UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD. 1.-15. avgusta 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 M Izdaja mZ T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - 2iro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda KAMENICA B. KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NADODI Govor prof. Beppina Krizetiča - Kljub slabemu vremenu velika udeležba V soboto 30. in nedeljo 31. julija se je vršilo na Kamenici tradicionalno kulturno srečanje med sosednimi narodi, ki so ga, kot običajno, priredila kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije. Še nikoli v preteklosti ni bilo takšnega zanimanja za Kamenico, kakor letos. Čeprav so naznanjali plakati po celi Beneški Sloveniji program, so nas ljudje ustavljali po cestah, po vaseh in nas spraševali o podrobnostih programa ter zatrjevali, da se bodo kulturnega srečanja zagotovo udeležili. Vsem je bilo žal, da je Kamenica lansko leto odpadla, a so razumeli vzroke, zaradi katerih je bila odpovedana ta naša važna prireditev. Po potresu, ki nas je tako hudo prizadel, je bilo treba usmeriti vse napore, delovanje in energije v pomoč prizadetemu prebivalstvu prej, za obnovo porušenih domov potem. Letošnja prireditev Kamenice je bila zato še toliko bolj pomembna, ker so želeli naši ljudje, z množičnim nastopom, potrditi svojo življen-skost, svojo pripadnost, ljubezen do svoje zemlje, kulture in jezika, svojo željo do obnove, da bi lahko ostali na domači grudi in nadaljevali življenje po tradicijah svojih prednikov. Letos so želeli naši ljudje izpričati na Kamenici svojo hvaležnost matični domovini za konkretno solidarnost in veliko pomoč, ki nam jo je nudila po potresu. Hoteli so tudi izraziti svoje zadovoljstvo za dejstvo, da je prišlo do osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo in zahtevo, da se ugodnosti, ki jih predvidevajo ti sporazumi za obmejno prebivalstvo, raztegnejo tudi na naše ozemlje, da bi te ugodnosti pripomogle k našemu gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju. O tem je govoril na Kamenici tudi predstavnik naših društev, prof. Beppino Krizetič, katerega govor objavljamo v celoti. Kakšna naj bi bila udeležba v nedeljo, nam je pokazala množična prisotnost naših ljudi že na sobotni prireditvi. Kamenica je bila napolnjena. Z velikim zanimanjem so sledili prisotni izvajanju določenega programa, ki se je redno razvijal. Najprej so nastopili beneški godci, ki so s svojim izvajanjem navdušili občinstvo, poseben uspeh pa sta doživela Checco in Anna s prepevanjem prirejenih naših narodnih pesmi. Ko je nekaj po polnoči zagorel kres in razsvetljeval kame-niško planoto, je še vse mrgolelo ljudi. Pozno so šli spat, v upanju, da se bodo po kratkem počitku spet vrnili s svojimi sorodniki in številnimi prijatelji, toda dež jim je pre- križal račune, kakor tudi prirediteljem. Začelo je deževati v nedeljo že v jutranjih urah, vendar to ni preprečilo številnim prijateljem Kamenice, da bi ne šli gor pogledat, kako bo, če bo dež prenehal. Kame-niška planota se je bila že napolnila, ko je po kratkem presledku začelo spet liti kot iz škafa. Ob nalivu se je vršila tradicionalna maša v štirih jezikih, ob navzočnosti videmskega pomožnega škofa Mons. Pizzonija, ki je prav tako ob nalivu potem birmal otroke. Ko je za nekaj časa prenehalo deževati, je nastopil koroški pevski zbor in žel od prisotnih velike aplavze. Za njim je nastopila folklorna skupina iz Passian di Prato, ki je prav tako navdušila občinstvo. Za njo je prišla na vrsto rezijanska folklorna skupina, ki je bila tako težko pričakovana, toda, žal, vreme ji ni dovolilo, da bi izvedla svoj program do konca. Gledalci in poslušalci so komaj utegnili zaploskati, ko so se morali na hitro umakniti pod strehe kioskov in v osebne avtomobile. Niso hoteli odditi. Vztrajali so ob kioskih in v avtomobilih, niso se hoteli sprijazniti z dejstvom, da se bo njih Kamenica, njih slovenski praznik tako končal, toda dež je bil neusmiljen. Odpovedali so mikrofoni in odpovedan je bil ves naslednji program, s plesom vred. Kamenica je bila direktno povezana z radiom Trst A, poleg tega pa je bila gor še ekipa radia Koper ter dve televizijski ekipi: TG 2 italijanske TV in Alpe-Adria. Komaj smo utegnili poslušat nadvse zanimiv govor, ki ga je imel v imenu kulturnih društev Benečije prof. Beppino Krizetič. Govor prof. Krizetiča »V imenu beneških kulturnih društev in Zveze emigrantov pozdravljam vse prisotne, tako vas, ki ste prišli na Kamenico iz naših vasi, predvsem liste, ki ste prišli iz krajev, ki jih je potres najbolj prizadel, kot tudi vas, ki ste prišli iz bližnje Furlanije, iz Slovenije in s Koroške. Lanski potres je hudo prizadel naše doline in med dru- (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik vlade Andreotti je sprejel v torek 9. tega meseca v Rimu delegacijo Slovencev v Italiji. V delegaciji je bil tudi predstavnik beneških Slovencev. O tem bomo poročali v prihodnji številki. Pogled na deževno Kamenico - Nastopajo Rezijani Discorso del prof. Beppino Crisetig all’incontro culturale dei popoli vicini A nome dei Circoli Culturali della Benečia e dell’ limone Emigranti porgo il saluto a tutti i convenuti, a voi che siete venuti quassù dai paesi delle vostre Valli, in particolare a quelli venuti dai paesi maggiormente colpiti dal terremoto, ed a voi che siete giunti dal vicino Friuli, della Slovenia e della Corinzia. Dopo il terremoto che ha sconvolto le nostre vallate ed il Friuli e che ha causato il rinvio dell’ormai tradizionale incontro dei popoli vicini, quest'anno ci ritroviamo a Kamenica per rinnovare il vincolo di amicizia che la nostra gente, abituata alla millenaria pratica dell’autogestione democratica ha sempre cercato di mantenere e vivificare nella dignità e nel rispetto di ogni singola autonomia e della Costituzione Quest’incontro assume og gi più che mai valore parti colare, in quanto il terremoto ha accentuato in modo più evidente i problemi del sottosviluppo sociale e culturale, dell'emigrazione e ha fatto prendere coscienza alla nostra gente, che tton vuole più essere oggetto, ma soggetto attivo della propria storia, che vuole gestire in prima persona il