Po Starina plačana. Štev. 18. V Uubltonl, dn* 31. aorila 1926. Posamezna štev. Din Leto IX. 1 • 1 J; ♦ • f. '-m Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16. Telefon 72 Volitve se bližajo V Beogradu se stranke hudo prerivajo. Radikali, in radičevci so se pošteno skregali In so drugi drugim očitali korupcijo. Radikalom so najbolj na steno slikali Pašlčevega sina, a stari Pašič je odgovoril, da mu je sicer hudo. vendar, kdo more njegovemu edinemu sinu kaj dokazati, naj ga kar sodišču naznani, sodišče pa naj postopa po zakonih. Obenem je Pašič predlagal, naj se preišče delo vseh ministrov od leta 1918. naprej, da bo enkrat mir. Temu stališču starega državnika je težko ugovarjati. Drugega mnenja kakor Pašič je v tem da je vera v nevarnosti hi da nas kdo hoče posrbiti. zopet biti od 26 poslancev izvoljenih 20 klerikalcev in štirje radičevci. potem so slovenske kroglice zopet vržene skozi okno. Naj si potem nihče ne domišlja, da bo pri nas kmalu kaj bolje. Porečejo mi na to klerikalci, da je to samo prerokovanje, jaz pa se sklicujem na težke izkušnje od Jeta 1920. naprej. Leta 1920. je bila izvoljena večina za SLS. leta 1923. še večja večina za SLS in leta 1925. je prišlo od 26 poslancev na SLS 20. Ako sta program in taktika SLS prava, je bilo v šestih letih dovolj oziru njegov stari tekmec Ljuba Jovanovič, ki časa. da bi se to pokazalo. A pokazalo se je pravi, da se oče mora umakniti radi morebitnih sinovih grehov. Jovanovič, ki je v poli- ravno nasprotno: da so poslanci SLS brez moči. kar sami po shodih tožijo, In da gre tičnem mišljenju na dnu srca enak drugim Slovenija na kant, ko jo 20 klerikalcev za-radikalom kakor jajce jajcem, se je ljubeznivo stopa v Narodni skupščini. spogledoval s klerikalci in radičevci. da bi potom njih izpodrinil Pašiča. Nazadnje je postalo Pašiču dovolj in Jovanovič je bil izključen iz radikalske stranke. Ne smem zamolčati. da je Ljuba Jovanovič tisti, ki že skozi leta skuša spraviti naše klerikalce na krmilo. Tudi danes so klerikalci strašno vneti zanj, ker upajo, da jim bo pomagal iz zagate. Ce bi bil Jovanovič zmagal, bi to nazadnje Da SLS ni ona stranka, od katere bi bilo pričakovati rešitve, je pokazalo šest let bridkega razočaranja. Ali pa bo Radič prinesel Slovencem pomlad? Skoro eno leto je bil na vladi in nI pokazal nobenih zmožnosti. Boben poje, vse Sarotclna ta taiematro četrtletno lit Dla. polletno It Din, eetolett* SO Dia. m laaitnistrat Jttftletna II Ula, »olletno 24 Oln, celoleta. ta 0la. — Raiui »aitae braaUalcc. »odražata t Unsijsal, it. 10 TU. propada In edino, kar smo zvedeli, je to, da sb Je v vodstvu radičevslva naselila strašna korupcija. Še nobena stranka ni tako klavrno pogorela na vladi kakor Radičeva, ki se ji je na pogrebu okrog vratu obesila še Pucljeva bivša SKS. Ako naj torej volitve prineso lepše čase za slovenskega kmetovalca, obrtnika in delavca, se bodo morali ti odločiti, da obračunajo z ra-dičevstvom, predvsem pa s SLS. To pa bo le mogoče, če se sposobnejši možje po vsej deželi tudi sami odločijo za delo in agitacijo v svoji okolici. Ne pričakujmo vsega iz Ljubljane, Celja in Maribora. Zdrava organizacijska misel mora biti nezavisna in se sama prekopati,do veljave ter izvojevatl uspeh. Pri volitvah bo slovenski volilec odločil, ali hoče ostati še nadalje v trohnobi klerikalnega groba. Kdor je za to, da se ga osvobodimo, ta mora nemudoma začeti z delom In organizacijo v svojem kraju. V vojni včasih največ store dobri kaplarji in naredniki. V podrobnem delu po vaseh je odločitev Jugoslavije. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Pogreb samostojnosti Pucljeve stranke Žalostni uspehi Pucljeve politike — Samostojna kmetijska stranka pomenilo tudi revizijo ustave, to je: še par let je prenehala obstojati, zato ustanavlja poslanec Pucelj podružnico brezplodnih prepirov, a nič gospodarskega dela. Po izključenju Ljube Jovanoviča Iz radikalske stranke pa je postal položaj v Narodni skupščini tak, da se ne more stvoriti trdna večina. Tudi če bi se še kaj zakrpalo na vladi RR. to ne more imeti dolgotrajne vrednosti. Samostojni demokrati seveda ne maramo iti ne z Radičem, ne z dr. Korošcem, pa tudi odgovornosti za pretekle politične In gospodarske grehe radikalov nočemo prevzeti. Stvar se zaradi tega nujno razvija napram volitvam. Kadar ni drugega izhoda, pride narod na vrsto, da odloči s kroglicami. Škoda je sicer časa, ki se s tem izgubi, štirje meseci gredo v nič v volilnem razburjenju. Ta čas ni možno sklepati novih zakonov. davke izenačiti, ker vse to more napraviti samo Narodna skupščina. Ali ta izguba časa je neizbežna in bolje je izgubiti štiri mesece kakor gledati brezplodno prerekanje vse leto. Vse to seveda, ako prineso volitve boljšo skupščino. ; Ce ima vse ostati, kakor je, potem je kajpak škoda vsakega koraka. To velja posebno za nas Slovence. Ce ima pod lažnivim geslom. Samostojna kmetijska stranka, ki je od združitve s Prepeluhovo radičevsko stranko obstojala samo še po imenu, je imela preteklo nedeljo v Ljubljani svoj letni občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno na Pucljevo zahtevo, naj se ta stranka odreče tudi imenu svoje samostojnosti ter popolnoma združi z radičevci v skupno stranko. S tem je poslanec Pucelj pokopal končno-veljavno svojo stranko, zadnji blagoslov bo še dobila na zborovanju Zveze slovenskega kmečkega ljudstva, ki se bo vršilo prihodnji mesec v Celju. Nedeljski občni zbor SKS je bil res pravi pogreb. Daljši sorodniki so izostali, ker jih je bilo sram žalostnega konca «samostojnosti» Pucljeve stranke in ker so še pravočasno spoznali, da ni nobenega upanja na kako dediščino, zastopan je bil polnoštevilno le ljubljanski štab zelenih generalov. Navzočih je bilo komaj sto ljudi, kar je dovolj značilen znak, da Pucljeva stranka po vseh neuspehih, ki Jih je doživela pri sodelovanju s St. Radičem, med našim podeželskim ljudstvom nima nobene zaslombe več. S tem bi bilo poročilo o tem žalostnem pogrebu končano. Kljub temu pa mislimo, da je potrebno ogledati si, kako je ob tej priliki podajal poslanec Pucelj obračun o uspehih zagrebike gospode svoje zavožene politike, ki je privedla tako daleč, da se je z njeno pomočjo in po Radt-čevi zaslugi zvišal državni proračun za 3508 milijonov dinarjev in da se bo v tem letu zaradi tega izterjalo v Sloveniji za okrog 500 milijonov dinarjev več davka. Ob otvoritvi zborovanja je predsednik Pipan naglašal, da nudi naše domače gospodarstvo žalostno sliko, ker skoro ni kmečkega posestnika, ki bi ne bil zadolžen, kar je posledica slabega državnega gospodarstva. Povedal je, da davki naraščajo, zahteval je izenačenje davkov, obljubljeno zvezo Slovenije z morjem in ponavljal zahteve lanskega občnega zbora SKS, od katerih se po zaslugi poslanca Puclja in njegovega patrona Stepana Radiča nobena ni izpolnila. Povedal pa ni, da so vse leto sodelovali radičevci pri vodstvu državnega gospodarstva. da so se pod njihovo vlado zviševali davki, da so sokrivi. ker davki še niso zenačeni, in da je samo radičevska gospoda kriva, ako doslej še ni bila izpolnjena nobena kmečka zahteva. Četudi pa je predsednik Pipan trdil, da so se davki zvišali, je poslanec Pucelj pravil, da je to laž in je celo izrekel drzno neres• nteo, da je novi proračun nalašč tako sestavila že prejšnja vlada, češ, da se proračuni pri-, pravljajo že leto naprej. To je seveda laž, Če bi bilo to tudi res, se na stvari nič ne iz-premeni, saj radičevci so imeli vse leto dovoli časa, da bi proračun izpremenili. Zakaj so se upirali v Narodni skupščini izpreminjevalnim predlogom samostojnih demokratov in kako so mogli radičevski ministri predložiti za svoja ministrstva proračune, ki jih je sestavila prejšnja vlada? Ali ti ministri ves čas niso ničesar delali in so samo spali? Pucelj je dejal na nedeljskem zborovanju, da pomeni novi proračun izzivanje Hrvatov iti Slovencev, ker jim ničesar ne da, pač pa samo Srbom. Kako pa je potem mogoče, da je poslanec Pucelj s svojimi tovariši v radi-čevskem poslanskem klubu glasoval za ta proračun, za to izzivanje Slovencev in Hrvatov? Poslanec Pucelj je izrekel tudi drugo drzno neresnico, da je bila Narodna skupščina odgodena do 5. maja zaradi tega, ker so radičevci zahtevali, naj se do velike noči zenačijo davki. Vse leto so imeli radičevci čas, da bi postavili to zahtevo, pa je niso, in postavili je tudi niso po sprejetju državnega proračuna, kakor trdi to poslanec Pucelj. Kaj je dosegel za svoje volilce, poslanec Pucelj ni mogel ničesar povedati, zato pa so tudi njegovi ožji prijatelji poskrbeli, da se o njegovem poročilu ni vršila nobena razprava in da mu je bila za neresnice, s katerimi je slepil zborovalce, izrečena še — zaupnica. Če omenjamo še to, da je inž. Zupančič v svojem poročilu o gospodarskem položaju kmečkega stanu naglašal, da se je ta položaj poslabšal, da so torej somišljeniki poslanca Puclja sami ugotavljali, da se je pod radičev-sko vlado izpremenilo vse na slabše, potem mislimo, da je bilo zborovanje samo ostra obsodba Pucljeve radičevske politike. Našemu ljudstvu naj bo ta žalostni konec dokaz, kam privedejo stranko ljudje, ki si sicer mnogo domišljujejo, in mnogo govore, ki pa so nesposobni za resno politično delo. Najslabše je to, da mora posledice slabe politike take stranke nositi vse naše ljudstvo in ne samo poslanec Pucelj. Ni čudno, če se spričo takih razmer vračajo vsi razsodni bivši pristaši SKS nazaj v Samostojno demokratsko stranko, ki je vedno opozarjala na škodljive posledice Pucljeve radičevske politike. Politični pregled Politični dogodki so se zadnji teden vrstili kakor v kinematografu. Poglavitna pozornost pa je biia osredotočena na dva dogodka: na sestanek radičevcev v Zagrebu in na sejo radikalskega glavnega odbora v Beogradu. Seja radičevskega kluba se je vršila v Zagrebu prejšnji četrtek, in sicer pri strogo zaprtih vratih. Kaj vse so Radičevi poslanci tu pretresali, se do podrobnosti ne vč. Bistveno pa je, da so se uklonili vsem radikalskim zahtevam ter potom resolucij izrazili milo željo, naj jih radikali vendar za božjo voljo zopet vzamejo-v vlado. Ta kapitulacija je v Beogradu vzbudila Je splošno pomilovanje. Naravnost velikanski interes je bil nato posvečen seji širšega glavnega odbora radlkalske stranke, ki se je vršil v Beogradu v nedeljo in ponedeljek. Na njem je prišlo do končnega ob-računanja med dvema starima nasprotnikoma: Nikolo Pašičem in Ljubo Jovanovičem. Pašič je bil izredno borben in je zahteval Jovanovičevo izključitev iz radikalske stranke. In dasi je Jovanovič prosil Pašiča odpuščanja za svoje grehe, je le-ta ostal neizprosen in je bil Jovanovič s 46 (od 69) glasovi