leto LXV_Poštnina p!afBW. t gotovi__v Ljubljani, v petek, dne 15. oktobra 1937_,fcv.237a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ul.6/IH
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopita r-jeva ulica štev. 6.
Telefoni nredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Zgled Belgije
Izmenjava diplomatskih pisem med nemškim zunanjim ministrom baronom Neurathom in belgijskim poslanikom v Berlinu vikontom Davignonom, kjer nemška vlada slovesno obljublja, da bo za vso bodočnost spoštovala nedotakljivost Belgije, belgijska vlada pa se za nemško obljubo iskreno zahvaljuje, je dogodek izredno velikega mednarodnopolitičnega obsega. Samo, če se spomnimo na leto 1914, ko je takratna Belgija imela slovesno obljubo vseh evropskih velesil, da bodo ne samo njene mejo spoštovale, marveč jih tudi proti vsakemu napadalcu branile, in če se spomnimo, kako brezobzirno so bile te obljube prekršene, Belgija pa od tujih vojska pomandrana in izropana, moramo priznati, da ije je optimizem belgijskega naroda nepričakovano hitro dvignil in da je v Belgiji želja po mirnem življenju in delu dokaj naglo premagala strmine nezaupanja, ki so jih nakupičile strašne preizkušnje svetovne vojne.
Po zaključku svetovne vojne je Belgija, še vsa izmučena od junaške obrambe svoje zemlje in vsa razočarana nad vrednostjo tako imenovanih mednarodnih jamstev, sklenila, da se ne bo več prepuščala slepim naključjem nevtralnosti v svetu, ki ne drži več nobene besede. Dne 7. septembra 1919 sta francoski in belgijski generalni štab končala pogajanja za skupno obrambo belgijske in francoske meje proti Nemčiji, in dne 10. odnosno 15. septembra sta zaporedno francoska in belgijska vlada sklep vojaške obrambne zveze slovesno potrdili. Belgija je seveda prevzela tudi vse obveznosti, ki jih pakt Zveze narodov nalaga svojim članicam v pogledu skupne obrambe napadenih držav. S tem je Belgija opustila nevtralnost, ki je bila zaščita njene rasti in napredka skoraj sto let ter se včlenila v borbo med posameznimi političnimi tabori, ki so po svetovni vojni nujnostno začeli nastajati med zmagoslavnimi in v vojni poraženimi državami. Toda posebna zemljepisna lega kraljevine Belgije na ustju velikih rek, ki prihajajo iz sosednih držav, ob boku dveh velikih sil, ki sta ze stoletja dolgo med seboj v stalnih prepirih, na obali Rokavskega preliva, ki mu tvori nasprotno obalo Velika Britanija, je ustvarila za življenje belgijske države posebne zakone, ki veljajo za njo in ne veljajo za druge. Tudi gospodarski in socialni sestav Belgije, ki je dežela pretežne in: dustrije, silno gosto naseljena in ki more nuditi svojemu delovnemu prebivalstvu potrebni živez le ako njena industrija nemoteno dela, ako nemoteno prihajajo v deželo surovine in nemoteno i udi odhaja iz Belgije na tuja tržišča ves industrijski izdelek, za katerega si belgijski delavec jiotem priskrbi dnevne jxitreščine, tudi gospodarski in socialni Sestav Belgije, smo rekli, postavlja za njo čisto posebne življenjske pogoje. Biti mora prijateljica z vsemi in z vsakomer, skrbno se mora varovati, da je ne bi kdorkoli zajel v svoje območje in jo potegnil v svoje vrtince. In tako se je zgodilo, da se je jel čedalje bolj pojavljati osnovni življenjski gon belgijskega naroda, čim bolj so odhajali v pozabi jenje spomini na strašne dneve svetovne vojne in čim Iiitreje so pridne belgijske roke deželo razvalin zopet spremenile v cvetočo in prospevajoco državo in čim bolj je doraščala mladina, ki v svojih dušah prošlih razočaranj ni doživela.
Prvič zasledimo v belgijski politiki izrazito željo jio svobodnem odločevanju lastne usode brez utesnjevanja od katerekoli strani, ko jc belgijska vlada v juliju 1929 pogumno stopila pred Nemčijo iu sama ž njo uredila vsa finančna vprašanja, ki so nastala zaradi zasedbe Belgijo jk> nemški armadi v svetovni vojni. Ta dogodek so takrat poklicni politiki tolmačili kot prvi poskus, rla se Belgija osamosvoji od obveznosti, v katere je po prvem strašnem navalu nezaupanja 1. 1920 v interesu svobode s tako poskočnim veseljem -zašla. Od takrat naprej se vedno bolj pogosto slišijo v belgijskem parlamentu želje, naj si država jx)išče jamstev za svojo nedotakljivost tudi drugod, ne samo pri Franciji, ne samo v lokarn-skem paktu, marveč z neposrednimi pogajanji z nemško državo samo. Prišel je poljski zg ed v aprilu 1. 1934, ko je Poljska dosegla desetletno jamstvo od tiste Nemčije, ki je do takrat neprestano grozila, da bo s silo razmetala poljsko-nemške meje, določene v versajski pogodbi. Končno je na zasedanju parlamenta od septembra do decembra 1935 ta želja prišla do zmagovitega izbruha, ko je vojni odbor objavil svoje mnenje, da ni prav in da ni v interesu belgijske varnosti, če se Belgija enostransko veze na to ali ono državo. Mladi belgijski kralj, ki je pokazal, da je predstavnik najčistejših tradicij belgijske države, je potem še sam posegel v debato z zgodovinskim pismom na predsednika vlade, v katerem je podčrtal isto misel, da bo Belgija sicer z vsemi močmi in vsenu žrtvami branila svobodo svoje zemlje, a da na noben način ne more in ne sme nositi obveznosti, ki bi io prisilile, da bi bila pomešana v mednarodne spore, ki n jene"dežele same ne tičejo. Izjava belgijskega kralja je po?na.la veliko prahu v zrak in povzročila ponekod grenke ocene »belgijske omahljivosti«. Toda ko je marca meseca 1936 nemški državni kancler Hitler odpovedal lokarn-eko pogodbo, a istočasno ponudil 25-letni nena-adalni pakt med Nemčijo na eni, Belgijo m r rancijo na drugi strani, je ncvtrnlnostni čut Belgije zmagal in našel odobravanje pin vsem narodu. S pomočjo Anglije, ki je bila na dnu vesela, da se njej nasprotna obala Rokavskega /aiiva nevtralizira, jc Belgija končno dosegla, da sta jo angleška in francoska vlada dne -4. aprila 1937 v skupni izjavi odvezali od-vseh obstoječih obveznosti, izvirajočih iz medsebojnih vojaških in političnih pogodb ter vrhu tega se dodali skupno jamstvo za obrambo belgijske zemlje. Belgija je imela svobodno pot v Berlin. Niti trenutka ni čakala, da jo ubere. Nemško zagotovilo, dano v obliki diplomatskega pisma_ naslovljenega na belgijskega poslanika v icronn, da bo Nemčija spoštovala belgijske m-je, končni uspeh pogajanj med obema državama. Ce kje, smemo tukaj govoriti o uspiehu v pravem pomenu besede. Belgija je zopet postala od veh velesil zaščitena nevtralna država.
Nehote sc vsiljujejo nekatere misli ob zaključku tega pomembnega dogodka. Prva misel velja Nemčiji, ki ji moramo priznati, da je sto-
Predsednik jugoslovanske vlade
p
v Londonu
Vsa angleška javnost mu izkazuje veliko pozornost
London, 14. okt. AA. Reuter: Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je čez Rokavski preliv prepeljal v ferryboalu (ladji, ki prevaža cele vlake) «Twickenham». Parnik je prispel v Dovver ob 6.08. V Dowru predsednik vlade ni zapustil vlaka, ki je ob 7.30 nadaljeval pot v London.
London, 14. okt. AA. Reuter: Predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča je [■»zdravil na postaji britanski zunanji minister Eden v družbi svojega tajnika in g. Sajersa. ki ga je pozdravil v imenu predsednika vlade Cliam-beriaina. Na jx>stajo so prišli tudi jugoslovanski poslanik v Londonu Dragomir Kasidolac, svetnik jugoslovanskega poslaništva, jugoslovanski tiskovni ataše, in ostalo osebje poslaništva. Ko je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič stopil iz vlaka, se je rokoval z zunanjim ministrom Edenom in ostal z njim nekaj minut v prijateljskem razgovoru. Nato se je dr. Stojadinovič odpeljal v hotel Dorchester. Prvi sestanek med
dr. Slojadinovičeni in Edenom je bil ob 11 v zunanjem uradu.
Danes dopoldne ob 10.30 je odšel v Bucking-hrfmsko kraljevsko palačo, nato v Malboroughouse, rezidenco kraljice-matere, in v stanovanje vojvode Gloucestrskega in vojvode Kentskega, da se vpiše v knjigo obiskovalcev. Po teh jirotokolarnih obiskih je pustil dr. Stojadinovič svoje posetnice pri predsedniku vlado g. Chamberlainu v Downing streetu, nato pa je odšel v zunanji urad na razgovor z zunanjim ministrom Edenom.
Opoldne je bil luneh v jugoslovanskem poslaništvu, ki se ga je udeležil poleg predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča tudi zunanji minister Eden, notranji minister sir John Simon, vojni minister Hore-Belisha in več vodilnih članov londonskega političnega in finančnega sveta.
Jutri opoldne bo dr. Milan Stojadinovič gost na kosilu pri angleškem kralju, nocoj pa bo velika slavnostna večerja v jugoslovanskem poslani-
štvu. Oba dni bo dr. Stojadinovič imel več sestankov z Edenom, obiskal pa ho tudi predsednika vlade Nevila Chamberlaina.
Iiondon. 14. okt. A A. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič se je dopoldne sestal v zunanjem uradu z zunanjim ministrom Edenom. Njun razgovor je trajal celi dve uri od 11 do 13. Nato se je dr. Stojadinovič odpeljal na jugoslovansko poslaništvo, kjer je jioslnnik g. Kasidolac priredil njemu na čast slavnostno kosilo.
Današnje dopoldne jo predsednik dr. Stojadinovič posvetil sestankom z najuglednejšimi angleškimi politiki in zastopniki londonskih finančnih krogov. Sprejel je tudi v svojih apartmanih v hotelu Dorchestru glavne urednike velikih londonskih listov in časnikarskih agencij in več dopisnikov tujih listov v lx)iidonu.
Drevi ob 8.30 bo predsednik na slavnostni večerji, ki jo priredi njemu na čast v prostorih zunanjega urada v imenu britanske vlade zunanji minister Eden.
Japonci vedno
globlje v Mongolijo
Zavzeli so že velikanske pokrajine
Vojna z vsemi sredstvi
Tokio, 14. oktobra. AA. (DNB.) Po hudih borbah, ki so trajale več dni, so japonske čete zavzele mesti K v e j s u i in Suijuan, glavno mesto pokrajine S u i j a n, ki je važno železniško križišče. Mesto je tudi gospodarsko središče kitajskega vpliva v notranji Mongoliji. S to zmago se bo začel širiti japonski vpliv tudi proti zunanji Mongoliji, ki je sedaj pod sovjetskim nadzorstvom. Japonci mislijo ustanoviti samostojno notranjo Mongolijo pod vladavino kneza Tehvanga, ki je naklonjen Japoncem. Pokrajina Šansi je tako rekoč že v celoti zasedena od Japoncev, ki stoje trenutno pred mestom Peijuanom.
V Tiancinu je bil včeraj objavljen proglas »Kitajske mirovne zveze« (to je ime za avtonomno vlado), ki ima 6Voj sedež v Peipingu. V proglasu pravi zveza, da T imenu 50 milijonov Kitajcev zahteva mir in zato prosi vlado v Nankingu, da naj ustavi sovražnosti.
Senator Logan predlaga:
Velesile naj zapro japonska pristanišča
I^ondon, 14. okt. b. «Daily Telegraplo poroča z ozirom na bližajočo se konferenco devetih sil v Bruslju, da Anglija želi, da v vseh vprašanjih Daljnega vzhoda sodeluje tudi Amerika. Pomorska blokada japonskih pristanišč s strani devetih držav, ki so podpisale pogodbo 1. 1922 v Washing-tonu, pomenja prehod od Ronseveltovih hesed na resnično delo. Dobro poučeni ameriški krogi trdijo, da tu ne gre za nikakršno politično senzacijo, temveč za resen predlog ameriškega senatorja Logana kongresu. Logan predlaga, naj se izvrši popolna blokada Japonske s sodelovanjem ostalih interesiranih držav. Pred tem bodo storjeni še drugi energični koraki, da se Japonsko spravi k pameti, še preden sc bodo pričeli izvajati drastični ukrepi. Loganov predlog ho razpravljal ameriški kongres na svojem prihodnjem sestanku.
Vojno barbarstvo na Daljnem vzhodu se je zopet zvišalo za nekaj stopinj in človeštvo je za prav toliko stopinj padlo. Po angleških poročilih iz Sanghaja so japonci pričeli na severnem bojišču uporabljati strupene pline, kar pomenja, da se bo vojno trpljenje kitajskega ljudstva povečalo do ne-slutenih grozot. Angleški poročevalec, ki je videl več žrtev plinskega napada, pravi, da gre za podimo učinkovit plin, ki popolnoma razje človeški obraz in druge organe in ki svoje žrtve ubija med
najhujšimi mukami. Plin je tako močan, da razjeda celo lesene in kovinaste predmete.
Spričo teh dejstev bo seveda težko verjeti japonskim preklicem, ki bodo najbrže sledili. Plin v kitajsko-japonski vojni je znamenje, da bo 60-vražnik segel po najstrahotnejših sredstvih, da ukloni svojega nasprotnika. Zaenkrat uporabljajo Japonci plin samo v bojnih črtah. Toda to je mogoče le poskušnja za uporabo v celem vojnem ozemlju in končno tudi v zaledju proti odprtim mestom in njihovemu prebivalstvu, ki je brez moči in brez sredstev proti strahotam modernega vojnega uničevanja. Japonsko vojno vodstvo je že odredilo ponovne napade na velika kitajska središča, na Nanking, Kanton in druga velika mesta. Na protest velesil proti takim metodam je japonsko vojno vodstvo odgovorilo, da hoče z vsemi sredstvi zlomiti odpor kitajskega naroda. Z vsemi sredstvi! Zdi se, da je to v tem večji meri geslo japonske vojne politike, čim bolj nepričakovano 60 se Kitajci pokazali kot trd nasprotnik, ki kljub
Nadaljevanje na 2. strani
Anglija in Francija predlagata
zasedbo Balearov,
ako do L novembra ne bo sporazuma o umiku prostovoljcev iz Španije
Rim, 14. oktobra, b. Pristanek britanske vlade na francoski predlog, da se še enkrat v nevtralnem odboru obravnava špansko vprašanje, da 6e s tem popravi celoten položaj, smatrajo tukajšnji politični krogi, da je v skladu s stališčem, ki je podano v zadnjem italijanskem odgovoru na franco-sko-italijansko noto. Tukajšnji politični krogi in tudi ve6 tisk se bavi s pobudo francoske vlade, glasom katere 6e sprejme italijanski predlog ter trdi, da francoska vlada ne more olajšati diskusije o španskem vprašanju zaradi tega, ker sta se Francija in Velika Britanija pred tem sporazumeli^ da bo delo nevtralnega odbora omejeno na največ 10 do 15 dni. Iz tega razloga bo Italija z nezaupanjem gledala na bližnji sestanek nevtralnega odbora, ki bi se moral sestati že jutri ter bi morala debata o
Abesinija še ni ukročena
Nove namere z Libijo
Adis Abeba, 14. oktobra. AA. (Štefani). V zadnji deževni dobi je mnogo abesinskih razbojnikov iznenada napadlo razne manjše italijanske garni-zije, raztresene po abesinski visoki ravnini. Italijanskim kolonialnim četam se je s hrabrim protinapadom posrečilo takoj napraviti red in mir in rešiti prebivalstvo teh razbojniških tolp. Večina teh tolp je popolnoma uničena. Mnogo njihovih poglavarjev, med njimi dedžas Aurares, Glasmač Terege, Antene New Selasije, Belente Zema in Lig Uma so ubiti. Glavnega kolodvodjo in organi-
rila veliko dejanje miru, ki mu ne bodo mogli vzeti vrednosti morebitni pomisleki, da je to storila z namenom, da še bolj oslabi jiomen Zveze narodov, ki velja še vedno za uradnega poroka evropskega miru. Druga misel velja Franciji, ki je z veliko plemenitostjo priznala Helgiji, da jo v njenem interesu, da se iztrga i/, nevarnih vojaških obveznosti in tudi ni delala nobenih težav, da vrne Belgiji njeno svobodo. Tretja misel pa velja malim in srednjim državam v K v rop i, ki naj jim bo Belgija zgled modre jMilitike. Napetosti med velesilami so danes tako nevarne, da se naj male in srednje države, ki nc morejo delati svetovne politike, nikar med nje ne silijo, ampak naj poskušajo vsaka na svojem prostoru in v polni neodvisnosti tako od enih kakor od drugih ustvariti mirovno ozračje, ki jc predpogoj za njihov obstoj v neoviranem delu in napredku. Naša država je belgijskemu zgledu sle dila in ne moremo trditi, da bi ji to bilo v škodo.
zatorja razbojniških pohodov dedžasa Haila Sebe-da so ujeli in ga takoj ustrelili.
Italijanske izgube v Abesiniji od 1. do 30. septembra t. 1„ ki so jih Italijani imeli zaradi iz-vidnih pohodov in operacij, so te-le: 58 mož je padlo v bojih, 10 jih je umrlo zaradi dobljenih ran, tri pogrešajo, 31 jih je pa umrlo zaradi posledic službe in bolezni. Vsega skupaj znašajo izgube 102 vojaka. Celotne izgube od 1. januarja 1935 do 30. septembra t. 1. znašajo 2357 mož.
London, 14. oktobra. AA. »Manchesler Guardian« piše, da je utemeljeno domnevanje, da pripravlja italijanska vlada novo vojaško ekspedicijo v Libijo. To so sklenili v Rimu, vendar si vrhovno poveljstvo italijanske vojske še ni na čistem, ali naj bo ta armadni zbor sestavljen iz dveh ali treh divizij. Če bo sestavljen iz dveh divizij, pravi dalje poročilo, bodo italijanske čete v Libiji štirikrat močnejše od francoskih čet v Tunisu.
Rim, 14. oktobra, c. Danes je iz Neaplja odpotovalo še 7000 vojakov v Tripolis. To je tako imenovana cirenajska divizija. Častniki te divizije so odpotovali že snoči.
Protilašisii obsofeni
Rim, 14. okt. AA. llavas: Snoči je bila izrečena obsodba proti milanskim protifašistom. Obtoženi Morandi, Venanzi, Testa, Hnvari in akademski slikar Aligi so obsojeni na po 10 let robije. I Pet obtožencev je bilo oprqščenih, štirje pa so ' bili obsojeni na kazni od enega do štirih let za-' pora.
španskem problemu bili končana najkasneje do 31 t. m. Domnevajo, da bo na sestanku nevtralnega odbora predvsem proučeno vprašanje umika prostovoljcev, poleg tega pa bosta Velika Britanija in Francija sprožili tudi vprašanje zasedbe Balearskih otokov po Italiji. Italijanski tisk kritizira francosko-britansko postopanje, da sc bo poleg pro6tovoljcev proučilo še vprašanje Ualearskih otokov. Italijanska vlada predvideva zaradi tega, da bo nevtralni odbor naletel na velike ovire, ki ga bodo končno-veljavno pokopale
Londonski »Times« je mnenja, da bo po načelnih izjavah P!ymoutha in Corbina predložen sledeči načrt:
t. Tako v nacionalistično kakor tudi republikansko Španijo bodo poslane komisije, da nadzirajo in vodijo umik prostovoljcev;
2.	v tej nalogi bo sodelovalo vseh 26 v nevtralnem odboru zastopanih držav;
3.	potem ko bo izveden umik prostovoljcev, se bo obema strankama v Španiji priznala pravico vojskujočih se oblasti.
Ako pa se bo Anglija prepričala, da je brez koristi še naprej se baviti s problemom prostovoljcev, oziroma da ni mogoče doseči mednarodnega sodelovanja glede umika prostovoljcev iz Španije, bo skupaj s Francijo skušala izvesti sledeče ukrepe:
a)	otvoritev pirenejske meje za uvoz orožja in prostovoljcev v republikansko Španijo;
b)	kontrola Balearskih otokov in ustanovitev stalne kontrolne službe angleških in francoskih vojnih ladij, da se prepreči zasedba Balearov po kaki tuji državi.
Nova francoska nota
Pariz, 14. oktobra, c. Današnja seja francoske vlade jc. sprejela noto, ki jo je ministrskemu svetil predložil zunanji minister Delbos. Nota je bila takoj po seji poslana v London.
V tej noti pravi francoska vlada, da Francija ne more več dopustiti, da bi sc vprašanje odhoda prostovoljcev iz Španije še odlagalo. To vprašanje se mora ugodno rešiti. Če sc to kmalu ne zgodi, tedai bo francoska vlada z Anglijo proučila ves položaj in Francija misli umakniti svoje zastopstvo iz odbora za nevmešavanje in si vzeti vso svobodo glede ravnanja v Španiji.
Francoska vlada tudi slovesno izjavlja, da bo priznala obe stranki v Španiji za vojskujoči se stranki, če se umaknejo prostovoljci iz Španije.
Nota tudi omenja, da sc že vodijo med angleškimi in francoskimi vojaškimi strokovnjaki pogajanja za odhod prostovoljcev iz Španije. Vlada upa, da bodo te priprave kmalu končane, vendar Francija ne postavlja datuma, kdai sc morajo ta posvetovanja končati.
Ustalitev francoske
notranje politike
Pariz, v oktobra 1937.