proprio destino. A riprova di questo ricordiamo alcuni fatti significativi avvenuti in questi ultimi tempi. Il dibattito democratico fra tutte le forze politiche dell’arco costituzionale sui problemi non solo economici, ma anche culturali, dimostra una crescita politica sociale della nostra gente che chiede con fermezza di poter svolgere la propria fun zione storica a cavallo tra due mondi linguistici culturali, funzione che le viene troppo spesso negata, come lo dimostra anche il piano urbanistico regionale che considera le nostre zone poco più di un parco naturale e che è stato perciò ampiamente criticato dalla popolazione e dagli amministratori. La necessità di svolgere questa funzione di ponte tra due realtà viene messa in e-videnza dagli incontri sempre più frequenti tra le forze politiche della nostra zona e la comunità di Tolmino, incontri che stimolano la conoscenza reciproca e permettono di affrontare in modo coordinato i problemi comuni. Dobbiamo sottolineare anche la significativa presa di posizione dell’assemblea dei cristiani friulani circa i nostri diritti etnici, linguistici e culturali. Ci piace constatare che l’opinione pubblica friulana segue con attenzione i nostri sforzi e questo ci dà una garanzia, in quanto sappiamo di poter contare sulla comprensione e sull’aiuto dei nostri amici friulani i quali si battono per gli stes si diritti. Con particolare soddisfazione ringraziamo il Vescovo ausiliare mons. Pizzoni il quale con la presenza ancora una volta ribadisce la posizione ufficiale della chiesa u-dinese nei confronti della nostra comunità slovena. Certamente il fatto che ha maggiormente contribuito alla distensione e alla coopera zione tra l'Italia e la Jugoslavia e contemporaneamente anche ad una apertura nei confronti della nostra Comunità, è il trattato di Osimo che le popolazioni di tutta la fascia costiera hanno accolto con soddisfazione ed entusiasmo, come dimostrano anche diversi ordini del giorno approvati da vari consigli comunali, come a Cividale, San Pietro e Grimacco. Qui nella nostra terra da molti anni ci siamo riuniti senza pregiudizi per sviluppare nell’attuazione pratica i reciproci rapporti la conoscenza, la comprensione attraverso dialoghi fra popoli che vivono a contatto diretto nonostante confini politici che potrebbero sembrare del le bariere. Quest’amicizia che cerca di eliminare i confini-barriere si è manifestata in modo eviden te e concreto subito dopo il terremoto, quando la nostra terra così gravemente colpita si è trovata al centro di una larga azione di solidarietà internazionale che ha visto qui da noi in prima fila la Slovenia. Si e creato così un rapporto più stretto tra le popolazioni slovene dei due versanti, rapporto che al di là delle ideologie ha rafforzato i vincoli storici, linguistici e culturali. Questa manifestazione ci trova più consci ed uniti nel chiedere che lo stato italiano secondo i dettami della Costituzione riconosca e rispetti i nostri diritti linguistici, etnici e culturali, nel chiedere uno sviluppo economico e sociale che permetta alla nostra comunità di ricucire la trama sociale lacerata dagli squilibri e dall'emigraziorie massiccia e di rivivere culturalmente. Občinski svet v Grmeku zs pouk slovenščine Sprejete tri^važne resolucije V nedeljo, 10. julija, se je sestal občinski svet v Grmeku, katerega se je udeležilo 14 od 15 občinskih svetovalcev. Lahko trdimo, da ni bila še nobena seja občinskega sveta v zgodovini te občine tako važna in plodovita kakor zadnja, o kateri pišemo. V razpravi o važnih problemih občine in njenega prebivalstva je bilo precej govora o osimskih sporazumih, o deželnem urbanističnem načrtu ter o stroških, oziroma finančnih bremenih, ki jih nalaga urbanizacija. Občinski svet je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, kateri bo reševal še odprta vprašanja med našima dvema sosednima državama. V zvezi s tem je občinski svet s 13 glasovi proti enemu vzdržanemu sprejel resolucijo, ki se glasi: «Občinski svet želi izraziti zadovoljstvo vseh občanov za podpis osmiskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Ta sporazum, ki se vključuje v novo vzdušje odnosov med dvema državama, predstavlja važen vzgled za pravilne odnose med sosednimi državami. S trinajstimi glasovi proti enemu vzdržanemu ugotavlja, da je morala v preteklosti prenašati naša dežela nepremostljive ovire za svoj socialni in ekonomski razvoj, katere so privedle do sedanjega nevzdržnega stanja degradacije, razvidne iz ma-kroskopične emigracije ter nizkega nivoja družbenega življenja. Izraža željo, da parlament, kakor tudi deželni svet Furlanije - Julijske krajine, poskrbita tudi s posebnim zakonom za zaščito slovenske etnične skupnosti, za realizacijo vseh tistih ukrepov, ki jih predvideva o-simski sporazum, da omogočijo pravilni socio-ekonomski razvoj naše dežele in še posebej naše občine. V tem kontekstu je tudi potrebno, da se doseže pravilna rešitev potrebe po pouku slovenskega jezika». Po občinskem svetu v Čedadu in v Špetru Slovenov je to tretja resolucija naših občinskih svetov z zahtevo po priznanju in ureditvi manjšinskega vprašanja v Beneški Sloveniji, ter raztegnitvi na naše ozemlje vseh ugodnosti, ki jih vsebuje osimski sporazum. Resolucija, ki jo je sprejel občinski svet v Grmeku, se nam zdi odločno bolj napredna in konkretna kot prejšnji dve, ker jasno zahteva tudi uvedbo pouka slovenskega jezika. Upamo, da bodo zgledu grmiške občine sledile tudi druge v naših dolinah. Kakor smo na začetku povedali, je občinski svet v Grmeku sprejel še drugi dve važni resoluciji. Resolucijo proti finančnim bremenom, ki jib predvideva urbanizacija se glasi: «Občinski svet, upoštevajoč sedanjo urbanistično zakonodajo, ki predvideva kot osnovni element povračilo stroškov za urbanizacijo na osnovi parametrov, povzroča nadaljnje poslabšanje že obstoječe nerazvitosti grmiške občine. V resnici, zaradi realnosti, povezane v revno gospodarsko strukturo, in zaradi neadekvatnih urbanističnih inštrumentov, se sedanja gradbena proizvodnja omejuje samo na popravilo hiš. Ugotavlja, da se nahaja občina v tem primeru še bolj na robu in ne more dobiti sredstev, ki jih predvideva sedanja