8. Štev.
 v Murski Soboti, dne 8. mája 1921.
   Poštnina plačana v gotovini.
  II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN mm ŠIRINE K 1·—-
 Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA _____ 40 K ZA ČETRT LETA — — — — 20 K ZA 1 MESEC — — — — — 7 K
  Krajevna organizácija Jugoslovánske demokrátske stranke za Mursko Soboto in okolico.
  PRVI VELKI GYÜLEJŠ
  de se obdržo v nedelo, 8. t. m. ob 11. vöri predpodnévom v Murskoj Soboti pred hotelom Dobrai. Gučalo de se od vsej prilikaj Prekmurja, záto pridite vsi, moški i ženske, na gyülejš.
                   TANÁČ.
    Klerikálizem in mí.
    Da so v Prekmurji ládaíi Madžari, smo mi takšo formo ešče nej poznali klerikalizma, kak nam se káže zdaj. Tüdi politika za nás je nej bila tak važna, kak je zdaj. Tistoga cajta so ladali madžarsko
držávo grofje, bogátci in püšpeki, lüdstvo samou je nej melo nikše valáve pri ládanji. Gda so válastáši bilij, té so nam vsigdár samo gučali od peršonov, štere so gorstopile kak kandidátje : Glédali smo samo na peršone, prográma so nej meli, njuv program je bila mita. Kortešje, šteri so hodili okoli nás, obečávali so nam vse, ka njim je na pamet prišlo, ali mi smo dobro znali, da nam niti eden követ nigdár nikšega haska nej prineso, nej smo dáli nika na njuvo obečávanje, tistim smo dáli votum, ki smo ga meli, šteri nam je več pit-
vine pláčo za mito, to je bio edini hasek od naši Madžarski követov.
      Tiste cajte je ladala oligarhija, ništerni bogátci, grofevje in püšpeki. Za lüdstvo je nej bilou brige, vérsíveni stališ lüdstva je nej hip fundament öfieijálne politike, ali samo držávni stáliš in hasek bogátcov.
      V Jugosláviji láda demokrácija, to je lüdstvo je tisto, štero držávno moč gordrži, Vsaka politika se v takšo formo pela, kak to lüdstvo ali vékši tao lüdstva želej. Záto je zdaj prišo tüdi za nás cajt, da nam more biti politika velka rejč, ni eden človek ne Smej biti, šteri nema brige za politiko, Sakši človek, tüdi siromák, gnesden v Jugosláviji more pravico meti na politiko držáve, Sakši človek pride ednok do toga, ka vöpovej, kakša naj bode politika držáve.
      Záto valá gnesdén samo malo, šteri človek kak kandidát gorstopi, eden človek sam z svoje vole kak kandidát nonč nemre gorstopiti, ár kandidáte odebere sakša„partája, štera nekaj cajta postoji. Volilec, šteri juš má votum dati, nede se té spitávo telko, što je kandidát, ali štera partája je njega kak kandidáta zglasila. Vse té prilike more volilec razmisliti prvle, kak se odloči, za štero partájo svoj votum dá.
      Ena takša partája, štera vsigdár svoje kandidáte de gorpostávila, je klerikálna partája. Tá partája pod vsefelé iménom nastopa. Ednok kak „Slovenska lüdska stranka“ drugoč kak „Kméčka Zvéza“, drugoč pálik kak „Krščansko socijálna zvéza“. Vse té partáje eden program in eden cil májó : klerikálizem.
      Sakši človek se more vöspoznati. kaj je to klerikálizem. Naši bratje na ovom kráji Müre dobro poznajo klerikálizem, ár so skoron 20 lejt trpeli pod klerikálizmom. Mi tak dobro ešče ne poznamo, záto moremo se navčiti, ka ga vöspoznamo.
      Klerikálizem zastopa interesiranje ene kláse, to je popov. Mi to žé malo vöpoznamo, ár so prvléj prinas politikarje vsigdár tüdi meli en cil : zastopati interesiranje grofov, bogátcov. V tákšo formo klerikálizem ene cile má : ládanje popov. To ládanje pa ne ide samo za tem, ka oni skrb májo za naše düše, ka oni slüžijo Bogi, oni Želejo vsakšo formo vse prilike človeka ravnati v tákšo formo, kak njim hasek káže.
      Popevje in žnjimi zdrüženi bogátci ščéjo vse naše prilike ravnati. Pri vsem tem pa se vözgovárjajo na to, ka s tem se skrbijo za naše düše. Ali je na példo „Kmetijska drüžba“, štera skrb má za dobre vérstvene prilike kmetov, tüdi samo za naše düše tü? Popevje ščéjo komandirati, v štere penezne závode smejš svoje prišparane peneze nesti, oni ščéjo odločiti, kakšne železnice se naj delajo, kakšne so naj granice ene krajine, kelko naj má ena občina düš in vsefelé drüge stvári, štere z našov düšov nikše brige nemajo.
