebe, za sveto božjo voljo?" je vprašala vsa v skrbeh in prestrašena Budinka. "Mene!" je odgovoril Ivan. Dva karabinjera sta razdražena vstopila. Maresciallo je položil roko na Ivana in dejal z neprikrito zlobo in jezo uradno strogo: "In nomq. della legge!" "Moj Bog, moj Bog!" je zavzdihnila in zajokala Budinka ter prosila Sandrinija, naj pregovori orožnika, da bi ga pustila. "Ni treba, mati, da bi kdo zame moledoval. Pravico sem zagovarjal in trpel bom zanjo, če je že treba! Tebi, Nina, pa naj bo moja aretacija v spomin, ki ga bodi, če moi'eš, vesela!" Karabinjera sta pomežiknila Sandriniju in Jozlju, se sladko opravičila, da sta morala tako neprijetno razburiti družbo, in sta odvedla Tratarjevega, ki je šel ponosen med njima. Na cest'i so ga vaščani, o- gorčeni radi dogodka v društvu, vneto pozdravljali in mu dajali poguma. "Prav si imel, da si se postavil! Živio, Ivan!" "Vse naj nas ženejo, vsi smo Slovenci!" "Z verigami ne bodo zvezali misli in besed!" "Prezgodaj so pokazali kremplje!" "Kje so one lepe obljube, ki so jih pla-katirali, ko so prišli z belimi zastavami!?" "Ali je to spoštovanje našega jezika in naših običajev?" "Kakor so prišli, tako pojdejo!" "Na svoji zemlji ne bomo prenašali nasilja in krivice!" "Ali je to samoodločba narodov?" "Kdo vas je klical? Plebiscit nam dajte, pa boste videli, čigava je ta zemlja!" "Prezgodaj ste pokazali svoje mačje kremplje, ni še vseh dni konec! Tam za Krnom je Jugoslavija in v Parizu še teče pravda!" "Živio Jugoslavija! Živio Wilson!" "Na svidenje!" jim je klical Ivan, bil vesel ogorčenja, ki je združilo vso vas v glasen odpor proti tujemu nasilju, in šel med karabinjeroma ponosno in samozavestno kot utelešena moč naroda, ki v Hi' svoji zdravi sili ne kloni. v Sandrini in Jozelj sta ostala v izbi; ^ sta se prav upala oditi, zakaj bala sta^ med razdraženo množico, ki bi utegn . slutiti, da mora biti med njima in . pjeri ter dogodki v društvu in aretac_ kaka zveza. Ko so se vaščani razšli, ne ^ teri domov, drugi za Ivanom, dokler n1^ ^ ginil za ovinkom proti Kobaridu, sta se opogumila in se odpravila. [l0- "Nič hudega ne bo, bom že jaz P°sr® jg val!" je obljubil Sandrini, ko se je vn 1 poslovil. Vrgel ie besedo, da bi Poto ' $ poslovil. Vrgel je besedo, da Budinko, ki je bila še vsa vznemuj—■■ ^ žalostna, kot bi bila ona kriva, 4a.S°tudi jeli Ivana in ga odgnali. Nina je blla. nekam zbegana, a ni ji prišlo na ki<': . ....... kot mati Sandrini meti, da bi prosila Kot mau ■- Sladko se je nasmen_ ^ naj posreduje. mu ie ko ji je lepi tujec stisnil roko, in *IllYe sto-kla, naj se kmalu za stalno vrne, m pila na prag v kuhinjo in gledala za Hlapec Matevž, ki se je biU*10^ ^of hišo izmed množjce in obstal še P1 jripi" jačnimi vrati, je grdo pogledal ja in Jozlja, ko sta šla mimo nje£a- (Dalje prih.) Sobota, 18. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Sfran s HEJ ŠPORTNIKI! (kliče P. A. Urankar.) Mraz je zavel po naselbi- nah> živahne nedelje so šle. . . živahne bodo tudi še pozimi, . ne tako, kakor je bilo do- % nedeljo za nedeljo smo jo mahnili, kamor je že bilo, jjaj vedno na ta ali oni base- fgame; "world series" so . e> golf ne boš mogel več Wti, tfeba vse je nekam movkro, se bo omejiti na kegljati)? "v^,- • , miniature golf course" suho streho itd. itd." je toljal zadnjič slovenski fant ,,0Jemu sodrugu. In tožil je, ' ,7 b« sedaj