zakonodaja, za prvenstvena in sekundarna urbanistična dela. Izraža željo, da morajo biti (Nadaljevanje na 2. strani) U torak, 26. julija, zvečer so parpejali za pašnik u Topolovo 360 uci iz Jugoslavije. U Topolovem so napravi i kooperativo za pašnik, kjer bojo pasli pru uce. To dobro pobudo je dau garmiški komun in o 1, .n bomo še pisali. Pomoč iz Slovenije je u-stvarila na obeh straneh meje stik, ki je ne glede na ideološke razlike okrepil zgodovinske, jezikovne in kulturne vezi. Na tej manifestaciji torej z večjo zavestjo in bolj enotno zahtevamo, da nam italijanska dršva v skladu z določili ustave prizna naše jezikovne, narodnostne in kulturne pravice ter jih spoštuje, zahtevamo pa tudi tak ekonomski in socialni razvoj, ki bo naši skupnosti omogočil, da spet obnovi družbeno tkivo, ki so ga masovna emigracija in druga neravnovesja načela, ter tudi kulturno ponovno zaživi.» Godba na pihala iz Ricmanj pri Trstu med nastopom v Klodiču Na praznovanju Sv. Jakoba v Klodiču tudi kulturni program KOLESARSKA DIRKA PRIJATELJSTVA V nedeljo, 24. julija, je bila prva kolesarska dirka prijateljstva čedad-Kobarid, ki sta jo skupno organizirala čedadski kolesarski klub in kolesarski klub Soča iz Kobarida. Dirke se je udeležilo veliko število kolesarjev z ene strani in druge strani meje. Dirka je startala s Trga Odporništva v Čedadu ob 14. uri in napravila najprej krog po čedadski okolici, nakar so se kolesarji podali po Nadiški dolini do Stupice in naprej čez Kobarid, do Volč, Mosta na Soči in Tolmina ter se vrnili v Kobarid. Ta kolesarska dirka je povezala med sabo športnike z obeh strani meje, zato njen pomen ne more biti samo turistični ali agonistični, temveč tudi politični, saj pomeni nadaljnje odpiranje meje in ustvarjanje vse tesnejših stikov med obmejnim prebivalstvom na vseh ravneh. Za to dirko je vladalo med našim prebivalstvom, posebno med športniki, veliko zanimanje. Plakati, ki so jo napovedovali, so bili dvojezični, to se pravi v italijanščini in slovenščini. Upamo, da se bo tekma prihodnje leto ponovila. AŽLA Tatje na djelu Ni bluo zadost škode od potresa, sada še tatje, ki odnašajo tisto blaguo, ki so ga kumetje teškuo rešili iz posutih hiš in ga skranili u zasilne, začasne prostore, u barake. Adan od takuo nesrečnih je naš vasnjan, kumet Guido Battaino. Neznani tatje so ulomil u barako in mu odnesli motorno žago, gomna-ste bote, budilko in nuož. Blaguo, ki so mu ga ukradli, je bluo urjedno parbliž-no 300 taužent lir. Battaino je prijavil tatvino karabinirjem u Špetru. Praznovanje sv. Jakoba v Klodiču je v nedeljo 24. julija doživelo svoj višek. Že zjutraj so se številni mladi in starejši zbrali na prireditvenem prostoru, od koder je stekel 12 km dolg pohod po vaseh občine Grmek. Najhitrejši so začeli prihajati na cilj že okrog 10. zjutraj, zadnji pa so prispeli precej pozneje, en- krat med 12. in 13. uro. Kmalu po 13. so predstavniki domačega športnega društva, ki je pohod organiziralo, skupaj s predstavniki občinske u- prave, nagradili udeležence. Med skupinami so se po številu udeležencev odlikovali zlasti Topolovci, ki jih je bilo kar štirideset in jim torej pletenka vina, ki so jo dobili poleg pokala, ni bila preveč, sledila je skupina iz doline Aborne (39 udeležencev) ter skupina Forum Julii (31 udeležencev). Nagrado za skupino, ki je prispela iz najbolj oddaljenega kraja, so odnesti Če-dajci, medtem ko sta nagrado za najbolj oddaljene udeležence odnesli Tania in Sonia Leonardi, ki sta prišli nič manj kot iz Avstralije. Najstarejši tekmovalec je bil Battista Sturam, najmlajši pa Ga- briele Trusgnach. Končno naj navedemo še najhitrejše tekmovalce in tekmovalke: Michele Carlig, Salvatore Lai, Ezio lussig in Luciano luretig, Elena Carlig, Carla Loszach, Luciana Velicaz in Teresa Predan. Najhitrejši iz občine Grmek je bil Marino Gariup, najhitrejša pa Andreina Trusgnach. Po popoldanskem počitku, ki je sledil nagrajevanju, se je pričel kulturni program. Predstavil ga je sam župan inž. Fabio Bonini, ki se je uvodoma zahvalil za sodelovanje godbi na pihala iz Ricmanj pri Trstu ter predstavnikom dolinske občinske uprave, ki so godbo spremljali. Ricmanjska godba, ki je že pred uradnim začetkom programa zaigrala nekaj koračnic, je svoj koncert pričela z nekaterimi zahtevnejšimi skladbami, pozneje pa je prešla h koračnicam in lažjim melodijam. Sodelovanje godbe iz Ricmanj na prazniku v Klodiču, ki se je po koncertu zavlekel pozno v noč s prosto zabavo in plesom, se uvršča v pogoste stike med občino Grmek in občino Dolina, ki odpirajo nove možnosti povezovanja in so- Kamenica. Videmski pomožni škof. mons. Pizzoni z našimi duhovniki (Nadaljevanje s 1. strani) finančna bremena za primarno in sekundarno urbanizacijo v popolno breme dežele in ne v breme prebivalstva občine ter izseljencev, ki se vračajo, da bi se rešili sedanje emigracije in one, ki bi se pojavila zaradi pomanjkanja primarne in sekundarne urbanizacije». Resolucija je bila soglasno sprejeta. Resolucija o deželnem urbanističnem načrtu, ki jo je občinski svet sprejel in za katero so glasovali vsi prisotni svetovalci pa je takole sestavljena: «Občinski svet, po pregledu deželnega urbanističnega načrta (P UR), ki ga je pripravila dežela Furlanija ■ Julijska krajina, ugotavlja, da ta znatna vnema, posvečena v deželnem urbanističnem načrtu za ovrednotenje naravnih bogastev, predstavlja pozitivno dejstvo, upoštevajoč važnost, ki jo imajo v o-mikani in uravnovešeni teritorialni ureditvi, če postanejo pomemben urbanistični faktor, okoliši za ohranitev redke favne, ki ji grozi uničenje. Ugotavlja pa tudi, da se v deželnem urbanističnem načrtu ne posveča tolikšne pažnje ohranitvi etničnih skupin, ki so v resni nevarnosti, da bodo izginile, kakor npr. tista, ki živi v Julijskih predalpah (Beneška Slovenija). Temu okolišu pripada tudi občina Grmek. Izraža željo, da bi bila priznana Beneški Sloveniji v deželnem urbanističnem načrtu vloga, postavljena kot samostojna komprenzionalna realnost (povezana z gorskimi skupnostmi), opremljena s svojimi lastnimi in popolnimi številnimi strukturami, da bi se ovrednotila s takojšnjimi posegi za družbeno - gospodarski prerod». Na Kamenici je nastopil koroški