fiLASiL6 SOGlALiSTlCRE ZVEZE ĐEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 27. MAJA 1966 — LETO XXI. — ŠT. 20 CENA 50 DIN I PAR i praznik na hudinji v sredo ,na dan mladosti so imeli učenci na Hudinj- ski šoli velik praznik. Svo- jemu namenu so izročili . novo športno igrišče z vse- mi napravami za športne igre. Preko tisoč gledalcev, med njimi tudi nekateri vi- soki predstavniki šolskih in političnih vodstev so navdušeno pozdravili vse nastopajoče v desetih toč- kah skrbno pripravljenega in odlično izvedenega pro- grama. Popestrili so ga tu- di atleti Kladivarja — dr- žavni reprezentanti in naj- boljši celjski rokometaši. Nova delovna zmaga je vsekakor odraz dela in ho- tenj celotnega kolektiva osnovne šole »Fran j a Vrun- ča« na Hudinji, ki bo s tem vsekakor še bolj pritegnil k delu in pravihii vzgoji šolsko mladino iz industrij- skega predmestja Celja. FRANC POPIT PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA - V CELJU v torek dopoldne je obiskal cetjiski sindikalni svet FRANC POPIT, ^predsednik republiške- ga sindikalnega sveta. V raz- govoru, ki ga je imel s pred- sedniki občinskih sindikalnih svetov bivšega celjskega okra- ja, je načel nekaj najbistvenej- ših in aktualnih vprašanj, ki ]im morajo sindikalni sveti v sedanjih pogojih posvetiti največ pozornosti. Razgovor je tekel predvsem o pomembnih gospodarskih gibanjih ter ^ vprašanjih, ki jih odpirajo spremenjeni pogoji gospodar- jenja v smislu izvajanja re- formnih ukrepov. V debati o -erednjeročnem družbenem pla- nu razvoja SFRJ so posebej opozorili na dejstvo, da vsled n e i zob liko v ano-sti posameznih instrumentov, nekatere delov- ne organizacije težijo k centra- liziranem sistemu planira- nja, kljub temu, da je to v te- meljnem nasprotju ob naših reformnih prizadevanjih. Sindikalne organizacije in vodstva morajo v čimvečji me- ri težiti k vzpostavljanju naj- tesnejših istikov s člani sindika- tov in množicami nasploh, kaj- ti to je eden osnovnih pogojev uspešnega dela. Zaprtost delo- vanja in pisarniško reševanje problemov lahko aktivni vlogi sindikalnih organizacij samo škoduje. Predsednik zvezne gospodarske zbornice in zvezni poslanec Tone Bole je v družbi s predstavniki go- spodarskih in družbenopolitičnih organizacij žalske občine obiskal več delovnih kolektivov. V Ivančni gorici in si je ogledala dnevni kop tufa. (Foto: J. Sever) ŠESTO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL >^NARTA^^ ZMAGOVITE PRIČESKE USPEŠEN PRIKAZ POKLICNE VZGOJE v nedeljo je bilo v Celju 13 ženskih in 5 moških ekip iz treh republik, ki so se udeležile tradicionalnega tekmovanja za prehodni mladinski pokal »Narta<<. Tekmovalci so se pomeri- li v harđy striženju in ženskih modernih dnevnih in večernih pričeskah. Po določilih tekmovanja za prehodni mladinski pokal »Narta« je prireditelj vedno zmagovalec, v kolikor se orga- nizacijski odbor ne pogovori drugače s pokroviteljem. Šol- ski center Borisa Kidriča je la- ni na tekmovanju v Reki osvo- jil prehodni pokal in je tako le- tos priredil tekmovanje, ki je že prejšnja leta dobilo-zvezni značaj. Pokrovitelj tekmovanja pa je bila tovarna >Jlirija« ozi- roma njen kozmetični oddelek »Narta«. Številne tekmovalke in tek- movalce (74 v ženski in 19 v moški stroki) ter goste je po- zdravil direktor ŠCBK Ivan Leskovšeik, ki je poudaril, da tovrstna tekmovanja niso sa- mo demonstracija znanja, ki so si ga učenci in učenke pridobili v dveh letih šolanja, temveč tudi oblika, ki čvrsti bratske odnose med mladino kar je po- sebej primerno, da tekmovanje prirejajo hkrati v počastitev Dneva mladosti. ŽEBLJICA V Celju je neki profesor, kot kaže, iznašel novo metodo za preiskušanje strokovnosti pro- svetnega delavca (novi stro- kovni izpit). Kandidatko je namreč vprašal, kako je ime njenemu možu in kaj je po po- klicu. Ko mu je ta povedala, da je Uroš in strugar, je morala sklanjati »Urošič, strugairič«. Sklanjala je in opravila izpit. Upamo, da bo profesar*kovič patentiral svojo metodo recimo pri republiškem sekretariatu za šolstvo. j. d. PRETEKLI TEDEN SE JE MUDILA NA VEČDNEVNEM OBISKU V OKRA- JIH TITOVO U2ICE IN KRALJEVO DELEGACIJ>V OBČIN IZ BIVŠEGA CELJSKEGA IN MARIBORSKEGA OKRAJA. PRISRČNI SPREJEMI, BRATSKO VZDUŠJE, ŠOPKI CVET- JA, ZDRAVICE S TOPLIMI ŽEUAMI. ZA NAPREDEK, SPOMINI NA SLAV- NE DNI — VSE TO IN ŠE MNOGO- KAJ, KAR SE Z BESEDAMI LE TE2K0 IZRAZI, SE BO GOSTOM IN GOSTITELJEM GLOBOKO VTISNILO V SPOMIN NA TO BRATSKO IN NE- POZABNO SREČANJE. (Več na 12. strani) cvetoCa kultura v cvetočem maju Ne pomnimo, da bi bil v Celju kakšen maj v zad- njih letih tako bujen kot letošnji. Ne samo, da smo imeli po meteoroloških ugo- tovitvah izredno lepo vre- me in se je flora močno raztfohotila, tudi naša kul- tura je doživela redek raz- cvet. Kolikor smo priredi- tev pogrešali med letom, v tako imenovani sezoni, to- liko se jih je v nekaj pičlih dneh zgrnilo na kup, rekli bi v cvetoči majski šop. Kdo bi ga komu lahko podaril? Prireditelji kulturnemu ob- činstvu! Ampak občinstvo je prešibko, da bi ga lahko neslo. To, kar smo vse- vprek neorganizirano zor- ganizirali, je za našo kul- turno sredino, vajeno ali pa tudi ne vajeno uživanja kulturnih dobrin »po kap- ljicah«, vendarle preveč. Je približno tako, kot če bi kdo, ki so mu predpisali, da jemlje tablete vsakih to- liko ur, vzel ves »obrok« naenkrat. Vsekakor je res, da so si prireditelji prizadevali v najboljši veri in prepriča- nju, da delajo prav, in da so morali pri tem račimati tudi s prostimi termini go- stujočih skupin; vendar še to ne opravičuje pomanjka- nja vsakršnega časovnega čiita ali desorientacije predvsem v smislu, kdo mi- mo koga kaj prireja ali or- ganizira. Zdi, se da stvari prav tu niso jasne. In če niso, je brez haska posebna občinska komisija, ki naj bi med drugim usklajevala tudi datume in skrbela, da recimo dva pevska zbora ne bi nastopila isto uro. Vprašanje, ki bi ga mo- rali rešiti, je zelo konkret- no in preprosto: kdo je ti- sti, ki naj organizira pev- ske zbore, kdo gledališke predstave in kdo literarne večere in drugo? Imamo namreč vrsto kulturnih u- stanov, nimamo pa, kot ka- že, njihovega medsebojne- ga sporazuma ali dogovo- ra. V takšnem položaju pa lahko seveda na vsem le- pem organiziramo tudi po deset prireditev hkrati. Vprašanje je samo, kaj imamo na koncu od tega!? VINKO VIPOTNIK: »ČUTIM, DA BI LAHKO OGROMNO USTVARILI. . .« SAM O GOVOR MLA- DEGA OMETNIKA - ZAKAJ MORAJO NADARJENOST NAŠIH MLADIH UMETNIKOV ODKRIVATI LE TUJCI? - TRDIMO, DA PROIZVAJAMO OGROMNO KICA. PREDMETE, KI IMA- JO SVOJO VREDNOST, PA NOČEMO VIDETI, ZATO JIH TUDI CENITI NE MOREMO . .. - KAJ JE MED INDUSTRIJSKIMI OBLIKOVALCI IN INDUSTRIJSKIM OBLIKOVANJEM? GOSTJE IZ lEVERKUSNA V CEIJC v ponedeljek, 30. maja ob Osmih zvečer bo gostovala v Narodnem domu v Celju gleda- liška skupina ljudske univerze iz Leverkusna. Predstavila se bo z igro v enem dejanju Heima Burgastallerja Chou- villski norec in s kičasto do- godivščino Curta Goetza Prav- ljica. Gostovanje gledališke skupine iz Leverkusna bo za Celje prav gotovo posebno do- živetje, saj je v zadnjih letih ^rav gotovo edino tovrstno sre- čanje celjske publike s tujimi gledališkimi ustvarjalci. Zato bo večer zanimiv morda tudi 2a one, ki sicer ne razumejo dobro nemeškega jezika. Ogrnjen v plašč, ki je moral biti ne- koč bel, je gnetel glino. Gor, dol, k sebi in od sebe, kakor mati, ki mest potico. Široko razkoračen, kot da bi šel valjar čez njega, je treskal po glini, vardeval in končno z mokro kr- po pokril. Bila je brezoblična, kot je lahko samo glina. »Spravljam jo k sebi, da bo volj- na,« je dejal. Sprijaznil sem se z dejstvom, da jo spravlja k voljnosti. To mi je bilo tembolj všeč, ker sem le s težavo na- vezoval pogovor s tem od sonca ožga- nim mladeničem. Po cesti mimo hiše so brzeli avto- mobili. Skozi široko okno so v ta trenutek miru silili nabrekli popki tr- te. Med vrati se je nenadoma poja- vilo prijetno nekaj deset centimetrov visoko bitje. »Moja hčerka,« je de- jal. »Torej bo za nekaj minut odmo- ra«. (Na 4. strani) NAGRAJENI Podpredsednik GO SZDL Slovenije FRANC KIMOVEC — ŽIGA je pred dnevi izročil nagrade za najboljše na- loge, ki so jih napisali dijaki na te- mo Osvobodilne fronte. Med nagra- jenci je tudi PAVLA LAZAR, učenka osnovne šole Tabor, (njeno nalogo smo objavili tudi v našem časopisu) ter J^NKO ZORE, dijak celjske gim- nazije. Živahne bleščeče oči, lica zardela, izraz poln zadovolj- stva in radosti, ki ga nav- daja volja in hotenje. Mla- dost, to je tvoj obraz, ki se lahko z njim postavljaš, to je obraz, ki ga vsak rad pogleda in ob njem podo- živi vse svoje najlepše, to je obraz, ki opogumlja in osvežil je- Leto za letom in iz dneva v dan srečujemo mladostne podobe, brhke in vitke, ži- vahne in zdrave, polne živ- ljenja in razigranosti. Mla- dost, ki si večna in živiš z nami v neštetih inačicah, ki se prepletaš v našem živ- ljenju kakor visoka pesem večne narave, ki ne kloniš in snuješ v svojem tihem čustvenem svetu velike na- črte. Sanje, ki se sredi be- lega dne prepletajo z že- ljami in načrti, dela, ki jih oplaja hotenje po velikem, zmagoslavnem in novem. Lep je s sanjami, čustvom in voljo ozarjen obraz člor veka, ki s knjigo v roki utemeljuje vsako novo sto- pinjo, lep je mladostni ob- raz mladega delavca ali delavke, ki so se čezenj navlekle potne srage pri- zadevnega dela, lepa je sploh mladost, kadar je zdrava, pogumna, delovna, prizadevna, prisrčna in re- snično mlada. Hudo je v času, ko bi ne- kateri mladi želeli umetel- no skriti svojo mladost, ko bi jo radi naredili bolj po- membno z raznimi nevsak- danjimi potezami in videzi, ko si nekateri domišljajo, da bodo s spremenjenim videzom bolj poudarili svo- jo pomembnost. Ne, pona- rejena pomembnost in na- videznost ni nikoli ohranila svoje veljave, nikoli ni mo- gla uveljaviti svojega bi- stva, kajti prej ko slej se je izrodila in , razgubila, razvodenela in razblinila. Mladost je že sama po sebi pomembna dovolj, da ji ni potrebno nobenih umetelnih pridevkov in priveskov. Ni ji potrebna kričavost in bahavost, niti razuzdanost in nesramnost. Marsikak mlad obraz se dandanes skloni v prepro- sti sramežljivosti, ker mu je hudo zaradi neprimerno- sti ravnanja sovrstnikov. Toda to so posameznosti, ki ne motijo celote, to so podobe minljivosti, ki v njih ni.prave mladosti, to je zadovoljstvo trenutka, ki se le v kratkem spreme- ni v obžalovanje in skniše- nost. Zatorej je vsak pravi mladostni obraz tolikanj bolj lep, dragocen in ne- minljiv. Neminljivi so tudi občutki in zavest polnega neokrnjenega doživljanja, ki so mu neznani občutki in pomisleki, vredno in bch gato je življenje mladega človeka, ki svojim delom in ravnanjem ohrani ne- skrbnost in nepokvarje- nost še v pozna leta. Zato je vsak tudi tako vesel, ka- dar vidi mlad obraz z živi- mi blestečimi očmi, polni- mi volje in hotenja. Sabe Okrog 28. maja in med 3. In 4. junijem kratkotrajne, toda močne padavine z ohladitvijo. V ostalem bo prevladovalo lepo vreme, vča- sih so možne krajevne nevihte. PISMA ODGOVOR »HMELJARJU« »v mesecu maju je izšel »Hme- ljar«, ki opisuje pogovor s koope- ranti. Odgovarja Jožef Videnič iz Tabora, št. 64. Nisem ne Uranjek Franjo in tudi ne urednik Hmeljarja. A po- skusil se bom potruditi in odgo- voriti rla te nemile vrstice. Pro- sil bi nekje za majhen kotiček, da si odženem to poredno muho, ki me je tako do krvavega piči- la. Kakor je že rečeno, je ta dva pot prinesla tod mimo. Pišeta, da je šest otrok skakalo ven in not skozi okna. To pa ni čisto po resnici, ker gresta dva dopol- dne, dva pa popoldne v šolo in ostaneta doma samo še dva. Je pač hiša stara in nizka. To ni nič kaj takšnega. Je pač mladost no- rost, čez jarke skače, kjer je most. Le kakšno pozornost so pritegnili ti otroci? Ona dva ni- sta zagledala novega hleva, ki je le večji od teh otrok. Ne namera- vam se hvaliti in izkopavati iz za- drege. Ljudje me tako poznajo, zato bi jim bilo kmalu hujše ka- kor meni. Ne morem pa ostati čisto tiho. Postavili smo ga z združenimi močmi in žulji. Pa ti prideta zdaj mimo dva — ne vem, kako bi rekel — ne kmeta ne delavca. Pa presodita, ne da bi se bili videli iz oči v oči. Po- tem sta se dotaknila še polja. Pravita, da je zanemarjeno in neobdelano. Da manjka hlevske- ga gnoja, se nista zmotila, šla sta pa mimo, ko še niso bile pre- orane. Po njivah je pač rastel plevel in tudi rasel še bo, nikoli pa seveda ne bo zrasel na cesti. In potem sta mi dala razumeti, da bo treba pridnih rok ali kak- šnega drugega ukrepa. Ta dva mi sigurno ne bosta priskočila na pomoč; potem bi nam šele rasla zel, če bi nam tehniki in novina j ri Hmeljarja obdelovali njive. Sigurno bi me drugače o- cenila, če bi vedela, da vstanem ob pol štirih in pridem nazaj spet ob pol štirih popoldne. Člo- vek dela in dela in žena se matra na žive in mrtve, po vrhu tega je še slabega zdravja in tudi hra- no imamo skromno. Pa mi za- crne tožiti in jokati in potem je še. meni prišlo na uho o tem pi- sanju. Pa me je pogrelo. In pro- sim ta dva gosta, da me ne vzne- mirjata več s takšnimi vrstami, ker se pa čne morem povrhu svo- jega dela še s pisanjem ukvarja- ti. V kolikor sem ju pa preveč razžalil, me lahko kličeta na od- govornost. V nobenem primeru pa nimam sovražnikov in tudi teh si ne nameravam nakopati na glavo.« Jožef Videnič, Tabor št. 64 ZA LEPŠI VIDEZ MESTA v celjskem tendiku ste pred kratkim objavili sestavek Za lep- ši videz mesta. Hotel bi ga do- polniti, saj se z njim strinjanio tudi vsi stanovalci hiše na šland- rovem trgu 1. Začetek Ipavčeve ulice res ni urejen tako kot bi moral biti. Toda prav gotovo ni- so krivi stanovalci. Pred leti je bil prostor v Ipav- čevi ulici lepo urejen, toda kas- neje so ga najrazličnejši vozniki začeli uporabljati kot parkirni prostor. Ko je podjetje PTT za- radi polaganja podzemeljskega kabla prekopalo cesto, so ves o- stanek različnega materiala od- vrgli pod okna stanovalcev, kjer leži še danes. Podjetje Remont je prav tako odlagalo gradbeni material na tem prostoru in če- prav ga je nekaj odpeljalo, je ostankov in odpadkov še zmeraj dovolj. Tudi Cestno podjetje, ki je pozimi pripeljalo kup peska za zimsko poledico, ga ni pospra- vilo za seboj. Zdaj je prostor se- veda težko urediti, če pa bi bila vsa podjetja, ki so tod okoli de- lala, ravnala tako kot bi morala, tega ne bi bilo. In kdo bo prostor uredil zdaj? Za hišni svet šlandrov trg 1.1 Zvonimir Kukarič ' ŠE ŠTAJERSKI PEVCI v 19. številki vašega lista ste priobčili poročilo o slavnoslnem koncertu ob 70-letnici zbora Fran- ce Prešeren. Močno sem se za- vzel, ko sem to poročilo prebral, ker ni niti z besedo omenjeno nekdanje celjsko pevsko društ- vo. Zelo uspešno je bilo društve- no delo med obema vojnama. Pi- sec članka S. A. bi bil dolžan, da se malo bolj pozanima za vlo- ga in pomen nekdanjega CPD, ki je bilo nekoč zelo znano v Celju in po okolici. A. S. naj bi omenil tudi geslo pevskega društva, ki ga je zložil Anton Aškerc — Kdor naš si, z nami poj! — u- glasbil pa ga je Konrad Fink, dolgoletni predsednik društva. Pišem vam te vrstice kot nek- danji član in odbornik CPD, ker mislim, da je omenjeno poroči- lo v tedniku pomanjkljivo. Ali ne bi kazalo, da ga dopolnite? V Celju živi še več nekdanjih pevcev CPD: Tone Kresnik, Franc Blaginšek, Milan Cetina in nje- gova žena. Drago Peer in še ne- kateri. Franjo Vaj d PRIPOMBA UREDNIŠTVA: V zvezi z gornjim pismom pripo- minjamo, da naš poročevalec ni pisal o historiatu zbora »France Prešeren«, pač pa o koncertu, kar je bilo razvidno tudi iz naslo- va. ' PRETEPLI SO ME s svojimi sosedi živim v nemo- gočih Odnosih. Brinovšek Anton, ki je zaposlen v papirnici v Ve- lenju, sicer pa kmetovalec, me je s svojo družino že večkrat napa- del brez pravega vzroka. Tako tudi pred dnevi po pogrebu mo- jega brata. Tedaj se je s svojima sinovoma zglasil na domu pokoj- nega brata, morda zato, ker je vedel, da ni nikogar doma; iskali so baje motor. Že pred tem so večkrat stikali po mojem vrtu — svojega so prodali — pri čemer so mi tudi vedno kaj odnesli. Branila sem se lahko le tako, da sem tu in tam kaj pripomnila, kar je seveda sosede spravilo v bes. Ko je Brinovšek Anton s svojo ženo prejšnjo soboto vle- kel