izključen iz stranke. Ta dogodek se je označil kot razkol v radikalski stranki in tisti politični špekulanti, ki jih Pašič ne mara, so se nadejali, da bo Jovanovič potegnil s seboj celo vrsto radi-kalskih poslancev, s katerimi bi se morda dala sestaviti vlada, v katero bi zlezli ti špekulanti. Med temi so bili tudi naši klerikalci, ki so hitro začeli peti slavo Jovanoviču in so že Čisto za gotovo računali, da bodo po njegovem hrbtu končno zopet enkrat pri-< plezali do vladnega korita. Toda kakor kažejo znaki, so se naši klerikalci tudi tokrat vrezali v svojih špekulacijah. Jovanovič bo najbrž ostal popolnoma osamljen in klerikalci bodo morali pač še nadalje vztrajati v potrpljenju kakor lisica pod «kislim» grozdjem. Še dva dogodka je prinesla minula nedelja. Tu doma v Ljubljani se je vršil pogrebni občni zbor Samostojne kmetijske stranke, na katerem so pucljevci končno pokopali svojo stranko in se zdaj definitivno vdinjajo Radiču. Podrobneje pa o tem žalostnem političnem pogrebu poročamo v posebnem članku. V nadaljnjem naj raje povemo, da je voditelj SDS Svetozar Pribičevič v nedeljo zopet imel veliko javno zborovanje v Podravski Slatini pri Osijeku, kjer ga je poslušalo nad 6000 ljudi. In tu je g. Pribičevič podal velepomembne izjave, ki se dajo kratko izraziti v naslednjem: Politični položaj je tako zamotan, da menda ne preostaja drug izhod kakor nove volitve. Dočim so vse druge stranke zmedene in bolehave, stoji SDS trdno kakor skala. Njena moč ni v oblastvu, temveč v narodu. SDS ima za seboj že nepregledna vrsto neomahljivih in narodno zavednih pristašev, zato je ona dandanes najzanesljivejša rezerva države. SDS mora postati jedro nove politike in njena os. Silila se ne bo v nikake kombinacije in iz blata ne bo vlekla nikogar, toda če in kakor bo zahteval interes države, bo SDS na mestu! Dne 5. maja se v Beogradu zopet sestane Narodna skupščina. Dotlej mora glede vlade Anion Stražar: Od vojaka do graščaka (Po ljudskem pripovedovanja.) (Dalje.) III. Pod čepovsko vasjo v prav idiličnem kraju v brdskem graščinskem gozdu je v mali leseni kočici poleg studenca prebival puščavnik Ferdinand. K temu pravičnemu možu so se zatekali ljudje iz raznih krajev Iskat zdravil, dušne tolažbe in nasvetov. Tako ie šel k njemu iskat pomoči tudi voznik Rihtar iz Prapreč. Za vasjo Lukovico ob Dunajski cesti se dviguje na zapadni strani mali'brdski holmec. V sedanjem času so na tem holmcu sama javna poslopja: Kersnikov grad, v katerem je sedež sodnije in davkarije, nadalje žup-nišče, cerkev (svoj čas sloveča romarska božja pot sv. Peregrina), »Društveni dom» ter stara in nova trirazredna ljudska šola. Ali pred več kakor 150 leti je bil na tem holmcu samo mogočni, dobro utrjeni stari brdski grad, sezidan v tretjem desetletju 16. stoletja. Na tem gradu je bilo že dosti slavnih gospodarjev: Lambergarji, Paradaj-zarji, Jengariči, Hohenvvarti, sedaj pa so Kersniki. Poletnega popoldne sredi 18. stoletja, ko je sedela vsa grajska družina v hladni utici v cvetličnem vrtu, je prišel oskrbnik Rodger in javil graščaku prihod nekega tujega meniha. Menih, možak krepke postave in prijaznega obnašanja, je stopil v utico pred grajske ljudi in se jim javil po takratnem običaju nemški. Zelo se je čudil graščak prošnji meniha, če mu dovoli, da bi si v njegovem gozdu postavil kočo, da bi stalno v nji prebival. Še bolj pa se je čudil, ko mu je povedal: da si hoče kočo sam postaviti, ako mu to dovoli. Seveda mu je ugodil. Tako se je menih-puščavnik naselil v prav lepem idiličnem kraju poleg studenca pod čepovsko vasjo. Zunaj pred kočo je imel postavljen tudi seženj visok lesen križ. Najprej se je novi puščavnik seznanil z otroci, ki so hodili po temnem grajskem gozdu"; iskali so namreč mlade ptiče, nabirali maline, bolj ubožni pa tudi suhih drv, ki jih je bilo kar na debelo po tleh. Sprva so se otroci v strahu izogibali meniha in bolj v ovinkih hodili okrog njegove koče. Pa prijazni menili jih je znal kmalu k sebi privabiti. To pa je dosegel z malimi barvanimi pobožnimi podobicami raznih svetnikov, ki jim jih je podarjal. Otroci so povedali doma svojim staršem, da prijazni oče Ferdinand, kakor se je imenoval menih, vedno nabira razna zdravilna zelišča. Osobito pa je zaslovel prijazni samotar, ko je nekega dečka ozdravil od kačjega pika. Vsi bližnji sosedje so odslej često zahajali k njemu po nasvete. Lep zimski dan je bil, ko se je napotil tudi Rihtar k očetu Ferdinandu. Z neko grozo se je bližal njegovemu bivališču; po poti grede je premišljal, kako bi začel srovoriti s puščavnikom. Kaiti Rihtar je pač bil podoben vsem svojim vrstnikom tistega časa: rad se je izogibal vse gospode, graščakov, duhovnikov in sploh vseh gosposkih ijudi. Pa saj je bilo izogibanje našili prednikov proti «gospodi» tudi razumljivo. Imeli so lahko upravičeno mržnjo do svojih tlačiteljev, katerim so morali delati tlako in dajati desetino — poleg tega pa so jih ti mogočneži še tepli in jih poniževali. Oče Ferdinand je ravno kuril, ko se ie bližal Rihtar njegovi koči. Spoštljivo je snel možak pokrivalo, ko je prišel do križa pred puščavnikovo kočo. Nato pa kar ni mogel stopiti daije. Puščavnik, ki je slučajno pogledal skozi malo okence, je opazil možaka in takoj uvi-del, da se ne upa stopiti v njegov borni stan. Prijazni oče Ferdinand tedaj sam stopi k boječemu Rihtarju, ga prijazno pozdravi in povabi k sebi v kočo, da pove, kaj mu teži srce. Želo se je čudil potrti možak prijaznemu puščavniku in takoj mu je izginila vsa bojazen. S pogumom je stopil v njegov stan. Prijazni oče Ferdinand je velel Rihtarju sesti na mali, preprosti stolec poleg male mizice, ki je bila zbita kar iz sirovih desk. Vse je bilo tako preprosto, ali vse tako lično in snažno. Po stenah je viselo več lepih pobožnih slik v okvirjih, nad mizo v kotu pa božje razpelo, pod njim mrtvaška glava, ob strani pa velik molek z debelimi jagodami. Nad vratml je bila polica, na nji pa so bile lepo zložene knjige, poleg pa tudi več lončkov z zdravili. Ob desni steni je stala postelja, pod njo večji zaboj, dalje v kotu pa pasti odločitev. Vlada nima večine podan-1 cev za seboj, se več, vlada v današnjem nerazčiščenem položaju vobče ne vč, koliko jih je zanjo. To priliko porablja Stepan Radič. ki se je v sredo zjutraj zopet pripeljal v Beograd in začel ponujati svojo «pomoč». Radikali pa navzlic svojim zagatam odklanjajo Radičevo moledovanje in zaenkrat še ni gotovo, ali se bo zveza RR obnovila. Možno je vsekakor, da radikali tokrat še sprejmejo ponudbo, toda obenem je že tudi gotovo, da se bodo Radiča skušali ob prvi priliki zopet odkrižatl. Vreteno naše politike se čudovito naglo vrti in Radič je s Pucljem vred med tistimi, ki ju najbolj sučejo... Tudi drugod po Evropi so se vršile zadnje čase pomembne reči. Kot velevažni politični dogodek je treba v prvi vrsti omeniti, da sta Nemčija in Rusija sklenili prijateljsko pogodbo, ki vzbuja hudo kri po vsem zapadnetn svetu. Posebno ogroženi pa se radi te pogodbe čutita Poljska in Rumunija, ki sta zato sklenili medsebojno varnostno pogodbo, s katero se obvezujeta, da bosta skupno branili svojo neodvisnost in da bosta vobče sporazumno vodili svojo zunanjo politiko. Kdo pa v tem času sklepanja pogodb ogroža nas? I, kdo drugi, kakor ljubi naš italijanski sosed. Iz povsem zanesljivih virov se namreč doznava, da je Mussolini sklenil s predsednikom albanske republike vojaško zvezo proti Jugoslaviji, to se pravi: da bi nas Italijani v primeru vojne napadli preko Albanije. Mussolini torej misli, da nas ima že popolnoma v škripcih. Toda čas utegne pokazati — česar pa bog-rne ne želimo — da se tudi on utegne v nas še krvavo zmotiti... RAKITNA. Mi smo precej visoko pod nebom, zato ne pride k nam kmalu kakšen glas iz ostalega sveta. Le ta preklicana «Domovina» je počasi priromala v našo vas in se začela hitro množiti, ker je tako zanimiva. Gospod župnik so se silno prestrašili te prikazni in napeli vse sile, da bi jo pregnali. Ker ji sami niso mogli do živega, so poklicali na pomoč misijon. Prišel je neki g. jezuit, ki je hudo mahal po «Domovini» in pridno agitiral za klerikalno časopisje. Pa ni nič pomagalo. Ljudje so se začeli obračati od SLS, ker so siti njenih obljub. Končno pa tudi nismo tako zabiti, da bi ne vedeli, kako laže «Domoljub>, čeprav ga priporoča večina duhovščine. GORNJI LOGATEC. Akademsko društvo «Ja-dran> v Ljubljani vrši po deželi lepo kulturno delo. Ima tudi primerna sredstva za to: polno mero mladostnega idealizma, velike požrtvovalnosti in prepotrebnega samozatajevanja. Zato žanje zaslužene uspehe. Preteklo nedeljo so nas njegovi igralci (obojega spola) presenetili z na-j ravnost vzorno igro. Igrali so komedijo «Moj srček* in jo podali tako dovršeno, da bi jih lahko zavidali marsikateri poklicni igralci. Za nameček so nam dodali še en prizor iz . Gostje so se pokazali kot pravi umetniki v igri in šmin-kanju. Na doseženem uspehu čestitamo vsem, zlasti g. režiserju! Upamo, da so domači dile-tantje ta večer marsikje profitirali. Predstavi je sledila živahna m domača zabava, pri kateri so se spoštovani gostje pokazali tudi kot iznajdljivi in prijazni družabniki. Akademski prijatelji, hvala vam iskrena na lepem večeru in ua zo-petno svidenje! . SORA PRI MEDVODAH. Ze dolgo ni bilo nobenega glasu od nas v «Domovini>. Zato se je nabralo že mnogo novic. Predvsem moramo povedati čitateljem , kakšno duhov- J ščino imamo pri nas. Kal spora med župnikom! g. Kajdižem in farani je pognali že pred par leti, sedaj je pa zraslo iz tega močno drevo, ka-i tero dela g. župniku take skrbi, da niti spali ne Imore, kakor je sam povedal raz prižnice na velikonočni ponedeljek, ko je bilo blagoslavlja-nje zvonov na Ladji. Pri podružnici Ladja so si namreč nabavili nove zvonove, in to brez žup-nikovega vodstva, kakor je to navada. Tamkajšnji soseščani so za priliko blagoslavljanja naprosili bivši cerkveni pevski zbor, kar jim je pa g. kaplan prepovedal. S tem možje niso bili zadovoljni ter so šli h g. župniku, da se o stvari pogovore. Župnik in kaplan sta pa deputacijo zavrnila, češ, kdo je gospodar cerkve. Mislimo, da bi bilo pravilno rečeno, da smo gospodarji cerkve vsi farani, kajti farani vzdržujemo cerkev, župnika in kaplana. Gonja naše duhovščine proti pristašem drugih strank je privedla tako daleč, da je g. kaplan v nedeljo 18. t. m. raz prižnice imenoval gg. Cvajnarja in Soršaka za lažnivca, ker sta šla do škofa in mu pojasnila, kaj se pri nas godi in kako se gospodari Omenjenca si bosta že znala poiskati pravico ter bosta poklicala g. kaplana na odgovor. Svetujemo g. kaplanu, da v interesu miru med farani čimprej prosi za