pevski zbor GOVOR PROF. KRIZETIČA Nadaljevanje s 1. strani Občinski svet v Grmeku . . . ki prisoja našim dolinam vlogo, ki komaj presega vlogo naravnega rezervata, in ki je zato doživel odločno kritiko naših ljudi in naših upraviteljev. Nujnost, da naša zemlja opravi to tradicionalno vlogo mostu, prihaja do izraza tudi na vse bolj pogostih srečanjih med političnimi silami iz naših krajev in iz Tolminske. Ta srečanja poma-vanju in omogočajo koordi-gajo k medsebojnemu pozna-nirano reševanje problemov ki so nam skupni. Poudariti moramo tudi pomembno stališče o naših narodnostnih, jezikovnih in kulturnih pravicah, ki je izšlo iz zborovanja furlanskih kristjanov. Z zadovoljstvom opažamo, da furlanska javnost sledi z zanimanjem našim naporom. To nam daje določeno garancijo, saj vemo, da lahko računamo na razumevanje in pomoč naših prijateljev Furlanov, ki se borijo za iste pravice kot mi. Še posebno toplo se zahvaljujemo pomožnemu škofu monsignor ju Pizzoniju, ki s svoje prisotnostjo še enkrat potrjuje uradno stališče videmske cerkve do problemov naše slovenske skupnosti. Dogodek, ki je gotovo v največji meri prispeval k razumevanju in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in obenem tudi večji odprtosti do naše skupnosti, je osimski sporazum, ki ga je prebivalstvo ob meji sprejelo z zadovoljstvom in navdušenjem, kot dokazujejo številne resolucije, ki so jih sprejeli v mnogih občinskih svetih, tako v Čedadu, Špetru, Grmeku. Tu, na naši zemlji, smo se že mnogo let zbirali brez predsodkov, da bi s stvarnimi dejanji razvijali in krepili medsebojne stike, medsebojno spoznavanje in razumevanje, da bi razvijali dialog med narodi, ki živijo v neposrednem stiku kljub političnim mejam, ki bi se lahko zdele pregrade. To prijateljstvo med narodi, ki skuša premostiti in u-kiniti mejo — pregrade, je prišlo jasno in konkretno do izraza po lanskem potresu, ko je naša zemlja, ki jo je potres tako prizadel, bila v središču široke mednarodne akcije solidarnosti, v kateri se je tu pri nas še posebno izkazala Slovenija. delovanja med slovenskim prebivalstvom v tržaški in videmski pokrajini. Naj omenimo še, da so v soboto nastopili z velikim uspehom v Klodiču domači pevski zbori: «Rečan» iz Les, «Pod lipo» iz Dolenjega Bar-nasa in «Nediški puobi» iz Podbonesca. Gianni Trusgnach iz Seuca je lepo tekel na «marcialonghi» v Klodiču gim tudi preprečil že tradicionalno srečanje med sosednjimi narodi. Letos smo se spet zbrali na Kamenici, da potrdimo tiste prijateljske vezi, ki so jih naši ljudje, navajeni se avtonomno upravljati tisoč let, vedno gojili in poživljali v spoštovanju vsake posamezne avtonomije in republiške ustave. Naše srečanje ima danes še poseben pomen, saj je potres še bolj pokazal na naše socialne probleme, na problem emigracije ter na naše jezikovne in kulturne probleme, obenem pa dvignil zavest naših ljudi, ki nočejo več biti objekt, ampak aktivni subjekt svoje zgodovine, ki hočejo v prvi osebi odločati o svoji usodi. To trditev lahko dokažemo z nekaterimi dejstvi iz zadnjega časa. Demokratična debata v vrstah političnih sil Beppino Criaetig ustavnega loka, ki zajema ne samo ekonomske, ampak tudi kulturne probleme, je dokaz politične in socialne rasti našega prebivalstva, ki se odločno zavzema za opravljanje svoje zgodovinske funkcije na prehodu med dvema svetovama, ki sta po jeziku in kulturi različna. To funkcijo nam prepogosto odrekajo, kot dokazuje Deželni urbanistični načrt. Po naši stari^navadi ” PORTON11 ZA NOVICE V ČEDADU U soboto, 23. julija, sta se poročila u Čedadu Nila Trinco in Bruno Cainero. Ona je naša Slovenka, doma iz Brjega u Dreki, a živi že od otroških ljet u Čedadu, on pa je Furlan iz S. Andrat. Na ojceti, ki je bla u Merniku, se je zbralo puno parja- telju in žlahte objeh noviču, Slovencev in Furlanov. Slovenci, ki živijo u Čedadu, so napravli pred hišo noviče «porton» po naši stari navadi. Mlademu paru želimo puno sreče in veselo skupno življenje. C I V I D A L E INCONTRO TRA I CIRCOLI CULTURALI FRIULANI E SLOVENI Nel quadro della festa popolare, organizzata dal C.I. C. (Centro di iniziativa culturale) di Cividale, si è svolto domenica nella sala della Somsi un incontro tra i circoli culturali friulani e sloveni. Oltre ai rappresentanti dei circoli del Cividalese e delle zone vicine, tra cui ricordiamo i rappresentanti dei circoli sloveni di Cividale e delle Valli del Natisone, hano preso parte alla riunione anche molti operatori culturali dei paesi maggiormente colpiti dal terremoto, come Buia, Gemona, Luse-vera. La vasta partecipazione ha confermato l’esigenza dalla quale è scaturito l’incontro, cioè l’esigenza di creare un collegamento più Ljepa je nediška dolina, kjer naša pesem odmeva stretto tra i vari circoli operanti nel Friuli, per poter meglio programmare le attività e far circolare iniziative, spettacoli e strumenti. I rappresentanti dei singoli circoli hanno anche parlato delle attività svolte e delle difficoltà che i circoli incontrano per la mancanza di strutture adeguate e spesso anche per l'incomprensione delle autorità locali. La mancanza di strutture è particolarmente grave per i circoli che operano nelle zone colpite dal sisma, e che molte volte sono sorti proprio per soddisfare il bisogno di incontri e di lavoro comune che i giovani hanno sentito in misura maggiore dopo il terremoto. Iz Površč se vzdiguje duga, asfaitirana cjesta, z neštetimi ovinki proti Erbeču in Za-potoku. U Zapotoku se je ro-diu narodni heroj Marko Re-delonghi, partizan, komandant. II. bataljona Briško-be-neškega Odreda, kateri je napadu 13. marca 1944 nemško letališče Belvedere pri Vidmu. Takrat je bluo uničenih vič letal tipa Messershmidt 190, lovcev Folke Wuf in drugih. Marko Redelonghi je junaško padu blizu Breginja 5. maja 1944. leta. U bunkerju je biu ranjen. Nemci so obkolili bunker in on se je boril do zadnjega. Zadnjo patrono je pustu sam zase, da bi ne par-šu Nemcem živ u roke. Nemci so ubili tudi njega očeta u Zapotoku. Sada živi gor šele njega brat z družino. Iz Zapotoka se dvignemo in se pomikamo proti Kalam, a še prej zavijemo lahko u Gorenjo vas (koliko vasi ima podboneški komun!). Če pa pustimo Gorenjo vas