List Tečaj X L1V f obrtniške i i Izhajajo vsaKo sredo po celi p po pošti p Veljajo v tisk jem h ne za celo leto 4 gold pol leta o- old za eflio ieto 4 sroid. BO kr.. za pol leta 2 ffoja. 40 kr., za eetrt leta 1 za četrt leta 1 roid. oO kr. Id posiljane V Ljubijani 24. februarija 1886. Obseg: Ruski lan na prodaj. Nekaj opaže k o reji bek Zemlja, (Dalj Imenik udov v. kr. kmetiijske družbe kranjske. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dal.) Govor poslanca dr. Poklukarja o utemeljevanji samostalnega nasveta glede osnovanja vodne komisije v kranjskem deželnem zboru. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske utvari. Ruski lan 25 centimetrov debela, pod njo pa je še enkrat tako debelo ia da Je ta kot posrednik med deželnim odboro vila je načrt, kako bi se pomagalo ložki in cirkniški |a tehnikom , da je poročevalec iz kmetskega stališča dolini. Enako smo čuli o njeni napravi načrta za ra- kajti dostikrat se zgodi, da se izdela operat drugače čensko dolino pod Šmarjem. Toraj moj predlog nima da se konečno kaj napravi, kar zi za rabo. Toliko nikakor biti očitanje oziroma pomanjkanje zaupanja do omenjam glede organizacije organov 5 kater da so pnpra ta dela zrednega dela, kakor pak je Komu bi se pridelila ali podredila ta komisij sem aj potrebno, ne moremo tudi premišljeval, in kakor se vidi ne izvršiti samo z rednimi močmi iu bi bilo prav tako tudi da bode ta oddelek deželnemu odboru prirej preveliko preobloženje gotovo marjivega deželnega bode drugače bora. ako hoteli „ w „ od- njemu naložiti tudi to breme, da bi Kar se tiče stroškov, mi ni bilo še to vzel v svoje področje brez vsake pomoči preiskati oče na drobno pa v Ako se oziramo drugi deželi enak vedel sem. koliko stroškov prouzročuj organ, samo da je razmerno kaj so glede škodljivih voda sto- na Ceskem. Deželni kulturni svet ima ečji rile druge dežele, ne bodem kazal na sosedno Ko oško katera je veliko s pomočjo države dosegi ženja, ima stalno nameščenega tehnika. Tam astnega premo obračajo velikanske svote. Še veliko kamor se ženir stalne plače 1500 gld., tudi ima dijete po 5 gld za Tirolsko več se je izdalo v kateri deželi je povodenj veliko škode kedar posluje zunaj pisarne, kar se zgodi večji del leta že naredila. Opomniti pa smem, da se v Galiciji, katera je v preteklem letu veliko škodo trpela po povodnj več let živo da marljivo namreč po tako da stroški euo moč. ka prizadevajo pridobiti izdatno pomoč v tem, na leto zbirajo potrebno gradivo: tera stalno dela, bi stala pri našem organu okoli 3000 gold, gold vse skupaj pa ečjemu pa 5 do enako pobrinjanje v sosedni nekaj postav sklenila v ta namen Slezij da se kaže ., katera je uže bi se uredile ta- Za drugo moč, katera bi bila dodana temu svetu se plačevalo od vlade, če > s kult inžeuirjem. Kar nam poma tiče gospodarske uda mošnje vode in v katerih postavah se ozira na državno te komisije, po mojih mislih ne bode treba vedno de podporo Enake priprave so tudi na Oeskem. Organizacija lati njemu bode svoje opazke poročati deželnem teh organov, ki jih jaz nameravam boru, sestavljati konkurence, načrt postave itd deželi tični kje različna v vsaki ne bode veliko stroškov to pa se nahajajo Ker tako realni kakor prak treba stalnega delo Na Gališkem je poseben oddelek tamošnj želnega odbora, ki se konečno s to stvarjo peča de vanja. Vsi drugi stroški bi se ravnali potem, ali bi se dela