10. štev.
V Kranju, dne 20. aprila 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarsKi lisi
lakaja »•■ko soboto zveoar
in »Une ta Kranj 4 K., po posti za celo teto 4 K, sa pol leta 2 K, m druge države stane 660 K. Poeameana Številka po 10 rin. — Na naročbe brez istodobna vpoiiljatve naročnina m m otira. — Uredništvo in upravniStvo je na pristavi goep. K. Floriana v «Zvezdi*.
Mesečna priloga
„Staf m\\ U tup
fnserati m računajo za celo itran 60 K, za pol turani 80 K, u četrt »urani 20 K. InseraU m plačujejo naprej. Za manjia oznanila m plačuje za peUt-vrsto 10 vin., ča aa tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniftvu naj at blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne udara, uredništvu pa dopiai in novica. — Dopiai naj sa izvolijo frankirati. — Rokopisi aa na vračajo.
Politični del.
□□□□□
Škof v stiski.
Ljubljanski Skot Jeglič jo je temeljito zavozil. Mož je na eni strani domišljav in fanatičen, na drugi strani neveden in neolikan. To daje njegovi boje vi tosti oduren značaj in to je glavni vzrok, da ti je nakopal v svoji lastni škofiji največje sovraštvo.
Na drugem mestu omenjeno velikansko nasprotje, ki je nastalo med ljubljanskim škofom in med 2500 češkimi duhovniki, ki so bili člani četke' «Jednote». Škof Jeglič je bil češke duhovnike v svojem uradnem listu obsul a celo vrsto težkih dolzitev, napadel jih je, kakor navadno napada slovenske naprednjake, grdo, žaljivo in — lažnjivo. ,
Odgovor ni izostal. Češki duhovniki pač niao tako prizanesljivi in krotki kakor slovenski naprednjak! Nastopili so odločno proti ljubljanskemu škofu in ga javno postavili na laž. Zgodilo se je to najprej v «Korrcspondenzblattu» za avstrijske duhovnike in potem na burnem shodu, ki so ga imeli ti duhovniki pred kratkim, na katerem so, kakor smo dosti natančno poročali, vzeli v pretres dol-žitve škofa Jegliča in jih razkrinkali kot grde laži in nizkotna obrekovanja.
Viharno je bilo to zborovanje čeških duhovnikov in vzbudilo je silno senzacijo po celi Evropi. Celo c0ech», glasilo čeških škofov, je priznal, da je bil tega viharja kriv ljubljanski škof Jeglič, ker je, kakor pravi omenjeni list, češke duhovnike krivično postavil nasramotni oder.
Ni pa ostalo samo pri rečenem protestu. Češki duhovniki so šli dalje. Sklenili so, zahtevati zadoščenja. Češki duhovniki se ne dajo žaliti na časti in na svojem poštenju. V avrho, da dobe zadoščenje, so storili dva koraka. Predsedstvo «Jed-
note» za broško škofijo je poslalo škofu Jegliču obširno spomenico, v kateri dokazuje, da je škof Jeglič češkim duhovnikom kradel čast in zahteva, da mora to v svojem uradnem listu slovesno preklicati. Duhovniki drugih čeških škofij pa niso zadovoljni s takim zadoščenjem, ker je premajhno. 300 duhovnikov je vložilo pritožbo na papeža, v kateri pojasnjujejo, da jim je škof Jeglič storil nečuveno krivico, in zahtevajo, naj papež škofa Jegliča odstavi, aicer bodo češki duhovniki iz tega izvajali najskrajnejše konsekvence.
Lahko si je misliti, v kakj stiski je zdaj škof Jeglič. Domišljevai si je, da sme v svoji škofovski mogočnosti delati, kar boče, damu nihče ne more do sivega in navajen je napadati in natolcevati tudi krivično, kakor in kadar mu kaze. Zdaj pa obupno vije roki in trepeta, da te mu zgodi tako, kakor bivšemu olomuikemu škofu Kohnu.
V* svoji zadregi je hitro pisal predsedniku «Jednote» sa broško škofijo, dr. Janu Scbneiderju. Mislit je, da bo s kako plitvo frazo vse poravnano. «Vidim, da so bile moje opombe prespi ošne,» je pisal dr. Schneiderju in prav hinavsko dostavil: Sicer vem popolnoma dobro, da se duhovništvo brnske škofije in prebivalstvo zelo odlikuje po cerkvenem duhu in mišljenju nad vsemi škofijami na češkem in Moravskem.» Jeglič se menda ni zavedal, da je to novo žaljenje. Čutili pa so to češki duhovniki in imenovali opra-vičenje Jegliča «novou hrubost a d o m y-siivosU («Rozkvet» št. 15).
Škof napenja seveda vse sile, da bi se rešil in da bi se ubranil sramotnega odstav-1 jenja, kakršno se je zgodilo njegovemu kolegu dr. Kohnu. Na pomoč je poklical kranjske d uhovnike. Sklical je na dan 11. L m. v Ljubljano dekansko konferenco. Prišli so vsi kranjski tehanti na posvetovanje, kako bi rešili škofa Jegliča. Z jokavim glasom jim je škof raz-
ložil svoj obupni položaj in jim naznanil, da priobči v prihodnji številki svojega uradnega lista izjavo, v kateri bo preklical vse, kar je bil pisal v posebnem pastirskem listu o Čeških duhovnikih.
Mastna je sluznica ljubljanskega škofa in naravno je, da si jo skuša Jeglič ohraniti za vsako ceno. Toda, da si jo hoče škof ohraniti celo sa ceno, da sam sebe postavi na laž, da javno prizna, da je lagal v pastirskem pismu, tega bi vendar ne bili mislili.
Sicer pa še ni gotovo, da se bo škof na ta način tudi resničr j rešil. Prevelika je krivica, ki jo je storil. Razburjenje med češkimi duhovniki je velikansko. Celo glasilo praškega kardinala obsoja ljubljanskega škofa in mu, četudi z milimi hesedami, očita nevednost in nespodobnost. V takih razmerah je malo verjetno, da se bo v svoji duhovski časti žaljeno češko duhovništvo zadovoljilo s preklicem, ki ga je napovedal škof Jeglič na dekanski konferenci dne 11. t. m. Po «S1. N».
? i
V Kranju, dna 20. aprila.
Cesar t Pragi. Cesar se je podal na štirinajstdnevno bivanje v Prago in stanuje v kraljevem Hradčinu; s tem je postala Praga poleg Dunaja in Budimpešte tretja prestolnica monarhije in stremljenje čeških meščanskih strank, da se da avstrijski cesar k r o n a ti za češkega kralja, se je približalo za korak svojemu uresničenju. Združitev čeških dežela v državno enoto pod okriljem habsburške monarhije — to je bilo življenje političnega življenja na Češkem. Sprožilo je ta historični državnopravni program češko fevdalno plemstvo, kateremu se je zdela češka država edini možen način uspešne konkurence z nemškim centralističnim plemstvom v boju za upliv na krono. Meščanske stranke so sprejele ta od plemstva izluhtani program in mu dale nacionalistično primes: v okvirju historične češke države zagotoviti češkemu narodu obstanek in ga s počasnim čehiziranjem su-
PODLISTEK.
Slavnostni govor
Gregorčičeve slavnostl v Kranju dne 14.apr.t. 1.
govoril goep. Janko Hozman.
Ko se je človek odpravljal po svetu, dala mu je mati natura za popotnico prečuden dar. Bil je biser, žareč biser, ki naj bi mu bil vodnik na pota njegovega življenja, ki naj bi mu odkrival duševne in telesne blagre. A človek ni znal ceniti tega daru. Prišli so zli ljudje, ki so hoteli biti gospodarji njegovega življenja in njegove zemlje in polastili so se dragocenega bisera. Tedaj je zavladala po deželah tega človeka temna noč. Njega in njegove potomce je zapustil spomin in niso se več zavedal), da bivajo na svoji lastni zemlji: prodajali so jo tujcu za ponarejene bisere in niso se zavedali, da je njih rod rod bratov in sestra: šli so v boj drug proti drugemu. Botrinile so jim malenkosti; to je bil njih pogin! Njih srca so obsedle pogubonosne skrajnosti. Danes so bili asketi, a drugi dan že sp se naslajali v razkošni opojnosti, v njih je zavladalo neutolažljivo hrepenenje in udajali so se topi resignaciji. Ta rod je postal rod tlačanov, nesa-
mostojnih in nezavednih ljudi j postal je orodje r— tujcu! — A dobro nebo se je vendarle usmililo teh trpinov. V redkih, stoletnih presledkih se je obzorje pordečilo. Takrat se je visoko tam gori užgal svetel meteor in njegova Solnčna svitloba se je vsipala na temena teh sužnjev. To je bila njih uteha, to so bile deževne kaplje izsušeni zemlji, Ljudje so se budili iz mrtvila, odpadala jim je slepota oči in hrepeneče so zrli v daljni daljavi na zarjo upanja.
To smo mi!
» * ■
tnhoraob \nn$kuqux do olid o'i oT
Zibelj Simona Gregorčiča je tekla na kršnih tleh, sredi zasužnjenega naroda. Ali mati natura ne dopusti, da bi pozeblo vsako zrnice, ki jih ona trosi po zemlji. To dete je vzela narava v svoje posebno varstvo: četudi v ubožnih razmerah, vzklilo je to zrno, brstelo je in se razvilo v krepko incuV viduvalnost, ki je že v svoji mladoniski dobi vidno nadkritjevaia svoje sovrstnike. Cilj Gregorčiču je bil predvsem: osvobojenje samega sebe! Vun iz dušečih razmer, je bil njegov klic in hitel je zaokroževati svojo osebnost!
To so bili prvi pojavi njegove silne življenjske sile. Osvobodil se je malenkostnih duševnih ratmer svojega rodu, postavil še je na svoje lastne
noge, pričel je misliti s svojimi možgani in kmalu je zrl tja do obzorja svoje tužne domovine, motreč jo sočutno. Njegov pogled je prodiral skalnate stene; zasledoval je bolezen, ki rasjeda telo, ki je njega rodilo. Hotel je postati njegov zdravnik. Sel je dalje 1
Bil je član papeževe države. Ta mu je dajala sicer vsakdanji kruh, ki je bil zelo skromen, ali on v svojem srcu ni bil njen vojščak. Osvobodil se je v duhu tudi tega jarma in hodil je po stopinjah Kristovih: šel je v se in se tudi naseli...
To je bila prva zmaga, prvi manifest njego ve osebnosti, a obenem prva postaja njegovega križevega pota!