brano z njive, mu je zdrsnila v jarek (na moji zemlji), kar ga je razjezilo in je rekel, da bo ja- rek zasul. Nato sta me oba na- padla z motiko. Nisem se hotela prepirati, pa sem odšla v hišo. čez nekaj časa je prišlo po cesti pet članov Brinovškove družine. Napadli so me in pretepli, da ni- sem nič več videla. Čeprav bom terjala odškodnino po sodni poti, vendarle vprašujem, kako je mo- goče, da Brinovšek Anton, ki je tudi tajnik poravnalnega sveta, tako nečloveško ravna s 60 letno preužitkarico? Frančiška Sešel, Andraž 61 PRED BLIŽNJIM SIMPOZIJEM V LJUBLJANI JUGOSLAVIJA m GOSPODARSKI RAZVOJ DEŽEL V RAZVOJI Cez en mesec, 23. in 24. junija, bo v Ljubljani simpozij o gospodarskem sodelovanju Jugoslavije, zlasti še Slo- venije, z deželami v razvoju. Orga- nizirata ga Visoka šola za politične vede v Ljubljani in Gospodarska zbornica SR Slovenije. Cilj simpozija je obravnava dose- danjih oblik sodelovanja z deželami v razvoju na temelju analize jugo- slovanskih izkušenj v zadnjih desetih letih. Ker bo obravnava izhajala iz prakse in je namenjena praksi, bO njena korist in verjetno tudi učinek neposreden. Referate, združene v skupno študijo o omenjeni problematiki je napisalo 11 vidnih strokovnjakov, ki so z raz- merami in tokom razvoja gospodar- skega sodelovanja z deželami v raz- voju temeljito seznanjeni. Vsestra- nost razprav zagotavlja prav repre- zentativnost in raznovrstnost institu- cij, iz katerih omenjeni strokovnjaki izhajajo. Nadaljnjo pestrost razprav obeta tudi okoli 15 predvidenih koreferatov iz neposredne prakse iz dolpčenih Sfl- spodarskih panog itd. Na simpoziju naj bi sodelovalo okrog 50 gospodarskih organizacij iz Slovenije, predvsem iz proizvodnih in usiužnostnih podjetij, iz poslovnih združenj, bank itd. Priglasili pa so se tudi predstavniki republiških politič- nih vodstev. Priprave za simpozij so v polnem teku, vendar pa se vsiljuje pomislek, če je tudi interes med gospodarskimi organizacijami takšen, kot ga simpo- zij zasluži. Izvedeli smo na primer, da je med prijavljenci doslej ena sa- ma gospodarska organizacija iz celj- skega področja — ŽELEZARN. ŠTORE. Gotovo se ni seznam naših »izvoznikov« tako silovito skrčil? Saj imamo podjetja z dolgo tradicijo na predmetnem področju in podjetja, ki se šele pojavljajo v svetu. Izkušnje prvih gotovo ne bi bile v škodo dru- gim? Sicer pa je za prijavo še čas, zato upamo, da ne bo ostalo pri edin- ki. (ec) 350 NOVIH MLADINCEV v žalski občini bodo letos mladiin- ski aktivi na šolah isiprejeli v organd- zaoijo približno 350 pioinirjev. V teh dneh iso že imeli na sedmih šolah kon- ference šolskih aktivov zveze mla- dine. Minuli tprek pa je občinski komite zveze mladine v Žalcu orgainiziral v sodelovanju z ostalimi aktivi m or- ganjizacijami uspelo akademijo v po- častitev dneva mladosti. Poleg akademije so mladiimski ak- tivi pnitpravili več tekmovanj in sve- čanosti v raznih krajah. Tako so or- ganizirali izlete v partizanske kraje in po partizanskih poteh, pripravili so več športnih tekmovanj v raznih krajih med aktivi. Prireditev in sve- čanosti, ki so bile organizirane v me- secu mladosti, se je udeležilo več ti- soč mladih. v soboto in nedeljo je nad 100 članov Počitniške zveze iz celjske obične in pripadnikov JLA obiskalo partizansko Menino. Pot jih je vodila iz Celja do Bočne, na Menino planino, v Cešnjice, Tuhinj in nazaj v Celje. Bočna je bila okrašena z zastavami, ko sta v soboto popoldne pred zadružnim domom ustavila Izletnikova avtobusa z udeleženci pohoda. Pred spomenikom NOV se je zbralo večje število domačinov. Mladihce in pripadnike JLA je pozdravil predsednik aktiva ZMS, o bojih v teh krajih pa je govoril predsednik krajevne organizacije ZZB NOV. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole in moški zbor Bočne, pripadniki JLA pa so izstrelili častno salvo. Po svečanosti je kolona krenila proti Gornjemu gradu. Zaplapolale so zastave in harmonika je veselo vriskala. Prvi postanek je bil pri Boltetovi mami, ki je tri sinove d&rovala revoluciji, sama pa dolga tri leta preživela v taboriščih. Par- tizanska mama je prisrčno sprejela mladince in mladinke. Udeleženci pohoda sp ji poklonili skromno darilo, ona pa se je oddolžila z domačim kruhom in kloba- sami. Po obisku partizanske tiskarne na južnem robu Bočne je kolona zavila v breg proti Rovtu. Mračilo se je že in pričelo je deževati. Se pred nočjo so na Menini planini počile petarde, v oblačno nebo pa so švignile rakete. Slabo uro kasneje je oskrbnik doma -fia Menini planini razgretim fantom in dekletom postregel z vro- čim čajem. Večer, veter je razgnal oblake, so udeleženci pohoda preživeli ob tabornem ognju. Borci so obujali spomine, harmonika je igrala in spet so se ^ nebo vspe- njale rakete. Se pozno v noč so zvenele partizanske pesmi. \ Sončno nedeljsko jutro je zvabilo ferialce in mlade vojake na krajše izlete po planini. Največ jih je šlo do ledene jame na Jespi. Po kosilu pa so se udeleženci pohoda zbrali pri spomeniku padlih borcev, kjer so položili venec. Okrog tretje ure je kolona krenila čez planino proti Tuhinju. Pri Bibi je zavi- la v dolino in čez pašnike, skozi gozdove po drčah in kolovozih prišla do Cešnjic. Po skoraj triurni hoji se je prav prilegel partizanski golaž. Starejši borec iz vasi, Cešnjice so že na kranjski strani, je pozdravil udeležence in zaželel, di bi bil po- hod tradicionalen. Ko se je že zlagoma mračilo, so vojaki začeli kolo. Več kot sto ljudi je skle- nilo roke; v kolo so se vključili tudi domačini. »Kraj Sutjeske, hladne vode .. .« Tudi na avtobusih se je razlegala pesem. Pojemal je nedeljski večer in pohod je šel h kraju. P. K. ZABELEŽENO ZA VAS PAPIR IN 2 NAGELJNA Dragi bralci! Običaj je, da zaslužni ljudje zasluženo prejmejo priznanja ali odlikovanja. Ce pri tem abstrahi- ramo Haškovo ironično misel, ki jo je s tem v zvezi izrekel v Dob- rem vojaku švejku, priznanja in odlikovanja vendarle niso brez vsakršnega pomena. So v skraj- nem primeru vsaj moralna spod- buda. Tudi ob letošnji sedemdeset- letnici zbora »France Prešeren« so podelili priznanja. Jubilej v dvorani je bil dokaj hrupen (pač v skladu z visoko letnico), vendar so se v tem hrupu tako rekoč izgubili trije drugi jubileji: 40 let nesebičnega in predanega pet- ja Jelke Peerove, 35 let Franja Repenška in 30 let Dušana Her- coga. Res je, vsi trije so dobili priznanja, toda kakšna! List ea^^ pirja in dva uvela nageljna! Na j>Priznanju«, ki ga je prejela Jel- ka Peerova, na primer sploh ni bilo letnice 40, ki se pač sestav- Ijalcem teksta najbrž ni zdela omembe vredna, čeprav so ji »Pri- znanje« podelili prav, za 40 letni- co! (Če tudi na ostalih dveh »Pri- znanjih« ni bilo številk, mi ni znano). Zanimivo je morda to, da je Jelka Teerova za svojo 20- letnico pri zboru prejela zlato medaljo in diplomo, iz česar o- sebno sklepam, da je pevski glas toliko manj vreden, kolikor sta- rejši je. Se vam ne zdi, da bi si zvesti pevec po tej »degresivni lestvici« podeljevanja priznanj za svojo 50-letnico udejstvovanja v zboru zaslužil — po domače po- vedano — brco? Brez zamere, toda takšen mali škandal navsezadnje ne more bi- ti odraz materialno šibkih raz- mer celjske kulture, saj kupuje- mo recimo sope v cvetličarnah tudi za dosti manj pomembne reči! Ali ne? Vaš Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Trenutno budisti v Saigonu niso uspeli in general Ky s svojim so- inišljenikom generalom Nguyen Van Thienom slavi zmago ob zadušitvi upora v Da Nangu ter bolj ko ne tu- di v mestu Hue, kamor se je pre- neslo žarišče upora. Kljub zvenečim m zmagovitim izjavam, ki sta jih iz- rekla oba generala na zasedanju vo- jaške junte, pa so budisti ohranili svojo upornost. Zares ne morejo kljubovati organizirano in z barika- dami ter orožjem, a s tihimi protesti in demonstracijami nadaljujejo pro- teste proti vojaški diktaturi. Značil- no je tudi, da na zasedanju vojaške junte ni bilo budističnih predstavni- kov in da so bili iz severnih pokra- jin navzoči samo nižji častniki. ZDA so v nacionalnih nasprotjih, ki jih je general Ky orisal za nasprotja med vero in politiko, ostale na videz ne- pristranske, četudi je povsem jasno, da so idejno (pa tudi z orožjem) sta- le na strani generala Kyja. Komaj pa je postalo vsaj na zunaj jasno, da so budisti obnemogli, so ZDA iz- javile, da bodo v Vietnamu vztrajale do končne zmage. Samo zelo nedo- ločeno je tako stališče, kajti nihče ne ve, čigava bo zmaga. Ko so l&tos februarja v Ugandi odstavili bugandskega kralja Edvar- da Muteza s položaja predsednika federacije in ga je zamenjal doteda- nji predsednik vlade dr. Milton Obo- te, ni kazalo, da bi ta zamenjava mogla povzročiti hujše posledice. Toda te dni so morali v Ugandi raz- pisati izredno stanje, ker je kralj Muteza zahteval, da Obote in nje- gova vlada najkasneje do 30. maja zapusti Kampalo, glavno mesto fe- deracije. Četudi ima kralj nekaj so- mišljenikov, je menda vendarle ra- čunal na preveliko podporo, kajti Obote se m grožnje ni zmenil, tem- več je reagiral ravno nasprotno. Po- tezo kralja Muteza so ocenili kot iz- dajstvo, posebej še zaradi velike ver- VSEM »KAJUHOVCEM« I. CELJSKE MDB! ObK ZMS Celje žel i v počastitev 20. letnice mladinskih delovnih bri- gad organizirati srečanje brigadirjev I. celjske MDB »KA*UH«, ki je leta 194G sodelovala pri izgradnji proge Brčko—Banoviči. Zato prosimo vse udeležence oziro- ma brigadirje I., celjske MDB »KA- JUH«, da nam takoj pošljejo svoje naslove na naslov: »ObK ZMS Celje, Gledališka ulica št. 2/II. jetnosti, da počne svoj politični pri- tisk pod vplivom zunanjih sil, ki niso naklonjeni Obotovim socialistič- nim stališčem. V Indoneziji se pripravljajo na za- sedanje začasnega ljudskega parla- ntenta, ki naj bi po možnosti zaklju- čil krizo, ki vlada v deželi od časa gibanja 30. september. Vse priprave vodi bolj ko ne general Suharto, ki je vodil vsa posvetovanja in potem s svojim odborom prišel k predsed- niku Sukarnu, »da bi ga obvestil o položaju«. Kongres bo dopolnil me- sta izključenih članov, izvolil člane vrhovnega posvetovalnega sveta predsednika, izvolil podpredsednika republike, razpravljal bo o splošnih volitvah in uravnal ustavna določila iz leta 1945 s političnimi sklepi zad- njega obdobja. Resolucija afriških držav, ki so v varnostnem svetu terjale, da bi Ve- lika Britanija uporabila silo proti lanu Smithu, ni dobila dovolj gla- sov. Smithov režim se teirej drži že dosti dalj časa, kakor so mnogi na- povedovali. Reševanje stanovanjskih zadev borcev Poročilo občinskega združenja borcev NOV in vojaških vojnih invalidov Zveza borcev NOV in vojaških vojnih invalidov občine Celje daje v zvezi s stanovanjsko problematiko borcev In in- validov v občini Celje, na predlog in po sklepu 18. seje Sku,p- gčine občine Celje naslednje poročilo, SkuDščina občine Celie ie skupno z ZZB NOV občine Celje Se pred leti pričela intenzivno Nn orpanizlrano reševati sta- novanjske orobleme borcev NOV Občinska skupščina je v te namene letno določevala kvoto iz sredstev stanovanjskega sklada namensko 7a grsdnio stanovanj 7a potrebe borcev in to v blokovni in individualni pradnil. Stanovaniski sklad ie na precllog ZB dodeleipval kr^di+p nncqriP7.nikom za notrehe adantacii lastnib stanovanj, rimž^nskih hiš in za adaptacije stanovanjskih hiš borcem — kmetom. Kvote crpristpv stanovaniskeca sviada so se letno dodelje- vale v različni višini, seveda v skladu s programom vsakolet- ne gradnje in nakazanih potreb do stanovanjskih enotah pro- silcev, v ta nlamen se je občinska skupščina vsa zadnja leta pojavljala kot prosilec na soudeležbi sredstev stanovanjskega sklada republike namensko za borce. Stanovanjski sklad re- publike nam je tudi sleherno leto ta sredstva dodelil, vendar nikoli ne v višini zaprošenih sredstev iz razloga, ker je smat- ral, da Celje s svojim gospodarskim in finančnim potencialom lažje samo rešuje stanovanjske probleme borcev NOV v od- nosu do ostalih pasivnih občin v Sloveniji. Načelna politika reševanja stanovanj borcev NOV je bila usmerjena predvsem v to, da se je iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada in sredstev republiškega stanovanjske- ga sklada reševalo stanovanjske probleme upokojenih borcev in invalidov, ker je pač ZZB NOV smatralo, da se ti primeri v prvi vrsti rešijo. Nadalje je ZZB NOV reševalo kritične primere nekaterih zaposlenih borcev in to predvsem iz manj- ših delovnih organizacij, ker le-te niso imele lastnih finanč- nih možnosti za rešitev stanovanjskih problemov svojih zapo- slenih. Zaradi intenzivnega reševanja stanovanjskih problemov, predvsem od leta 1963 dalje, je občinski skupščini in ZZB NOV uspelo, da bodo v letošnjem letu vsi še nerešeni stano- vanjski problemi upokojenih borcev in invalidov NOV do- končno rešeni. Ostane nam le še določeno število nerešenih stanovanjskih problemov zaposlenih borcev, ki pa jih bodo morale rešiti predvsem delovne organizacije. Poraba finančnih sredstev za rešitev stanovanjskih zadev borcev NOV in invalidov NOV v letih 1963 — 1966 je bila na- slednja: V letu 196G: Za leto 1966 ima občinska skupščina na razpolago skupaj 107,000.000.— SD za reševanje stanovanjskih problemov borcev in invalidov NOV. Od tega iz občinskega stanovanjskega skla- da 100,000.000.— SD, iz proračuna pa 7,000.000.— SD. Navedena sredstva se bodo predvidoma porabila takole: —^za posojila: novo individualno gradnjo II. transa 4 borcem, ki so I. tranšo dobili v letu 1965 SD 7,000.000.— (podatki o priznani posebni dobi so izkazani pri podatkih v letu 1965 — za novo individualno gradnjo novim 7 borcem NOB, ki od- stopajo dosedanja stanovanja — — — — 20,000.000.— SD Od tega ima priznano posebno dobjp^ ij KOV: g IS jfl 1041 — Nosilec part; %ohlWnice' ! J C ■ i"* " *' 1943 —— — — — — — — — — — 1 — za adaptacijo in dograditev sicer zaposlenim borcem NOV v manjših organizacijah — — 10,800.000.— SD — nezaposlenim upokojencem borcem NOV za dograditev in adaptacije — — — — — 28,400.000.— SD — za dograditve in adaptacije borcem — kmetom — — — — — — — —— — — 7,000.000.— SD — za nakup stanovanj v družb, gradnji-- 33,800.000.— SD (s temi sredstvi se predvideva nakup 6 manjših stanovanj). Razprave za dokončno razdelitev navedenih sredstev za dograditve in adaptacije ter nakup stanovanj v družbeni gradnji so v teku po združenjih borcev NOV na terenu. Kljub intenzivnemu reševanja stanovanjskih problemov članov ZB NOV pa še 40 članov ZB, ki niso zaposleni in 30 članov ZB, ki so zaposleni, nima primernega stanovanja. Skupščina občine Celje je na svoji 18. seji sprejela sklep, naj se s sredstvi iz stanovanjskega sklada določenim za grad- njo stanovanj za člane ZB v letu 1966 reši stanovanjsko vpra- šanje 40 članov ZB, ki niso zaposleni. Vsem delovnim organizacijam pa skupščina priporoča, da v letu 1966 naredijo vse potrebno, da po več kot 20 letih osvo- boditve doko/ičho rešijo stanovanjsko vprašanje ca. 30 članov ZB, ki so zaposleni v njihovih delovnih organizacijah. Skupščina občine ^ Celje NOVA PRODAJALNA TEKSTILA. V Mozirju bo trgovsko podjetje Savi- nja čez dober mesec dni odprlo preurejeno, moderno prodajalno teksti- la in raznih konfekcijskih proizvodov. Poleg te prodajalne je podjetje doslej uredilo dvoje modernih samopostrežnih trgovin, od katerih j« ena v Nazarju. ? Potrebna enakovredna kooperacija v živinoreji 600 PITANCEV ZA IZVOZ če upoštevamo, da bo v prihodnje obseg (kmetijske proizvodnje vedno bolj odvisen tudi od kooperacijske proizvodnje, moramo priz,nati, da to dejstvo nekatere lanetijsike zadruge vse preveč zanemarjajo in zato ko- operaoijiski uspehi niso vedno zado- voljivi. Kmetijska zadruga Laško^ je sicer sklenila iprecej kooperacijskih po- godb za pitanje živine, le da je pri tem pozabila ma obojestransko sode- lovanje. Pri realizaciji kooperacijske praizvodinje je potrebno obojestran- sko vlaganje, a ker pri reji te živine vlagajo večji del le .kmetijiski proiz- vajalci, so te pogodbe kvečjemu kon- trahažne ipogodbe, is katerimi si kme- tijiska zadruga zagotovi potrebno šte- vilo goveje živine za zakol. Za osnovo kooperacijskih odnosov bi morali osvojiti tako obliko po- godbe, ki bi vezala obe pogodberui strartki v sodelovanju, ki bi si na koncu v sorazmerju razdelili tudi morebitni dobiček ali izgubo. S se- danjo obliko kooperacijske proizjvod- nje pa je za kmetijsko zadrugo iz- guba popolnoma izključena, ker se vključi v proces kooperacijiske piro- izvodnje šele takrat, ko je živina do- pitamti In jo je treba samo še odkupiti, ter odpremiti v zalkol, torej takrat, ko ■^adrugi ni več potrebno vlagati in je zanjo mogoč le čisti dobiček. Za- tegadelj bo morala kmetijska zadruga oskrbeti takšne pogodbe, ki ne bodo jamčile samo enostranskega dobička, temveč bodo tudi kmetovalce bolj vzpodbujale h kooperacijskim odno- som. I Kmetijska zadruga je imela lani kooperacijiske odnose s 450 indiivadu- alnimi kmetijskimi proizvajalci, ki so sodelovali s kmetijsko zadrugo v več- ji meri le s pitanjem goveje živine. Ker je povečanje prirastka goveje ži- vine odvisno tudi od pogojev za spra- vilo krme, bo .kmetijska zadruga ku- pila tudi letos 25 motornih kosilnic in jih prodala tistim kooperantom, ki bodo dosegli najboljše uspehe pri vzreji pitane goveje živine in tako ustvarili več tržnih viškov. Zadruga bi kupila še več drobne kmetijiske mehanizacije, če bi imela dovolj de- viz. Zaradi povečanega izvoza je za- druga lani ustvarila sicer precej de- viz, a sistem delitve je tako 'krivičen do zadruge, da prejme od ustvarjenih deviz le del, druge pa gredo v name- ne, ki nimajo nič skupnega s kme- tijstvom. Kmetijska zadruga bo letos mimo kooiperacijake proizvodnje izpitala v svojih pitaMščih nad 200 mladih go- ved. V večji meri kot doslej pa se bo vključila tudi v izvoz. Predvidevajo, da bodo izvozili pridelke v vrednosti okoli 120.000 dolarjev, s čimer bodo presegli vrednost uvožene mehaniza- cije in reprodukcijskega materiala. Pni tem računajo, da bodo izvozili 600 glav mlade pitane živine in pri- delek hmelja z desetih hektarov zem- ljišč. T. K. OD VSEPOVSOD Šmarje pri jelšah v začetku marca je občinski ko- mite ZM Šmarje poslal delovnim or- ganizacijam in zasebnikom anketo,.s katero je želel izvedeti, kakšne ^ možnosti za sprejem v uk. Do Z5. ja so na anketo dobili le 18 odgovio.