premestitev'. Enako naj stori g. župnik. STRAŽIŠČE PRI KRANJU. V zadnjem «Do-moljubu» je bilo pisano, da je kupila Frančiška Knapičeva iz Stražišča milo «Gazela» z zlatnikom pri tvrdki Anton Vančič, Videm-Krško. To pa ni res, kajti omenjena stranka je kupila do-tično milo pri tvrdki Anton Križnar v Stražišču pri Kranju. MOJSTRANA. Poročil se je pri nas g. Janez Lotrič z gdč. Tončko Zimovo. Iskreno čestitamo! — Zlatnik v milu «Gazela> je našla gospa Sor-čičeva, učiteljica na tukajšnji šoli. Milo je kupila pri tvrdki Jakob Kozjek na Dovjem. — Šolski otroci so igrali igro cVedež», ki je zadovoljivo izpadla. Uprizorjena je bila na Dovjem in v Mojstrani. Dobiček se uporabi za izlet. — Priporočamo Vodnikovo družbo. Za 20 Din boste dobili štiri knjige s poučno in zabavno vsebino. Moj-strančani, zglasite se pri poverjeniku in pristopite k Vodnikovi družbi! KRIŽE PRI TRŽIČU. V nedeljo smo položili v prerani grob mladeniča Maksa Perka, ki je bil povsod zelo priljubljen. Pri gasilnem društvu je bil trobentač in dober pevec. Kako je bil priljubljen, je pričal tudi njegov pogreb, katerega so se udeležila gasilna društva iz Tržiča, Ko- zelena peč, katero je puščavnik kuril od zunaj, v mali vežici. Rihtar se je tako zamislil v to opazovanje, da ga je moral prijazni puščavnik ponovno vprašati, kako željo ima. Potrti možak mu je v kratkem razložil, da je njegov sin Tomažek kar na skrivaj pobegnil neznano kam. Samo toliko domneva, da je odšel k vojakom. Ko je dobri puščavnik to doznal od potrtega očeta, ga je potolažil: «Rad vam verjamem, očka, da vam je hudo, zelo hudo po pobeglem sinu. Ali odkrito vam povem: tukaj je moja pomoč nemogoča. Edino, s čimer vam morem pomagati je, da molim za vašega ljubljenega sina, da bi ga dobri Oče nebeški prej ali slej srečno privedel nazaj k vam. Poleg te tolažbe imam za vas še eno: Tja nekoč drugi mesec pojdem v mesto Ljubljano. Tamkaj imam znanca, imenitnega vojaškega zapo-vednika, s katerim sva se skupaj vojskovala. Od tega bom gotovo doznal, kam so poslali vašega sina. Prosil ga bom, naj piše dotič-nemu stotniku, pri katerem je fant sedaj v službi, naj lepo ravna z njim. In kakor pravite, da je bil zelo bistre glave, ga bom tudi priporočil v vojaško napredovanje. Bog ve, kaj je še odločeno vašemu sinu?! Zapomnite si dobro: brez božje volje človeku še las ne pade z glave!» Puščavnikov govor je dodobra potolažil Rihtarja, tako blažilno so te besede vplivale na potrtega očeta, kakor bladodejni dež na sežgano zemlio v poletni vročini. Bil je poln hvale. Še preden pa je odšel Rihtar, se je oglasila in prišla iskat pomoči k očetu Ferdinandu mlada objokana kmečka ženska. Rihtar je hotel ob prihodu te nove obiskovalke oditi, ali puščavnik je velel: «Očka, le počakajte, kajti brez prič ne govorim rad z ženskami.» Rihtar je bil prav radoveden, kaj je neki dovedlo dobro mu znano Zakrajčevo Tilko iz bližnje Soteske k puščavniku. Dekle je bilo zelo v zadregi in nerado je vpričo očeta Rihtarja začelo govoriti. Ko pa je uvidela, da ji ne preostaja drugega, je pričela: «Častitljivi gospod! Z drugimi dekleti vred sem hodila na tlako v češenjsko graščino. Pa smo v poletju želi tamkaj pšenico. Nekega popoldne prijezdi na njivo graščak. Ustavi se s konjem, ogleduje nas nekaj časa, nato pa ukaže meni, naj pridem še pred večerom v grad... Jaz. uboga revica, sem se vsa tresla. Z velikim strahom sem šla ob mraku, kakor mi je bilo zapovedano... Ta obisk pri graščaku mi je nakopal vso nesrečo in me pahnil v največjo sramoto... Preden mine mesec, bom postala nesrečna mati...» Dalje ni mogla govoriti, premagal jo je obupen jok. Šele čez čas se je nesrečna revica malo umirila in je nadaljevala: «Ko sem se že čutila mater, sem šla vsa žalostna k temu zverinskemu človeku. Na usmiljenje božje sem ga prosila, naj mi kaj pomaga, ko me je spravil v sramoto in revščino. Pa okrutnež se je smejal moji nesreči in mi s smehom govoril: ,Dekle, veselo bodi, da sem te počastil Prosila sem ga, kakor more le človek prositi, naj mi obljubi vsaj kako denarno podporo, ker sem revnih staršev hči, da bi mogla otroka vsaj spodobno preživeti. Saj toiiko naj bi skrbel za naju, da bi mi otrok toliko odrastel, da bi lahko šla služit. Pa se je rogal...» Dekle je znova zaihtelo. Oče Ferdinand je začel tolažiti nesrečno, zapeljano dekle. Obljubil ji je, da pojde sam prav v kratkem do brezsrčnega zapeljivca. Pa bo že obračunal z njim, naj le verjame. Rihtar in nesrečna Tilka sta se prav otroško vdano zahvalila za tolažbo očetu Ferdinandu in se nato skupno odpravila na POtOče Ferdinand pa si je po odhodu teh dveh novih znancev skuhal svojo borno večerjo. Ko je pri brleči oljnati leščerbi jedel svojo skromno jed, je sam pri sebi govoril: «Pravični Bog. koliko časa bo še vse to trpelo, da bodo naš ubogi slovenski rod one-čaščali in zatirali ti brezvestni graščaki...? Vse misli in sposobnosti svojega ubogega življenja sem posvetil Tebi in v tolažbo svojim zatiranim rojakom. Takoj jutri pojdem k temu češenjskemu trinogu in v obraz mu povem, kar mu gre. Pa tudi prej ne odidem iz njegovega brloga, da dobim kako denarno pomoč za ubogo dekle. Ako pa ne bo hotel ničesar dati kar na moje besede, se bom oprl na svojega nekdanjega vojnega tovariša Ulrika, ki sva se skupaj bojevala v cesarski vojski zooer Turke. Ulrik je seda, vorja in Dupelj. Pevski odsek domačega gasilnega društva mu je zapel dve ganljivi žalostinki. Mimo počivaj! — Dne 13. junija t. 1. ob priliki blagoslovitve nove brizgalne bo priredilo tukajšnje gasilno društvo veliko veselico. Sosedna in bližnja gasilna društva ter prijatelje gasilstva prosimo za polnoštevilno udeležbo. — Tudi naš g. župnik siplje ogenj in žveplo na vso časopise, ki ne trobijo v klerikalni rog. Po «Domovini> ljudstvo vedno pridnejše sega, ker spoznava, da je resnicoljubna in poštena. SV. ANA POD LJUBELJEM. Draga »Domovinam, sprejmi iskrene pozdrave tudi od nas, tvojih zvestih prijateljev. Nam, ki 6mo v obližju avstrijsko meje, bi bilo treba več narodne zavednosti, da se ne potopimo v valovih, ki pljuskajo z vso silo v nas. Kolikokrat slišimo govoriti naše ljudi brez vsake potrebe nemški. To je grda razvada. Po sedmih letih osvobojenja izpod krutega nemškega jarma bi se pač morali že bolj zavedati svojega slovenstva. Govorimo in ljubimo naš lepi jezik in n? sramujmo se ga! Doba našega Uačanstva je minila, nikdar več nam ne bo gospodaril Nemec. — sDomovinas pridobiva pri nas vedno več naročnikov, število cDomoljubovcev* pa 6e krči. Demokratska misel prodira počasi, a vztrajno v široke plasti našega ljudstva, ki vidi, da je le v SDS njegova rešitev. Klerikalci in njihova avtonomija ne vleče več. Ko so bili klerikalci v Beogradu na vladi, so se pokazali kot centralisti, doma pa kriče o avtonomiji. Ravno takšen je tudi Radič, ki je bil tako hud centralist, da je hotel še šolske sluge nastavljati iz Beograda, ko je bil prosvetni minister. Hvala Bogu, da ga ni več. Samostojna demokratska stranka ostaja dosledna svojemu programu in se neustrašno bori za pravice kmetov in obrtnikov, katere danes najbolj tlačijo previsoki davki. Pri nas vidimo, da se z največjo resnostjo bore za znižanje in izenačenje davčnih bremen poslanci SDS. Danes mora plačevati davke že služinčad. Če bo šlo tako naprej, jih bodo kmalu plačevali tudi berači. Poslanci SDS, prosimo Vas, da zastavite vse sile za izenačenje neposred-njih davkov. — Rodoljub. GORNJI TUHINJ. Tudi v našo faro prihaja cela vrsta časopisov,■ med katerim je najbolj razširjena in priljubljena ^Domovina*, kar silno peče naše klerikalne veljake, zlasti pa g. župnika, ki je sicer doslej bil precej miren in se ni baš preveč vmešaval v politiko. Eno zadnjih nedelj pa se je le spravil na napredno časopisje. cDomovina* se je z novim letom zelo razširila med tukajšnjim ljudstvom in izpodkopala tla klerikalnemu cDomoljubu*. Preglasno pa si g. župnik ne upa nastopati proti »Domovinb, ker ve, da se ne damo več komandirati iz žup-nišča v političnih in drugih posvetnih zadevah. Najrajši nagovarja ženske, naj na vsak način odpravijo -tDomovino> od hiše. Čim bolj bo preganjana eDomovina^, tem več naročnikov bo imela. To naj si zapomni g. župnik. SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Dne 24 t m. je obhajal tukajšnji posestnik in gostilničar g. Jurij Saveršnik svoj 70. rojstni dan. Ob tej priliki mu je krajevna organizacija SDS kot svojemu zvestemu staremu članu napravila pod-joknico ter mu čestitala k tako redki slavnosti. ; Gosp. Saveršnik, star naprednjak, obhaja svojo sedemdesetletnico izredno čil in zdrav. Želimo mu, da bi ga Bog ohranil še mnogo let v naših vrstah tako svežega kot je danes! — V nedeljo 25. t m. je priredila krajevna organizacija SDS v gostilni pri g. Šribarju drugo predavanje. Predaval je g. Simon Bančič o postanku demokratoma, njegovem razvoju ter o napakah današnjega demokratizma. Vsi poslušalci so z zanimanjem sledili dobro izvajanemu predavanju ter želimo, da bi nas g. Bančič posetil večkrat ter nam kaj povedal. — Na godovanju g. Saveršnika ob priliki podoknice SDS se je nabrala mala vsota 59 Din za navzočega slepega invalida, ki je pa odklonil ta dar z besedami: cJaz nisem tako potreben, akoravno nimam oči, a imam še roke; imam pa prijatelja, ki nima niti oči niti rok, njemu pošljite ta dar!j Presenečeni in ginjeni 6mo bili vsi navzoči, občudujoč zlato srce slepca. Znesek je poslal naš tajnik na naslov: Mihael Hodnik, Zavod za slepce v Kočevju. BOŠTANJ OB SAVI. Te dni nam je poslala Zveza kulturnih društev predavatelja g. Blagaj-neta in g. dr. Rapeta. Preko 150 poslušalcev je z zanimanjem sledilo predavanju o radiju, na kar je sledil radio-koncert. Za zaključek je stopil v akcijo še kinematografski aparat z enim poučnim in enim zabavnim filmom. Udeležniki so bili prav zadovoljni, za kar se obema gospodoma iskreno zahvaljujemo. KRŠKA VAS. Veliki gospod v Radičevem, oziroma Pucljevem listu naj si zapomni: Kdor visoko leti, nizko obsedi. Ce ga bo pa želodec še navijal, naj mi javi kraj, dan in uro, da se sni-deva. Ob tej priliki mu bom tudi prinesel dr. Zerjavova zdravila za njegovo bolezen. —« Matej K o ž a r mL RAKA. Našega župnika g. Škerjanca je in «Mogoče prepeva pa tebi, kaj veš?» se je zasmejala Julka in poredno pogledala fanta. Dasi je čutila v njegovem vprašanju samo poredno šalo, jo je vendar zadelo nekam trpko. In to je bila prva grenka kaplja, ki je kanila v njeno srečo. Ves večer se ni več mogla otresti občutka, da jo zasleduje nevidna sovražna sila. Kakor se je trudila, ni mogla prikriti nekakšne nenavadne raztrese-nosti in zamišljenosti, ki jo je Andrej kmalu opazil. «Kaj ti pa je?» «Nič. Ne vem. Kar