Reči smem, da je bil Gregorčič do te dobe stavbar svoje lastne stavbe. Kakor vsak veleum, tako je tudi on najprvo moral dvigniti in zaokrožiti samega sebe, sicer bi bilo njegovo delo, delo vsakdanjih ljudi. Marsikdo dospe do tega cilja: mnogim izmed tistih je to edini namen, ker jih prevladuje sebičnost in nevera v svoj rod, — večino pa zapuste moči na tej polovici pota. To so dobro rejeni ljudje in pa prezgodnji starci, ki so obupali nad seboj. itom uvojHn *s &vmq
Od tu dalje pa vodi kvišku ozka in strma steza. Na to stezo ne more .stopiti noga navad-
nm
•Makih Nemcev krepiti in večati. — Ta profram Je bil teptal staiočeške politike, da so v držav-sam iboiu vodili ibatinančno politiko ter a tem manifestirali inkorapetentnost dunajskega drl. zbora. Ta program j* jreječasno rodil voliko napetost med krono in Čehi, hi ko jm eeear v letih sest-desetih obitkai Prag** so Ceni trumoma zapuščali mesto in prirejali izlete v okolico. — Danes češko državno pravo ni vet aktualno: plemstvo je izgubilo s demokratizacijo držav« svoj interes na njem, ker splošna in enaka volilna pravica in i njo regenerirani parlameritarteem odpira žalostne politične izglede plemstvu in tudi nadjonalističn^ buržoazije kojffnjenje po samostojni državi se je z novo preureAo ssočno ohladilo, kajti opi na raznarodovanje, tipi na velik političen upliv so tudi zanjo splavali po vodi. Aktualna politika se spet povrača na Havličkov program, ki narodnega obstanka ne gleda v praznih simbolih In državnih formah, temveč v živi notranji moči, na program, ki si ga je osvojila socialno-demokratična stranka. — Basi je ministrski predsednik Beck te dni določno izjavil, da cesarjev poset Prage nima nika-kega političnega ozadja, vendar se na vseh straneh ugiblje o političnih motivih. Gotovo je, da je cesar hotel s svojim potom v Prago podeliti «narodno kompenzacijo* za svoj lanski obisk nemlke razstave v Libercih. Jako verjetno je tudi, da ie obisk nekaka gotovina mladočeskl stranki, kf Je izgubila Že mnogo tal pod nogami, za službo, ki jo je opravljala pri volilni reformi. Ta «narodno-po-litični« uspeh naj bi v glavah čeških volilcev zbrisal politične grehe, s katerimi se je stranka tekom let diskredi tovala; hkrati pa naj bi zbližal mladočeško stranko, ki živi itak v obilni meri od vladne milosti, še v tesnejše prijateljstvo z vlado za prihodnost. — Končno naj bi cesarjev obisk — to se je čutilo ob vseh prilikah — pripravljal češko-nemško spravo. Cas zato je silno neugoden. Vodilne meščanske stranke, ki črpajo svoje politično življenje iz narodne misli, še v večji meri iz narodnih fraz, so sedaj tik pred volitvami gluhi za spravno pesmi in si ne dado izviti tega edinega orožja iz rok in prepustiti politični teren radikalnejšim skupinam.
Napredek v avstrijikem kazenskem pravu.
Načrt novega kazenskega zakona — delo sedanjega pravosodnega ministra — je dogotovljen. Načrt vstreza vsaj deloma zahtevam moderne kriminal is tik e in se naslanja ponajveč na švedski zakon, ki je najmlajšega datuma In tudi najnaprednejši; glede kazenske odmere pa se opira na nemško postavo. Glavne izpremembe se tičejo kaznovanja mladostnih zločincev in odobravanja političnih prestopkov in zlo-' činov. Kazen na veleizdajo in razžaljenje veličanstva, ki je bila v starem zakonu naravnost kruta, se omili. — Kazenski pravdni red ostane stari; pač pa je na tem polju izdalo pravosodno ministrstvo zelo važen odlok na podrejena sodišča, ki se nanaša na vodstvo g la v n i h r a z p r a v v k a z en s k e m p o -sto pa n j u. Odlok svari sodnike pred skušnjavo, razpečevati pri razpravah svoj vtip in ustrezati senzacijam, ker se ne sklada z resnobo sodne dvorane. Sodniki se morajo v sodni dvorani otresti vseh narodnih, političnih in drugih p r e d s o d -kov napram obtožencu, opustiti ironiziranje obtoženca, ki je postalo skoraj obligatna razvada. Predvsem morajo sodniki strogo gledati, da se pri razpravah, bodisi od strani prič, ali tudi od strani obtožencev ne blati svetost zasebnega in r o d b i n s k e g a življenja, vsled česar je postala hranitev časti pred sodiščem zeio riskantna stvar. Predvsem se naj omeje tzv, iluBtracijski dokazi, ki često niso dru-
zega kot nedopustno brskanje in sukanje po tujem UStboem jfvrjstrj*; • j
Druitveaa svoboda v Nesčlji. Ure tekočega državnezborskega zasedanja so seštete; vlada hoče spraviti pred binkpštmi drž. proračun pod streho, potem pa misli poslati poslance na odJialjaj. Liberalna reforma, mednjforf n redite v d rošt vene ga I« zberovalnega prava* kf Jih je drž. kancelar določno napovedal, bodo potrpežljivo čakale bodočnosti, ta .ravno urtettev društvenega ha zborov alnega prtva ne bi dala mnogo dela, It/ bode v resdiei vstrezala svobodnemu d oho. Iz nipovedb bi se dalo sklepati, da namerava novi lakonski načrt odpremiti vse določbe, ki odpirajo vrati policijskim šikanam, predveeat one o udeležbi ženskih in nedoletnih, o Oaznanjinju} shodov, o neomejenem policijskem nadzorstvu, ki onemogočuje vsako politično konferenco, vsak zaapert politični razgovor, Ouje se, da namerava novi državni zakon ohranit' vso svobodo, ki vlada v društvenem in zborovalnem pravu posameznih zveznih držav. V tem slučaju bi bila rešitev ugodna; zakon bi odgovarjal pravnim določilom na Virteoiberskeea, kjer velja v resnici ne-skaljena društvena, in zboroval na svoboda, za zborovanja zadošča javno naznanilo, za društva naznanilo politični oblasti; nikakršnih drugih postavnih ali policijskih ovir.
Petrov vinar re bode poslej smelo nabirati po Ruskem, tako se naznanja iz Petrograda. Doslej je bilo to prepovedano, Torej najlepša harmonija med katoliškim akrstiem miru* in ruskim carjem krvnikom. Kaj ni dejal Kristus?
Reorganizacija španskega brodovja. Koliko ie vredna vsa usta zabavna komedija, ki so jo krstili z zvenečim imenom mirovne konference v Haagu.se je pokazalo ob sestanku angleškega in španskega kralja v Cartageni. Sočasno, ko vznemirja angleški ministrski predsednik svet s svojimi mirovnimi govori, kuje Edvard v tujini dalekosežne vojne načrte. — Nesrečna špansko-amerikanska vojna je požrla domalega vse špansko brodovje. Španske vlade so se že delj časa pečale z mislijo, zgraditi veliko, moderno brodovje, toda zevajoča praznota v državnih blagajnah ni dovolila izvršiti te namere. Pa je prišel' pretkani diplomat na angleškem prestolu in ponudil angleški denar. Smoter an-gteške vnanje politike je, zbrati čim večjo bojno moč okrog svojega prapora, spraviti kar največ držav v službo svojih gospodarskih ciljev. Španska vlada je prijazno angleško ponudbo slastno in hvaležno sprejela in se začela koj dogovarjati glede tehničnih priprav za zgraditev novega brodovja. Španska za tako velike gradnje nima prikladnih arzenalov; pogaja se z dvema največjima angleškima firmama Zarrowin Armstrong, da prevzameta gradnjo in jo izvršita v španski ladjedelnici Ferrol. ki se bode v to svrho izdatno razširila.
Dopisi- M
O i
- I      I ]
la Železnikov se nam piše: Shod, v «Go-renjcu» 6. t. m. popisani, se ni tako vršil, kakor ga opisuje nekdo v predzadnji številki <Gorenjca» in kolikor je dopisniku znano. Pač pa ta dopis verno popisuje naše razmere, ker prav lahko bi se bilo vse tako vršilo, Tu se namreč res dani. Štrajnar je izgubil ves vpliv in ravno najboljši možje in mladeniči še obračajo pd klerikalcev, ker so jih spoznali. In klerikalci tudi s terorizmom ne bodo nič opravili pri naših ljudeh. Selški kaplan naj brzda svoj jezik, in tudi naš naj ne misli, da
bo ugonobil našo strujo v bralnem društvu, če izključi naše pevke iz Marijine družbe. Mladina v društvu ne mira več delati samo tlake, gospodaru! pa nkj bi đragt, ki Imajo le dotg jezik. Kdor dela, naj ima tudi čast in oblast. Odvrgli smo nadvlado fttioerjev in odvreči hočemo tudi ono Strajuerja m kaplanov. Naša mladina pa naj bo prepdtana, da ima za seboj vie razsodne ljudi, ki jo Mil v njenem idealnem In lepem stremljenju vedaVe podpirali. — Kar se pek tiče Demšarje v ega rakaflaitfa shodi, je bilo pa navzočih na njem rsvner 20 oseb hi še te je moral iti nadučitelj iskat v bralno društvo. In to v obiskovani Mihovi gostiln), kjer je navadno še gostov več. — «Slc*> venec* je pisal, da je Demšar očistil selško in poljansko dolino liberal i ime. Mislimo, da ne bo treba predolgo Mikati, da očistimo selško dolino tudi Demšarjevega gospodarstva.
I z v e ti tj e
dtitlgf zvtu prtfmti tiicif
11 tU *
posp«Wie|«
Pisarna t Ljubljani (hotel Llojd).
V kratkem se približa sezona, na katero nam bo gotovo došlo letos mnogo vprašani iz drugih krajev, kje je dobiti ha Kranjskem letoviška stanovanja in po kateri ceni. 2e sedaj smo dobili nekaj takih vprašanj. Da nam bo mogoče v kratkem sestaviti kataster stanovanj za bodočo sezono, naj nam vsi lastniki poletenskih stanovanj nemudoma naznanijo število sob, ki jih imajo na razpolago, njih cene za dan, mesec ali celo sezono. Obenem naj nam naznanijo vse udobnosti, katere jim je mogoče nuditi tujcem. V pretekli sezoni smo razposlali veliko število golic v izpolnjenje, kar nam je povzročilo mnogo stroškov in truda, dobili smo pa izpolnjene golice le od nekaterih krajev. Letos bomo pa pošiljali golice le na željo dotičnih, ki hočejo naše posredovanje.
Oddaje stanovanj ne bomo posredovali s tem, da bi se pogajali glede cen i. t d. z dotičnimi strankami, ampak naznanili bomo vprašujočim tujcem naslove ter jih napotili, da se sami obrnejo do lastnikov stanovanj ter se žnjimi pogajajo. Lastnikom je kajpada dano na prosto voljo, da sami oddajo stanovanja v najem in se pogodijo s tujci za ceno.
Kataster stanovanj napravimo brezplačno; tako bo tudi korespondenca s tujci brezplačna.
Ker je pa želeti, da bo naš kataster letOS kolikor mogoče popom, naj se oglasijo vsi interesente. A tudi posestnike hotelov in gostilen s prenočišči prosimo za tozadevne podatke, ker brez-dvomno je, da bo v let seziji naval tujcev jako velik.
Prosimo pa, naj se nam naznanijo vsa stanovanja, tudi taka, ki so že oddana.
Želeti bi tudi bilo, da pristopi čim več hotelirjev, gostilničarjev, zasebnikov kakor tudi občin kot člani deželne zveze, kar je osobito sedaj lahko mogoče, ker znaša najmanjša Članarina le pet kron na leto.