- rov od 60, kolikor so jih pričakova>)j. Od delovnih organizacij niso odgovo- rile Metka Kozje, Toper Šmarje, KZ Šmarje in pekarna Rogaška SlAti;^ ROGAŠKA SLATINA Komunalno podjetje je končno m^e- dilo prehode za pešce. Preostane še. da v tem kraju rešijo vprašanje paf- kirišč. šmarje PRI jelšah Šmarski upokojenci, podružnica šteje nad 500 članov, bi radi uredili manjšo okrepčevalnico. Le-ta bi slu- žila zlasti tistim upokojencem, ki pri- dejo v Šmarje po opravkih. Lastno okrepčevalnico želijo upokojenci predvsem zaradi tega, ker so gostišča, predraga. p, K. ŠESTO TEKMOVANJE ZA pJ^AL NARTA ZMAGOVITE PRIČESKE V dopoldanskem tekmovanju so najprej nastopili tekmovalci in tek- movalke, ki so se pomerili v hardy striženju. Prekinitev električnega to- ka je sicer tekmovalce nekoliko zmedla, a kljfub temu so bili uspehi zelo dobri, saj so gledalci z odobra- vanjem ocenili prikupne moške fri- zure. Tudi komisija je imela težko delo, kajti ocene so bile zelo blizu druga drugi. Zmagovalec v tej sku- pini je bil Mariborčan Ivan Novak (141 točk), drugo mesto si je pribo- ril, Zagrebčan Toni Lasovič (138), za njim so se uvrstile kar štiri Ma- riborčanke, medtem ko je Celjan- ka Mira Žižek\ osvojila šele sedmo mesto (125 točk). Razumljivo je za- torej tudi, da so Mariborčani kot ekipa v tej disciplini osvojili pokal »Narta«. ' Dosti bolje so se postavile Celjan- ke v tekmovanju z dnevno pričesko v modni liniji »balerina«. Razen Ma- riborčanke Marije Celan, ki se je uvrstila na četrto mesto (174 točk), so osvojile vsa prva mesta. Najbolj- ša je bila Zora Plaznik (196), po- tem Manja Satler, Jožica Vivod in Zdenka žgajner. Iste tekmovalke, samo v nekoliko drugačnem za,po- redju, so osvojile prvih pet mest tu- di v tekmovanju z večerno pričesko. Prva je bila Celjanka Zdenka Žgaj- ner; za njo pa so se zvrstile Jožica Vivod, Zora Plaznik, Marija Celan (Maribor) in Manja Satler. ^ koiič> no uvrstitev je odločal seštevek o- bojnih uspehov in tako so Celjartke osvojile štiri prva mesta: Zora Plaz- nik (373), Jožica Vivod (365), Zden- ka Zgajner (363), Manja Satler (356), a peto mesto je osvojila Ma- riborčanka Marija Celan (348). V ekipnem prvenstvu so tak^ postale Celjanke znova zmagovalke ih so obranile prehodni pokal. Ce bi jim uspelo, da ga osvojijo še na prihod- njem tekmovanju, bo prešel pokal v trajno last zavoda. Četudi so pred tekmovanjem po- samezni zastopniki iz Ljubljane, Opatije, Splita in Zagreba na tihem upali, da bodo letos kos Celjankam, jim to vendarle ni uspelo. Vendarle moramo priznati, da njihovo zna- nje kljub temu ni dosti zaostajalo. Vodjo brivsko-frizerske stroke v ŠCBK Ferda Lorbeka smo vprašali, zakaj so se Celjanke tako izkazale. Odgovoril nam je: »To je zaradi pra- vilnega sistema šolanja, kajti v last- ni delaiinici omogočamo učenkam, da si že v času šolanja lahko prido- bijo ustrezno praktično znanje.« Direktor ŠCBK pa je še pristavil: »Velika zasluga za uspeh gre tudi na račun prizadevnega Ferda Lorbeka in njegovih sodelavcev Vinka Tanj- ška, Silve Reberšak, Jožeta Cvetka, Milice Lorbek, Bože Mlakar, Sande Videčnik in tudi drugih.« Odmor po tekmovanju do razgla- sitve rezultatov so prireditelji upo- rabili za modno revijo, ki jo je pri- pravil oddelek oblačilne stroke ŠCBK. Osemnajst domačih maneke- nov je prikazalo 48 prikupnih mo- delov, ki so prikazali uspehe oddel- ka za oblačilno stroko, ki so v ve- liki meri zasluga prizadevnih vzgo- jiteljev Ivana Kušarja in Marije Ve- ber. Manekeni pa so prikazali tudi nekaj izdelkov »Jutranjke« iz Sev- nice. Revijo je spremljal in v veliko zadovoljstvo navzočih izpolnil od- mor trio Eda Goršiča s pevcem, Ob zaključku je spregovoril tudi direktor tovarne Ilirija Miro Turk, ki je poudaril očitno rast kvalitete in prizadevnost mladega rodu, ki s svojimi uspehi dokazuje, da bo y, življenju uspešno nadaljeval tradi- cije lepe\obrti. Vsem zmagovalcem — posameznikom in ekipam —• so podelili pokale in praktične nagra- de kozmetičnega oddelka »Narta«* Zmagovita celjska ekipa (tekmovalke in modeli) s svojimi vzgojitelji in s prehodnim pokalom »Narta«, ki ga drži v rokah direktor ŠCBK Ivan Leskošek. Na desni strani je manck&oka oddelka za oblačilno stroko, ki je prikazal na reviji nekaj uspelih izdelkov. LEPO VAS PROSIM, ALI POZABLJATE, DA STE V RAZVOJU Človeka srce boti^ bati • VSE KAŽE. DA NAM ZMANJ- KUJE SAPE... • OB NARODNI: LE NAPREJ, DOKLER JE šE VETRA KEJ.. • GORA OUKA OB BRASLOV- ŠKIH STREMLJENJIH IN VRANSKEM STRAHU Na: Vranskem smo se ustavili naj- prej v hotelu »Slovan«, kajti zanj so nam povedali že v drugih krajih Savinjske, da je gostinsko in turi- stično ugleden. Bilo je nekaj pred deveto uro. Gospod X je vprašal, kaj bi mogli pojesti, »Pljučka, vam- pe, pečenico z zeljem...« je pove- dala natakarica. Ko se je X nekoli- ko namrdnil, je hitro dodala: »Pa še kaj drugega vam ]ia|iiko pripravi- mo ...« V jedilnici smo našli popotnega Italijana in smo ga povprašali, ka- ko se kaj počuti v Sloveniji. Bil je zadovoljen. Kako se pa sporazume- vate? Taf^, tako, je dejal. Malo z -besedami, malo z rotkami, sicer pa človeku vse tekne, kar prinese ljub- ko dekle! Pač po italijansk:o. V hotelu imajo 16 ležišč. Pravijo, da jim to zadostuje, sicer pa je v okolici še nekaj zasebnih ležišč (de- vet) in še pet v lovski koči, ki jo obnavljajo in bodo odslej imeli v njej kar pet ležišč. Prebivalci Vran- skega menijo, da bi imel kraj dosti več turističnih možnosti. Imajo namreč nekaj zgodovinskih zanimi- vosti, med njimi je tudi cerkvica in ostanki obzidja na Taboru, potem partizanski kraji Čreta in Dobrov- Ije, naravna znamenitost je jama škadovnica, ki ni urejena. Tudi do- stopi do drugih znamenitosti niso preveč udobni. Če bi vse to nekoli- ko bolj uredili (denarja niti ne bi potrebovali tako veliko), bi mogli turistično razpoloženje dosti bolj popestriti. 'Za razvedrilo tudi sicer niso kdo ve kako poskrbeli. Imajo športna igrišča za nogomet, rokomet in od- bojko, ki so last TVD Partizan, a jih nihče ne oskrbuje; v kinodvora- ni so predstave samo db nedeljah. Od časa do časa pa gostujejo tudi kakšni domači ansambli. Možnosti za več prireditev v letni sezoni so, želijo si jih domačini in gosti, a pra- ve organizacije manjka. Zik) živahno Je delo lovske dru- žine, ki s svojo dejavnostjo precej prispeva k turizmu. Prav te dni ob- navljajo lovski dom na Orehovcu, ki ga bodo odprli julija ali avgusta. Njihovo sodelovanje je najboljše s Koroškimi Slovenci in Tržačani, zadnje čase pa prihajajo tudi l^vci iz Nemčije. V svoji koči bodo žtiaj imeli deset ležišč, a lovski turizem so kljub temu omejili le na nekaj- dnevna srečanja. Zadnje, kar nas je presenetilo na Vranskem, je bil bazen, kjer so po suhem betonskem dnu otroci nabi- jali žogo. ^Oskrbnica jih je prega- njala, a verjetno bi jih ne bilo po- trebno goniti, če bi bUa v bazenu voda. Zakaj bazen še vedno niso do- končno uredili, nismo zvedeli nikjer povsem natanko. Občutek je bil, da zdajšnje razmere turističnim delav- cem ustrezajo in bi jim bil vsak do- daten objekt samo obremenilen. Toda, nam je ob slovesu dejal go- spod X, bilo bi še marsikaj zanimi- vega, če bi se kdo samo pomujal. X Kajti lepo urejeni vrtovi (Vransko slovi zaradi obilice cvetja na oknih in v vrtovih!) tudi ne morejo turi- stu olepšati bivanje, ko bi si želel ogledati še kaj okoliških zanimivo- sti in se razvedriti s kakšno prire- ditvijo, kultiOTio ali športno, aU od- iti na izlet do kakšne znamenitosti. Hudiča, sem pomislil. Okoliške zanimivosti. Kaj smo pa doslej de- lali? Ali ni okoliška zanimivost na primer lovska koča nad Preboldom? Ali pa rimske izkopanine v Šempet- ru? »Čujte!« sem dejal. »Kaj pa izko- panine?« »Ja, ja, toda samo izkopanine,« je zategnil X. »Lepo vas prosim, ali pozabljate, da ste v razvoju? Vodič vam vse lepo pokaže, pove, sonce naredi svoje, kaj pa kakšna limona- dica, sok ali oranžada. Pa parkirni prostor? Tu pa res ne rabite toliko milijonov...« Dragi gospod. V žalski občini de- luje troje gostinskih podjetij s 13. obrati in 39 privatnih gostiln! »Deluje, živi in trguje. Ne zame- rite, toda vi vse dobite. Vse po ma- lem. Začnete na veliko, vlagate, go- vorite o ogromnih načrtih, izcimi pa se en bife, ki ga mora potem na- zadnje skoraj dbčina vzdrževati...« Z gore Oljke smo zrli po dolini. Prijazen oskrbnik, ali kako bi mu človek rekel, se je trudil potešiti na- šo duševno lakoto. X je bil navdu- šen nad skrbjo delovnih kolektivov, ki so zgradili ta lepi dom oddiha. »Čigav pa je ta lep lokal?« »Vragsigavedi, ko tolikokrat me- nja lastnika. Nikoli ne veš, ali je še družben ali je že čisto »privaten«. »Poglejte bazen v Preboldu, na Vranskem, jezero (?) v Braslovčah. Kako lepo zami^jene ideje in pa- metno naložen denar. Toda ob kon- cu vam je zopet zmanjkalo. Tistih nekaj ficljnov, ko st^ si odtrgali od ust toliko milijončkov. Ste slišali predsednika turističnega društva v Braslovčah? Ali niso to stvarne ide- je, ki ne vlečejo za sabo Celeij in ne tolikšne milijone. Malo potke, majhen provizorij z odprtim ognji- ščem, da bi si ribičeva družina pri- pravila ulovljeno ribo in kaj še ho- čete?!« Kmet, ki je sedel pri sosednji mi- zi si je začel peti: »Mene pa srce boli, boli... »Veste,« je najprej mozgal »go- spod X«, pri vas v Jugoslaviji je ne- kaj izredno zanimivega. Material, ki je vreden študijske obdelave. Nam- reč: vse, dokler je gostišče v druž- benem upravljanju ali kot vi pravi- te v samoupravljanju, so težave. Mar ne dokazuje to tudi preboldski primer? Trije so upravljali kopali- ški bife z izgubo. Kmalu zatem pa so odprli svoja gostišča, ki jih še občina ni reševala iz težav, pazite, ne mešam politike. Toda ali ni to zanimivo? še več kot zanimivo. Va- ši turistični delavci vam na vse pre- tege navajajo, kaj vse bo narejeno. Toda kdaj in s čim?« »To so druge okoliščine in drugi faktorji,« ' »Kateri?« »Birokracija.« »Nekje sem bral, da ste z njo že nekajkrat pometli... Ne, ne, pri vas se nekdo za nekaj ogreje, pa hajd- mo. Pa pride drugi in ima drugo idejo ...« To ni res, smo zago- tavljali. Poglejte Zgornjesavinjski primer. A? ^ »Sa.j res. Torej: Oj, le naprej, dokler je še vetra kej... Vaše na- rodne pesmi so mi poleg specialitet tako zelo všeč, samo če jih ne izva- jajo »domači ansambli«. Aktualna predavanja v Žalcu v preteklem tednu iso bila v Žalcu predavanja, M so zajemala izredno aiktuaikiia področja gospodairske in družbeno politične dejavnosti. Pre- davanja so obravnavala predvsem področja: gospodanska reforma v sklopu našega in mednarodnega go- spodanstva, SZDL — vloga, naloge po kongresu in v sklopu družbene re- forme, .mladinska problematika, vlo- ga sindikatov v gospodarski refarmi, problemi Z^eze, ^ikpmunistov —:„vlpga,, in naloge v družbeni reformi, delit- veni sistem in delovno i)ravni pro- blemi ter srednjeročni plan. Preda- vatelji so bili vidni družbeno politič- ni delavci in sicer: Janko Smole, Vi- da Tomšič, Tone Bole, Kocjanoič, To- ne Kropušek, Franc Urevec in Al- breht Roman. Posameznih predavanj so se poleg rednih slušateljev udele- žili tudi člani širših političnih akti- vov ter nekateri predstavniki" sosed- njih občin. Redni slušatelji so imeli po vsakem predavanju tudi timsko delo in zaključni razgovor. Predavanja so bila aktualna in kvaKtćtak)'podana' ift-bodo n^vahiho ' koristno služila družbeno političnim delavcem pri/ njihovem deluy -an Samogovor mladega umetnika Ko je obiskoval šolo za obliko- vanje v Ljubljani, je njegov pred- stojnik, prof. Požar večkrat de- jal: »Fant, vztrajaj... Pod tvoji- mi prsti glina diha. Posveti se keramiki! Vztrajaj!« In je vztrajal, Gnetil je glino, da bi iz nje iz- tisnil še kaj k tistim enajstim tisočakom, kolikor mu je žalski odbor zveze borcev vsak mesec pošiljal kot štipendijo. Ob hva- lah je končal študij, za nadalje- vanje in izpopolnjevanje ni bilo; več sredstev. Kljub temu so mu, tisti, ki so njegova dela poznali, ponujali možnost zaposlitve v Ljubljani. Vleklo ga je domov. Nekaj za- radi lakote, nekaj zaradi strahu pred negotovim. Vrnil se je poln idej in volje. Poln vsega razen možnosti, tudi tiste skromne — da bi se zaposlil, kajti bil je do- ber industrijski oblikovalec. Ta- ko, redek in iskan material, ki ga vsepovsod, razen pri nas — ralAk)... »^ takrat, ko sem kot pleskar- ski vajenec barval plotove in sta- novanja, sem čutil, da je to pre- malo,« je dejal, ko smo vsi trije sedli pod slivo na dvorišču. »V pleskanju nisem mogel najti iz- raza, ki bi zajel vsa moja hote- nja. Odločil sem se za oblikova- nje. Iz leta v leto sem vse bolj čutil, da se mi glina vse voljneje predaja pod prsti...« Na tisoče skic in idej je roma- lo v pozabo času, ko je iskal za- poslitev. V libojski keramični bi ga vzdi za šestintrideset tisoč dinarjev Nnesečnih prejemkov. Hvala. Delal je v žalski »Zarji«, v obrtnem centru, ki je združeval in proizvajal vse — pa ničesar. Nekaj idej je prenesel v izdelke. Te so poleg ostalih razstavili na zagrebškem velesejmu, kjer so opozorili nase. Nikjer ni bilo za- pisano, kdo jih je oblikoval... Poslovil se je od »Zarje« ... Doma si je oprtal strgalo in začel preurejati hlev. Po nekaj tednih si je uredil »atelje«. Šele tu je prav zaživel. Vazi je sledila plastika njej vaza. Prve so nosile v sebi del življenja doline — hmelj in del življenja ljudi — horoskope. Linije so vrele, člo- vek bi rekel — same od sebe in se zlivale v dela, ki bi jim lahko mirno priznali umetniška vred- nost. Ko pobliže pogledaš ta'dela, na zunaj ovešena z omamentiko ali brez nje, šele začutiš, kako so ti blizu, ker so del neizživetega živ- ljenja samega, del prostora, ki ne potrebuje oikvira in zakonov težnosti. Prinesel je bliže dvoje vaz, ki sta se v bližini sušili. »Nekoč mi je nekdo, ki se »pozna« na kera- miko, dejal, da sp ne da ustvariti več ničesar novega, ker bo vse le izpeljano... Poglejte tole!« Zrl sem v vazo, dejal bi v plasti- ko, ki je, zdi se mi, simbolizira- na rast. »Zakaj ne bi mogel to biti izdelek libojske keramične industrije?