tako, skrbi me. da sama ne vem, kaj!» OPLOTNICA. Gospod urednik, gotovo se Vam čudno zdi, zakaj ni nobenega glasu iz našega kraja. Pa saj ni bilo zahtevati od nas, da bi pisali, ko smo bili večinoma vsi bolni na španski bolezni, ki je zelo razsajala pri nas. Zdaj smo zopet zdravi. Smrtnih žrtev, hvala Bogu, španska bolezen ni zahtevala. — Dne 23. t. m. smo pokopali posestnika po d. Semreka, ki se je obesil, ker se mu je omračil um. — Gospodarsko prav napredujemo. Imamo devet lesnih trgovcev, ki pridno kupujejo in prodajajo les, tako da se iz našega kraja izvozi lepa količina lesa. Granitni kameno-lom pri Oplotnici ima zaposlenih približno 200 delavcev. Vse to gre po okrajni cesti iz Oplotnice v Konjice na železniško postajo. Zato imamo tako slabe ceste Dne 26. t. m. se je vršil živinski in kramarski Markov seejm. Dogon živine je bil precejšen; prignalo se je 116 volov, 48 krav, 6 telet, 8 konjev in nekaj ovc. Kupčija je bila precej živahna Kdor hoče prodati živino, naj jo prižene dne 15. junija na Vidov sejem v Oplot-nico. Dobil bo od vsakega para živine 5 Din napitnine. Imamo krasno novo sejmišče. DRAMLJE. Kljub temu, da smo že večkrat izrazili željo, uaj bi se politika v cerkvi opustila, ker cerkev je hiša božja, kjer bi se naj učili Kristusovi nauki, se vendar naša gg. dušna pastirja še vedno vmešavata v politični vrtinec. Tako je eno zadniih nedelj bilo raz prižnice zo- HRASTNIK. Hrastniški kino bo dal v soboto ob treh in v nedeljo ob štirih popoldne ter točno ob pol osmih zvečer orientalsko dramo , tem več naročnikov bo ta imela. TRBOVLJE. Dne L maja t. L ob sedmih zvečer se bo vršil v mali dvorani Sokolskega doma redni letni občni zbor krajevne organizacije SDS za Trbovlje. Dnevni red je običajen. Dolžnost pet pravcato grmenje na ubogo da se kn^a vrne takoj po preteku karenčne vina s.. Naša gospoda Sta nam omenjeno nedeljo dobe' to Je 14 dnoh' ker 86 b»c er zaračunalo tudi oznanila, da bomo imeli to leto sveti misi- za vsak ^kosneli dan po 1 Din kot globa. Ker Jon, če bomo kupili nov brmast zvon; če pa gaknJižI,iRa se šibka, prosimo, da nihče knjig ne bomo kupili, da ne bo misijona. Kaj pomeni p">do Ro ne zadrzuje. Nadalje 88 naprošajo naši to? Mi samo rečemo: Kadar nas bo volja, si somišljeniki, ako imajo stare zabavno knjige, ki bomo po svoji skromnosti naročili jeklene zvo-j *ih ne rabii°' nara *ih od3toPiia nove, kakor smo jih za Sv. Uršulo. No, tudi teh j SV. MIKLAVŽ PRI LAŠKEM. Z naše priž-zvonov glas doni v tretjo vas, čeprav niso Vam niče se je začelo prav krepko udrihati proti na-Hiilo doneči. i šim ženam in dekletom, Češ, da so preveč mo- derno oblečene. Vsakdo ve, da se na deželi glede mode ne pretirava, zato so pri nas takšae pridige brez podlage. KONJICE. Sreski zbor SDS v Konjicah se je vršil v nedeljo 25. t. m. v dvorani Narodnega doma ob udeležbi nad 50 delegatov iz vsega sreza. Politično poročilo je podal delegat oblastnega odbora g. Ivan Kejžar :z Maribora. Za predsednika sreskega odbora je bil izvoljen konjiški notar in župan g. Rado Jereb, za podpredsednika tamošnji zdravnik g. dr. Anton Goričar. Razpravljalo se je tudi o organizaciji stranke v rasnih občinah okraja ter je bilo sklenjeno osnovanje nekaterih novih krajevnih organizacij. KONJICE. Sokolsko društvo v Konjicah bo priredilo 1. maja ob 20. uri in 2. maja ob 16. uri v telovadnici deške šole narodno igro cDesett brat>, na kar so opozarja občinstvo, posebno oa# iz okolice. SODINCI PRI VELIKI NEDELJI. Dne 24. t m. zvečer je predstojnik tukajšnje občine g. Friderik Irgolič dal z orožnikom iskati deske, ki so mu bile ukradene. Tako sta obiskala tudi somišljenika SDS, trgovca g. Alojzija Marinica, ki itna nanovo postavljeno poslopje. Preiskala sta vse prostore in seveda nista našla ničesar. Ker gosp. Alojzij Marinic vodi točno vse svoje račune, izjavlja, da prepusti svoje poslopje z novim vinogradom zastonj vsakomur, kdor bi mu dokazal, da je pri njegovem poslopju le toliko ukradenega lesa, kakor je svinčnik debeL Zaradi razžaljenja časti bo g. Marinic sodnijskim potom postopal proti g. županu. Bližajo se občinske volitve in upamo, da so bo takrat pogreznil njegov županski stolček. KOZMINCl PRI PTUJU. Kozminei so lep kraj. Le žal, da se včasih pri nas dogajajo stvari, ki jemljejo ugled tukajšnjim marljivim in poštenim ljudem. Nedavno se je pri nas zgodilo grdo krvoskrunstvo. In take stvari se dogajajo pri ljudeh, ki čitajo cSlovenskega Gospodarja*? AU je tudi tega grdega zločina kriva ? JARŠE PRI GROBLJAH. V nedeljo 25. t. m. smo imeli pri nas lepo pridigo o sv. Jožefu, kot varuhu katoliške cerkve, in pa o napredaih : časopisih. Pridigar je vzel zlasti i c Domovino* in njene čitatelje ter je zatrjeval, da 1 je to brozverski list. Ker hodimo vsi k maši in « Milana ima še v mislih,® je zaskelelo Andreja, vendar ie molčal. Šele pozno v noč, ko so se razhajali, ga Je premagalo: «Povej no, Julka, kako je bilo z Milanom ?» «Andrej —1» se je tako prisrčno in iskreno zavzelo dekle, da se je fant jel takoj sramovati svoje ljubosumnosti. «Viž, rad te imam, zato mi pa šinejo take misli v glavo,» se je opravičeval. Dekle se je privilo k njemu: «Samo tega nikar, Andrej, le tega ne! To je pekel!» Ko sta se ločila, ni bilo nobene sence več v njunih mislih. Srečna ko dva otroka sta naslednji dan stopila pred oltar. V ženitovanj-skem pismu, ki so ga bili napravili, je prepustila Julka vse svoje premoženje Andreju. Tako mu je darovala sebe in vse, kar je premogla. Zenitnina je bila vesela in razkošna, da vas že davno ni pomnila enake. Potem pa se je začelo tisto veselo, načrtov in nad polno življenje, ki ne pozna nobenih nadlog, ampak čuti tudi sredi najtršega dela samo živo radost. Julka je delala in sanjala sredi dela vedno najlepše in najslajše sanje. Kadar je videla moža, kako razgret in poten prime zdaj tu, zdaj tam za delo. kako ukazuje in daje nasvete služinčadi, se ji je zdel kakor mogočen vladar, ki mu je rado pokorno vse, najbolj pa njeno mlado srce. Včasih se ii je kar zvrtelo pred očmi od same sreče, tako je Jidka ljubila svojega moža... Večer pred odhodom na Sveto Goro je imela Julka že vse pripravljeno. Mislila je na moža in na bitje, ki bo skrivaj romalo z njo. V slutnji dotlej nepoznane materinske sreče je že gledala drobni obrazek sinčka, ki bo zajokal v družino in dahnil toliko novega veselja pod srečni krov. Kakor tiha, sveta molitev je bila njena misel na dete... Zgodaj zjutraj sta odšla z doma, preden je dahnila zarja na nebo. Čisto sama sta hodila in se ogibala romarjev in velike ceste, da ju ne bi nihče motil v njuni sreči. Med travniki in polji se je vila steza, a včasih je hušknila v gozd, ki je s svojim skrivnostnim mirom objel mladi bitji in ju prevzel tako, da sta govorila samo šepetaje. Ko so se jeli oglašati ptiči, sta bila že daleč z doma. Pot se je vzpenjala med košatim bukovjem po gori. ki loči Vipavo od ostale Notranjske. Postala sta in se razgledovala po dolini, ki se je polagoma jela oživljati. Tako dobro je delo očem, ko so gledale te zelene preproge, premrežene z belimi cestami in posejane z vasicami. neopravičeno povišujeta v deveta nebesa, dočim se drugi narodni delavci ravno tako neopravičeno nesramno ponižujejo. Kakor smo ugotovili, izvira ta dopis v cKmetskem listu> od tukajšnjih nem-škutarjev in sovražnikov tukajšnjega našega odra v zvezi s podčetrteškimi in virštajnskimi nemškutarji. Kdor se je preobjedel jugoslovenskega kruha, naj pa pojde tja, kamor ga srce vleče. POLIČKA VAS. K zadnjemu počitku smo spremili posestnika Janeza Breznika, očeta našega župana. Bil je dober mož. Bodi mu žemljica lahka! — SLSarji so imeli prejšnjo nedeljo v Jarenini shod. Pa so nekateri napadli in ranili pristaša SKS, da je moral k zdravniku. Ni nam na tem, da bi branili Pucljeve ali Radičeve pripadnike, toda pošteno misleči ljudje se takega orožja ne poslužujejo. ŠMARTNO OB PAKI. Dne 25. julija t. 1. ob 121etnici vojne napovedi bo pri nas slavnostno odkritje spomenika v vojni padlih 62 vojakov naše občine. Spomenik stane 25.000 Din ter je delo poverjeno kamenoseškemu podjetju g. Vinka Camernika v Celju. Na dan slavnostnega odkritja bo tudi pokrajinsko zborovanje vseh bivših vojakov iz svetovne vojne iz srezov Celje, Gornji grad in Slovenjgradec. Vsi bivši vojaki, sotrpini iz svetovne vojne, se vljudno vabijo, da se slavnostnega odkritja in pokrajinskega zborovanja udeležijo v obilnem številu ter vse občine imenovanih srezov javijo prihod bivših vojakov že sedaj Zvezi slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani. Vsa društva, vse organizacije v območju srezov Celje, Gornji grad, Slovenjgradec se prosijo, da na dan 25. julija t. 1. ne naprav-ljajo nikjer nobene konkurenčne slavnosti, prireditve ali veselice. SREDIŠČE OB DRAVI. (KoncertSokol-skega pevskega zbora.) Letošnji veliki koncert Sokolskega pevskega zbora bo v nedeljo 2. maja ob osmih zvečer v Sokolskem domu. Naši pridni pevci in pevke se skrbno pripravljajo na ta nastop in nas bodo iznenadili z obširnim novim sporedom. Zato vabimo vse prijatelje lepe pesmi, da posetijo to prireditev v čim večjem številu. Nudil se jim bo lep užitek; časten obisk prireditve pa bo obenem najlepše priznanje pevskemu zboru in njega požrtvovalnemu pevovodji br. Čulku. Središčani in okoličani, v nedeljo 2. maja vsi na koncert Sokolskega pevskega zbora. Zdravo! SREDIŠČF OB DRAVI. (Smrtna kosa.) V našem kra^. zadnji čas ne mine teden, da nas ne bi obiskala bela sestra smrt. Pretečeno soboto je ugasnila luč življenja Mariji Kocjanovi, sestri našega zvestega somišljenika in odbornika naše krajevne organizacije g. Ivana Kocjana, krojaškega mojstra :n posestnika v Središču. Naj v miru počiva, žalujočim naše sožalje! SV. BARBARA V HALOZAH. Krajni šolski svet opozarja, da so naturalna učiteljska stanovanja le za aktivno učiteljstvo. Zaradi tega prosimo, da se v tem oziru napravi red. — V našem lepem vinskem kraju živi neka huda klerikalka, ki povzroča razne spore. Prosimo jo, naj da mir, da se ne bo opekla. SV. TROJICA V HALOZAH. Malokdaj kaj slišite o naši trojiški fari. Gotovo si mislite, da smo tako srečni, da se nam ni treba z nikomer prerekati, ali da se pri nas sploh nič posebnega ne zgodi. Zal, da temu ni tako. Naj Vam opišemo, kako se tudi pri nas zlirablja cerkev za politiko. Bilo je na cvetno nedeljo, ko mladina praznuje svoj praznik. Po končani procesiji je stopil na prižnico g. kaplan ter nam prečital vse, kar spada po verskih obredih na ta dan, nato pa začel grmeti proti proti veri. Ali ni sredstev, s katerimi bi bilo mogoče onemogočiti tako zlorabo cerkve za poli. tične namene? — Farani. DOBROVCI. V nedeljo 25. t. m. so je