Ravnokar je izšlo I. letno poročilo »Deželne zveze*, katero se na zahtevanje pošlje brezplačno.
Pisarna: Hotel Lloyd, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Uradne ure za stranke od 3. do 5. ure popoldne.
Novi državnozborskl volilni red
Konec.
Ta pregreSek se kaznuje s strogim zaporom od enega do šestih mesecev, pri obtožujoči h okolnostih se more zvišati kazen na eno leto. ,
nega pozemrjana, prihranjena je le za najmočnejše nature, ki nosijo v sebi nebo in peklo, t j. za izvoljence in ljubljence božje. Ta pot vodi iz skupnega naroda do skrajne osebnosti poedinca in — kar je glavno — od tu dalje zopet nazaj v narod. Zato pa mora iti taka osebnost skozi sebe, da se preosnuje kakor ptič Feniks, ki se sani sežiga, potem pa zopet vstaja, ves pomlajen in prerojen iz svojega pepela.
Kaj je bogatinu rumeno zlato, ako nima dedičev, da ga bi razdelil med nje, kaj bi bil sam Bog, ako bi-ostal zatvorjen sam v sebi? Kakor vodne mase, ki so zadostno napojile zemljo, izbruhnejo zopet na površje v oblikah hladilnih studencev, kakor mora popje rož odpreti svoje liste, da obsije solnce dozorele cvetove, tako se je v danih pogojih razcvel tudi Gregorčič in moral odpreti svojega uma in srca zaklade. To je poklic veleum o v in kaj bi bil svet brez njih?
Gregorčič, ko je prvič stal v vrstah svojega naroda, je bil Človek, kakor sto tisočer i drugi. Takrat je bil njegov genij še nevzbujen. Zapustil pa je svoje ljudstvo in šel v samoto, da se pripravi za svoj povratak. To je bila doba čiščenja, priprava za njegovo mesijanstvo.
Prišel je konečno težko pričakovani čas, ko se po gajih in logih razgrinjajo preproge cvetja,
ko nas ptičje petje ljubo pozdravlja. In zujim je
prišla Gregorčičeva Velika noči Tedaj je obzorje zažarelo in za to zarjo je priplul po svodu s vitel meteor, njegovi topli žarki so se veselo razlili po naših livadah.
To je bil Gregorčičev povratek; bil je veličanstven in prisrčen 1 Vračal ae je z žarečo dušo in jasnim pogledom, vračal se je kot kralj; stopil je s svojega prestola, da posadi nanj svoj narod! Začuli so se glasovi, kakršnih poprej še ni čulo uho Slovenca: to je bila pesem o njegovi ubogi, zapuščeni domovini . . .
To je bilo ob času, ko je izšla »Zlata knjigai njegovih poezij.
Razdalja med njegovo osebnostjo in med njegovim narodom se kaže pri Gregorčiču kot disharmonija, Ona je pravzaprav stvariteljica pesnika Gregorčiča in se vleče kakor skrita rdeča nit skozi vse njegove poezije.
Simon Gregorčič js zrl božanstvu v obraz. Sojeno pa je, da mora oko takega izrednega človeka zreti tudi vse strupene pošasti, vse zlo tega sveta. In zle sile našega naroda so uničujoče. Zato je bil poslan on, da ae bori proti temu zlu in da vlije v žile svojega naroda poguma in tolažbe!
Velike osebnosti cenimo po njih najboljših delih;  višek Gregorčičevega genija so
njegove domoljubne pesmi. Niso sicer peneči se ditirambi, zahtevajoči in vriskajoči, burni in strastni. Njegove pesmi so mirni, a kristalno-čisti tok religijozne duše, ki upa, bodri, prosi in moli. Ti poemi so balzam skelečim ranam njegovih svojcev, pisani so s srčno krvjo. Vsak njih stih priča, da so privreli iz prave pesniške duše, porojene po milosti božji. Kar je pa glavno, Gregorčič se je brez ostanka strnil s telesom, iz katerega je izšel, — svoje življenje je žrtvoval svojemu narodul Tak altruizem je silno redka prikazen v naši dolini izključne sebičnosti in čim redkejši je ta pojav, tem večji mora biti duša, ki ga je porodila.
To je najvažnejši dokument Gregorčičeve dušel
Simon Gregorčič je bil enak Kristu, zato je bilo tudi njemu sojeno, da je odreševal svojo domovino s svojim trpljenjem. Bil je mučenik in heroji Sel je za nas na ta križe v pot iz proste volje, da natrga med trnjem in osatom božanskega cvetja. Podaril nam ga je iz ljubezni in zato nas veže dolžnost, da spoznamo in negujemo te rosne cvetove, ki so iz lastne sile premagali — trohnobo!
«u*m ,voa»&*l; boi laUoq 9[      aT ,iipiflyi*^3
bal
I. prllojt „Gortn)cu" ti 16 Iz I.1907.
Ravno tako se kaznuje tisti, ki skuša ka kega volilnega upravičenca ali njemu bližje stoječo osebo s tem ustrahovati (uplašiti), da bi ne volil ali pa volil v gotovem zmislu, dajim prizadene aH zažuga kako drugo za nje obču ti ji vo zlo. Po mnenju volilnega odseka in vladnega zastopnika bi spadale semkaj grožnje s peklenskimi kaznimi na prižnid i. t. d.
Tudi če kdo neposredno po volit v i kakemu volilnemu upravičencu ali njemu bližje stoječim osebam prizadene kako škodo, kakor smo jo gori opisali, in sicer za to, ker se pri volitvi ni dal uplivati od njega, zapade isti kazni.
C) Razširjanje napačnih poročil pri kaki volitvi, najsi bo že glede kraja ali časa volitve, glede odstopa kakega kandidata ali pa glede kake druge okolnosti, ki upliva na izvrševanje volilne pravice, in sicer ob času, ko se volila ali del vo-lilcev ne morejo več prepričati o pravem stvarnem položaju, se kaznuje kot prestopek z zaporom od enega tedna do treh mesecev.
Ć) Volilno ponarejanje. Če kdo ponareja glasovanje ali izid glasovanja, ali če kako izročeno mu glasovnico proti naročilu izpolni, ali če voli na podlagi ponarejene ali pre-n are je ne volilne izkaznice, se kaznuje z zaporomodenegadošestmesecev.
D) Volilna zabranltev. Če kdo hoče obteževati kakemu volilcu izvrševanje volilne pravice ali jo celo zabraniti ali pa sebi ali drugim neupravičenim osebam udeležbo omogočiti s tem, da si neupravičeno prilasti tuje izkaznice, glasovnice ali druga volilna dokazila ali da sebi poverjena volilna dokazila upravičencem ne izroči ali učini, da pridejo v roke nepravim osebam, se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev.
Ravno tako se kaznuje, kdor volilcem prosto izvrševanje volilne pravice s tem obteži, da od oblasti za volilca izdano glasovnico svojevoljno izpolni ali volilnega upravičenca ovira pri oddajanju glasu.
Posebno občinski sluge in tudi pismonoše naj pazijo, da ne zakrive teh kažnjivih dejanj.
E) Neupravičeno izvrševanje volilne pravice se tudi kaznuje kot prestopek z zaporom od enega tedna do treh mesecev, in sicer se kaznuje tisti, ki s premislekom pri kaki volitvi izvršuje volilno pravico kakega drugega ž njegovim privoljenjem ali pa tako izvrševanje volilne pravice po kaki drugi osebi provzroči alidopusti.
F) Volilna onemogočba, ki se zakrivi s tem, da kdo z namenom, da bi preprečil ugotovitev izida volitve, g 1 a s o v n i k ali glasovnice odstrani, razmeče ali jih stori nerabne, se kaznuje kot pregrešek s strogim zaporom od enega tedna do šestih mesecev.
G) Prelomltev volilne tajnosti se kaznuje kot prestopek z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Kaznuje se tisti, ki s kakim nepostav-nim sredstvom izve, kako je glasoval kak volilec. To se zgodi n. pr. če kak član volilne komisije razgrne glasovnico, ki jo odda volilec, da bi izvedel ime voljenčevo.
H) Oviranje pri volilnem poganjanju. Če kdo komu z namenom, da bi ga odvrnil od tega, da bi se poganjal za kak mandat, ali da odstopi od kandidature, prizadene kako zlo, kakor smo jih opisali pri volilni sili, ali pa samo žuga s tem, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev.
I) Onemogočba zborovanja In neupravičena udeležba. Kdor sam ali v družbi z drugim zabrani volilcem udeležiti se kakega volilnega shoda ali pa sploh kakega zborovanja, ki se vrši po društvenem ali zborovalnem zakonu in
sklicalo v svrho obrav-zadev, kdor neuprana tak shod ali zboro-prežene navzočnike ali s silo prepreči odredbe oseb, ki so poklicane za vodstvo in red na shodu, se kaznuje radi tega prestopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev, vobtežujočih slučajih s strogim zaporom do šestih mesecev.
Pa tudi, če se kdo nalašč udeleži kakega takega shoda, čeprav ni upravičen za to. bodisi da je shod sklican le za volilce ali skupino volilcev ali omejen le na Člane društva ali na vabljence, ter se kljub pozivu voditelja ali reditelja shoda ne odstrani, se kaznuje pri politični oblasti z globo od 10 do 200 kron.
se je postavno navanja javnih vičen vdere vanje ali kdor
Volilni okraji ▼ deželah, kjer bivajo Slovenoi.
Volilni okraj
■
2.
Navzoče dom prebivalstvo v tisočih
dne 31. d«« 19^0
10
11
12
Mesto Ljubljana.....
Sodni okraji:
Ljubljanska okolica .... Radovljica, Kranj, gora, Triič Kranj, ško/ja Loka ....
Kamnik, Brdo......
Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirk-
nica.........
Postojna, Senožeče. Ilir. Bistrica, Vipava, Lož   .  . . Litija, Višnja Gora, Radeč* . Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje........
Vel. Lašče, Ribnica, Žuiemperk brez selske občine Smuka, občine Banjaluka, Fara in Osilnica v kočev. sodn. okr. Metlika, Rudolf ovo brez selskih občin v okraju št. 12, Črno' melj bret občine Planina . Kočevje brez občin vol. okr. št. 10, dalje selske občine Poljane in Cermošnjlce (sodni okr. Rudolfovo), Planina (sodni okraj Črnomelj), Smuka (sodni okr. Žuiemperk) .  . .  . .
' Številk« m stokraten«.
Skupaj
12
5 6
7 8 9
10
1-4 5—8
9
10
11
12-23 24
25
26 27 28 29
80
Korolica
Mesto Celovec ...*... Sodni okraji:
Celovška okolica ..... Borovlje, Dobrlaves, Železna
kaplja, Pliberk.....
Vellkovec, Eberstein, Althofen . Wolfsbere, št Pavel, št. Lenart St. Vid, Breze, Krka .... Trg (Feldkirchen), Rolek, Milštat
Beljak.........
Smohor, Paternion, PodkloSter,
Trbiž, Koče (KOtschach) . . Spltal, Greifenburg, VVinklcrn,
Obervellach, GmUnd   .  . .