in Kale za sabo, pridemo po cesti, ki pelje preko gozdov, Ijepih in razseženih senožetah u Črni Vrh in ta je narbuj velika gorska vas u nediški dolini. Ljudje Črnega Vrha so zmje-raj življeli združeni, kompaktni. Tuo se pravi, da so se zmje-raj pomagal adan druzemu. Tudi ženil so se med sabo le u vasi. Sestavljali so pravo črnovrško republiko. Fašizem ni mogu nikdar prodret u tole našo gorsko vas. Kadar je fašizem organiziru volitve-farsa, se je zbralo nad 70 gospodarjev, družinskih poglavarjev in so šli kompaktno volit (votat) u Podbonesec. Volili so «Ne», tuo se pravi pruoti fašizmu. Črnovršani so se tudi odkrito uparli in napravli pravo rivolto pruoti fašizmu, kadar jim njeso takratne oblasti hotele napravit akvedota. Možje so organizirali ženske in te so šle na komun u Podbonesec in razdejale komunski sedež. Parva je «herojsko» skočila skuoze okno Mussolinijeva slika. Takrat so bli za-parli vič žen in jih odpeljali u videmski paražon, a do procesa ni paršlo, ker njeso hoteli fašisti, da bi zvjedeli za črnovrško rivolto še po drugih krajih. Črnovršani so zdravi, močni ljudje, dobri jedci in še buojši djeluc. O njih je šu tale glas tudi po drugih naših dolinah: «Črnovršan ti poje za dva, djela pa ti napravi za tri! ». Črnovršani so dobri živinorejci, še buojši pa hosta-rji. Oni so posekli in spravli na cjesto Ijes in darva iz narbuj gardih kraju naših dolin, pru zatuo, ker so kuštni, močni, zak se znajo organizirat, tuo se pravi, da znajo djelat tudi z glavo. Emigracija je huduo prerešetala tudi tole našo gorsko vas, a tisti, ki so ostali, še zmjeraj živijo kompaktni, zdru ženi in se pomagajo med sabo. Ob sobotah in nedeljah se zberejo u domačih gostilnah in tudi od gor odmevajo ponosno u dolino naše pesmi. (Nadaljevanje prihodnjič) Novembra 1943 padla v borbi z Nemci na Matajurju tudi mlada partizanka v Zorka Šuligoj je nadvse ljubila, za katere svobodo se je borila in žrtvovala svoje mlado življenje. Na mata jurskem spomeniku ni vklesanega njenega imena, je pa globoko vklesano v naša srca, saj se je borila tudi za našo svobodo in zato se je hvaležno spominjamo. I. P. POMLAD JE IZŠLA Poezijo je prebrala na Livških «Nebesih» Lucina Namor iz Krasa pri Dreki ob priliki praznovanja petdesetletnikov livškega in kobariškega območja. PRI SV. STOBLANKU Odkrili spomenik padlim partizanom Pomlad je izšla, Sončno, jasno nebo leto zori, vam je veselilo oko, jesen se bliža nevihta strašnih dni iz zlatih sanji. je pila vašo kri. Na trtah, na drevjah Dobro in slabo sad rumeni, z vami je zdaj, v vrtih in njivah veseli bodite, pardelo čepi. tu veselja je kraj. Podoba jeseni Kot sestra bratom vaša so leta, slovenske krvi na vaše dela naj lepši pušljac misel je vneta. vam podari. Petdesetletnica Iskrene pozdrave ima dolgi spomin iz beneških dolin, v kratkih besedah voščila najsrčne vam ga obudim. v polstoletni spomin. Pri vsakem srcu Petdesetletne, se igral je vihar, ki ste tu zbrani, na vsako sušo ženske in moške, kapljal božji dar. naj Bog ohrani Žalost in veselje, za dolgo še let delo in počitek, da izboljšate svet. solza in petje so življenja ovitek. Zdravko V soboto 30. julija predpoldne so s skromno in zbrano slovensnostjo odkrili spomenik desetim partizanom, ki so padli februarja 1944. leta v bližini Sv. Štoblanka, od katerih so jih devet pokopali na tem našem gorskem pokopališču. Med padlimi sta dva domačina, Amedeo Prapotnich iz Prapotnice in Eugenio Bordon iz Obrankov, ki je umrl v nemškem koncentracijskem taborišču. Na spomeniku sta napisani še dve imeni jugoslovanskih partizanov in sicer Anton Komen in Milan Kocina. Imena ostalih šest jugoslovanskih partizanov so neznana. Kot je po blagoslovitvi spomenika povedal domači župnik Marij Lavrenčič, so takrat padle pokopali skrivaj in v strahu. «Lepo je, da se jih danes, po tolikem času, lahko spomnimo brez strahu, da lahko živimo kot bratje v ljubezni in razumevanju». Po verskem obredu so v prisotnosti domačega prebivalstva ter številnih predstavnikov oblasti, med katerimi naj omenimo generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka, delegaciji iz Nove Gorice in iz Tolmina, predsednika ANPi Federica Vincentija in tajnika Adelchija Gobba, predstavnike bližnjih sekcij ANPI ter političnega in javnega življenja Benečije, odkrili spomenik, ki sta ga pokrivali italijanska in jugoslovanska zastava, saj sta ga postavili skupno furlanski AN Pl in Zveza združenih borcev narodnoosvobodilne vojne Slo venije. Poleg imen padlih se je prisotnim pokazal dvojezičen napis, poleg tistega na Matajurju edini v Benečiji: «Jugoslovanski in italijanski partizani padli v boju proti skupnemu sovražniku 1943 -1945. Naj bi njihova žrtev vzpodbudila narode k miru, bratstvu in ljubezni do svobode.» Spomenik so takoj nato okrasili venci ANPI, jugoslovanskega generalnega konzulata, Zveze združenj borcev NOB Slovenije in tolminske občine. V imenu krajevnega ANPI in domače občinske uprave je nato pozdravil prisotne podžupan Mario Bergnach, ki je poudaril, da gre zasluga za postavitev spomenika, poleg ANPI in Zvezi združenj borcev, predvsem vsem tistim, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri njegovi realizaciji. Za Zvezo združenj borcev je nato spregovorila podpredsednica občine Tolmin Jožica Jarc, ki se je najprej spomnila padlih in poudarila, da moramo spomin na žrtve tistih, ki so padli v boju za domovino in svobodo vedno gojiti in na njem graditi svoje sedanje napore. Predvsem velja to za ljudi ob meji, kjer je v skupnem boju proti fašizmu zraslo prijateljsko sodelovanje med narodoma in državama, sodelovanje, ki je z osimskimi sporazumi doseglo nov, pomemben napredek. To sodelovanje omogoča najprimernejše reševanje skupnih nalog, predvsem pa prisoja važno vlogo narodnim skupnostim na obeh straneh meje. Prav narodne skupnosti predstavljajo najpomembnejšo vez med obema državama. Izkoreniniti je treba torej ostanke preteklosti in odpreti perspektivo nove, mirne prihodnosti v razumevanju in sodelovanju, v ohranjanju revolucionarnega duha. ki je bil vodilo padlim borcem. V imenu ANPI je nato spregovoril poslanec Mario Lizzerò, ki je poudaril, da je vse, kar se novega dogaja v Benečiji, predvsem pa bogato