vršil v Dobrovcih pri Hočah pripravljalni sestanek somišljenikov SDS za ustanovitev krajevne organizacije. Neki radikalski agitator iz Hoč je privedel sem nekaj nepovabljenih ljudi, ki so hoteli delati zgago, pa so dosegli samo to, da bo organizacija v najbližjem času res tudi ustanovljena. GOSPODARSTVO »mmft'ir i mmhh——m—————— Kmetijski pouk SLABO OBDELANE NJIVE. Z dobrim obdelovanjem vplivamo zelo ugodno na večjo rodovitost naših njih. Kjer imajo zadosti rahlo zemljo, tam je vse obdelovanje njiv olajšano. Tam se zemlja pri oranju sama ruši in drobi, tako da ni treba zorani njivi drugega, kakor da jo z brano poravnamo. Ves drugačen pa je položaj na težki zemlji. Tukaj je treba zemljo vse bolj skrbno obdelovati, da nam bolje rodi. Zal, da se po ilovnatih krajih tega premalo zavedamo! Kolikokrat ne vidimo, da se na zorani njivi brazde po vsej dolžini tako trdno skupaj drže, da In zopet smo šli na podstrešje. Gospodar, star mož z dolgimi belimi lasmi in s kučmo na glavi, je mirno stopal pred nama. «Pa ne preveč iskati,« sem rekel vojaku, ki je lezel za menoj. Ogledali smo si podstrešje, gospodar je odpiral shrambe, vojak ga je spremljal in našla nista ničesar. Vrnili smo se v hišo in javili, da se je izvršila stroga preiskava. Napisali so zapisnik in smo odšli. «Tako ne bomo ničesar dobili,« je rekel župan. «Kjer nič ni, tudi cesar pravico izgubi,» sem mu rekel s primernim nasmehom. Tako je šlo vse dopoldne. Vas je imela nad 60 hiš. Deset hiš na en dan je dovolj. Za popoldne smo odredili počitek. Vrnili smo se vsak na svoj dom in sedli h kosilu. Popoldne mi je postalo dolgčas. Mahnil sem jo skozi vas po cesti navzgor na kolodvor, da najdem kako primerno družbo. Pred kolodvorom me ustavi mlad dijak. «Ali ste vi komandant z Osička?» »Seveda sem. Kaj pa je?» «Naša mama je rekla, da bi prišli k nam.« «Kam?» «Tja v ono hišo.« «Zakaj?« •Kar tako. Imamo koline.» «1 no, pa pojdiva.» Šla sva po ozki sneženi gazi proti bližnji hiši. «Ali spadate vi pod Osičko?« «Ne, mi spadamo pod Prikaz.« «A vi ste dijak?* «Da, v sedmi gimnaziji.« Prišla sva počasi do hiše, otrkala čevlje in vstopila. Pozdravila me je ljubezniva, zgovorna ženica, ki me je povabila v sobo. «Pojdite no malo k nam na klobase. Saj jeste? Posebno tlačenka je dobra.« Začeli smo pogovor kakor stari znanci. O vojni, o lakoti na Dunaju, o rekvizicijah. Njen mož je bil pri vojakih v I.incu. Sin je bil potrjen: rada bi bila vedela, kaj bi se dalo storiti, da bi rešila moža ali pa sina. Bilo je težko svetovati. Medtem pa je že prinesla na mizo lepo jetrno klobaso z gorčico in tlačenko. Ubogi moj želodec. Odkar je prišel s sestradanega Dunaja, je užil toliko dobrot, da se je skoraj upiral, ker že dolgo ni bil vajen takih dobrih časov. Vendar klobasa je bila tako dobra, da se je ni bilo mogoče odreči, in tlačenka, bogme, tlačenka je bila še boljša. Zraven pa ta preprostost in gostoljubnost brez vseh sebičnih namenov. «Mislim si,» je rekla gospodinja, «kako bo našemu, če bo našel kje svoje ljudi.« Bilo mi je prijetno, da sem se mogel raz-govoriti z dobrimi ljudmi. Vrnil sem se domov šele proti večeru. Po večerji sem našel pred hišo nekaj fantov, ki so se spustili z menoj v pogovor. «Koliko časa bo še trajala vojna?« «Kakor vidite, ne dolgo. Sestradali nas bodo.« «In kdo bo zmagal?« «Mi gotovo ne.« Šli smo parkrat gor in dol po vasi in naš pogovor je postajal čim dalje zaumieiši. Eden njih je že videl fronto. Čez mesec bo treba zopet oditi. «Ko bi človek vedel, da bo kmalu konec, bi se skril...» «To je težko reči. Na vsak način se mažite, kakor se morete. Odločitev lahko pade že to pomlad.« Stali so zamišljeni. «Ko bi človek vedel...» •Seveda, glavna stvar je, da vsak po svoje pomagamo, da bo prej konec in ugoden za nas.« Drugi dan se je rekvizicija nadaljevala. Zopet zapisniki, solze, prepir, preiskava in zopet uspeli, da je opoldne župan izjavil: «Kar bo, pa bo. Vi glejte!« «Ali nismo vsega dobro pregledali?« «Ko gledate tam, kjer ni. Kaj bomo pa na glavarstvo poslali?« «Kolikor bo, bo preveč.« Pri slovesu je pristopil k meni eden mojih štirih junakov in mi izjavil, da me vabi za popoldne njegova hišna gospodinja «Frau Mihalek«. Tam je baje zelo prijetno, ker je ves dan družba. Odšel sem tja takoj po kosilu in res: tu je bilo zelo prijetno. Pri MihaJkovih je bila ko-vačnica in tam so sedeli pri pogovoru domači možje. Mati Mihalkova me je pozdravila z vso prijaznostjo in je rekla, da me je pričakovala že prejšnji dan. Celo belo kavo je zame pripravila, pa ni vojak prav razumel njenih besedi, da bi mi bil sporočil. Gospodar Mihalek je bil krepek mož, že precej prileten, ona pa precej mlajša od njega. Trije sinovi so bili na vojni in dva brata. Imela je sestro na Dunaju bi jih lahko vun izvlekel, če bi bila vprega dosti » močna. Če tako zorano njivo samo površno po-vlečemo — in to se godi po takih krajih — ostanejo brazde spodaj pod poravnanim površjem vse preveč cele, t. j. premalo zdrobljene in zrahljane. Da nam pri tako površni obdelavi rastline slabše izhajajo in slabše uspevajo, leži na dlani. In če se v zadnjem času na rahljanje zemlje polaga večjo važnost in vrednost kakor na njeno običajno obračanje, je tudi jasno. Ni zadosti, da zemljo od enega oranja do drugega obračamo, ampak je važno, da jo po vsej oralni plasti tudi drobimo in rahljamo. Treba tedaj, da imamo za težke zemlje tudi dobre pluge s pravilno zavito desko, da se brazda od vrha do tal drobi in ruši. Brazde morajo na vsak način narazen, se morajo drobiti, in če tega ne dosežemo z našim navadnim plugom, si moramo omisliti boljšega, s katerim se bo dalo težko zemljo bolj krepko drobiti. Takemu oranju mora slediti še dobra vlaka z močno brano, ki naj poseže s svojimi zobmi dosti globoko v zemljo. Važno orodje za obdelovanje težke zemlje je tudi razruševalec ali kultivator. Tak kultivator ima navadno v dveh vrstah po več lemežev, s katerimi ruši in drobi zemljo po vsej oralni plasti. Važno je to orodje posebno za obdelovanje jesenske prahe v zgodnji pomladi. Sprašene njive namreč ne. kaže spomladi še enkrat obračati, ampak je veliko bolje, da jesenske brazde same zrahljamo. Na ta način ohranimo zimsko vlago in smo z vsem delom tudi hitreje gotovi. Sem in tja vidimo po njivah še silno površnost obdelovanja. Njiva je večkrat le za oko po-vlečena toliko, da je pri vrhu poravnana. Časib gledajo mestoma cele brazde ven! Večkrat je zemlja le toliko poravnana, da se skrijejo brazde, spodaj pa ostajajo brazde cele! To vidimo tudi na pozneje rastočem žitu. To ni nobeno pravo •bdelovanje! Naša površnost gre časih tako daleč, da njiv tudi ne obrobimo ali pričelimo, ampak jih pustimo ob koncu razkopane in sploh »eobdelane. Večkrat so krivi temu slabi posli, ali navsezadnje je kriv le dotični gospodar, ki bi se moral vse bolj brigati za skrbno obdelovanje svojih njiv. Tudi te napake morajo pri nas prenehati! PREHITRO SKISANJE MLEKA. Ko nastopi gorkejši čas, pa se začne mleko hitreje kvariti. Najpogosteje se dogaja, da se nam mleko prenaglo sesiri, še- prej, preden je skuhano. S takojšnjim kuhanjem ga hočemo napraviti sicer stanovitnejšim, toda slabo mleko se nam že med kuho zgrize. Ta napaka pri mleku je najbolj navadna, pa tudi najbolj občutna. Vzrok tej napaki tiči navadno v slabem ravnanju •l mlekom, lahko pa tudi v posebnih lastnostih kakega mleka, ki se pokažejo v gotovih prilikah. Največkrat so pa gospodinje same krive, če oddajajo tako pokaženo mleko. Proti prezgodnjemu kisanju mleka se moramo varovati predvsem s Čistoto in s hlajenjem mleka. Mleko se skisa zaradi mlečnokislih glivic, ki se primešavajo mleku iz zraka, od slabo osna-žene posode itd., in ki se ob toplejšem vremenu silno hitro množe, zlasti še, če smo s premalo snažnim ravnanjem podpirali vse to nastajanje in če shranjujemo mleko v prostorih, ki so premalo hladni. Edino zdravilo proti takemu okuže-nju mleka z mlečnokislimi bacili je nizka toplota (hlad), za katero moramo skrbeti na en ali drug način, in pa seveda potrebna snaga. Mleko moramo takoj po molži sliladiti. Če imamo mrzlo vodo, ga hladimo s pomočjo mrzle vode, s tem da ga postavljamo v mlečnih vrčih ali drugih posodah v mrzlo vodo. Sicer ga moramo pa hladiti v dosti hladnih prostorih (mlečnih kleteh) na ta način, da ga natočimo v plitve latvice, v katerih se hitreje shladi. Večji posestniki ga hlade tudi na posebnih strojih-hladilnikih s pomočjo tekoče mrzle vode. Z dobrim hlajenjem mleka takoj po molži bomo najbolj zadrževali prezgodnje kisa-nje mleka. | Po drugi strani je pa glediti, da smo pri vsem ravnanju z mlekom skrajno snažni, počenši pri molži v hlevu in ves Čas do oddaje mleka. Važen vzrok, da se nam mleko prehitro skisa, je tudi to, če mešamo različno mleko skupaj, zlasti mleko od različnih krav, ki se nahajajo v različnih molžnih dobah (v prvi in zadnji dobi mlečnosti, oziroma brejosti), in če smo vrh tega še premalo snažni z mlekom, če imamo slabo očejeno posodo itd. Tako zbrazdano mleko se mora skvariti in skisati, če pride na gorko. Ravno tako nevarno je ob tem času mešati jutra- nje in večerno mlekb. Našim gospodinjam in živinorejcem je to sicer zna^o, vendar se vse premalo po tem ravnajo. Prefnalo se pazi na to, da bi bilo mleko čisto in zadosti ohlajeno in da bi bilo tako zdravo in trpežno, kakor moremo to zahtevati. Zato so pa tudi vedne pritožbe s strani porabnikov in mlekarskih podjetij na dnevnem redu, zlasti ob toplejšem letnem času. Ob pravilnem ravnanju z mlekom bodo prenehale vse take tožbe o prehitrem kisanju mleka in vsa škoda, ki nam nastaja iz tega. Tedenski tržni pregled TEDENSKI TRŽNI PREGLED. ŽITO. Na ameriških žitnih borzah so cene zadnje dni valovale, dočim na evropskih tržiščih pokazujejo povsod majhno nazadovanje. Glavni vzrok slabim cenam so dobri izgledi nove žetve po vsem svetu in obilne stare zaloge. Na novosadski in somborski blagovni borzi so bile zadnje dni naslednje povprečne cene za 100 kg: pšenica 295 do 300 Din, krmilni ječmen 140 do 145 Din, jari ječmen 150 do 170 Din, oves 170 do 180 Din, turščica 130 do 138 Din, moka «0» 465 do 485 Din. ŽIVINA. Cene prilično nespremenjene. Precej živine se izvaža v Italijo in Avstrijo. Na mariborskem sejmu so se za kilogram žive teže trgovali: voli, debeli 8 Din 50 p do 9 Din 50 p, poldebeli 7 Din 50 p do 8 Din, plemenski 8 Din 50 p do 7 Din 50 p, biki za klanje 6 Din 50 p do 9 Din, krave, klavne, debele 6 Din 50 p do 7 Din 50 p, plemenske 5 do 5 Din 75 p, krave za klobase 4 do 4 Din 50 p, molzne in breje krave 6 Din 50 p do 7 Din 50 p, mlada živina 6 Din 75 p do 8 Din 75 p. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 28. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 Din 74 p do 804 Din 74 p, 100 zla-| tih nemških mark za 1351 Din 50 p do 1355 Din I 50 p, 100 italijanskih lir za 227 Din 46 p do i 228 Din 66 p, 1 dolar za 56 Din 62 p do 56 Din 92 p, 100 francoskih frankov za 189 do 191 Din, in njeno hčerko Aničko je vzela k sebi, da ji pomaga. Po stenah so visele fotografije sinov in bratov v vojaški uniformi in ko smo vse po vrsti pregledovali, je vstopila Anička, lepo sedemnajstletno dekle, in se veselo posmejala. «Torej%te vendar prišli! Smo mislili, da nečete k nam.« «Saj nisem vedel, da ste na svetu.» «Boste jedli kruh z maslom?» «Bom.» «In potem belo kavo?« «Tudi.» Sedli smo k peči, Anička pa je hitela po kruh in maslo. Boga mi, razvila se je cela pojedina —■ zraven pa smo se pogovorili o vsem. Kdo bi si mislil, da bom doživel take lepe čase na Osičku. «Samo to je škoda,» je rekla mama Mihnl-kova, «da si niste izbrali kvartirja pri nas, da ste prišli k tistemu shopuhu. Anička bi vam lepo z vsem postregla ...» «Kaj se hoče. Kar je, je,» sem rekel, «saj bom še prišel«. Seveda, kar pridite. Ta vaš vojak je dolgočasen, ničesar ne razume. Saj vam je dolgčas ves dan.» «Seveda je.» Pa ni bilo. Drugi dan me je srečala stara ženica in na ves glas že od daleč vpila: «Pojdite no k nam, imamo tako dobro slivo vko.» «Kam pa?» «Tja gori, v ono hišo." «No, pa pojdimo.« V hiši je bilo več sosedov in sosed: btari gospodar, z izrazitim obritim obrazom, z dolgimi sivimi lasmi in s kučmo na glavi je sedel na koncu mize in se je vzpel v vsej svoji visoki postavi, ko sva z ženico vstopila. Valaška sli-vovka je nevarna stvar. Kmalu je prišlo še par mojih vojakov, ki so jih bili pobrali nekje na vasi, in par očancev je dajalo nam poguma, da smo bolj pridno praznili kozarčke. Mati gospodinja je prinesla slanine in kruha, da bi malo založili. Zalagali smo marljivo in razvil se je vesel pogovor. Končno se mi je zdelo, da avstrijska armada ni tako vajena slivovke kakor valaški očanci. Kučme so jim zlezle na stran in njih krepki obrazi so pridno mleli črni kruh in slanino, ženske so se smejale, armada pa je pobegnila, da ne bi doživela težkega poraza v valaški vasi. Spomnil sem se na našega ubogega Krška, ki je osial na lačnem Dunaju. Zavil sem nekaj hlebcev kruha, ki so ga dale dobre gospodinje, in sem odšel z njim na pošto. Bilo je do tja dobro uro hoda in pot po zasneženih valaških poljanah mi je nudila lep razgled na vse strani. Tam na zapadu se je bliščal v slabem zimskem soincu slavni Hostin. Hostin je zgodovinska gora v teh krajih. V vseh hišah smo videli na stenah slike, ki so predstavljale čudež, kakršen se je baje zgodil tu pred davnimi časi. Nekoč so pridrli na Mo-ravo Tatari. Prišli so do gore Hostin, kjer je bila cerkev Matere božje. Ko so neverniki hoteli zavzeti goro, jih je Marija s strelami nagnala in neverniki so pobegnili, odkoder so prišli. Ta dogodek je bil naslikan na slikah v raznih oblikah — strele so švigale kakor svetle palice in tisti bežeči Tatari so bili precej podobni našim Turkom na raznih slikah iz starih časov. Spomnil sem se, da je v tem nekaj zgodovine. Pod vodstvom Čingiskana so se razlili okoli leta 1200. Tatari iz Azije proti Evropi. Preplavili so ruske zemlje, zasedli Poljsko in vdrli na Moravo. Strah pred njimi je šel po vsej Evropi. Papež je pozival vladarje na križarsko vojno. Toda Tatari so zmagali in vladali na Moravi. Samo mesta Olomuc, Brno in Aničov ter nekaj gradov se jim je ubranilo. Tako sta junaka Vneslav in Vratislav branila Hostin. Vojvoda Jaroslav, ki se je pozneje zval Šternberk, je potem premagal Tatare pri Olomucu In osvobodil deželo. Spomin na te dogodke se je ohranil v obliki čudeža na Hostinu. Hotel sem si ogledati to goro. Hostin me je spominjal na našo Šmarno goro. Ljudje so pravili, da je z nje lep razgled po Hani. «Ako hočete iti na Hostin, vam dam klobase in kruha na pot,» je rekla gospodinja. «Jutri je nedelja.« Zakaj pa ne! Kaj bi se dolgočasil po Osičku, hajdimo po svetu. (Konec prih.) Modra Nežica. Janez je opazil štiriletno Nežico, hčerko hišnice, šetajočo v cvetličnjaku, dasi je bilo strogo zapovedano, da ne sme iti v vrt in teptati po cvetlicah. «Kaj delaš tukaj, Nežica?> se je razjezil Janez. «Oh, gospod, naj me nikar ne naženejo, jaz sem se zaprla v vrt, da ne bi pobegnila.* 100 Češkoslovaških kron za 168 Din 08 p do 169 Din 08 p, 100 švicarskih frankov za 1095 Din 62 p do 1099 Din 62 p. =o Sadjarski odbor za okraj Radovljica bo priredil v nedeljo dne 2. maja v Ratečah pri Kranjski gori (pri županu) celodnevni sadjarski cepilni tečaj. Odbor vabi vse zanimance iz okoliša Rateč in Kranjske gore, osobito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso s seboj cepilno orodje ali vsaj dober, nabrušen nož. Tečaj se bo pričel ob osmih dopoldne. =■ Hmeljarji, pozor 1 Znano je vsem hmeljarjem, da se je leta 1924 in 1925. poj a vda na poznem hmelju nova bolezen, peronospora, ki ne ekužuje in uničuje le listov in poganjkov, nego tudi kobule. Leta 1924. smo bolezen opazovali šele takrat, ko je rastlina tvorila kobule, lani že mnogo poprej, a letos se pojavlja, ko so poganjki komaj prirasli iz zemlje. Potemtakem lahko sklepamo, da bo učinek bolezni v tekočem letu znatno občutuejši kakor minula leta, zlasti če bo vreme bolj mokrotno. Vseučiliški profesor gosp. dr. gkorič iz Zagreba, ki je ugotovil peronosporo na hmelju, priporoča v obrambo hmeljarjem takojšnje škropljenje nasadov g tekoSino, v kateri bo se na 100 litrov mehke vodo razstopilo tri četrtine kilograma bakrene galice in poldrugi kilogram ugaienega apna. Hmeljarji, upoštevajte ta nasvet in poročajte o učinku obrambnega dela Hmeljarskemu društvu v Žalcu. Obrtniški vestnik OBRTNIŠKA. SAMOPOMOČ ZVEZB OBRTNIH ZADRUG V LJUBUANL Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila, ustanoviti Obrtniško samopomoč, ustanovo, ki bo imela namen, nuditi svojcem umrlih članov prvo podporo. Ta korak Zveze obrtnih zadrug je gotovo hvale vreden. Obrtništvo, ki živi v jako težkih razmerah, si ne more napraviti nikakih prihrankov, ki bi v primeru smrti obvarovali družino pred pomanjkanjem. Zato je med obrtništvom taka ustanova zelo potrebna. Kot dan lahko pristopi vsak samostojen obrtnik, njegova žena, starši in otroci nad 18 leti. Do 31. decembra 1926. postane član lahko vsakdo ne glede na starost, po tem roku pa le do 45. leta starosti. Član plača pri pristopu vpisnino, pristojbino za upravne stroške ter po 5 Din za prva dva smrtna primera, skupaj 30 Din. Kot član pa plača potem vsakdo samo ob smrti kakega člana po 5 Din in enkrat na leto po 10 Din za upravne stroške. Prispevki so torej tako malenkostni, da jih premore tudi vsak obrtnik, koristi v primeru smrti pa so 1» velike, zlasti če bo imela samopomoč veliko število članov. Ker se pobira prispevek po 5 Din vedno za en smrtni primer naprej, dobe svojci takoj, ko predlože mrtvaški list, tolikokrat po 5 Din, kolikor članov šteje Samopomoč. Z delovanjem bo pričela 1. julija 1.1. Kakor smo informirani, je Zveza obrtnih zadrug razposlala te dni na vse zadruge in obrtna društva v ljubljanski oblasti nabiralne pole. K&r je ta socialna ustanova za vse obrtništvo res velike koristi, naj bi so je obrtniki čimbolj oprijeli in se priglasili takoj kot člani pri svoji zadrugi, obrtnem društvu ali pa naravnost pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. kalna barka. Klerikalna nesposobna politika; doživlja v Beogradu že osmo leto polom za polomom. Niti najmanjše stvari ne morejo pokazati klerikalci, da bi z njo nastopili pred ljudstvom. Ničesar niso storili za Slovenijo, ki zaradi njihove krivde gospodarsko propada. Zato ni čudno, da so se zopet oprijeli svojega starega predvojnega orožja, to je kričanja o brezverstvu nasprotnih strank. S tem kričanjem se hočejo obdržati na površju in opravičiti svojo eksistenco, češ, da ščitijo vero. Pa so razmere do vojni drugačne in ljudstvo danes v mnogo večji meri kakor pred vojno spoznava klerikalne manevre. Z dežele dobivamo neštevilne dopise, iz katerih je razvidno, da naši ljudje spoznavajo s prave strani to gonjo proti SDS in «Domovini». Ne gre in ne bo šlo za vero, pač pa gre za klerikalno stranko, ki propada že po najskritejših vaseh Slovenije. Nehvaležno-it je plačilo sveta. Pišejo nam: domaČe novosti ' Delavski praznik. 1. maj je delavski praznik, ki se proslavlja že mnoga leta po vsem svetu, koder njegove proslave niso za-branili. Pri nas je notranje ministrstvo za jutrišnji praznik zabranilo vse poulične manifestacije. Mislimo, da to ni bilo potrebno, kajti kolikor nam je znano, se nikjer niso priprav-jali kakšni izgredi. Pravilno bi bilo, da se delavstvu pusti praznovati njegov tradicionelai praznik, pač pa naj bi se pazilo na to, da se preprečijo vsaki izgredi. * Kralj zopet ? Beogradu. Kralj se je v nedeljo zjutraj povrnil zopet v Beograd. Na kolo-dvoru so ga pričakovali predsednik vlade Uzu-novič ter ministri dr. Ninčič, Boža Maksimovič in Srskič. n . D .. ... . . .. * Novi jugoslovenski konzul v Trstu. Te dni Radič je po Puc jevem priporočilu spravil dosti je do9pel v Trst uovi jug(>9lov6aski korifu! Vlajko klerikalnih učiteljev na dobro, demokratske pa j Savič, ki je prevzel posle od svojega prednika, preganjal m premeščal. Sedaj pa klerikalci to generalnega konzula Stepanoviča, ki je prestav-dobroto dobro plačujejo. V Jaremni so do krvi jjen v Ofj,^ pretepli Pucelj - Radlčevega branitelja Gungla, ker je prišel na uijhov shod in branil Puclja. V Št. Uju pri Mariboru sta se morala odstraniti presednik Pucljeve stranke za Maribor ter bivši njen poslanec g. Mermolja, ker sta prišla na klerikalni shod. Kakor vidite, klerikalci ne poznajo hvaležnosti, no vračajo dobrega z dobrim, kaj jen uspeh. n/vl /v on V* ■ ■ /1 /» /4/hlvHA Irnl* > m _ . Y ^ 1 ¥ T — /~V« 1 * Vodnikova družba se lepe razvija. Do sedaj je pristopilo k Vodnikovi družbi in plačalo naročnino že nad 5000 naročnikov. Ker je zunaj še okrog 400 blokov, smemo računati, da bo Vodnikova družba štela takoj v prvem leta svojega obstanka nad 10.000 članov, kar je vsekakor sija- šele za hudo dobro, kakor je učil Kristus. Oni, ki so stranica Kristusovih namestnikov, poznajo samo hudo za dobro. Prav malo jih briga, ali je to v skladu z vero ali ne, da je le v skladu z njihovimi poslanskimi stolčki. -f- Klerikalnemu hujskanja proti se je pridružil tudi «Kmetski list*,, ki je zmeraj zadnji kakor pasji rep. To ni nič hudega, ker pravi pregovor, da oslovski glas ne seže do nebes, zato pa mi hujskanje Pucljevega glasila proti cDomoviui* vračamo s pozivom, naj ljudje le bero cKmetski list», da bodo vsaj spoznali, i kako neumno piše. Na nedeljski pogrebščini Pucljeve stranke v Ljubljani je tudi neki mladenič l pozival maloštevilne zborovalce na boj proti j «Jutru» in . Tudi to ni nič hudega, j saj vemo, da resnica oči kolje, najbolj seveda one, ki v ljubljanskem zelenem generalnem štabu na maloštevilne izvode i lepijo naslove. Hudo pa bi bilo, če bi Pu.