Skupaj  . 10
i
•kupaj | sk>v. | nem.		
356*	»7	54
446	43 7	08
363	344	18
45-9	454	O-l
40-0	396	03
471	469	02
501	49/9	01
448	444	04
542	538	02
360	356	04
511	50-4	07
188	13	178
5045 «76*1
233
345
45*1 343 428 345 351 32-3
411
380
3608
štajeralcn
Gradec z bližnjo okolico    . .
Mesta, trgi in občine s skoro Izključno nemškim prebiv. . .
Mesto Maribor .
Mesta trgi in občine:
Stalnr, Eibiswald, Cmurek, Zgor. Radgona, Arnovž, Luče, upnica , Strass, Ehrenhausen, Deutschlandsbcrg, Veliki Št. Janez, Schvvanberg, VVlIdon, Sv. Jurij (okraj VVlIdon), Ptuj, Breg, ŠenUenart v Slov. Goricah, Pobrež, Razviti.! .  . .
Ormož, Sevnica, Laiko, Brežice, Ljutomer, Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, Zgor. Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina ZdravIŠČe, Studenec, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Celje, Vojnik, Konjice, Vitanje trg
Sodni okraji s skoro izključno nemškim prebivalstvom   . .
Sodni okraji:
Maribor z vsemi občinami severno od Drave, ŠenUenart, Ljutomer in Zgor. Radgona brez občin naštetih v volilnih okrajih 10 in 11   .  .  . .
Maribor juž. od Drave brez obč. naštetih v vol, okr. 9, 10 in 11, Slov, Bistrica in Konjice brez občin 11. vol. okraja .
Ptuj in Ormož brez občin 11. volilnega okraja ....
Celje in Vransko brez občin 11. volilnega okraja .  , .
Rogatec, Šmarje, Kozje brez občin 11. volilnega okraja .
Brežice, Sevnica, Laško brez občin 11. volilnega okraja .
Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornji Grad brez občin 11. volilnega okraja, ter občini Kapela in Gradišče v arnovškem sodnem okraju
1
12
Skupaj  . 30
Gorlštea |in Oa»«a.<ai<
1     Občina Gorica (sodni okr. Gorica) Sodni okraji:
Gorica brez občine Gorica in
Ločnik........
Ajdovština, Komen, Sežana .
Cervinjan, Tržič......
Kormin, Gradiška ter selska občina Ločnik (sodni okr. Gorica) Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid, Bovec ......
Skupaj
l rmt   irx okolioa
Trst:
II. in VI. občinski okraj (Staro mesto in Sv. Jakob)   .  . .
III. In IV. občinski okraj (Novo mesto, Barriere Nuovo in pred-mesti Greta ter Skorklja)
V. občinski okraj (Barriera Ve-celila) In pred mesto Chladino I. občinski okraj (Sv. Vid) in predmesto Clilarbola superlore Ostala predmestja in okolica
* Stavilo /»riblvakev drugih cbnnal »rodnosti rit eto. »KUpSj
141-6
1606 234
1-7
129
37-6 11*4 1-3
75 6-3
119
07
13 41
237
29-6 5376
68-5
58.6 64-9 49-5 461 525
545
1313 3
238
382 430 39*9
31*2
494
2254
33-3
37-3
306
155 324
24
11-3 69
65-2
551 64-5 48-6 459
51- 8
52- 1
28-2
21 5
21 6
7-5 231 41 5 344 27-6 25-9
291
380
905 2700
409-6
4-8
37-7 42-7 1-7
4-6
49-3
1406
1-3
31
0-9
10 17-3
1401
158-8 193
21-2
17 9 531-3
3-3
3-4 0-4 09 02 06
24
902-3
Ital. 161
0*3 0-2 380
26-4
81-,
1510* 247
31*2
29-7
287
128 141
116-8
VoHliii okraj
1
lattraa
Sodni okraji: Buje. Piran ter stiski občini Koper In Mfle (koprski okrai) .... Motovun. Poreč, Rovinj ter j  selski občini Vodnjan in Sanvtnčenat (vod-njanskl okraj)   .  . . Pu!j ter selski občini Mali Lošinj in Osor (lošinjski
okra))......
Podgrad ter selske občine Dekani, Dolina, Marezige, Očisla-Klanec.Pomjan (koprski okraj) . . . . Buzet, Pazin, Labin ter' selska občina Barban (vodnjanskl okraj) . . Volosko, Čres, Krk ter selska občina Veliki Lošinj (lošinjski okraj)
Skupaj .
i
±3L
617 50-3
369 670 611
6 1336-0
slov. hrv ital.
6-7
18 15
333
j 3-6 0-6
0/4
195 12-2
26 551 534
47 7 1431
51«
39*9 31 4
0-5
7-2 5-3
136.2
Umetnost in književnost
□ □□□□
e%
Spolne bolezni. Ljudstvu v pouk in svarilo. Napisal dr. I. Demšar, specijalist za kožne bolezni v Ljubljani. Založil L. Schvventner v Ljubljani. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Str. 36. Cena: 40 v, po pošti 46 v. — Vsebina je ob kratkem tale: kakor jetika in alkohol, tako so tudi spolne bolezni hud, zaklet sovražnik človeštva; spolne bolezni posebno pospešujejo tri okolnosti: 1. dejstvo, da si morejo posamezniki šele primeroma pozno ustanoviti svoje domače ognjišče in torej v dobi od 20—30 let iščejo izven zakona prilike, da zadovolje spolni nagon, 2. čezmerno zauživanje alkoholnih pijač, 3. napačna morala, vsled katere se zlasti mladini prikrivajo grozovite spolne bolezni, katerim taista pogosta zapade iz nevednosti. Nato popisuje pisatelj kratko, a jasno in poljudno najnavadnejše pojave spolnih bolezni, kakor so: kapavica, mehki in trdi Cankar. Jako umesten je slovarček, ki pojasnjuje razne, bolj ali manj znane medicinske izraze. Knjigi želimo prav mnogo kupovalcev in bralcev.
Deželni muzej «Rudoltiaum» v Ljubljani. Poročilo za leto 1906 je sestavil muzejski kustos dr. phil. Walter Šmid. Vsled radodarnosti kranjske hranilnice opremljeno s slikami. Ljubljana 1907. Natisnila Ig. p). Kleinmavr & Ferd. Đamberg v Ljubljani. Str. 28. Vsebina: muzejska kronika; arheološki oddelek; kulturno-zgodovinska, narodopisna in obrtna zbirka; knjižnica, arhiv, naravoslovski oddelek. Poročilo je sestavljeno jako vestno natanko, In kar je največ vredno: jako pregledno. Besedilo pojasnuje 26 vrlo uspelih ilustracij, katere je narisal akademiški slikar Peter Zrni te k. Na naslovnem listu vidimo večjo sliko, ki kaže ženitovanjsko pogačo, v ospredju pa mali kruhek, potičico, pisanice in majolike. Fotografijo pogače je podaril prof. Albin Belar v Ljubljani.
Opat Saba.
Spisal Josip Fremk. Dalje.
Loti pa je stopila k njemu, mu podala roko, a že jo je Emanuel zopet objel in poljubil na rdeči ustnici. Vrnila mu je poljub, zadrhtela po vsem telesu in zaprla lepe oči — a se mu kmalu iztrgala iz objema in odbežala, solzeča se iz verande.
«0, sestrica, po svetu sem iskal sreče, a Iskala me je doma v očetovem gradu in nisem znal zanjo. Fiora, danes sem vesel neizmerno; pojdi po vino!*
Flora je vesela odhitela, a takoj po njenem odhodu vstopila je na verando Loti.
«Loti — povej, govori ali sem te razžalilP Nisem mogel drugače. -Loti jaz te ljubim moško in pošteno, a vendar goreče — neizmerno. Moje srce je prešerno in želi si utehe, zadovoljnosti in sreče, ki sem jo iskal v širnem svetu, a našel v Tebi.»
«Sedaj ostaneš pri meni, kajne, Emanuel, in tolažil me bodeš, kadar mi bode srce otožno. Emanuel moj ljubljeni, tudi jaz sem si želela življenja, in našla sem ga v TebL>
«Ne boj se, moja sreča — moja Loti, da bi Te zapustil. Ne, pri Tebi ostanem v tem kraju, kjer sem Te našel. Poglej ljubljena, ne želiva si proč od tega kraja, saj kje bi našla mirnejši kot, da tiho, vsa srečna uživava najino ljubezen, kje — da skrijeva najini srci pred nevoščljivostjo in poželjivostjo zlobnega sveta, kje P! Ne, tu ostani va vsa srečna, tu živiva v zakonski tihi ljubavi, tu glejva, kako nama bode zahajalo solnce srečnega življenja.*
It muiejike kronike posnemamo tele podatke; v letih 1906 in 1906 to ie posamezne zbirke vsled sastavnih iikopavanj in pridobite? tako pomnožile, da je bilo nekatere oddelke deloma nanovo preurediti; med izkopinami je posebno omenjati lango-bardska starine is -Kranja, katere so se razstavile v posebni omari v dvorani IV: zlasti je narasla narodopisna zbirka, katero je pravzaprav ustanovil sele sedanji, neumorni varih dr. W, Šmtd; deželni muzej si je tekom leta 190C ogledalo 11 388 oseb; na predlog muzejskega* vodstva je deželni odbor imenoval po raznih kraj h nase dežele vež gospodov za poverjenike muzeja, za Gorenjsko to imenovani gg.: Ivan Berlic, župnik v Srednji vasi v Bohinju; Martin Humek, nadučitetj v Bahinjski Bistrici; Jožef Lavtižar, župnik v Ratečah pri Kranjski Gori; Karel vitez Strah I, dež. sodišča nadsvetnik v p. in grajščak v Staritoki in Mihelangelo baron Zois, c. kr. okrajni komisar v Radovljici. — Poročilo je izšlo
lilo ie ne podraži. Pred kratkim objavljena vest, da se milo iznova podraži, se preklicuje. Cene ostanejo neizpremenjene.
Novičar. b b b
□ □□□□
Volilni shod neodvisnih in narodno-naprednih volilcev priredi jutri, v nedeljo popoldne, v Lescah v gostilniških prostorih „pri Krištofu* kandidat g. Ivan Čop.
O tržiški železnici. Ta teden se je vršila sodna cenitev zemljišč, kolikor jih potrebuje podjetništvo. Cenili so gg.: Jakob Žumer iz Gorij, višji geometer Zaff in oskrbnik VViltschnig. Posredoval jc deželni poslanec g. Josip Pogačnik.
Gregorčičev večer v Kranju. Dne 14. aprila tudi "v nemškem jeziku. Nemškemu poročilu je I t. I. so nam priredila društva: Bralno društvo, pridejana razprava «Die KeltcnmOnzen des Rudol- Narodna Čitalnica, Podružnica Ciril - Metodove flinuras* (Keltski novci Rudolfina), obsegajoča   družbe (moška in ženska), Podružnica Slov. plan.