Kdor pozorneje zasleduje razvoj francoske notranje politike v zadnjih dneh, mora biti v marsičem presenečen. Smo na pragu otvoritve jesenskega parlamentarnega dela v Franciji in na predve čer volitve članov v okrajne svete. Vse velike stranke pa se le malo gibljejo in dane« še zdaleka v Franciji ni toliko strankarskih ali strokovnih zborovanj in manifestacij, kakor jih je bilo še pred nekaj meseci. In vendar bi bilo razlogov čez glavo dovolj za razburjenje. Francoski frank je te dni padel tako globoko, da je že prekosil nižino iz leta 1926. Angleški funt je v nekaj dneh poskočil od 130 na 150 frankov in še čez. To strahotno padanje franka pa kakor da nikogar preveč ne razburja. Na zadnji 6eji vlade je namreč finančni minister Bonnet predložil proračun za prihodnje leto, ki je aktiven in eo tudi vse postavke proračuna postavljene na tako podlago, da bodo krite. Navadni državljan si tega padca franka niti z namerno špekulacijo ne more več razlagati. Biti mora torej nekje razlog, ki na vse strani terja zastoj in opreznost, Dobri poznavalci francoske notranje politike celo trde, da bo šla sedaj ta opreznost v svojem dirigiranem zastoju tako daleč, da bodo pri sedanjih okrajnih volitvah zmagale zopet stranke ljudske fronte ali pa bo izid volitev vsaj pokazal to, da levica ne nazadnje. Resen napredek desničarske opozicije pa bi lahko pričakovali tudi samo tedaj, če bi ta zastoj in ta zbeganost v francoski notranji politiki vsaj malo nosila v sebi kake kali razikola v tej aH oni smeri notranje politike. Toda teh še zdaleka ni opaziti nikjer; desnica je celo tako miroljubna, da je gladko pustila pasti polkovnika de la Rocqua, ki bi edini s 6Vojo organizacijo mogel uvesti v francoski notranji politiki kakšno avtoritativnejše vrednotenje notranje politike. In la Roqua se »zadrgnili« voditelji desničarskih strank sami
Vso to politiko »stabilizacije« pa izvaja sedaj v Franciji radikalna socialistična stranka, ki že nekaj mesecev vodi vso francosko politiko, odkar je Blum odstopil kot predsednik vlade. V ospredje se je zopet postavila stranka, ki je največ sodelovala pri demokratskem razvoju tretje francoske republike po letu 1875. Ta stranka :>6red«jega stanu« je v zadnjih desetletjih merodajna za vso francosko notranjo politiko, ko je v prvih desetletjih tretje republike znala najti v svoji vrsti prve francoske kolonizatorje, v domovini sami pa je meščane vodila na vodstvo države po precej težkih borbah skozi Dreyfusovo afero in nasilno laizacijo vsega pouka v šolah in čez ločitev cerkve od države. Poleg tega pa je se je stranka izkazala kot izrečno patriotična organizacija. Če ne bi bilo njeno delo v tej smeri tako uspešno, bi si bilo težko misliti, da bi mogel zmagati radikal Clemenceau s svojo diktaturo v vojnih letih.
Po vojni je stranka nekoliko oslabela. Zdelo se je, da stranka išče novih poti v francoski notranji in zunanji politiki. Na vodstvo stranka ni mogla poslati trdnih mož, dasi so jo vodili ljudje
kot Herriot, Daladier in Cha-utemps. V letu 1924 je stranka celo sijajno zmagala pri volitvah v zvezi s kartelom s socialisti. Toda ta njena zmaga je utonila v finančni krizi v letu 1926 in stranka je morala uiti pod vodstvo starega Poincareja, ki nikdar ni bil član stranke. V letu 1928 je stranka zopet ostala najmočnejša po tedanjih volitvah, šc značilnejša pa je bila njega zmaga z ostalimi levičarskimi strankami v letu 1932, ko je prišla v parlament kot njegova najmočnejša stranka. Toda tudi ta zmaga je spuhtela v strašnem navalu Stavisky-jeve afere. Sledil je umik stranke v ljudsko fronto s socialisti in komunisti, Leta 1936 je pri volitvah stranka po dolgem ča6U zaostala za socialisti, ki so v parlamentu prodrli kot najmočnejša stranka in niso redki poznavalci, ki trde, da na račun radikalnih socialistov. Vsi radikali so morali biti žalostni zaradi te dekadence stranke, toda v zgodovini francoskega radikalizma je bil umik v ljudsko fronto razumljiv, ker Staviskyjeva afera na političnem polju ni smela razbiti tega, kar je ustvarila tretja republika, to je, da je široke plasti ljudstva privedla v aktivno državno politiko, če desničarska opozicija ne bi Staviskyjeve afere postavila v znak obračuna z republikanskim režimom, bi najbrž zmagala. Pred to vojno napovedjo pa so se radikali »lahkega« srca zvezali z vsemi možnimi prijatelji in naravno tudi zmagali.
Toda ta zmaga se razvija šele počasi. Številčno so pri volitvah zmagali socialisti in komunisti. Radikali so se prerinili na drugo mesto. Kdor da-da se je zakoniti okvir tretje republike, ki so ga izdelali v teku desetletij radikali sami, ohranil in nes motri razmere nazaj, pa mora radikalom priznati, da so se tudi na tem drugem mestu izkazali. Neredki so tisti, ki trde s precejšnjo upravičenostjo, da je bila Francija po volitvah v letu 1936 pred usodnimi dogodki. Verjetno bi se brez radikalov socialne reforme izvedle v mnogo okrutnejši obliki. Njihovi prisotnosti v vladi m povsod je pripisati, da revolucionarna levica ni mogla zadušiti niti tako »skromne« ustanove kot je senat. Vse to pa je bilo mogoče doseči samo na ta način, da je stranka lojalno podprla politiko socialnih reform, to je: 40-urni delovni teden, obvezno socialno zavarovanje, plačane dopuste, obvezne kolektivne pogodbe.
To pa jc tudi bilo vse, kar je vlada ljudske fronte mogla storiti in obenem tudi že preveč. Nekatere države v Evropi so nekatere teh socialnih odredb izvajale tekom desetletij. Francija je morala to prenesti čez noč. če bi v podobi govorili, bi morali reči, da je teklo tako močno, da je vse začelo polzeti in da še polzi in se ne more nikjer ustaviti. Nedavne nacionalizacije velikih podjetij celo dokazujejo, da se to polzenje še ne misli ustaviti. Nujno je nastala neka zbeganost, celo neka iz-mučenost, vse se vrti in vsakdo postaja filozof, ki vpije na vse strani: dajte mi vsaj eno mirno točko, ob kateri bi se lahko ustavil. Kriza francoskega franka v teh dneh psihološko vzeto tudi najbrž ni nič drugega kot plod tega drsenja. Če bi bila kaj
več, bi bilo jadikovanja in stokanja povsod mnogo več tn tudi medsebojno obračunavanje bi se že začelo. Toda vse je trdno in mirno, celo v zastoju.
Zelo verjetno je, da so to »stabilizacijo« francoske notranje politike spretno pripravili ravno radikali. Leta 1875 so radikali rešili tretji republiki njen ustavni in zakoniti okvir. Ni izključeno, da so radikali v letu 1936 s sodelovanjem pri socialnih reformah hoteli zasidrati tretji republiki njen socialni temelj. Resnično je in drži, kar trdi Leon Blum, da danes v Franciji ni državnika ali pa stranke, ki bi si upala vreči »njegove« socialne reforme. Radikalna stranka očividno prepušča Blumu to trdno vero. ker mu razen vere v te reforme ni ostalo nič drugega kot občutje praznine, iz katere ga lahko reši samo kak skok v revolucionarne poskuse, česar pa si v sedanjem mednarodnem položaju verjetno niti francoski komunisti ne žele. Po letu 1875 je radikalna stranka dala tretji republiki mnogo mož, ki so izvedli ustavo v življenje, tako da so kot stranka srednjega človeka privedli srednji stan na vodstvo države. Po letu 1936 se načenja v zgodovini tretje republike nova doba, ki naj temelje obsežnih socialnih reform zasidra v državno življenje in v sodelovanju z zmernimi plastmi, ki jih stranka vodi, spravi te reforme v pravi obliki v življenje.
V tem položaju se radikalna stranka postavlja torej na stališče, da se naj tako zvana »pavza« v notranji politiki, ki je bila proglašena za časa razstave, podaljša čim dalj. Toda ta odmor ne pomeni ukinitve politike socialnih reform. Na podlagi modernih in socialnih radikalnih odredb se torej stranka spušča na polje izrazite »konservativne« politike in to pod vodstvom Chautempsa, ki kot predsednik vlade odgovarja za ustavni razvoj tokov, pod vodstvom Daladiera, ki je kot vojni minister odločilen v pojmovanju modernega francos-skega patriotizma in Herriota, ki s precejšnjo gotovostjo lahko računa, da bo v začetku leta 1939 izvoljen za predsednika republike. Ta konservativna politika miru na znotraj pa je obenem porok za politiko miru, ki jo bo francoska vlada mogla sama podpirati v zunanji politiki.
Ob tem prehajanju radikalne stranke v konser-vatizem, je desničarska opozicija še bolj razorožena, dasi je bila njena izrazita neenotnost niena največja nesreča. Če se radikalom posreči njihova taktika s konservativnostjo, bo skrajna levica zgubila vse, ker se bo zmerna desnica s centrumom pričela približevati radikalom. »Ustalitev razmer« v Franciji jo nujna in očividno jo bo izvedla radikalna stranka. Od »ustaljenosti« mednarodne politike pa je odvisno, kako obširna bo ta stabilizacija. Čim nevarnejši bo položaj, tem več prijateljev bodo radikali rabili, naravno najprej na levici, ker so baje na to obsojeni že od rojstva, pa tudi na desnici, kjer pa vprašanja patriotizma itak ne povzročajo nobenih težav. Radikali so odločeni, da bodo branili demokratski režim do skrajnosti. V notranji
folitiki jim ta pohod ne bo delal nobenih težav, oda tudi v zunanji politiki sami ne iščejo težav na tem polju, kar je Chautemps še nedavno poudaril, da v mednarodnem sodelovanju Francija ne more delati razlike med prijatelji z ozirom na njihove notranjepolitične režime. Od usodnosti borbe za ali proti demokraciji na mednarodnem polju je tudi precej odvisno, kolikšna bo »amplituda« radikalne konservativne politike v Franciji,
Lequel!ec.
Po španskih bojiščih
Velik uspeh generala Franca v Asturiji
Francove vojaške sile 60 dosegle velik uspeh na asturski fronti. Po srditih bojih se jim je posrečilo zasesti ves četverokot, ki leži med cestami, ki vodijo iz Cangas de Onis v Ariondas in iz Cangas <le Onis v Tospe. Na leonski fronti napredujejo Francove čete v gorovju Condal dc Puga in 60 že zasedle več važnih višin.
Obstreljevanje Madrida
Pariz, 11 oktobra, b. Ponoči je Madrid doživel zopet hudo obstreljevanje. Na mesto je padlo okoli 1200 granat.
Rdeča poročila
Valencija, 14. oktobra. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo republikanskih čet objavlja:
V torek so naše čete pred Madridom zavzele postojanke pri Questo della Reina, toda v sredo je sovražnik zopet zavzel nazaj te postojanke.
Na vzhodni fronti je sovražnik zavzel Valoveal in San Martin.
Na leonski fronti je sovražnik zavzel Peno Rubio.
N« teruelski fronti jc naše topništvo bombardiralo železniško progo med Teruelom in Saragoso.
Bela poročita
Salamanca, 14. oktobra. AA. (DNB.) Nacionalistično poročilo pravi:
Na asturski fronti so naše čete prodrle skozi sovražne postojanke in zavzele Siero Migucs.
Na vzhodni fronti so naše čete prodirale naprej čez reko Pilon južno od Ariondaza.
Na madridski fronti je sovražnik sinoči večkrat napadel naše postojanke pri Quetai dela Reina. Vsi napadi so bili odbiti.
Na aragonski fronti so pri Sabinanigu naše čete popravile svoje postojanke in v odseku Orni odbile sovražne napade. Južno od Ebra jc sovražnik 6ikio napadel naše postojanke, a je bil odbit.
Obupat, da bi mogel pomiriti anarhiste in komuniste
Predsednik Katalonije odstopil
Barcelona, 14, oktobra. TG. Predsednik katalonske vlade Companys je odstopil. Odločitev je prišla nepričakovano. Vsi poskusi, da bi Compa-nvsa pregovorili naj ostane, so ostali brezuspešni. Zelo verjetno pa je, da se je Companys umaknil, ker mu je breme pretežko in ker in ve več, kako bi preprečil neprestane spore med anarhisti in marksisti. Companys je sam izjavil, »da mora na čelo katalonske vlade priti mož, katerega prošlost politično ni obremenjena«. Kaj to pomeni, Companys ni hotel pojasniti.
Anarhisti ob moč
Cerbere, 14. oktobra. AA. (Havas.) Edouarda Barjobero, bivšega ravnatelja glavnega urada v Barceloni, in njegove sodelavce, med njimi anarhista Aurelija Fernandeza, bivšega svetovalca za social-
(Nadaljevanje s i. strani)
pomanjkljivim tehničnim sredstvom vedno bolj zavlačuje za Japonce tako nujno in potrebno odločitev.
Japonska se dobro zaveda, da ni Kitajska njen poglavitni sovražnik. To so druge velesile, kakor Rusija, Amerika in evropske kolonialne velesile. Kitajska ni na potu panazijskemu imperializmu Japoncev. Mogla bi biti kvečjemu njen zaveznik, toda tekmec morda šele čez mnogo desetletij. Toda Japonska je segla po njenem ozemlju v tem trenutku zaradi tega, ker je bila prepričana, da ostale velesile še niso pripravljene na vojno, na katero se mrzlično pripravljajo in da jo zaradi tega pri njeni osvajalni vojni ne bodo mogle ovirati. Poleg tega je računala tudi na to, da imajo velesile toliko opravka s svojimi domačimi neprilikami in na drugih predelih sveta, da nc bodo mogle učinkovito preprečiti japonskega pohoda na kitajsko ozemlje.
Ta del japonskega vojaškega računa se je spočetka izkazal kot pravilen. Tudi tam, kjer je ogorčenje zaradi pohoda Japonske najhujše, zaenkrat ne misli nihče na lo, da bi prijel za orožje v prilog Kitajcev. Grožnje z gospodarskim bojkotom in pošiljanje orožja na Kitajsko je zaenkrat vse, kar je 6vet spravil skupaj, Toda japonski vojaški krogi so se zmotili o moči obrambe kitajskega naroda. Ona je v dobri vojaški izvežbanosti in v pogumu, ki ga kažejo ob sedanjem japonskem na-ppdu presenetila ves svet. Kljub brezdvomni vojaški in tehnični premoči morejo Japonci uvideti, da ne ho tako lahko mogoče pripraviti Nankinga k jirodaii in da bo morda treba še dolge vojske in nastavitev še mnogo večjih vojaških moči. S tem
pa prihaja Japonska v zelo nevaren položaj, da izgubi prednost, ki 6i jo je priborila z nepričakovanim nastopom pred drugimi velesilami. V nevarnosti je, da bo svoja vojaška sredstva v tolikšni meri morala zastaviti na kitajskem bojišču, da se morebitnemu skupnemu nastopu velesil ne ho mogla več upirati. Kot grozeče svarilo se dviga ponižanje pred 42 leti, ko je skupen nastop velesil pripravil Japonsko skoraj ob vse sadove njene prve kitajske vojne. Čeprav je danes dosti drugačen položaj v mednarodnem svetu kakor pred štirimi desetletji, vendar se Japonska zaveda velikih nevarnosti, ki se jim izpostavlja z dolgotrajno imperialistično vojsko. Japonska se nahaja v marsi-kakem pogledu v podobnem položaju kakor Italija v abesinski vojni. Ona potrebuje hitre zmage, kakor jo jc v Abesiniji tudi z vsemi sredstvi izvo-jeval maršal Badoglio, zato da prehiti razna posredovanja. Japonska mora gledati, da se čimprej izmota i* te vojne, ki jo je v vojaškem pogledu itak od vsega početka smatrala le za postransko vojaško akcijo, ki pa ji sedaj grozi, da se bo razvila v vojno velikega sloga, ki ho zavzela vse njene razpoložljive sile.
Hitra zmaga, hiter polom kitajske vlade v Nankingu, to je cilj, za katerim z vsemi silami stremi japonsko vojno vodstvo. In keT jc ta cilj, po vseli znakih sodeč, še zelo daleč, so Japonci posegli po vseh sredstvih vojnega strahovanja, da zlomijo odpor Kitajske. Po bombardiranju kitajskih mest so sedaj pričeli s plinsko vojno, ki je gotovo najstrahotnejše moderno orožje. Toda kljub temu je vprašanje, če bodo s tem Japonci dosegli svoj zaželjeni učinek. Morda bo njihovo brezobzirno barbarstvo pospešilo to, česar sc najbolj boje: poseg ostalih velesil v njihove imperialistične načrte.
no politiko v vladi generalidada, so zaprli v glavno jetnišnico v Barceloni. Barjobero je bil nekoč odvetnik iberske anarhistične zveze, nekaj časa sodni diktator Katalonije; njegove žrtve so bile pa v glavnem osebe, ki so jih dolžili, da pripadajo desničarskim organizacijam. Zadnje čase 60 anarhisti popolnoma prišli ob svoj nekoč velikanski vpliv v Kataloniji. Nekateri njihovi poglavarji so zdaj zaprti, večina izmed njih je pa zbežala čez mejo v Švico in je popolnoma izključeno, kakor govore, da bi anarhisti ponovno igrali kakršnokoli vlogo v španski vladi.
Za pospeševanje
smučarstva
Belgrad, 14, oktobra. AA. V svrho propagande in pospeševanje smučar. Športa v naši državi bo ministrstvo ca telesno vrgojo priredilo v letoinji smučarski sezoni izlet jugoslovanskih smučarjev. Da bo ta izlet pokazal pravo moč naših smučarjev, bo letos v Sloveniji. Termin se bo določil sporazumno z Jugoslovansko zimskošportno zvezo v Ljubljani, Razen tega so v ministrstvu za telesno vzgojo v teku priprave za organiziranje tečajev za smučarske inštruktorje.
Občni zbor Kluba koroških Slovencev
V nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. dopoldne ob 8.30 bo v mali dvorani Narodnega doma v Celju 9. redna letna skupščina osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom in poročilom o položaju na Koroškem. Pred občnim zborom je v opatijski cerkvi (ob 8) maša za člane in dobrotnike kluba, umrle v preteklem poslovnem letu. Mašo bere podpredsednik kluba župnik g. dr. Jan. Arncic.
Opozarjamo člane z Gorenjskega in iz Ljubljane, da opotujemo v Celje v soboto popoldne z vlakom ob 13.55 z glavnega kolodvora v Ljubljani, da 6e bomo lahko udcMožili »Koroškega večera«, ki ga priredi celjski pododbor kluba v v vseh prostorih Narodnega doma v Celju.
Slovesnost
v vojni akademiji
Belgrad, 14. okt. m. V soboto, dne 16. t. m., bo proslava 30. razreda vojne akademije 40 letnega službovanja v vojski. V soboto bo najprej žalna služba božja za umrle v pravoslavni vozne-senski cerkvi. Po službi božji bo v vojni akademiji odkritje spominske plošče, na kateri bodo vklesana imena vseh gojencev 30. razreda vojne akademije. Opoldne bo v gardnem domu slavnostno kosilo, zvečer pa prijateljski sestanek. Naslednjega dne bodo še živi gojenci 30. razreda vojne akademije položili venec na grob neznanega junaka na Avali in na grob pokojnega kralja Aleksandra na Oplencu. Od živih častnikov 30. razreda vojne akademije so med drugimi sedanji vojni minister, general Maric, general Pantelija Jurišič, poveljnik V. armade v Zagrebu in Peter Zivkovič.
Dnevni red skupščine
Belgrad, 14. oktobra, m. Plenarna seja skupščine je sklicana za 19. oktobra opoldne. Na dnevnem redu je več zakonskih osnutkov, zakon o olajšavah, ki se podeljujejo odlikovancegi Kairadjor-djeve zvezde, in poročila odbora za prošnje in pritožbe.
Zaradi bližnjega sestanka skupščine ao že pričeli prihajati v Belgrad poslanci. V poslanskih klubih je oživelo. Pred plenarno sejo bodo imeli vsi poslanski klubi 6voje seje, na katerih bodo izbrali kandidate za novo skupščinsko predsedstvo in v stalne skupščinske odbore. Redno zasedanje 6e začne 20. t. m.	.
' m'
Belgrad, 14. oktobra, m. Prestavljena je iz To-polščice v. Saifajeyo_ za administrativno ufadnieo IX. skupine: Ani?* feofanovič-Rus. ,ov. >fv...,.
Na tehnični oddelek okrajnega načelstva v Ogulinu je prestavljen za tehničnega višjega pristava VI. skupine inž. Josip Rožan, tehnični višji pristav iste skupine na tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Bjelovaru.
Zagrebška vremenska napoved: Pooblačenje. nekoliko toplejše, morda dež.