      Vera je vse drügo, kak pa klerikálizem. Vera povzdigne človeka nad vsakdenéšnje brige, ona nam guči, kak moremo svoj Žitek pelati, da spešimo svojo düšo. „Kmetijska drüžbo“, železnice, krajine, občine in vsefelé drüge reči so samo za to, da naš
                 LISTEK.
                                                       Monošter.
    Gda bode izvedena trianonska mirovna pogodba in bode določena meja med Madžarsko in Austrijo na eni stráni pa med Madžarsko in Jugoslávijo na drügi stráni, tedaj bode mejila Austrija na jugu na Rábo do Monoštra v razdalji kakših 15 km ; to se zgodij seveda v slučaji, ali či dobi Austrija takzváno »zapádno Ogrsko«. Ker je za enkrát naša severna meja v Prekmurji določena tak, da bode tekla po razvodji med Velikimi Dolenci in Strgarjevem, tedaj bi ostalo Madžarom južno od Rábe in severno od naše dozdajšnje demarkácijske linije kos zemljé, šürki kakših 8—10 km, dugi pa 18—20 km. To ozemlje se bode vrivalo v obliki klina med južno austrijsko in našo severno mejo. Nastao bi na té način geografičen položaj, šteri bi bio právi unikum in bi bio tak gospodársko, kak strategično nevzdržen. Záto je po našem mnenji izkljüčeno, da bode naša defini-
      tivna meja določena tak, kak tečé dosedanja provizorična demarkacijska linija, témveč pričaküvati je z vse gotovostjov, da se bode končno veljávna naša severna meja pomaknila proti severi do Rábe, na vzhodi pa do Monoštra.
      To pitanje je za nás aktuelno, odgda smo zasedli Prekmurje ; zakaj nam žé ob zasedbi nej bila odkázana od antante kak severna mejna linija Rába, se dá razlagati samo tak, ár tékrát ešče nej bila dogotovljena trianonska pogodba z Madžarskov in se ešče nej bilo znáno, da bode prisojena zapádna Ogrska, gdé živé skoraj izkljüčno nemško prebivalstvo, Austriji. Ali či bi bilo to žé tékrát določeno, bi bio Monošter žé od augusta 1919 v našoj posesti.
      Za nás nega nikšega dvoma, da se bode naša končno veljávna meja na severi določila tak, da bode tekla ob Rábi, štera bode za nás in Austrijo sküpna mejna linija. Na té način dobimo ešče sledéče slovenske občine; Monošter, Otkovce, Stefanovce, Andovce (na skrajni vzhodni meji), Slovensko vés, Šakalovce, Ritkarovce, Gornji Senik in Dolnji Senik ; poleg tej pa ešče 10 po večini
            nemških občin na záhodi. Kak hitro de se to zgodilo, bode postálo pitanje okrožnoga sodišča v Murski Soboti ešče bole važno, nego dosedaj. Nevzdržno za Prekmurce je že sedanje stánje, ár morejo hoditi Prekmurci iz oddaljenih krájev v 80—90 km oddaljeni Maribor ; to pot more večina njih napraviti peški, ár postaja Dolnja Lendava zavolo prevelike distance gornjega Prekmurja in slabih železniških zvéz ne pride v poštev. Kakša muka, zgüba časa in penez pomeni to za prekmursko prebivalstvo, je jasno, tak da se čüdimo, ka se naša justična uprava nej žé dávno začela brigati s tém pitanjom. Kak hitro nam pripáde ešče monošterski okraj južno od Rábo, té bi moglo biti to pitanje žé rešeno. Na to opozárjamo merodáje kroge žé gnes.
„Nemška Austrija“ ali „Austrija“ ?
              Tüdi Slovenci, kak Jugoslováni sploj govorimo in pišemo izkljüčno samo od »Nemške Austrije«, čiprav je to nazivanje držáve, ki ji je dála mirovna konferenca edino pravilno imé »republika Austrija«, ali na krátko »Austrija«, popolnoma
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
8. mája 1921.
Žitek lepšajo, vérstveni stáliš bogšajo uravnajo. Cil vere je Bog in spas naše düše.
      Klerikálizem pa zlorablja vero ; klerikálizema cili so, ka samo ništerni ščéjo ládati, drügi in to je velka večina, pa more bogati, póslüšati. Klerikálizem je kšeft, zloraba vere in Bogá. Vera včij, ka vse moremo vsi lübiti, pomágati eden drügqmi ; klerikálizem včij, ka moreš protiviti one lüdij, šteri po svojem mišlenji vérstveni stáliš pelajo, či tüdi so pošteni, pobožni lüdjé. Vera včij slobodo, nikši človek ne smej biti lápec drügomi človeki, klerikálizem ščé vse lüdstvo meti za lápce ništernim gospodom, šteri ládajo v klerikálnoj vládi. Vera včij : odpüsti svojemi bližnjemi, klerikálizem v dejanjih včij protivnost, maščevanje.
      Dosta bi se dálo ešče od toga pisati. V Prekmurji dozdaj nej bilo klerikálizma v tákšo formo. Naši dühovniki so bilij in So pošteni, Bogi vdáni in včijo lübézen in odpüščanje med lüdmi. Klerikálizma so nej Poznali, nej so ga ščéli med nami vpelati. Naši dühovniki so med lüdstvom spoštüvani, ár oni se brigajo samo za naše düše.