več vzelo iu mislim da Ta odbor je zahteval v eni prošnji , ki se je izročila vladi, in ta je predložila državnemu zboru postavo, po kateri ima se Gališki privoliti velikanska podpora. katerega imam, shajalo na leto s 5 > oližje po kalkil GOJO gld. To bili Na Oeskem ima to delo kah oddelek deželno- , kar kulturnega društva (Meliorations-Section), to je to pri nas kmetijska družba (Landeskulturrath) — deželno poseben zaklad tako bi začasni stroški, kateri prenehajo, Kedar bode nalog rešen. Poglaviten povod, katerega imam omeniti, zakaj predlagam ustanovo posebne komisije, je ta, da je, kakor bode prilika večkrat omeniti, da je v državnem zboru navlašč za take namene oljen bil uže pred par eti kultu svet) tam imajo posebno sekcijo za ta posel ki Katerega zajemati imajo pr ^nelijoracijski fond posamezne dežele : zdi se mi, kakor naša narodna pripovedka pravi, da je ta zaklad prav zlati zaklad. Kakor so po pripovedki nekateri studenci na sveti večer, o katerih pravijo, aa samo zlato teče. V ta studenec se steka iz državne blagajnice 10 let vsako leto 500.000 gold. in tiste dežele, katere prej pridejo, dobijo podpore, katere se pa ne oglasijo, bodo slišale le šumenje, koristi od tega zlata pa ne bodo imele. To se zdi meni v prvi vrsti, kar nam daje dolžnost, da si pripravimo posodo, rekel bi korec, s katerim bomo tudi mi zajemali iz tega studenca državne pomoči in meni se zdi, da bi bila osodepolna zamuda in da bi sami sebi krivico delali, ako bi zamudili, zdaj, ko teče ta studenec mimo naše dežele , pridobiti si to državno podporo, ter samo gledali, kako ta zaklad služi samo drugim deželam. To nalogo v prvi vrsti imela bi vodna komisija, pripravljati potrebno, da bi tudi naša dežela zajemala iz državnega zaklada. To je poglaviten namen, da sem ta predlog stavil zdaj uže in želim, da se prejme tudi v tem zasedanji tako, da se bode moglo pričeti delovanje te komisije še letošnjo spomlad. Organizacijo, osuovo, mislim, sinemo s popolnim-zaupanjem prepustiti našemu deželnemu odboru, kateri bode vzajemno s ces. vlado osnoval to komisijo, kateri bode uapravil opravilni :eu, p o katerem se bo ravnati in nadrobnost se tudi meni zdi še bolj obširno razkladati, to bi bilo sedaj odveč. Gospoda moja, čuii ste, da bom samo povdarjal in povedal svoje mnenje; ali ima kdo drugi drugaCno Organizacijo, ali ima jo drugače osnuvauo, morebiti bolj koristno, je meni vse eno. Eno se mi zdi potrebno, da mi v ta namen osnujemo organ, kateri posreduje pri onih delih, katera »o potrebna za kmetijstvo, in da se-žemo tudi mi po državni podpori, ki se nam ponuja. Stroški so malenkostni, in ako se to uresniči, kar se čuje in da bomo, kakor smo v preteklem letu dobili od priklade na žgauje 30.000 gold., da dobimo za tekoče leto več kot še enkrat toliko, ako se povikša davek na 6 gld. od hektoL, misiim, da bi se v tej zadevi ustreglo vsem. ako bodemo s strupeno vodo, ki uničuje zdravje našega naroda, uničili vodeni strup naših zemljišč in je zboljšali v lepšo prihodnost naše dežele in v povzdigo našega kmetijstva. Priporočam torej, ta moj predlog oddati gospodarskemu odseku, in finančni odsek se bode o potrebščini deželnega zaklada oziral na one svote, katere bomo slišali priporočati od gospodarskega odseka. (Živa pohvala.) Slovenske šole v budgetnem odseku. Budgetni odsek je 15. t. m. obravnaval potrebščino za srednje šole. Slovenski poslanec