Brezposelni jns-arji
Nekdaj najbolj glasna, najbolj domišljava in najbolj nestrpna skupina politikov in politikantov je danes kljub razburjenju zaradi tako imenovanega sporazuma brez pametnega političnega posla! Večjega poraza kot je doletel te ljudi si pač ni mogoče mislili. V najostrejši opoziciji so proti vladi, pa tako malo pomenijo, da so jib niti opozicija ni marala poslužiti, čeprav so silili k njej kakor maček k vreli kaši, čeprav, so se ji dobrikali krajevnim razmeram primerno. Danes se je izkazalo, da so ti ljudje, ki so se proglašali za steber države, ki so si lastili v izključno last vse državljanske čednosti, nepotrebni. Popolnoma nepotrebni, nihče ne vpraša po njih, ne državljani, ne država. Se tega nihče ne čaka, kakšno stališče bodo zavzeli do zagrebških dogovorov, vse gre lepo brez njih, mimo njih. Biti brezpomembna opozicija, to je za tiste, ki so se zaklinjali, da bi brez njih država propadla, pač najbolj bridek delež. Pa so ga zaslužili!
lz te zadrego naj bi jih reševalo ljubljansko »Jutro«. Zagrebški dogovor je močno naperjen ne samo proti obstoječi ureditvi države, ampak, kar je najslabše, ne predlaga, uiti ne nakaže kake drugačne ureditve in po vsem dosedanjem obnašanju jns-arjev bi bilo sklepati, da bodo z jasno besedo proti njemu. Toda s tem bi potegnili z vlado in bi ne bili več opozicija, ako bi se pa izrekli zanj, bi pa potegnili z opozicijo, ki je pa v
najostrejši opoziciji proti njim. In tako sedaj ne morejo iz opozicije, ne morejo v opozicijo, njihove vrste pa izhlapevajo. »Jutro« pa je iznašlo novo rešilno bilko. Ni se spomnilo, da bi bilo sedaj treba varovati državo pred nepremišljenimi koraki, o katorih nihče ne ve, kako bi se končali, ker je ta delež pripadel v polni meri vladi in njenim vrstam med državljani. Ne, sJutroc je na državo popolnoma pozabilo, njemu jo samo za stranko, če bi jo bilo. še mogoče rešiti — to je bil sicer vedno ves njihov program, v teh dneh pa je še posebno očiten. Iu v iskauju izhoda Jutro« brez rdečice sramu vpije: '^Glasila JRZ v obrambi narodnega edinstva«, »,Slovenec' brani narodno edinstvo«, kakor bi hotelo reči: »Mi jenesarji smo pa za nekaj čisto drugega, za federacijo ali Bog ve kaj I«. Sicer je pa »Slovenec« pri polemiki proti Združeni opoziciji predvsem vedno le lo naglašal, da tako imenovani -.sporazum« v ničemer ne rešuje onega vprašanja, zaradi katerega naj bi bil sklenjen, hrvatskega vprašanja namreč. Tako se ed ino jenosarsko glasilo za vso državo zvija v precepu, v katerega je v svoji demagogiji zašlo. S svojim političnim nosom je ovohalo, da so ljudje spoznali, koliko hegemonističnih želja, nedotakljive korupcije in praznega frazerstva se je skrivalo za jns-arskim edinstveni, zalo se sedaj hoče umakniti s tistega bojišča, ki ga je. še pred kratkim proglašalo za edino patriotičuo, ker mu je država deveta briga.
Avstrija bo kmalu
enotna
Dunaj, 14 oktobra. TG.Od 1. novembra dalje avstrijska domovinska fronta, ki je edina v Avstriji dovolfena stranka, ne bo več sprejemala novih članov. Nasprotniki imajo torej še 14 dni časa, da napravijo pokoro in se priglase Na članstvo domovinske fronte so navezane velike ugodnosti. Tako se nikomur, ki ni član domovinske fronte, v bedoče ne sme izdati nc orožnega li6ta rn ne dovoljenja za vožnjo avtomobilov in motornih koles. Potem takem političnim nasprotnikom, ki so sprejemali iz Nemčije avtomobile za agitacijo, odslej ne bo več mogoče vozariti se okrog po državi in rovariti proti Avstriji. Prav tako ne bodo mogli hoditi na lovske sestanke, kot je to sedaj bila navada, če so se hoteli med seboj pomeniti o delovanju proti režimu. Nadalje tudi obrtniki, ki niso včlanjeni v domovinski fronti, ne dobijo več nobenih naročil od države in nobenih novih dovoljenj, izpostavljeni pa so nevarnosti, da stare pravice zgube. Tudi delavci, ki niso včlanjeni v domovinski fronti, ne pridejo v pošlev pri novih zaposlitvah, razen čc ni nobenih drugih prosilcev iz domovinskr fronte. Končno jc tudi delovanje pri javnih držav-
nih ali deželnih in avtonomnih ustanovah 6trogo navezano na članstvo domovinske fronte.
Iz vrst avstrijskih monarhistov se čuje, da bodo svoje gibanje prilagodili domovinski fronti. O narodnih socialistih in marksistično usmerjenih delavcih pa še ni znano, kako se bodo odločili do usodnega 1. novembra.
44 milijonov
je prigoljulal
v Bruselj, 14. oktobra. A A. (Štefani.) Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je pričel senzacionalen proces zaradi prevar ruskega. Uda Julija Rarmata in njegovih pajdašev. Barmata so nemška sodišča že večkrat obsodila zaradi prevar, nato Je pa prišel v Belgijo, kjer se mu jo s potuho vec uglednih osebnosti posrečilo oslepariti belgijske vlagalce za 12 milijonov frankov. Razen tega le s ponarejenimi listinami oškodoval belgijsko narodno bunko za 32 milijonov. Zadnje čase je Barmat izjavljal, da ne bo prisostvoval procesu, ker je bolan. Mislijo, da bodo razprave trajale precej dolpo in da bodo dale senzacionalna odkritja.
A
Maribor za socialno skrbstvo
100 letni ca skladatelja Antona Foersterja
Meseca decembra letošnjega leta preteče 100 let, odkar se je rodil slavni slovenski skladatelj Anton Foerster, ki zavzema v glasbeni zgodovini našega naroda izredno častno mesto. Prva in največja zasluga Foersterjeva je, da je reformiral našo cerkveno glasbo od 70 let minulega stoletja dalje. Bil je ravnatelj kora ljubljanske stolnice, ravnatelj orglarske šole in je kot tak vzgojil vso starejšo generacijo slovenskih orglavcev. Velike pa so njegove zasluge tudi na posvetnem glasbenem polju, saj se imamo njemu zahvaliti za celo vrsto najlepših in najmogočnejših pevskih zborov, samospevov, predvsem pa za prvo in najpopularnejšo slovensko opero Gorenjski Slavček. Prav posebnih zaslug pa si je stekel Anton Foerster na glasbeno-vzgojnem polju, 6aj je skoraj V6e pedagoške glasbene knjige napisal on sam.
Da bo dostojno proslavljena pomembna obletnica v zgodovini slovenske glasbene kulture, je bil osnovan posebni odbor, ki pripravlja proslavo te obletnice Prireditelji koncertov so: Glasbena Matica ljubljanska, Cecilijansko društvo, Pevska zveza in Narodno gledališče v Ljubljani,
Spored proslave je naslednji:
V	nedeljo, dne 7. novembra bo v stolnici zvečer ob pol 6. koncert Foersterjevih cerkvenih skladb, pri katerem sodelujejo cerkveni pevski zbori ljubljanskih cerkva, in sicer sv. Nikolaja, sv. Cirila in Metoda in sv, Jožefa. Pri orglah sta msgr. Premrl in prof. Tome, dirigenti pa A. Lavrič, L. Puš, dekan dr. Kimovec in prof, Matija Tome.
V	ponedeljek, dne 8. novembra zvečer ob 20. priredi Pevska zveza koncert, pri katerem bo sodelovalo okrog 500 pevcev v veliki Unionski dvorani. Dirigenta prof. Bajuk in prof. Tome.
V	soboto, dne 13. novembra bo v Operi prva izvedba opere Gorenjski slavček v novi predelavi, ki jo pripravlja ravnatelj opere g. Mirko Polič.
V	nedeljo, dne 14. novembra bo ob 11. dopoldne odkritje Foersterjevega spomenika pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici.
V	ponedeljek, dne 15. novembra koncert Foersterjevih skladb, ki ga izvaja pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Poliča.
Ves teden od 7. do 14. novembra bo v mali Filharmonični dvorani Foersterjeva razstava, ki jo
Vlah povozit avtomobil
Murska Sobota, 13. okt.
Predvčerajšnjim ob pol sedmih zvečer 6e je zgodila velika nesreča na železniški progi v Murski Soboti. Iz BeMinec je privozil tovorni avtomobil g. Ane Propst iz Oor. Radgone, naložen z jajci in okoli 000 komadi perutnine. Na avtomobilu so bili šofer, gospodična lastnice in delavec Cagran Martin. Iz Murske Sobote je odhajal redni osebni vlak ob jx)l 6edmih zvečer. Proga ni bila zaprta, zakaj, še ne vemo. Avto je vozil mimo in v tem trenutku ga je 6rečal' vlak. Lokomotiva ga je zadela v zadnji del, prevrnila vse zaboje in zdrobila del avtomobila. Delavec Cagran je dobil resne poškodbe po glavi od strtega 6tekla. Druga dva sta ostala nepoškodovana. Delavec leži z obvezano glavo v bolnišnici. Ubitih je več jajc in perutnine Druga perutnina 6e je pa razbežala na vse 6trani. Materialna škoda je velika. Vzrok nesreče je v tem. ker ni bila zaprta proga. Avtomobil je dajal 6ignale, česar pa vfakovodja očividno ni slišal. Je bila že precejšnja tema. Na kraju nesreče 6e je zbrala velika množica radovednežev. Se ni dve leti. ko je na istem mestu zgubil življenje šofer Lukašek in bi tudi 6edai bili vsi trije mrtvi, če bi avtomobil privozil 2 sekundi pozneje.
V Soboti je to mesto 6ploh nevarno, ker je kolodvor tako blizu glavne ceste. Saj že pri kre-tanju vagonov morajo ceste vedno zapreti, ker vlak nima prostora na samem kolodvoru. Kakor mnogo drugih stvari, tako je tudi kolodvor neprimeren na lem mestu v Murski Soboti.
pripravlja v imenu Glasbene Matice vodja Folklornega instituta g. France Marolt.
Na proslavo enega naših največjih glasbenih kulturnih delavcev že danes opozarjamo vse rojake, društva pa prosimo, da v zgoraj navedenih dneh «ie prirejajo drugih prireditev.
■■■■■■■■■■nnMB.
Litija, 14, oktobra.
V	prvih dneh tega tedna se je pojavila huda otroška bolezen škrlatinka v Litiji. Prve znake te bolezni je dobila sedemletna Lenči, učenka I. razreda litijske šole. Dva dni po obolenju je pa zbolel njen triletni bratec. Po nasvetu zdravnika so starši s prvim vlakom odpremili oba v ljubljansko bolnišnico.
Domnevajo,, da je dobila kal bolezni od svojih součenk. Marsikateri starši ne poznajo nevarnosti takih obolenj in ne pošljejo o pravem času svojih otrok k zdravniku.
V	vasi Mala Štanga je pa zbolelo pri družini Avsec V6eh 6 otrok v starosti od treh do sedem let. Poklicani zdravnik je ugotovil nevarnost bolezni in sporočil okr. načelstvu v Litiji. — Takoj je telefoniral po reševalni avto, ki je odpeljal V6eh šest otrok v bolnišnico.
Starši naj v takih primerih obolenj nemudoma pokličejo zdravnika in s tem preprečijo nova obolenja okuženja bližje okolice.
Maribor, 13. oktobra.
Po predpisih mora proračunski predlog mestnega socialnopolitičnega urada odohriti najprej so-cialnojx>litični odsek mestnega občinskega sveta ter ga potem predložiti mestnemu svetu, da ga ta priključi rednemu proračunskemu predlogu, ki pride potem v obravnavo v finančni odsek ter v končno odobritev pred mestni svet. Proračunski predlog za leto 1938-30 je sedaj narejen ter se bo obravnaval na prihodnji občinski 6eji. Predlog bo zanimal tudi širšo mariborsko javnost, saj zopet nazorno dokazuje vso veliko skrb, ki jo |xx>veča mariborsko mesto ureditvi socialnega vprašanja. V tem f>ogledii je Maribor gotovo daleč pred vsemi mesti v naši državi, saj jx> številu svojega prebivalstva in po svoji gospodarski moči največ žrtvuje za socialne zadeve ter ima tudi največ vzorno urejenih socialnih zavodov.
Novi predlog predvideva v prihodnjem proračunskem letu 3,156.525 din izdatkov za socialne namene. Kljub navodilom finančnega ministrstva o potrebi znižanja proračuna je bilo mogoče izvršiti znižanje samo pri nekaterih postavkah, dočim zahtevajo razmere, da so se druge postavke zopet zvišale Tako znaša znižanje 24.660, zvišanje pa 180.804, tako da bi po tein predlogu izdala mestna občina za socialne namene v prihodnjem proračunskem letu za 156.135 din več, kakor v tekočem letu. Zvišanje gre predvsem na račun vzdrževanja r>oslopij, za jx>dpore siromašnim vojnim obveznikom za časa vpoklica v kader ali na orožne vaje. za hiralske 6troške, za revne otroke v otroškem vrtcu, za oskrbo otrok v tujih zavodih, za zdravila in bolniške pristojbine za siromašne. Za stalne jx>dpore je predvideno v novem proračunu 506.520 din, za občanske podpore 50.000. hiralniški stroški 138.700, za mestno oskrbnišnico 581.948. za mestno ljudsko kuhinjo 350.105, za stalne mladinske podpore (vzgojnine in rejnine)
Ljubljana, 14. oktobra.
Že dolgo ni bilo takega časa, ko otroci kar v množicah obolevajo za davico in škrlatinko, kakor sta letošnji mesec september in oktober. Ljubljanska bolnišnica je polna otrok, tako da nastaja na infekcijskem oddelku že podobna stiska, kakor na kirurškem oddelku. Hud udarec je zadel družino posestnika Avsca v Mali Štangi v občini Trebeljevo nad Litijo V tej družini je 7 otrok, od katerih jc dovolil zdravnik ostati doma samo najmlajšemu, ki ima komaj tri mesece, vseh drugih šest otrok, to je triletni bratec in pet scstric, starih od 5—14 let, pa je moralo v ljubljansko bolnišnico. Bridkost staršev, ki trepetajo za usodo svojih malih otrok, je umevna, vendar pa bodo zdravniki ljubljanske bolnišnice poskrbeli, da otrokom rešijo življenje, la primer kaže, kako strašna je ta otroška bolezen. K sreči pozna sodobna zdravniška znanost uspešno cepivo, ki deluje hkrati proti davici in škrlatinki in dolžnost staršev je, da otroke čim prej pošljejo k zdravniku ali v bolnišnico, ker je v prvem stanju tako davica kakor škrlatinka skoraj brez izjeme ozdravljiva.
211.680, za mestni mladinski dom 2S8.044, za mestno dnevno zavetišče v V. okraju 111.102, za oskrbo otrok v tujih zavodih 58.380, za jKtčitniške kolonije 75.300, za podpore brezposelnim delavcem 120.000, za penzijski fond mestnih delavcev 8(1.(XXI. za pomoč brezstanovanjcem 50.000, za zdravila in bolniške pristojbine za siromašne 250.000 din itd. Navedli smo samo nekatere jiostavke iz obširnega proračunskega predloga iz katerega 6e zrcali velika skrb mestne občine za siromašne meščane, pa tudi vsa velika revščina ki se v mestu zaradi industrializacije in krize od lela do leta veča.
K slovesnostim
na Rakek!
V	nedeljo 17. oktobra 1937 ob 12.30 bo Notranjska odkrila spomenik blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitclju na Rakeku pred železniško postajo.
Odbor je pripravil vse potrebno, da bo svečanost čim slovesncjša. Vse je prav tako pripravljeno in dovršeno, kakor je bilo za 5. september, zato prosimo vsa že vabljena društva, da se udeleže odkritja v čim večjem številu in da pridejo na slavnostni prostor najpozneje do 11.30, kjer jim bodo odkazali reditelji odgovarjajoči prostor. Prav tako naj bodo na prostoru tudi šole ob tej uri. Narodne noše, prapori, polagatelji vencev bodo imeli poseben prostor poleg spomenika. Po odkritju bo mimohod vojske in gasilcev in nato koncert godbe dravske divizije in pevskega društva »Sloge« iz Ljubljane.
Odbor opozarja vse udcležence na vlak, ki prihaja prav k odkritju iz Ljubljane, dalje na poštni rdeči žig, ki ga je za ta dan dovolila poštna uprava, fotoamaterji naj izrabijo ugodno priliko za posnetke najlepše svečanosti na Notranjskem. Parkiranje avtomobilov in ostalih vozil bo na travniku nasproti lesnemu skladišču Kovač.
Točen razpored svečanosti bo objavljen jutri in v nedeljo v vseh časopisih.
O smrtni nesreči na lova
K včerajšnjemu poročilu o tragični smrti g. Filipa Vodopivca na brakadi v lipljenskeni lovišču nam je bližnji sosed g. Vodopivca poslal tole sporočilo:
Družba starejših izkušenih lovcev se je podala dne 13. oktobra 19H7 na lov v bližino Županove jame pri Grosupljem. Po končanem prvem pogonu ob ok 13. uri se je vsa družba zbrala ter jih je vodja lova odpeljal na nova stojišča za drugi pogon. Prvo stojišče je bilo odkazano tovarišu Vodopivcu Preden je bilo zasedeno zadnje stojišče, je počil strel na prvem stojišču. V dobri veri. da je streljal pokojni na lisico, ki se, kakor je vsem lovcem dobro znano, kaj rada izmuzne pogonu psov, ni posvečala družba temu strelu nobene pažnje. Pogon se je vršil nemoteno dalje; trajal je dobre pol ure. Po končanem pogonu je zbral vodja lova družbo še štirih lovcev, ki se je podala proti prvemu stojišču in tam našla pokojnega Vodopivca na tleh z zevajočo rano na glavi
Po vseh okoliščinah sodeč, se je zgodila pokojnemu tovarišu nesreča na ta način, da se je odlomil trhel hlod, na katerem je sedel, ter se mu je pri padcu sprožila puška.
Vse druge komentarje in govorice družba kategorično odklanja ter pripisuje la tragični dogodek zgolj nesreči.
Ta cerkev bo pa lepa!
V	Belgradu grade novo, veliko pravoslavno cerkev sv. Marka. Cerkev bo zgrajena v monumen-talnem bizantinskem slogii. Je že precej dograjena, zadnja dela. kamnoseška na prednji fasadi, morajo po pogodbi biti končana do I. novembra. Doslej je gradba jx>žrla 15 milijonov din, pa bo treba še nekaj milijonov, da bo cerkev sposobna za bogoslužje Dosedanja sredstva pa so izčrpana, zato se je uprava cerkve odločila prodati del cerkvenega sveta Rdečemu križu, ki je vreden okrog 1,200.0<X) din. Za notranjo opremo pa bo potrebna vsaj še dvakrat tolikšna vsota, ki jo cerkvena uprava namerava dobili s prodajo cerkvenega sveta v Takov-ski ulici, ki je po regulaciji pripravljen za park in za palačo gradbenega ministrstva. Občina, oziro ma gradbeno ministrstvo naj bi ta svet odkupila in kupnino takoj izplačala, tako cerkvena uprava upa priti do zadostnih sredstev za dograditev nove cerkve^
Vodovod v Marenbergu se poveča
Pred vojno zgrajeni vodovod v Marenbergu že dolgo ne zadošča več potrebam trga in se zato vsako leto ob suši ponavlja silno pomanjkanje vode. Prav posebno hudo bi se utegnilo maščevati tako pomanjkanje vode ob kakem požaru, ko gasilci pri najboljši volji ne bi imeli vode za gašenje. Izdatnost studencev, ki so zajeti za sedanji vodovod, je tako majhna, da se nateče v vodovodni rezervoar komaj 40.000 litrov vode na dan. Za zasebno porabo so na razpolago še nekateri drugi skromni izvirki, ki pa za ojačenje vodovoda ne pridejo v poštev, dočim bi pri današnjem 6tanju prebivalstva potreboval trg 80.000 litrov vode na dan.
Higienski zavod je izdelal načrt, po katerem naj bi se ojačil stoječi vodovod z zajetjem novih izvirov. Zajel naj bi se izdaten studenec, ki izvira pri koči posestnika Navšnika pod Sv. Tremi kralji v občini Gornja Vižinga, ki daje ob suši še vedno nad 60.000 litrov vode na dan. Skupno s starimi zajetji bi potemtakem razpolagal ojačeni vodovod v Marenbergu s 100.000 litri vode na dan, kar bi zadoščalo tudi za razvoj trga v bodočih 20 letih. Od zajetja pod Sv. Tremi kralji bo treba napeljati 2280 m dolg cevovod Jo rezervoarja, ki bo za ia
izvir zgrajen na drugem mestu, kakor stari rezervoar. Rezervoar bo držal 80 kubičnih metrov vodo in bo deloval kot protirezervoar napram staremu, kar je glede na raztegnjeno zazidavo trga zelo ugodno. Celotni proračun za zajetje, nabavo cevi, izkop jarkov in zgradbo rezervoarja je preračunan na 340.000 dinarjev.
Ban g. dr. Marko Natlačen je te dni potrdit načrte in proračune in odločil, naj se iz sredstev, ki 6o že na razpolago, nabavijo z licitacijo potrebne cevi za vodovod.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova> grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova* voda s polnim uspehom pri odraslib kakor tudi otrocih.
Rdi- PO hud. botj. poi. in nar. ndr. S-ar. L»u», ža. v. B.
Predavanje francoskega
v
Prof. Georges Blondel o gospodarskem položaju v Evropi
Ljubljana, 14. oktobra.
Naše mesto je obiskal v sredo prof. Georjjes Blondel, znameniti francoski gospodarski učenjak z »Ecole des Sciences economiques et politiques« v Parizu (visoke šole za gospodarske znanosti). G. prof. Blondel je svetovno znan strokovnjak za gospodarska vprašanja in temeljito pozna skoraj vse gospodarstvo Evrope, z izjemo morda Portugalske, kakor je sam naglasil. Prof. Blondel je imel v 6redo zvečer v francoskem institutu predavanje o ekonomskem položaju Evrope od zaključka svetovne vojne pa do današnjih dni. Tvarina, ki jo je obravnaval prof. Blondel je v splošnem sicer znana, vendar pa je prof. Blondel zajel to obsežno poglavje na svojstven in eleganten način ter je v razmeroma kratkem ča6u v prostem govoru na duhovit način obdelal veliko snovi. I.epa oblika predavanja je zajela vse, tudi take, ki niso podučeni o gospodarskih vprašanjih in celo take poslušalce, ki obvladajo francoščino le površno, pa so vendar f>ozorno sledili duhovitemu govoru prof. Blondela.