      Ali tam prek Müre poznajo klerikálizem v vsej svoji lagvosti, pa ga zádnje cajte ščéjo tüdi esi med nás spraviti. „Novine“ so za klerikálizem, zádnje cajte ga v vsakšo formo upelávajo, vodijo ga lüdjé iz prek Müre, ništerni sedijo v Dolnji Lendavi, ništerni pa v Murski Soboti. Lepi, miren Žitek, šteroga smo meli indašnje cajte v tom pogledi, nam ščéjo uničiti, naše spoštüvane dühovnike odvrniti od Bogá in jih spraviti za lápce klerikálizma.
      Mi neščemo klerikálizma, mi želejmo slobodo v našem verstvenom stáliši, mi satnij poznamo naše prilike. Mi smo poštüvali dühovnike dozdaj, da so nej bilij klerikálci, pa jih tüdi ščémo ešče nadale take meti.
      Živémo tiste cajte, da demokrácija láda, to je lüdstvo, to posébno v Jugosláviji. Tüdi mi ščémo pri tom pomágati in delati, ali samij mo se odločili, v kakšo formo. Dühovnik tüdi má juš pri tom delati, ali ne smej vero mejšati v politiko. Bog ne sliši v politiko, cerkev je za vse lüdij, nej samo za tiste, šteri klerikálizem za svoj cil májo. Naš vérstveni stáliš je preveč božen, ka bi lejko med seboj vojsko
     pelali. Sküpno delo je za nás sküpni blagoslov — to je naš cil.
      Klerikálizem bi pa nam bio v kvár, ár Prekmurji več vadlüvánj jeste. Mi pa tüdi vidimo, ka samo dühovniki ene vere nájbole politične cile, to je čisto svetske cile vöpovedávajo, to so katoliški. Prekmürci pa moremo vküper delati za svoj vérstveni stáliš, záto nam je klerikálizem velki neprijátel.
      Sto lübi svojo lástno domovino Prekmürje, tisti neimre želeti prinas klerikálizma, tüdi katoliški dühovniki nej.
Nastavitev
Jugoslovanske demokrátske stranke v Prekmurji.
(Dale.)
     Rejč se predá g. V i n c e Š e r ü g a, ki govori :
     V edinstvi je moč ! Tou valá posébno za Prekmurje i tou valá za nás, ki smo se gnes eti zbráli, da bi odločili, ali bi eti v najsevernejšem táli Jugoslávije nastavili Jugoslovansko demokrátsko stranko ali nej. Niti té organizácije so raztégnjene po celom orsági, tak, ka či se gder stéč kaj pripeti, da se v interesi prebiválstva i njihovoga vérstva kakši glás zdigne, te té glás po najbogši rokaj na pristojno mesto odletij, bodisi v Maribor, Ljubljano, Belgrád ali kama štéč, brezi da bi v nevoli kričéčim trbelo kama z domi hoditi. Odpomore se, kak se najbole more ! Program Jugoslovanske demokrátske stranke obséga vse pametne želenja našega lüdstva na fundamenti Vsi živeti ščémo ! V prvom rédi se bori demokrátska partája za národnost, v nadalnom pomejni za držávnost ; bori se pred vsém drügim za red i mir vsepovsédi v orsági ; bori se zatou, da postáne Jugoslávija močna i zmožna, bogata i srečna držáva. Gde je réd i mir, tam se lejko začne delo, tam se človek ne boji, tam se dobro počüti, tam je domá ; vsakši zná i pripozná takši orság za svojo domovino. Demokrátska partája se borij za napredüvanje človeštva pri vsej svoji poslaj. I záto zavráča tiste, ki lüdstvo včijo na potolážbo : Kak je Bog dao, tak naj bo ! Bog nás kaštiga, ár smo grešniki ! itd. Tou so fráze za tiste, štere je vtrága malo. dale misliti i vzrokam pripetne nevole s trüdapunim delom na sled priti pa za drügokrát z zbrojenov odpomočjov podkováni biti. Demokrátska stranka se bori v drügom táb za vse potrebne živlenske pravice brez razločka za vsakši stan bodisi kakšegakoli pozvánja i šterogakoli verevadlüvanja pa v šteromkeli kráji ; bori se s celov močjov v ednáko formo i v skládnosti med poednimi pozvánji na podlági posvečene pravice, da vsi živeti ščémo i moremo, bori se za siromáke i bogátce, za delavce, kmete, meštre, čestnike, itd. Trüdi se v mogočnoj meri za vse istinsko potrebno vsakšega brezi zapostávlanja zavolo verevadlüvánja, plemena ali jezika.