dolgčas. Poleti Rušilo bilo, zdaj pa ni več ako je pri nas: kamor greš st°Piš, drugega ne slišiš, ka- kor 0 "ho; svetovnih tekmah, koliko Pravil »o runov" je ta ali oni na- s kom "stikal", ali dr- Cubs, Sox, z Atleti ali St. »om. č "ali ce sediš na Street-ca-šp v vlaku, povsod ti mole ne slike naproti; če se z ^obilom ustaviš pri gaso-staciji, da bi dobil malo ^jj'igazolina, te ne bo vpra-0 ga temveč s T?s ga Pa dobro režejo na-jj lne? Štiri proti ena, to je ^lekaj ?" Tvojo duševno j n°st računajo po tem, ka-zastopiš na baseball, >egfootball. Babe Ruth, Jo-^Nevemšekdo so mladini Mon,eCJl so cham- §], l v športu, da ne omenjam eya in Dempsey-a. Ki "Stno proti športu. Zdrava satti'-' Z(^ravem telesu. ' Bog ^ti0ZahteVa' da skrbi® za te" ^ 2dravje in prožnost svo- ltte, ov- .Če bi/ telo trdno in •ali, bo tudi. duša lažje de- sw^'i pa ni vsega, vsega v 6£a dobrega že preveč Ali ni šport danes že duši in duhovnosti? k . enkrat se ozri ti, ki ti vse in ri * Se ausa gori za šport, ozri % ij0 at vase in prebrskaj \ vV6St' videl boš' da ^ J*e %rtZe Veliko trpela radi t)fej a' ^e bom govoril jaz na-tolj'.11^ govori drugi, ki je s6de • aŠen od niene. Tele be-\ !e Zapisal v nekem časo-tt se ne motim Dr. P. Hu-tijj o pretirani športni go- Telo je orodje duše. V Je potrebno, da to o-■'Uži duši in njenemu na 'Port I6 človek dolžan gojiti ^ eli današnja gojitev ii^ v Pravih mejah, je pa "es vPi'ašanje. Sport je da-k\ anija, strast, oziroma N div rJa strast. S tem je že da ni več po pameti \halran in radi tega člove-V!?etneSa bit-ia nevreden. \ dal človeku nagnje-H J* mora človek po pa V^lirati. To je dolžnost g a in če to dolžnost vrši, Vedn°st. A ta čednost'je Sinjih športnikih tako m ^ kakor "cinki" na restan-% tirpl- Večina ne pozna čednost. Moder- L s tisto divjo strastjo M' 8 katero se goji, je v ^terijalizma, je -mali-SJe telesa, je boljševizem J Da ^ Proti duši. Kot tak Y°i"al0 k^čečem nasprotju z cl0vm.tudi naravno etiko. eska dejanja, ki sama na sebi niso dobra, ne slaba, kakoršen je tudi vsakovrstni šport, če niso regulirana in ce-mentirana po pameti, so človeka, kot umnega in svobodnega bitja, nevredna. Kdor hoče kot pameten človek in kinstjan gojiti šport, naj ga goji v okviru sledečih zapovedi. 1. Vsak človek je dolžan svoje telo tako negovati, da bo zmožno vršiti nalogo, ki mu jo je Stvarnik določil, to je, da bo kolikor mogoče dolgo in zvesto služilo duši. 2. Njegova dolžnost je telesu omogočiti najvišjo možno porabnost v isti namen. 3. Sredstvo zato so telesne vaje, kratko športrsploh. 4. Šport ne sme spodriniti verskega duha. 5. Šport ne sme ovirati spolnje-vanja cerkvenih dolžnosti. 6. Šport ne sme spodkopavati morale. 7. Šport ne sme pokvariti značaja. 8. Šport ne sme povzročati zanemarjanja dolžnosti. 9. Šport ne sme spodkopavati telesnega zdravja. 10. Najprej so dolžnosti, ki jih imamo do duše, potem one, ki jih imamo do telesa, obojne pa so tudi verskega značaja. * Čudno reč sem našel zadnjič pri nekem otroku. V svoji skrinjici je imel polno podobic svetnikov in — gledaliških igravk in igravcev. Pri drugem sem našel samo igravke. Tretji je imel slike raznih "Bathing Beauties". Take vnete otroške častivce filmskih zvezd najdeš povsod. Otroci ne vedo prav, kaj predstavljajo te slike. Dolžnost staršev in vzgojiteljev je, dte otrokom pojasni, da Clara Bow ali Ann Harding ali Janet Gaynor ali