Iz predavanja prof. Blondela smo posneli, da je predavatelj prepotoval do malega V6e evropske države ter 6e seznanil z neštetimi gospodarskimi jx>litičnimi strokovnjaki, tako da fiozna u6troj po sameznih držav boljše, kakor domačini 6ami. Seznanil se je na primer z bivšim predsednikom Ze-dinjenih držav Wi!sonom in spoznal kakšne nazore je imel ta ameriški državnik o Evropi in kako si je predstavljal novo organizacijo Evrof>e, ki naj bi 6e spremenila po vzorcu v Ameriki v Zedinjene države Evrope. Prof. Blondel je študiral ne samo v Franciji temveč tudi v Berlinu ter je med tistimi redkimi, ki se morejo postaviti, da so v nemškem Reichstagu poslušali Bismarcka in celo Moltkeja kar je še večja redkost. Prof. Blondel je na lastne oči na 6vojih potovanjih po Evropi prišel do zanimivih konstatacij. kako najti zdravila za gospodarsko bolno Evropo, zlasti odkod izvira ta bolezen.
V prvi vrsti 60 to razni pretirani nacionalizmi in nacionalni egoizmi. ki so povzročili strogo ločitev med državami, velike carinske zapreke 111 pa zlasti papirnati denar.
Pred vojno je bii denar stalen in smo natančno vedeli, koliko velja 1 francoski frank, da je enak švicarskemu franku. liri, dinarju, levu in 6ličnim valutam. Kurzne diference med drugimi valutami so bile neznatne, kar ni oviralo prometa. Sedaj
Cil
_ vojni pa je primanjkovalo denarja in tega je lilo mogoče dobiti le na dva načina ali s posojili ali z velikimi davki. Posojila je bilo težko dobiti, z davki pa je bil najbolj udarjen kmet in mali posestnik. Po vsej Evropi čutimo danes enake težave, da mora kmet prodajati svoje pridelke pod dejansko ceno. Industrijski delavec je bil nekoliko na boljšem, zato je ljudstvo pritisnilo v tovarne in v mesta, kamor ga je vabila tudi večja udobnost in razne ugodnosti. S tem pa 6e je pričelo večati število brezposelnih.
O »iskanju papirnatega denarja pa se je izrazil že Rathenau, da pomeni to jx>gin poslovnega kredita držav.
V svojih nadaljnih izvajanjih je prof. Blondel nanizal mnogo izvirnih misli, za kar so mu bili poslušalci hvaležni.
Predavanju 60 prisostvovali med drugim tu-kojšnji konzul g. Remerand, ki je predstavil predavatelja pred predavanjem, dalje general Podapič. številni vseučiliški profesorji, mnogo dam, akademskega dijaštva in raznega odličnega občinstva. Na vse 60 napravila izvajanja g. prof. Blondela najgloblji vtis.
Škrlatinka in davica v litijski okolici
Sest otročičev ene same družine v bolnišnici
Drobne
Koledar
Petek, 15. oktobra: Terezija, devica, Avrelija,
devica.
Sobota, 10. oktobra: Gal, opat, Florenlin, škof.
Novi grobovi
-f- G. Janez Schalfer. V torek, 12. t. ni. ob [>ol 9 ziutraj je zadet od srčne kapi izd i ni 1 svojo blago dušo g. Janez Schalfer, logar pri knezu Auerspergu na Glažuti, v starosti 79 let. Zjutraj se je še odpravljal v gozd, pa mu je nenadoma postalo slabo ter je v dobri četrt ure že odšel k svojemu večnemu Gospodarju. Bil je mož, ki menda ni imel sovražnika, zakaj bil je splošno priljubljen pri predstojnikih kakor pri gozdnih delavciv. Zapušča (i živih hčera, sin Jožef mu je pa umrl že 1. 1918. Zelo rad je imel svoje vnuke, s katerimi se je večkrat igral. Nameraval je kmalu stopiti v pokoj ter se naseliti v Loškem potoku, a nebeški Plačnik mu je, kakor trdno upamo, pripravil boljše življenje; saj je pokojni oče bil eden izmed glavnih sodelavcev, ko se je na Glažuti postavila lesena kapelica, posvečena presv. Srcu Jezusovemu.
-f- G. Ivan Košir, trgovec in posestnik v škof j i lx>ki, je izdihnil v četrtek zjutraj. S pokojnim lega v grob mož, ki je bil pošten in vzgleden ter zaradi tega tudi ugleden gospodar. Bil je sleber stare kre-menite loške rodovine in brat upokojenega ježen-skega g. župnika Koširja. Pogreb bo v soboto ob pol 4 ]>opol(lne. Sveti mu večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
-f- Ga. Marija Celarc, roj. Vehar je zaspala v Gospodu v četrtek zjutraj na svojem domu v Božali dolini, Cesta III., št. 5, odkoder bo pogreb v soboto, 16. t. m. na pokopališče na Viču. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje!
Osebne vesli
= Sprejemi pri banu. G. ban dr. Marko Natlačen v petek, dne 15. t. m. in v torek,^ dne 19. t. m. no bo sprejemal strank, ker je službeno odsoten.
Promoviran je bil za doktorja teologije g. Peter Eržen, suplent-veroučitelj v Kočevju.
Duhovniške vesli. Župnija Vrhnika je bila podeljena g. Janezu Burniku, župniku v Zg. Tuhinju: Mokronog pa g. Cirilu Milavcu, kaplanu na Igu. — Za župnijo Stari trg ob Kolpi je bil pre-zentiran g. Alfonz Jarc, župni uprav, na Sv. Planini. — Za kuratnega beneficijata v Vogljah pri Kranju je bil imenovan g. Josip Gnidovec, župnik v Zagradcu. — Premeščen je bil kaplan g. Jože Vovk z Dobrove v Kranj, g. Franc Tom pa iz Cerkelj ob Krki na Dobrovo.
—	Imenovanja v sodni službi. Za jelniške paz-nike-pripravnike so imenovani: Franjo Dobnikar, čelezostrugar iz Rožne doline pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Modic Mirko, čevljarski pomočnik iz Novega mesta in Fajgl Filip, mizarski pomočnik iz Komende, okraj Kamnik, oba pri okrožnem sodišču v Celju. Mesarski pomočnik v Novem mestu Bele Slavko je imenovan za služitelja-dnevničarja pri okrajnem sodišču v Rogatcu.
—	Diplomirana sla bila te dni na agronomski fakulteti v Zagrebu Greif Anton, inž. agr. iz Sv. Janža ua Ptujskem polju, član A'KD »Danice« in Vraničar Martin, inž. lorest., iz Slanvne vasi pri Metliki, večkratni odbornik tega društva.
—	Izpit so napravili za čin peli. stotnika. II. razr. poročnik Vlado Petrovič; za čin zrakoplov-nega stotnika II. razr. poročnik Anton Tavčar in za čin rezervnega konjeniškega 6totnikn II. razr. poročnika Dragotin Rehak in Oton Polak.
—	V imenik odvetnikov sta vpisana g. dr. Sto-ja,n Pretnar s sedežem v Mariboru in g. dr. Zdrav-ko Kalan s sedežem v Celju.
Za vsako sobo najboljša Lutz-pečf, Ljubljana VIL Telefon 32-52.
—	Četrtinska voznina na Rakek. Cetrtinska voznina je dovoljena za vse udeležence iz celega področja ljubljanske železniške direkcije, ki gredo v nedeljo 17. t. m. k odkritju spomenika pokojnemu kralju Aleksandru na Rakek. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 10, vlak bo ojačen, tako, da bo lahko |M>bral vse potnike na vseh postajali. Na kolodvoru. kjer vstopite, kupite izkaznico za 2 din ter polovično karto za Rakek, ki stane iz Ljubljane 9.25 din. Obrazec 6e mora dati na Rakeku žigosati. Izkaznice se bodo žigosale v pisarni firme Lxport nasproti kolodvora na Rakeku, nazaj grede ni potreba kupiti vozovnice, ker velja prejšnja za nazaj. Odkritje bo ob pol 12. Vlak odhaja z Rakeka nazaj v Ljubljano ob 14.10 in pride v Ljubljano ob 15.30, tako da imajo vsi udeleženci zveze z večernimi vlaki domov. Kdor pa s tem vlakom ne bi hotel iti, lahko odide z vlakom z Rakega ob 18.10 in pride v Ljubljano ob 19.15. Posebno vabimo vsa prosvetna društva naše Notranjske in narodne noše. da 6e te patricrtične slavnosti v obilnem številu udeleže.
—	čč. gg. duhovnikom sptoroča vodstvo Doma duhovnih vaj, Ljubljana. Zrinjskega 9: ker so za tečaj duhovnih vaj od 18. do 22. oktobra v Donni že vse sobice oddane, in se je že večje število gg. duhovnikov oglasilo, bo za čč. gg. duhovnike še en tečaj duh. vaj od 15. do 19. novembra. Tudi ta tečaj bo vodil p. Pate Rudolf S. J.
—	Razpisana je župnija Zagradcr v tlekaniji Žužemberk. Rok za vlaganje prošenj je do 15. novembra 1937.
—	Izletniški vlak na mednarodno lovsko razstavo v Berlin. Od 7. do 10. novembra prireja
PUTNIK« interesaiitno potovanje na mednarodno lovsko razstavo v Berlin. Za sorazmerno nizke cene bodo udeleženci mogli razen večdnevnega prebivanja v Berlinu obiskati Miinchen, Potsdam. Hamburg in Dresden, a pri povratku se bodo en ves dan zadržali v Pragi. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane v nedeljo 7. novembra okoli 9.40 Cena potovanja je din 1.575 v III. razredu, din 2.002 v II. razredu. V teli cenah se vračunata voznina Ljubljana—Berlin—•Ljubljana, prevoz do hotelov in obratno, 6-tanovanje z zajutrkom. Člani lovskih društev imajo popust od 50 dinarjev po aranžma-nu. Potuje se s skupnim potnim listom, čigar stTO-.ški znašajo 50 din. Prijave v uradih PUTNIK-a, Ljubljana, Gajev,i 3 in ' hotel Mclrojiol; Maribor (grad) in Celje (postaja) do 25. oktobra.
—	Zaradi uboja prijatelja — 2 in pol leta. Mali kazenski senat jc v torek obsodil že skoraj 21 let starega Avgusta Zupančiča in Vel, Poljan pri Moravčah, na dve in pol leta robije zaradi zločinstva uboja po §-u 178/1 k. z., ker je 31. julija letos okoli 7. zvečer s kolom potolkel na tla svojega dolgoletnega prijatelja Jožeta Brinovca. Najprej ga je udaril po glavi, nato po hrbtu in rokah. Brinovec je 2, avgusta umrl v splošni bolnišnici. Zupančič se je izgovarjal, da ga je hotel prijatelj napasti z nožem. Priče pa so povedale, da je obtoženec Brinovca napadel iz zasede, ko ga je čakal za grmovjem. Prav ' ta uboj drastično osvetljuje žalosten pojav, kako je I demon alkohol — žganje naprp-i! ljudi surove. I
novice
—	Vremenska napoved. Evropa: Depresija z oblačnim vremenom in meglo se nahaja nad vso Evropo. Dežuje v evrojxski Rusiji. Depresija nad Is-landom ima za posledico pooblačitev in zvišanje temperature na zapadni in severni Evropi. Jugoslavija : Vedro na Primorju. Oblačno v ostalih delih kraljevine. Jutranje megle v severnih krajih. Temperatura ee ni mnogo spremenila. Ljubljana 1, Dubrovnik 18. Napoved za danes: Oblačno vreme in jutranje megle na severu. Nova pooblačitev na zahodu, kjer bo deževalo. Temperatura ee bo znižala.
—	Drzen vlom v trgovine. V temni, deževni noči od 7. na 8. t. m. so neznani storilci vdrli v trgovino Jožefa L i bovška v Skalah. Na zapahnjenem oknu trgovine eo zlomili ključavnico, nato pa so z drogom iztrgali železno omrežje iz okna ter prišli na ta način v trgovino. V trgovskem lokalu so vse navzkrižein razmetali. Iskali in vzeli pa so samo živila, le nekaj manufakture so ei povrhu prilastili. Da bi dobili potrebne vreče za prenos živil, so stresli na kup Kneippovo sladno kavo, otrobe in koruzo ter vso skupaj premešali. Povzročili eo trgovcu 3819 din škode.
—	Bevk France: člokev proti človeku. Roman. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, leta 1937. Str. 408, cena din 70. Pred nami leži tretji zvezek Bevkovih izbranih spisov, ki bo prijetno presenetil vsakega ljubitelja lepe knjige, preprostega in izobraženega. Bevk ee je pojavil, se razvijal in zrastel nekako izven reprezentativnih literarnih krogov v naši slovenski metropoli, zato je bilo njegovo uveljavljenje težje nego drugih. Pa čeprav 6e o njem piše razmeroma malo, je Bevk danes vendarle tisti naš pisatelj, ki 6e bere morda največ in najraje; 6aj je na eni 6trani gotovo naš najbolj mnogostranski pripovednik z izredno tvorno 6ilo, kateremu povprečni bralcc zaradi izredne njegove plodovitosti že slediti ne more več. In res nam ga pokaže prav V6ak zvezek od nove 6trani. Pričujoči veliki roman nas vede v 14. stoletje goriške zgodovine. Ozadje tvori ponesrečeni upor dela goriškega in furlanskega plemstva proti oglejskemu patriarhu Bertrandu, a v ta okvir zajame vse duhovno in eocialno življenje tedanjega plemstva in ljudstva, povezano v pestro bogastvo elik s pretresljivo zgodbo Friderika de Portisa in Irene hčerke cerkljanskega graščaka. Ker je naš knjižni trg tako reven zlasti na romanih iz domače zgodovine, 6mo prepričani, da bo sprejelo prav V6e občinstvo brez izjeme ravno ta zvezek še s prav posebno hvaležnostjo in zanimanjem.
—	Doklerjev prevod Platonove »Države« — v subscripciji pri Slovenski šolski matici. Eno najpomembnejših obče-kulturnih in pedagoških klasičnih del je Platonov spis »Politeja«. Zaradi 6voje bogate vsebine, ki obravnava vzgojo, psihologijo. spoznavno teorijo in etiko, ta knjiga gotovo še ni zastarela, temveč je kulturno še vedno zanimiva in živa ter bi zaradi obče-kulturnih, socioloških in pedagoških vidikov pomenila tudi kot prevod močno obogatitev slovenskega znanstvenega slovstva. Po mnenju strokovnjakov je »Politeja« iz starega veka največje in najpomembnejše filozofsko in pedagoško delo. Zato bi pokazali Slovenci le svojo kulturnost, če bi omogočili izdajo po vsebini in obliki veličastnega dela. »Po-litejo« jc prevedel g. Anton Dokler, znani poznavalec antične in pedagoške kulture. Prevod je točen, lep, se gladko čita in je povsod umljiv. Slovenska šolska matica j>onovno vabi na subscripcijo tega dela. Prednaročila sprejemamo do konca oktobra. Delo bo oljsegalo okrog 25 pol. Cena IX) od din 35 do din 40. Prijave jc poslati na naslov: Slovenska šolska matica v Ljubljani, Komenskega ulica, šola na Ledini.
—	Marsikdo jO že okušal sladkosti gorenjskega »malega kruhka«-, a malokateremu "je poznan njegov odličen in svojstven pomen za ljudsko umetnost in narodoslovje. Pravkar je izšel posebni odtis iz ^Etnologa«, ki v njem dr. Rajko Ložar razpravlja o malem kruhku v škofji Ix>ki in okolici, Boris Orel pa o kruhu, slovenskih pogačah ter malem kruhku v slovenski pripovedki ter sredi slovenskih običajev ter navad. Iz razprav spoznamo svojevrstno podobo »malega kruhka <v naših krajih. Zastopan je tudi ,>nunaki lect< iz naših uršulinekib samostanov (Ljubljana, Škof.ja Loka). Knjižico krasijo številne slike " malega kruhka« in njegovih lesenih modelov tako iz gorenjskih jiekarnic, kakor tudi iz Etnografskega muzeja v Ljubljani ter Sadnikarjeve zbirke v Kamniku. Nedvomno sta obe razpravi slovenska narodoslovna in ljudsko-uinetniška novost, ki ne bosta zanimali zgolj znanstvenike, ampak vse Slovence, ki jim je pri srcu odkrivanje in zbiranje našega narodnega blaga. Knjižica stane 25 din in se dobi ter naroča pri: B. Orol. Jugobanka. Gajcva ulica 3.
—	Lovci! Člani Lovskega društva Ljubljana se l>ozivajo, tla se udeleže v krojih pogreba žalostno preminulega tovariša Filipa Vodopivca. Pogreb se vrši v petek ob 16 iz mrtvašnico Sv. Jožefa na Vi-dovdanski cesti. — Odbor.
—	Nabava blaga za revne otroke. Kraljevska banska uprava razpisuje nabavo oblačilnega in peri Inega blaga v večji množini za obdarovanje siromašne šolske mladine narodnih šol o božiču. Predvsem se nabavi za dečko Saglia-hlačevina in oxford odnosno kotenina, ter za deklice blago oziroma fla-nelo za obleko in flanelo odnosno barhent za perilo. Za kakovost posameznih vrst blaga je priložiti vzorec v dolžini 1 m. Ponudbe, kolkovane z banovin-skim kolkom za 10 din z vzorci, cenami in prodajnimi pogoji je nasloviti na banovinski šolski odbor Ljubljano, Knafljeva ulica št. 9-11, soba št. 19, do 25. oktobra 1937.
—	Razpis. Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso na Jesenicah. Honorarni in drugi ]x)goji so razvidni iz razpisa, objavljenega v »Službenem lisi ik kr. banske uprave dravske banovine z dne 13. oktobra t. I. Rok za vložitev prošenj jo 2. november 1937 do 12 opoldne.
v— Kako važno nalogo imajo pri pranju razkrajajoča sredstva, so pokazala najnovejša raziskovanja in poskusi v laboratorijih. Preizkusili so sestavine mnogih raznih materij s stališča, kako bi so mogle najboljšo porabiti za pojačenje raz.lirajajočili vsebin plemenitejših vrst mila. Dognali so, da poraba sredstev za beljenje ne odgovarja svojemu namenu, ker ne razkraja nesnago v perilu, marveč mu odvzame samo barvo. Temu nasproti razkrajajoča — seveda dobro izbrana — krepe milu moč za čiščenje. Terpenlin je zelo dobro sredstvo in neškodljivo za razkrajanje in z njegovo jiomočjo Izdelano Alhiis-ferpentinovo milo je idealno sredstvo za pranje.
—	Želja vsakega inteligenta je, da se hitro in dobro nauči mednarodnega jezika esperanto. To priliko Vam nudi Klub esperantistov v Ljubljani. V lastni učilnici na Cankarjevem nabrežju si. 7-1 se poučujejo posamezniki in v skupinah. Sprejem še danes zvečer od 7 do 8.
-r Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2. II. vpisuje in daje pojasnila dnevno. Začetek pouka 15. oktobra.
—	Pri zaprtju, motnjnh v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-joscf grcnCicc«.
Ljubljana
Gruberjev prekop zasipajo
Ob Dolenjskem mostu je voda 6trugo Gruberjevega prekopa že tako nevarno izdolbla, da je bila nevarnost, da 6e bosta začeli stranski obrežji sesedati. Da bi to preprečili, je začela terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice urejati tudi ta del struge. Na obrežju 6o navozili velike množine materiala od raznih podrtih 6tavb, kakor od Slona in podrte Majerjeve hiše ob Ljubljanici. S tem materialom so začeli polagoma zasipati strugo. Na vodi 60 uredili dva trdna splava, na katerih so pritrjene tračnice z vozički. Z brega na6ipljejo najprej v vozičke kamenje in zemljo, nato pa zapeljejo z vozički na sredo struge in zvrnejo material v vodo. S temi deli so morali ob velikih nalivih ponehati, vendar pa voda ni odnesla čolnov, kakor je pieal neki ljubljanski list, ampak so čolni, da morejo sploh obstati preko vode, pritrjeni z močnimi žicami ob nabrežnih 6tebrih, zvečer, ko 60 dela zaključena, pa čolne 6pet prislonijo k steni struge, tako da so čolni popolnoma na varnem. Omenimo naj, da je votla na tem mestu globoka do pet metrov, 6ama struga pa je široka 24 metrov. Pri delu je zaposlenih 20 delavcev.
VSI NA MORSKE RIBE
h KMETU, Gosposvetska cesta _Posebnost: RIBE NA ŽARU!
1 Posobni vlak Rakek-Ljubljana v nedeljo, dne 17. oktobra 1937. Za povratek udeležencev pri odkritju spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju vozi v nedeljo, dne 17. oktobra 1937 na progi Rakek-Ljubljana gl. kol. posebni vlak z odhodom iz Rakeka ob 14 in e postankom v vseh postajah in jiostajališčih.
1 Sodaliteta Ss. Cordis za ljubljansko mesto ima svoj sestanek danes jx>jK>ldno ob 5 v semeniški dvorani. Ker 6e bodo obravnavalo važne dušnopastir-ske zadeve, prosi predstojništvo, da se vsi čč. gg. duhovniki sestanka zanesljivo udeleže.
1 H. prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v beli dvorani hotela Union, nam bo odkril našo koroško bol. Zgodovinsko dejstvo je, da smo tekom stoletij izgubili tri petine našega narodnega ozemlja, zato je naša dolžnost, da vsaj zdaj stojimo budno na straži, 10. oktober dan nesrečnega plebiscita naj vzbudi v nas narodno zavest in močan odpor proti onim, kateri krčijo naše meje. Predaval bo g. dr. Alojzij Kuhar, ki je priznan predavatelj saj ga pozna sleherni naš radio naročnik, ko nas seznanja vsako 6oboto z zunanjimi dogodki. Koroški Slovenci pa tudi vsi prijatelji naše Koroške na veselo svidenje, danes zvečer na prosvetnem večeru. Predprodaja vstopnic: sedeži 3, stojišča 2, za dijake 1 din v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7.