     Kak Známo, vsakša partája má svoje cile i námene, má svoj program. Razločki so navidež prosti a velkoga pomejna. Na priliko klerikálci se v prvom rédi skrbijo za doségnost čim vékše cerkvene oblásti. Njim bi najlüblenejše bilou, či bi mogli ves orsačko silo ali národno moč svetske oblásti pod palco rimskoga pápeža spraviti ; najmenje pa telko doségnoti, da bi cerkvena oblást v orsági neodvisna bila od svetske oblásti končibár na telko, kak bi tou cerkvenim voditelom rimsko katoliške vere nagájalo, da bi oni v orsági poleg svoje cerkvene oblásti ešče témbole lejko v svetski oblásti ravnali, približno tak kak je tou v prešnjem avstrijsko-vogrskom orsági bilou. Záto želejo autonomijo, záto želejo zgodovinske meje pokrajin obdržati, da bi zrele dáre krédi meli za nepözáblenoga njihovoga patrona ekskrála Károla, za varüváča
preminole dühovniške dike i sláve, štera se je ž njim vréd doj poškalila. V drügom rédi národ i državo imenüjejo i v trétjem rédi se tüdi kaj kaj za pápince brigajo, gda za krščenike kričijo i pávre lovijo. Što njim več dá, več poštenjá má ! Socijálni demokráti se po svojem programi edino samo za predpravice delavcov borijo. Radikalnejši nepripoznajo razločka v privátnom imánji liki ščéjo, da bi se ves vrednost med vse lüdij na glij raztálala, ár po takšem bi delavci nájveč dobili. Komunisti si želejo ves vrednost v sküpno drüžbeno imánje vsega človeštva spraviti pod komando za tou od lüdstva izodebráni továrišov. Samostojni slovenski kmeti so centralisti a v drügom rédi pa Se samo za kmete skrbijo. S tém bodi zadosta s prilikami od razločkov med partájami.
      Nadale bodi posébno omenjeno, da demokrátska stranka zavzeme stališče popolne verske strplivosti. Tou je, da se naj katoličani, evangeličani, kalvini, židovi itd. zavolo verske razločnosti medsebov ne bantüjejo, naj eden ovoga spoštüjejo, naj bode vsakšemi slobodno svoje verske dužnosti po svojoj voli oprávlati. V pitanji šolstva se je JDS. odločno za tou borila, da naj postánejo vse šole orsačke, včenjé pa živlenskim potrebščinam pripasano. Demokrátska stranka dela za tou, da se more nájbole málomi kmétskomi vérti pomágati do vérstvene zagvüšnosti. To more biti stálno močen podsek za vse pripetnosti v vérstvi. Rávno tak se skrbi za močen obstoj i zdrav razvoj meštrij, ki so prva trda podlága napredüvanja. Dobra i obilna produkcija živeža i drügi potrebščin v orsági pa tržce obsebi na vrlo delo povábi i vse tou pripomore delavcom do primernoga zaslüžka. Demokrátska stranka je celo svojo moč zastávila v slüžbo za raztálanje grofovski grüntov. I posrečilo se je njej žmetno pitanje agrarne reforme v istino obrnoti, v istino, od štere so si Vnogi niti senjati nej vüpali, ár je straj obijšo pred takšim delom proti grofevom i bogatášom. S tém je odločeno, da zemla pride v lastnino tisti vrlo delavni rok, šteri se po vsej pravici dostája. Demokrátska stranka je pripomogla rešiti pitanje prekmürski delavcov (šlavončarov) v tou formo, da naši delavci slobodno idejo tüdi na Vogrsko, samo da se more gazda s svojim imánjom ali s kezeši dojzavézati, da on delavcom prislüžek v zrnji i penezaj po pogodbi vöpláča, či bi se pripetno rávno zrnje nej püstilo prek meje domou pelati. Demokrátska stranka je pripomogla do potrebne postávne prepovedi, da čestniki i duhovniki ob priliki oprávlanja slüžbe ne bodo smeli politizirati, kak so vnogi predtém delali.
     Prijáteli réda, mira i dela za napredüvanje, nájdejo v demokrátskoj stranki najpripravnejšo organizácijo i vsakšega dužnost je, da k tój partáji za kotrigo pristopi. Povábim mirnoga srca vse tiste razmete naše lüdij za pristop k demokrátskoj partáji, šteri so mené pri mojem prizadevanji v DJS s trüdom i zavüpnostjov do eti mao podpérali i povábim vse naše drüge prijátele, siromáke i bogátce, delavce, kučare, kmete, meštre, pomočnike, čestnike, moške i ženske, Slovence i Vogre, vseedno štere vere, povábim vse prijátele naprednoga mišlenja za pristop k močnoj Jugoslovánski demokratski partáji ! V tój partáji zadobimo najbogše zagovornike v vsej naši zadevaj. Tá partája je edina, ki po svojem programi i deli našim želam práve poti odgovarja !
      Program demokrátske stranke se je vsém dopadno, ka so z živijo kričami i s ploskanjom prikázali.
      Po tom je g. Viktor Engelsberger prečteo ništerne Poglavitne tále pravil za organizácijo partáje. Na to se je dálo na glasüvanje, či se nastávi mestna organizácija JDS za Mursko Soboto i okolico. Predlog je bio ednoglasno sprejéti. Po etom so se zvolile kotrige za odbor ali vodstvo ;
naopačno. Da celou mi Slovenci nücamo nazivanje »Nemška Austrija«, to mámo pripišüvati samo brezmiselnosti in nás je lejko sram, da za Austrijce nücamo to imé.