dr. Tonkli, ki je ud tega odseka, je pri tej priliki naučnega ministra dr. Gautscha vprašal, hoče li skrbeti za to, da se bodo izvršile od zbornice glede srednjih šol v deželah slovenskih sklenjene resolucije in da se bode slovenščina v enaki meri, kakor se je zgodilo na Kranjskem, kot učni jezik vpeljala tudi v Mariboru, Celji, Gorici, Pazinu in Trstu? Zakleti nasprotnik Slovencev, štaiarski poslanec dr. Heilsberg, je Tondiju odgovarjal, da naj se za Štajersko ne briga, in dr. Rus mu je oponašal, da ne gre Slovencev primerjati s Cehi, in da naj bi Slovenci namesto slovenskih šol' raje tirjaii, da naj se nemščina i.či uže v ljudskih Lolah, kakor se godi na Koroškem, kjer ljudje sami žele nemške šole. Naučni minister Gautsch je na vprašanja dr. Tonklija odgovarjal, da za srednje šole v Trstu velja splošni gimnazijski red, za druge šole pa ministerski ukaz, ki je bil izdan tudi za Tirolsko. Glede slovenščine omenja, da je na paralelkah spodnje gimnazije v Ljubljani, dalje na spodnji gimnaziji v Rudolfovem in Kranji slovenski jezik naučni jezik za vse predmete, razun za grščino iu nemščino. Resolucija zahteva razširjenje slovenskega jezika tudi na ta dva predmeta. Toda glede grščine ni bilo potrebne knjige, katero je pa zdaj pač spisal neki tukajšnji profesor. Glede nemščine pa se mu zdi najbolje, da naj se podučuje v nemškem učnem jeziku. Gimnazija v Pazinu ima komaj 100 učencev in bode treba še le počakati, se li more ta gimnazija ohraniti ali ne, preden se z njo kaj dru- * zega vkreue. Kar pa zadeva gimnazijo v Celji, bo treba tam najprej nekaj druzega vtireniti, namreč skrbeti za pravi šolski red (ordeutliche Schulzucht). Dr. Tonkli je odločno oporekal dr. Heilsbergu in Rusu, potem pa še gosp. ministru rekel, da njegov odgovor ne zadostuje. On bi rad vedel, hoče li minister slovenski jezik vpeljati kot učni jezik tudi v prej omenjenih gimuazijah? Gosp. minister je odgovoril, da mora naučno ministerstvo, predno glede slovenskega učnega jezika kaj dalje ukrene, počakati vspeha. ki ga bode slovenski poduk pokazal v Ljubljani in Novem mestu. S pričet-kom prihodnjega šolskega leta pridejo namreč prvi učenci slovenskih spodnjih gimnazij na višjo gimnazijo; dasi-ravno ima od nadzornikov uže zdaj ugodna poročila o njihovem napredku, mora vendar počakati vsaj pričetka prihodnjega šolskega leta, da bo videl, kako se bodo taki slovenski učenci obnašali na viši gimnaziji in jim bode li mogoče zadostovati zahtevam, ki se na gimnazijah do učencev stavijo, in potem bode vravnal svoje druge naredbe. Jako krepko sta pri tej razpravi dr. Tonklija podpirala češka poslanca Zeithammer iu Jireček, ter po-vdarjala, da je treba uže skoraj spolniti opravičene želje Slovencev. Zeithammer je posebno še povcarjal, da izgovor o pomanjkanji slovenskih šolskih knjig ne velja, ker se bodo take knjige gotovo spisale, ako se slovenski učni jezik vpelje, Jireček pa je gosp. ministra opomnil, da je dal slovenskemu narodu obljubo, ki jo bo moral drugo leto spolniti. Dne 18. februarija ob 11. uri prišla je v budgetnem odseku na vrsto razprava o proračunu za ljudsko šolstvo, v prvi vrsti o učiteljiščih. Dr. vitez Tonkli oglasi se med drugimi k besedi in omenja: da je poslopje učiteljišča goriškega tako tesno in nezdravo, da se je čuditi, kako je vladi mogoče take razmere še dalje trpeti. V ravno tem poslopji je dekliška šola, v katero stariši posebno