delovanje slovenskih kulturnih društev, idejno zraslo iz narodnoosvobodilnega boja in odporniškega gibanja. Podčrtal je tudi pomen dejstva, da sta med padlimi dva domačina, ter pomen dvojezičnega napisa, ki so ga v Benečiji slovenskim padlim v preteklosti odrekali. Tudi Lizzerò se je zaustavil pri pomenu osimskega sporazuma, ki je uradno priznanje tistega sožitja, ki so ga ljudje ob meji ustvarili že davno prej. Zato mora ta sporazum omogočiti, da se bo prijateljstvo in sodelovanje še naprej razvijalo in to na celotnem mejnem področju. Predvsem Benečija pričakuje od osimskih sporazumov pomembno izboljšanje, ne samo na kulturni in jezikovni ravni, temveč tudi na področju gospodarskega razvoja. Odi« ritje spomenika Klicu borcev za svobodo se je, med številnimi slovenskimi fanti in dekleti, odzvalo tudi mlado dekle iz Vedrijana v Brdih. Pridna, požrtvovalna in marljiva ter neustrašna partizanska borka je bila Zorka Šuligoj, hči pok. Antona in Eme Marinič. Rodila se je v Vedrijanu 1. novembra 1923. leta. Ko je popadla za puško, da bi se borila za svobodo proti okupatorju, ni imela še dvajset let. Bojevala se je v sklopu Briško-Be-neškega bataljona in se vseskozi zadrževala v Beneški Sloveniji. Ob nemškem napadu na Matajur 9. novembra 1943 je sklenila svoje mlado življenje. Padla je junaško in bilo ji je komaj dvajset let. Na spomeniku, ki je bil postavljen padlim partizanom na matajurskem pokopališču, ni vklesanega njenega imena, ker so bili po vojni njeni posmrtni ostanki odpeljani v domačo vas, na domače pokopališče, v ljubo domačo zemljo, ki jo SENOSEK Obješeni na koncu bjelega povjerka jočejo na ramanah Čeče po klancu prazni cindjeri. Pomuja se Pjerka, zak muora še nest kosilo Vancu u zanožet: kuhnjo, ser an pinco. De bo jedu an se odpoču, bo ložla pletenico u sjenco. Kar zadnji sončni zrak se bo skru Puo jdeVanac damu an pobere koso, osunjak, kladvo an nakuno. J. Trusnijak. C—t Richiesta Grim.cc» app™- (// inseg vati 3 importanti ordini del giorno dello sloveno REGIONE : LINGUA E DIALETTI NELLA SCUOLA Commento sulla circolare dell’assessore Mizzau COMUNE DI GRIMACCO PROVINCIA DI UDINE TRATTATO DI OSIMO IL CONSIGLIO COMUNALE Intende esprimere la soddisfazione di tutti i cittadini per la firma del Trattato di Osimo tra Italia e Jugoslavia. Questo Trattato, che si inserisce nel nuovo clima di rapporti tra i due paesi, è esempio valido di relazioni corrette tra nazioni vicine; Con voti favorevoli 13 ed 1 astenuto; CONSTATATO che in passato la nostra regione ha dovuto sopportare insormontabili ostacoli per il suo sviluppo socio-economico, pervenendo dall’attuale insostenibile situazione di degradazione, evidenziata dalla macroscopica emigrazione e dal basso livello della vita sociale; FA VOTI affinchè sia il Parlamento che il Consiglio regionale del Friuli - Venezia Giulia provvedano, anche nell’ambito di una apposita legge di tutela del gruppo etnico sloveno, ad attuare tutte quelle misure previste dal Trattato di Osimo che permettano un corretto sviluppo sia sociale che economico della nostra regione ed in particolare del nostro Comune. In questo contesto è anche necessario che giunga a giusta soluzione l’esigenza dell’insegnamento della lingua slovena. PIANO URBANISTICO REGIONALE IL CONSIGLIO COMUNALE Presa visione del Piano Urbanistico Regionale (P.U. R.) così come predisposto dalla Regione Friuli - Venezia Giulia; RITIENE che il considerevole impegno dedicato nel P.U.R. alla valorizzazione delle risorse naturali sia un fatto positivo, stante l’importanza che esse hanno in un civile ed equilibrato assetto territoriale, e che diventino un rilevante fatto urbanistico gli ambiti di salvaguardia della fauna rara, minacciata dal pericolo di estinzione; RILEVA invece, come nel P.U.R. non si dedichi altrettanta attenzione alla salvaguardia dei gruppi etnici in grave pericolo di estinzione, come quello che vive nelle Prealpi Giulie (Slavia), ambito cui appartiene anche il Comune di Grimacco; FA VOTI affinchè alla Slavia, nel P. U.R., venga riconosciuta la vocazione a porsi come realtà comprensoriale autonoma (coincidente con le Comunità Montane) dotata di proprie complete strutture civili, da valorizzare con immediati interventi di rinascita socio-economica. ONERI DI URBANIZZAZIONE IL CONSIGLIO COMUNALE Tenuto presente che la legislazione urbanistica, introducendo come elemento fondamentale, per il rilascio della concessione di edificare, la corresponsione del costo di urbanizzazione in base ai parametri, viene ulteriormente ad aggravare il reale sottosviluppo del Comune di Grimacco. Infatti, per realtà legate ad una struttura economica povera e per strumenti urbanistici inadeguati, la produzione edilizia attuale si riferisce solamente al ripristino di case; CONSTATATO che il Comune, in tal caso, si trova ancor più emarginato in quanto non verrebbe a trovare i fondi derivanti dalla legislazione attuale per opere di urbanizzazione primaria e secondaria; FA VOTI affinchè gii oneri di urbanizzazione primaria e secondaria debbano essere a totale carico della Regione e non a carico degli abitanti del Comune e degli emigranti che rimpatriano, in modo da uscire dall’emarginazione attuale e da quella che ne deriverebbe per una assenza di urbanizzazione primaria e .secondaria. IL SINDACO (Ing. Fabio Bonini) Per un rapido commento della circolare dell’Assessore regionale dell'Istruzione, a nome dell’apposita Commissione per la valorizzazione del patrimonio linguistico del Friuli-Venezia Giulia, ci sembra di poterci esprimere in senso abbastanza positivo. Non per questo possiamo mancare di dire quello che ci pare un primo limite evidente: quello della dizione: friulano e altre parlate della Regione. Notiamo subito che non si è voluto far cenno e-splicito al dialetto sloveno della Slavia veneta ( usiamo il termine caro all’assessore Mizzau) che è un dato linguistico fondamentale. Viste così, come forse vuol mostrarle l’assessore, le altre parlate diventano elementi indefiniti e di secondo ordine. In realtà i problemi di tutte le parlate sono simili se non identici e l'impostazione del loro problema va studiata in modo complessivo (come certo fa e farà la