1 Gospodinjska razstava pri St. Petrn. Naše vrle gospodinje, včlanjene v ženskem odseku šeut-petrske prosvete, so letos sklenile, da ponovno pri-rede gospodinjsko razstavo v društveni dvorani poleg šentpelrske cerkve, kakor eo jo 7. uspehom priredile lani. Razstava bo trajala samo en dan, namreč v nedeljo, 17. oktobra, od 7 zujtraj do 5 popoldne. Občinstvo je bilo lani s to razstavo nadvse zadovoljno in upamo, da bo letos še bolj. Poskusili bomo tudi izvedeti, kakšno presenečenje nam šent-petrske gospodinje pripravljajo za nedeljo. Čc 6e nam to posreči, bomo skrivnost že nekoliko poprej izdali čilateljem in prijateljem.
1 Ga. Zlata Gjungjenac bo na jutrišnjem koncertu »Ljubljanske filharmonije« ob 20 v filharmo-nični dvorani odpela pester sj>ored pesmi in opernih arij. Naše občinstvo, ki ji je izkazovalo vsa leta njenega angažmana pri naši operi ljubeznivo naklonjenost, bo imelo ta večer priliko slišati še enkrat to odlično pevko, ki se poslavlja od nas. Prevodi pesmi in opernih arij so štritofovi, ki tudi dirigira koncert. Pesem »Vrata*, ki jo je skoinponiral Slavko Osterc, bo izvajana prvič. Vstopnice se dobe v-Matični knjigarni po cenah od 12 do 40 din, stojišča ]K> 7, dijaške po 5 din. Prav tam se dobe tudi sporedi.
1 Klavirski koncert Ivaua Noča bo v petek, dne 5. novembra, v veliki Filharmoniini dvorani in ne, kakor je bilo javljeno že 22. t. m. Vse prijatelje odličnega našega klavirskega mojstra opozarjamo na 5. november.
1 Akademija Velikih Frančiškovih križarjev v čast svojemu nebeškemu zaščitniku sv. Frančišku bo ponovno v nedeljo 17. oktobra ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani Spored akademije je zelo pester, najbolj jw bo gotovo ugodno vpliva! na občinstvo niz drainatskih prizorov iz rrančišiko-vega življenja. Bo to prva dramat6ka uprizoritev v Ljubljani katere snov je zajeta samo iz delovanja in blažene smrti sv. Frančiška. Ker je zanimanje za akademijo zelo veliko, prosimo cenjeno občinstvo, da si vstopnice nabavi ze V predprodaji v Pax et Bonum (pasaža).
1 Klub koroških Slovencev v Ljubljani poziva svoje Člane, da se udeležijo današnjega predavanja koroškega rojaka g. dr. Alojzija Kuharja ob osmih zvečer v beli dvorani hotela Union. Tčma je: Naša koroška bol.
1 Fantovski odsek Trnovo priredi drevi Gregorčičev večer. O goriškem slavčku bo predaval g. dr. Anton Brecelj. Člani, kakor tudi novinci iskreno vabljeni. Odbor.
1 Služkinje! Poselska zveza v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 17. oktobra 1937 v dvorani Frančiškanske prosvete v Frančiškanski ulici ob 17 Igro v 7 dejanjih »Ponižni cvet«. Igra je zelo krasna in zanimiva in zelo podučljiva. Vabimo služkinje, kakor tudi ostalo občinstvo k obilni udeležbi. Sedeži so po din 8. din 6, stojišča po din 3. Vabi »Poselska zveza' . Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum (pasaža v Frančiškanski ulici) vsak dan od 8—12 in od 3—6.
•1 Skioptično predavanje o ljubljanskem železniškem vprašanju bo nocoj 15. oktobra ob pol 19 v frančiškanski dvorani. Predaval bo g. inž. Stanko Dimnik, ki bo ob diapozitivih pokazal razvoj našega kolodvora in vse najrazličnejše uačrle za njegovo jircureditev. Z zgledi iz inozemstva pa bo jiodprl jx>globitve.ni načrt, kateri pometija za Ljubljano važno razvojno stoimjo bodočnosti. Vstopnine ni!
I Salezijanska Prosveta — moški odsek —- ima drevi ob 8 zvečer v društvenem lokalu v Mladinskem domu svoj sestanek. Prosimo zanesljive udeležbe.
1 Fonlovski ndfek Senljnkobtkr pronvetc sporoča, da ima ustanovni občni zbor »Fantovskega odseka sv. Jakoba« danes ob Četrt na devet zvečer v društvenem lokalu pri »Blngaju«, Sv. Jakoba trg. Vabljeni so vsi dosedanji redni in podporni člani. Novi člani in prijatelji katoliškega naziranja dobrodošli.
1 Upokojenci in upokojenke lobaine tovarne v Ljubljani! S|ioročamo vam, da bo redni letni občni zbor »Strokovnega društva tobačnih upokojencev in upokojeuk v Ljubljani« v petek. dne 22. t. m. ob 3 popoldne v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani, Komenskega ulica št. 12 in ne
št. 23, kakor jo bilo prvotno javljeno v »Slovencu« dne 14. oktobra 1937. Prosimo, da se udeležite v obilnem številu. Za odbor Kattauer Uršula.
1 Vstopnice za nedeljsko akademijo Velikih Frančiškovih križarjev, ki jo bodo v čast 6v. Fra-čišku ponovili v nedeljo 17. oktobra ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani, se dobe že sedaj v pisarni Pax et Bonum. Nabavite 6i jih!
I »Akademski urad dela na univerzi« v Ljubljani sporoča: Za posredovanje iti6trukcij posluje na naši univerzi »Akademski urad dela«. Starši 6e z zaupanjem obračajo nanj, 6aj 6e za mal denar rešijo 6krbi za 6voje otroke. Vendar pa A. U. D. ne posreduje 6amo instrukcij temveč vsakovrstne službe. Kdor torej potrebuje v 6voji poelovnici ali obratu kakšno pomožno moč, naj 6e pismeno ali osebno zgla6i na »Akademski urad dela«. Uradne ure 60 vsak delavnik od 11 do 12.
1 Kurje tatove preganjajo. Ljubljanska policija je imela zadnje dni precej sreče z lovom na tatovo kokoši, domačih zajcev in pa mokrega perila, ki ee je sušilo na dvoriščih. Teh tatvin so bili krivi mali in precej bojazljivi tatovi, ki so se splazili ua taka dvorišča, kjer ni bilo nobene nevarnosti zanje. Kokoši in zajce 60 odnesli v kakšno prijazno jim stanovanje, kjer 60 se pošteno mastili. Kruh in solato pa so kupili iz izkupička za pokradeno perilo. Največ takih kurjih tatov je bilo na Viču in v Rožni dolini, kjer so si mali posestniki skoraj že premislili, da bi redili kuretnino in kunce, ker njihov uspeh tako in tako poženejo tatovi. Policija je do-sedaj spravila že večjo tolpo takih kurjih tatov na varno ter je odkrila tudi več stanovanj, kjer 60 so tatinske družbe gostile z nakradeno pečenko. Eden najbolj nevarnih tatov pa je bil Tomaž, ki so ga pred kratkim zasačili pri tatvinah koles, 6edaj pa se je izkazalo, da ni kradel samo kole«, temveč jo plenil na debelo tudi kurnike in zajčjo hleve po Rožni dolini. Včeraj pa je policija zopet aretirala novo družbo kurjih tatov. Kaže, da bodo imeli rejci malih živali v ljubljanski okolici v bodoče mir, ker so vsi najbolj nevarni tatovi sedaj v 6odnib zaporih.
1 Dva ženska plašča iščeta lastnici. Policija jo prijela znanega tatu, pri katerem je našla dva šo lepa ženska plašča. Prvi je treuchkoat, drugi je iz črnega sukna. Oba plašča sta bila nedvomno kje ukradena, policija pa išče sedaj lastnici obeh pla-ščev. Prijeti tat je namreč zelo nevaren tuji lastnini in policija upa, da utegne pojasniti marsikatero tatvino ali vlom, če dožene, kje sta bila ta dva plašča ukradena.
I Flanela za perilo din 4.75, rožafeti barhendi za obleke din 9.25 do 11.50. To pa 6anio pri tvrdki Manufaktura k. d., Mestni trg 17, Ljubljana.
1 Prava londonska megla. Včeraj zjutraj je valovila nad Barjem in okolico tja proti Šmarni gori in Kamniku izredno gosta megla. Bila je pravcata londonska megla, kar je redek vremenski pojav v oktobru. Megla močno ovira, da ne zapade ob jutranjih urah hujša slana, ki bi pač uničila V6e jesensko cvetje, zlasti dalije in krizantemc, ki so se ponekod že bohotno razcvetele. Jutra so sedaj prav hladna. Včeraj je bila najnižja jutranja temperatura + 3.4° C. Po mnogih uradih 60 žc začeli kuriti, ko je drugače določen 15. oktober za kurjenje uradnih prostorov.
I Leseni oder ob Dolenjskem mostu. Nalivi, ki so podrli prejšnji leseni oder ob Dolenjskem mostu, so povzročili podjetju Battelini, ki ima nalogo, da Dolenjski most popravi in primerno razširi, precej škode. Voda je podrla vse lesene opornike, tako da 6C je zrušil ves leseni oder v vodo, kakor je znano, pa bi v 6eptemberski noči, ko je bil najhujši naliv, kmalu našel v valovili hladnega Gruberjevega prekopa 6mrt pijanec, ki 6e je nevede, da je leseni oder le slabo podprt, naslonil nanj in se nato le e težko nruko rešil. Predvčerajšnjim so postavili že del lesenega odra na eni strani mostu, zdaj že trdneje kot preje, tako da most ne bo 6egal z oporniki v vodo, ampak bo ves leseni oder nekako vi6el na sedanjem mostu. Včeraj pa so postavili še tudi drugi del lesenega odra, tako da je upanje, da se bodo dela tokrat srečneje iztekla. Ves mo6t mislijo razširiti na v6ako stran za 1.30 metra. Ob obeh straneh mosta bo urejen hodnik za pešce, medtem ko bo ves sedanji most služil ostalemu prometu.
1 Kino Kodeljevo tel. 31-62. Danes ob 8 dva sporeda: »Jaz in Ti«* Oto \Vallburg in »Begunka«, Syl-va Sidney.
1 Stanovanjske odpovedi. V času od 1. septembra do včeraj je bilo pri okrajnem sodišču vloženih nad 150 stanovanjskih odpovedi, letos pa že 1.226. Od julija naprej je zlasti mnogo odpovedi, ki zahtevajo izpraznitev stanovanj za novembrski selitveni rok. Takih odpovedi je do 300. Samo v času od 15. septembra do včeraj je bilo podanih za november nad 60 odpovedi.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, ftelenburgova ulica 7.
Gledališče
Drama. Začetek ob 20.J Petek, 15. oktobra: Zaprto.
Sobota, 16. oktobra: »Beraška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Nedelja. 17. oktobra ob 15: »DR«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Matura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Začetek ob 20.i Pete!k,'15. oktobra: Zaprto.
Sobota, 16. oktobra: »Navihanka«. Izven. Znižane
cene od 30 din navzdol. Nedelja, 17. oktobra: »Prodana nevesta«. Izven.
Gostuje basist gosp. Josip Križaj. Znižane cene od 30 din navzdol.
Grobnica in hranilne knjižice na favni dražbi
Ljubljana, 14. oktobra. ABC-dvorana poleg gorenjskega kolodvora, kjer je bil svoj čas šišenski kino, je postala znamenita, ker tam so večkrat v mesecu sodne javne dražbe najrazličnejših premičnin. Včeraj so bile na dražbi različne terjatve, poslovni deleži, hranilne knjižice in grobnica. ,V dvorano se je nateplo prav mnogo interesentov, ki so se zlasti pulili za hraril-rc knjižice. Zbrani so bili mnogi špekulanti e turni knjižicami. Najprej je prišla na dražbo hranilna knjižica neke liubljanske banke v vrednosti nad 50.000 dinarjev. Izklicna cena je bilo določena na 16.200 dinarjev. Za njo se je razvila pravcata borba In so dražitelji gnali dražbo do skrajnosti. Bila je naposled prodana za 27.400 din.
Sledila je nato dražba druge knjižice nekega podeželskega zavoda t vlogo 2.100 din. Izklicanit )e bila za 760 din, dražitelji so jo nagnali do 1.150 dinarjev.
Sedaj je 2c drugi slučaj, ko pride na sodno dražbo grobnica. Lani se je primeril prvi tak slučaj. Na sodni dražbi je bila včeraj neka grobnica, v kateri spijo 4 mrliči spanje pravičnega. Grobnica '.e v bližini glavnega vhoda na pokopališču Sv. Kriza. Grobnica je bila cenjena na 13.600 din. Izklicna cena je bilo določena na 6000 din. Za grobnico so se zanimali samo trije interesenti. Neka mlada da-
Je Ddl,osleJ P° daljšem navijanju zdražila za «■600 dinarjev.
Izredni cestni prispevek
V »Službenih novinahi- z dne 13. oktobra je izšla uredba o izrednem cestnem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest.
To uredbo je predpisal gradbeni minister na podlagi čl. 53, točka 7 finančnega zakona za leto 1937-1938.
Uredba vsebuje najprej splošna določila, ki ustaljujejo pojem normalnega izkoriščanja tako kot ga predpisuje smiselno zakon o državnih in nedržavnih cestah. Gre za prevoz posameznikov in njihovih družin iu vsega, kar je posamezniku potrebno za njegovo hišno ali poljsko gospodarstvo pod pogojem, da izvršuje ta prevoz z vozili z živalsko vprego, pa ne več kot 52 ton letno. Izredni cestni prispevek je samo naknada škode za večje izkoriščanje cest kot je normalna poraba. Torej ni niti davek, niti doklada, niti taksa itd.
Izredni prispevek plačajo lastniki blaga. Ce se to ne da ugotoviti, plača prispevek lastnik prevoznega sredstva. Prispevke pa morajo plačevati tudi traktorji, mlatilnice itd., če se prevažajo po cestah in posebno kvarijo ceste.
Uredba nato določa izjeme, ki so oproščene plačila izrednega prispevka: 1. Trgovci in obrtniki za prevoz svojega blaga in materiala, če njihov blagovni promet ne prekaša količine 52 ton letno. 2. Kmetje za prevoz svojih poljskih pridelkov do hiše brez ozira na količino in na trg do vključno 52 ton letno. 3. Prevoz materiala za izdelavo in popravilo drž. in nedržavnih cest. 4. Lastniki potniških avtomobilov (taksijev), izvoščkov in navadnih voz, ki služijo za prevoz potnikov, če lastnik izključno s temi vozmi vzdržuje sebe in svojo družino in mu to sredstvo služi za poklic, pod pogojem, da lastnik sam šofira in vodi, pa to dokaže. Lastniki potniških avtomobilov taksijev, ki vrše reden promet na odrejeni liniji med posameznimi kraji, plačajo izredni prispevek. Nadalje je oproščen prevoz poštnih pošiljatev z državnimi ali zasebnimi vozili, toda prevoz potnikov in drugega blaga je podvržen plačilu prispevka, nadalje je oproščena država, humanitarne ustanove, kmetijske zadruge za prevoz lastnih proizvodov svojih članov do skupnega skladišča, zveze kmetijskih in drugih zadrug, če ne dele dobička po zadružnih deležih, za prevoz svojim članicam do 52 ton letno, prevoz hrane za pasivne kraje.
Višina prispevka.
Izredni prispevek se ugotavlja kot odstotek na voznino in se torej odmerja samo na tovor (potnika), ne pa na lastno težo prevozuega sredstva.
Ključ za odmero prispevkov je. naslednji:
1.	Potniški zasebni avtomobili, ki služijo samo za lastno porabo, pavšalno 200 din letno od voza.
Potniški zasebni avtomobili, ki prevažajo tudi druge potnike (taksiji), plačajo letno pavšal 500 din.
2.	Avtobusi: za linije konkurentne državnim železnicam 0.25 din od avtobusa in prevoženega kilometra, za delno konkurentne linije 0.15 din, za nekonkurentne proge 0.10 din. Potniški avtomobili, ki vrše redni promet na gotovi liniji med posameznimi kraji, plačajo 0.10 din za konkurentne linije, oziroma 0.06 in 0.04 din od avtomobila in prevoženega kilometra.
3.	Tovorni avtomobili: 0.10 din od tone tovora in prevoženega kilometra brez ozira, če jc linija konkurentna ali ne. V primeru, da se. količina prevoženega blaga ali prevoženih kilometrov ne more ugotoviti, se plača pavšalno letno za vse ceste v državi: če je nosilnost do 0.5 tone, 500 din letno, 0.5-1 tone 1000 din, 1-2 1750, 2-3 2500, 3-4 3250, 4 -5 4000 in 5-6 ton 5000 din letno. Za vsako tono nosilnosti nad 6 ton se doda Se 1000 din letno. Nepolna tona se računa za polno. Za priklopne vozove se plača od kom. pavšalno 2000 din letno, če je višina prispevka po km in lonaži nižja kot bi bila višina po pavšalu, so računa končno prispevek po pavšalu.
4.	Vozovi z živalsko vprego: 0.08 din od tone tovora in prevoženega kilometra, pri vozovih z nepredpisanim platiščem se poviša prispevek na 0.12 din. Ob priliki odmere prispevka morajo obvezniki predložiti svoje trgovske knjige, iz katerih se more videti, koliko so prepeljali materiala in blaga za zadnje leto. če teh knjig ni, mora ko-ristnik doprinesti druge podatke, po katerih se mora obračunati prevoz.. Dolžnost tehničnega oddelka okr. načelstva je preveriti take podatke.
Minister za gradbo more z ozirom na pomen ceste ali prevoza v izjemnih primerih povečati ali zmanjšati ključ za odmero, posebno če gre za kosovno blago ali blago velikega volumena, pa male vrednosti.
Izredni prispevek se odmerja v prvi polovici januarja za vse leto na podlagi prometa v prejšnjem letu. Če sp na koncu leta pokaže, da je prevoz bil večji ali manjši, se predpisani prispevek primerno prilagodi. Odmero izvršuje tehnični oddelek okrajnih načelstev, in sicer sporazumno z obveznikom na podlagi podatkov, katere dobi od obveznika in s svojimi podatki. Če ne pride do sporazuma, se lahko obveznik v 10 dneh pritoži na zapisnik, potem pa odloča ban.
Poraba prispevka.
Izredni cestni prispevek se mora porabiti za vzdrževanje onih delov cest, za katere je bil tudi plačan. Prispevek, ki je bil plačan za izkoriščanje cest s sodobnim cestiščem, se varuje za obnovo teh cestišč. V vseh primerih se porablja prispevek: 30% za državne, 60% za banovinske in dovozne ceste, 10% za občinske ceste.
Prispevek lahko interesenti plačajo tudi v materialu, kar bo odredil poseben pravilnik.
Prispevek lahko obvezniki plačajo v mesečnih obrokih, in sicer za prva dva meseca do 10. februarja, potem pa vsak mesec do 10. za naprej.
Lastniki potniških avtomobilov plačajo prispevek ali enkrat letno, najdalje do 1. februarja, ali dvakrat letno do 1. februarja in do 1. junija. Prispevki se plačajo ali režiserjem tehničnega oddelka okrajnih načelstev ali po položnicah.
Uredba določa tudi denarne ali zaporne kazni za napačne prijave do 1500 din ali do 30 dni zapora.
Uredba je stopila v veljavo dne 13. oktobra, velja pa od 1. aprila 1937 dalje za vse obvezance, katerim jri bil predpisan izredni cestni prispevek za koledarsko leto 1937. Za ostale obveznike, katerim je prispevek že odmerjen ali je postopek v teku, velja uredba od 1. januarja 1938. Lastniki avtomobilov plačajo za 1937 polovico označenih vsot. S to uredbo so razveljavljena navodila gradbenega ministrstva iz leta 1930.
Velik dotok državnih dohodkov
Po začasnih podatkih so dosegli državni dohodki v mesecu avgustu letos veliko vsoto 1.099.9 milij. din, dočim so znašali julija letos samo 902 milij. din. To veliko povečanje dohodkov je pripisovati predvsem zapadlosti zemljarine (obroka) v tem mesecu. V avgustu zadnjih let so znašali državni dohodki (v milij. din):
1. 1931 = 1.014 1. 1935 = 904 I. 1932 — 860	1. 1936 = 903
1. 1933 = 830	1. 1937 = 1.100
1. 1934 = 906	i
S tem smo presegli dohodke v letu 1931, ki so bili še razmeroma znatni in so se približevali rekordnemu stanju.
Skupno so v prvih 5 mesecih proračunskega leta 1937—1938 znašali državni dohodki 4.609.5 milij. din, dočim so v isti dobi znašali izdatki 4.063.7 milij. din. Dohodki so znašali 63.7 milij. din več kot proračun ali 101.4% proračunske vsote.
Posamezne vrste dohodkov so znašale avgusta letos (podatki za avgust lani v oklepajih): neposredni davki splošni 237.1 (209.1), posebni neposredni davki 69.8 (49.8), izredni neposredni davki 17.0 (14.3), takse 97.4 (79.7), trošarina 73.3 (69.3), carina 90.8 (50.5), monopoli 184.2 (180.7), železnica 203.0 (154.4), gozdovi 11.8 (4.5), pošte 45.9 (37.1) milij. din.
Zborovanje gostilničar-s hi h organizacij v Splitu
Kakor smo že na kratko poročali, je bila 6. in 7. oktobra t. 1. v Splitu skupščina Državne zveze gostilničarskih organizacij in seje njenega glavnega odbora.
Izmed najvažnejših točk dnevnega reda je bila razprava o predvideni uredbi o obsegu obratovalnih pravic gostilničarekega obrta, ki naj uredi vsa do-6edaj še nerešena aktualna vprašanja, ki se tičejo tega obrata. Živahno razpravo je vzbudil posebno načrt za sanacijo našega hotelirstva in v obče celokupnega gostinstva, kakršnega je predložila Zveza združenj g06tilničarskih obrti dravske banovine po svojih zastopnikih. Ta načrt predvideva razbremenitev zadolženih gostinskih podjetnikov z znižanjem obrestne mere, na drugi strani pa pocenitev kreditov za nove investicije, ki so v gostilničarskih podjetjih vsako leto potrebne. V najkrajšem času
Kulturni obzornik
Katoliško odrsko gibanje v inozemstvu
Pod tem naslovom je priobčil J. F. F. (Josef Friedrich Fuchs) v avstrijskem katoliškem listu »I n h e i 1 i g e r S e n d u n g« zanimiv pregled igralskega gibanja, ki se zadnja leta z velikim idealizmom, pa — žal — z no posebno velikimi uspehi širi tudi pri nas.