radi pošiljajo svoje otroke, ker hvalevredno podučava, toda prostori za šolo so tako tesni, da se komaj more sprejemati v to šolo po 30 učenk. - Minulo leto ponudila se je prilika, da se je dobilo za tako zgradbo jako ugoduo stavišče; ponudba poslala se je naučnemu mmisierstvu; ker pa predolgo ni bilo nikakove rešitve, prodal se je prostor drugam. Prestopivši k učiteljišču v Mariboru omeuja dr. Tonkli, da je to učiteljišče namenjeno, odgojevati učitelje za južno slovensko Štajersko, tedaj za pripravnike, katerim je poklic podučevati slovensko mladino — naravno tedaj v slovenskem učnem jeziku; za nemške ljudske šole skrbljeno je z dvema učiteljiščema v Gradcu. — Vkljub temu neoporečeuemu namenu mariborskega učiteljišča se pa vendar podučavajo na njem vsi predmeti razun edine slovenščine samo v nemščini, in za slovenščino odločeni ste bili do letos samo dve uri na ted vrh tega pa podučava ta edin slovenski pred met učitelj, ki ni iz p za ta predmet, tedaj tudi teljišči ljubljanskem. vanja v slovenščini, kolikor ga je vpeljanega pri učite poduk ostaja vsled te nedostatnosti manj vspeše Ako se pomisli, da je na tem učiteljišči izučenim slovenskih občinah, vse predmete učiti in na drobno razlagati slovec- pripravnikom naloga, poslovati v čisto sko, tedaj se mor Na to vprašanje minister Gauč ni odgovoril nič. Še bolj viharna je postala razprava v budgetnem odseku, ko so prišle na vrsto ljudske šole same. Tukaj se je zopet dr. Ton ki i z vso silo potezal ti, kako je za koroške Slovence, živo je opisaval v nebo upi- joče krivice, katere še zmiraj trpe posebno po nepo-o onem jeziku, v katerem jim je nepretr- stavnih razmerah ljudskega šolstva koroški Slovenci. vsak pedago □r & to mogoče učiteljem , ki se izobražujejo v sami trdi nemščini in goma občiti s šolsko mladino, k večem memo grede nekaj čujejo Akoravno jih je okoli 120.000 števila. tedaj tretjina Kaj bi rekli na pr. Nemci na Ceskem, ako se vsega prebivalstva, vendar tudi pod sedanjo vlado ni majo nijedne slovenske ljudske šole. Okoli 90 je učitelji za tamošnjo nemško mladino izobraževali v če- tako imenovanih utrakvističnih ljudskih šol, toda v čem skih učiteljiščih, v katerih bi se nemščina poduč po odrivanji nemščine razlegal po vsem kontinentu uri na teden Gotovo se krik o pritisku Ves svet pa tndi moral priznati da bi bil to krivičen pritisek. Ako obstoji ta utrakvizemV Edina mala abecednica, v kateri je samo nekoliko slovenskih besed, in katera se rabi samo v prvem poletji prvega šolskega leta, edina ta mala knjižica rabi skim St prav tako ravna sloven- se i0 zastopa slovenščino na v*eh teh samo Slovencem • • • t y t • r\AnlTH) fTH i a t?ni n A Ani LIS M 1 # 1 I.M. \f I. I 1 TT i t • • nasproti, pa se posKrivaio vsi učeni pedagogi, ker se kri god Slovencem Govornik izreka trdno nado, da bo naučni katera je v veliko škodo pri izobraže- podučevanja? Na kratko se lahko to hudo krivico, vauji slovenske mladine nemudoma odp namenjenih ljudskih šolah. Vse druge knjige, ves drug poduk je, kolikor je to pri slovenskih otrocih mosroče misliti, nemški. In kaj je vspeh takega odgovori, aa ga celo sploh Konečno omenja dr kli še učiteljišč v Ljubi na katerem se vsaj nekoliko predmeto podučava v slovenšči v to dl tudi poduk v kmetijstvu, toda dotični učitelj ni zmožen slovenščine in ne zmožen, strokovnjaško podučevati pripravnikov v <\oš\o je vsako' leto veliko