Jean Crawford niso vredne, da bi jih otrok tako častil; ali da bi jih postavljal celo v isto vrsto z Materjo božjo in svetniki. Pojasni jim na dostojen način, da igravke služijo samo odru in da mu prevečkrat služijo z nedostojnim življenjem. Otrok, ki boš pri njemu našel take slike, ne dela ravno časti svojim staršem. . . Znanjenje je, da ni materinega očesa, ne očetove roke, ki bi čuvala nad koraki svojega otroka. Časih vidiš po katoliških trgovinah knjige, ki smo jih v starem kraju klasificali kot "šuntliteratura", po domače, literaturo, ki spada v ogenj. Mislim, da se časih ne zavedamo, kaj prodajamo, ali pa z našim katoličanstvom ni nekaj v redu. * "Funnies" ali smešnice v slikah po časopisih so zopet drugo poglavje moderne vzgoje. Kaj pravite, ali je vzgojno, če otrok nedeljo za nedeljo gleda, kako se matere in. očetje po teh slikah obmetavajo z grdimi priimki in poleni; če gledajo,kako prefrigani otroci varajo svojega strica ali varuha, Ti smešni junaki so zanje res junaki, ne karikature, in prej ali slej bo temu ali onemu prišlo na misel, da bi jih posnemal. * Movies. — Grešijo starši, ki nikoli ne gredo za svojim otrokom pogledat, v katera gleda- lišča zahajajo, prav pa zopet nimajo oni, ki nikoli ne dovolijo otrokom, da bi videli to ali ono lepo sliko. Vsa gledališča ne pošlji k zlomku. Koliko jih je, ki kažejo lepe, vzgojne slike. Daj raje in se sam informiraj in pusti otroka, da bo videl lepo sliko. Če bi bila gledališča od "črnega", ne bi katoliški radijo vsak teden ozna- njal. "Te in te slike si poglej, dobre so, — Te in te slike ne hodi gledat — grde so." Pametna razsodnost bo tudi tukaj na mestu. Vsaka dostojna igra je dovoljena. Če duhovnik pridiga proti filmskim igrokazom, ne pridiga proti vsem, ampak samo proti nedostojnim, in o-nim, ki kvarno vplivajo na vzgojo. ; ' ZAKLADI EGIPTOVSKIH GROBOV S*abi časi Po bridkih neuspehih, ko sem kopal na lastno pest — piše Arthur Weigall v The World's Work — sem imel srečo, da me je egiptovska vlada imenovala za generalnega nadzornika starin s sedež'em v Lux-orju, starih Thebah. Moja naloga je bila, da sem nadzoroval vsako važno odkritje. Kopali smo v Dolini kraljevih grobov, kjer so kasneje našli Tutanka-monov grob, ob vsaki hladni dobi. Dela je denarno vzdrževal in vodil Američan Theodor Davis Odkritja v tej dolini so se dogajala vedno čisto slučajno. Tako so tudi prve dni mojega imenovanja nenadoma odkrili dohod v neki grob. V skalo vsekane stopnice so vodile nizdol do vrat, ki jih je zapiral ka-menit nasip. V nasipu se je nahajala zgoraj luknja, ki je bila dovolj velika, da se je moglo skoznjo videti v hodnik, ki je vodil nizdol v temo. Mogli smo ravno še opaziti druga, s kamenjem zaprta vrata, in ko smo dospeli do teh , smo s pomočjo naših električnih svetiljk videli v majhen prostor, ki je bil do stropa napolnjen s krasnim, zlato okovanim pohištvom. Tisto noč sem stal s puško v roki na straži ob vhodu v grob. Bil sem takrat še zelo mlad in odgovornost me je silno težila. Ko se je naslednje jutro po-Inoštevilno zbrala naša kolona, smo odstranili kamene, ki so zapirali vhod v grob. Najprej smo pogledal^ napise na kata-falku, da bi videli, čegav grob smo odkrili, in tu smo čitali imeni kneza Yuaa in njegove že-, ne princezinje Tuiu —v zgodovini dobro znani osebnosti: roditelja velike kraljice Teje, soproge Amenophisa III. (1406. do 