16 str. Spisal jo jo dr. \Valter Šmid in posvetil svojemu učitelju Arnoldu Luschinu pl. Ebengreuthu, vseučiliškemu profesorju v Gradcu. Pisatelj natančno popisuje 53 keltskih novcev, ki jih hrani ljubljanski muzej; popis pojasnjuje pridejana tabela. — Letno poročilo nam kaže, da stoji Rudolf inu na čelu mož, ki se resno trudi, da bi čimbolj izpopolnil posamezne zbirke in napravil iz muzeja to, kar mora biti: natančno zrcalo naše domačo preteklosti. Naša želja je, da so mu ta namera v kar največji meri posreči.
Godovi prihodnjega tedna:
21. Anzelm, Ljuboslav, Drago mira ; 22. Sotcr,
društva, Telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom večer resničnega duševnega užitka, kakor jih Kranj malo nudi. Nikomur izmed udeležnikov ne bode žal, da se je potrudil v Sokolovo dvorano. Program je bil precej obsežen in mnogo-ličen. Pevski zbor — moški in ženski — je izvršil svojo nalogo dokaj častno. Občudovali smo posebno prelepo skladbo „Nazaj v planinski raj", ki jo je izvajal zbor z veliko preciznostjo in čudovitim razumevanjem. Pri tej ali oni točki se je marsikomu tupatam zdelo, da ta ali oni član pevskega zbora ni posebno siguren, kar je seveda nekoliko motilo celi zbor. Ali ta negotovost ni morebiti posledica nerednega obiskovanja vaj. Motil je tudi nek čuden „tremolo". Kot solo-pevec jc nastopil g. Karel Mahkota s štirimi toč-
Gruba; 23. Vojteh, Radim, Vojslava, Vladaja;   Pcve.c Jc "as .
24. Jurij, Rusa, Igor; 25. Marka, Tugomir, fta-   ^ami, katere Je izvajal tako izborno, da ni hotelo
J u m
domir; 26. Klet Marcelin, Sekana, Zdleslav; 27. Pc regrin, Jaroslav, Raduna, Bogoslav, Sava.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
22. v Motniku; 24. v Radovljici (za živino); 25. v Kranju (za živino).
Gospodarski del.
□ □□□ □
Tedenski sejem v Kranju dne 15. aprila 1.1.
Prignalo sc je — konj, 117 glav goveje živine, 5 telet, 27 domačih prašičev in — ovac. Pšenica po K 8-—, proso po K 7 —, rž po K 7 —
oves po K 8—, ajda po K 8 75, fižol ribničan I ji"bil torej pra"v dober. Želimo le, da "bi bil tudi po K —, koks po K - m krompir po K 215 | gmoten uspeh povoljen, da bi se kmalu dvigal
biti ploskanju ne konca ne kraja. Posebno je ugajala nežna čistost njegovega organa v višjih legah. Največji uspeh je dosegel solo-pevec z izrazitim, očarujočim pianisimom. Slavnostni govor je govoril g. Janko Rozman, ki nam je podal v kratkih potezah sliko pesnika Gregorčiča. Omejil sc je na analizo pesnikovega duševnega življenja, povdarjal je posebno Gregorčičev^ ljubezen do slovenske domovine in pa njegovo človekoljubje. Škoda, da je zavil g. govornik te misli v meglo modernega simboličnega sloga in nam ni podal v krepkih, jasnih obrisih celotnega duševnega žitja in bitja pesnikovega. Deklamacije so uspele v splošno zadovoljnost, o čemur je pričalo glasno odobravanje. Posebno burno pohvalo je žela za svojo res krasno deklamacijo ga. Hcrmina Valen-čičeva, ki je z globokim čuvstvom deklamovala Gregorčičevo „Domovini". Celotni utis koncerta
za 50 kg
Konjorejski odsek. Glavno zborovanje konje rejskega odseka vrši se dne 30. aprila 1907 ob poldcsctih pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.
kje na naših tleh v tej ali oni obliki spomenik pcsniku-ljubljencu našega naroda. H koncu še nam je pohvalno omeniti vrle Škofjeločane, ki so v tako častnem številu (okrog 40) počastili kon-
Dnevni red: tajniško in blagajniško poročilo za   cert. Žal, da so nas morali tako naglo zapustiti.
1. 1906, posvetovanje o proračunu za leto 1907, volitev predsednika in 3 podbornikov.
Flora je vstopila in slišala lo zadnje Emanu-clovo besede in videla v sreči topeča se Emanu< ela in Loti.
• Veliko srečo in veliko ljubezni želim obema,) jo vzkliknila ter postavila na mizo buteljko z rdečo etiketo «Lacrime Christi*.
• Hvala, Florica, gotovo jo najdeš tudi ti,» je odgovoril Emanuel, a Loti se ji je vrgla v naročje in sreče zaihtela.
•Na zdravje moji Lotici!* Zazvenele so čaše in zopet tako dolgo, da sc je po žilah vseh treh že pretakala •Kristusova solza* in ni bilo v steklenici druzega, kakor dišeči zrak. Emanuelu se jo zdelo, da sc smeje sreče vseokrog in ko so odhajali k obedu, je stopil na konec verande in vzdihnil: «0 zemlja divja, albanaška, v tebi sem se rodil, v tebi našel srečo, daj, da jo uživam in končam v tebi !>
Po večerji istega dne se je Emanuel spomnil, kaj da je obljubil Pepotu. Ko je odšel oče, se po« slovil od Flore in Loti tudi on in na njuno veliko začudenje odšel k Pepotu.
Ta je snažil bogato okovano puško; a ko je vstopil Emanuel, jo je hitro odložil in primaknil stol.
•Gospod Emanuel, oprostite, da vas moram pustiti za trenotek samega. Pogledati moram, ako so vrata zaprta in ako je vse v redu.*
• Le pojdite, saj imam čas.*
Pepo si je nataknil kučmo, oprtal puško in zataknil za pas dva samokresa.
•Tako je moja stara navada, dasiravno še nisem rabil nikdar,* jo pripomnil in odšel.
Dalje prih.
Ali bi ne bilo umestno, da sc koncerti in enake prireditve prično z ozirom na tujce in iz drugih razlogov nekoliko preje, ne pa šele ob osmih ali poldevetih. To bi bilo mogoče zlasti ob nedeljah in praznikih, če že ne ob delavnikih.    N. N.
Telovadna poskusnja Ženskega odseka,,Sokola" v Kranju se je vršila 13. t. m. ob mnogobrojni udeležbi, kar nam spričuje, da se je jelo tudi naše občinstvo zanimati za stvar samo. Ob priliki svoje desetletnice lani je pokazal naš Sokol z nastopom naraščaja in pa žen ter gojenik našemu občinstvu nova torišča na sokolskom polju. Korak  dalje moremo zaznamovati letos z ustanovitvijo posebnega ženskega odseka, ki je napravil v soboto svojo javno telovadno poskušajo v društveni telovadnici. Skupno je nastopilo 28 telovadkinj in sicer 11 članic in 17 gojenik. Pod vodstvom načelnice liani Sajovičeve so nastopile gojenko v prostih vajah z zastavicami in na orodjih: poševna lestva, krog in skok v daljavo v dvojicah. Proste vaje z zastavicami, so bde dobro izvajane, kolikor pač moremo zahtevati od teh Sokohčic. Jednostavne, starosti primerne vaje na orodjih so dobro uspele. Zatem so nastopilo članice k orodni telovadbi. Vadile so  na  dveh  bočnih bradljah z vzvišeno lestvino v trojicah pet vaj. K orodju so pristopale s prostimi vajami.  Krasna vezava prostih in orodnih vaj ter njih krasna izvedba so mogočno učinkovale na občinstvo, katero je telo-vadkinjo z burnim ploskanjem pozdravljalo. Orodni telovadbi so sledile proste vaje; toda lepa je bila vezava gibov. Izpadle so splošno prav dobro, le pri nekaterih telovadkinjah smo opazili premalo živahno izvedbo gibov, kar je bilo v kvar splošnemu utisku. Pri obhodu iz telovadnice jc občinstvo pozdravljalo vrle Sokoliće z navdušenimi klici in ploskanjem. Vsa telovadba je imela strogo sistematičen značaj, kar nam spričuje o pravilnem vodstvu, ter je pokazala lep napredek. S sokolsko telovadbo in s posebnimi ženskimi odseki moremo vzgojiti emancipirank v današnjem smislu besede. Sokolstvo stremi le za svojim ciljem: dati tolesu zdravo krepkost, duhu prožnost, a srcu neustrašeno ljubezen do domovine. Vam pa vrle telovadke: vzvišen je naš cilj, toda daleč je in težka, trnjeva
je pot do njega. Ne strašite se je; pogumno in neustrašeno po tej poti naprej «v mislih domovino, v srcu pogum, v roki moč*. Na zdar!
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zberuje v četrtek, dne 2. maja 1.1., v Podbrezjah ob pol treh popoludne v ondotnem šolskem poslopju. Poleg običajnih točk tega občnega zbora je na dnevnem redu: <Uporaba črtic iz življenja naših pesnikov in pisateljev pri jezikovnem pouku*. Predava gospod Makso Pirnat, c. kr. gimnazijski profesor. Za obilno udeležbo vabi uljudno odbor.
Kdo je lagal: Snšteršič ali Pogačnik? Pogačnik pravi po svojih shodih, da povišanje duhovniških plač ne zadene ljudstva, ker so dobili ta poboljšek iz verskega zaklada. Šušteršič je pa izjavil na shodu v Št. Petru na Krasu, da pride na vsakega prebivalca 25 h (glej »Slovenec* št. 7:;). Pa ne, da bi se Pogačnik ne «pokadit* svojim volilcem P! Radovednež.
Še enkrat na naslov okrajnega cestnega odbora kranjskogorskega. Odločno oporekamo trditvi v zadnji štev. »Gorenjca*, da smo hoteli z dopisom v 14. številki kazati kako jezo proti načelniku cestnega odbora. Nikakor ne! Pač pa smo hoteli opozoriti odbor na dotično cesto, ki je bila vkljub manjše množine snega v takem stanju, da so se ljudje kakor tudi živina srčno oddahnili, ko so jo imeli za seboj. Odboru smo pa hvaležni za pojasnilo in izkaz izdatkov o vzdrževanju cest v njegovem področju. Tako je I
Elektrarna g. barona Borna lepo napreduje. Mnogo dela imajo delavci celo zimo in tudi zaslužek ni ravno preslab.
Državnozborskih volilcav je v občini Bled 400, v Domžalah 412.
Dan velitve — prost dan. Dan volitve sicer ni uradno prost dan, tudi vedno ne odpada na tak dan pouk, vendar smo čitali, da so se izjavili zastopniki vlade, naj se nikomur ne krati pravice, udeležiti se volitve in za ta čas ostaviti šolo ali urad.
Novega župana so dobili v Gorjah pri Bledu. Izvoljen je g. Jakob Jan. Prejšnji župan g. Jakob Žumer je županoval celih 27 let.
Novi društvi.   Ustanovilo se je • Letoviško dru; tvo* v Kranjski gori in na Dovjem.
Slovenska narodna šola v Št. Jakoba v Ro/.u na Koroškem se začne še to leto zidati pod vodstvom neumorno dtlavnega župnika Ra-žuna. Stroški znašajo 93.102 kron, darov je do-sedaj nabranih 20.000 kron, zagotovljenih pa 60.000 kron. To bo krasen zavod, postavljen od Slovencev brez deželne, državne in občinske pomoči. Slovenci, ne pozabite na to šolo!