« Nisem mu odgovoril. Vsako jutro grem mimo celjske tržnice, kjer na več stojnicah prodajajo vso mogočo šaro, da se človeku obrača želodec. Poglejte v pro- dajalno »Kristalije«. Vzdržali bo- ste trenutek in razumeli: ŠE DOLGO, PRECEJ DOLGO BO VINKO VIPOTNIK DOMA IZ ŽALCA S HIŠNO ŠTEVILKO 241 USTVARJAL V HLEVU; KAKOR TUDI NJEMU ENAKI. KAJTI VSE TE STOJNICE IN KIČ Z ETIKETO PRIZNANE INDU- STRIJE PREDSTAVLJA KULTU- RO. Proizvajalčevo, prodajalčevo ali pa našo. Stvarnost pa je ve- lika, preveva žalost. Žalost za u- mrlimi Židi, ki so ponesli v svet sloves naše keramične industrije pred več desetletij. Od takrat je ostala od tega samo industrija. In kultura ... Ta se pa ne da me- riti z bruto in s tonami! »Zdi se mi, da naša industrija še ni tako oblikovana, da bi po- vzela nekaj- novega ...« Hotel sem mu reči, kako kera- miko prodajamo. Na toliko krož- nikov, skled in tovrstnih proiz- vodov vsilimo prodajalcu in kup- cu nekaj pesekov, levov in pi- skričev... In poglejte čudno: le- tos je »Zarja« imela svoj razstav- ni paviljon na sejmu »ALPE-AD- RIA«. Razstavili so tudi nekaj njegovih del, tistih, ki jih je u- stvaril še tafcrat, ko je tam de- lal. Med ležalniki in drugimi so bila razstavljena, da bi izpopol- nila prostor. In so ga. Vzbudila so zanimanje, povpraševanje. In to tujcev,.. Toda njemu niso povedali. J- Sever ^ NA TRNOVLJAH BODO ODKRILI SPOMINSKO PLOSCO V SPOMIN PADLIM Združenje borcev NOV iz Trnovelj pri Celju bo 13. julija odkrilo spo- minsko ploščo vsem žrtvam fašistič- nega terorja svojega območja. Tako bodo na spominsko ploščo vklesali imena: Rozalija Frahkovič, Erainc Frankovič, Jakob Pilih, Ivan Dergaj- ner, Franc Tratnik, Franc špes, Šte- fan Goleč, Peter Udovič, Adalbert Jeraj, Marija Jeraj, Ivan Medved, Lucija Medved, Jernej Vončina, Sil- vo Komericki, Anton Mahen, Anton Fedran, Stanislav Ferme, Franc Sta- nič in Franc Žohar, Osnovna organdzaolja združenja borcev prosi vse, ki bi morda še ve- deli za katerega izmed padlih borcev, talcev ali žrtev iz koncentracijskih taborišč, da to čimprej sporočijo te- renski organizaciji. KRAJEVNE SKUPNOSTI V LAŠKI OBCINI Letos več denarja v OBCINI laško BODO SREDSTVA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST V LETOŠNJEM LETU PRECEJ VISJA KOT SO BILA VSA LETA DO SE- DAJ, KLJUB TEMU PA gE ZDALEČ NE BODO ZADOŠČALA ZA KRIT- JE VSEH POTRaB, KI SE^POJAVLJAJO IZ LETA V LETO PRI OD- STRANJEVANJU RAZNIH POMEMBNIH KOMUNALNIH PROBLEMOV Komunalna dejavnost se bo večidel odvijala le -preko krajevnih skupno- sti, 'ki jih je v občini Laško 12. Po iTi'nenju občanov je letos skupščina občine za razdelitev sredstev za ko- inunalne namene osvojila tak krite- rij, ki je izključil vsako možnost da bi ena ikrajevna skupnost na račun druge prejela sredstva, ki ji ne pri- padajo. Na območju občine Laško je več kot 400 ikm cest IV. reda, ki m jih dolžne vzdrževati krajevne skupno- sti, te ceste pa so večidel vse potreb- ne popravila. Tudi nekaj mostov je popolnoma dotrajanih, zato so posa- mezne krajevne skupnosti že isprejele programe dela, v katere iso vključile tudii delo pri izgradnji novih mostov, ki pa naj ne bi bili več leseni, tem- več betonski. Pri popravilu cest in gradnji mo- stov bodo z brezplačnim delom sode- lovali tudi občani. To delo pa bo vredno vsaj enkrat toliko, kolikor bo- do v ta namen vložUe krajevne skup- nosti svojih namenskih sredstev. Tako bodo krajevne skupnosti pre- jele v letošnjem letu od občinske skupščine na račun komunalne de- javnosti prečko 47 milijionov S-din. Glede na to, da so bila sredstva na- menjena za komunalno dejavnost ze- lo omejena, stroškov za elektrifika- cijo naselij niso mogli vključiti v znesek, iM ga prejmejo krajevne Bkujpnosti za komiunakio dejavnoistv Skupščina je najela 9 milijonov S-din posojila in ga kot dotacijo dodelila krajevnim skupnostim v te namene, medtem ko bodo s posojilom 5 mili- jonov S-din urediUi 7 vodovodiov. Kljub zelo razgibani komunalni de- •javnosti pa bodo ostadi še mnogi ne- rešeni problemi predvsem pa na pod- ročju elektrifikacije. Glede na občut- no povišanje stroškov elektrifikacij- skdh del, ki iso nastali ipo reformii, bo- do- posamezne krajevne skupnosti morale dokončno elektrifikacijo na- selij ponekod še odložiti. T. K. JAKIJEV PAVILJON IN NAZARSKA S0-, LATA. Medtem ko slikar Jože Horvat— Jaki razmišlja, kako bi najbolje uredil in zasadil razstavni park pred paviljo- nom, nekateri prebivalci iz bloka v so- seščini pred paviljonom sade solato in korenje. Vsekakor bo to edinstveno oko- lje za prvo razstavo Picassa na Sloven- skem, ki jo Jaki obljublja ob otvoritvi njegove galerije. (Foto: J. S.) V MOZIRSKI OBCINI USPEŠNO DELO GAISILISKIH DRUŠTEV NA NEDAVNI OBČINSKI KONFERENCI GASILCEV MOZIRSKE OB- ČINE SO KRITIČNO OCENILI DOSEDANJE DELO TE ORGANIZACIJE IN SPREJELI SKLEPE ZA PRIHODNJE DELO. UGOTOVILI SO, DA JE BILA GASILSKA ORGANIZACIJA V ZADNJIH DVEH LETIH ZELO DELAVNA. ORGANIZACIJA V OBCINI ŠTEJE 1.727 ČLANOV, DEJAV- NOST PA SE JE ODVIJALA V 15 GASILSKIH DRUŠTVIH. 'Zelo vidne uspehe so v zadnjih ne- kaj letih dosegli pri nabavi gasilne qpireme. Nabavili so dva nova tipizi- rana gasilska avtomobila in štiri mo- torne brizgalne. V občini so sedaj 4 tipizirani gasilski avtomobili, kar omogoča, da lahko gasilci hitro pri- skočijo na pomoč, kjer je to potreb- no. Pri nabavi novih gasilskih avto- mobilov in motornih brizgaln pa je treba še posebej omeniti veliko piri- pravljenost prebivalcev. Le-ti so pri- spevali v prostovoljnih prispevkih nad 11 milijonov starih dinarjev sredistev. To dokaeuje, da ima gasil- ska organizacija v občini veliko mo- ralno in materialno opoiro tudi pri pirebivalcih. V teku so še nadaljnje akcije iza zbiranje sredstev za nakup še 4 novih motornih brizgaln. Za na- bavo teh brizgaln so prispevali pre- bivalci nadaljnjih 8 miljonov starih dinarjev. Ker pa je treba motorne brizgalne uvažati, iso na konferenci grajali devizne predpise in se zavze- mali da bi moral biti uvoz motornih brizgaln prost carine. Sklenili iso, da bodo takšen predlog posredovali tu- di republiški gasilski zvezi s prošnjo, da ga posreduje pristojnim republi- škim oziroma zveznim organom. V letih 1964/65 je bilo na območju občine vsega 8 požarov, ki so povzro- čili škode za okoli 15 milijonov sta- rih dinarjev. Gasilska društva so so- delovala tudi ob raznih elementarnih nesrečah kot so poplave itd. Gasilska društva so posvetila veliko pozornost preventivni dejiavnosti, zato je tudidz leta v leto manj požarov. Manj uspeš- ni pa so bili pri vključevanju mladi- ne, pionirjev in žensk v gasilsko or- ganizacijo. Število pionirjev in mla- dine je celo padlo. Zato so se na kon- ferenci zavzeli, da bodo stanje popra- vili. Ugotovili so, da so za to stanje največ krivi tudi sami, ker niso po- iskali vseh oblik vključevanja mladi- ne in žensk v gasilsko organizacijo. Gasilci so tudi pridno sodelovali pri raznih prostovoljnih delovnih ak- cijah, fci so jih organizirala gasilska društva. V letih 1964/65 so gasilci opravili 3.400 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti blizu 2 milijona stairih dinarjev. •• Nk^konfererib^'^b ražpi^i^jali o skrbi za gasilski podčastnišiki kader. Pred leti so usposobili nekaj novih gasilskih podčastnikov. Ugotovili pa so, da je skoraj tretjina neaktivnih, kar precej hromi delo gasilskih dru- štev. Sklenili so, da bodo v prihodnje pogosteje sklicevali posvete za vse podčastnike. Na konferenci so spre- jeli tudi nov sta tu občinske gasilske zvfeze in program dela za prihodnje obdobje. -er Večkratni jubilant Pred dnevi se je iz Podčetrtka, pravzaprav iz Golobinjeka, javil naš dolgoletni bralec Anton Bračun, ki praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva. No, to pa ni njegov edini jubilej. Zapisal jih je kar nekaj. 55 let poteka, odkar se je iz- učil obrti krovca, 45 let njegove za- konske zveze 'itdV''Mož je preživel vihro prve svetovne vojne na najraz- ličnejših frontah. Januarja leta 1919 Se je javil v legijo Koroških borcev in bil med prvimi prostovoljci na severni meji v okolici Velikovca, Sinče vasi in ob Vrbskem jezeru. Slovenske meje je branil polnih de- set mesecev. Med drugo svetovno vojno ga je okupator izselil in pregnal na pri- silno delo. Zdaj živi Anton Bračtm v Golobi- njeku 20 pri Podčetrtku v skrom- nih razmerah, brez pokojnine, toda čil in veder. V Konjicah še ni rešeno OTROŠKO VARSTVO v organiziranem otroškem varstvu je tre- nutno samo 1,5 % vseh otrok v starosti do petnajstega leta. a po nedavni anketi je očitno, da Bi morali zdajšnje prostore, ki so že itak prenatrpani, povečati še vsaj en- kratno. V anketi je 255 mater izjavilo, da imajo 287 otrok, ki bi jih želele dajati v varstvo ustreznemu zavodu, a zdaj bodo v Konjicah ufedili v eni izmed stolpnic pro- stor z(i kakšnih 20 otrok. V Zrečah name- ravajo zasilno rešiti zadevo v prostorih stare osnovne šole. 'A vse to je bolj ko ne samo krpanje, ki ne bo. moglo zadovoljiti želja predvsem zaposlenih matere, da bi mogle dajati svoje otroke v varstvene ustanove. ODSLEJ OB SOBOTAH IN NEDELJAH TUDI V CELJt Avtomobilski sejmi Prvi bo 28. maja na parkirnem pro štoru pri >K)jstrici^-< Celjska organizacija CELEIA KO- MMERCE se je odločila, da pripravi avtomobilske sejme in licitacije tudi v Celju, da ne bo potrebno z doma- čimi vozili v Maribor ali Ljubljano. Odslej bodo tovrstni sejmi vsako so- boto (od 14. do 18. ure) in nedeljo (od 8. do 12. ure) na pailfcirnem pro- storu ipni restavracija »■Ojstrica«. Prvi takšen sejem bo 28. maja. Te- ga dne bodo licitacijsko prodajali tu- di raibljene tovorne in osebne avto- mobile socialističnega sektorja. Ob 15. uri se lahko licitacije udeležijo (in- teresenti družbenega sektorja, za nji- mi pa tudi zasebniki. Ponudniki za družbeni sektor marajo predložiti bianoo bariran ček, zasebniki pa 10 % varšoino začetne cene. / Uvedba organiziranih lioitacijskih prodaj iin sejmov v Celju je vsekakor pridobitev, ki bo v mnogem olajšala prodajo in nakup rabljenih avtomo- bilov. Upravni odbor tovarne aluminijaste opreme »ALPOS« Šentjur pri Celju \ razpisuje prosto delovno mes'to RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega izmed naslednjih pogojev: 1. Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri. 2. Srednja šolska izobrazba z najmanj 10 let prakse na ustrez- nem delovnem mestu. Pismene ponudbe z dokumentacijo o šolski izobrazbi ter o dosedanji zaposlitvi in potrdilo o nekaznovanju pošljite na uprav- ni odbor tovarne aluminijaste opreme »ALPOS« Šentjur pri Celju, Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni na razpolago. Razpis velja do 10. 6. 1966. IVANI IGRIŠNIKU V SLOVO Petnajstega maja se je zgodilo, pripovedu- jeta mati in oče, govorita sestra in brat po- kojnega Ivana, vsi strti, žalostni in objoka- nih oči. Izgubili so člana družine, sina in brata, sredi cvetočih let, sredi vesele pomla- di... naj dobrih enaindvajset elt mu je bilo. 3 ) je vojake odslužil, si začel krojiti novo n Ijcnje, za90;^zj-elo gte#Blaupunkt« prodam. Martin Bohorč, Celje. Smrekarjeva 4 PARCELE ali celo posestvo (3 ha) proda: Terezija Sterle, Vojnik 158. NOV KAVC, 2 fotelj^ in kombinirano omaro prodam kompletno ali posamezno za cek ali gotovino: Zavodnik, Celje, Vrunčeva l/I. FOTO potrebščine in material — vse novo prodam. Vehovar, Celje, Oblakova 3. PRODAM ali zamenjam enodružinsko hišo z nekaj zemlje. Zg. Selce 24, Ponikva pri Grobelnem. DOBRO ohranjeno motorno kosiJnico »Far« ?rodam. Jožef Strašek, Bela — Šmarje pri elšah. MOTORNO kolo >NSU Prima« v odličnem stanju prodam. Cena po dogovoru. Anton Podkrižnik — Kameno 22 — Šentjur pri Celju. HISO — enodružinsko delno dograjeno (vse- Ijiva soba iu kuhinja — elektrika in vo- da v hiši) prodam za 4,M)O.0O0 din. Kum- bergcr, Ponikva pri Grobelnem. VRATA — nova desna in leva s podbojem (ištokom) in gradbeni material prodam. Naslov v upravi lista. GLOBOK otroški voziček ZEKIWA dobro ohranjen prodam./ Ogled možen v soboto popoldne ali v nedeljo dopolc|ne. Mole, Mariborska c. 40. ElAO v lepom kraju — Ljubnem — lopo urejeno takoj vscljivo primerno za po- čitniški dom prodam nujno za 80.000 N- din Kristina Gorkič, Ljubno/117. OTROŠKI voziček — globok — športni prodam. Jazbinšek, Lilica 29. novembra 24/lV — iblok m. Ogled vsak torek in četrtek od 17—il9. ure. NOV italijanski superavtomatik 4 kg pral- ni stroj iREX« z garancijo prodam. Naslov v upravi lista. BARAKO za shranjevanje orodja 3x4^m, primerno .za gradnje prodam. Vprašati dopoldne: Celfc telefon 21-59 interno 207. ZASTAVA 600 D brezhiben — bele barve — prevoženih 60.000 km prodam za 8.500 N- din, v račun vzamem tudi ček do 300 N- din. Orač, Celje, Gregorčičeva 7. SADTŠ'O stiskalnico in kavč zložljiv v polico prodam. Naslov v upravi lista. KOMPLETNO spalnico >ptičji javor< proda zaradi selitve: Berglez. Ipavčeva 16. STANOVANJE USLUŽBENKA išče prazno sobo s P9sebnini vhodom. Naslov v upravi lista. * STANOVANJE — eno ali dve sobi z garažo iščem. Plačam dobro. Tudi kupim. Ponud- be pod šifro »Samo v centru«. ISCEM prazno sobo Naslov v upravi lista. ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo v Celju ali okolici. Plačata za dve leti naprej. .Na- slov v upravi lista. ZAPOSLITEV ŠTIRIČLANSKA družina sprejme za dopol- di^nsko' pomoč v gospodinjstvu žensko srednjih let. Dr. Fazurinc, Stanctova 14, Celje! ISCEM starejšo žensko za varstvo dveh otrok (starost 19 mesecev in 9 let). Plačam po dogovoru za 7 ur dnevno. Vckoslav Ro- bida Celje, Trubarjeva 6 — Otok. GOSPODINJSKO pomočnico za v Ljubljano iščem. Ivanka Drganc. Celje, Čopova 11. Iščemo več kvalificiranih šiviljskih po- močnic. Pismene ponudbe pod šifro »TA- KOJ«. KMEČKO dekle s popolno osemletko an nekaj prakse v kuhinji zdravilišča želi zaposlitve .v gostinskem obratu. Pišite: Marija Jeranko — Nezliše, Pristava pri Mestinju. RAZNO Izdelujem zabojčke za krompir in ja- bolka. Naslov v upravi lista. Izdelujem razno betonsko in toraro iz- delke, plošče za tlakovanje, vrtno ograje, okenske police, nagrobno spomenike in strešno opeko. Ceno ugodno. Za naročilo se priporoča: Franc Bincl, Cementnine, Celje, Mariborska cesta 44. Manjšo hišo z vrtom zame.njam za dvo ali trosobno stanovanje. Naslov v upravi lista. ZIDARJA za notranjo adaptacijo iščem. Naslov v upravi lista. ^ novih' predpisih strokovno evidentiram, obdelujero. registraturno urejam, perio- dično izloč'ujem registraturno in arhivsko ' gradivo Plača po dogovoru. Ponudbe poš- ljite pod šifro »VESTEN«, POROČNE prstane po zadnji modi izdeluje zlatar v Gosposki 5, Ljubljana (poleg uni- verze). WEEKENT) hišico z električno napeljavo ob robu gozda in okoli 900 m* zemljišča — 12 km od Celja ugodno prodam. Kočica je primerna tudi za stalno bivanje. Po- jasnila pri M. Rozmanu. Ljubljana — Srossmayerjeva S/HI. ŠOLSKI INDUSTRIJSKO KOVINARSKI CENTER STORE razpisuje licitacijo za planino, ki bo 9. junija 1966 na se- dežu ustanove. Store št. 61 s priCet- kom ob 10. uri dopoldne. Ogled pla- nina je možen dve uri pred priCetkom licitacije v kulturnem domu v Storah. Izklicna cena je N dinarjev 500,—. Uprava TURISTIČNE OBJAVE PROSTE KAPA( ITETE Dovolj prostih mest je v vseh krajih Gor- nje Savinjske doline, v Zdravilišču Dobrna, v hotelih Zdraviliško ^ostinslie^a podjetja in pri zasebnikih v Rogaški Slatini. Hotel Paka je za 29. in 5«. maja zaseden. Za Zdravilišče Rogaška Slatina so potrebne vedno predhodne rezervacije, prav tako zu hotel Paka ob sobotah, PRIREDITVE Celje — Vsako nedeljo popoldne igra na STAREM GRADU ansambel OCVIRK narod- no-zabavno glasbo. Ob sredah in sobotah je ples v hotelu CELEIA. ob sobotah v SANIOPOSTRE2N1 RESTAVRACIJI, vsako sredo, soboto in ne- deljo zvečer pa na vrtu restavracije KO- PER. V ponedeljek 30. maja bo prva barsko- varietejska prireditev v prostorih hotela CELEIA. Nastopala bo priznana skupina mednarodno poznanih artistov in striptizeta. Rezervacije že sprejemajo v Turističnem uradu. DOBRNA — 31. maja ob 2C. uri koncert ženskega pevskego zbora LYRA iz Zahodne Nemčije in moškega Komornega zbora iz Celja. Oba zbora bosta nastopila v zdravi- liški dvorani. ROGAŠKA SLATINA - 29. 5. ob 10. uri promenadni koncert v zdraviliškem parku. 30. maja ob 20. uri koncert žensliega pev- skega zbora LYR.