Švica: Od XII. stoletja je v Einsiedelnu neprenehoma cvetoč romarski oder, za katerega se tudi v zadnjem času posebno živo zanimajo. Poleg tega hočejo, da bi postal Luzern drugi »Salzburg* v Švici. Od katoliških dramatikov so posebno vredni omenitve: Nn Dunaju živeči Švicar Hermanu Ferdinand Schell, dalje Oskar Ebcrlo in Paul Schoeck, kakor tudi znani P. Maurus Cnrnots s svojimi klasicističnimi dramami. V Švici ima domače versko slavnostno igranje še velike možnosti razvoja.
Francija: Ta država koraka, kar tiče krščanske drame in katoliškega odrskega gibanja, že dolgo v prvi vrsti. Že pred svetovno vojno je tam obstojal oder >Vieux Colombier«, ki je začel obnavljati francosko igranje. Njegov ravnatelj .lacque» Copcnu, zelo pomemben izvedenec in globoko veren katoličan, je začel s ClandclovimtOznanjenjem«, z GhAonovo »Pauvre sous Vcscalier* (Revež pod stopnicami), legendo o svetem Alešu. To Je ena najbolj posebnih in pomembnih iger v svetovni literaturi. Skupno s Copeaujem je delal domiselni katoliški režiser Gaslon Hali). Ni mogoče natančno reči, zakaj Je moral Copeau kmalu zapreti svoje gledališče Vieux Colombier. Zdi se, da mu ni manjkala mogoče samo potrebna trgovska modrost, ampak da je bilo takrat v Franciji Število organiziranih katoličanov še veliko manjše kot po vojni. Copenu se Je umaknil v neko bur-gundsko vas, kjer je ustanovil igralsko šolo, kl Je posegala v francosko gledališko življenje prav do današnjih dni z važnostjo, ki je no smemo jiod-»enjevati- iz nje prihajajo v moderna gledališča
katoliški igralci in igralke ter katoliški režiserji, ki tvorijo prednje,vrste in tako prenavljajo gledališče od znotraj navzven. Iz te igralske šole je nastala poznejša »Company des CJuinze*, ki je postala katoliški francoski potovalni oder.
V velikem Francozu Paulu Claudelu, ki ga mnogi imenujejo »Dante našega časa", imamo pač najpomembnejšega katoliškega dramatika sedanjosti. Ugotoviti pa moramo, da Claudelova odrska dela čakajo samo še odrešenja na deskah. Clau-delove drame so premalo poznane; samo njegova lirična igra »Oznanjenje« je pogosteje igrana; nasprotno bi velike drnmntske stvaritve kot »Zlata glava«, »Meščan*, »Ponižani oče-", »Opoldanski obrat <, »Dan počitka«, »Le soulier de satln< (Sati-nasti čeveljček) pri popolni uprizoritvi gotovo nakazale pomembna odkritja o možnostih prave katoliške drame.
Bolj kot odrski praktik, navdihnjen s frančiškanskim duhom, se izkazuje Henri/ Glieon s svojimi Igrami, ki predvsem vlivajo novega življenja župnijskim in društvenim odrom, kl so se dolga leta zadovoljevali z burkami Lnbleha in Courtelina. Ghoonove igre so prevedene skoraj v vse jezike, ker niso samo napete in visoke leposlovno vrednosti, ampak tudi govore neposredno duši iz močno doživete vernosti. Dalje Je treba omeniti še Ga-briela Marcela in Andreja Obeya. (Zanimivo je jioročilo. ki ga priobčuje Robert Valley-Radot o takem francoskem odrskem gibanju: »Spominjam se nekega junijskega večera, ko je bil uprizorjen v Sainte-Chapelle prastare sodnijske palače v Parizu IIenry Gheonov »Mystere dti Salnt-Louis«; zdelo se ml jo, da so stoletja izbrisana in da smo še v dneh, ko ie sveti Ludvik pod hrastom v vln-zenskem gozdičku izrekal sodbo, tako prevzemajoče. tako iskreno je žarela v kapeli usmiljenost viteškega kralja prijatelja ubogih, v množico gledalcev, ki so se potapljali v solzah. Nadalje se spominjam igre o Noctu — napisal jo je Andrif Obcy —, ki jo je uprizorila v gledališču Vleux Colombier »Companv des Quinzp'. Nekaj metrov poslikanega platna s sivo tkanino prepet oder. igralci, kl so žareli nd navdušenja, skupen ritem svetega plesa, ki je dvigal vso dramo, naše upanje, naše skrbi, trdo suženjstvo greha, vse tO je stopilo pred naše uči prav laku živo kol zu časa vesoljnega potopa.«)
bo v to svrho sklicana posebna anketa v Belgradu, da se končno doseže ustanovitev gostinskega kreditnega zavoda. Od predlogov, ki 60 bili stavljeni po delegatih dravske banovine, naj še omenimo predlog, da se novelira zakon o zaščiti delavcev posebno vkolikor se tiče naknadnega plačevanja nadur, nadalje sprememba uredbe o pomožnem gostinskem osebju, izdaja tolmačenja k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov glede vaških gostilničarjev, ukinitev prodaje alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah po trgovinah in točenje pijač ter prodajo iedil za takojšnji konzum po raznih na-bavljalnih zadrugah. Zadnje čase se namreč opaža, da vaški trgovci silno izrabljajo pravico prodaje alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah, zaradi česar postajajo njihove trgovine pod to krinko prave gostilne, ki silno škodujejo vaškim gostilničarjem. Iz poročila glavnega tajnika pa je bilo posneti hudo borbo, ki so jo gostilničareke organizacije vodile proti UJMi. Zastopnik dravske banovine je vztrajal na svoji svoječa6ni zahtevi, da 6e sedanji delegat prosvetnega ministrstva, v avtorskem posredništvu odpokliče, ker je sam avtor in poleg tega še tajnik avtorskega združenja, zaradi česar ne more biti razsodnik v sporih, ki so med avtorji in gostilničarji neizogibni. Poleg tega je tudi zahteval, da naj določa posebna paritetna komisija za vsako leto avtorske honorarje, da se go-stilničarstvo reši diktata UJMe.
Na skupščini in na se)ah'se je razmotrivala tudi spomenica Zveze za tujski promet v Ljubljani glede prometno-tarifne in devizne politike ter so bili imenovani zastopniki gostinstva v akcijski odbor, ki nai skupno z delovno zajednico turističnih zvez izdela posebno predstavko v vseh perečih lujsko-prometnih zadevah na merodajna mesta. V akcijski odbor iz dravske banovine je izvoljen zvezni predsednik g. Majcen Ciril
Izredna skupščina pa je pokazala, da 6e go-stilničarski stan pojavlja kot jako važen gospodarski činitelj, kateremu bodo morale oblasti posvečati večjo pozornost, če ne bodo hotele škodovati turizmu.
Pupilni denar. »Službene novinec prinašajo odlok finančnega ministra, s katerim se rok 10 let po čl. 117 zakon o ureditvi Drž. hipotekarne banke, (ki določa prenos pupilnega denarja v banko) podaljša do 1. aprila 1938.
Pridelek rži in ječmena. Po podatkih kmetijskega ministrstva je znašal letošnji pridelek ječmena na zasejani površini 428.594 in požeti površini 416.870 ha 3,829.652 stotov, kar pomeni v primeri z letom 1936 zmanjšanje za 0.4 milij. stotov. Pridelek na ha je znašal 9.2 met. stota. V naši banovini smo na 18.641 posejane in 18.219 ha požete površine pridelali 157.525 stotov ali 8.6 na hektar. Letošnji pridelek je za 7814 stotov višji kot lanski, zaostaja pa za 14.179 stotov za povprečjem 1933—1937. — Rži smo pridelali v vsej državi na 253.811 ha požete površine 2,092.802 stotov, torej 60.087 stotov več kot lani. V Sloveniji je znašal pridelek na 34.456 posejane in 33.668 ha požete površino 268.954 stotov, torej za 30.251 stotov več kot lani in 5.890 meterskih stotov manj kot v povprečju 1933—1937. Povprečni pridelek je znašal letos v vsej državi na ha 8.2, v Sloveniji 8.0 met. stota.
Tečaji Trgovskega društva Merkur. Kakor lani, tako tudi letos, prireja Trgovsko društvo Merkur več praktičnih tečajev. Tečaji se vrše v prostorih Trgovske akademije v večernih urah. Prvi je tečaj za slovensko stenografijo, katerega obiskuje okoli 70 ljudi in je brezplačen. Z ozirom na važnost jezikov sosednih narodov, se je društvo odločilo tudi za tečaje nemškega in italijanskega jezika. Tako sta za nemščino dva tečaja, prvi za začetnike, drugi pa za one, ki že nekaj znajo. Isto-tako sta za italijanščino dva tečaja, nižji in višji. Tudi teh tečajev se udeležuje znatno število udeležencev, kar je dokaz, kako živo se pri nas čuti potreba znanja teh dveh jezikov v praktičnem življenju, in vrši s tem društvo dobro svojo izobrazbeno nalogo.
Borza
Dne 14. oktobra 1937.
Oenar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremonjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je v Ljubljani malenkostno okrepil na 8.625-8.725, v Zagrebu na 8.615—8.715, v Belgradu na 8.6013—8.7013.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.615 do 30,315, v Belgradu 29.65—30.35.
Nemški čeki so na naših borzah narasli na 13.80—14, v Zagrebu so nadalje beležili za konec, novembra 13.73—13.93, za sredo decembra 13.675 do 13.875, za konec decembra 13.70—13.90, za konec januarja 193S 13.65—13.85.
Poljska : Poljski katoličani so lahko ponosni na to, da se priznava dobrim katoličanom največji poljski sodobni dramatik Karol Uuberl Uosltcorotvski, član poljske Akademije. Pomembni kritiki ga imenujejo ^odrskega pesnika nove Poljske«. Njegove drame niso samo pesnitve v polnem pomenu besede, amjiak imajo v sebi tudi shakes-pearsko lastnost, da se v poslušalce vtisnejo za dolgo časa. Drugi poljski dramatik v Akademiji je tenkočutni pesnik Jerzty Ssaniaicski. Kljub svoji mehkobi in ponotranjenosti svojih dramatskib tem si je znal pridobiti velikomeslno poslušalstvo. Zmeraj in povsod opisuje polnost iu sijaj dušne čistosti. Szaniavvski je pesnik, ki ves črpa iz svetlega sveta krščanstva. Odrsko razgiban in polemičen, podobno kot Rost\vorowski, je Adolf Novacejjntki katoličan, ki goreče ljubi svojo domovino in močno poudarja narodni in rasni element ter prekipeva vitalne moči, »enfnnt terribler katoličanov. Pripada univerzalnim dramatikom, ki enako grandiozno obvladajo veseloigro kot žaloigro. Potem naj Imenujem oblikovno močnega, n bolj liričnega dramatika Stanislava Milaczcictkefla. Poleg teh pogosto igranih dramatikov omenjam še bolj romantično nastrojene pesnike Artura GorskcqA in Anlonija Waskoieskcga. Na Poljskem imajo torej katoliški dramatiki vodilno mesto. Omeniti Je tudi treba, da Imajo poljski katoličani na odre svoje dežele velik vpliv z lastnim katoliškim odrskim zastopstvom, s številnimi pomembnimi katoliškimi igralci in režiserji in z dobro delujočo organizacijo poslušalcev.
Španija : Zanimivo je, da je razvoj špnn-skogn gledališča že dolgo pred sedanjo državljansko vojno bolj težil v katoliško ljudsko smer Tako piše vodilni španski dramatik Eduardo Mar-r/uina v sijajnem Jeziku mogočno pesnitvo iz legend In zgodovino svoje domovine. Poleg tega je z veliko odrsko sposobnostjo dramatiziral Življenje-piso svetnikov, kakor na primer: ^Therese de ,lesus«. Jose Maria Pemdn je postal čez noč slaven z igro, ki jI Je v središču postava svetega Frančiška Ksnverjn. Tudi on pripada dramatikom, pri katerih diha iz vsake vrstice versko In narodno navdušenje. V najnovejšem času t veliko srečo poskuša iz gledanja današnjega časa znova pre-pesniti, naslanjajoč se na Calderon«, praSpniutko obliko drame, ki sama sebe posvečuje. Marttnes
Kajertcu in žiocan doooft-dla£§iv£ga defooanja kofe-ina,pij4eMime
KAVO HA
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,170.838 dinarjev.
Ljubljana — tečaji s pri m o m.
Amsterdam 100 h. gold..... 2396.16—2410.76
Berlin 100 mark...... 1739.02—1752.90
Bruselj 100 belg...... 730.45— 735.52
Curih 100 frankov...... 996.45—1003..V2
London 1 funt.......214.51— 216.57
Newyork 100 dolarjev .... 4299.76—4336.07
Pariz 100 frankov...... 145.71— 147.1 o
Praga 100 kron....... 151.43— 152.54
Trst 100 lir........ 227.25— 230.33
Curih: Belgrad 10, Pariz 14.675, London 21.5(1, Newyork 435,75, Bruselj 73.25, Milan 22.88, Amsterdam 240.375, Berlin 174.60, Dunaj 80.15 (81.90), Stockholm 111.15, Oslo 108.35, Kopenhagcn 96.25, Praga 15.20, Varšava 82.20, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.535, Buenos-Aires 130.625.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. pos. 93.50—94.50, agr. 53—54, vojna škoda promptna 411—413, begi. oliv. 77-78, 4% sev. agr. 51-53, 8% Bler. pos. 94 do 95, 7% Bler. pos. 85-86, 7% pos. DHB 100—101, Trboveljska 220—240.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 91 den., agr. 53.50— 55, vojna škoda promptna 412 do 414, begi. obv. 77 den., dalm. agr. 75 den., 4% sev. agr. 52.50 den., 8% Bler. pos. 94.50—96. 7% Bler pos. 85—85.75. Delnice: NB 7350 den., Priv. agr. banka 199 den.. Trboveljska 225—235, Nis 30 blago, Sladk. tov. Bečkerek 650 bi., Osj. sladk tov. 156—180, Osj. Iiv. 200 bi., Dubrovačka 420 do 445, Jadr. plovba 420 den., Oceania 275 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicij, jtos. (94.50), agr. 53.50—54, voj. škoda promptna 413.50 do 414.50 (413.50), za konec januarja 411.50 den. (411.50), begi. obv. 77.75 den., dalm. agr. 75.75 do 76.25, 4% sev. agr. 53.25-54, 8% Bler. pos. 95 do 95.25 (95), 7% Bler. pos. 85.50-86 (86, 85.75), 7% pos. DHB 100.25 den., (100.50). Delnice: Nar. Banka 7480—7600, Priv. agrarna banka 205 den. (205.50, 206).
Dunaj. Čvrsta tendenca se je držala tudi danes na dunajski borzi, posebno ker so bila poročila z inozemskih borz ugodna. Pretežna večina tečajev je bila danes višja kot včeraj, v znatnejši meri go narasle delnice stavbne, rudarske, kovinske, tekstilne in papirne indusVije, V kulisi so se posebno učvrstili tečaji Rime, Wagnerja, Salga in Sem-perit a. Le malokateri papirji so izkazovali nazadovanje, pa še to v majhnem obsegu. Donavsko-savsko-jadranske obligacije 62.05 (63), avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 17.45 (17.50); delnice: Čreditanstalt-Bankenverein 264.75 (259), Narodna banka 164 (164.50), Graz-Koflach 26 (25), Sreg 26 9(1 (26.90), Stevveag 28 (28), Magnesit 87 »84), Trboveljska 26.75 (26.70), Alpine 44.35 (43.40), Rima Murany 86.70 (83.10), Steyr - Daimler - Puch 226 (224), Leykam 69.50 (68), Semperit 79 (77).
Živina
Sejemsko poročilo iz Kranja, 11. oktobra. — Cene živine in pridelkov so bile naslednje: Voli
I.	vrle 6.50 din za kg, II. vrste 6, III. vrste 5.50 din za kg; telice, I. vrste 6.50 din; II. vrste 6, III. vrste 5.50 din za kg; krave 1. vrste 5.50, II. vrste 5, IU. vrste 4.50 din za kg; teleta I. vrste 8, II. vrste 7.50 dinarjev za kg. Prašiči špeharji 9 din kg, pršutar-ji 8 din kg. Goveje meso I. vrste, prednji del-10, zadnji del 12; goveje meso II. vrsle, prednji del 8, zadnji del 12; III. vrste prednji del 7, zadnji dei 9 din kg. Svinjina 16 din kg, svinjska mast 16 do 18 din, slanina 6uha 20 din kg; čisti med 21 din kilogram; neoprana voljna 24, oprana 32 din kg; goveje surovo kože 14, telečje surove kože 16. svinjske surove kože 11 din kg. Pšenica 2.20 din kilogram, ječmen 1.90, rž 2.10 do 2.20, oves 1.60, koruza 1.45, fižol 1.85 do 2.50, krompir 0.75 din za kilogram. Lucerna 200 din za 100 kg, seno 60 do 65 din 100 kg; jabolka II. vrste 250, III. vrste 200 dinarjev za 100 kg; hruške I. vrste 600, II. 500, III 400 din za 100 kg; češplje (suhe) I. vrste 1000.
II.	900, III. 800 din za 100 kg. Pšenična moka 350, koruzna moka 200 din za 100 kg.
Sierra, čigar drame izražajo močno katoliško socialno podstat, Rafael Alberli in ne nazadnje slavni, od verskega nemira gnani Unamuno, zaokrožajo podobo katoliško mislečih španskih dramatikov, ki so do pred kratkim tamošuje gledališče bistveno obvladovali.
Nizozemska: Na Nizozemskem je bil, zdaj •že umrli brat znanega beuronca patra Vcrkadr, proslavljali kot največji nizozemski igralec, iirta je, čeprav protestant, neutrudno hodil s svojo skupino po deželi in uprizarjal globoko zasnovano misterije nizozemskega Shakespeara, .loosla van den Vondela.
F 1 a m s k a in Belgija: Na Flamskem je bil predvsem de. Gruiter, ki jo s katoliške strani popolnoma obnovil flamski oder. Fclix Tirnmer-mans poleg van de Vcldeja in Paula de Monta pa gredo od časa do časa s svojimi igralskimi skupinami po deželi. V načinu in zgradbi odrskega dola je tukaj zaslediti močan vpliv Francoza llen-ryja Ohčona. No smemo pozabiti velikih zgodovinskih in verskih dram flamskega duhovnika Ciiriela Verschacveja, ki gn sploh imenujejo največjega sodobnega flamskega peshikn. »Vlaamsche Volk*-toonceU: (Flamski ljudski oder), kakor tudi *Cnm-pagnotU de saint Lambert« uprizarjala visoko-vredne francosko in flamsko dramatike. Neutrud-ljivi katoliški francoski gledališki ravnatelj Jacriur« Copnau. ima pogosto predavanja, ki so sijajno obiskana. Odličen časopis ,La scene calholique je glasilo katoliškega odrskega gibauja.
Italija: Tu sla dva odlična katoliška dramatika: Giusoppo Anlonio Ilorijese in Guido Ma-nacorda. Vendar v Italiji šc ni prišlo do zmagovitega odrskega gibanja v strani pozitivnih kalo-ličnnov.
USA in Anglija: Obe dve državi sta dosegli v številu in vzgoji katoliških odrskih umetnikov odlične uspehe. Tam so zares praktično katoliško živeči igralci, kar jo pri nas 6e redkost. Kntollškn dramska produkcija Je tam še slaba, ker oder trpi zaradi konfesionalnili razmer. Kljub temu lahko zavedni katoliški Maurice liarinfl, prl-znnni odlični pesnik, zmornj spet zaznamuje velike uspehe na angleških in anierikansklh odrih.
V katoliškem odrskem gibanju zdaj vodijo: Poljska, Belgija, Francija in mogoče bo kmalu spet Španija.
Na Pasteurjevi farmi
»t
Tovarna" zoper bolezni
Takole so se dale ženske frizirati njega dni! — To frizuro je bilo videti na brivski tekmi v Berlinu
Pasteurjev svetovno znani pariški znanstveni inštitut ne sestoji le iz laboratorijev, marveč ima tudi eno največjih poljedelskih podjetij v okolici Pariza, kjer uporabljajo strogo znanstvene izdelke.
Pastpurjeva farma je prav blizu Pariza, v vasi Saint-Cyr in obsega 300 hektarjev zemlje in pridobiva vsako leto okrog (50.000 litrov mleka in tiO.OOO do 70.000 jajc za prvovrstno preskrbo bolnikov v Pasteurjevem inštitutu in za izdelovanje številnih serumov. Farma ima dalje 20 konj, 80 krav, 33 telet, 2 vola, 300 kokoši in na stotine miši in morskih prašičkov. Vse te živali ne delajo, ampak le žro, ležejo jajca, dajejo mleko in proizvajajo serume in zaeno čakajo na poskuse, ki jih delajo z njimi. Živali krmijo po strogo določenih pravcih. Nobena žival nikdar ne stopi iz hleva ali kletke in za nadomestilo sonca jim dajejo potrebne vitamine z dijeto; le včasih odvedejo krave, konje in kokoši za malo časa na njive. Hleve, ki so zgrajeni po najmodernejših napotkih, čistijo avtomatično: tla se kar premaknejo. Krmo mešajo in sestavljajo na podlagi strogo znanstvenih načel. Kokoši, na primer, dobivajo ribje olje; 180 najboljših kur more s svojih gnezd opazovati, kako se vsako jajce, ko ga znesejo, strklja v lepo košarico, ki stoji pred kurnikom. Kurnik ima posebno razsvetljavo, zato da kokoši čim več nesejo. Poskusi so pokazali, da smejo imeti kure le zjutraj umetno luč; zvečer nočejo sicer iti spat, če ne
Japonske princese Teru, Taka in Yori so se vrnile s počitnic v Hoyami domov v Tokio.