Narodni kolek v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda" je sklenil uporabljati na vseh uradnih spisih odbor občine okolica Mozirje in občine Stara Loka, prav tak posnemanja vreden sklep je storil odbor hranilnice in posojilnice v Stari Loki. Te vzglede narodne zavednosti in delavnega rodoljubja posnemajte slovenske občine in narodni zavodi!
Za klerikalnega kandidata Demšarja agitira v Oselici neki Kos, dosedaj sicer jako ponižen in pohleven tič, ki sc je pa vsled bližajoče se spomladi oživil in poje čast in hvalu katoliškemu kandidatu. Pravi, da je pripravljen vse storiti zanj, celo svojo dnino bi plačal, ako bi kdo drage volje ne šel volit 14. maja Demšarja. Tudi češki Ivan v Oselici bobna za Demšarja, vendar veliko ne bo pribobnal, ker v Oselici se je jelo jasniti. Ljudje so prišli do spoznanja, da nimajo prav nobenih koristi, ako vedno lazijo za duhovništvom, ki jim vsiljuje take ljudi za državne poslance, ki delajo le za duhovnike. Nač kmet hoče človeka, ki bo zastopal njegovo koristi, no pa farovških. Saj kmet vendar ne živi od duhovnikov, ampak od dela svojih žulja^ih rok, radi tega je njegova dolžnost, da se otreso vsake nadvlade, ki prihaja iz farovža. Ako je naš kmet politično neodvisen od duhovnika, vendar še ni nikjer zapisano, da bi ne imel prave vere! Duhovščina naša seveda nasprotno trdi. da je pri njej vsak brezverec, kdor ne pomaga polniti njenih žepov.
Škof Bonaventara — šolski nadzornik ? škof Anton Bonaventura je imel, kakor je znano, pretekli teden v Kranju birmo. Pri tej priliki je šel nadzorovat tudi —- gimnazijo. Prišel je v 8. razred, baš ko je poučeval prof. Grafenauer slovenščino. Ne vemo sicer, ako ima škof pravico prisostvovati pouku v kakšnem drugem predmetu, kakor v ve-ronauku, no, končno nimamo nič proti temu, ako je škof navzoč pri pouki kot tihi poslušalec Odločno pa moramo protestirati proti temu, da si škof Bonaventura lasti pravice — šolskega nadzornika. Poroča se nam namreč ta-le naravnost neverjeten slučaj. Škof je prisostvoval pouku slovenščine v s. razredu pri prof. Grafenauerju. Med uro je poslal profesorja iz razreda in ostal z dijaki sam. To priliko je porabil ter jel grmeti na baje brez versko leposlovje, roteč dijake, naj ne čitajo takih knjig in časopisov, ki jih duhovniki ne priporočajo. Cele pol ure jo pestil uboge dijake ter jim grozil s peklom in hudičem, ako se ne bodo ravnali po njegovih nasvetih. Nečemo se spustili v kritiko tega škofovega postopanja, vprašamo samo slavno šolsko oblast: Ali je škof Anton Bonaventura morda postal šolski nadzornik, ali je gimnazija v Kranju morda fllialka škofovih zavodov v Št. Vidu? Pričakujemo točnega odgovora! «S1. N.*
IHlllim^Blln
Olj
Hm dal kolik la Ttliki boi Dražba sv. Cirila in Metoda mogla bi biti deležna gmotne podpore rudi v sedanjem volilnem boju. Vsako pismo, tičoce se volitev,, naj se kokkuje z narodnim kolkom, prilepi ntj se narodni kolek i na volilni? listek,        V».JsT   W M
Kranjska gimnazija. Zanimivo je, da je bilo ii\e»tje kranjske gimnazije leta 1871 popolnoma si o venske, dočita izdaja tedaj ravnate ljit v o popolnoma a* ras ko tavottj«. Tako napredujemo t Po «0».
Povodom letošnjih, vojaških vaj pride cesar iz Št. i Vida na Koroetem, kjer bo na nekem bližnjem gradu stanovat, tudi na B t* d. Najbrže oblice tudi Bohinj.
I Bleda te piše: Letos kaže, da pride semkaj nenav&dno mnogo tujcev. Dokaz tega te, da je oddanih že precajenjo stavilo privatnih stanovanj. Od ranesljive strani smo tudi izvedeli, da pride nas domaČi zdravnik g. dr. L Benedik za zdraviliškega zdravnika stalno sem. Velike važnosti je, da dobi nase zdravilišče več privatnih zdravnikov. V Opatiji je čez £0 privatnih zdravnikov. Upati je, da napravi dr. Beoedik moderne zdravilišče. Hikli, ki ga zdravniki niso priporočali, niti domačini podpirali, je postni na Bledo bogataš. Opravičeno je torej tuisliti, da bo domač zdravnik imel lažje stahsče.
Podaljšanje velikih počitnic Naučno ministrstvo proučava vprašanje o podaljšanju velikih počitnic po srednjih šolah. Počitnice naj bi se pričele s 1. julijem in bi trajale do 15. septembra, ko se zopet prične pouk. Da nadomeste šolske dneve, ki odpadejo, namerajo skrčiti med šolskim listom proste dneve. Načrte letos najbrže še ne izvrše, a za nekaj dni nameravajo le letos podaljšati počitnice.
Žrtev alkohola. V četrtek, dne 4. t. m., se je vračal iz Domžal zvečer proti domu pijani Janez Osredkar podomače Bašor, posestnik iz Doba. Ko je prišel do Majdičevega mlina v Viru, je v svoji pijanosti zašel v vodo, iz katere so ga drugi dan sosedje mrtvega potegnili. Zopet Žrtev alkohola, ki Ine zahteva na Kranjskem na leto samo 25 mil ionov kron, v denarju, ampak tudi celo vrsto človeških življenj v najlepši dobi.
v Domžalah? V „Kamničanu
irfdVso^e don ižalski veteranci udeležili velikonočne procesije z zastavo v vsenemških barvah, slovenske trobojne trakove, ki so jih dobili na neki slavnosti, so pa pustili doma. To je zavednost! Pred dvema letoma so vlačili Nemci Slovence zaradi demonstracije proti frank-furtaricam pred sodnijo, danes se pa sami postavijo v vrsto za nemško zastavo. In ti ljudje se ICiH       ■:z?vfdn?.jSlovencel
Hudobni fantje. 11. t. m. so se fantje iz Dravelj po naboru v Ljubljani dali peljati z iz-voščki v gostilne v Dravi je in Zapuče. Ko sta se voznika Ivan St?re in hlapec izvoščka Ivana ŠušterŠiča vrnila v Ljubljano, sta videta, da šot jima fantje z noži razrezali streho. Prvi iz-■ vošček ima »kode 40 K, drugi pa 120 K- Prav katoliško 'delo.
Bojeviti katoliški fantje. V gostilni Rafaela Potiska v Medvodah je bila v nedeljo plesna veselica, na kateri so povzročili prepir znani prepir ač i Jožef VerliČ, Franc Jenko in Jakob Jeraj. Jn Zato so jih pognali iz gostilne in zaprli vrata za njimi. Junaki so pa streljali v hišo, ne da bi koga ranili. Ker so hoteli z vso silo vrata odpreti, udrli so v gostilni ostati fantje za njimi in jih zapodil! v beg. Jenko je dobil dva sunka z nožem.
Družbo sv. Cirila in Metoda naj gmotno pospešujejo tudi volilni shodi. Na vsakem shodu katerekoli domače stranke so zbrani Slovenci, ki se posvetujejo, kako treba postopati, da se temeljem njihovih načel doseže več koristi za narod. Zborovale! in volilci* ob vsakem shodu in ob volitvah, spomnite se vsaj z malim darom družbe sv. Cirila in Metoda!
b Bohinja se piše: Vse naše gospodarstvo se uravnava tako, da bo v par letih tujski promet eden glavnih, ee ne glavni vir dohodkov večine prebivalstva. Umevno je torej, da moramo storiti vse, kar naj bi vabilo tujca v naše kraje. Tako naj bi telefon pač je lahko preprezal našo domovino bolje kakor jo. Tržaškim trgovcem, na katere moramo računati v prvi vrsti, bi bilo letovanje tukaj pač lažje, ko bi po telefonu dajali svojim t uslužbencem svoja trgovska navodila. Dolžnost mc-/ < rodajnih krogov je, delati ua to, da bi se telefon w} naših krajih napeljeval čim preje. Obračamo se tem potom na slavno deželno zvezo za povzdigo tujskega prometa, na one na Bledu in Bohinju, kakor tudi na vse prizadet« občine, da začno skupno akcijo v ta namen. Mogoče bi se dalo tudi železniško ravnateljstvo v Trstu in železniško ministrstvo opozoriti na ur stvar. Zal, da ravno železniško ravnateljstvo ni naklonjeno napram, ki so tujcem na korist
Ali se Hvali jokajo T Vsakdo je že slišal pregovor o krokodilovih in mačjih solzah, a ravno pri teh dveh živalih še učenjaki dcaedaj niso mogli dognati, ali res pretakajo solze. Pač pa pripovedujejo potniki, ki so potovali skozi sirijsko puščavo, da so se konji jokali vsled žeje, Tudi pri mezg h Je baje opaziti, da točijo solze, ako se Upodttknejo
mM
in ranijo na nogi. Isto se pripoveduje o kamelah. Opica često krat glasno zajoka, Sloveči lovec Schii-kng pripoveduje o žirafi, ki je glasno jokala, ko SS jej obstreljeni približal Tudi ježe so lovci te videli jokati, kadar izgube mlade. Gordon Kuming pripoveduje, da je videl smrtno ranjenega slona, ki se je jokal.
8pomin izgubila pet let. Pred petimi leti so sprejeli v Berolinu neko Žensko v bolnico, ki je pozabila na svoje ime in ns svoje prejšnje bivališče. Čez pet let pa se je bolnici Herman iz Danciga popolnoma vrnil spomin.
Dnanajstinpoi atUiosov dobljenih v 34 urah. h Llverpoola poročajo, da je neka znana tamošnja špekulacijska tvrdka v Bombavu dobila v 24 urah dvanajstinpol m liona frankov. Podrobnosti te ogromne kupčije niso še znane. Toliko se pa ve, da se je le več časa pripravljal načrt za ta srečen uspeh.
Botra 700 otrokom. Nedavno tega je umrla v Logatcu 65 letna gospa Tolazijeva iz znane slovenske rodbine. Kakor čitamo zdaj, je bila ranjca botra najmanj 700 otrokom.
Krava požrla okolu 400 K papirnatega denarja. Na veliko nedeljo popoldne je sel Franc Šinkovec, posestnik živini pokladat. Prej pa je vzel denar in si dejal v žep. Ko je dovršil svoje delo, je šel k popoldanski službi na Cešnjice. Ko je prišel domov, je pa pogrešil denar. Sedaj premišljuje, kam bi ga djal in spomni se, da ga jo d jal v žep, v žepu ga ni, gre brž gledat v hlev in kaj vidi — v žlebu je ležalo nekaj drobiža ni kronic, nekaj pa pri prednjih nogah, kar je pa bilo papirnatega denarja, je pa vsega požrla krava z denarnico vred. Gospodarji, ne nosite po nepotrebnem denarja seboj.