prošenj iz sredine sloven m ^ m «. k A a 1 • a- nič ni. Otroci se slovenščine ne učijo, nemščine se tudi ne naučijo, in predmeti podučevanja ljudskih šol ostanejo jim popolnem nepoznani zarad nenaravnega načina podučevanja. — Zoper te napake in krivice obračajo se uže slovenski poslanci leta in leta, državnemu zboru kmetijstvu, ker ima izpit samo za voslovj Ta nedostatnost je v veliko škodo ljudskega šolstva na skega prebivalstva koroškega in tudi letos jih je ravna pred dvema dnevoma došlo lepo število od 39 občin, od njskem, ker poduk v kmetijstvu na učiteljišči je krajnih šolskih svetov in od 15 po vsem nevspese obče se uže tako ne more pri občinskih zastopov, tedaj skupaj 84 prošinj, katere poleg druzih stvari vse čakovati, da bi se pripravniki kmetijstva naučili teme- zahtevajo slovenske ljudske šole. ljito ženji kemij kakor pa je mogoče, odpreti jim vrata k izobra Enake prošnje dohajale so prejšnja leta, vrh tega o tej stroki, ako se jim razlaga nekaj o kmetijski pa s0 zaaQe pritožbe 97 katehetov, kateri so tožili, da jim ni moč podučevati krščanskega nauka, ker se otroci o živinoreji, o pomenu gnoja, poglavitno pa s e če temeljit djerej to enako teoretično kot praktično. Toliko znanja v kmetijstvu pripravni \ ogoče podajati to ima tudi velik po men za njihovo prihodnje delovanje. Iz teh ozirov ponovil je tudi v minulem zasedanji deželni zbor kranjski resolucijo, v kateri se vlada naprosi: na ljubljanskem učitelj telja , ki namestiti za podučcvanje v kmetijstvu uči je strokovnjak na učiteljišči vredi tako, da predmeta morejo vdeležiti naj se poduk v kmetijstvu ga kjt prostega učnega tudi ucenci razredov srednjih šol, bogoslovci in drugi prijatelji kmetijstva. Govornik priporoča tedaj tudi to prošnjo deželnega zbora kranjskega naučnemu ministru. Naučni minister Gauč odgovoril je glede zgradbe učiteljišča v Gorici, da so mu znane nedostatnosti učiteljišči goriškem, katere je navedel dr. Tonkli, i skrbel bo, da se zgradi, kar prej mogoče, novo poslopj še toliko branja ne nauče, da bi mogli brati katekizem. To je vzrok duševnega hiranja koroškega prebivalstva, zarad tega trpi nravnost, zato učencem ljudskih šol, potem, ko jih zapuste, še mogoče ni, dalje izobraževati se s čitanjem podučnih knjig. Konečno vpraša govornik, jeli hoče naučni minister odpraviti sedanjo nenaravno in protipostavno osnovo pri ljudskih šolah na Koroškem, £i so namenjene za slovenske otroke. Tem tožbam nasproti oglasil se je ^veliki Nemec" Rus (sorodnik Rusov na Mirni peči) iu je z vsemi mogočimi in nemogočimi ugovori skušal pobijati pritožbe dr. Tonklijeve, zavračaje ga posebno zato, ker s svojimi tožbami skuša kaliti mir v deželi, katera je sedaj še edina, ki nima narodnega prepira. Hvala Bogu, da je za to učiteljišče gorovje Karavankov tako visoko, da je Koroška popolnem odločena od Kranjske. Glede mariborskega učiteljišča odgovoril je minister Tudi Bareuter in Heilsberg sta priskočila k Rusu Gauč da se na tem učiteljišči res pocluč v sloven- ščini sama slovenščina., Pri nastopu naučnega mini- ua poduk razširiti na 4 ure na teden, vrh tega pa sterstva našel je Gauč naredbo, po kateri se v slovenščini opozarja minister, da se pripravnikom v zdru ženi z učiteljiščem daje prilika uriti se v slovenščini. Glede želje izrečene zarad učiteljišča ljubljanske omenja minister, da mu prošnja deželnega zbora teri govoril dr. Tonkli se o ka