KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino GRADNJA DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH tine lenarčič Prihodnje leto bo deset let, odkar je bilo slavnostno odprto novo kulturno središče — Delavski dom v Trbovljah. Čeprav je po- teklo razmeroma že precej časa od začetka gradnje pa tudi od dneva otvoritve, vzbuja gradnja te velike stavbe še vedno določeno pozornost. V naši ožji pa tudi širši domovini je malo objektov, ki se lahko merijo po svo- jem obsegu, funkcionalnosti, graditvi in obi- sku z novim delavskim kulturnim središčem v Trbovljah. Edinstven pa je najbrž primer pri nas in tudi onstran meja po načinu orga- niziranja, izvedbe in poteka njegove graditve. Da ohranimo sedanjemu in bodočemu rodu vsaj nekaj osnovnih podatkov o pripravah in poteku njegove graditve, navajamo^ v na- slednjih vrsticah nekaj informacij. Trbovlje so bile pred zadnjo vojno znane predvsem po premogovniku, cementarni in elektrarni, zlasti pa so bile znane kot nekak center revolucije idej in dejanj proletarcev zasavskih revirjev. Čeprav kopljejo v Trbov- ljah premog že od leta 1804 dalje, niso imeli rudarji praktično nobenega kulturnega doma, ki bi bil primeren za uprizarjanje vseh vrst kvalitetnih prireditev. Posamezna društva in organizacije so sicer imele manjše domove, vendar je ostal problem osrednje kulturne institucije vedno odprt in nejasen. Spomladi 1947 se je na pobudo Lojzeta Ribiča zbrala skupina dela voljnih domačinov, ki so iz lastnega nagiba in iz ljubezni do svojega domačega kraja hoteli sodelovati pri gradnji novega kulturnega doma v Trbovljah. Pripravljen je bil načrt za njegovo gradnjo vzdolž novo zgrajenega športnega stadiona. Objekt naj bi služil kulturi in telesno vzgojni dejavnosti. Zavoljo različnih mnenj in suge- stij republiških organov in spričo nastalih gospodarskih težav v naslednjih letih je gradnja ostala neinteresantna. Ideja o dejan- skem pričetku gradnje pa je ponovno vzklila 4. marca 1952. Na pobudo Alojza Ribiča, di- rektorja rudnika Trbovlje-Hrastnik, je skli- cal takratni sekretar mestnega komiteja ZK Jože Piki tega dne zastopnike vseh prosvet- nih, kulturnih in telesnovzgojnih društev ter organizacij na pogovor z namenom, da se porazgovore o stamju kulture in športa v Tr- bovljah. Pravi cilj pogovora je bil — gradnja novega delavskega doma. Potrebo po novi gradnji je Ribič utemeljil s tem, da je obsto- ječi delavski dom star in dotrajan, nefunkcio- nalen, nehigieničen, majhen, skratka nepri- meren za nadaljnje delo na kulturno-pro- svetnem področju. Omenjena je bila misel, da bi zgradili nov dom na temeljih dečjega in kasneje trgovskega doma v Vodah, tj. na Trgu revolucije, kar pa se je kasneje izkazalo za neprimerno iz različnih vzrokov. Iniciativni odbor, ki se je odslej že imeno- val gradbeni odbor, je na svoji prvi seji dne 28. marca 1952 po živahni razpravi določil lokacijo, kjer dom sedaj stoji, tj. na platoju med rudarskim in starim delavskim domom, predvsem zavoljo njegove lege v centru me- sta, deloma pa tudi iz tradicionalnih razlogov. Rudarski dom je bil revolucionarno žarišče, stari delavski dom pa torišče dela na kultur- nem in telesnovzgojnem področju drugih na- prednih delavcev. Vsak izmed obeh domov je opravil v trboveljski zgodovini svojo po- membno vlogo, vendar pa je oba čas prerasel. Potem ko je iniciativni odbor utrdil svojo organizacijo, dobil prva denarna sredstva, je tudi že določil približno velikost in vrste pro- storov. Sprva je kazalo, da bodo nastale večje težave pri izbiri projektov, ker so nekateri arhitekti, ki so imeli izkušnje na tem področ- ju, ponujeno nalogo odklonili. Nastale pa so večje težave in prva preizkušnja med samimi