Najsrečnejša občina ne samo v Evropi, ampak tudi na celem svetu je gotovo malo mestece na Nemškem z imenom Kligenberg. Tam ne poznajo občinskih davkov prav nič, ampak dobi še vsak občan iz mestne blagajne 360 kron na leto. Tolike dohodke ima mestece iz velikanskih plasti lončene ilovice, ki je mestna last in ki prinaša na leto tako velik dobiček. Kakor pravijo, bodo te plasti nelzčrpljive še dolgo vrsto let, tako da bodo še dolgo izplačevali občanom na leto onih 360 kron, za katere smo srečnim meščanom Klirigenberga prav lahko nevoščljivi.
Brata iztaknil oko. Strašna nesreča sc je pripetila v Šennvu »a Češkem. V odsotnosti staršev je sunil 2 letr.i deček svojemu 8 tednov staremu bratcu nož v oko. Mati, ki je takoj pritekla vsled strašnega vpitja v sobo, je izvlekla nož, kateri je globoko tičal v glavi. Otroka ne bo mogočo rešiti.
Viharen Shod češke duhovščine. V Pragi se je vršil 2. t. m. shod zveze češke nižje duhovščine. Shod je bil tako viharen, da ga je hotel vladni komisar večkrat razpustiti. Shod je protestiral proti odredbi episkopata, ki je zvezo nižje duhovščine razpustil. Udeležilo se je shoda okrog 200 Župnikov in kaplanov, ki so zastopali nad 2000 pooblastil. Ko je tajnik nadškofijskega ordinarijata v Pragi predlagal, naj se društvo podvrže ukazu episkopata, so zadoneli protestni klici: tega ne storimo! Predsednik je dal na glasovanje predlog glede razpusta zveze. Za predlog je glasovalo le malo zborovalcev, ogromna večina ga je odklonila. Zborovalci so se v največji razburjenosti razšli. Ker je predsednik društva odstopil, se skliče nov občni zbor, ki bo volil novi odbor. — Kakor poročajo Češki listi, so nastopili in
frotestirali na shodu tudi proti izjavi iubljanskega škofa Ant. Bonaventure, ki jo je podal o Češki nižji duhovščini v ljubljanskem ordinarijatskem glasilu. Predsednik shoda kaplan P. Kojdt je imenoval postopanje ljubljanskega škofa častikrajo za češko duhovščino In izjavil, da bodo, ako treba, svojo čast branili tudi v Rimu. To je pač precej krepka za klepc-tavega ljubljanskega škofa dr. Ant Jegliča. Radovedni smo, kaj pereče k temu za .čast božjo" vneti ■ Slovenec"!
Izpred sodišča.
zoper naravo.
'"i   "i '{'';'.
Zaradi hudodelstva s živalmi je bil pri tajni obravnavi An dre i Kopač, pastir v Zgornji Senici, obsojen na štirj mesece težke ječe.
Miaister sa — •traka. Na Angleškem hočejo
uvesti zakon, s katerim dobo tudi otroci svojega ministra. Edina dolžnost «ministra za otroke* bo, da se bo brisral za vrgojo in za nravne in socijalne razmere otrok,
Jedilni U itak opic. Za cesarski zverin jak v Srhonbrunnu pri Dunaju so naročili preti kratkim dve opici z otoka Sumatre. Na potu sta živali nekoliko oboleli, zato ju je takoj po prihodu dobil v ozdravljenje profesor Kechner iz državnega živino-zdravmškega zavoda Sedaj sta opici že zdravi, toda ne še popolnoma, ravnajo torej ž njima kakor z ckroalci. Da si ne pokazita želodca z evropsko hrano, jim je prepisal profesor dieto, katere se morata točno držati. Sluga jima nosi vsak dan v železni kurnik posebno hrano, in sicer zjutraj ob pol sedmih kakao z mlekom in mhar (cvibak). Ob četrt na dre popoldne, govejo juho, goveje meso, zelenjavo, kašo s sirupom, vkuhano sadje in vino. Ob petih popoldne belo kavo s suharjem, fige, datelne, rozine, mandelne i. t. d.
Znani Leon Tszil ki jo pred 20 leti za nos vodil papeža in vso cerkev, je umrl bb/.n  P ii'.a.
Milostiva gospa,
aH veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izrecno poudarjati lm* »Kathrelner« f
Mer se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez Kse/j vrlin, s katerim/ se odlikuje Hathrelnerjeva kava.
a.
Zakaj la
Hathrelnerjeva Knefppova
sladna kava
Ima spričo posebnega načina svojaga proizvajanje vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite ai torej natanko, mflo-ative gospa, de dobivate pristno Kathreinerjevo kavo sftolj v sa» prtih isvirnib zavojih s napisom: >KathmuerjevaKneippoTa na kava« in s sliko iopnika Kneippa kot varstveno snaznko.
rv
Loterijska srečka dne 14. aprila t. L
Gradec 84  49  81  8 87
Današnji številki je priložen „Slovenski Tehnik št. 9.
Zahvala.
Podpisani izreke, tem potoni prtsrčno zahvalo vrlemu zdravniku blagor, gospodu  dr. TlčVarJu I* Kranjske
gora za njega trud in ozdravljenje bolezni •»vinjene kolike* (Dleikolik), ter gospoda dokloija vsakemu toplo priporoča. 71 Rateče na Gorenjskem, 17. sprda 1907.
Alojzij Cuznar
c. kr. nidar.
1
I
I
rT)đstir)
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno var it veno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga pri« mefla krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričsjo o velikih uspehih, ki se dosefejo s masUnom.
Tovarniška zaloga: 286—10 Lekarnar Trnk6o*y, LJubljana
^j^i^t^r^tT^^t^n^r^mi^tSi
286—10
Ja... J
latfBsiSlittfi
JVCestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke--=
tnui oitlou y,nm\
u
II (p
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. I- 84
Stanje vlog K 4,175.976-80.   Stanje hipotečnih posojil K 2,477.131*41.
H
?o najnižji ceni
sc prostovoljno popolno razproda
špecerijsko ln galanterijsko blago, kakor Uto, moka, steklenice, razne igane pijače, konjak, mm, siivovka 1. t. d., itacunski oprav*, razna pohištva ln druge reči po umrlem trgovcu gospodu 7:1
parolu fabianijti
v Kranj tx
Glavni trg, hiš. štev. 105.
i
stara in uovn in vse, kar zraven spada, potem harmonike vsake vrste tudi stare in nove, raketa in vsake vrste umetal-negaognja, dežnike« galanterijsko blago, ženski predpasniki in še veliko vrst drugih reči, skoraj vse, kar si kdo želi, se dobi pri meni po zelo nizkih cenah.
SEME,
t»!'l*JUBf0
deset najboljših vrst, hicerno
pravo
ko steno moko za gnojilo
prodaja
Iti t l-l        o':/:  «fj  j  ,1f, ,^ Jlf't •.,
i»n r.ibi itr«i)jvvriq *j«*v ^sifrvsiĐS
a a #
slo.
iagreb.
We ;.«(<
» • , ■.;••."•.';/» ,'./*iab 9$Mft| »ioi«i{
•   ! t) si o|i9i»t9fZiaii inh i,«ien m a ,:>čmi
,v»iuJi$CKf lisi
Uranza.
Se priporočam
70 8-1
pavel Bizjak
Kranj, štev. 102.
jVL Kant V Kranju
Kr. hrv-Blav-:lalm. del. vlada odlok od 31. Jul. 19001 it v. 3767.
Velecenjena gospodinja I
^HSL »   i. itffti fcjpvjDibpiM ob foihq s( o#
" aiorfo^tis
X3tp— - —     •        - -        ■ - orna«
■ '     -b j       »MOD UKpiiefl v [ii^lvii tiitfa*V0K OlIlV Ofo
Nikar si ne pustite dopovedovati, da med pridatkom in pridatkorn nI nobenega razločka, --ter ostanite pri kakovosti katero ste že sami preizkusili in katero že od popreje po-
a *   • ,f"''k '      . t '    ilij/un i,t\ ot ,il«0HV8la iitsn bit ihd<,b
znate, namreč pri
pravem : Franckovem : pridatku za kavo v lesenih zabojčkih alt pa v papirnatih zavojih,
izdelanem Iz surovin domačega poljedelstva, od domačih delavcev v domači
rni
• itkvl Umiri-/
: Zagreb.
lillletai liirs|ofl
08 liste
priporoča slavnemu občinstvu v nakup
AttffftŠlc0 %fA9is^lfs9
Od B gld. - dO 20 gld.        56 12-3 ti|o«mmllt- tn^i ,*W«wo« „ l____.     K._iUkau4 «t s,____m «Li*i
Pravi : Franck: |: pridatek za kavo :| pridobil si svoje sloveče ime nikakor ni skoz hrupno reklamo, ampak istinito le skoz svojo :izborno kakovost: ter je zategadelj njegova priljubljenost v polnej meri utemeljena.
esc ontonra It
lafftfd ŠVO Moto 9| odtisi v
od B gld. — do 20 gld.      56 12-3
košarice in kovčeke
kakor tudi razno galanterijsko ln špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo ln drobno. Nadalje op^orim slavno občinstvo na prsne „CARAMELLE", najbolje sredstvo zoper kašelj, naduho in razne notranje bolezni, kom. 10 ln 20 kr.
Fateol
redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr.
Andropogon
steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanju las.
MII0880V0. Karto za Igro, Palice. Srajce in nogavice. Čepice za dečke in odrasle. Pipe za sode najboljše kvalitete (Elbenberen).
Najboljše strune za gosli, citre in kitaro. Pelinkovac
liter 1 goldinar 20 krajcarjev.
Preblavica (Preblan-Sanberbrnnn)
1 zaboj gld. G'50.
Blagovolite toraj pri trgovcu zahtevati ne kar na kratko: „Pridatek za kavo" ampak izrecno : Franck: namreč staroznani
tshobM ni alnO .v«
pravi : Franckov: pridatek za kavo iz zagrebške tovarne ter ne glejte pri zabojčkih in zavojih le na barvo papirja, temveč pazite natančno
' •   n I »I •■ r.  -[A i
na ta natisnjeni podpis: ln te varstvene znamke:
1 • ■     .'    TO/J  »   »•..li-/'-iv»   Oj.tf   jf,   ,,J*p ,
Zagreb.
Varstvena mamka. Varstvena znamka.  Varstvena mamka.
kajti le v tem slučaju imate polno jamstvo, da uporabljate istinito dobro blago. —
d. xsmi.ii.
■ i
i i
cii«# vr • .i^i j       LWl rjJtoaob
, oi iti
¥ Javna IjtidsHa Riznica Jarodnc čitalnice" V Kranj«. ¥
Knjige se iiposojajejo vsak torek in soboto ob 1 \ H. do 8. ure zvečer, damam pa vsako sredo ob isti uri. Za vsako knjigo j« plačati 4 vinarja, ki se porabijo sa nabavo a »t h nji Vsa pojasnila daj« knjižničar ob navedenih urah, kjer je razpoložen tudi imenik knjig.