1370. pr. Kr.) Takoj smo opazili, da so bili pred nami že tatovi v grobu, kajti pokrova sta bila dvignjena s krst in z glav obeh mrličev so bile odstranjene obveze — seveda zato, da so tatovi prišli do zlatih vratnih verižic. Okoliščine neposredno po pogrebu — naj-brže so bili roparji grobarji sami. Kljub prekrasenemu pohištvu nisem mogel umakniti pogleda od knezovega obraza. Starec je ležal pred nami, kakor bi spal, z nagubančenim čelom, beli lasje so bili gladko nazaj počesani, oči zaprte, mogočen nos so je dvigal nad lahno smehljajočimi se ustnicami, kakor bi bil še dih v pljučah, in kocine na bradi so pričale, da zadnji dan življenja ni bil obrit, najbrže je bil že preveč bolan Dvignil sem svetil j ko nad njegov lepi stari obraz; ker se mi je roka tresla, je blisnila senca čez njegove veke, a jaz sem odskočil, ker se mi je zazdelo, da odpira oči. Nemogoče si je bilo predstavljati, da je umrl v času, ko o Grčiji in Rimu še nihče nič vedel ni, preje celo, nego je Mozes Iz-raelove otroke odvedel iz Egipta. Obraz kneginje ni bil tako izrazit, toda tudi ona je bila dobro ohranjena in njeni zmešani sivi lasje in izraz skrbi, ki ji je ležal v potezah, sta dajala tudi njej videz življenja, ki je segal čez tisočletja. Neverjetno je bila podobna osebi iz kroga mojih znancev. V enem kotu izbe je stal kne-žev voz, poleg njega dve udobni postelji s prožnimi blazinami na mrežah iz vrvi. Potem so stali tam še štirje stoli z ročnimi nasloni. Dalje je bilo v izbi nagomilenih vse polno omar, BRZA ZVEZA V EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW yORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali > Hamburg-American Line 177 N. Michigan Avenue * * Cliicaso 4» 41 4» 4« 4» 4» 4* 4* 4* 4" 4» 4> 4» 4» 4* 4» 4» 414* % se lahko pretrpijo, ako se ima hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. * * * * 4* * * * f * + VSAKDO SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. » Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v s.tari kraj. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek tšif-karto) za katerokoli linijo za v stari kra.i V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin .elektriko in vodo. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 1. 2. 3. 4. 5. 6. * * * * + * + * + % + zabojev, miz, mehkih blazin, vaz, orodja, sandal. Na neki mizi je stala vaza iz alabastra, v kateri je bila gosta tekočina kakor med; izkazalo se je pa, da je bilo ricinovo olje. Prihodnje leto smo odkrili podoben grob, v katerem je bila pokopana kraljica Teja sama ; njeno truplo so bili pa kasneje odstranili in ga nadomestili s truplom njenega sina, faraona Echnatona. Razkošna krsta je bila okovana z zlatom jin okrašena s pludragulji. Mumija je bila zavita v zlato pločevino. Dve sezoni kasneje smo našli krasni grob faraona Harem-heba, ki je bil pa že v davni dobi oplenjen. Tako so napredovala naša raziskavanja od zime do zime; slednjič je Davis umrl. Kasneje je zavzel njegovo mesto lord Carnarvon, ki je poveril izkopavanja izkušenemu strokovnjaku Horwardu Carterju. Ta je po letih brezuspešnega truda nenadoma odkril dohod v grob Tutankamo-na, ki je vseboval najbogatejšo zbirko starin, ki se je kdaj našla v Egiptu. Tutankamonov grob je bil pač edini, ki ga tatovi v stari dobi niso bili našli. Muzej v Kairu ima zbirko starin, ki so naravnost bajne vrednosti. Moj poklic