      Imé »Nemška Austrija« so si nadeli Austrijci sami in sicer ne samo slüčajno, témveč z dobro premišljenim namenom. Vsaki človek námreč zná ; da na celom sveti nega nikše drüge Austrije, nego takzvána »nemška« Austrija, ár so si národi, ki so spádali prvléj pod austrijsko casarstvo, nastavili lastne nacijonálne držáve.
      V        Austriji so ostali samo prebivalci nemške národnosti in je torej samo po sebi umevno, da je Austrija, štera je ešče ostála, nemška. Ali ki so si kljub temi Austrijci nadeli imé »Nemška Austrija« (štero njim je sicer antanta prepovedala), so to storili edino samo z naménom, ár ščéjo povdárjati kontinente one držáve, v šteri se meli hegemonijo in glávno rejč Nemci j ščeli so znazivanjom »Nemška Austrija« tüdi označiti, da ob stoji tüdi ešče Slovenska, Češka in Poljska Austrija in da bodo ti deli nikdašnje Austrije svoj čas pálik zdrüženi z máčevov Austrijov.
      V teh naklepih pa mi sami ne smemo podpirati austrijske iredente in moremo nücati edino umestno nazivanje »Republika Austrija« ali kratko samo Austrija.
8. mája 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
      Predsednik : dr. Igo Janc, fiškáliš. Podpredsednik : Vince Šerüga, uradnik. Tájnik: Franc Čuček, vučiteo. Blagajnik: Viktor Cipoth, tržec. Odborniki : Salaj, Stare, Černjavič, Engelsberger, Wolfart, Rengeo, Kühar. Namestniki za odbornike : Korže, Čeh, Brumen.
      Med volitvov odborni kotrig je prišlo do žive debate, v štero so poségnoli gosp. dr. Poznik, Salay, Koder,. Rengeo, dr. Janc, Al. Kühar, Stare, Šerüga i drügi. Razprávlalo se je od vnogi, organizacijo partaje zadevni rejči. Končno se je lista za pristop k partáji navzočim predložila, v štero so se dáli vsi k tomi gvülejši prišévši vpisati i so ednočasno sklenjeno članarino i vpisnino vplačali i po večini nadpláčali, tak da se je taki lepa šuma pejnez na oltár položila za bodočnost národa i domovine. Vsém hvála za té prve trüde i stroške !
      V pondelek večér so kotrige vodstva razprávlale od vsakojački dugoyánj v začétom deli za organizácijo partáje. Na tou gledouč se potrebno v prihodnji cajtingaj razglási.
NOVICE.
    Minister za kmetijstvo g. Pucelj je preminočo nedelo v Ljutomeri bio na konjski dirki. Sprejeo je Urednika naših novin, šteri mu naprej prineso naše nevole. G. minister je pokázo velko zanimanje za našo krajino, njemi je žao bilou, ka njemi je zavolo cajta nej bilou mogočno priti v Prekmurje, oblübo je, ka v krátkom cajti pride, on ščé sam znati vse naše prilike in pomágati, kolko njemi de mogoče. Za zdaj si je ništerne stvári zapomno, ka jih Belgrádi v ministerskom sveti naprej prinesé in odpomogne naše krajine. G. mininister Pucelj je sam vért i pozna dobro vse kméčke prilike, záto želejmoga v krátkem cajti pozdraviti med nami.
    Klerikálni poslanci. Podpredsednik ustavotvorne skupščine követ 1. Urek piše v »Kmetijskom listi« numera 16 kak klerikalni poslanci intervenirajo, tou je kak posredüjejo pri ministerstvaj i drügi oblástaj v zadevaj, štere od svoji volilcov dobijo : »Da pa lüdstvo zve, kak tej gospodje intervenirajo, naj popišem njuvo metodo. Nonč eden klerikálni követ ne vüpa intervenirati niji v ministerstvaj, niti pri drügi oblástaj, ár so zavolo svoje nesramne politike, spletkarije i hinavčije zgübili ves ugled i se njim vsepovsédi posmehüjejo, gde koli se pokážejo. Zatogavolo so vönajšli ščista novo formo za intervencije. Či dobijo kakšo prošnjo, pritožbo ali kaj ednákoga, zakoj bi mogli posredüvati, napišejo spodi na prošnjo krátkö zamerkanje : »Se priporoča«, pritisnejo pečat svojega kluba (kancalaje=doma), podpišejo i pošlejo na tisto mesto, gde bi mogli posredüvati. Da má takša »intervencija« takši uspeh (srečo), kak »Balážov blagoslov« zná vsakši, što količkáj pozna razmere (položáj) v Belgradi. Či pa po etom oni srečen človek, šteri se je obrno na tou »mogočno gospodo« za posredüvanje, pita, kak stoji njegova zadeva, pa dávajo dostakrát v poti svojega obráza vsefelé namišlena izgučávanje i odgovore«. Dostávimo ; Čedni bodite ! Ne zavüpajte takšim klerikálnim gospodekom, ki so nej več zmožni, kak pa da se z nevole drüjgi šengárijo. Za takšeféle »priporočitve« i »intervencije« njim lejko v zanaprej zahválimo. Bole bi bilou, da bi šli krumpiše kopat, pa nej lüdstvo v Belgrád zastopat. Kak velki junáki so tou v svoji novinaj, tak velki Siromáki so v potrebnom deli za lüdstvo. Vnogi követ lüdstvi dosta pod nos dáva, naj samo nasprotnike pika, a v istini pa je s tém celo njegovo delo končano. To je tüdi delo g. Kleklna.