Vrhutega js častitemu občinstvu na razpolago en prepis imeniki v kavarni «Jlfor» drugi pa v kavarni «8plichal».
■
uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata «-3 za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
1'olrtcga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nada iskreno ljubljena sestra, svakinja, teta i. t. d., gospodična
Frančiška Benodik
danes, dne 18. aprila t. 1. ob 8. uri zjutraj po dolgi, zelo mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 54. letu svoje starosti, mirnu v Gospodu za* spala.
Pogreb se vrši v soboto, dne 20. t. m. oh 8. uri zjulraj s sveto mašo iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. 09
VStražičču pri Kranju, 18. aprila 1907. Marija Benedlk roj. Tratnik, svakinja, kValentin Benedik bral, vsi nečaki In, nečakinjo.
Nova trg
nl/in d galanterijskega, norimberškega ter modnega blaga. U VIII d ^| Na drobno in donelo!
Anton Adamič v Kranju
nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl.
priporoča svojo veliko zalogo priznano najboljših 58 52—4
tržnih tašk znamke „Ernol", ročnih in potovalnih kovčegov in korbic.
To arniika zaloga otročjih vozičkov od 4 50 gld. do najfinejše vrate.
Vonce in šopke, mašne knjižice, rožne venoe, verižice ia na vrat ter vie drage potrebščine za
po najnižji cenf.:
Slamniki
za dame in gospode, defike in deklice v bogati vsakovrstni izberi, istotam se okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi zraven spadajoči okraski po ugodni ceni.
iS
CA
2
iS
Gft
C«
C«
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu In na deželi, da ima veliko zalogo različnih
(mrtvaških trug)
katere bode od danes naprej vedno MT po najnižjih cenah 'M prodajal.
Obenem še omenja, da ima tudi
in
Za cenj. naročila proseč, zagotavljajač najsolldnejšo postrežbo, beleži
■
z odličnim spoštovanjem
61-3
■
■
Anton Dru kar
aizarsti mojster i Kranju =
h. »te*. 56.
l
S? JO
i
«0
4B
5X
YPV
Prodajalka
dobro izurjaaa t ustani trgovini, nc pod SO let stara in
učenec
s oobrtai tolikimi »pričevali, namsčine v«M, iz poltene hile □a deželi, sprejmeta m pri Urniki       67 3
3. Razboršek
Šmartno pri Litiji. Šivalni stroji in kolesa
Tovarniški ttloft 226—25
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoma •toj« najbolj priznan«
Siv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanj« zastonj.
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
te priporoča v ridtlovanje vsakovrstnih polk za lovce in strelce po nnjnovejSih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare tamokresnlce, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih toćno in dobro isvriuja. Vse puAka so na c. kr. preizkusevalnici in o J mene preizkušene. 204 62—28 Iluatrovanl uenltol ac««tor»J.
HOTEL „ILIRIJA"
6958 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Gene niske.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
Novol
Novo!
=violah
izdelane
li močne kovine, fino ponikljane. Luč je kraana in polovico cenejša kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem , obrtnikom in sploh vsakomur.   179 26—7
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
|jjjK§
Dobi se samo pri:
•C. J. Ivanc-u
Ljubljana, Bolne nlioe, it. 8.
priporoča svojo veliko zalofo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsak« vrsta, dalje budilk«, sir« mm nihal«, prstan« in verlilce, po najnižjih csnah.
tm Popravila M
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji hlltn 201etni skulnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo »e budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„IMTACT".
Kolesarske potrebščine
NH. Ako telite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarlje niti izuceni niso. 17—11
Samo
6 dni
jtovrc-]Ycw-torl(
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bizd, Pariz is JtaVrc V AmeriKo.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
Cd. Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
v LJubljani. Dunajska cesta 18
v novi nisi € Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».      4 25—14
Naznanilo.
Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja t. 1. svojo
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, Žepne ure po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Cene za popravila so kljub veliki draginji
bres konkurence.
Iatotako se popravljajo tudi šivalni »troji točno In ceno.
Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
i* -is Otokar Jedlička.
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svuji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 80 let, se ml je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brada In la«, proti Ispadanju brk In las in to je KAPILOR št. I. On deluje, da laaje In brka postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj In vaako drugo kožno bolezen glavo. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in znhvalnio. — Stane franko na vsako posto I lonček 8 K 60 h, 2 lonoka S K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom 10 20—14
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje Je najceneje.
a
a> a
>o e
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih ge prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
OB
sr
3.
CA
i
CA
f SingerKo., akc. druž. za šivalne stroje §
o. 86 62-16 Kranj, glavni trg 192.
tU -----
Zaloga olja, šlvank ln posameznik delov. Nad 5000 fllljalk  po vsem svetu.
V/1
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že već" nego 80 let, se mi je posrečilo isnajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR itav. 2. Povzroča, da pootansjo lasje dolgi In gosti, odstranja
praha] In vaako kotno boloaon na g »avl.
vsaka družina. Imam premnogo zahvalnie in priznalnic. na vsako pošlo lonček 3 L 60 h, 2 lončka 5 K.
Naroča naj se samo od man« pod naslovom
Naročila nnj bi si ga Stane poštnine prosto
10 20—14
PETER JURIŠIĆ
lekarnar t Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
CT O
ftj C"
54
2431
Tonnies
tovarna ta stroje, teieco ia kovinoliTprna v Izubijani
priporoča kot posebnost iage la vsa strojs za
obdelovanje lesa. Francis-iurbine osobito za lagine naprave zvezam
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do S v. za konjsko silo in uro.
^^^j^a^j"^^g^^^   It vsakovrstna ključavničarska dela kakor
štedilnike, nagrobne in vrtne ograje, železna vrata in okna. balkone« vsakovrstne okove i. t. d. i. t. d.
86 10-7 te priporoča
NajboljSe kosmetlčoo
ZObOčlstllno sredstvo
Jtdihvaletj
0. Seydl
Čjubljana, SFitai.-St"'aru,'!'
M
Večkrat premiranol
Glinaste peči —
štedilnike, banje ia kopeli, kak« tudi kipa, vate ta draga glinaste iidelke v vaeh barvali, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarn« peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Rudolf Floriančič
al
kllučavalčar KRANJ, predmestle, Pnigrad štev 32.
Poprr?M15« izVr$c točno In solidno.
IT). ^odkr«j5«k
IVjublj
140-87
hizer za dame in gospode
8v. Petra cesta 35. Filijalka na-sproti hotela „Union"
'vjsttm I alt«
priporoča za gojitev laa in
za umivanje gin ve svoj zdrav nisko priporočeni  gorko in
mrzlo zračni gufiilni aparat Suftt brez nad
letne vročine. Ne provtročuje
ftkrčenja las. Vpliva dobro na
pospeševanje rasti las.
Zaloga vsakovrstnih
vpietK ttrltealli li zmM lu
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
oVi $Wajai stroji
so najbolju sa družinsko rabo.
m
Šivala, pošivavajo, vežejo. - So nedoaeinl ia obrtne afrtfc - Sifajo naprej ia
nazaj. — af Teko sa krogljlcah! -*M
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni frg 19._m-*_na
i (
Koccjc
na gradu.
t)
O Aleksander Ambrožič
urar in trgovao na Bleda
aoiO stalth
dalje vsakovrstnih ftenskib in budilnih tur, rertiio, prstanov, uhaaoy i. t. d., vse po naj-;9_5o *itah.
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Ameriko Je s parnikl ,Severnonemškega I*loyda'
iz Bremena v ]¥ew-york
s cesarskimi brzoparnisj Kaiser Wilhelm DL, Kronprlns Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. -r> Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dal
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Izubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it 35
nasproti obceznane gostilne «Pri starem Tialerju>.
Odhod iz Izubijane je vsak torek, četrtek in soboto. VSa potovanja se tikajoča po* jasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, redna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadna države kakor: Colorabo, Mezito, Californija, Arizona, U lah, \Vyoming, Nevada, Oregon in Wasbington nudi nale drnitvo posebno ugodno in izvan* redno ceno čez Gatdeston. Odhod- na tej progi is Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Ruba, Buenos Airos, Coiombo, Sfngapore, v Avstralijo itd. itd. 3*28—28
Kupujem staro zlato in srebro po najvlSjl jj^1^;
jtjr^~mhr rs *     *** '   ' i" W
JOS. WEIBI
J. SpreitzerjeT naslednik
LJUBLJANA,
Hlomakovo   ulloe   *t. 4*
Stotao-mtio 13 tontnikcllsko allsCavilCarstvo.
Žlftno omreaje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, vesna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, Štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 74-35
valjioni zastori (RoUbalken).
§8 36-7
Fr. Čuden • urar II
LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana
r..rjro2a svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov«
Raz peča vam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom. Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjem) JU brezplačno in poStnlne prosto. isr
brezplačno in poStnlne prosto. Ktpijem staro zlato ta arekro po najvišji dnevni ofH
krojaški mojster
Radovljica it. 41
JmmIm it. 10
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrat oblek 11 gospodo, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek ta ogrinjal tir havelekov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno In poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčntki najboljšega izdelks ter se sprejemajo tudi popravila, is4-4i
Vaj cenejša in največja domač* eksportna tvrdka.
Raiposiljanje Ivicankih ar aa vse kraje svetal
Urar in trgovoc
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ar, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kl, verlilce, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega radelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares Uno in ceno, Je to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav-
t. 'm s« kateri le pošlje laston] In poštnine *a,    < dobrim »k«.
št 601.  Nikelnanta ankw mnootoar- Hoikopf. kolege, gld. 2 if
CTtfa   srebra , i I dvojnnUm trtim ire-
f ^
St 606. Prara irebrna «ilin-
braim
prosto.
+fttmw+m Moške ure, 1 tretjini naravne velikosti.
kolesjem gld. 6 % in naprej.
6-16
£ Ejubljana (Kolizej) \\* t a It g Marij« Terezije cesta
mimmiouur« nome comcoum-
ZobOteboKnf StCt)€
Oton 5cydl
pri g. dr. E. Olobočnikn ¥ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVHALHICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje luo-44 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh eensdi. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
i9 26-16 zalagatelj društva
C kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna opran za vile. specijaliteta: Gostilniški atoli.
Modrocl Iz žlčna-tega omrežja, epi-danske trava tlt Ume, prve mte vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okratki.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, osle garniture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju.
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadruga a omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
eemmw* eXM 01 ~wamm W*w    ^« i2 lo ^sWi
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posolila se dajejo na vknjižbe po BVi0/©, na menice pa po 6°/0. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161-88
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vzzlčkl  po vsaki oenj.
čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stati' sko ogledalo.
,Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec.
Škofji Loki g. M.
2 i gon, trafika,g!, trg;
Tržiču g. J. Ahaci č, trgovec;
Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika;
Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bisirici
g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika;
LJubljani gdč. Jerica Bo loti č, Prešernove ul. št.52, in trafika v Še-lenburgovih ul., št. 6.
Izdaja konsorcij »Gorenjcu«.
Odgovorni urednik Lavoilav M i k u i.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.