člani iniciativnega oziroma gradbenega od- bora. Nekateri so brž popustili, brž ko se je akcija dejansko pričela tudi izvajati in ko so prvič podvomili v uspešen konec začetega dela. K sodelovanju je bila povabljena vsa javnost po časopisju in posebnih obvestilih, zlasti pa še kulturniki, strokovnjaki, organi- zacije, podjetja, oblastne in družbeno-politič- ne skupnosti ter posamezniki. Medtem ko so potekala pripravljalna dela pri urejevanju gradbišča, so projektanti pri- pravili programsko skico, ki je zavoljo dobre izdelave obveljala tudi kot idejni projekt. Slovesen pričetek gradbenih del je bil na nedeljo, 19. aprila 1953 ob navzočnosti okrog 500 občanov. Po otvoritvenem govoru je Alojz Ribič zasadil prvo lopato, delavska godba in pevci Zarje pa so nadaljevali s pro- gramom. Stekla je gradnja najpomembnejše- ga kulturnega objekta v Sloveniji. Nihče ni računal na to, da bodo sami domačini kos iz- redno zahtevni nalogi. Mnogi strokovnjaki, funkcionarji in mnogo občanov je s strahom zmajevalo z glavo, kadar so pokukali skozi odprtine plota na veliko gradbišče, češ, to delo ne bo nikoli dokončano. Vendar šlo je. Opravljena so bila sondažna dela, prestavljeno koleno potoka v dolžini 90 m, opravljeni veliki izkopi, izkopani in za- 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA betonirani globoki in široki temelji ter večja j rušenja. Tokrat je bilo pri nas menda prvič uspešno preizkušeno betoniranje z zapihova-, njem betona po ceveh od priprave do mesta' betoniranja. Do konca leta 1953 so bili zabe- ' tonirani temelji in zgrajen spodnji del obsež- ■ nega foyerja s kotlarno, sanitarijami itd. : Vmes je gradbeni odbor stalno pritiskal na 1 projektantsko podjetje za načrte, občani so i zbirali star gradbeni material, staro železo, | les pri kmetih itd. Z enakimi deli se je grad- ' nja nadaljevala vsa nadaljnja leta. Kot vedno pri takih gradnjah, je bilo pomanjkanje de- | narja na dnevnem redu. Po toliko letih stal- • nega zbiranja, posredovanj, da ne rečemo j prosjačenja v vseh mogočih oblikah in na " najrazličnejših instancah, hkrati pa prepri- , čevanje, da gradnja ne gre v škodo standarda I ljudi, pač pa prav nasprotno v njihovo do- ! bro, je nastopila določena utrujenost. Vendar ' pa ta utrujenost ni bila nikdar tolikšna, da • bi omajala zaupanje članov gradbenega od- i bora v končno dograditev, čeprav so biH iz- ■ postavljeni najrazličnejšim zlonamernim pri-; pombam preko radia, časopisov, na raznih > zborovanjih itd. Prav od teh smo pričakovali I največjo pomoč, rezultat pa je bil prav na- i sproten. Največje priznanje začetnemu delu •. so bili večkratni obiski tovarišev Kardelja, I Marinka, Sergej a Kraigherja, Lddije Šent- jurčeve, Vide Tomšičeve in številnih drugih vodilnih tovarišev. Vedno se je za gradnjo izredno zanimal Miha Marinko, tedanji pred- sednik Ljudske skupščine LRS. Zaradi ome- jenosti prostora pač ni mogoče opisati na tem mestu ne samo pomembnih, pač pa tudi ne j večjih del, ker bi bil prispevek preobsežen. Kljub neštevilnim težavam je bil dom do- grajen in slavnostno odprt 29. novembra 1956 ob navzočnosti množice domačinov in drugih prebivalcev Zasavja. Ob navzočnosti pet tisoč prebivalcev je najprvo orisal priprave na gradnjo, potek gradnje, pomembnost obj.ekta za vse Zasavje predsednik gradbenega odbora Lojze Ribič. Slavnosten govor je imel Miha Marinko, ki je takoj nato novo zgrajeni dom tudi odprl in predal javnosti v uporabo. Vsi navzoči so si nato ogledali prostore. Novo zgrajeni Delavski dom stoji v centru mesta Trbovlje na Trgu svobode. Po urbani- stičnem načrtu je bilo treba pred gradnjo odstraniti 5 zgradb, med drugim tudi stari delavski dom. Stavba stoji na koti 236 m, povezana