Commissione), presentando alla discussione negli enti locali, scuole e circoli culturali una visione d'insieme per evitare una risposta neutra a causa della sua polverizzazione. Cosa invece annotiamo di positivo? Il primo aspetto positivo è rappresentato dal fatto che si sia voluto esplicitamente coinvolgere le rappresentanze amministrative, scolastiche e culturali, e che si sia dichiarata che la scuola deve essere coinvolta in prima persona nelle esperienze finalizzate alla difesa del patrimonio linguistico: è una novità rispetto ad un passato e ad un presente ben noti. Certo, il rischio dell’interpretazione riduttiva è presente. Conosciamo alcune situazioni scolastiche e le nostalgie di singoli dirigenti per poterci illudere di facili risultati, per ciò che si riferisce allo sloveno. Si può dire lo stesso di qualche rappresentante politico con responsabilità amministrative. Per questo occorre operare perchè alla Regione giunga una buona copia di risposte da parte dei comuni, delle scuole e dei circoli culturali, e che siano risposte maturate attraverso la discussione democratica, il consenso ed il confronto. Tutto questo rimane ancora da organizzare. I comuni dovrebbero rispondere entro agosto: c'è appena il tempo per discute-rere il problema nei consigli comunali. Gli organi scolastici saranno rinnovati in autunno: le elezioni scolastiche potranno diventare momento di discussione e di mobilitazione di genitori ed insegnanti sui problemi delle lingue e delle culture locali. Più agevole il lavoro nei circoli culturali, i quali hanno una vocazione istituzionale per le questioni della lingua. D’altra parte, appunto per questo, è importante che essi presentino una proposta quanto più possibile organica e meditata, che tenga conto della situazione attuale, ma anche delle finalità culturali che la Slavia veneta deve proporsi. Le espeienze già attuate (il concorso «Moja vas», i doposcuola, i soggiorni «Mlada brieza» e «Barčica moja», ecc.) vanno ovviamente rafforzate e possibilmente rimeditate. Il fatto che queste e-sperienze abbiano già coinvolto qua e là momenti della vita scolastica ( ragazzi, insegnanti, genitori, classi e dirigenti scolastici) pone alcuni problemi. La pacifica «invasione» della scuola da parte di queste esperienze, malgrado le remore e gli ostacoli ufficiali, apre il problema della «domanda» di un servizio culturale di «educazione etnica e linguistica» che va avanzando. Ed è qui che i comuni, la scuola ed i circoli culturali possono e debbono cercare risposte nell'intento di collaborare con la Regione. C'è infine, il ritardo della Provincia sulla realizzazione della Conferenza sui gruppi etnico-linguistici a causa della scarsa disponibilità dei gruppi che formano la Giunta (DC, PSDI e MF.) Poiché la Provincia di Udine è an-ch’essa chiamata ad esprimersi, sarebbe opportuno che la Conferenza non venisse ulteriormente ritardata. Come si vede, si tratta di chiamare a discutere e lavorare un buon gruppo di persone aventi responsabilità di- sparate: sindaci, consiglieri, organismi scolastici, genitori, giovani, ecc. per la loro più ampia partecipazione a questa occasione di ricerca che ci è così opportunamente offerta. Per un primo studio di proposte potrebbe essere utile la pubblicazione del Centro Studi Nediza La Ricerca di Ambiente nelle Valli del Na-tisone ((E.S.T. - Trieste, 1975). Da tener presente che 10 studio si rivolge preferenzialmente ad insegnanti operanti nelle Valli del Natisone, ma che esso è evidentemente generalizzabile ad altre zone ed a persone diversa-mente impegnate. Poiché le risposte dei circoli vanno spedite entro il 30 settembre, 11 Centro Studi Nediža propone per il 16 settembre un convegno sul tema «Valorizzazione dello sloveno nelle scuole di ogni ordine e grado. Paolo Petricig Ho! e la R.A.I. La R.A.I. - Radiotelevisione italiana, accanto alle trasmissioni in lingua italiana, trasmette pure, ogni giorno, programmi in lingua francese per la Valle d’Aosta, in lingua tedesca e ladina per l’Alto Adige ed in lingua slovena per la regione Friuli - Venezia Giulia. Mentre le trasmissioni in lingua francese e ladina coprono un certo numero di minuti al giorno, quelle in lingua tedesca e slovena vanno dalle 7 del mattino sino alla sera, senza interruzione. Le trasmissioni in lingua slovena vengono irragiate dagli studi di Radio Trst A e attraverso una rete di ripetitori si sentono da Trieste a Tarvisio, cioè in tutta l’area abitata dagli Sloveni in Italia. Come abbiamo già scritto, dal 1. aprile, ogni venerdì dalle ore 8.15 del mattino, da Radio Trst A appunto, va in onda un programma parlato interamente nel dialetto sloveno della Slavia Veneta. Fino alla fine di giugno il programma è stato condotto da Laura Bergnach, con giugno le ha dato invece il cambio Donato Cernoia, che condurrà la trasmissione fino alla fine dell’estate. La trasmissione è veramente piacevole perchè si compone di parti parlate e di parti musicali con musiche slovene e del repertorio internazionale. Una trasmissione da non perdere, ogni venerdì, a radio Trst A dalle ore 8.10 circa in poi, dopo le notizie regionali, che pure vale la pena di ascoltare. E’ inutile spendere parole sul significato politico di questa operazione: anche questa trasmissione è un ulteriore riconoscimento della importanza che ormai la Benečija o Slavia Veneta ed i suoi problemi politici e culturali hanno assunto nella vita della regione a statuto speciale Friuli - Venezia Giulia. Inoltre la lingua slovena parlata nella Slavia oggi proibita ancora nelle nostre scuole e non riconosciuta nella vita pubblica, dopo essere ritornata nelle nostre chiese in modo ufficiale, viene trasmessa oggi non solo da una o due radio private, ma anche dalla Rai, cioè dall'Ente di Stato preposto alle trasmissioni radiofoniche in Italia. M. V. Protesta del P.C.I. delle Valli del Natisone In relazione al rifiuto del Comune di S. Lennardo di concedere la sala del Circolo Culturale ed Assistenziale per consentire lo svolgimento di due dibattiti pubblici organizzati dal P.S.I. sui problemi della donna e su quelli della minoranza slovena, le sezioni del P.C.I. delle Valli del Natisone esprimono la