došla, preiskava! pa bode to stvar in morebiti se bo dalo pomagati s po da je močnim učiteljem. Na to izjavo ministrovo opomni dr. Tonkli očital učni upravi, da trpi in vzdržuje na mariborskem učiteljišči podučevanje, katero nasprotuje vsim pedago- v nasprotovanji zoper Touklia; ta pa jih je z vso odločnostjo zavrnil, sklicaje se na pregovor: „kar nočeš, da se tebi stori, tega ne stori drugemu.u — Vprašal je Rusa, kot poslanca s Češkega, kaj bi on rekel, ako bi se nemški otroci na Češkem v javnih ljudskih šolah podučevali tako, kakor se v nemščini podučevajo koroški slovenski otroci. Naučni minister Gauč seje očividno izogibal, kaj odločnega odgovoriti na vse te pritožbe in vprašanja, in skliceval se je samo na uradna poročila, po katerih so šolske razmere na Koroškem tudi glede učnih vspehov večinoma povoljne. gičnim pravilom vpraša ministra, jeli ga je volja na mariborskem učiteljišči vpeljati vsaj toliko poduče 63 Naši dopisi. Dunaja 22. febr. (Raznovrstno.) Sv. Matija, ka terega bomo pojutraujem praznovali, bo tukaj na Du učitelji v obče preveč vtikajo v politiko kot agitatorj in nrašal ministr jel hoče temu nasprotovati ker ie v velijo škodo šole. Na to se naji našel še prav m trdeč ■ w posla ker ves svet okol in okoli je še-leden in posebno pivarnarji imajo še mnogo da se učitelj oglasi Heil s per g pač pa duhovščina na Štaierskem preveč ne vtikajo v politik je za čas zadnj ledu spraviti v svoje ledenice, katerega moraj spravljanjem razbiti. volitev celo sv. Reš d pred Sicer pa se bliža predpust koncu telo postavila da s ten priborila zmago za svoje pristaše. Heilsperg tedaj mi nistra vpraša m ravno proti koncu prizadeva si Dunaj bolj oživeti duhovščine jeli noče zoper to nezaslišano vtikanj kurenta in njegove častilce Pa tudi predp ust ljudskih učiteljev drugače vrste tudi kaže na Dunaji svoj j p u s t e j e strani. Tako je strogo postopati Kaltenegger zavrnil je Heilsperga s jako pusta prikazen za dunajsko mesto, da se je minuli trden star tem, nost da ekel: duhovšči toriia * mestn odbor obesil Obešencu k slikar Je ako je tudi pri vere in vernih državlj tvah b samo svoj dolž politično stališ !tko se pa Heilspergu raz- postavljenj Resni o In to ni edin slučaj takega Isamoumora, ampak uže zdi ga mora pa telesa sotoviti toliko nezaslišan da da se tretji v nekoliko letih. Enako tožijo tukajšnji baro noma čista izraelska uikoli ni bilo slišati, da bi bilo komu v škodo ako z bo večini za- pred sv. Re telesom molil služka iu a morajo zen je sicer ,,pusta o slabih časih, hiše prodajati v zgubo. za dotičue barone, davkoplačevalci da Ta prika Minister Gauč pa on vsem učiteljem naj pi e Heilspergu odgovoril: da proti, kateri so pod ujegov< bode oblastjo, postopal enako pa se morajo eseliti da darstvo borsi ne daje pril edanje boljše državno gospo Lke mastnih dobičkov posne mati na državne Med tem. ko stroške, se dunaj večinoma veseli pred poslancev hud vihar pustnega časa, divja v zbornici katerega je sprožil zoper ministra P i nota koroški poslanec Steinwender, na Dunaji nameščen učitelj občinske srednje šole, očitaje mu, da je s preveliko svojo Lavoslav Gorenjec župnik v Adlešičali, 5 zaupnost) prilik o d teriin koristolovcem, obogateti pri železnici Duks-Bodenbach. Obravnave trajajo uže tretji teden spominja n bodo morebiti jutri sklenjene. Vsa pravda rekljive babe, ki vse mogoče vedo pripo- vedovati o tem in