me je večkrat dovedel v stik z obema oxford-skima, znanstvenikoma dr. Grenfellom in dr. Huntom, katerih znanstveno delo po pravici uživa svetovno slavo. Dognala sta bila, da so bile krste grške dobe narejene iz neke vrste lepenke, iz ostankov papirja. Vzela sta krste narazen in sestavila papiime kose .skupaj. Tako sta odkrila svetu cele zvezke zasebnih pisem, listin in književnih odlomkov izredne zanimivosti. Med drugim sta našla sedem Kristusovih rekov — odlomkov iz izgubljenega evangelija. -o- Neprevidnost Z granato se je igral v Zre-čah 91etni sin ključavničarja, Leopold Šrem, ki mu je v roki eksplodirala ter mu jo odtrgala. -o- Dva napada V Limbušu so fantje napadli 191etnega pekovskega pomočnika Ivana DrašTerja in ga z vilami pobili na tla. — V Rad-vanju je pa neznanec napadel 231etnega hlapca Antona Medveda in ga na več mestih zabodel z nožem. TO IN_0N0. GODBENIKI PROTI REPUBLIKANCEM Chicago, 111. — Predsednik zveze chicaških godbenikov, J. C. Petrillo, je v protest proti temu, ker se republikanski kandidati poslužujejo godbe na radio, namesto, da bi najeli godbenike, katerih je okrog 8000 brezposelnih, podal vsem radijskim družbam ultimatum, da na tistih postajah, kjer bodo imeli republikanski kandidati svoj kampanjski govor, ne bodo večxnastopili unijski godbeniki, ako se bodo kandidati pri svojih prireditvah še nadalje posluževali "canned music". MAČKE IN PIŠČANCI Na neki kokošji farmi, kakor jih imamo danes v Nemčiji vedno več, je dejal lastnik 6 pravkar izvaljenih piščančkov v košaro, košaro pa je postavil na valilni stroj, da piščančkom hladno in mokrotno vreme ne bi škodovalo". Domača mačka pa se je za piščančke takoj zavzela in prevzela nad njimi svoje vrste pokroviteljstvo. Če se je kakšen tujec le količkaj preveč približal košari, je mačka že začela pihati in se je pripravila na skok. Mačka* ni zapustila svojih varovancev češ noč in dan; komaj da je šla po svojo jed, drugače pa je vedno čepela poleg njih. Ko so pa piščančki zrastli in začeli tekati po kuhinji, je bila mačka silno nemirna in je kar drugega za drugim pobrala in ga nesla v košaro. Potem se je pa poleg piščančkov vlegla tako previdno, da nobenega ni stisnila, pač pa je vse grela s svojim kožuhom. Ta skrb mačke je zelo zanimiva, kajti ljudje pravijo, da mačka piščancev ne varuje, ampak jih rajši požre. -o-- KOLIKO STANE MEDNARODNI MIR? Pravkar objavljen proračun Društva narodov za prihodnje leto 1931 znaša 6 milijonov dolarjev. Za ta znesek bo torej človeštvo vsaj leto dni varno pred vojno. Društvo narodov samo: njegove seje, osebje in tiskovine stane 3,300.000 dolarjev. Druga polovica kreditov se pohabi v kritje izdatkov obeh ustanov, 'ki delujeta pod pokroviteljstvom Društva narodov. To sta mednarodno mirovno razsodišče v Haagu in mednarodni urad dela v Ženevi. HITRA OBSODBA Jackson, Mich. — Illinoiške sodnije bi si lahko vzele za vzgled hitro postopanje, s katerim je tukajšnja sodnija obsodila dva roparja in morilca na življenjsko ječo takoj naslednji dan po Izvršenem zločinu. — T. E. Martin iz Chica-ge in J. Gallagher iz Toledo, Ohio, sta v ponedeljek zvečer oropala neko banko v Battle Creek, Mich. Ko sta bežala proti Indiani, ju je med potjo ustavil državni policist J. S. Burke. Namesto pa, da bi odgovarjala na njegovo vprašanje, sta ga na mestu do smrti ustrelila. S pomočjo policijske radio-postaje pa sta