    Podružnica Mariborske eskomptne banke v Murski Soboti se preseli 9. t. m. v nove lokale pri Hartneri.
      Sv. Jurij. Prinas mámo školnikavoditelja, šteri komandirati ščé cejlo krajino. Za šolo nema dosta brige, tüdi ne poslüne višje oblásti. Či njemi višja oblást kaj ukáže, té se protij, vküp pozové šolski tanáč in tam s svojim gučom doségne, ka šolski tanáč njemi právda. Pri tom pa ne pomisli, ka lejko stém tüdi kotrigam tanáča dosta kvára včini, či de ednok višja oblást vidla, ka nikaj ne v rédi. G. školnik misli, ka so prinas ešče cajti komunistov. Kak se čüje, bio je on tüdi pri komunistaj na Madžarskem odišel je odtam prav cajta, da bi zapüstil Madžarsko en dén kesnej, pa bi ga kaštiga doségla. Guči se tüdi, ka je té gospod za ládanja komunistov križ vrgel iz šole. Pred krátkim cajtom je püstil deco dve vöri v šoli čakati, on pa je odišel na nikši sprévod, gde je zaslüžo, kak kántor — 200 kron. Nikšega siromáka svinja prišla je v školnikov ograček, školnik ščeo jo je ubiti. V takšo formo se ne pomága lüdstvi, tüdi se ne dela zadovoljenost med lüdmi.
      Pečarovci. V meseci márca ubežala je svinja enega siromáka v ograček g. plebánoša. G. plebánoš zeme pükšo pa svinjo dolstrli. Kmet má pri tom velki kvár, g. plebánoš pa de mogo škodo pláčati. Čüdimo se, ka g. plebánoš takšo málo srcé má za lüdi, posebno, da svinja v márc meseci je nej mogla v ogračeki nikšega kvára napraviti.
      Deževje. Zavolo dežjov Mura je velka grátala. Stopila je prek bregov in včinila dosta kvára. Novi most, šteroga delajo v Dokležovji, je trdno stao, nonč za 1 mm se je nej premaknol. To je dokáz, ka de most trnok močno zgrajen. Samo sredi Mure, kjer so stáli provizorični, ténki in lejki piloti, Mura je 8 falatov vövtrgnola in s svobom odnesla, a so jih malo nižje vlovili. Trebalo je en dén, ka so nazáj napravili té pilote. Novi cesti sploj nikaj kvára nej včinila.
      kmetijska drüžba za Slovenijo v Ljubljani“, štera tüdi po Prekmurji filijale má, mela je občni zbor dné 28. preminočega meseca. Odebráli so novi tanáč. Kandidáte so gor postavili Slovenski sámostojni kmetovje, kak tüdi klerikálci. Zmágali so samostojni kmetje, šteri so dobili 12 odbornikov, klerikálci so dobili samo 9. To je velka zmága v Sloveniji, vidi se, ka kmet nešče več tutorjev, štere so njim sikdár dühovniki gorpostavili, ali Ščé svoje vérstvene prilike sam ravnati. Zanimivo je, ka so klerikálci, kak kandidate postavili profesorje, da oni ravnajo kméčko drüžbo. Samostojni kmetovje pa so odebráli same kmete.
      Obrtno nadzorništvo v Maribori, štero obsega okr. glavárstva Maribor, Ptuj in Ljutomer, civ. komisariját Murska Sobota in obrtni oblásti mest Maribor in Ptuj, se nahája in sicer začasno v prostorih mestnoga magistráta v Mariboru soba Štev. 6. uradne ure so od 8 zjutraj do 2 pop. Vsi dopisi ali prijáve, štero se tičejo gornjega uráda in šteri spadajo v istega delo okrog, naj se odslej pošiljajo naravnost na gornji naslov.
      Toča i Povoden. 1. mája v nedelo zadvečara je po goričko in jáko velika toča šla, štera je dosta kvára včinila na žiti. Deževje je tüdi trnok dosta spadnolo. Po dežči za podrügo vöro je velika povoden nastánola v Ledavi i v vsej potokaj, tá povoden je v več mestih dosta kvára naprávila. V Bodonci je od mlina ploje odnesla s šterimi plojami je v Gornji Puževci Küzminovomi mlini gád razbila. Kvár je več jezér koron. Tüdi v Šalamenskomi je gád vtrgnola. V Brezovci pri Szecsko trgovci bi skoron svinjáke odnesla, svinjé so mogli svinjákov vö odnesti, ovak bi se zalejali. Po Bradanoskom poli je več mestaj vö polijála in na poli dosta kvára naprávila. Lüdjé Právijo, ka že 10 let nej bila tak velika povoden kak zdaj.