onem, ako jo pa ojstro vprašaš, kaj eden najmarljivejših sodelovalcev „Novic", umrl pretekli petek dne 19. februarija po daljni bolezni. Pokojnik pečal se je posebno z ruščino, iz katere je mnogo spisov prevedel v slovenščino, bil je neumorno delaven in zmiraj zvest sin svojega naroda. Z vsem slovenskim narodom hranijo mu tudi „No-vice" hvaležen spomin! ve očitati, ti pa odgovori: Prav za prav nič Tako uže vsa zbornica zadovoljna pričakuje, da se preide k rodovitnejšem aelu Trgovina s premogom anonimno dop se Ljubljane vredništvo opozarjalo na notico v 35. štev. Slo Deželni vodni komisiji, katero osno- Naroda" z naslovom: „Nadrob vati upamo, izredno povoljen zaveznik, v kolikor zadeva pod klenil naš zadnji deželni zbor, aošel je, kakor mogom v Ljublj enem je v dopisnici trženje s t a j nost! ročj vodne komisije naše notranjske. Kraški odsek av- interesu ta notica ponatisnila očitna želja izrečena, da bi se v obč Ob tej se trdi, da vago atrijskih turistov ie namreč uže delj časa preiskaval no- premoga, postavljenega v magacin, velja 81 do 82 gld tranjske podzemeljske jame, in izdelal je načrt za pri- in da se pri prodaji na drobno strži 9-i do 95 g Ker pravne dela; dalj ko preskrbeti sredstva za ta vseh dela premogarj in pa kako naj se sestavi dokonečni načrt v ta proda , imajo ti komaj 13 na dan poprek en vagon premoga namen, da bi se povodeuj in preplavljenja rešili vsi oni old na dan kosmatega za- notranjski kraji, katerih vode so v Ljublj tem morajo plačati uajemšči ma samo v obče omenjamo, da je klub turistov pri Danes pravljen, »znanstveno" podpirati to prizadevanj dovolil tudi nekoliko denarne pomoči, sicer pa rala dežela s pomočjo države prevzeti skrb za in bi mo- služka. davke, poprek 9 hlapcev si morajo vzdrževati poprek konj. Ker tedaj zaslužek ni tak, da bi mogli premogarji ž njim shajati stroškov. Priporoča se dalj pokritj n Očivid zato pametnej pravi dopisuik v ,;Slov. Narod da primernejše bilo da se ali • % bi se prosilo tudi • • vojaštvo, da gromna režija po možnosti zmanjša ali pa nadrobne jam i delka ekaj doposlalo za preiskavanje in merjenje cene premogu primerno povekšaj častnikov in vojakov c. kr. ženijske da se po vsem po od steno ravna vsak Minulo soboto popolud ob klub turistov so bili vablji Vdeležili so Dunaji posebno zborovanj imel je povrneu!" Mi smo ten trud bodi pošteno plačan posneli glavne stvari kateremu tiče, ali izjaviti moramo, da se z vso osebi omenjene no ne kla tudi vsi državni poslanci s Kranjske, damo. Omenjamo pa, kar se se onega posvetovanja kranj poslanci poročalo, da se zdaj uže tudi v „Slov. Nar premoga na dau več ko grof Hohenwart, knez Windisch-Gratz, baron Taufferer, proda, da mnogo več hlapcev posl en vagon A. Ob dr Poklukar več ko naučnem ministru Gfauču se nam po»laniških kro & k a k orT^rtudlT a z v i d iz budgetnega odseka, ua j i od« je pa do sedaj u C T O da bal poroča iz dosedanjih ča preženih, kakor se je pa smo da trgovina s p poštenih ljudi živi, da so nadrobne cene premoga č nasproti > d j u v ti o kaj zahtevam Slo ke in da bi više cene ne doseg lje in da je mnogo krat trdilo. Prepri-;oin lahko nekoliko dosti kar si pozitivueg dopisnik želi. Izreči pa tudi vsega te o za- i sebnem razgov se Oaie kaže še dosti pisniku goto vse di fno, da bodo marlj hvalež ako po tej ristranske poti doseže nameravani cili. iz vsega pa je soditi, da mu razmere se niso jasne