je z gornjo in spodnjo cesto s širo- kim stoipniščem oziroma z rahlo naklonjeno rampo. Med krovno ploščo in podom v foyerju so prostori za občinstvo — dvorana in foyer. Arhitektonska plastičnost je dosežena z raz- gibanimi zamaknjenimi zidovi in z izzidki z valovitimi strehami. Zaradi posebnosti terena v Trbovljah ni bilo mogoče v centru mesta najti ustreznejše lokacije, da bi celotna zgrad- ba lahko prišla jasneje do izraza. Zato so pogledi na celoten objekt nekoliko zastrti iz nekaterih glavnih smeri. Na pročelju je večja kompozicija v mozaiku v skupni izmeri 84 m^. Umetnina ponazarja rudarjevo življe- nje na delu, doma, v družbi, kulturnem udejstvovanju, boju za svobodo itd. Vsaka od večjih dvoran ima svojo lupino, na kateri leži krovna nosilna konstrukcija. Pročelje Delavskega doma (Foto: Janez Kališnik) 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MozaiOci na pročelju (Foto: Janez Kališndk) Strop V gledališki dvorani je školjkast, v ki- no dvorani pa raven, oboje pa akustično pri- rejeno. Med krovno ploščo je viden obris obeh dvoran in prostor — stolp nad odrom. V domu so tile glavni prostori: a) vhodni foyer z blagajno, garderobo, okrepčevalnico, sanitarijami, b) glavni foyer, od koder je dostop v vse važnejše prostore; primeren je za obsežne razstave in zborovanja ter sprejme okrog 2000 ljudi, c) leva stranska dvorana je predavalnica s 150 sedeži, č) kino in koncertna dvorana ima 500 se- dežev; k dvorani sodi še kinooperaterska ka- bina z dvema projekcijskima aparatoma, d) gledališka dvorana ima nagnjen pro- stor, je brez balkona in ima skupno 464 tape- ciranih sedežev in 100 stojišč. Ima obliko školjke in obešen lesen strop elipsaste obli- ke. Orkestrski prostor je grajen za 40 god- benikov, e) gledališki oder ima vrtljivo krožno plo- ščo, horizont, odrski mostiček, galerije, že- lezen zastor in 16 potegov, dovozno rampo, potrebno število svetil in drugih instalacij, f) desna stranska dvorana je kadilnica, ki se uporablja tudi kot pevska vadbena soba, g) upravni del zgradbe ima tri nadstopja. Tu so delavnice, stanovanje, garderobne so- be za nastopajoče, shrambe, sanitarije itd.. h) vsa zgradba je podkletena. Ti prostori so namenjeni za kotlarno, skladišča kuriva, klimatske komore, cevovode, zračne kanale, transformatorsko postajo itd. Vsi prostori v domu so ogrevani oziroma zračeni s centralnim ogrevanjem kombinira- no s klimatskimi napravami. Delavski dom je projektiralo več projek- j tantov. Nadvse uspešna in izredno požrtvo- i valna sodelavca sta bila glavni projektant ■ ing. arh. Marko Župančič (idejni projekt, glavni elaborat, detajli, notranja oprema) in ing. Lojze Cigon (statika in armaturni načrti). Poleg teh dveh glavnih izvajalcev naloge so sodelovali še ing. arh. Oton Gaspari (grad- beni program, idejni projekt, glavni elabo- i rat), ing. B. Pogačnik (proračun del), ing. C. j Pogačnik (kanalizacija). Rudi Cestnik (kino kabina), ing. I. Wagner (železna strešna kon- strukcija nad odrom), ing. M. Pleskovič (pre- ložitev kolena struge), ing. B. Likar (vodovod, ■ toplovod, klimatske naprave), ing. Plazzerian, i ing. S. Metelko, E. Sonnenwald in S. Pečar . (električne instalacije), aik. slikar prof. Marij ; Pregelj (stenski mozaik), Fr. Soba in ing. S. i Hercog (vrtljivi krožni oder, železna zavesa, odrski mostiček in potegi) in ing. arh. J.' 