      Peška pot v Polani kre Ledave. Po toj poti je tákše blato, ka na njej je nej mogoče
      iti, za toga volo pa lüdjé hodijo kre poti po vrtnicaj i po njivaj, s tem se pa veliki kvár dela tistim posestnikam, šteri tam njivo májo, tej posetniki bi to pot trno lejko vrédzéli brezi sakšega stroška, samo bi na poti stojéčo vodo trbelo doj püstiti i pot v tisti mestaj, gde je grabasto, malo zakopati, tak ka bi se voda žnjé doj cidila i v več mestaj na pot stojéče grmovje doj zosekati. To bi sakši posestnik, šteri tam njivo má za svoj lástni hasek lejko napravo, či bi telko razmenje meo ! I tak bi nej meo té veliki kvár, šteroga májo v tom, ka njemi trávo i sejtvo lüdjé doj kláčijo.
      „Jugoslávija“, ljubljanski dnévnik, je izrabila v svoje nájnovejše strankarske svrhe našo notico od denarja, ki se jih dobiva iz sekvestriranih posestev v Prekmurji. V tem vidi JDS-arsko bankokrátstvo. Mi známo, ka nema pri tom JDS. prav nikše rejči, da smo prekmurski JDS-arji z našimi drügimi somišljeniki vréd tak malo bankokrátski, ka so naši somišljeniki svoj čas izstopili iz filijalke Péskovega »Kreditnoga závoda« v M. Soboti, ka je té závod vodo prvovstne bankokrátsko in familijarno smer : iz toga razloga pa so tüdi naši somišljeniki kesnej odklonili sodelovanje pri tom závodi, šteri imajo več socijalnega čüta in resničnega odpora proti bankokrátsvi, kak Peskov národni socijalizem.
      Licencovanje bikov se vrši zdaj po Prekmurji. V ništernih mesta že je bilo začnjeno. Dá de sploj dokončano, pisali bomo v tom in navedli tiste vérte, šteri so dobili za lepe bike nagrade.
      Deputácija. Ništerne slovenske in tüdi nemške novine so pisale vesti, ka je šla deputácija Prekmurcov na Vüzenske svétke na Madžarsko, pozdrávlat ekskrála Károla. Tá vest je neresnična in meče neopravičene sumnje na Prekmurce, Obenem pa znák nezmožnosti na naše oblásti. Prosili bi Slovenske novine, náj bodo pri priobčevánju vesti iz Prekmurja bole previdne.
      Novi upravnik Sápárijevega veleposestva. Na Sápárijevega veleposestva v Murski Soboti je imenüvan novi upravitelj (dvorski) gosp. Franc Jelovšek. Dozdajšnji upravitelj gosp. Pečnik prevzeme drügo mesto izven Prekmurja.
      Dr. (?) R. B., prekmurski dopisnik »Slovenca«, je hotel na meji tihotapiti jajca v Nemško Avstrijo. Ker so ga financarji ustavili, zahteva sedaj, da se jih odpravi, ob celi meji pa potegne neprediren plot z vratci proti Madžarski, kamor bo hodil iskat vislice, pod katerimi sta svoj čas stala dolnjelendavski gerent Sever ter župnik v. p. in narodni poslance Klekl. Vislice rabi sedaj za demokrate.
      Zahvála. G. Benko Jožef so na vüzenske svétke večjim našim siromákom meso i peneze dáli, za štero lepo darüvanje njim vsi tisti trnok lipo zaválijo, štere je dojšla tá sreča. J. H.
      Akcija za zidanje hiš z drržávnov polnočjov. Stanovánjska tesnoča v Murski Soboti i okolici povzroča naraščajočo nevolo. Za odpomoč je silno potrebno primerne stopáje podvzéti. Da bi se zvedli konkretni predlogi i vküp postavili za predložitev merodájnim oblástem i činitelom v omogočitev rešitvi toga pitanja, se povábijo vsi interesenti, ki bi znali kakši dober tanáč dati, k tozadevnomi pogučávanji, štero se začne v soboto dné 14. mája t. j. ob 2. vöri popoudnévi v hoteli Benko. Stanovanska komisija v Murski Soboti.
      K odaji má posestnik Martin Brünec v Dekležovji, štev. 51., z Maršals k e fabrike mlatilnica in ešče zraven eden v dobrom stáni benzin motor HP 12. Cena po dogovoru.
  Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
8, mája 1921.
    POLITIČNI PREGLED.
     JUGOSLÁVIJA: Válatáši v občine Slovenije — poráz klerikálcov. Preminoči keden so bilé v slovenski občinaj válastáši, Klerikálci, šteri so dozdaj, vse občine meli v svojih rokaj, so propadli. Izabráni so v velki večini občin protiklerikálni kandidátje, klerikalizem v Jugosláviji povsédi propada.