in da zato še nima odločnega sklepa. vsem ske družbe Kmetijsko predavanje ima tajnik c. kr. kmetij G ust P govorniški spretnosti ministrovi priča sledeče: poludne ob 10. uri v Ho te d štajerski konservativec Kaltenegger tožil je, da se službi božji v Godoviču. v nedeljo 28 t. m do in popoludne po 01 Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja Črnogorski knez Nikic reuaj dni tukaj, potem ko je prej obhodil Pa a uže Petro- grad in Beroliu Glede na sedanje homatije na Bal kanskem polotoku prideva se temu potovanju poseben političen pomen in šla je po časništvu govorica . da si knez prizadeva pridobiti naklonjenost evropskih dvorov posebno glede za oni slučaj prestol srbski ali bolgarski ro po ko se zato praznil bodi-si Milan srbski znano, o zau- gotovo po vsem neutem skemu. govorica, da se namerava črnogo krog ušenemu knezu privoščiti na jugu večj delo Urad kakor ugovarja vsem taki govoricam. cesarjeviču Rudolfu, ki je sedaj uže okreval, se naznanja, da se poda s svojo soprogo krog 5. dne marca na svoj otok Lacroma v jadranskem morji. — V pone- deljek bil znani mestni odbornik zavolj tudi v drugi instanci eiu stroške obravnav oh^J^uis^iH;. Ravno v tem trenutku ima obsodba več t ^ • m m t " % i • • • rN « * pomena, obsojen predmetom državni zbor zdaj peča uže tretji teden. včerajšnji seji storilo je ministerstvo vednemu natolcevanju vlade — nasproti korak, katerega moramo po vsem odobriti. Grof Taaffe je namreč začetkom seje v imenu vse vlade prebral izjavo, v kateri zavrača vse neutemeljeno sumičenje vlade ali posamesnih ministrov ter zahteva, da vsakdo, ki imel kaj gradiva zoper vlado, to takoj porabi v smislu postave tako, da se do-tični minister ali vsa vlada toži na podlag postave o odgovornosti ministrov ? ako pa kateri poslanec ne hotel tako ravnati, tedaj pa naj prodsedništvo zbornice po svoji dolžnosti na podlagi opravilnega reda skrbi zato, da se ne bo dopustilo v zbornici napadati časti in poštenja vladinega. živahnimi dobro-klici. To izjavo sprejela je zbornica s Včeraj dognala se je vladinega zastopnika Witek-a in po neumornem govorjenji pri precej pičli vde- ležbi levičarjev nadrobna razprava vladinega pred- loga o železnici Duks-Bodenbach. Prihodnja seja bo v petek in daljne točke denašnjega dnevnega reda. na vrsto pridejo Posnetek iz vladinega načrta postave o odpisavanji zemlji škega davka zarad vremenskih nezgod. Vsled v V elje izrečene in vprašanj doslih mi od več strani, podaje m tukaj v obče najbolj pomenljive določbe iz vladinega načrta: Na vprašanje, v katerih slučajih se mora davek odpisovati} odgovarja načrta, ki se glasi: „Odpis zemljiškega davka zarad poškodovanja pridelkov po vremenskih nezgodah se ima, ako ne nastopi po določbah postave z dne 23. maja 1883 oproščenje davka , z. 1. št. 83 vkreniti, ako se je pri poljedelstvu najmanj četrtina zemljiškega prinoMi toči, vodi ali ognji uničila. uce parcele i se Pri gozdih ima odpis zemljiškega davki, nastopiti, a> najmanj četrtina raščecega le m gozdne pa rcele parcelah 7 pa, katere več merijo kot 40 hektarov, najma raščeč les 10 hektarov na nji po požigu uničil. Pri tem se ima tudi ono uničevanje raščečega smatrati za škodo po bilo zoper razširjenje mrčesa drevju škodljivega. ognji nastalo, katero je potreb i nom Ako se vsled druzih neodvračljivih in izrednim nac nastalih dogodeb, kakor: mraz, dolgotrajna suš Ot\ r\ <111 \*f*D