\ iz Zahodne Nemčije in Komornega moškega zbora iz Celja. Vsak torek ob 20. uri ples v Zdraviliškem domu, vsako sredo, soboto iu nedeljo ples v restavraciji Pošta. IZLETI Olepševalno in turistično društvo Celje prireja 12. junija avtobusni izlet z dvema avtobusoma v Varaždin, Krapino, Krapinske Toplice, 26. junija pa avtobusni izlet na Ljubelj, Vršič. Zelenico. Prijave za izlete že sprejemajo v TURISTIČNEM INFORMACIJ- SKEM URADU Celje v Stanetovi ulici poleg kina Metropol, ZAHVALA Ob smrti ljubljenega moža in očeta PETRA KUDER čevljarja iz Griž se zahvaljujemo docentu dr. Šušteršiču, vsemu bolniškemu osebju bolnišnice Celje, čč., duhovščini, kolektivu »Obrtnik« Pre- bold, darovalcem vencev, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Žalujoči žena in otroci z družinami izletnik celje v codclovuijn s »Putnlkcotn Beognut arm oMn. IZLETE PO JUGOSLAVUJ LV V IKfO ZEMSTVO. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE — TREVISO ~ IDINE - GORI CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE. enodnevni avtobu sni izleti za kolektive in posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POUE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datimi po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec ^ni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI _ COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANL\ — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. jimija in 10. septembra 1966. Prijave sprejem.amo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA - BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini, IZLETNIK organizira potovanja po tu in incMK:mstvu z modernimi turističnMi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizvunov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUB tel 2»41. Gospodinje, ali mislite na zimsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju »KURIVO Celje? Pripravljenih imamo 50 praktičnili nagrad v skupni vrednosti NDin 10.000.— L PRALNI STROJ 2. HLADILNIK 3. ŠIVALNI STROJ 4. SESALEC ZA PRAH 5. RADIOAPARAT ,6. do 9. EKONOM LONCI 10. do 12. TRANZISTORJI 13. do 16. PENI ZA SUŠENJE LAS 17. ELEKTRIČNI PEKAČ 18. do 28. NOČNE SVETILJKE 29. do 30. RAŽENJ ZA ĆEVAPČIĆE 31. do 35. PO 1 TONO PREMOGA 36. do 46. PO 500 KG PREMOGA 47. dO 50. PO 1 PRM DRV Premog ali drva lahko naročite v naši matični poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7, ali pri naših zastopnikih: 1. Rogaška Slatina — Blaž Osojnik, Rogaška Slatina 93; 2. Šempeter v Sav. dolmi — Alojzija šrabar, Šempeter 78, Marija Zlobec, Dolenja vas 67; 3. Polzela, Ivanka Drobež, Ločica 73; 4. Mozirje — Senica Maks, Mozirje 184; 5. Vojnik — Berta Kramar, Vojnik 55; 6. Štore — Mackovšek Marica, Lipa 77; 7. Celje — Jančič Ludvik, Ostrožno 1. % Za vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni ku];>on. žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanju potrošnikov. Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« Celje proda na JAVNI LICITA».IJI gradbeni material, vgrajen v stanovanjski hiši in drvarnici. Ljub- ljanska cesta št, 4.5 Celje. Izklicna cena je 2.000 N-din, Interesenti morajo pred licitacijo položiti varščino v višini 10° o od izklicne cene. Pogoj je, da kupec poruši objekte in odstrani material v 10 dneh po licitaciji. Licitacija bo dne 1, junija ob 8. uri v prostorih uprave pod- jetja »Ingrad« Celje, Ljubljanska c. 16. Montažno podjetje »INSTALACIJA« Ljubljana, Kamniška ul. 48a razpisuje prosta delovna mesta za: 15 MONTERJEV CENTRALNE KURJAVE Pogoj: kvalificiran in polk^alificiran delavec. 15 INSTALATERJEV VODOVODNE NAPEUAVE Pogoj: kvalificiran in polkvalificiran delavec: 10 IZOLATERJEV s: Pogoj: kvalificiran in polkvalificiran delavec. 15 STAVBENIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoj: kvalificiran in polkvalificiran delavec, 10 AVTOGENIH IN ELEKTRO VARILCEV Pogoj: kvalificiran in polkvalificiran delavec. Za vsa navedena prosta delovna mesta bodo interesenti mo- rali opraviti dvomesečno poiskusno dobo. V kolikor bodo uspešno opravili preiskusno dobo, možna zaposlitev v inozemstvu. V času preiskušenje stanovanje preskrbljeno proti plačilu. Rok prijave do 15. 6. 1966. Poleg tega bo podjetje sprejelo večje število vajencev za sle- deče poklice: MONTER CENTRALNE KURJAVE INSTALATER VODOVODNE NAPELJAVE IZOLATOR STAVBENI KLEPAR STAVBENI KLJUČAVNIČAR Pogoji: uspešno končana osemletka, uspešno opravljena pre- iskušnja v podjetju, telesno sposoben za poklic. Stanovanje in hrana preskrbljena. Delovna skupnost AVTO MOTO SERVIS CELJE, Ljubljanska c. U razpisuje sledeča nezasedena delovna mesta: a) MOJSTRA AVTOMEHANICNE DELAVNICE b) STRUGAR JA Pogoji za zasedbo: a) avtomehanični mojster s 5-lotno prakso na istem delovnem mestu kot vodja delavnice; b) kvalificirani kovinostrugar s 5-letno prakso. Delovna mesta so prosta do zasedbe. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. CELJE-SLOVENJ GRADEC 13:10 Rokometaši Celja so v nedeljo s precejšnjo težavo šele v zadnjih mi- nutah spravili na kolena lanskega re- publiškega prvaka ekipo Slovenj Gradca. Nihče od prisotnih si ni mo- gel misliti takega zapleta dogodkov na asfaltnem igrišču. oPtem, ko so v prvih 15 minutah celjski rokometaši uprizorili gostom pravo lekcijo in vo- dili 8:2, so začeli delati napake, ka- -Eden od pogostih uspelih napadov na vrata slovenjegrajskih rokometa- šev. — Foto Šmon kršnih že dolgo nismo videli. Celih 27 minut niso niti enkrat zadeli polno, medtem ko so gostje začeli polniti mrežo nezanesljivi celjski ob- rambi. Prišli so celo v vodstvo 9:8. V zadnjih 10 minutah pa se je Ce- ljanom spet odprlo in z nekaj zapo rednimi zadetki so dosegli zmago. Sevedi pa kljub samo trem golom razlike ne gre podcenjevati uspeha, saj so Slovenjgrajčani odlična ekipa, tehnično in kondicijsko dobro pri- pravljena. V nedeljo gostujejo celjski rokometaši v Piranu proti domači- nom, ki so na drugi poziciji v razpre- delnici. Rezultat tekme pravzaprav ne bo vplival na končni vrstni red in bo dvoboj bolj ali manj prestižnega pomena. Izvedeli pa smo tudi, da je trenutno največja skrb Celjanov, k^'^ dobiti denar za potovanje, kaj šele za ostala srečanja v kvalifikacijah za zvezno ligo. To pa ni za igralce nič kaj dobra spodbuda. Predstavljajo pa vendar eno redkih celjskih kvalitet- nih vrst. -ed Na področnem prvenstvu mladih at- letov in atletinj v Celju je nastopilo okrog 150 tekmovalcev. Najuspešnejši je bil vsekakor Bizjak, ki je zmagal v vseh disciplinah metov. — Foto Smon V MESECU MLADOSTI V SMARSKI OBCINI ŠTEVME PRIREDITVE BOLJ KO SE JE BLI2AL 25. MAJ, DAN MLADOSTI, VEC JE BILO PRIREDITEV. V SMARSKI OBCINI SE RAZNA TEKMOVANJA, IZLETI IN DELOVNE AKCIJE ODVIJAJO 2E ves MESEC MAJ. V SPLET MAJSKIH PRAZNOVANJ SODITA NEDVOMNO TUDI KURIRCKOVA POSTA IN ŠTAFETA MLADOSTI, KI STA SKOZI OBČINO POTOVALI V SREDINI MAJA. ŠE POSEBEJ SVEČANI PA SO BILI LETOS SPREJEMI PIONIRJEV V ZVEZO MLADINE. SVEČANOSTI SO BILE V SREDO NA VSEH OSEMLET- KAH. Predvčerajšnjim so v Podčetrtku pripravili posebno proslavo, pionir- ski kros in druga tekmovanja. Tudi v Rogatcu je 'bila svečana aikademija in telovadni nastop, učenci osnovne šole pa so razstavili ročna dela in li- kovne izdelke. Mladina Donačke gore je več majskih dni urejala cesto na Donačko goro, mladinski aktiv pa je pripravil dvodnevni izlet po Slove- niji. Učenci šmarske osnovne šole iso dan mladosti preživeli na partizaaiiskem pohodu na Boč, kjer so pripravili krajši kulturni program. V Šentvidu pri Grobelnem so se učenci pomerili v medrazrednem tekmovanju v krosu in atletiki, na dan mladosti pa so od- šli na partizanski pohod na Resevno. Mladina Podsrede je obiskala kraj, kjer je padla Miloševa četa, učenci osnovne šole Dobovec pri Rogatcu .pa so pripravili izlet na Boč za istarejše učence in v bližnjo okolico. To je le del prireditev v mesecu mladosti v šmarski občini. Treba je še povedati da so bile za dan mla dosti šole svečano okrašene da so na predvečer praznika mladjh po hribih goreli kresovi da so osnovne šole, ki so pokroviteljice posameznih spomin- skih obeležij iz NOV, le-te primerno uredile... Večja prireditev je bila tudi tek- movanje osnovnih šol na temo ^>'Ko- zjansko v boju« in tekmovanje mate- matikov osmih razredov osnovnih šol. P. K. Otroški vrtec v Vojniku Med proslavami in prireditvami v počastitev praznika mladosti so v Vojniku izročili namenu' tiiđi na" il5-" vo urejene prostore vzgojno varstve- ne ustanove. Doslej je imel vojni- ški otroški vrtec, ki dela v sklopu vzgojno varstvene ustanove Tončke Čečeve v Celju, eno samo sobo, zdaj pa jih ima štiri, razen tega pa še le- po urejeno kuhinjo, sanitarije, gar- derobo itd. Ce so lahko doslej spre- jeli v vrtec do največ 45 otrok, jih bodo poslej tudi do 80. Otvoritev novih prostorov so zdru- žili z lepo svečanostjo, na kateri so se zlasti izkazali cicibani, ki so za- peli nekaj otroških pesmic, pa tudi deklamirali in zaplesali. Vrtec je od- prl predstavnik krajevne skupnosti Vojnik, tov. Križnik, ki se je zahva- lil ne samo celjski občinski skupšči- ni za izdatno pomoč pri njegovi ure- ditvi, marveč tudi vojniškemu obra- tu Kmetijskega kombinata V Žalcu ter seveda kolektivu vzgojno varst- vene ustanove Tončke Cečeve in še posebej njegovi upravnici Vilmi štucunovi, ki je z osebnim prizade- vanjem največ pripomogla, da je dobil Vojnik lepe in zadosti velike prostore otroškega vrtca. » V Sedražu so streljali v čast dneva mladosti so marljivi strelci strelske družine »Gvido Pav- lic« iz Sedraža nad Laškim organizi- rali tekmovanje v streljanju z zrač- no puško. Tekmovalo je 14 mladin- skih in 4 pionirske ekipe. Rezultati: — mladinci: 1. Vojaška ekip$ Celje 922 krogov; 2. SD ^^Heroj Daki« Celje 857; 3. SD Rečica 851; 4. SD Jurklo- šter 846. Posamezniki: 1. Kojić 244, 2. Nadj 243, 3. Gračner 237. Pionirji — ekipno: 1. SD «^Ivo Lola Ribar« 408; 2. SD Laško 343; 3. SD ^^Gvido Pavlic« 343. Posamezno: 'Tratnik 141, 2. Hace 135, 3. Tratnik Majda 132. Najboljše ekipe in posamezniki so ob k(mcu tekmovanja prejeli pismena priznanja. Putnik ŠPORT NA DROBNO VIII. kolu so celjski košarkarji go- stovali v Ljubljani in podlegli v po- daljšku ekipi Zelene jame 55:59. Eki- pa Celja je najavila protest, ker jim v zadnji minuti niso priznali regu- larno doseženega koša. -00- V isti konkurenci pa je ekipa Žal- ca doma premagala ekipo Litijo z re- zultatom 56:46. -00- V III. kolu II. republiške lige v od- bojki je \ ekipa Braslovč premagala Šempeter s 3:0. -00- Na tradicionalnem partizanskem maršu v Kumrovcu je prvo mesto zasedel član celjskega Kladivarja Cervan, medtem ko je bil drugi celj- ski predstavnik Komesarovič deveti. Nastop šolanih psov Jutri v soboto bo na Glaziji zanimiva prireditev. Klub za vzrejo športnih in službenih psov Celje bo priredil nastop šolanih psov v vajah ubogljivosti, vajah z orodjem in zaprekami, vajah v na])adu in obrambi. Gledalci pa bodo na tej zanimivi prireditvi videli tudi več demonstracij o praktični uporabi šolanega psa. Pričetek prireditve bo ob 17. uri. Sredi preteklega tedna so amaterski nogometaši Slovenije na Glaziji sla- vili svojo drugo zmago v prvem ama- terskem prvenstvu Jugoslavije. To- krat so premagali ekipo Hrvaške s ^:1. K zmagi so precejšen delež pri- spevali tudi celjski nogometaši Re- beršak, Letner, Hribemik in Pere, poleg njih pa tudi ljubljanski vratar Delja (na sliki). — Foto Smon Taborniki V mesecu mladosti Celjska zveza tabornikov je v me- secu mladosti organizirala več akcij,' s katerimi so se uspešno vključili ta- j ko v praznovanje praznika mladih j ljudi, kot tudi v počastitev 25. oblet-1 niče ustanovitve Osvobodilne --ironte. 2e 26. aprila je odšlo iz Celja isedem tabornikov iz odreda Gorskih borov v Bosno. Bili so gostje tabornikov iz Banjaluke in Bihača, s katerimi so preživeli prijeten teden dni. Druga skupina je odšla iZj Celja tri dni ka- sneje. Namenili pa iso se v Split, kjer so jih isprejeli člani odreda Marjan, ki so bili gostje tabofra prijateljstva v Celju. Celjani pa so se tokrat ude- ležili devetega tradicionalnega zleta tabornikov. v istem času je sedem- članska ekipa Celjanov priredila sre- čanje z braslovškimi taborniki, s ka- terimi so se podali na pohod po par- tizanislkih Dobrovljah. 21. maja pa se je začel pohod tabornikov po poteh 14. divizije. Udeležilo se ga je 50 ta- bormiikov in 30 pripadnikov Jugoslo- vanske ljudske armade. Pohod iso za- čeli v Socki, kjer so jim tamkajšnji pionirji in učitelji priredili prisrčen sprejem. Potem pa so ikrenili proti Veliki ravni. Pohoda se je udeležilo tudi nekaj pionirjev, organizirali pa so ga ob pomoči Združenja borcev Celja in Dobrne ter mladinske orga- jnizacije in SooiaMstične zveze teg^ kraja. Le-ti so udeležence pohoda po- čakali v vasi Brca, kjer so pri ispo^- meniku 39 padlim borcem pripravili slovesnost. Od tam so krenili proti Resnikovi kotlini do cerkve sv. Jošta, na Plaininski dom in končno še v Pa- ko pri Velenju. Vso pot so mlade ta- bornike nekdanji borci seznanjali potekom narodnoosvobodilne borbe na tem območju. Prebivalci so udele- žence pohoda povsod prisrčno spre- jeli, pa tudi taborniki so se nekate- rim maj zveste jšim oddo^lžili s skrom- nimi danilci. 29. maja bodo celjski taborniki po trinajstih letih svojega delovanja le dobili svoj prostor. Ta bo ne trgu Žrtev fašizma 10 in taborniki se kra- jevnima skupnostima Otob in Center zanj zahvaljujejo. Zdaj bodo tudi svojo dejavnost lahko še'razširili, za- to vabijo vse, ki se zanimajo za ta- borništvo, da se včlanijo v to orga- nizacijo. Poleg ostalih ugodnosti ima- jo taborniki tudi popust pri vožnji z javnimi prometnimi sredstvi, kar je zdaj po ukinitvi obrazca K-15 še tem- bolj dobrodošlo. PODZVEZNO NOGOMETNO TEKMOVANJE DERBY-STEKIARJI V petnajstem kolu obeh podzvez- nih nogometnih lig so bili doseženi naslednji rezultati: igral ves drugi polčas le z 10 igralci.^ Tekma v Zrečah je bila pirekinjena, ker so bili izključeni 4 domači igral- ci in bo registrirana s 3 : O za Voj- in Polzele v gosteh, tekma Senovo : nik. Presenečata uspeha šlartnega Nazarje bo registrina verjetno ^ 3 : 0. V drugem razredu so vodeča mo- štva zanesljivo zmagala in tako ima- mo še vedno tri kandidate (Gotov- lje» Ljubno, Krško) za dve mesti v I. razredu. Preseneča pa poraz Štor, čeprav je bila tekma izven konku- rence. Lestvica I. razreda po 15. kolu: V 16. kolu (29. 5. 1966) pa igrajo: I. razred: Šmartno : Senovo, Polzela : Ro- gatec, Žalec : Zreče, Vojnik : Breži- ce in Nazarje : Steklar. II. razred: Laško : Gotovlje, Krško : Ljubno, Šentjur : Štore, Sevnica : Ponikva in Vransko : šalek. d. š. PRAVILNA PREHRANA- VIR ZDRAVJA HITER RAZVOJ INDUSTRIALIZACIJE JE POVZROČIL TUDI RAZME- ROMA NAGLO PRELIVANJE DELOVNE SILE IZ NEINDUSTRIALI- RANIH OBMOČIJ TJA, KJER JE RAZVITA INDUSTRIJA, TOREJ V MESTA. TAKO SE JE NA PRIMER V CELJU, KI NE SODI MED VE- LIKA MESTA, NEVERJETNO HITRO DVIGNILO .