-elj na občnem zboru svoje rajnke stranke razdelil svojim adjutantom mesarske sekire ter ukazal, naj , vsakomur glavo odsekajo, kdor bo 4ital «Jutro» ali pa «Domovino>. -f- Grmenje s strel mi. Zadnjo nodelje — tako nam pišejo — je močno grmelo po mnogih cerkvah lavantinske škofije, najhuje baje v Slovenskih goricali. Kajpada so strele udarjale v cbrezverskes časnike, predvsem v cDomo-vino». Zdaj pa ljudje kar stikajo za blagor ljudi bolj pri srcu kakor mnogim klerikainim voditeljem. + Klerikalna gonja. Podeželska duhovščina vrši gonjo proti «Domovinl» naprej. Kakor dobivamo z dežele poročila, se ponekod cerkve zlorabljajo in skrunijo naravnost ua bogokleten način, in vse to samo zato, da bi se vzdržaki na površju potapljajoča se kleri- s. Mladinski nastop Sokola I na Taboru dne 1. maja. Spored: Telovadna ura moškega in ženskega naraščaja ter moške in ženske dece z enkratno menjavo na orodju, s skupnimi vajami in igrami vseh oddelkov. Sodeluje društveni godbeni odsek. Začetek ob šestih popoldne. V primeru slabega vremena bo nastop v nedeljo 2. maja ob štirih popoldne. Vabimo vse prijatelje Sokola in mladine, da vidite in ocenite telesno vzgojno važnost našega rednega dela v sokolskih telovadnicah. Vstopnina za odrasle 5 Din, mladina do 14. leta prosta. * Nova trdnjava SDS blizu državne meje. Pred kratkim se je v Zbigovcih pri Gjrnji Radgoni vršilo lepo zborovanj« tamošnjih občanov v prostorih g. Svelka, kjer se je zbralo nad 70 zborrv-valcev. Oblastni tajnik SDS g. Spindler je v daljšem govoru podal poročilo o položaju ter glavne točke programa SDS. Zbrani možje in mladeniči so soglasno sklenili ustanoviti posebno strankino organizacijo SDS za občino Zbigorci ter se je izvolil tudi odbor, v katerem sede ugledni tam<>$-nji kmetje, obrtniki, viničarji itd. Za predsednika je bil izvoljen posestnik g. Ignacij Jurkovič, za podpredsednika posestnik g. Josip Ploj, za tajnika posestnikov sin g. Adalbert Svetec, za blagajnika posestnik g. Janez Doki; za odbornike pa posestniki gg.: Jakob Hamler, Peter Crešnjar in Alojzij Mišja, zidarski polir g. Franc Grosmaa ter čevljar g. Anton Sodeč; za preglednika računov posestnik g. Janez Rigler in vmičar g. Peter Veis. Pristopilo je takoj 59 članov ter je to že v svojem početku ena najmočnejših podeželskih organizacij SDS. * V korist trboveljskim red utira neem se bo , vršila v petek 30. aprila ob pol d&elih zvečer v ' Unionu «Delavska akademija* z obširnim programom. * Spomenik t vojni padlih vojaksr t Trbovljah se bo v zmislu sklepa na sestanku v občinski pisarni 25. t m. postavil po načrtu arhitekta Vurnika. 81 Izlet obrtnonadaljevalne šole ii St. Vida nad Ljubljano v Celj«. Pod vodstvom voditelja obrtnonadaljevalne šole v ŠL Vidu nad Ljubljano gopp. Jeločnika je napravila la šola te dni izlet v Celje. Izleta so se udeležili poleg 60 vajencev tudi župan in predsednik šolskega odbora g. Babaik, učitelji gg. Poberaj, Bole, Porenta in Magister ter šest pomočnikov. Na celjskem kolodvoru jih je sprejel tajnik Zveze obrtnih društev in Obče-slovenskega obrtnega društva g. Žabkar. Izletniki so si ogledali razne celjske zanimivosti. Bili so povsod prijazno sprejeti. * Velika udeležba praškega sokolskega zleta so obeta. Šest posebnih vlakov bo vozilo, kakor poročajo, iz Jugoslavije ob vsesokolskem zletu v Prago. Vsi vlaki pojdejo preko Maribora in Jesenic, ker ne prihaja baje v poštev vožnja po Donavi preko Madžarske. * Narodna strokovna zveza za rudarje. Izvrše-valni odbor Narodne strokovne zveze se je na svoji zadnji seji obširno bavil z vprašanjem trboveljskih rudarjev in napravil več zadevnih sklepov. Eden glavnih je bil, da se opozori ministra za šume in rulnike na pomanjkljivost pravil- nika bratovskih ekladnic glede karenčne dobe, zaradi katere bi izgubili v najkrajšem času vsi odpuščeni rudarji pravico do vseh vplačanih prispevkov na ime zavarovanja. Ministru za šume in rudnike je bila poslana obširna vloga, ki pojasnjuje krivico, ki bi jo po sedanjem pravilniku ntrpeli reducirani rudarji. Prosi, da takoj reši to pereče vprašanje na ta način, da podaljša sedanjo karenčno dobo šestih mesecev vse dotlej, da se gospodarske prilike •/boljšajo. Šele po pre-Etanku krize naj bi sto^la v veljavo po pravilniku določena karenčna doba. * Razstava vajeniških del v Mariboru. Dne 13. maja bo otvorjena v telovadnici deško meščanske šole razstava vajeniških del za mesto Maribor. Dan pTed otvoritvijo bo posebna komisija ocenila posamezna dela vajencev ter jih nagradila. Do sedaj se je prijavilo pri predsedniku Splošne zveze obrtniških zadrug za mariborsko oblast g. Burešu razveseljivo število vajencev. * Delavcem cementarne v Mojstrani! Pišejo nam: Kolikorkrat ste volili socialiste, tolikokrat ste bili zaradi tega razočarani. Imeli ste organizacijo in redno ste morali plačevati prispevke. Kričali so: * Velik sreski zbor SDS v Šmarju pri Jelšah. Za nedeljo 25. t m. je bil sklican v Šmarje pri Jelšah sreski zbor SDS, na eni strani kot shod narodnega poslanea g. dr. Pivka, na drugi strani kol občni zbor sreske organizacije SDS. Javni shod, ki se je vršil v prostorih g. Gradta, je bil lepa manifestacija demokratske misli v šmar-skem okraju. Bil je to eden največjih političnih zborov, kar so jih tekom zadnjih let doživele razne stranke v Šmarju. Udeležilo se ga je tudi nekaj somišljenikov drugih strank, vendar je zbor potekel v popolnem miru. Predsedoval je g. dr. šandor Hrašovec, narodni poslanec gosp. dr. Pivko pa je podal obširno in stvarno poročilo! o položaju. Zborovalci so njegovo poročilo vzeli z velikim odobravanjem na znanje ter stavili na g. poslanca tudi še razna vprašanja, na katere je dal vsestransko zadovoljive odgovore. Soglasno je bila izrečena zaupnica vodstvu stranke, zlasti njenemu šefu g. Svetozarju Pribičeviču ter narodnima poslancema gg. dr. Pivku in dr. Žerjavu. Po javnem zboru se je izvršil občni zbor sreske organizacije. Za predsednika sreskega odbora je bil ponovno izvoljen g. dr. Šandor Hrašovec, za tajnika g. Anton Malgaj. šmarski zbor je podal dokaz, da tudi v tem okraju demokratska ideja globoko reže brazde. * Kitajee proinoviran v Zagrebu za inženjerja kemije. Na tehniški fakulteti zagrebške univerze je bil preteklo soboto poleg nekaterih Rusov in Jugoslovenov promoviran za inženjerja kemije tudi Kitajec Boris Seng Schou Tang. * Zaradi škrlatinke zaprta vinarska šola. Na škrlatinki je obolel te dni otrok hišnika na srednji vinarski in sadjarski šoli pod Kalvarijo pri Mariboru, zaradi česar so na predlog zdravstvenih oblastev prekinili na imenovanem zavodu pouk do 5. maja. * Prve črešnje v Hercegovini. V Mostar je prinesel preteklo soboto iz neposrednje bližine mesta neki seljak na trg prve letošnje črešnje. Prodajal jih je po 120 Din kilogram. * Novice iz Dravograda. Iz Dravograda poročajo, da se bo tamkajšnja garnizija v kratkem opustila; 12. kompanija 39. pehotnega polka, ki tvori dravogradsko garnizijo, se pridruži polku, ki je dislociran v Celju. * Silna megla na Jadranu. Na Jadranu se je te dni pojavila izredno gosta megla, kakršne že dolgo ne pomnijo. Megla se je razširila tudi na južno Hercegovino in Dalmacijo. * Glavna zborovanja Zveie slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Prvo veliko zborovanje ima letos zveza 25. julija v šmartnem ob Paki (Savinjska dolina), ko se bo tam odkril veličasten spomenik. Občni zbor in glavni sestanek pa je zopet določen na Brezjah 8. avgusta t. 1. Tovariši, na svidenje dne 8. avgusta v tem ljubkem kraju naše divne Gorenjskel Vse se bo uredilo pravočasno, zlasti polovična vožnja. * ^Brezalkoholna Produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročnika cDomovine* zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! 52 * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl v 63. letu svoje starosti g. Franc C a r m a n. Pokojnik je bil celih 35 let tiskarski strojnik Blasnikove tiskarne, blag človek in zvest naš somišljenik. — V Tržiču je preminula po kratki bolezni gospa Marija Bocakova, rojena Klandrova, hišna posestnica. — V Ljubljani je umrla gospa Marija ŽnideršiČeva, roj. Peklarjeva. — V Ljubljani je umrl v 81. letu svoje starosti g. Ferdinand Stare, okrajni 6odnik v pokoju. Pokojnik je bil iz znane Staretove rodbine v Mengšu. Bil je med ustanovitelji in dolgoletni predsednik Splošnega kreditnega društva v Ljubljani. — V splošni bolnici je umrl g. Ivan Robida, nagačevaleo in lovski čuvaj. — V Trzinu je umrla gospa Katarina S t r m o 1 e t o v a, roj. Narobe, soproga davčnega nadupravitelja v pokoju in posestnica. — Po težkem trpljenju jo preminula v Ljubljani gdč. Ljudmila Berlanova, bivša odpraviteljica »Jutra*. — Preminul je v Ljubljani g. Rudolf R u t n e r, sodni oficijant v pokoju. — Na svojem posestvu Jelič polje pri Banjaluki v Bosni je umrl g. Ivan Božič, ki je pred kakimi 30 leti igral ugledno vlogo v našem javnem življenju. Bil je navdušen narodnjak, ki si je pridobil velike zasluge za napredno stvar v Vipavski dolini in na Notranjskem. Bil je dolga leta župan v Podragi pri Vipavi. — Blag jim spomini . " Namesto v življenje se je peljal v smrt. Iz Zirov nam pišejo: Tukajšnji mizarski mojster g. Filip Kopač se je peljal v nedeljo 25. t. m. z avtomobilom tukajšnjega lesnega trgovca g. Kopača k poroki v Ljubljano. Nazaj proti domu se je pri Brezovici avtomobil pokvaril in pasažirji so popadali na tla. Ženin je bil tako težko ranjen, | da je kmalu umrl, dočim so njegovega brata Ivana in sestro Marijo prepeljali težko ranjena v ljubljansko bolnico, Ivan ima eno oko izbito. Nevesta in šofer nista bila skoro nič ranjena. Pokojni Filip Kopač je bil priden mizar in splošno priljubljen. Mlada žena, ki je tako nenadoma postala vdova, objokuje uničeno srečo. Vse, ki so poznali pokojnika, je vest o tej strašni nesreči pretresla. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! * Požar v Lubečneni pri Celju. Po polnoči od sobote na nedeljo je nastal požar v Lubečnem na podu posestnika. Pod* je zgorel do tal in se je osredotočilo vse delo gasilnih društev edinole na omejitev pažara. Kako je ogenj nastal, se ue ve. Sumi se, da je bila poleg zlobna roka. * Eksplozija v Woschnaggovi tovarni v Šoštanju. V nedeljo zjutraj je v \Voschnaggovi tovarni v Šoštanju eksplodiral kotel, v katerem se kuhajo ekstrakti. Eksplozija je bila tako močna, da je odneslo tudi del strehe. Pri nesreči sta bila dva delavca močno poškodovana in sta dobila precejšnje opekline. * Težka nesreča v Zagorju ob Savi. V obratu Kisovec v Zagorju so med delom podrli vozički delavca Ignaeija Kastelica, in sicer v trenutku, ko je izpregal konje. Pri padcu je dobil Kastelic težke poškodbe na glavi in na prsih. * Vojak se ponesrečil na dopustu. Iz Bosne je prišel te dni domov na dopust vojak J. Zirovnik iz Zetal v ptujskem okraju. Ker se jutranji vlak ne ustavi na postajališču Hajdina, je fant pri železniškem mostu nad cesto Ptuj-št. Vid skočil iz vlaka tako nesrečno, da se je smrtnonevarno poškodoval. * Slučaj. Veliko srečo je imela v sredo zjutraj 161etna delavka Zdravka Pavšičeva, stanujoča v Zalogu. Odšla je zjutraj od doma na delo v Ljubljano po železniški progi. Ko je korakala sredi med tračnicami, jo je dohitel jutranji osebni vlak in vrgel jo je bržkone puh kraj proge. Le slu« čaju se je imela zahvaliti, da je vlak ni pograbil * Nesreča. Smrtno se je ponesrečil posestnik Flisar iz Veščice bliže Murske Sobote. Ko je vozil les za stavbo svoje hiše, so so mu splašili konji in prišel je tako nesrečno pod voz, da je na dobljenih poškodbah kmalu umrl. * Avto povozil kolesarja. Gostilničar Alojzij Senica iz Studencev se je vračal skozi Maribor iz Sv. Jurija proti domu. Na vogalu Prešernove in Razlagove ulice je zavozil v njega neki avto in ga podrl na tla. Pri padcu si je kolesar zlomil desno noga Potniki so takoj poklicali stražnika in rešilno postajo, ki je poškodovanca prepeljala v javno bolnico. Avto se je takoj odpeljal naprej, da niso mogli ugotoviti lastnika. * Samomor mlade Slovenke v Beogradu. V nedeljo popoldne se je v beograjski okolici a sodo zastrupila šivilja Jerica Kosi, stara 18 let, rodom iz Celja * Družba otroških tatov. V Mostaru je bilo v zadnjem času izvršenih večje število tatvin. Policija je prišla na sled, da je tatvine vršilo petero otrok v starosti od 6 do 14 let * Neznana sleparica. Po hišah v Ljubljani, Šiaki, Glincah in Vodmatu hodi 2e nekaj dni visoka ženska črnega suhljatega obraza, govoreča s češkim naglasom, ter sprejemala od strank v popravilo in brušenje škarje in nože, ki jih pa več no vrne. Sedaj je neznanokam izginila. * Tatovi na delu. Do sedaj še neznani tatovi so posestniku Cipotu iz Martjancev (Prekmurje) ukradli konja z vozom vred. Vlomili so tudi v klet nekega gostilničarja v Martjancih in mu iz hudobije spustih vino iz sodov. V Murski Soboti pa so ukradli kolo izpred poštnega urada. * Trije vlomi v Metliki. Prejšnji Četrtek ponoči so bili v Metliki izvršeni trije vlomi. Krojaču Leopoldu Nemaniču je bilo ukradeno manu-fakturnega blaga za 4420 dinarjev; pri Katarini Plut so zlikovci vlomili v stanovanje ter odnesli 325 dinarjev gotovine; tretji vlom pa je bil izvršen v skladišču trgovca Alojzija Ambrožiča, kateremu je bilo ukradenega blaga v vrednosti nad 5000 dinarjev. Vlomilci so, kakor se domneva, pobegnili v Zagreb, zaradi česar je bila o vlomih obveščena zagrebška policija * Prijeta tihotapca saharina v Domžalah. Orožništvo je izsledilo na Rodici pri Domžalah pod kozolcem Franceta Povža skrito zalogo saharina, last tihotapcev saharina Franceta Povža in Ludovika Šimenca. Orožniki so Povža takoj aretirali. * Tatovi v Halozah. Iz Sv. Andraža v Halozah nam pišejo: Prejšnji petek ponoči so našo «re-publiko* obiskali ljudje, ki ne razumejo »špasa*. Ti ljudje so ukradli županu g. Medvedu sekiro, verige za vozove in neke druge reči, posestniku g. Jakobu Kozelu v Mali Varnici konjsko opremo, g. Mercnu precej masti in nekaj vina, pri g. Jakobu Vindišu pa so se napili dobrega vinčka. Nazadnje se jim je očividno »zluštalo* še različnih slaščic in dobrih cigaret, ker so okrog polnoči vdrli tudi v trgovino in trafiko g. Rudolfa Del Negro v Leskovcu. Ampak tukaj niso imeli sreče, ker jih je g. Del Negro pregnal, ko so odprli zunanja vrata. Orožniki jih iščejo, pa do sedaj brez uspeha. * Grd zločin. Iz Buč nam pišejo: Pred kakimi 15 leti je umrl v naši far i g. župnik, ki je zapustil vinograd in hišo dvema kuharicama. Ena teh je že umrla, sedaj živi v hiši še samo Ivanka. Nedavno ponoči sta prišla k hiši dva moška, ki sta se izdala za orožnika. Ženska jima je odprla in onadva sta jo vrgla na tla, ji zamašila usta in izvršila nad njo grd zločin, dasi je ženska stara že približno 60 let. Orožništvo je osumljenca prijelo, od katerih je eden baje zločin že priznal. * Vrečo soli si je privoščila. Iz Gornje Rečice pri Laškem nam pišejo: Dne 20. marca t. 1. ob devetih dopoldne je neka ženska odnesla vrečo soli iz kuhinje Jožefa Tanška. Neki rudar, ki je šel v istem času mimo na delo, je žensko spoznal. Ženska se poziva, da sol takoj vrne, ker bo sicer prijavljena orožnikom. IZ POPOTNIKOVE TORBE PISM^ IZ ŽUŽEMBERKA. Žužemberk, sredi aprila. Dovolite, g. urednik, da se tudi jaz enkrat oglasim v , ker nisem šel v procesijo, vam moram povedati, da sicer izpolnjujem vse, kar nas uči vera, vendar me samo zaradi brhkih Orlic niso spravili v procesijo, da sem jih tako imel priliko večkrat videti. Misliti si morate, da je bilo vse radovedno, kakšne so te naše punce v uniformah, priporočenih od gospodov. Pa še ena se nam je zgodila, in sicer na veliki petek. Odkar ni v Krki več tistih znanih velikih rakov, so pa prav velike ribe, in tako se je ena taka ujela na trnek. Tehtala je 9 kg in je bila dolga 1 m 3 cm Kakšna riba je bila, ne vem; eni so trdili, da je postrv, drugi pa, da je sulec. Jaz nisem z nikomur vlekel, ko je pa nekdo omenil, da ji je bila mati najbrž sulec, oče pa postrv, sem bil potem tudi jaz tega mnenja. Prve seje novoizvoljenega občinskega odbora sem se tudi jaz udeležil. V županovi spalnici smo se posedli po stolih, klopeh in kovčegih, g. župan je sedel kar na posteljo, a g. župnik so zlezli na peč. Delimo se možje v dva tabora, in sicer imamo Klub farovških podrepnikov in Medvedov klub. Jaz sam sem vstopil v Medvedov klub zato, ker sem vedno rajši v opoziciji in ker se ne maram občanom zamerjati ter občinske davke nalagati; mi smo namreč proti visokim dokla-dam. Kako se je občinska seja vršila, vas, gosp. urednik, gotovo ne bo zanimalo. Omenim naj samo to, da so se g. župnik odpovedali svoji časti, biti občinski mož, ker niso prodrli s svojim predlogom. Hoteli so namreč po vzorcu gg. ministrov reducirati nekega zastopnika županstva v svoji fari in na njegovo mesto postaviti drugega, ki bi seveda z njimi trobil v isti rog. Ne vem pa, če bodo g. župnik ostali mož beseda in se res še pismeno zahvalili za mandat, kakor so jih poučili naš g. žunan. Našega kluba se nasprotniki zelo boje, kar kaže tudi to, da so nekemu našemu odborniku dostavili vabilo k seji šele drugi dan. Naš klub šteje sedaj skoro tucat mož, ki se ne marajo slepo pokoravati odredbam iz farovžev, zato pa imajo klerikalci velike skrbi in sam g. dekan so baje rekli možem pri "spraševanju, da se z našim klubom ne bo dalo kar tako pometati. Imajo pa v tem oziru čisto prav, ker naši ljudje niso kimavci in tudi nekaj razumejo. Podžupana smo pa sedaj porinili v Križe, ker v trgu imamo dovolj župana. Oprostite, g. urednik, da vas tako dolgo mudim pri čitanju tega pisma, ker vem, da imate mnogo dela. Kadar bo zopet kaj novega, vam že sporočim. Pozdravlja vas lepo Rozmanov Janez. PISMO KMETA IZ KONJIŠKEGA OKRAJA. V r h o 1 j e, 23. aprila. V naš okraj prihaja vedno ve5 izvodov , kar je jako razveseljiv pojav, ki dokazuje, da se naše ljudstvo dviga iz teme. Ne delamo s hrupom, ampak tiho in vztrajno. Naše delo ni lahko, ker je še mnogo, premnogo klerikalne zaslepljenosti v našem, nepoučenem, toda poštenem ljudstvu. Naši nasprotniki čutijo, da se jim majejo tla, zato so začeli ponekod s hudo gonjo proti , češ, nihče naj ne čita te cunje. Toda prav ta ccunja» je tako privlačna, da jo vidijo marsikje poleg in cSloven-skega Gospodarja*. Naši ljudje počasi uvidevajo, da «Domovina> piše resnico in da se bori za pravice malih ljudi. Zlasti vidijo tudi to, da Jožek: «Na debelo ?> Janžek: «Ne, samo na drobno. On prodaja po ulicah vžigalice.* Pri telefonu. cVčeraj sem imel srečo pri telefoniranju. Vse napačne številke so bile zasedene in tako sem takoj dobil pravo.j Nemodcrni zdravnik. Zdravnik je predpisal otroku ribje olje. «Toda, gospod zdravnik,* je rekla mamica, . Kot mazilo zoper reumatične bolečine in v v^eh slučajih, kjer je drgnenje potrebno, hitra deluje. Odpravlja nahod, dela neobčutljivim za hladni zrak, je enako dober za oči, ušesa, zobe in glavo, vrat in usta. Odznotraj in odzunaj je močnejši in bržega delovanja kot francosko žganje. 6 dvoj-natih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino raz« pošilja po povzetju ali proti naprej vposlanemu denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 860, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsa-fluida se dobe v lekarnah in sorodnih trgovinah ob znižanih cenah oo 9 Din. Stara devica. Staro devico Kunigundo je vprašala njena poročena sestra Evlalija: «Kunigundtea, zakaj se ne poročiš. Saj ti vendar vsega manjka?* Kunigunda: «Vsega imam dovolj; imam papigo, ki preklinja, opico, ki kadi, m mačka, ki se ponoči okrog potika. No, in tvoj iuož tudi ne zna ničesar drugega.* Smola. Mladi zakonec Hlačnik je s svojo ženo in prvorojenčkom napravil sprehod. Ponosno je porivala mlada žona voziček s prvorojencem po ulici. Naenkrat pa sta zakonca opazila, da se ljudje, ki ju arečavajo, prikrito posmehujejo. Ponosnemu mlademu očetu je postalo to neprijetno, zato je začel iskati vzrok temu pojavu in je končno odkril, da je na otroškem vozičku spredaj ostal listek firme, na katerem je bilo zapisano: cLasten fabrikat>. matlke. — «Tribuna», P. B. L., tovarna dvokoles. otroških vozičkov in delov. Liubljana. Karlovška cesta 4. Mlin z močno vodo, sposoben za vsako podjetie, z vsom gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom proda Marlla Daš na Pšatl, pošta Dol. 65 po 33, 40, 45, SO, 55 in 60 Din kupite t veliki Igberi pri t*r«iki [II f/Hhajlo Lapuh, Škofja Loka, Spodnji trg tovarniška zal»®a ktofriv. caigov. vnliienesa tilaga it4. Mnegi ne redo, da je glavni vzrok mnogih , trpljenj in bolezni <*labo negovano in zato ob- j Čutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpoi- j njenfe prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaSka Elsa po-mado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa po-mado za lase, Elsa milo zdravja in lepote, ki oe zahvaljuje svoje pri3taše samo prijetnim vonjem, temveč tudi koristnim sestavinam, ki oplemenju-jejo koža Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lilijmo mlečno, glicerinsko, bora le sovo, katransko ter milo za britje. Z