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Černivec (nasveti in projektiranje odrskih naprav). Sodelovala so še naslednja projektantska | podjetja: Slovenija-projekt, Ljubljana (idej- j ni in glavni projekt), Elektrosignal, Ljublja- j na (projekt električnih instalacij), Zavod za | nizke gradnje, Ljubljana (projekt za presta- ' vitev kolena struge), Zavod za raziskavo ma- : teriala in konstrukcij LRS, Ljubljana (pre- iskava terena in preizkušnja gradbenih ma- j terialov), Elektro Trbovlje (načrt preuredi- ' tve transformatorske postaje) in Iskra, Kranj \ (načrt preureditve kino kabine in kino in- i stalacij). Izvajalci posamejnih del pa so bili: vsa \ dela pri izgradnji doma je vodil odbor za graditev delavskega doma Trbovlje, ki je bil hkrati tudi investitor, tehnično delo je izva- jal gradbeni oddelek rudnika Trbovlje-Hrast- ' nik (gradbena in deloma obrtniška dela), j strojna tovarna Trbovlje (krožni vrtljivi oder, železna zavesa). Kovinsko podjetje, sedaj Klima Celje (vodovod, toplovod in klimatske ■ naprave). Obrtno podjetje Rado Klenovšek,! Trbovlje (električne instalacije), Elektro-Tr-i bovlje (transformatorska postaja). Mineral, Ljubljana (teraco tlak, kamniti tlak, rustika), Strojno mizarstvo Trbovlje (strop v gledališki dvorani, oprema v spodnjem foyerju). Komu- i nala Trbovlje (garderobne mizice in orkestr- | ski prostor), Pleskarstvo-črkoslikarstvo, Tr- : bovlje (slikarska in pleskarska dela), Anton Žužek, Ljubljana (praskani stropni omet in j mavčna dela), Alfio Tambooso, Ljubljana j (mozaik), Alojz Zmuc, Ljubljana (svetila v j foyerju in gledališki dvorani). Tovarna Stol, ' Kamnik (vsi sedeži). Lava, Celje (parket), j Iskra, Kranj (kinoaparature), Obrtno podjetje S. Šinkovec, Ljubljana (dobava in montaža odrskih svetil). Kremen, Novo mesto (glavno vhodno stopnišče). Obrtniška dela, ki jih je opravljal investitor v lastni režiji, so vodili: kovinska dela — Franc Novak, kleparska in : krovska dela — Janez Zalaznik, slikarska in pleskarska dela — Ivan Lenarčič, mizarska dela — Viktor Simčič, tapetaniška dela — Viktor Dular. Tehnični vodje gradnje so bili: Mirko Ranzinger, višji gradbeni tehnik, ; Tone Božič, gradbeni tehnik, Silvo Rejc, \ gradbeni tehnik. Jelko Zoltan, polir. i V vseh letih gradnje, tj. od leta 1953 do j otvoritve 29. novembra 1956, je bilo pri grad- \ nji doma poprečno zaposlenih 68 delavcev' raznih strok, opravljenih je bilo ca. 80.000 j delavnikov, 34.000 prostovoljnih delovnih ur,, bilo je 36 lažjih nesreč pri delu, izkopane ■ zemlje je bilo skupno 8596 m^, vsa dela pa Gledališka dvorana (Foto: Janez Kališnik) 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SO bila opravljena v 1049 delovnih dneh. Za- zidana površina znaša 3.023 m-, etažna povr- šina 6444 in zazidalna prostornina 37.914 kubičnih metrov. Dom je bil zgrajen v glavnem s sredstvi trboveljskih kolektivov, občine Trbovlje, nek- danjega okraja Trbovlje, vseh delovnih ljudi, kmetov ter številnih podjetij po vsej Slo- veniji. Vsa dela v zvezi z gradnjo je vodil odbor za graditev delavskega doma in to ves čas gradnje popolnoma brezplačno. Sestavljali so ga naslednji člani: Lojze Ribič, predsednik, Milan Kožuh, pod- predsednik, Tine Gosak, član z nalogo, da zbira material. Tone Mahkovec, blagajnik, Tine Lenarčič, tajnik, Jože Cibej, član, ki skrbi za transport materiala, Franc Novak, član, ki skrbi za funkcioniranje mehanizaci- je in za razna kovinska dela, Mirko Ranzin- ger str., član, za tehnično vodstvo gradnje, Vencelj Miklavčič, član, za zbiranje materi- ala, Jože Skrinar, član, za zbiranje materi- ala in funkcioniranje elektroinstalacijskih naprav med gradnjo. Glavno breme vsega dela je ležalo na plečih Milana Kožuha. Bil je neuničljiv in izreden organizator dela v vseh pogledih. Poleg članov gradbenega odbora so tesno sodelovali z njim še naslednji sodelavci: Jo- že Piki, Lojze Dular, Ivan Sorn, Avgust Pov- še, Silva Pleskovič, ing. Vinko Prežel j. Juro Božič, Vili Knez, Karel Malovrh, Ivan Zu- pančič in Jože Leveč. Za otvoritev doma 29. novembra 