bila kmalu ujeta v Howe, Ind., ter odpeljana semkaj, kjer sta v torek prišla pred sodnika in takoj nato tudi v življenjsko ječo. -o- ŽALOSTNA PARADA Berlin, Nemčija. — Kovinski delavci, po številu 126,000, o katerih smo včeraj poročali, da so pričeli stavko kot protest proti znižanju plač, so v sredo odšli na mestne ulice in se tam pridružili mestnim brezposelnim, katerih je tudi kakih 357 tisoč. Ta ogromna armada, okrog pol milijona ljudi, je na-,to napravila demonstrativen obhod po mestnih ulicah, hoteč doseči parlamentarno poslopje, v katerem se je vršilo prvo [redno zasedanje sedanjega j parlamenta, a močno oborožena policijska straža jim je namero preprečila. -o- — Toronto, Ont. — Iz mesta Argyle se poroča, , da se je tamkaj v bližini odkrilo zlato in da se je pojavil že precejšnji naval iskalcev. Minister za rude je odredil takojšnjo prdskavo, da se dožene, koliko je na stvari. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. »JiiimiminnmiiHiiNi[jiNmnH!it3iiiii!HiNit3iiiiiiiiiNiniiiiiiiiii»> Rojakom se priporoča FRANK ERMENC Funeral Director and Embalmer EDINI SLOVENSKI POGREBNIK V MILWAUKEE, WIS. 401 Grove Street. Phone Hanover 876 «iiiiniuiinniniiit}iiiiiiiiminiiiiiniiiur]iiiiiiiiiiiiDiiiniiniiiii THEY NEVER INVITE HER Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (bad breaih), the social fault no one forgives, was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and checks infection. Use it daily. Lambert Phartniacal Company, St. Louis, Mo. LISTERINE ends halitosis Kills 200,000,000 germs f SErafi 4 1 g|l|lipilllMffl«IIIMlllllMIIIIIMIIIMI^ UUf 2 JiiBiamiii SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume | ^ ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec .2 uiaiiiiiain \mmmw iiiaiHiiiHiiiiiaiHiiiHiiM^ Ko sem tako ugibal, sem se slučajno ozrl nazaj; niti dvajset korakov daleč sem videl plavuto morskega soma nad vodo, ki se je z vso hitrostjo bližala proti meni; Obšla me je groza, ki mi je dala moč in razum. Potegnil sem rob soda nizdol, da se je voda začela vlivati vanj, se oprijel z obema rokama, se vzdignil in uprl s koleni ob sod. Še danes ne vem, kako se je bilo pravzaprav zgodilo, ampak v naslednjem hipu sem bil v tem čolnu, ne da bi se bil posebno ranil,; samo golenico sem si oprasnil. Dasi sem si s tem dobil nekak čoln, je bil njegov položaj tak, da se je moral pogrežniti; poleg plesnjivega kruha in teže mojega telesa je bilo v njem tudi toliko vode, da se je rob soda le malo vzdigoval nad morsko gladino; če bi bilo prišlo še za eno vedro vode vanj, bi me ne mogel vg cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ^oooooooooooo aoooM o-o oo<><><>ck>^^ VOLITE Frank E. PALAGZA 4" republikanski kandidat za 9. senatorskega distrikta v Illinoisu, ki se nahaja v 11, 12, 13, 21 in 22. wardu mesta Chicago. Se priporoča rojakom Slovencem kot'njih prijatelj na volilni dan Volitve 4. novembra 1930. J^KKKKKKKKhOOOOOOOM 0<><«>^ POSTAVNE LISTINE za tu in stari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar — JAVNI NOTAR — TISKARNA ^vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue, West Allis, Wis. (,£ FAMILY \ so znanstveno izdelane iz naj- boliSlh in najčistejših zdravil, ki se morejo dobiti. F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje ust in za grgranje ................................................ 