Tisti, hi je bit osteparjen, postane milijonar
ime Charles Ilenderson je dandanašnji znano po vsej Kanadi. Saj je ta mož eden najmerodaj-nejših finančnikov, spreten iskalec zlata, drzen podjetnik, ki je izvedel razne naskoke na arktična kovinska in petrolejska ozemlja. Toda pred nekaj desetletji pa ni Hendersonu tako sijalo sonce. Prišel je bil od nekod iz Združenih ameriških držav, ni imel dosti denarja in je hotel iz mesta Davvson prodreti v zlata najdišča Eldorado-Creek. V neki zakajeni beznici v Davvsonu je dobil nekaj lovcev na zlato, ki so se bili pravkar s polnimi žepi vrnili iz zlatih najdišč. Dobil pa je ondi tudi dva druga, z imenom Nicholas in Bergsen, ki sta se ponudila, da mu prodasta nekaj prav izbomih najdišč zlata.
Ilenderson je poslal žrtev teh dveh. Saj ni vedel, da Nicholas in Hergsen že več let sleparita po Kanadi s tem. da sta novincem za velik denar prodajala zemljišča, ki so nekoč pač vsebovala zlato, a so bila že zdavnaj izčrpana. Tako sta tudi Charlesu Hendersonu prodala nekaj brezpomembnih zemljišč in sta izginila z denarjem. Henderson je prekasno zvedel za sleparijo. Ljudje so le ob-žalovaje zmajevali z glavo in mu v obraz povedali, da sla ga sleparja kar na debelo naplahtala. Na 1 svojem zemljišču bo pač našel kamenje, drugega pa nič...
Hendersona je mrzlo spreletavalo. Sleparja sta mu odnesla ves denar. Premišljal je, kaj bi, in je sklenil, da bo vendarle tako dolgo iskal, da bo na zemljišču le še našel toliko zlata, da se bo inogel vsaj domov pripeljati. Začel je torej plaho iskati in kopati, kopal je globlje, kot sicer kopljejo
iskalci — in je našel — žilo zlata! Čez deset minut nato je vedel, da je bogataš. Kolikor so ga nesle noge je tekel v Davvson. da bi se ondi prepričal, ali je tisto zemljišče zares prav njegovo. Resnično je bilo prepisano na njegovo ime.
V zemljiškem uradu v Davvsonu so mu potrdili, da je le on lastnik najdišča. Sedaj Ilenderson pač ni več obžaloval, da je bil padel sleparjema v roke. Poiskal si je ducat ljudi, ki so mu pomagali kopati. Ko se je izkazalo, da je bila žila zares izdatna, sta se vrnila Nicholas in Bergsen, češ da sta bila opeharjena in sta ponujala 100.000 funtov šterlingov, če jima, Henderson vrne zemljišče. Toda Henderson je prav mirno zahteval 200.000 funtov, približno 48 milijonov dinarjev. In 20 ponudnikov, ki so slišali to zahtevo, je spravilo skupaj to vsoto.
čez nekaj tednov je bil Henderson milijonar.
Kdo je bil Magellan?
Magellen je bil po krvi Portugalec. Njegovo ime pišejo tudi Magalhaes in Magalanes. Rojen je bil nekako leta 1470 ali 1480, natančno nihče ne ve. Zgodovina ga je privzela kot enega najbolj slavnih mornarjev. Le malo njegovih slik imamo. A s slike spoznaš, da je bil Magellan poseben človek, ki je bil na svoj način fanatičen in dober in je bil v vsem nekaj izrednega.
vidijo, kako se začne počasi mračiti. Ko doseže kaka kokoš najvišje število jajc, kolikor jih sploh more na dan znesti. jo preiščejo, če je za pleme. Če ni, so njene ure štete in mora v lonec za juho.
Miši in morske prašičke uporabljajo zgolj za poskuse. Morski prašički morajo imeti posebno težo, ki se ravna po poskusih, za katere jih potrebujejo. Miši morajo tehtati 15 in 20 gramov. Morske prašičke in miši krmijo s posebnimi klo-basicami in z drugim izbranim živežem, kar je sjiet posebej zanje pripravljeno, da so za razne namene vedno pri zdravju. Navzlic strogo odmerjeni prehrani požro te živalce na leto 60 ton krme.
Krma za govejo živino je prav tako skrbno sestavljena in je shranjena v treh silosih na farmi. Hlapci, ki so na farmi v službi, so vsi doma iz okolice in so seveda za svoje opravilo posebej izšolani Le po šest dni na teden delajo, v poletnem času seveda po deset ur na dan, pozimi pa imajo več prostosti, vendar so vedno enako plačani. Za te službe je zmeraj veliko prosilcev, zakaj služba na Pasteurjevi farmi je prijetna in velja kot odlično priporočilo za druge svobodne službe.
Italijanski prestolonaslednik Umberto si na mednarodni zrakoplovni razstavi v Milanu ogleduje nov model letala.
Razvoj ladijskega vijaka
150 letnica Resljeve iznajdbe
Konec poletja 1837, točno pred 100 leti, je angleški farmar F. P. Smith opremil malo šesttonsko ladjo, katere 6 KS parni stroj je poganjal vijak. S tako opremljeno ladjo se je pripeljal iz Londona v Dover in s tem napravil prvi korak praktičnega razvoja ladijskega vijaka. Skoraj istočasno pa je švedski inženir Ericsson uresničil svojo iznajdbo in sredi zime 1837 montiral na kanalsko prevozno ladjo -?Novelty< 10 KS pogonski stroj za vijak; to je bila prva trgovska ladja, ki jo je poganjal vijak.
Iznajdba vijaka samega sega daleč nazaj v
XVIII.	stoletje. Že 1. 1752 je francoska Akademija za iznajdbo vijaka podelila posebno nagrado učenjaku Bernoulliju; po tem času pa so se pojavljaj« vedno nove in nove iznajdbe, ki pa so šle pred onim časom, ker tehnika še ni bila toliko razvita in parni stroji še niso bili »zreli«, da bi poganjali vijak. Tako se. niso mogli uresničiti načrti Američana J. C. Stevensa (1. 1804) in češkega rojaka J. Resla (1. 1827), ki je živel v Ljubljani.
Desetletja so morala preteči, da so se ljudje
XIX.	stoletja prepričali o vrednosti in uporabljivosti iznajdbe ladijskega vijaka. Najprej je vojska uvidela prednosti te novosti, kajti v vodi skrit vijak in pogonski stroj na dnu ladje sta bila varna pred nasprotnim ognjem; tako so od 1. 1850 dalje opremljali vse bojne ladje le z vijaki. Pri trgovski
mornarici je šlo vpeljavanje »novotarijec počasneje; naprej je bil vijak pomožen pogon poleg jader in lopatičastega kolesa, danes pa je brezmejno razširjen »čist« pogon z vijaki, ki rabijo pri večjih ladjah 40.000 do 50.000 KS za vsakega posebej.
Razvoj oblike vijaka je prestal vse krste začetnih let in je že v osemdesetih letih položil trdne smernice za današnjo gradnjo ladijskega vijaka, katerega finese pri delovnih pogojih z vstopajočo kavitacijo za ladijske vijake oziroma s približanjem brzini zvoka pri letalskih vijakih, določa moderna teorija o vrtincih pri pogonskih vijakih.
Dragocena zbirka gosli
Posebno zbirko, edino te vrste na Češkem, ima uradnik J. Ehm v Komotavi. Zbirko je sestavljal 25 let in so ga zanjo zavidali že mnogi poznavalci violin tu- in inozemstva. Največje veselje je imel s pristnimi Stradivarijevimi goslimi, ki je nanje igral neki otrok na cesti. — V zbirki dobiš gosli mojstrov Magginija in Rogferija iz brescijske šole; dalje iz cremoneške šole izredno violo An-drea Amatisa, potem dve. violini Antonia in Hiero-nima Amatija, tri violine Stradivarija, eno od Albanija. Izredne so gosli Quarnerija del Gescija, ki glede na obseg zvokov daleč prekašajo vse druge gosli.
Norveški ribiški parnik »Garnes« je na irski obali treščil ob čeri.
Od povsod
S sedenjem so štrajkali v Njnjorku Mani ameriških legionarjev. Na noben način jih niso mogli spraviti naprej. Zato so nastale velike prometne ovire.
545-letnico odkritja Amerike so v Rimu in Genovi, rojstnem kraju Krištofa Kolumba, prav slovesno obhajali. — V Buenos Airesu pa 60 ta dan proslavili s svečano otvoritvijo ceste »Avenida 9. Juli«. Ta cesta je glede na svojo širino — 140 m — ena največjih na svetu.
Brodolomce, rdeče miličnike, je rešil holand-ski parnik »Stad Haarlem«, ki je priplul v Porto-ferraio in je izkrcal sedem brodolomcev, ki jih je 8. oktobra vzel na krov v Sredozemskem morju, 12 milj od otoka Minorca. Miličniki valencijske armade so pobegnili in so hoteli v Palmi de Mallorca pristopiti k nacionalistom, Na neki motorni barki 6o se peljali in se v viharnem morju ponesrečili. »Stad Haarlem« jih je otel smrti.
Za 900 letnico smrti sv. Štefana, prvega ogrskega kralja, bo ogrska pošta izdala 14 vrst znamk. Dalje bo izdala za evhari6tični kongres, ki bo v maju 1938 v Budimpešti. 7 vrst znamk.
Bolnišnica je zgorela iz neznanega vzroka v švicarskem Freiburgu. Sezidana je bila že v 17. stoletju. Bolnike so rešili.
,,Martin I" obsojen
Iz Londona poročajo: Sodišče je končalo čudno zamisel človeka, ki si je ustanovil miniaturno kraljestvo na malem otoku L u n d y v prelivu Rri-stol. — Uslužbenec n"ke izvozne tvrdke v Bristolu Martin E. II a rman se je dal po prebivalcih Lundyja, ki sestoji iz 10 revnih ribiških družin, skupaj 50 oseb. z nekakšno »volitvijo« izbrati za »kralja«. Vendar je predaleč segala njegova pustolovščina, ker je celo znamke izdajal, si dal denar kovati, imel je svojo valuto »puffin«, skratka ustvarjal si je svojo samostojno državo. Ker se pa kaj takega ne ujema z angleškimi zakoni, so Harmana nekega dne aretirali. Sodišče je »Mar tina I.< obsodilo na dva meseca, a pogojno, ker je sicer prej vedno pošteno živel. Zdaj je otok naprodaj za tri milijone dinarjev.
»Živijo! Le j mama, očka je pa le našel tisto iglo k
»Kako vam je?«
»Ah, tako — zdaj 6podaj, zdaj zgoraj!« »Kaj pa ste?« »Sluga na dvigalu.«
Izrezi!
ZA BOLNIKE Z BOLNIMI LEDVICAMI MANDEL.JEVO MLEKO
20 gramov mandeljev popariS in olupiš. Nato jih v možnarju, kamor daš še malo vode in pet sladkorjev, jako na drobno stolčeš. Potem vse pre-vreš na '/, litru mleka in pustiš stati 20 minut. Nato pretlačiš skozi gosto sito ali primerno blago in imaš pijačo — toplo ali mrzlo (Tudi za oslabele, za slab želodec, slabo srce.)
Mariborske vesti
Žalni koncert
v Mariboru
Spominu tragične smrti Njegovega Veličanstva blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja jc na predvečer tretjo obletnice, v petek, dne 8. t. m., posvetilo pevsko društvo >Jadran« v Mariboru svoj žalni koncert, ki se je vršil v frančiškanski cerkvi. Sodelovali so članice Brandl tria, violinska virtuozinja gdč. Fani Brandlova, organist g. Blaž Arnič in društveni moški zbor.
V lepo zaokroženi medsebojni povezanosti so si sledila na sporedu točke violine s spremlje-vanjem orgel, orgel samih in žalnih pesini moškega zbora. V Beethovnovi sonati op. 12. II. An-dante piuttosto allegretto, v IIaydnovcm Largu, v Bachovi Sarabaudi. iu v Mozartovem violinskem koncertu D-dur II. Andante cantabile je gdč. Brandlova s svojim mehkim, včasih do ganotja občutenim goslanjem dala večeru najprimernejši značaj. Otožno lirični glasovi violine so presunljivo plavali skozi tiho tajinstvenost visokih cerkvenih obokov. Umerjeno in diskretno spremije-vanje g. Arniča na orglah je močno pripomoglo k celotnemu nastrojenju. Svojo veliko spretnost na orglah, o kateri smo doslej v Mariboru mnogo vedeli le iz glasbenih poročil, nam jo pokazal tudi v Bachovem preludiju in fugi v c-molu za orgle.
Zares kot iz skrivnostnih in nepoznanih dalj pa je zaplavala nad poslušalci s kora žalna pesem moškega zbora pevskega društva >Jadran*. Zapeli so Usmili se, o Gospod (G. Tartini), Tema nastala je (Palestrina), Oj, veliki Bog (J. Gallus), Iz globin (J. Rheinberger), Nad grobom (R. Taclik) in Sa svjatimi upokoj (Bortnjanski). Popolno in čisto ubranost — zlasti v pianu — ter enovito zvočnost celotnega zbora, posebno še basov, bi lahko primerjali prelivanju orgelskih akordov. Do vsestranske popolnosti manjka še tenorjem več prožnosti in uglajene mehkobe. Njihovo pevsko linijo prelomi včasih rezka sun-kovitost, ki se iz celotne homogenosti preveč odraža. Sicer pa zasluži njihovo izvajanje tako v tehniki kakor v interpretaciji prav odlično priznanje.
Koncert, ki je po sporedu in po izvedbi dostojno manifestiral spominsko žalno svečanost, je privabil polno cerkev poslušalcev in jim nudil
obilo pravih umetniških vrednot.	Bb.
» ■
m Maribor naj dobi toplovodni plavalni bazen.
Z zanimivimi načrti glede mestnega kopališča 6e bavijo na mestni občini, Kopališče je precej pasivno, 6aj znaša letni primanjkljaj okoli 200.000 din. Vzrok je pač ta, da ima čimdalje več stanovalcev MariboTa svoje kopalnice doma v stanovanju, vse večje, modernejše tovarne pa imajo tovarniške kopalnice, oziroma prhe, v katerih se delavci po končanem delu umijejo, in tako izgublja kopališče od leta do leta čimdalje večje število obiskovalcev. Poleg tega je tu še konkurenca kopališča v Okrožnem uradu, ki je zaradi modernejših kurilnih naprav lahko cenejše kakor je mestno kopališče, E&ao zelo frekventno je parno kopališče, ki je dostikrat pretesno zaradi velikega števila obiskovalcev. Zaradi tega se bavijo sedaj na občini Z načrti, da bi se kadne in pršne kopelji v mestnem kopališču sploh opustile. Na ta način bi se dobili v prvem nadstropju in pritličju kopališča veliki prostori, ki bi se prav lahko uporabili za urade. Mestna občina posebno nujno rabi nove prostore za mestni fizikat, prostori v kopališču pa bi bili kot nalašč za ta namen. Zato pa bi se modernizirala in povečala parna kopel, zraven pa bi oe dozidal velik plavalni bazen s toplo vodo, kar bi postalo gotovo prvenstvena atrakcija ne samo za Mariborčane, temveč tudi za. tujce, saj bi bil to prvi tovrstni bazen v naši državi. Toplovodni bazen bi silno poživil tudi vodni šport, vso zimo bi se lahko vršili v njem plavalni treningi in tekme, vse skupaj pa bi gotovo prinašalo mnogo več dohodkov, kakor sedanje kadne in pršne kopelji, ki povzročajo samo deficit. Načrt se nahaja sedaj v študiju ter je občina naročila proračune in načrte nekaterih tovrstnih inozemskih kopaliških uprav.
m Brivnica se bo oddala v zakup dne 23^ t. m. ob 11 dopoldne na licitaciji v pisarni šole za rezervne častnike (kasarna Kralja Petra I.).
Cetie
c Seja mestnega sveta. Danes bo ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici na mestnem poglavarstvu
pod vodstvom predsednika mestne občine g. Alojzija Mihelčiča redna javna seja mestnega sveta celjskega. Na dnevnem redu so poročila posameznih odbornikov in volitev turističnega odbora.
c Ivan Noč v Celju. V 6redo ob pol 9 zvečer je priredil klavirski virtuoz g. Ivan Noč prvič v Celju, v mestnem gledališču samostojen koncert in z lahkoto izvajal Vdvaldi-Bacha fugo v c-molu v lastni priredbi, dalje krajše skladbe Chopina, Liszta, Rimski-Korzakov črmlj. Obširni spored, ki sega v vrhunce klavirske literature, je umetnik odigral na pamet z močno muzikalno potenco in z naravnost sijajno tehniko, ki igraje obvlada največje težkoče. Obisk ravno ni bil najboljši, saj so bile lože 6koiraj prazne, Navzočim je umetnik nudil s svojo toplo in občuteno igro izredni glasbeni užitek ter je moral na ne nehajoče se aplavze ua koncu še dodajati.
c Sejem v Celju. Na dan 6V. Uršule dne 21. oktobra bo v Celju letni kramarski in živinski sejem.
c Mestno poglavarstvo Celje opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da je 1. oktobra 1937 zapadlo v plačilo: 5 odstotni najemninski vinar in 2 odstot. kanalska pristojbina na proračunsko razdobje od 1. oktobra do 31. decembra 1937, voda-rina in števnina za proračunsko razdobje od 1. julija do 30. decembra 1937 in 3. obrok davščine na vozila. Stranke se pozivajo, da zapadle obroke plačajo pri celjski mestni blagajni zanesljivo do 10. novembra 1937, Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6 odstot. obresti. Plačila pa, ki bodo zaostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potom.
C Koroški borci. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju prosi svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo družabnega večera, ki ga bo priredil Klub koroških Slovencev ob 8 zvečer v soboto v Narodnem domu. Vsa pojasnila o organizaciji Legije koroških borcev daje lov. Mulej Anton, Dečkov trg 3.
c Podlegel poškodbam. Včerai smo poročali O 38-letnem dninarju Ducmanu Romanu iz Ce rovca pri Rogaški Slatini, ki si je pri padcu v cestni jarek prebil lobanjo in dobil težek pretres možganov. Ležal je vec dni v celjski bolnišnici brez zavesti, včeraj pa je ob polnoči nodlepel poškodbam. Prav tako je podlegel poškodbam Ol-letni •cestnik Bračič Franc iz Brezna pri Vitanju, na
m Nova stanovanjska zgradba, ki jo je začelo graditi Podporno društvo žel. uslužbencev v Mariboru na vogalu Frankopanske in Radvanjske ceste, bo eno najmodernejših poslopij za mala, cenena stanovanja. V dvonadstropni hiši bo 8 enosodnih in 4 dvosobna stanovanja. Enosobna stanovanja bodo obstojala iz velike sobe in prostorne kuhinje ter predsobe, po dve stanovanji pa bosta imeli v kleti skupne kopalnice. Dvosobna stanovanja bodo imela vsako svojo kopalnico.
m Smrt kosi. V Šolski ulici 6 je umrl upokojeni rudar Janez Bučenik. Na Vojašniškem trgu 2 je pokosila smrt 74 letno zasebntco Jožefo Heine. — Naj počivata v miru!
m Šahovski brzoturnir, ki ga je priredil Mariborski šahovski klub v sredo zvečer v kavarni Central, je zelo dobro uspel. Udeležilo se ga je 14 igralcev. Največ točk — 10 in pol — je dosegel inž Prek, drugi z 10 točkami je bil dr. Gabrov-šek, 9 in pol točke sta dosegla Krulc in prof. Stu-pan, 9 Kukovec, 8 Mešiček, 6 in pol Bien in prof. Sila, 6 Mišura, 5 Krajnc, 4 in pol Kobljer, 3 Ra-delič, 2 inž. Sotošek in 1 točko Bezjak. Turnir je vodil sodnik dr. Lippai.
m Drznost avtomobilskega uzmoviča. V zadnjem času se udejstvuje v Mariboru specialist za tatvine iz avtomobilov, V sredo zvečer je okradel Konrada Karana iz Zg. Cmureka, kateremu je odnesel iz zaklenjenega avtomobila, ki je stal pred Spatzekovo restavracijo, njegov plašč. Tat je pre-rezal na zaklenjenem avtomobilu platneno 6treho, ter skozi odprtino odnesel plašč.
m Gasilka četa v Mariboru sprejema za jesenski tečaj gasilskih pripravnikov in reševalcev nove člane do 31. oktobra t. 1. Zaradi sprejema naj se zglasijo interesenti v četni pisarni na Koroški cesti 12.
m Zadnji avtomobilski izlet v Marijino Celje — slovito božjo pot na Zgor. Štajerskem, priredi mariborski »Putnik« jutri, v soboto. Odhod iz Maribora ob 6. zjutraj. Cena za vožnjo, vključno vizum 200 din. — Prijave sprejema »Putnik« do danes opoldne.
m Saharin proti gosenicam. Zanimivo skrivnost je izdala tržnim organom te dni na mariborskem trgu neka kmetica, ki je pripeljala na trg krasno zelje. Sosede na trgu so zadovoljivo gledale debele zeljnate glave, ker je njim uničila gosenič-ja nadloga ves pridelek zelja ter eo vpraševale kmetice, kako je svoje zelje obvarovala pred gosenicami. Neki tihotapec jo je pregovoril, da je poškropila zelje z vodo, v kateri je bil raztopljen saharin. Uspeh je bil presenetljiv, Poškropljenih »sladkih« glav se ni dotaknila nobena gosenica. Potem je poškropila vso njivo s saharinom in tako si je obvarovala svoj pridelek. Poskus je vsekakor zanimiv in bi bil tudi priporočljiv, če ne bi prihajal navzkriž s strogimi monopolnimi predpisi.
m Proslava sedemdesetletnice češkega pesnika Bezruča bo drevi v Ljudski univerzi. Pisatelj A. Debenak bo pokazal v svojem predavanju Bezru-čeve značilne pesmi o narodnem in socialnem trpljenju šlezijskih Čehov. Pesnikove besede bo recitiral v originalu g. Drly, v prevodu pa g. Vičar. — Naslednje predavanje bo v ponedeljek 18. oktobra. Predaval bo lektor ruskega jezika Preobraženslu o Maksimu Gorkern.
m Poročili so se: Kari Maček, trgovski pomočnik in Pavla Potisk; Tominc Franc, delavec in ■Pal Anicar Jakolič Vilibald, strojnik in JVVatejovic Ružica; Lorber Ludvik, ključavničar in Kovač Marija; Novak Ignacij, orož. podnarednik in Pec Marija; Kozjak Anton, delavec.in šlager Alojzija: Ca-futa Franc, postrežček in Masten Alojzija; Stern Friderik, lov. ključ, in Esih Marjeta; Zupan Maks, trgovec in Duh Elizabeta'; Berglez Jožef, tov. kl|U-čavničar in Malek Antonija; Babič Vincenc, nad-kuriač drž. žel. in Jug Magdalena; Kragl Franc, mehanik in Tischler Jožefa. Novoporočencem obilo sreče!	,
m Pozivi Dobro znano osebo se opozarja, da takoj odda najdeno zlato uro z monogramom F. J. 26. XII. 35 policiji, da se izogne posledicam.