più vibrata protesta. Si tratta di un ennesimo atto discriminatorio nei confronti di un partito democratico che si colloca in nua serie di atti analoghi perpetrati ai danni della vita culturale e politica delle Valli dei Natisone. Il P.C.I. rammenta che l'utilizzo delle strutture realizzate con il denaro dello stato, deve essere garantito a tutti gli organismi rappresentativi democratici, agli enti culturali e alle assemblee popolari senza alcuna discriminazione di carattere erosamente di parte. Il P.C.I. ricorda l'uso esclusivo che dello stesso circolo ha potuto fare la D.C. in qualsiasi momento e dichiara che il comune di S. Leonardo, motivando pretestuosamente il rifiuto della concessione della saia al P.S.I., si è al di fuori delle regole della convivenza democratica e civile. Cristina an Stefano Cendon : Moja Vas JE DNA VAS NA SVIETU MAJHANA AN VESELA KJER MU J TATA AN MAMA RADA STA SE IMI ELA KUPE STA ŽIVIELA PUNO AN PUNO LIET AN S TISTE JUBEZNI SAN PARŠU NA SVIET MOJA VAS GOR NA [BRIEGU SEDI I MOJA VAS MI S ARCE [VESELI 1 LI EPA SI MOJA VAS, KJER ISO MOJI JUDJE\ AN BENEŠKE [ NAŠE STAŽE I KADAR TRAVA RASE KADAR LIPA CVEDE KADAR LISTJE PADA KADAR VIETAR TRESE KADAR SONCE SIEJE KADAR LUNA PLAVA DRAGA MOJA VAS SI NARLIEUŠA ZA ME MOJA VAS .... Duhovniki iz Slovenije na obisku v Benečiji so skupno maševali na Stari gori (Članek o tem smo napisali v prejšnji številki) QUADERNI FRIULANI PIŠEJO O NAS Izšla je 7. številka napredne revije QUADERNI FRIULANI, ki je skoraj v celoti posvečena zgodovinskim, jezikovnim, gospodarskim in socialnim problemom Beneške Slovenije. O teh problemih pišejo: Paolo Petricig, Faustino Nazzi, Alessandro Ivanov, Valentino Z. Simonini, Ferruccio Clavora, Mario Lizzerò, Nino Specogna in Giovanni Battocletti. O tem bomo več pisali prihodnjič. Kamenica. Gospod Čenčič pozdravlja prisotne med mašo v štirih jezikih Srečko Kosovel: TRINKO ZAMEJSKI "Beneški slovenci so pameten narod................ V mesecu juliju letos je izšel v Ljubljani prvi del tretje knjige ZBRANEGA DELA Srečka Kosovela, ki vsebuje članke, eseje, ocene, pi smo in dnevnike pred 51 leti umrlega velikega kraškega pesnika. Med tem dragocenim — večinoma še doslej še neobjavljenim gradivom — je tudi članek Srečka Kosovela o na šem Ivanu Trinku. Zelo verjetno malokdo ve, da je veliki pesnik pisal tudi o beneških Slo vencih in o Trinku še posebej. Zato Kosovelov članek, ki ga je napisa! pred več kot 50 leti in ki je verjetno šele letos prvič objavljen, posredujemo tudi našim bralcem. Takole je pisal mladi in prezgodaj umrli p esnik o našem pesniku in buditelju: Renko Stanislav Beneška Slovenija! Ob tem imenu bi lahko izrekel duškoma še dvoje imen, dvoje ran... Goriška Slovenija, Koroška Koliko trpkosti in grenkobe vsebuje slovenska zgodovina In vendar jih je malo, ki so se te trpkosti napili ter postali močni — kakor Martin Krpan, Peter Klepec. Kajti že ob imenu slovenske zgodovine predrhti naša duša simfonijo suženjstva in tujstva, tlačanstva in hlapčevstva, in temna gruča ljudi slovenskega naroda gleda v dalji temen cilj, grob. Še do tega groba je trnova pot, si misli ta obupana množica. Toda kakor postane človek v sreči miren, tako ga napravi bolest trdnega. Grenak napoj slovenske preteklosti bo moral biti naše vino življenja in upanja, luč in blisk in meč, ki bodo kazali pot. Izmed temne gruče ljudi so se dvignili ognjeni stebri, ljudje, ki so vedeli, da je usoda trpkejša in bolj usmiljena od smrti same. Eden teh je tudi pesnik Trinko-Zamejski. Že sam njegov psevdonim bi nam poyedal marsikaj o njem, ki živi za mejo. Ta globoka duša, ki se je opila umirajočega Slovenstva, je začutila v sebi ukaz, da ne sme ostati tajno to, kar je krivičnega, da ne sme zamolčati tega, kar se je zgodilo v ostri obsodbi usode, da mora izpovedati misli in želje, kj so tlele v polmrtvih očeh molčečega, umirajočega naroda. Res je, da Trinko-Zamejski ni Bezruč, res je, da ni dosegel višine Gregorčiča; toda njegova pesem je veren izraz človeka, rojenega in vzgojenega v italijanskem jeziku, človeka, ki je zaslutil šele skozi tenko meglo slovenskega jezika svojo krivico in ki jo je hotel izpovedati. Njerova »muza» ni kraljična, ki-hoče šumnih dvorov in blestečih se kraljestev, daljnih-obzorij, ki se razprostirajo preko kraja in časa, njegova «muza» je tiha žalujoča slovenska duša. Hodi z njim med narodom v predsmrtni grozi in v vsakem trepetu listja, v vsakem šumenju vetra čuje svojo temno usodo. Njegovemu pesimizmu in žalosti moramo verjeti; njegova obupanost ni filozofsko svetobolje, ampak čustvo resignacije, ki bi objelo vsakega izmed nas, da bi živeli tam. Sam pravi o svojih strunah: Da zvezde nam svetlejše so žarele, krepkeje, veseleje pač bi pele. In kako naj bi bil vesel? Slovenski narod, ločen od celote, smrti posvečen kakor list na vodi. Obzorje stisnjeno, da je mogoče komaj dihati; zatemnjeno, da skoro ni mogoče gledati, čolnič, kateremu s tako žrtvo-valnostjo kliče Gregorčiča na pomoč, je Trinku čolnič, v katerem spi mrlič: Nad menoj razteza Se nebo široko, Krog in krog pa morje Temno in globoko. Strašna burja piše, Val se z valom bije. A rešilne luke Vendarle še ni je! Z Bogom, čolnič, z Bogom! Nada je propala; Sam Bog znade, koja Te razbije skala. In dasi je ideja Gregorčičeva, napisana pa je v Jenkovem žanru, vendar je v njej toliko resnice in brezupa. Toda njegov brezup vendarle ni popoln. Upa na rešitev. Upa, da Lazarja, ki je samo navidezno mrtev, zopet prebudi njegov brat. In dasi ... nad njim se ziblje Sova sivooka Ter mrtvaško pesem Neprestano stoka poje: Noč se že razganja, Lahko vetrič veje, A na vzhodu svetlem Novi dan se smeje. Učakal ga pa bo novi rod, mladi rod; naj se ga veseli in naj dela pridno; njemu ne bo dočakati te sreče: Idi, idi, delaj Ves vesel življenja, Meni strto srce Skoraj biti jenja! Evo tam na vzhodu Črte belordeče: Med košatim drevjem Zòra mi trepeče. Ni nam do tega, da ocenimo vrednost Trinkovih del. To je delo literarnega zgodovinarja. Več nam je do tega, da se spomnimo bridkega življenja zavednega Slovenca med tonečim ljudstvom. Trinko ni samo pesnik; on je tudi vzgojitelj. Kakor hoče edino, da bi njegova pesem prebujala ljubezen in čut