ŠTEVILO, PREBI- VALSTVA, SAJ JE IMELO LETA 1931 SAMO 7.602 PREBIVALCA, LE- TA 1948. ŽE 20.500, MEDTEM KO JE LETA 1965 ŠTELO OŽJE MESTO 28.600, ŠIRŠE PA CELO 32.100 fJREBIVALCEV. Zaradi tako hitrega naraščanja mestnega prebivalstva pa*se pojav- ljajo pri ljudeh, ki žive v mestu, po- sebno ■ še pri onih, ki prihajajo s podeželja in se šele uvajajo v nov način življenja, težki proiblemi. Živ- ljenje v mestu zahteva ljudi trdne- ga zdravja in močnih živcev, ki so kos telesnim in duševnim naporom. Čeprav je možno, da je delo v me- stu zaradi mehanizacije fizično laž- je, se pa način življenja vendarle močno razlikuje od psihično več ali manj umirjenega vzdušja na deželi. V mestu je zaradi razvite industrije in velike prenaseljenosti zrak moč- no onečiščen s prahom, dimom, raz- nimi škodljivimi plini, predvsem žveplovim dioksidom in ogljikovim monoksidom, zastrupljajo ga izpuš- ni plini motornih vozil itd. Vse to lahko zmanjša izžarevanje sonca za 30 do 40 odstotkov in to predvsem v ultravijoličastem delu spektra, ki pa je z biološkega stališča najpo- membnejši. Prekomerno onečiščen zrak vpliva kvarno na človekovo zdravje; zato so bolezni dihal v ta- kih mestih najpogosteje in verjetno ni slučaj, da so obolenja dihal tudi v Celju na prvem mestu. Poleg tega pa v mestih nastaja še drug zelo važen problem — to je pravilna prehrana. Z njo lahko nam- reč veliko bolezni celo preprečimo . in torej ni prav, da to itako pomemb- no vprašanje tako zelo zapostavlja- mo. V mestih čedalje bolj odločno prehajamo od individualne k druž- beni prehrani. Vsaj en obrok so v obratih družbene prehrane prisiljeni jemati mnogi samci in prenekate- ra družina, kjer sta zaposlena oče in mati. V Celju imamo 12 večjih obratov družbene prehrane, kjer kosi okrog 7000 ljudi. V to številko je vštetih okrog 1050 učencev, ki ko- sijo v dijaških oziroma šolskih ku- hinjah. Večerjo si večina prebival- cev pripravlja sama, vendar tudi tu marsikje pogrešijo. Namesto, da bi si pripravili lahke večerje, ki naj bi vsebovale predvsem mleko in mlečne izdelke, se odločijo za boga- te, težko prebavljive jedi, s kateri- mi naj bi nadomestili eventualno slabše kosilo. S tem pa čez noč pre- več obremenijo prebavne organe in posledica je nemirno spanje. Prehrana mestrfbga prebivalca vse- buje ponavadi premalo beljakovin, predvsem živalskih, nato vitaminpv in mineralnih soli (kalcija in fos- forja), kar je posledica premajhne potrošnje mleka, mlečnih izdelkov, jajc, mesa, sadja in zelenjave, med- tem ko je potrošnja ogljikovih hi- dratov deloma tudi maščob znatno prevelika. Pri mestnem prebivalstvu pa je napačna tudi razdelitev dnev- nih obrokov. Tako opažamo, da je zajtrk zelo skromen in zato popol- noma nezadovoljiv. V večini indu- strijskih obratov so zato uvedli tO'p- li obrok, katerega kalorična vred- nost brez kruha naj bi bila od 500 do 800 kalorij. V Celju razdelijo na dan okrog 27.500 toplih obrokov. Ve- čino jih pripravijo v samopostrežni restavraciji in jih od tam v poseb- nih posodah pošiljajo v delovne or- ganizacije. Sprva se delavci za top- le obroke niso kaj prida zanimali. Pritoževali so se, da je preveč eno- ličen, predrag itd. Res se obrok po- pravili in zdaj ga znajo tudi bolje ceniti. Namen toplega obroka je, da feravnava med delom potrošeno energijo ter usposobi delavca tudi za nadaljnje intenzivno delo. Toda nekateri delavci so se odločili za drugo skrajnost. Namesto, da bi jim topla malica pomenila le dopolnilni obrok, so ga nekateri zamenjali za kosilo. Slabše pa malica šoloobvezna mla- dina. Nekatere večje srednje šole nimajo ustreznih prostorov, da bi v njih lahko uredili šolske kuhinje, v gimnaziji na primer pa zaradi previ- soke cene za malico sploh ni bilo zanimanja. že v uvodu smo poudarili, da ne- pravilna prehrana vpliva na zdrav- je prebivalstva. Iz statističnega po- ročila o zavarovancih občine Celje, vidimo, d so bila obolenja prebav- nega trakta v letu 1965 že na dru- gem mestu s 9.754 primeri od vseh 55.169 obolenj. V Celju pa bomo mo- rali misliti tudi na to, da bi vsaj ena menza nudila dietno hrano, saj imamo kar 386 ljudi, ki imajo slad- korno bolezen in morajo zatorej uži- vati samo dietne jedi. Reševanje vseh teh nalog seveda ni enostavno. Če pa bomo upošte- vali, da z izboljšanjem prehrane skrbimo tudi za zdravstveno stanje prebivalstva, bo verjetno nekoliko lažje najti tudi potrebna sredstva. ine. Bogomir Slapar IZ RAZPRAVE O NOVEM ZAKONU O VARSTVU OTROK Boljši viri financiranja JAVNA RAZPRAVA O TEZAH ZAKONA O NEPOSREDNEM VARSTVU OTROK IN DRUŽINSKEMU DODATKU, KI BO TRAJALA DO KON- CA JUNIJA LETOŠNJEGA LETA, KAŽE, DA SE OTROŠKO VARSTVO — KLJUB NEKATERIM USPEHOM — NE RAZVIJA SKLADNO Z MOŽNOSTMI IN POTREj^AMI. NE SAMO, DA STAGNIRA, UGOTAV- LJAJO CELO, DA JE SKUPNOST V ČASU, KO JE IMELA MANJ MOŽ- NOSTI, DAJALA V NEPOSREDNO OTROŠKO VARSTVO ZNATNO VIŠJA SREDSTVA KOT DANES. Pomankljivo je zlasti zdravstveno varstvo otrok, kar dokazuje tudi število obolenj in še zmeraj visok odstotek smrtnosti. Tudi tisti prob- lemi, ki so povezžmi z rehabilitacijo in zaščito otrok z: motnjami v fizič- nem in psihičnem razvoju, so števil- ni. Doslej so bile namreč možnosti za njihovo medicinsko in profesio- nalno rehabilitacijo zelo omejene, pa tudi posebno šolstvo se na raz- vijalo skladno s potrebami teh otrok. Zaščita vzgojno zapuščenih in so- cialno ogroženih otrok je minimal- na. Neresno financiranje socialne zaščite, nerazvitost socialnih služb, posebno centrov za socialno delo, onemogočajo boljše in učinkovitejše reševanje problemov zaščite otrok. Otroške ustanove (domovi, zavodi, zavetišča) so zelo maloštevilne. Po- leg tega pa se jih večina družin z nizkimi prejemki tudi ne more po- služevati. Zavoljo vsega tega se sestavljale! novega zakona trudijo, da bi pred- vsem rešili nekatera osnovna vpra- šanja. Tako na primer menijo, da je treba v razdelitvi narodnega dohod- ka odrediti za otroško varstvo večji delež. Samo to je lahko osnova, na podlagi katere bo mogoče graditi in izpopolnjevati sistem otroškega var- stva, ki bo ustrezal tako potrebam družine kot tudi družbi. Glede virov financiranja pa menijo, naj bi te- meljili na osebnih dohodkih v obli- ki posebnega prispevka za otroško varstvo — podobno kot velja to za prispevek za financiranje izobraže- vanja. Predlagajo tudi tesnejše so- delovanje med skladi za otroško varstvo in skladi za financiranje šolstva, tako da bi otroke zaposle- nih staršev močneje vezali na šolo, kjer naj bi v organiziranem varstvu preživeli večji del dneva. Tako bi starše rešili velike skrbi — kaj je z otroki v času, ko so sami v službi — hkrati pa tudi otrokom omogo- čili, da organiziraneje preživijo svo- je proste ure. TOKRAT VAM PREDSTAVLJA- MO ENEGA NOVEJŠIH MODE- LOV ČEŠKE MODE. OBLEKO Z ZANIMIVIM PREDNJIM DE- LOM LAHKO UKROJITE TUDI IZ NEKOLIKO DEBELEJŠEGA PLATNA ALI KAKE PODOBNE KOMPAKTNEJŠE TKANINE, PA BO TUDI ZA NEKOLIKO MANJ SONČNE DNI NADVSE PRI- MERNA. Podpeeke mame ni več v skromnem življenju, polnem trpljenja in nenehnega žrtvova- nja je utihnilo srce plemenite žene, matere. Ano Funtek, ki so jo imenovali tudi Podpečka mati, so pokopali 4. maja. Ana Funtek se je rodila 8. ap- rila leta 1888 v Podvezi nad Lu- čami. Komaj sedemnajstletna se je poročila na kmetijo Podpečnik v Podvolovjeku. Pričelo se je nje- no trdo življpnje. Rodila je 16 otrok, od katerih je živih še de- vet. Po začetku prve svetovne vojine je na kmetiji ostala sama s sedmimi malimi otroki. Tudi druga svetovna vojna ji ni priza- nesla. Ovdovela je že leta 1936 in tako je vse breme težkih dni nosila sama. Njena domačija je bila ena izmed prvih, ki je priče- la sodelovati z narodnoosvobo- dilno borbo. Že v letu 1942 so iz Kranjske strani prišli prvi borci in od takrat dalje redno do kon- ca vojne. V neposredni bližini njene kmetije je bila bolnica. Podpečka mati je bila tista, ki je nenehno skrbela za ranjene, bolne in izmučene borce. Delila jim je zadnji košček kruha, bila jim je druga mati, V decembr- ski ofenzivi leta 1944 je bila kme- tija požgana, to pa ni bil edini materin davek. Od štirih sinov, ki so bili v partizanih, sta se vr- nila samo dva. Toda mati ni klo- nila. Obnovila je požgan dom, ki ga je pozneje izročila svojima si- novoma, svoje pridno, toplo živ- ljenje pa je nadaljevala tudi na- prej. Vsi, ki so Podpečko mater po- znali, jo bodo ohranili v svetlem spominu. O. š. Cenjeni potrošniki! Odddelek znižanega blaga velebla- govnice »LJUDSKI MAGAZIN« Ce- lje ima v zalogi večjo količino moš- kih srajc po tovmiško znižani ceni. Že sam proizvajalec »Toper« Celje jamči, da so srajce odlične kvalite- te in kakovosti. Oglejte si in izbirajte! Za 2.421 starih dinarjev boste spet novi in elegantni. Obenem pa boste lahko izbrali med novoprispelim blagom iz sinte- tičnih vlaken po ugodnih cenah in v lepih vzrocih. K nakupu vabi ZDRAVLJENJE NESPEČNOSTI Čavas muči nespečnost, nikar ta- koj ne pohitite ik zdravilom, tem- več se o svojih težavah najprej po- govorite z zdravnikom. Sredstva, ki naj odpravijo nespečnost, namreč niso neškodljiva, če jih jemljete kar v tri dni. In ker je nespeč- nost največkrat posledica nepravil- nega življenja in je le redkeje znak kakšnega obolenja, se lahko proti njej uspešno borite tudi z drugimi sredstvi. Prvo pravilo je — hodite v poste- ljo in vstajajte vedno ob istem, toč- no določenem času. Zvečer se zne- bite vsega, kar vas muči in vzbuja spomine. Pred spanjem se nikar ne ukvar- jajte z umskim delom, tudi citati ni treba. Poseben nasvet za kadilce: od po- slednje cigarete se poslovite vsaj dve uri pred spanjem. In kakšna naj bo večerja? Močna hrana, kava in čaj ne sodijo v ve- černe ure. Izberite raje lahko, mleč- no hrano. Zdravilo proti nesprečnosti so tu- di sprehodi pred spanjem,'ki naj trajajo vse dotlej, dokler ne obču- tite rahle utrujenosti. In — ne po- zabite \)dpreti okna, predno ležete v posteljo. PRI SLOVENČEVIH Ko se je po tolikih mesecih prošenj, naj ga vendar obišče za dlje časa, le oglasila pri sinu, ki je z družino živel v mestu, je imela solzne oči. V rokah je nosila staro, oguljeno torbico, ki jo je kupila pred kdo ve kolikimi leti, cekar in mrežo, v kateri je kokodajsala lepa, debela kokoška. Fant se je matere razveselil, hote je spregledal njene objokane oči in šele pozno popoldne mu je povedala, da to- krat ni zdržala doma. S snaho sta se spet udarili in da ne bi rekla kaj hudega, je sedla na prvi avtobus in se odpeljala k njemu. Dobrih štirideset let je gospodinjila na njihovem velikem gruntu. Precej starejšemu možu je rodila devet otrok. Vedno skromna in ti- ha, ljubezniva in zaupljiva tudi ni mogla prav razumeti, zakaj je mož v tistih zadnjih dneh svojega življenja tolikokrat naročeval starejše- mu sinu, naj mater uboga tudi, ko njega ne bo več. In ve naj, da je mama bolj izkušena, da ima pravico do svoje hiše in svojih polj^ in naj razume, da je dragocena tudi zdaj, ko ne more več tako močno zavihteli motike kot njegova mlada žena. Dosti kasneje je z bolečino v srcu ugotovila, da je le preveč zaupala mladima. Ničesar več ni prav naredila, česarkoli se je dotaknila, že jo je snahih pogled opom- nil, da zdaj ni več ona tista, ki je »doma« v tej veliki, topli kuhinji. In kadar je prišel kdo od njenih, pa mu je napol skrivaj napol javno stisnila v žep klobaso ali kaj podobnega, je zvečer že slišala, da bo razdala celo hišo. Mama je sicer vsakomur povedala, da je njena snaha pridno dekle — in to je tudi bila — toda v njenem srcu za staro mater ni bilo prostora. Pa tudi sin je bil v težkem položaju. Ni vedel, na katero stran iiaj se postavi, zato je ob takih hudih urah ponavadi odšel, kamorkoli je bilo mogoče. Mati je pri svojem mlajšem sinu ostala nekaj tednov. Med tem časom je bil tudi praznik, ko so se doma zbrali vsi otroci s svojimi družinami. Drug za drugim so prihajali in zaman iskali mater. Šele na njihovo zahtevo je starejši sin materi pisal, naj se vrne. In tudi snaha je pripisala nekaj besed. Po štiridesetih letih in še več trdega dela, ko spozna skoraj vsako bilko na svojih travnikih, ko tako dobro ve, kako zemlja diha in kako je treba ravnati z njo, prav gotov ni lahko prepustiti svojega mesta nekomu drugemu — pa čeprav je to sin, ali njegova žena. In prav nič ne bi bilo narobe, če bi mladi to naravno nasledstvo pre- pustili času in ga pričakovali z več ljubezni, pa manj nestrpnosti. USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA V CINKARNI Pred dnevi so člani delovnega ko- lektiva Cinkarne organizirali krvo- dajalsko akcijo, ki se je je udele- žilo 160 darovalcev. Delovna skup- nost Cinkarne je bila tudi lani med tistimi kolektivi, ki so krvodajalsko akcijo naj množične je izvedli. Glede na velik odziv je upravni odbor tu- di tokrat omogočil, da so darovalci opravili svojo človekoljubno deja- nje med delovnim časom. V pričakovanju, da bi tudi jeseni krvodajalska akcija v Cinkarni tako lepo uspela, se občinski odbor Rde- čega križa in transfuzijska postaja i^reno zahvaljujeta za potttoč tako krvodajalcem, kot upravnemu odbo- ru, kadrovski službi in sindikalni podružnici. Vladimir Tumanov ZAKAJ PERO NE PIŠE Pogosto se mi zgodi, da poza- bim Icje kakšno stvar. Tako sem nekje pozabil tudi nalivno pero. Ker sem vedel, da sem raztresen, sem tistega dne, ko sem ga ku- pil, vgraviral vanj svojo telefon- sko številko. Okrog sedmih zve- čer je v naši hiši zazvonil tele- fon. Moški bas je vprašal: — Niste morda vi pozabili na pošti svoje nalivno pero z vgra- virano številko vašega telefona? — Da, to je moje nalivno pe- ro. Bi mi ga radi vrhili? — Kaj vam ne pade na pamet? — Kako, kaj? Zakaj mi potlej telefonirate? — Rad bi vedel, zakaj pero ne piše! — Ja, veste... V jezi nisem ve- del, kaj naj rečem, zato sem od- ložil slušalko. Cez kakšne pol ure, ko sem se ravno kopal, je zopet zazvonil te- lefon. Hitro sem obrisal s sebe milnico, ogrnil kopalni plašč in stopil do telefona. Nov lastnik mojega nalivnega peresa je za vsako ceno hotel vedeti, zakaj ne pi|e. Odložil sem slušalko, toda telefon je ponovno zazvonil. — Najbrž je zmanjkalo črnila, sem rekel. Čez nekaj časa, ko sem se vrnil v kopalnico, je zopet pozvonilo. — Pregledal sem ga, se je ogla- sil isti bas. — Crnila je še dovolj, toda nalivno pero noče pisati. Vi gotovo veste, zakaj ne? — Operite in očistite ga, sem rekel, — in me že pustite enkrat pri miru! Cez nekaj časa je spet zazvoni- lo. — Očistil sem pero, vendar še vedno ne piše. Zakaj? — Ne vem. —. Kaj vas je obsedlo, človek, je zagrmel glas mojega sobesed- nika. — Podtikate ljudfem pokvarje- na nalivna peresa in se jim še smejite! Kakšna nesramnost! Odložil sem slušalko, t»j% tele- fon je vzti-ajno zvonil dalje.Opol- noči, ko sem izčrpal že vse svoje znanje o pokvarjenih nalivnih peresih, sem svetoval nadležne- žu, da udari s prstom i*o peresu. Nekaj časa za tem me je tele- fonsko zvonenje dvignilv iz po- stelje. Nov lastnik mojega pere- sa me je obvestil, da je nekajkrat udaril po njem s prstom in da zdaj piše. Najlepše se mi je za- Ijvalil za nasvete. Odtlej nikoli več nobene svoje stvari ne zaznamujem s številko svojega telefona. SVOJE PRIHRANKE BOSTE VAR- NO IN ZA VAS KORISTNO NALO-^ ŽILI NA HRANILNO KNJIŽICO KREDITNE BANKE CELJE! KREDITNA BANKA CELJE — o- srednja enota z ekspoziturami ŽA- LEC, MOZIRJE, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SLOV. KONJI- CE, SEVNICA IN BREŽICE. Podružnice: CELJSKA MESTNA HRANILNICA, SLOVENSKA BISTRICA, VELENJE z ekspozituro v ŠOŠTANJU, SLO- VENJ GRADEC z ekspoziturami v RADLJAH OB DRAVI, DRAVOGRA- DU Ul PREVALJAH. OBRESTNA MERA ZA NAVAD- NE VLOGE 5«o — ZA VEZANE PREKO 12 MESECEV OD 7 DO 7,5%. KREDITNA BANKA CELJE FERDO KOCEVAR V mračnem kotu na slami, ki je zaudarjala po trohnobi, je Janez zagledal, človeško prikazen; čepela je, in kot se je zdelo, je bila v njej še trohica življenja. Vkovana je bila v težko železje. — Kdo si in kaj si zakrivil? je vprašani Janez. Jetnik se ni zganil. Ko da ga ne zanima ne Janez ne nje- govo vpršanje. — Kdo si in kaj si zakrivil? je ponovil Janez. Jetnik se ni ganil. — Spravimo ga ven, je rekel Janez. Fantje so stopili v celico, sneli jetniku okove in ga odnesli ven. Tedaj se je preplašenim očem ponudil strašen prizor: pred njimi je bil samo še skelet; človek je bil slep, kajti večna tema v celici mu je uničila vid; bil je glioh; brada in lasje pa so mu porasli obraz, da se je zdel star kot zemlja; po razca- panih cunjah, ki so komaj še pokrivale nagoto, pa je mrgolel gnusen mrčes. Fante je spreletela groza, kajti pred seboj so imeli živega mrliča. Prinesli so nekaj hrane in vrč vina, da bi ga okrepčali, toda siromak je bil tako slab, da ni mogel niti govoriti. Pomagali so mu dvigniti vrč, toda komaj je napravil dober požirek, se je pričel tresti po vesm životu. Rad bi bil vstal. Janez in Tone sta ga podprla, a že v istem trenutku so mu klecnile noge. ■ — Opro... ščen ... svo ... bo ... den .,, je \'zdihnil sta- rec. — Da... da... vino ... mi je znamenje ... da sem. rešen iz dolgoletne ječe ... in sladka zavest... mi pravi... da je pravični bog uslišal moje prošnje v temni ječi. Štirideset dol- gih let mi ni prišla kapljica vina na jezik in zato vem, da je ... to vino ... zdaj moja... rešitev. Le smrdljivo vodo so mi zlivali po žlebu v ječo. Kajne da ... prijatelji moji... kajne da je to vino znamenje moje odrešitve. Sicer vas ne vidim in ne slišim, toda verjeti vam hočem ... da ste me res osvobodili... Jetnik se je povsem zgudil vase, kakor da bi bil umrl, po- tem se je zopet dvignil. — Nate! Tu imate! je spet začel. — Nate! Morda si ti, moj sin tukaj, morda se prav na te opiram... morda so s teboj tiidi moji vnuki. — Nate! Starec je s težavo izvlekel izpod pazduhe svetinjo in jo pomolel