     VOLITVE NA REKI : Pri volitvaj v národno skupščino je zmágala z velikov večinov lista avtonomašov (za štero so glasüvali tüdi reški Jugoslováni). Fašisti so podlegli. Vsled tega so se s silov polastili Reke in uvedli strajovládo, štera je pa trpela samo nekaj dni. Sedaj so se pa fašisti žé umaknili z Reke in se odpovedali oblasti, štero je prevzeo reški župan Bellasich.
     FRANCOZI PROTI NEMČIJI : Preminoči mesec so stopile v vládo takzváne »sankcije«, sklenjene od antante, k šterim je pristopila poleg velike antante tüdi mála antanta. Glásom tej sankcij se more pláčati na vsako blágo, Štero se izvaža iz Nemčije 50 % pribitek. Poroča se, da bodo zasedle francoske čete rursko ozemlje (gdé se nahájajo največji premogokopi in največje industrije) v časi od 7. do 15. mája. Francozi majo priprávljenih 7 divizij, štere naj vkorákajo v Porurje.
                                                Gospodárstvo
  Žitni trg. V Njujorki notira pšenica K 8.07, koruza K 3·15, oves K 5·10, mela 11·50. V Báčki se zahteva za pšenico K 10·10, za koruzo K 4·10, za oves K 3·80, za melo K 14'80. Ali či računamo devoz do Trsta K 1·50 in upoštevamo ešče izvozno carino, ne moremo vzdržati svetske konkurence, kajti mela, pšenica in koruza amer. provenijence se gnes res žé ponüja v Trsti po nižjih cenaj, kak jih pa moremo mi postaviti v Trst. Edino oves je na svetskem tržlšči dražji záto je izvov tistega pri nas zvézan s takšimi formalnostmi, da se za izvoz samo malošto potegüje. Vse to dokáže, da moremo v kratkem pričakovati prinas pádanje cen. Suša je odstranjena, usevi so lepo razviti samo špekulácija zadržáva cene v višini, ki se bo pa končno sama zlomila kak se je v preteklem leti. Budapešta 1. mája : Žitni trgovci ponüjajo pšenico nove žétve po 1000 do 1100 ogrskih kron, ka je na naše peneze 500 kron.
                                                                Listnica uredništva.
     —SS—. Pod naslovom »Bilanca policijskega oddelka« oposlani članek ne moremo objaviti, ker še ni aktuelen. Mogoče v prihodnih številkah našega lista. Čestitamo ! — Zdravo !
     Mnogim drugim. Pride prihodnjič.
PETERKA IVAN
                        ŽELEZNA TRGOVINA
Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre škéri, kosé, lopate, rasoje, grable, lance, cveke, vékšo množino „goričanske“ motike, posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po nájnižjoj ceni.
Ajánlok mindennemü vasat, ekét, szerszámot, kaszát, lapátot, villát, gereblyét, láncot, szeget, nagymennyiségü ,,hegybeli“ kapákat, edényt, mindenféle festéket és sok más jó árut a legalacsonyabb árban.
v MURSKI SOBOTI
  POLEG PETERKOVE OŠTARIJE.
RAZGLAŠÜJE v „PREKM. GLASNIKI“ !
      F lisar Pavel urar
v Murski Soboti, poleg Turkove oštarije.
                                                             Vzemem vsefelé vöre za poprávlanje za edno leto garantiranjem. Mindennemü órajavitást elvállalok egy évi jótállás mellett.
                                                                      Küpüjem zlat i srebro.
ČEH in GÁSPÁR
trgovina z mešanim blágom
PRIPOROČATA VSEFELÉ LOPATE, MOTIKE, GRABLE, CVEKE IN DRÜGO, KAK TÜDI VSEFELÉ ŠPECERIJSKO BLÁGO PO NÁJ:: NIŽJOJ CENI. ::.
v MURSKI SOBOTI,
Lendavska ulica, pri židovski cérkvi.
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK!
Deske,
lepe, sühe, late, okrogli i tesani
stavbeni les vedno v zalogi pri J. Černjavič, lesni trgovec v Vučje vesi. Najnižje cene ! Pri večjem odjému znaten popüst. Prehod prek Mure v Krogi, Veržeji i Petáncih.
   Gostilničarji pozor!
Cenj. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem
                                          OTVORIL ZALOGO PIVA
iz Gotz-ove pivovarne v Mariboru. V zalogi bodem imel vsak čas vse vrste pivo v sodčkih in steklenicah. Pivo je izborno in predvojne kakovosti. — Za obilna naročila se vljudno priporoča:
JOSIP KOSI gostilničar v KRIŽEVCIH, pri Ljutomeru.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani,
               podružnica v MURSKI SOBOTI.
                                    Brzojavni naslov : JUGOSLOVANSKI KREDIT.
                                                    TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323.
                                            Sprejema
VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4% čistih brez = odbitka rentnega davka.
Posojila na osebni kredit na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu.
Odgovorni urednik: talányi Franc, Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika.“