3^c F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad •■......... 50c F. F. F. Corn Remedy, hitra odpomoč za kurja očesa 25c F. F. F. Prašek za glavobol, prežene bolečine.......... 25c F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..........35c F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo— hladilno — da zdravo barvo................................ 35c F. F. F. Laxatea iz čistihrastlin ..................-............. 25c F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra .................. 25c FINGL'S DRUG STORE — EDINI IZDELOVALCI — S. V. ogel 21. in Wood ceste, Chicago, Illinois. DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA POZOR! Knjigarna "Amerikanski Slovenec", je te dni izdala nove društvene knjižice, v katerih so "PRAVILA in OBREDNIK", ki "se rabi pri sprejemu in društvenih shodih. V teh novih knjigah so dodane tudi Lavretanske Iitanije Matere Božje. Besedilo pravil in obrednika je preuredil preč. g. pater Odilo Hanjšek, O.F.M. misijonar in odgovarjajo sedanjim potrebam in razmeram maternih društev. Društva in čč. gg. župniki, ki so nas popraševali po teh knjigah jih sedaj lahko dobe. Knjige so močno trdo vezane v platno in stane posamezni komad 35c. Društvam in čč. gg. duhovnikom pri večjih naročilih dovoljujemo poseben popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Z Sobota, 18. oktobra 1930 _ j:|0<>0<><><>0<><^^ CKX>2 M. Trunk Širite "Amer. Slovenca"! Kravji smeh. V Duluthu, Minn., se je vnel majhen prepir. Kje ga ni, ko so na vratih različne glave? Udari se sem, udari se tja, in časi so že taki, da je vse malo nervozno. V št. 221 Prosvete piše "Še en duluthski — socialist". Padla je beseda o — kravjem smehu. Dopisnik govoriči nekaj o— svobodnem mišljenju, samostojnem mišljenju. Kakšna je ta mogočna samostojnost? Samo par cvetk. ". . . krščanski človek se je in se še smeje naivnosti in bu-dalosti starih paganov, in to ne da bi vzel zrcalo v roke in sam sebe premotril, ali se kaj on razlikuje od starih rimskih in drugih paganov. Stari Rimljani in drugi pagani so se klanjali svojim namišljenim bogovom; in moderni kristjan se pa tudi vk'u/.nja svojim namišljenim bogovom in svetnikom, postavljenih (?) po rimskokatoliških in drugih sektah, kar v bistvu ni nobene razlike ..." Ali: "Ko se je (Mr. Kobi) rodil . . ., je moral iti skozi isti stadij kot povprečni Slovenec: kmalu v življenju mu je bila vera ubijana v glavo ... A čim je bil zmožen samostojno misliti in preudarjati, je zavrgel tisto puhlo dogmo, katero vaši vzvišeni duhovniki uče in širijo. In ker je- bil zmožen in imel voljo zavreči največjo coklo svetovnega napredka, je postal socialist . . ." Argot, če je tako mišljenje o kristjanih, dogmah, svetnikih, krščanstvu . . . samostojno mišljenje, potem je izraz o — kravjem smehu ves premil, ker takemu "mišljenju" bi se gotovo krave ne mogle smejati, le z repi bi utegnile mahati, ker je tako — mišljenje pač — preneumno. Coklja do napredka je vse kje drugje, namreč pri takem — samostojnem mišljenju. * * * Vedno in povsod isto. Že stari Grki so imeli prav ljico: Heraklej na razpotju Junak je prišel na razpotje, in treba se je bilo odločiti na desno ali na levo, za pot čednosti ali za pot strasti. Huda je bila zanj ta borba in odločitev. To je pravljica, ampak v pravljico je odeta le resnica, da pride odločitev za vsakega človeka prej ali slej, tako ali