fantom, ki so stali okrog njega. — Po tej svetinji me boste spoznali. Nosil sem jo kot edini' zaklad dolgih štirideset let pod pazduho skrito... vedno sem upal, da me bodo po njej kdaj spoznali. Čast in hvala bogu, nisem se motil. Prišel je ta presrečni dan in čast in hvala bogu in čast in hvala... Zopet se je zgrudil. Vsi so ogledovali čudno svetinjo, toda po njej ga ni mogel nihče prepoznati. - 38 - Starca je pričel medtem tresti mraz. Janez je ukazal, da mu prinesejo obleko in mu uredijo čisto posteljo. Nato sta s Tonetom odšla pregledovat še druge ječe. Bilo jih je po vrsti kakih petdese't in v nobeni kakšnega resničnega hudodelca. Tu sta našla kakega sestradanega viteza, ki ga je iniel grof zaprtega, ker ga je sumničil, da ga morda pri cesarju toži, ali pa, ker se mu je zdel iz takšnih ali drugačnih razlogov nevaren; tam spet sta našla pod ključem kakšnega širokoplečega kme- ta, ki se ga je grof hotel znebiti, da bi se tako laže polastil njegovega posestva. Prišla sta do zadnjih vrat. Skušala sta jih odpreti, toda med ključi ni bilo takega, ki bi jih odprl. Skozi ključavnico sta videla, da je nekdo tudi tu notri zaprt. — Tone, je rekel Janez, — vrata bova vrgla s tečajev. Oba hkrati sta se z vso silo uprla vanje in po nekajkratnih poskusih so se vdale. V ječi sta našla človeka, ki je bil z razprtimi rokami pri- kovan na zid; napol je stal, napol visel. Čez glavo je imel pri- vezano vrtečo, najibrž, da ne bi mogel govoriti. Kot je kazalo po obleki, še ni bil dolgo tu. Hitro sta ga rešila spon in ga odpeljala ven, na svetlo. — Kdo si in kaj si zakrivil, da so te vrgli v to temnico? je vprašal Janez. — Duhovnik sem in brez krivde. Dokler zvesto izpolnje- vanje dolžnosti ne bo veljaio za krivico, tako dolgo se čutim nedolžnega. Moja vest je čista. — Duhovnik ste? je osuplo ponovil Janez. — Ravno prav. Tu imamo jetnika, ki bržone ne bo učakal sončnega zahoda. Bodite tako dobri in pojdite z nama, da ga priporočite božji milosti. Spovedati ga tako ne bo mogoče, ker je popolnoma gluh, za druga duhovna opravila nam manjka pa potrebnih priprav. Starec je bil v resnici zelo slab. Preveliko veselje nad ne- pričakovano rešitvijo iz štit-idesetletne ječe mu je vzelo še poslednje moči. — Moj sin! Moj sin! je klical s slabotnim glasom. — Pridi vendar sem k meni! Primi me za roko, da te otipam, ker te ne morem videti, ne slišati, o pridi, pridi, da ne umrem po- polnoma zapuščen! Že čutim, kako me zapuščajo zadnje moči! Duhovnik je stopil k postelji in prijel starca za roko. — Tako, tako je prav, moj sin, je nadaljeval starec, po- mirjen, misleč, da je res ob njem njegov sin. — Le podaj mi roko, dokler moja še ni popolnoma mrzla. O, zdaj se ne bojim več umreti! Sladka mi bo smrt> saj me bo našla zunaj ječe sredi svojih dragih. O, kajne da ste pri meni, ti, moj sin, tvoja žena s sinovi in hčerami in ljubimi vnučki! Kdo pač drugi bi me rešil iz grozne ječe. Štirideset let... kdo drugi kakor vi, saj — 39 — so vsi drugi že zdavnaj pozabili na me... živega pokopanega! Starec je umolknil. Krčevito je pričel loviti sapo. Fantje so ginjeni stali okrog njega in čakali, da bi povedal*Vsaj kak- šno ime, po katerem bi izvedeli, kdo je. — Tvoja mati gotovo ne živi več, ali ne? je rekel čez nekaj časa. O, kako le, saj jih moram že jaz imeti blizu sto! Sicer pa sem že davno nehal šteti leta, ki so mi bila tako bridka in dolga v temni ječi. Kakšnih štirideset let sem moral prebiti tu, med temi stenami, saj sem še vedno tu, kajme? Oh, koliko sem prestal! In sedaj, v poslednjih trenutkih, ki so mi še od- merjeni, vam odpuščam vse, sovražniki moji, vse krivice in vse hudo, kar ste mi ga prizadeli. Tudi tebi, grof Herman, če še živiš, ti odpuščam, četudi si me dal zakopati živega v dosmrt- no ječo ... sem ti že odpustil... tu... molil sem zate. I^ajvečje veselje mi je sedaj umreti med svojimi dragimi in ljubljenimi. Saj ti, moj sin, ki me sedaj za roko držiš, ne pojdeš prej od mene, dokler ne pride smrt in me vzame s seboj! O, ko bi mogel še enkrat videti... tebe in tvoje .., !Nič drugega ti ne morem zapustiti kakor le spomin na grozno trpljenje in pre- stane muke... tisto svetinjo, ki sem ti jo prej pokazal. Dala mi jo je tvoja mati, ko sem odhajal iz domovine, štirideset let mi je bila ta svetinja edini spomin na vas. Vse mi je po- bral grof Herman, le svetinja mi je ostala, skrita pod pazduho. Daj mi jo še enkrat v roko, da jo poljubim, kakor sem jo po- Ijuboval tisoč in tisočkrat v temnici. Janez je dal svetinjo duhovniku, da bi jo dal ta starcu, kakor je želel. Duhovnik jo vzame, pogleda, prebere na njej napis in vzklikne: — Oh, moj oče! Moj predragi oče! Planil je v jok, se vrgel na starčka in ga pričel strastno objemati in poljubovati. ^ — Klical me je nekdo: »moj oče!«, če sem prav slišal, je čez čas rekel starec. — Nič več ne dvomim, da si res tukaj, moj sin Enrico! Nesrečni starec je bil iz stare benečanske plemenitaške rodovine in si je kot trgovec pridobil veliko bogastvo. Ko je bil njegov sin Enrico še mali deček, se je podal trgovec neke- ga dne z dragocenim blagom na Dunaj. Srečno je priplula lad- ja v Trst, kjer je dal blago natovoriti na konje. Bilo je več ko petsto konj. Počasi so se pomikali natovorjeni konji proti Ljubljani, od tu dalje pa skozi Savinjsko dolino proti Celju, še preden je stopil beneški trgovec na ozemlje celjskega gro- fa, mu je ta poslal sle, ki naj bi ga vprašali, kdo mu je""dovo- lil tovoriti po njegovem ozemlju in koliko mu bo za to plačal odškodnine. Sklenila sta, da mu grof Herman da dovoljenje, vendar mu mora trgovec za odškodnino dati petdeset konj s tovorom — tu — vred, ki si jih bo izbral sam. Pogodba je bila huda, toda trgo- vec jo je moral sprejeti, če je hotel nadaljevati svojo pot. Toda grof Herman ni držal besede. Sredi Savinjske doline pri Žalcu je s svojimi hlapci pričakal trgovca in spremljevalce, jih pobil ter seipolastil tovora. Trgovca so ujeli in ga odpeljali na grad v ječo. Ko je Herman umrl, so se naropanega blaga polastili nasledniki, za jetnika pa se ni nihče več zmenil. Skozi malo lino v vratih so mu dajali toliko hrane, da je lahko di- hal in no nekaj letih ni nihče več vedel, kdo je jetnik in zakaj je zaprt. Vsakdo je pač mislil, da mora biti veliki hudodelec. Od takšnih in podobnih ropov je rod celjskih grofov tako obogatel, da je celo kraljem in carjem posojal denar. Trgov- čeva rodbina v Benetkah je popolnoma obubožala in prišla na boben. Ko je sin odrasel, si je izbral duhovniški poklic. Bil je moder in pobožen in papež ga je poklical v Rim. Sama bož- ja previdnost ga je določila, da je prav on nesel grofu Urhu pismo, s katerim ga papež preklinja in izobča iz cerkve. Grof ga je dal vreči v ječo in sin, ki je svojega očeta objokoval kot že davno mrtvega, se pač ni nadejal, da ga bo našel tu, sredi zatohlih ječ, po tolikih letih v zadnjih zdihljajih življenja. Starec je bil vse slabši. Skrbni sin se ni ganil od očetove postelje. Stregel mu je, kolikor pač lahko in opravljal zanj mrtvaške molitve. — Živega me nihče več ne spravi od tod, dokler je tu moj oče! je večkrat srdito vzkliknil. Proti večeru je posijalo sonce skozi okno in razlilo svoje žarke po bledem obrazu umirajočega bolnika. — O, sonce, zlato sonce! je spregovoril starec, — vendarle še čutim tvoje tople žarke na svojem mrzlem obrazu! štirideset dolgih let me nisi obsevalo, ne ogrevalo. Celo edino okence v ječi so mi za- tcmnili! Ti, vsemogočni, nerazumljivi so tvoji večni sklepi! Starec je zopet umolknil. Roke in noge so mu že odrevenele. — Zbogom, dragi sin, zbogom! je rekel čez nekaj trenut- kov. — še enkrat, še zadnjikrat se ti zahvaljujem, da si me vsaj v zadnjih urah rešil grozne ječe, da nisem segnil tu notri, kjer bivata strah in groza. Bodi pošten v življenju, kot sem bil jaz. Moli zame tukaj in jaz bom molil zate tam, pred bož- jim stolom. Srečno... moči me zapuščajo... čutim, da ne bom več dolgo. Nekdo je prinesel od nekod razpelo ter ga dal duhovniku. Ta ga je položil umirajočemu v roke. Ko je starec potipal bož; jo podobo na križu, jo jc hotel pritisniti na svoje blede ustnice. Še zadnjikrat je vzdihnil in umrl. Duliovnika so polile solze. Po tolikih letih je našel očeta in to le za trenutek, komaj za toliko, da ga je zopet izgubil. Janez ga je toližal, nazadnje pa ga vprašal, kako je prišel v ječo. SEDEM LET PRED SAMOMOROM SE JE HEMINGWAY PRISRČNO SMEJAL OJSMRTNICAM OB DOMNEVNI SMRTI TO JE BIL ZAČETEK KONCA NIHČE DRUGI NAJ NE SPI V NJEGOVI POSTELJI - ŽIV IZ DVEH LETALSKIH NESREČ - MOCi PEŠAJO GORA DENARJA Ko je Bataclan'za pet konjskih dolžin pred drugimi pritekel skozi cilji, se ni nihče med nami mogel ob- vladati in tulili smo kakor obsede- ni Samo črni far se ni zganil in ni- smo ga mogli pregovoriti, da bi od- ^šel z nami v bar, kjer smo hoteli potešiti navdušenje, »še ne,« nas je nagovarjal z razprtimi očmi. »Poča- kajte še trenutek!« Šele ko so se vrste na tribuni v bližini izpraznile, smo ugotovili, zakaj. Nagnil »se je in izpod čevljev potegnil stavni li- stič, ki ga je bil nekdo izgubil. Tudi najdeni stavni listič je glasil na zmagovalca Bataclana II. »Ni dvo- ma,« je dejal Hemingway. »Bog je povsod!« Šel sem z vsemi stavnimi lističi k blagajni in, kar sem dobil, ni bila gora, temveč kar cel Matterhorn ti- sočakov v frankih. Ob točilni mizi je Hemingway preštel dobiček. Ka- kor vedno, kadar je bil na konjskih dirkah, je nosil Hemingway pose- ben suknjič, ki si ga je bil .naročil pred leti v Hongkongu. Suknjič je imel izredno globoke žepe, ki so se zapirali s posebnim sistemom gum- bov, kar je varovalo vsebino tudi pred najbolj spretnimi žeparji v Hongkongu. Črni far je dobil $voj delež takoj. »Svojega vrabčka mora dobiti takoj v roko,« je dejal He- mingway. »Že predolgo se je potikal po džungli«. Drugi pa smo odšli v Ritz-bar in obkrožali spotoma He- mingwaya, ki je nosil denar v svo- jih globokih žepih. GROFICA IZ BENETK Pravijo, da živi posebej dolgo, kdor lahko čita osmrtnice za sabo. In to modrost sva zlila s Heming- wayem leta 1954 v hotelu Gritti v Benetkah kmalu zatem, ko so vsi časopisi na svetu o]djavili njegovo smrtno strmoglavljenje z letalom. Benetke niso bile naključje. Po Domačini so se ponosno slikali ob razvalinah letala »Cessna«, s katerim se je vozil Hemingway in je moral ob slapovili Murchison zasilno prista- ti. Kmalu po odhodu iz Ugande je doživel še eno letalsko nesrečo. uitrudljivem safariju v Afriki je He- mingway enostavno potreboval me- sto, kjer so znali že dolga stoletja gojiti urnetnost lepega življenja. Be- netke z očarljivo grofico Adriano Ivančič, ki je danes poročena z nemškim grofom Kai Rexom in živi v Milanu. Ta beneška Contessa je bila za Hemingwaya in njegove knji- ge več kot samo flirt. Koliko je tu- di on njej pomenil, sem zvedel od starega Hemingwayevega prijatelja grofa Federica Kechlerja. Ko smo sedeli v hotelu Gritti, je dejal fle- mingwayu: »Ko je slišala vest o tvo- ji domnevni smrti, me je prosila, naj jo spravim na Kubo, kjer je bi- la odločena, da bi požgala tvojo hi- šo. Ni marala, da bi še kdaj kdo spal v tvoji postelji, sedel na tvo- jem stolu ali se jiovzpel na tvoj beli razgledni stolp. Celo plavalni ba- zen je hotela razrušiti, to ubogo de- kle ...« Hemingway in Adriana sta bila prijatelja od leta 1949, ko sta se srečala nekega deževnega dne. Bila je iz odlične stare družine, pisala je nežne pesmi, bila je nadarjena slikarka in odlična smučarka. Obli- j^ovala je naslovni ovitek Heming- wayevega romana »čez reko in sko- zi gozdove«, za čigar junakinjo Re- nato je bila takorekoč model. Kljub precej resnim poškodbam, ki jih je dobil ob zasilnem pristanku z leta- lom v Ugandi, je Hemingway spre- jel vabilo na večerjo v palači Adria- ne Ivančič. »Veš,« mi je razlagal, »to je moja dolžnost. Adrianin brat slu- ži mornarico v Norfolku in tam se je zaljubil v jed frikase. Toda v pa- lači ne zna: nihče tega pripraviti in ker bo njen brat prišel te dni na do- pust, so me prosili, naj jim poka- žem, kako se pripravi frikase«. Contessa Adriana Ivančič je bila visoka, prsata, mlada aristokratska lepotica z dolgimi črnimi lasmi in svojevrstno izrezanim nosom, ki je zanj dejal Hemingway, da je čisto bizantinski. Štiri leta po Heming- \vajevi smrti je zapisala: »Sprva me je dolgočasil ta mož, ki je bil toliko starejši in bolj izkušen kot jaz, ki je govoril počasi in ga nisem vedno razumela. Toda čutila sem, da mu je bilo ljubo, če sem bila v njegovi bližini. Hemingway mi je dejal, da je po najinem srečanju občutil, .ka- ko je is rmm prehajiala vanj nova energija...« Kaj pa je čutila Mary Hemingway ob osvajalnih izbruhih svojega mo- ža za lepimi tujimi dekleti? V šti- rinajstih letih našega prijateljstva sem nekajkrat doživel, kako je He- mingway sprejel v svoje spremstvo kakšno lepotico, ki je vzbujala po- zornost in jo — kakor junakinjo v lomanu — postavil na prestol. To niso bile nikoli skrite dogodbice. To je bilo očitno razstavljanje, ki se je z njim dičil Hemingway. Za Mary to seveda ni bilo nikoli prijetno. Toda do neke mere je razumela, da je Hemigway potreboval vedno znova kakšno romantično fiiguro, ki je mogel nanjo obesiti svojo do- mišljijo. Dokle/- ni pretiraval, je rav- nala, kakor da bi ne bilo nič. Adria- na in Mary sta se zares ob neki priložnosti bolj resno pogovorili. To- da Mary si je dala dopovedati, da med njima ne more nikoli biti lju- bezni, da Adriana ni nevarnost za njun zakon, temveč prej pomoč. Hemingwayev frikase je bil ču- dovit. Kasneje smo praznovali da- lje v hotelu Gritti. Razpoloženje je bilo vihamo in je doseglo višek, ko je za pest velika kovinska krogla zletela skozi zgodovinsko barvasto okno na cesto in bi bila skoraj za- dela nekega beneškega odbornika. Šele naslednje jutro mi je Heming- way povedal, ka!ko hudo je bilo v resnici njegovo afriško doživetje. Že dvajset let poprej je bil Heming- •way v Afriki s svojo drugo ženo Pa- ulino. Literarna posledica tega po- tovanja je bila pripoved »Sneg na Kilimandžaru«, ki so ga kasneje po- sneli s Hildegard Knef in Avo Gard- ner. Ob povratku so ga časnikarji v Nevv Yorku vprašali, kakšne na- črte ima v prihodnje. Dejal jim je, da bo pridno delal in sikušal čim- prej prihraniti toliko denarja, da se znova vrne v Afriko. In tako so po- tem zapisali v časopisih. Kmalu ga je poklicala neka ženska in ga po- vabila na razgovor ob martiniju. Pr- vovrstna dama, izredno bogata in prekleto očarljiva. Predlagala je, da bi se rada udeležila potovanja po Afriki in če je res vprašanje samo denar, da je pripravljena vse plača- ti. Predlog je bil mikaven, a ker je preveč dobro poznal svoj značaj, je odklonil. Ni vedel, kaj bi se vse izcimilo iz takega potovanja v troje. Toda tako naravnost kakor v Snegu na Kilimandžaru ni pisal ni- kjer o sebi. Hemingway je ljubil Afriko. Bila mu je kakor daljnja druga domovina. In če nekdo ob- čuti tako globoko do neke pokraji- ne — kjerkoli se je tudi rodil — se mora vedno znova vračati... ZAČETEK KONCA Mislim, da je Hemingway svojo ljubezen do Afrike zelo drago pla- čal. Iz Afrike se je vrnil očitno skrušen in postaran. Lasje so mu do kraja osiveli, nič več ni bil videti visok kakor hrast; dve strmoglav- ljenji z letalom sta bili vendarle preveč in to je bil začetek njegove- ga zadnjega življenjskega kroga. Prvo strmoglavljenje sicer ni bilo tako nevarno, kakor so ga bili opi- sali v časnikih. Ko je enomotorno letalo Cessna zasilno pristalo blizu slapov Murchison v Ugandi, je st6- pil Hemingway iz razvalin kakor stopajo drugi iz taksija. Še medtem ko sta se Mary in Hemingway s čolnom vozila proti Butiabi — pr- vem večjem letališču — je že šla po vsem svetu vest o Hemingwayevi smrti. Ko je osebno preklical svo- jo smrt, je bilo navdušenje toliko večje. Nekaj ur zatem sta Mary in Ernest odletela z dvomptornim le- talom De Havilland. Tudi to letalo je strmoglavilo in sicer itako j ob vzletu. Letalo se je vnelo in tokrat se Ernest ni rešil samo s strahom, temveč tudi s precejšnjimi poškod- bami. Ob najinem razgovoru v ho- telu mi je našteval poškodbe: »Pre- trgana jetra, običajne notranje po- škodbe, pretres možgan. Nekaj časa sem tudi videl vse dvojno, a zato na levo oko sploh nič. Nesreča ne pride nikoli sama. Poleg letala se Hemingvvay je bil navdušen in tudi ponosen lovec. Na sliki ga vidimo z ulovom lepe antilope. Hemingwaya so domačini naučili tudi lova s kopji Hemingway je bil neustrašen — v mladosti kakor tudi vse do svoje smrti. Mladi Hemingway si je pri- voščil, kar bi ne bil storil kdo drugi niti za denar, da je speljal nevesto slavnemu šefu newyorškega pod- zemlja Legsu Diamondu. Pravijo, da mu gangsterji niso niti zagrozili, kaj šele da bi mu skušali kaj stori- ti, a lepa nevesta (na sliki) se je še dolgo ponašala s Henungwayevim znanstvom. je vnelo še grmovje in ker sem bil bolj šibak na nogah, kakor sem predvideval, sem padel v ogenj in si opekel levo roko, laket, noge in trebuh. Spolovila so ostala nepo- škodovana ...