1956 je bil imenovan poseben odbor. Vodil ga je Tine Lenarčič. S sodelovanjem vseh kulturnih delavcev je bil pripravljen in izveden otvo- ritveni program izključno le z lastnimi moč- mi. Prva, tj. otvoritvena predstava v domu je bila drama Ivana Cankarja »Hlapci« v iz- vedbi gledališča Svobode-center Trbovlje, v naslednjih dneh pa so bile še naslednje pri- reditve: Opera A. Foersterja »Gorenjski slav- ček« v izvedbi Svobode-center Trbovlje, sim- fonični koncert domačega simfoničnega or- kestrai pod vodstvom dirigenta Albina Wein- gerla in 4 solistov, drama M. Kranjca Pot do zločina v izvedbi Svobode II Trbovlje, koncert štirih pevskih zborov Svobode-center, Svobode II in Svobode Zasavje, pod vod- stvom dirigentov Jožeta Skrinarja, Staneta Ponikvarja in Albina Weingerla, nadalje ko-j medija L. Fjodorova Matura v izvedbi Svo- bode-Zasavje, Trbovlje, koncert delavske godbe Svobode-center Trbovlje z dirigentom Antonom Hudarinom, prosvetni večer v iz- vedbi Svobode II, glasbeni večer malih v izvedbi glasbene šole Trbovlje in z dirigen- tom Albinom Weingerlom in končno za za- ključek družabni večer s plesom v velikem foyerju. Slavnostne predstave so bile v času od 29. novembra do 8. decembra 1956. Delavski dom upravlja poseben družbeni organ — upravni odbor, katerega imenuje na dve leti občina Trbovlje, poslovanje pa vodi upravnik. Vsako leto obišče raznovrstne pred- stave v Delavskem domu poprečno 240.000 ljudi. V domu imajo svoje društvene prosto- re: DPD Svoboda-center, gledališče, moški pevski zbor Zarja, mešani pevski zbor Slav- ček, mladinski pevski zbor, RELIK-revirski likovniki, lutkovni oder, nadalje glasbena šola z vsemi oddelki, občinski stanovanjski sklad in arhiv občine Trbovlje (v kletnih prostorih). V mnogih deželah so zgradili v preteklih stoletjih velike in znamenite stavbe — kul- turne, športne, poslovne, zdravstvene itd. in to mnogokrat na račun zemeljskega bogastva in pridnosti podložnih dežel. Danes predstav- ljajo te stavbe morda vsaka zase pomembno zgodovinsko in umetniško vrednost. Trbov- lje pa, ki so od začetka XIX. stoletja dalje dajale gospodarjem rudnika visoke dobičke, so se ponašale lahko le s stanovajnskimi ko- lonijami Dobrna, Žabja vas, Glažuta, Bukova gora, Polaj itd. Zato naj zgrajeni dom hrani spomin na vse trboveljske rodove in vse ru- darje in druge delavce, ki so v poldrugem stoletju z žuljavimi rokami in prepotenimi obrazi služili zase in za svoje družine boren kos kruha, pri tem pa imeli tako malo pri- ložnosti za kulturni dvig in izobrazbo. Služi pa naj tudi kot spomin številnim občanom, ki so darovali svoje življenje v zadnji vojni proti okupatorju za osvoboditev domovine. Delavski dom torej stoji. Brez pomena je, da bi podrobno naštevali številna potovanja, seje, sestanke, pomanjkanje materiala in še bolj denarja, posredovanja, prošenj, zataje- vanja itd. Vseh naštetih ovir ni mogoče re- konstruirati in prikazati z nobenimi bese- dami. Ob tem se moramo, če smo nepri- stranski, nekoliko zamisliti. Vsi člani gradbe- nega odbora so opravljali več let vse delo prostovoljno, brez plačila in nagrad, vendar pa z največjim optimizmom in dobro voljo. Kljub tisočerim težavam so hoteli postaviti 126: ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V centru slovenske premogovne industrije dostojen kulturni dom, preteklim rodovom v čast in spomin, sedanjemu in bodočim v ko- rist. Kulturna dejavnost v domu pa naj po- glablja izobrazbo, širi srčno kulturo, vzgaja poslušalce in gledalce v dostojne in izobra- žene občane ter jih oplaja z dosežki civiliza- cije. Temu cilju se Delavski dom v Trbovljah doslej ni izneveril in upamo, da bo v prihod- nje še uspešneje deloval v tej smeri. 127