tako. In odločitev pomeni borbo. V luči materializma je ta borba nedoumljiva, ker odločitev bi ne imela ne plačila, niti kazni, in je pot čednosti zdaj večinoma trnjeva, nima toraj plačila, pot strasti pa prijetna, po materializmu. Borba sama nima kazni, še neko plačilo, s 'smrtjo bi pa bilo vsega konec že spričuje, da je materiali-zem votel, ker čednost mora imeti plačilo, strast kazen, ali pa borba nehati. Ampak nikoli ne bo nehala borba, ker resnica o čednpsti in strasti ne neha. Opazuje se značilen pojav pri tej borbi. Ze kot dijaki smo se hudo borili, fajtali. Prišel je pač He-raklejev čas. Oblika je bila zelo različna, danes ta, jutri druga. Bogami, da je bila borba pogostoma vrlo slaba, vsaj za mojo osebo, ampak borba je le bila, in dokler je borba, je up na zmago. Kaj se je opazovalo že med nami dijaki? Borili smo se z argumenti, se razume. Ampak. Nočem črniti nasprotne strani izključno. Ko je zmanjkalo argumentov, smo pač začeli pokazavati s kazalcem na čelo, češ, kaj boš ti, jaz, jaz . . . imam nekaj pod kapo, jaz nisem tako neumen, omejen, jaz v ' znam misliti ... Na obeh straneh je bilo tako pokazavanje na čelo, nočem potlačiti na' sprotnika. Precej razlike pa Je le tudi bilo, ker vrlo jezasto m strastno tako pokazavanje se je v večji meri prikazalo le n nasprotni strani, ko je zmanJ-in je borba mo- kalo argumentov, prišla do vrhunca, da se je ali na ralo iti s Heraklejem desno, ali na levo. ... In naprej se je treba boriti, in se bo treba boriti pač do " konca. Qualis erit finis, ka šen bo konec borbe in b°r nja? Sam Bog ve. Sam niti n« vem, če je borba pravilna, r«s borba, kakršna bi morala bi • Gospodin pomiluj, pomiM-Pravi se tu: nisem na glaV padel, imam razum, pozna® logiko, imam izkušnjo o. AmPak še z večjim poudarkom se P^ vi tam: znamo samostojno sliti, misliti z lastnimi m0^ ni, nismo znoreli, ni še za^ v lobanji, zdrave moZŽ^ imamo, nismo več neumni, ^ kor v starem kraju ^d.. fl Poglejte v časopise ,vse P°. bote našli dan na dan ^ zatrjevanj, takih poka^ ar. na čelo. Ali je pokazivanJ® ^ gument? Ali je resnica ^ kjer je tako pokazivanje močno? Ne, ne. ^ Še nekaj je pri tem bore" 1 pri odločevanju na raZP1 Spasitelj povori nekaj ^ lem številu tam, kjer Ste ^ vzgor, in o velikem Štev1 ^ široki cesti. Dalje govon ^ trocih luči in o otrocih j sveta, in da so zadnji v ^ iOtj"' o i"9' vrsti nad pravimi. Vse Je in bo tako prav do konca' (Konec prih.) S5 EnJA' ZADNJA ŽELJA OB& KOVA V Kovnu so nedavno (obsodili na smrt dolgo jS ^ ga morilca Kaltina. ^ je bila potrjena in bi inie gep-ti usmrčenje izvršeno l^jj tembra. Po običaju so VI\'ejjo. d' god. Ves nesrečen se Je obsojenca,' ali ima kako oV. Kaltin si je zaželel skled0 — . vičeval načelnik jetnišmc^re. bojnikju, češ da ne more ' ^ či prošnji, ker bodo ja£° |(jjjl pet šele prihodnje leto- ^ ne de," je dejal razb°p, "prav rad počakam do P1 njega leta." Pomagalo fl^ ^ pak ni in moral je na ve 5« ta Kdor se brani časop'9*^^ brani znanja in to škodo. v las" Pstmtii Digestible as milk itself! New delight in Cheese Still another triumph! New diges"1^0u« health qualities and de* new flavor added to & In Vclveeta all the vJk afC properties of rich nl lcjuU» retained. Milk sugar, c. ^ and minerals. Good*? 0»«, including the cbU® ot Vclveeta spreads, Vtf melts and toasts lnstan^. a half pound pack at KRAFT The Delicious New m Cti«e