« PRIHODIJIC: OKREVANJE , IN SPOMINI. Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ H. SVETOVNE VOJNE (25) Toda gestapo in nemška varnostna služba sta zlagoma bloki^-ala vso morsko obalo. Vo- jaške patrulje so nenehno koračile vzdolž več milj dolge morske obale in zato se je število beguncev v Veliko Britanijo precej zmanjšalo.^ Vsakdo, ki se je hotel v tistih časih prepeljati v čolnu preko La Manchea, je moral biti prekle- ti* vogumen, še več, moral je obvladati tudi po- morstvo in imeti veliko srečo, da mu je kaj ta- kega uspelo. Posadke nemških izvidniških letal, ki so preletale La Manche so mogle z lahkoto za- paziti vsak čoln z begunci in potem v nizkem letu z mitraljezi preprečiti nadaljnji beg. Razen tega je bilo ob morju polno nemških motornih patruljnjih čolnov, ki so mogli v kratkem času dohiteti vsak čoln na vesla ali kakšno majhno jadrnico. Kogar so ulovili, ga je čakala hitra smrt, bodisi so ga potopili ali ustrelili; v skraj- nem primeru pa ga je čakalo koncentracijsko taborišče. V letih 1941 in 1942 je bil zato dotok beguncev v Veliko Britanijo podoben drobnemu potočku, če ga primerjamo s poplavo v prvih šestih mesecih po Dunkergueu. ' Vendar so Nemci kmalu uvideli, da je tako dosledno zapiranje meja škodljivo tudi zanje. Človek, ki se zaklene v sobo, je sicer zares skrit pred zunanjim svetom, a tudi on ne more vedeti ničesar o zunanjem svetu. Nemcem pa so bili podatki o zunanjem svetu krvavo potrebni, za- torej tudi o Veliki Britaniji: o tem, kako si je opomogla od hudih udarcev, posebej po Dun- kergueu, kako vplivajo na moralo prebivalstva hudi bombni napadi, podatki o razporeditvi nje- nih enot in o morebitnih načrtih, da bi se an- gleške sile skušale vrniti v Evropo in podobno. Deloma so Nemci prihajali do teh podatkov z zračnim izvidništvom in fotografiranjem, toda vse to ni bilo dovolj zanesljivo in vedno znova je bilo potrebno fotografske dokumente preveri- ti na tleh. Nemci so začeli razmišljati o možnostih in so se domislili, da ne bi bilo nespametno, če bi kdaj privolili, da bi jim kakšni begunci ušli, v kolikor bi poprej mednje vrinili svojega vohuna. Ta možnost jim je bila še toliko bolj ugodnd, ker so predvidevali, da en sam vohun sredi gru- če beguncev ne bo toliko očiten, kakor če bi prišel v Anglijo sam. Kajti kot »begunec<( med begunci je imel poleg svojih sposobnosti še to ugodnost, da bi vsi drugi begunci potrdili nje- govo pripoved v trdi veri, da jim je enakovre- den, ker je z enako prizadevnostjo pripravljal beg in preživel skupaj z njimi vse nevarnosti, skozi katere so morali. Nemci so videli v tej obliki še eno prednost, kajti agent, ki bi odhajal v Veliko Britanijo sko- z Lizbono, bi lahko prišel tja šele nekaj mese- cev po odhodu. Dobre »zveze« bi mu sicer omo- gočile, da bi lahko prišel v Lizbono zelo hitro, toda tam bi se moral postaviti v vrsto k begun- cem raznovrstnih narodnosti, ki čakajo na vstopne vize in na ladje za prevoz v Veliko Bri- tanijo. Toda v tistem čh?u so lahko ladje za Ve- liko Britanijo sprejemalle majhen del beguncev in morali so čakati tudi pa nekaj tednov, pre- den so prišli na vrsto. Nemci so se zavedali, da njihovi vohuni ne smejo z ničemer zbuditi pozor- nosti britanske protiobveščevalne službe, zato tudi niso smeli dovoliti, da bi se njihovi vohuni pririnili na kakšno ladjo predčasno ali s pro- tekcijo, pač pa so morali lepo čakati z drugimi v vrsti, kar je zakasnilo njihov odhod. Če je vo- hunu vendarle slednjič uspelo, da je prišel v Anglijo, da je prelisičil angleške varnostne or- gane, je potlej bilo še vedno vprašanje, če je bila njegova naloga še aktualna, kajti položaj se je tako hitro spreminjal, da bi mogel tudi naj- boljši vohun izpostaviti svoje življenje za po- datke, ki ne bi imeli nobene vrednosti, če va bi uspelo vohuna spraviti v Veliko Britanijo s čol- nom, bi bil dejansko na »delovnem mestu« že v nekaj urah, v kolikor bi mu seveda uspelo, da se pretolče skozi zaslišanja angleških protiob- veščevalnih častnikov. Nemci so se torej odločili za to obliko, če- tudi so vedeli, da bodo izgubili precejšnje, števi- lo svojih vohunov — kar pa so mogli predvide- vati tudi v primeru potovanja skozi Lizbono — a v glavnem so bili tedaj itak pripravljeni na žrtve, ker so vedeli, da brez žrtev ni vojskova- nja. Toda tudi Angleži so vedeli, da so jim prav begunci, ki pridejo v Veliko Britanijo s čolni, zelo dobrodošli, saj so jim lahko v mnogih pri- merih postregli z najbolj svežimi podatki o po- ložaju onstran Rokava. Prva zaslišanja so opra- vili častniki kraljevega zrakoplovstva, ki so upo- rabne podatke spročili nemudoma svojim ope- rativnim eiiotam za takojšnje akcije. Podatki, ki so jih prinesli begunci s čolnov, so bili včasih stari komaj štirindvajset ur in so govorili o raz- poreditvi nemških enot, položajih skritih to- varn, ki so izdelovale posebno orožje in vojaške potrebščine, ali celo o položajih in krajih, so se pripravljale pomembne konference, ki bi se jih naj udeležile visoke vojaške osebnosti. Tovrstne podatke so takoj uporaBili v komandi RAF in tako je tiste dni angleško letalstvo pri- zadelo Nemcem obilico hudih težav. Obveščevalni častniki RAF so bili mojstri svojega poklica, a vedeti moramo, da je bilo zanje najbolj zanimivo, kaj lahko zvedo od be- guncev, medtem ko se za lov na vohune niso posebej zanimali, niti se s tem niso ukvarjali. V kolikor so med zaslišanjem odkrili kaj sum- ljivega, so vse sumljive osebe predali protiob- veščevalnim častnikom, da bi jih še ti »preče- sali« po svojih metodah. z OBISKA V TITOVIH UZiCAH IN KRALJEVU POVSOD VELIK MPREDEK Povsod, kamor smo prišli, so nas sprejeli bratsko, kot predstavnike ljudi, ki so prav v teh krajih obču- tili vso gostoljubnost v najtežjih dneh naše novejše zgodovine, ko so mnogi naši zavedni ljudje v izgnan- stvu prav v teh krajih in pri teh ljudeh našli varno zatočišče. Na vsa- kem koraku smo občutili gostoljub- nost, ki je prirojena tem ljudem in ki jo naši ljudje znajo ceniti. Nik- dar naši pregnanci ne bodo pozabi- li ljudi, s katerimi so delili zadnji košček kruha, čeprav ga niti sami niso imeli v izobilju. BRATSKI STIKI NISO USAHNILI »Dobrodošli« in »počutite se kot doma v svoji hiši«, so bile besede, s katerimi so nas sprejeli povsod, ka- mor smo prišli. ^Čeprav mineva 25 let od tragičnih dogodkov, ko so mnogi naši ljudje našli v teh kra- jih nov dom, ko so kovali v skupni usodi bratstvo,, ko so bratstvo po- glabljali tudi v skupni oboroženi bor- bi proti okupatorju, bratski stiki ni- Titovo Užice - ti najmanj niso usahnili. Utrjevali in poglabljali so se v povojni izgrad- nji in medsebojnem sodelovanju vse do današnjega dne. Na našem obi- sku se je to manifestiralo povsod, iskreno in iz globine srca. Res, ta- kih sprejemov, takih toplih in pri- srčnih stikov, polnih resničnega bratstva in prijateljstva, nismo na- vajeni. To doživetje je zato enkrat- no, le" ob srečanju z brati, s kateri- mi nas vežejo čvrste vezi slavne pre- teklosti, ustvarjalne dejavnosti v sedanjosti in perspektivne bodočno- sti. USPEHI SO ZARES VELIKI V takem vzdušju in ob takih ob- čutkih je potekal ves naš obisk. Vse, kar smo videli in čuli, tega pa ni bilo malo, se je prepletalo v spo- minih na veličastne dni prve užičke republike, na pomembne uspehe, ki so jih delovni ljudje v tem delu Sr- bije dosegli v povojni izgradnji, in na čudovite možnosti razvoja v bližnji bodočnosti. Doseženi uspehi so zares veliki. Če ne bi videli z lastnimi očmi, ne bi mogli verjeti, tako veliki so uspehi. V kratkih 20. letih po osvoboditvi je bilo tu stor- jenega toliko, kolikor bi v normal- nih prilikah potrebovali sto in več let. Nekdaj zaostala pokrajina kot je Sandžak, kjer pred vojno ni bilo niti elektrike niti cest, da o indu- striji sploh ne govorimo, se je po vojni v zelo kratkem času razvila v industrijsko, kmetijsko in turistič- no pomembno področje. Veliki hi- drocentrali Kokin Brod in Bistrica na reki Uvcu in Limu, hidrocentrala v izgradnji Podpec ter pravi gigant v izgradnji — hidrocentrala Peru- čac na Drini pri Bajini Bašti, ki bo začela obratovati že v jeseni, vse to so objekti, ki že napajajo in bodo napajali industrijo z električno ener- - Trg partizanov gijo širom po naši domovini. Človek se počuti zares majhen, ko občudu- je in strmi v betonske jezove teh kolosov, jugoslovanskih piramid na- predka. INDUSTRIJA NAJPOMEMBNEJŠA GOSPODARSKA PANOGA Tekstilna tovarna v Prijepolju je takorekoč iz nič v petnajstih letih že prerastla v pravi tekstilni kombi- nat. V Priboju z uspehom izdeluje- jo znane tovorne avtomobile FAP, velika valjama bakra v Sevojnu pri Titovih Užicah pa uspešno prodaja svoje iskane izdelke na domačem in tujem trgu. V Užicah je še znana tovarna »Prvi'partizan«, ki izdeluje vrsto predmetov za široko potroš- njo, tekstilni kombinat »Cveta Da- bič« pa vedno bolj osvaja trg s svo- jimi kvalitetnimi izdelki. V Užički Požegi proizvaja predelovalna indu- strija »Budimka« na našem trgu ze- lo iskane sadne sokove in konservi- rano hrano. Tovarna »Takovo« v kmetijsko industrijskem kombina- tu v Gornjem Milanovcu pa izdelu- je bonbone in slaščice za najbolj razvajene sladokusce. BOGATA ZGODOVINA IN PRIRODNE LEPOTE Po svojih kulturnih in zgodovin- skih spomenikih spada okraj Tito- vo Užice med najzanimivejša pod- ročja v državi. Le bežno naštejmo nekatere znamenitosti. Titovo Užice s Trgom partizana in Muzejom vsta- je 1941, legendarna Kadunjača, kjer je padel užiški delavski bataljon, užiška tovarna orožja, srednjeveške" freske v samostanu Mileševa, zna- menita Sahat kula v Prijepolju, spo- menik padlim rdečearmejcem v Gornjem Milanovcu itd. In prirodne lepote? Po njih sodi ta predel med najinteresantnejša področja v državi. Reke Lim, Drina, Uvac, Džetina z divjimi kanjoni in raznovrstnimi plemenitimi ribami privabljajo turiste in ribiče. Plani- ne Zlatar, Tara in Golija, porasle z vitkimi jelkami in borovci ter pre- tkane s pašniki in dišečimi travni- ki, sodijo med najlepše planote v Srbiji. Možnosti za razvoj turizma, zlasti zimskega, je še dosti, saj lep- ših smučišč ni skoraj nikjer. ŽELJA PO ŠE TESNEJŠEM SODELOVANJU Napredek je bil viden povsod, kjerkoli smo bili. To ni več zaosta- la pokrajina. Nasprotno. Sodobna tehnologija si z uspehom utira svo- jo pot, z njo pa tudi družbeni raz- voj. Marsikaj bi se lahko tam nau- čili, marsikaj bi bilo vredno posne- mati. Odnosi med občinami in pod- jetji lahko služijo za vzgled. Vse, kar se v komuni dogovorijo, tudi dosledno izvajajo. V Titovih Užicah npr. so že pred leti združili vsa go- stinska podjetja, kar se je pokazalo vsestransko koristno. V Celju v tem pogledu nikakor ne pridemo na ze- leno vejo. Gospodarske organizacije že več let uspežno sodelujejo z raznimi podjetji po vsej državi. Posebno tes- no sodelovanje je bilo doseženo s številnimi podjetji po vsej Sloveni- ji. Povsod v razgovorih je bila po- udarjena želja po še tesnejšem pro- izvodnem sodelovanju. Skovano bratstvo v najtežjih dneh se bo po- globilo po novih socialističnih nače- lih, po proizvodnih merilih, po tež- njah neposrednih proizvajalcev, ki vedno bolj spoznavajo koristi skup- nega dela in sodelovanja. Možnosti za sodelovanje zlasti s podjetji iz Slovenije so še velike. Obisk dele- gacije bo nedvomno k temu pripo- mogel, v Zakonske nezvestobe so moda vseh časov; v daHašnjem tempu, v dobi električnih kitar so samo bolj hrupne. Karieristi so podobni vrtnarjem — za svoje cvetje potrebujejo veliko gnoja. Direktor brez prave tajnice je kakor izložba brez neonske raz- svetljave. Vsi pač ne moremo piti sladkosti iz istega kozarca. Večkrat se hudomušno nasmehnem, če moram iz najdragoce- nejšega krožnika jesti samo ARGO juho. Samo pogrebni zavod ne more imeti petletnega plana. Jure šarlah TRI REVOLUCIJE ' v Prebivalci teh krajev so zelo po- nosni na svojo zgodovino in razvoj. V pogovoru z njimi so poudarili, da je bila za njih prva revolucija 1941. leta, ko so v osvobojenih Užicah postavili prve temelje ljudske ob- lasti. Druga revolucija pomeni za njih nagel povojni gospodarski raz- voj, ko so takorekoč iz nič s pomoč- jo skupnosti ustvarili močno razvito industrijo. Tretjo revolucijo pa pri- čakujejo z dograditvijo železniške proge in sodobne ceste Beograd — Bar, kar bo tej Icipi pokrajini in njenim junaškim ljudem vdahnilo novih moči za še večji razcvet. Pri tem jim želimo še veliko, ve- liko uspehov. -ma- ZDMVIIO PROTI ZOBPMll KAMM Zobozdravstveni delavci v ZDA so odkrili v človeški slini snov, ki ust- varja zobni kamen. Odkritje, kakor menijo znanstveniki, bo lahkp po- menilo rešitev paradentoze (bolez- ni, ki napada skoraj vse ljudi po šestdesetem letu starosti in tudi že prej). Dr. Albert Sobel, zdravnik iz Nevv Yorka, ki je o tem poročal na sestanku združenja ameriških kemi- kov v Chicagu, je izjavil, da toksič- ne kemikalije, kot je na primer be- ril klorid, lahko preprečijo kalcifi- kacijo sestavin v slini in da je za- to upati, da bodo odkrili antitok- sične kemikalije, ki bodo zaščitile zobe pred zobnim kamnom. Našli so zaklad Pred nedavnim so v Angliji na ne- kem gradbišču odkopali kup (1.000) zlatnikov in nakita. Arheologi meni- jo, da gre za najdbo »dovolj velike- ga pomena«. Vsi zlatniki so iz XII., xni. in XIV. stoletja, a na enem iz- med njih je celo letnica 1119. Kemij- ske analize so pokazale, da so novci iz čistega zlata, kar spravljajo v zve- zo z obnovo kovanja angleškega zla- tega denarja. Med novci so našli tu- di zlati križ z rubini, ametisti in bi- seri in še več drugih predmetov. Gre za največje odkritje po letu 1939 v VeUki Britaniji. — Oprostite državljan, bi pogleda- li, koliko tehtam! — Najprej najvažnejše vprašanje: ali vesta, koliko od vaju kdo zaslu- ži? — Oče, koliko konjskih moči ima krava? Mala križanka VODORAVNO: 1. lovilna naprava, 6, vijuga reke, 8. delujoči ognjenik na otoku Siciliji, 9. grška črka, 10. pod, 11. refrakcija žarkov, 12. kemič- ni znak za litij, 13. žensko ime, 14. kemična snov, 16. mesto v državi Ohio v ZDA, pomembno zaradi in- dustrije avtomobilov in gume. NAVPIČNO: 1. belokranjsko me- sto na južnem podnožju Gorjancev, 2. telesna poškodba, 3. glavni štev- nik, 4. zadnja in peta črka, 5. letalo, težje od zraka, 6. čistilni rekvizit, 7. literarna zvrst, 11. beneško kopa- lišče, 13. izvir, 15. kratica za rdeči križ. PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 67. Najprej so tekli, nato pa hitro korakali skozi nasade murv in smokev. Prodirali so sko- zi koruzna polja in preskakovali potoke. Ori- entirali so se po zvezdah in se izogibali vasi in cest. To je bilo zelo pametno, ker so že pol ure po begu brneli avtomobili in motorji po vseh cestah, ki so vodile od taborišča. 68. Ko se je zdanilo, so polegli v varstvo ko- ruze po brazdah in počivali. V bližini je bila kmečka hiša. Prisluškovali so škripanju vodja- ka in glasovom otrok. Bili so svobodni. 69. V taborišču so fašisti besneli. Apel je sledil apel^u, potrojili so straže, prepovedali sprehajanji po dvorišču in omejili že tako pičle obroke hrane. Vendar jim vse to ni prav nič pomagalo. Nobenega izmed beguncev niso uje- li. Vsi do zadnjega so dosegli Goriška brda in se priključili partizanskim enotam. KONEC UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — URE JUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Infor- mativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tiske — Cena: posamezna števUka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.000). — TEKOČI RAČUN: SC7-3-2Z7.