Gledališče
Četrtek, 14. oktobra ob 20: -Marija Suarf«. Red B. Petek, 15. oktobra: Zaprto.
Soboia, 16. oktobra ob 20: - Najboljša ideja tele
Olge«. Red D. Nedelja, 17. oktobra ob '20: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene.
katerega 6e je ]>revrnii težko naloženi voz in mu nalomil hrbtenico. Ranjki je oče 6 nepreskrb jenih otrok. Težko prizadetima družinama izrekamo iskreno 60žalje!	i	,
c Cirkularka ji je odrezala tri prste. V Oplot-nici pri Slov. Konjicah je v sredo pri delu zagrabila cirkularka za levo roko 29-letne fisler Rozalije. Cirkularka ji je odrezala tri prste. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c SK Jugoslavija. Ženske lahkoatletske gimna-stične vaje in igranje namiznega tenisa bo vsak četrtek od- 5 do 9 zvečer in ob nedeljah od 10 do 12 dopoldne v telovadnici deške okoliške sole v Celju. Prijateljice športa vabljene!
KranS
Plačujte naročnino za »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljub« in »Bogoljub« v naši podružnici v Kranju (Tiskovno društvo).
Slovesen pogreb g. župnika Gustava bchitirerja.
V četrtek dopoldne sc ie zbralo vrh Gašteiskega klanca nad Kranjem mnogo ljudi iz Kranja, Brega, Stražlšča, Šmartneča in od drugod, da spremilo g. zlatomašnika Schiffrerja na njegovi poslednji poti. Mnogo ljudi ga je spremilo že od doma na Bregu, kjer so mu pevci zapeli pesem, proden so ga odnesli od hišice, kjer ježivel skoro 20 let svoje skromno življenje. Tokrat se je porosilo marsikatero oko. saj je bil g. Gustav znan kot dober blag mož, znano pa je bilo tudi njegovo tiho, žrtev polno življenie. Od Gašteiskega klanca do cerkve sv Martina ga jc spremljalo tudi veliko število g. duhovnikov, ki so zatem Deli v cerkvi psalme za pokojnikom. Zanj so bile darovane od pol desete do enajste ure štiri sv maše, slovesno sv. mašo zadušmco pa ie daroval g. dekan Matija Škrbec ob številni asistenci Pred glavno sv. mašo je govoril g. dekan o življenju pokojnika, omenjal njegovo delo, saj ie tudi v pokom delal, dasi bolj tiho, vendar tudi tako delo rodi uspehe, bi! je tudi vedno dober, pobožen duhovnik Po slovesni sv. maši so zapeli pevci »Zbogom, ti priiateii mili -, zatem pa sc je razvil do njegovega groba dolg sprevod, v katerem |e bilo 22 g. duhovnikov. Pogrebne molitve je vodil g. dekan Šrbec. Ob odprtem grobu so mu pevci zapeli ■.Blagor mu, ki se spočije«, nato pa so začeli sipati cvetje in prst na krsto, ljudje so se začeli razhajati na svoje domove z lepim spominom na blagega
pokomika.	_	, ....
Prosvetno društvo v Preddvoru bo priredilo v nedeljo 17 oktobra popoldne v svojem^ domu narodno igro v petih dejanjih ■ Zlrjnrog-. Dejanje igre sc vrši v Trcnli pod Triglavom v 17. stoletju.
Speti
Ali Ljubljana — ali Split.. •?
Še dobra dva dni, pa imamo zopet na zelenem travniku gigantsko borbo za točke, kdo bo močnejši, ali sinovi naših planin, ali oni našega dalmatinskega morja?..
Naši fantje se nahajajo v izborili kondiciji, in upamo, da bomo lahko v nedeljo vsi nanje ponosni. Ostane odjnto samo še vprašanje desnega halfa, katerega igra naš Slapar, — na potu okre vanja je, — in upamo, da ga v nedeljo že vidimo ua igrišču v borbi za točke s Hajdukom!
Kaj pa Hajduk? Hajduk ima enajstorico hitrih in požrtvovalnih igralcev, ki od začetka do konca ne popustijo. V vseh linijah imajo enakovredno in dobro zasedbo. Predvaja lepo konibinacijsko igro v polju, a |>red golom ima kar vseh pet dobrih napadalcev-šuterjev' V ožji obrambi ima dobrega vratarja Culiča in kolosalna branilca Matošiča in Milutina, ki znata dobro varovati svoje svetišče Srednja linija Marušid, Purišič in Bakotič mnogo pomaga napadu kljub temu da je njihov napad sam na sebi dovolj ofenziven. Daje lepe predložke iu drži dobro zvezo med napadom in obrambo Napadalni kvintet ima lepo konibinacijsko igro p točnim podajanjem in s svojimi hitrimi prodori ogroža vedno nasprotnikova vrata, Jukič je hitro in zelo prodorno krilo in je vedno v ognju zaradi svojega soseda Leinešiča na desni zvezi, ki ga zalaga s krasnimi pasovi, in to zaradi tega. da je žoga vedno pred nasprotnim golom. Lemešič sam nam je dovolj poznan kot dober strelec in kom-binator ter je že velikokrat zastopal našo barve kot reprezentant v različnih mednarodnih srečanjih. Ves napad pa vodi mladi, a zelo hitri Ma-
Slovenshi motorizem
Dandanes ni moderne države brez motorizma. G. Rupena, poslevodeči Činitelj agilne Motosekcije 2SK Hermes, nam je povedal razne novosti in zanimive načrte te važne sprotne panoge.
iVfolo Hermes in drugi klubi delujemo s skromnimi sredstvi, a dosegamo kljub temu zelo lepe uspehe. Že spomladi sla naša vozača v Zagrebu dosegla odlične gorske uspehe, in sicer je Ljubljančan Dušan Breznik zmagal v kategoriji 250 cem, a Tržačan Kovačič Drago je postavil s 500 ccm najboljši čas dneva. Na prvi letošnji nacionalni dirki v zaprtem dirkališču v Zagrebu so se pojavili naši fantje s 13 motorji in |iosebno mlada garda je odnesla lepo število nagradnih vencev. Odlikovali so se posebno Skaberne Peter, Kavčič Virgil in Gabrou Zlatko, Višek letošnjega uspeha nam je pokazal »Loteči Kranjec . Starič na zadnji mednarodni dirki v Zagrebu, kjer jo s skromnim motorjem rušil dosedanje rekorde iu bil za sekundo za svetovnim mojstrom Angležem W. C. Bullerjem. Borba je bila sijajna, in vsa tisofglava množica je s ponosom ugotovila, da imamo v našem narodu kvalitetne vozače, ki so celo z daleč manjvrednim strojem dostojni nasprotniki najmočnejšim tujcem, ki so že od domačih tovarn opremljeni s takimi motorji, katerih so v prodaji sploh ne dobi.
Kaj pa z uspehi?
Ne smemo biti zadovoljni z uspehi izbranih in požrtvovalnih poedincev, ker nam ni glavni namen loviti rekorde, temveč, da ta nekoč zaničevani motorizem uvedemo med najširše plasti naroda, da postane lako splošno koristno, a obenem dobro obrambno sredstvo.
Gre n a bolje.
Doslej sta nas podpirala samo gg. ban in župan; v poslednjih dneh so se pa tudi centralni činitelji zavzeli za to športno panogo. Odprava davka na luksus, znižanje uvozne carine in pocenitev kuriva bodo mnogo pripomogli, da bodo tudi srednji sloji začeli gojiti ta lepi in jiotrebni šport. V Ljubljani vidimo ravno zadnje leto, da se je občinstvo pričelo izredno zanimali za motorizem ter poseča vse moto-športne prireditve in sc nadejamo lepega uspeha ob letošnji dirki na Ljubljanski grad, katere pokroviteljstvo je prevzel predsednik mestne občine g. dr. Adlešic.
Dirke t ta Ljubljanski grad in druge gorske
dirke.
Dirke na Ljubljanski grad imenujemo Seuni-gov memorial v spomin na pokojnega Staneta.
Za izpopolnitev in preizkušnjo vozača je vijugasta in bregovita proga najboljše merilo zmožnosti in odlična šola, da paz,i na razne nevarnosti in gleda, da čim prej doseže cilj. Tu se vzgajajo vsestransko spretni vozači in preizkušajo dobro opremljene stroje, ki se sicer rabijo v cestnem prometu. Na zaprtem dirkališču so stroji •»•sfrizi-ratiK, da so čim lažji za ravninsko brzino, ki zahteva od specialnega stroja skoraj več napora kot od vozača Pri gorski dirki pa trpi vozač več kakor slroj zaradi večje nevarnosti. Gorske dirke so za praktično življenje in narodno obrambne namene daleč bolj koristne kot one v zaprtih dirkališčih, ki nam - vzgajajo dobre mehanike in preizkušajo odpornost motorjev. Posebnost na zaprtem dirkališču so pa ■ Dirt Trnek vožnje, o katerih bomo govorili spomladi.
Kako je v drugih meslilt naše driave?
Delajo, pridno delajo. Agilni so Mariborčani in prav posebno Zagrebčani, ki bodo imeli lelos
min mi miniti f u ti in iihi—i—»■nnMii
Trbovlje
V postu, molku in zatajevanju so prebili zadnjo soboto naši nacionalisti, menda šli tudi ob osmih zvečer spat in premišljevat o svojem nesebičnem patriotizem. Tako bi sodil iz dopisa v nedeljskem »Jutru«, ki ni srečno, če se ne obregne ob naše prireditve. Pa časi, ko so sami imeli monopol na take stvari, so minili.
Zvočni kino Društveni dom igra v soboto in nedeljo veselo igro »Cvetje iz Nicc V glavni vlogi slavna pevka Erna Sack.
Jesenice
Kino Krekov dom otvarja danes jeseusko kino sezono z izredno izbranim sporedom, v preurejenih prostorih. 0,1 18.45 do 10.45 koncert godbe KPD pred domom, ob 20. uri galu kino predstava
premiera velefilma »Samostanski loverf (Der Klosterjager) lilm po velikem znamenitem romanu Ludvika Ganghoferja. Film dobrote, zvestobe, požrtvovalnosti, zdravega humorja ild. Ta roman je izšel kot podlistek v našem listu. Film, ki si Ca naj vsak ogloda! Za dodalek se po Olj film in tednik. Priporoča se rezervirati vstopnice.
tošič lil, ki se odlikuje s točnim pregledom igre, dirigira dani situaciji primerno in ga celo primerjajo Moši, ker je zelo dober strelec, in to i/ vsake še tako težke situacije. Sedaj ga je vzel s seboj celo še zvezni kapitan v Prago iu mi Poljsko kot rezervo! Na levi debutira Radovni-kovič, ki je zelo nevaren s svojimi solo-akcijami. Na koncu nam preostane še matador celotnega moštva Kragič, dolgoletni reprezentant, eden naj boljših strelcev v državi, ki so znajde povsod, pit najsi bo še tako težka situacija. Toda njemu gre samo za končni cilj — gol! 11 koncu naj omenimc še lo, da Hajduku zelo veliko pripomore njihova kolosalno razvila telesna konstitucija!
Naše slovenske reprezentance pa pozivamo, da naj zaigrajo z vso požrtvovalnostjo in elanom ter naj v teh devetdeset minut vložijo vse svoje sile, vse znanje in njihovo delo ter trud bosta kronana z dvema pikama, kateri več kot potrebujemo
Igralci sami naj narede debelo črto na izjavo igralca Kragiča iu njegovih sodrugov ( Politiku-od srede 13. oktobra), da v Ljubljani še nikoli ni izgubil Hajduk, pa tudi v nedeljo no bo!
Od športnega občinstva pa pričakujemo, da poseti tekmo v kar največjem številu, da s tem pripomore klubu moralno in materialno oporo, j<atere je več kol potreben! Saj živi samo od bore podpore svojih vnetih kibicev in še to oii plačanih vstopnic!
V nedeljo pohitite vsi na igriMr SK Ljubljane ob Tiirševi cesti Tekma se ho vršila ob vsakem vremenu z začetkom ob 15.15.
že četrto večjo prireditev, ki bo 7. novembra kot gorska dirka v bregovjti Vončinini ulici mesta Zagreba. — Za naš Ljubljanski grad in za pomlad se nam iz drugih mest že sedaj obetajo mnogi konkurenti!
Kaj pravi športnik o t+eningu in koncentraciji
Znani nizozemski športni delavec Karel Lotsy je o priliki svojega predavanja v Curihu povedal zelo zanimive stari o športu, zlasti o nizozemskem. Tako ;e med drugim povedal svoje mnenje
o vrhunškem športu, ki se mu zdi potreben. On je namreč primerjal šj>ort s svinčnikom. Konica (vrh) je elita med športno mladino vsake države, les (okrog svinčnika), pravi dalje, smo pa mi vsi Vse spada skupaj, eno kot drugo samo za sebe ni uporabno. Nogomet rabi močno državno reprezentanco. Ves denar, ki se porabi za treninge in izvežbanje igralcev, bo bogato povrnjen. Dohodki naraščajo, navdušenje pa mobilizira mladino. Odkar podirata Rie Masten-brock in Willie den Onder svetovne rekorde v plavanju, nimamo na Nizozemskem dovolj vode, da bi zadovoljili vse one, ki hočejo [>lavati, tako pravi Lotsy dalje.
Misli morajo biti zbrane in potem bo šlo tudi pri športu bolje. Tako je namreč tudi v našem vsakdanjem življenju. In to je tudi tajnost uspehov nizozemske nogometne reprezentance. 110 predavanj pri vseh klubih in na vseh koncih in krajih svoje domovine je ime! Lotsy, preden je prepričal vodstvo in klube o potrebi duševnega treninga in koncentracije. V najožjem sodelovanju s časopisjem je omenjeni športni delavec napravil popolen preobrat v tem pogledu in dosegel, da je nizozemska državna enajstorica dosegla tako stopnjo.
Duševni trening in koncentracija ni nikak nesmisel, tudi ne kaka Lotsy-jeva iznajdba, temveč načrtno delo naravnega pojava. Da se doseže maksimalni uspeh, je treba vse napraviti in se popolnoma osredotočiti v svojo nalogo, Trenirati se pravi vse svoje notranje sile zbrati ter jih usmeriti v določen cilj, in sicer iz prepričanja in iz ljubezni. Čim večja jc koncentracija, tem holjši bo uspeh. Duševnost jc prešla v moštvo, se dostikrat sliši. Kaj pa jc prav za prav to? Največja, skrajna koncentracija in iz notranje napetosti se rode vrhunski uspehi Lahko ure in ure dolgo treniramo in vendar nismo pravilno trenirali, če so našo misli drugod. Samo nekaj primerov, ki potrjujejo duševni trening:
Ko je bil Lotsy še predsednik kluba, jc vsak teden pisal svojim igralcem po dve pismi. Eno pismo jc obravnavalo tekmo pretekle nedelje, drugo pa je bilo namenjeno srečanju naslednje nedelje Kaj je hotel s tem doseči? Učenci so sc morali na svojo nalogo pripraviti, koncentrirati.
Pict Moeskops se je peljal v Pariz na svetovno prvenstvo sprinterjev. L'Auto« ni pripisoval starajočemu 6e možu nobenih uspehov več. Toda on je šel trenirat, je preteke! par krogov in se usedel. Gledal je in je hote! biti zraven z vso dušo in se koncentriral. In ta mož je dobil svetovno prvenstvo že petič.
Romain Ghyssels je velja! za favorita pri svetovnem cestnem kolesarskem prvenstvu v Rimu. Dva tedna prej se je peljal k morju na odpočitek. To ie bila napaka, kajti njegove misli so bile daleč od športa. In posledica? Prvenstvo je zgubil.
Poročnik C. F. Pahud (Nizozemska) je zmagal lela 1928 in leta 1932 na Olimpijskih igrah v vsestranski preizkušnji konjskih dirk. Ko se je vrni! na Nizozemsko, sn ga vprašali, kaj vse je videl v Los Angeles-u. »Nič,« je odvrnil. Bil je samo pri svojem konju ler se je koncentriral za naloge, ki so ga čakale pri tekmah.
In še več takih slučajev je navedel ta 44-letni športnik, ki |e dosegel na Nizozemskem na športnem polju velike uspehe. Uživa pa tudi polno zaupanje svojih športnikov, katere vodi do vedno večjih uspehov.
Ulrl *Motol:l>iba Ilirijo r Vrst. V solmi u in nedeljo dne 23. ozir. 24. t. m. priredi MK Ilirija izlet svojih članov in njih goslov v Trsi. Odhod i/. Ljubljane ho v pohoto oli 11, povralek pn v nedeljo zvečer. Ker hodo prijavo /m tu izlet kmalu zaključene, pozi varno Interesente, da ne eim prej prijavijo v tajništvu kluba Miš Ilirije, Miklošičeva eesta 15, telefon S0.fi«, kjer se dobo vmi nadaljnja pojasnilu.
S K nra/lka. V nedeljo 17. I. m. igramo proli SK" Amater v Trbovljah v sledeči postavi: Mani. Boltuuzer, Trobovšek, 1'snik. Žagar, Pipan, Kožnimi. Itone, Bizjak, Bežali, Ocslrin, Vili. Vsi Imenovani dvignile opremo v soboto nn igrišču med f> dn ti pop.
Xu kolodvoru hodile ločno ob 13. Načelnik.
SK Slovan llrevi ob 20 redili sestanek vseh no gometnšev \ gostilni K ruši č. (Ig. Poljak in Miklošič sigurno.
Molo — flemtCK poziva odbor ln članstvo lin si"-stimek danes — petek ob K loeno. Zadeva llrn.iskli dirka in dirka Zagreli 7. novmbrn. Podn.iCeluik.
S T h' Hntte. Pozivajo se vsi člani, dn se sigurno udeleže sest/nika. ki bo dre.vi oh ''n pri Bujen \ :i>no zaradi nedeljskega gostovanju v Mengšu, (ih pi.itn hu seja. Vsi Iu ločno.
Triperesna deteljica
Spisal M. Kuučič. — Ilustriral M. Sedcj.
Jožek in zijali
»Pri mi te jo! Primite jo!« je zakričal m pokazal 6 prstom na svojo opico.
Liud|e so začudeno obračali glave V Jožka, kakor da je znorel.
Jožka pa je presneto malo brigalo, kaj si ljudje mislijo o njem. Opica mu je tako prirastla k srcu, da jo za sve na svetu ne bi hotel dati nikomur.
Ves je vztrepetal ob mislih, da bi mu jo popihala v širni svet. Hitro kol veverica se je pognal s sedeža na sredo arene. Opici pa sta bili hitrejši od njega. Okusili sta za kratek čas zlato prostost iti prav nič ju ni mikalo, da bi jo takoj spet zamenjali za tisto grdo vrvico, ki sta iu imeli privezano okoli vratu. Spustili sta se v divji beg. Tekali 6ta vsevprek po areni in vriščali kot za stavo. Zaman so 6e trudili vsi štirje — Jožek. Nande in oba klovna — da bi ju ujeli. Prizor je bil tako smešen, da so se gledalci grohotali do solz.
H	Revolucija v gospodinjstvu
O	čisti in polira vse, vse ....
B	prava radost gospodinje in
B	postrežnice Novo pakovanje
Y	zelene škatlje. ZahteTajte povsod-
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *Mka beseda Din l*—j ienltovanjskl oglasi Din J —. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10*—. Malt oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska S mm »tooka petitno vrslica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloiiH znamko.
Širite »Slovenca«!
Službodobe
Stenotipistko
izvežbano, sprejme za 6 tednov notar v Ribnici.
Ključavničar, pomočnik
ki je dobro izvežban tudi kot vodni instalater, tudi za tople naprave, sprejme takoj Ivan Trillor, Bled.
Pletiljka
veSča stroja za jopico in nogavico, dobi mesto. — Anica škrabel, Dravska ul. S, Ljubljana.	(b)
Zaslužek
1000 dinarjev
ln tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem material prevzamem gotove Izdolke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 20.
H—^MaMMIMiSIggStS
P J^TjTv^.l^TTTT^t
Namočeno pclenovko
dobite pri I. Buzzolini, Lingarjeva ul. na Skotijo
žalostno vest, da nas bolezni naša nad vse
+ Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo je danes ob 5 zjutraj zapustila po mučni ljubljena mama, stara mama itd., gospa
Marija Celarc roj. Vehar
v 58. letu starosti, previdena s sv. zakramenti. — Pogreb bo v soboto ob 16 iz hiše žalosti Rožna dol. c. III. št. 5 na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 14. oktobra 1937.
Žalujoči rodbini C e I a r e , G o I u h.
Danes posiednjiSl Duhovito zabavno minsko delo
Dragoceni poljub
v glavnin vlogah Liane Hald, ivan Petrovi«, Haus itioser Tneo Linarun, Heme fitinmann. Glasba hooert Stola.
		g	11	
Vesela glasbena komedlla
Mali pomorščak
s priljubljeno malo SH1KLEY TEMPLE
TEL. 21-24
MATICA
Nepozabni fllm lz iivllenla nesakonske matere v zicalu danasnle dobe!
Pota Iiubezni
Irena EioMer Predstava danes samo ob 16. on, obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta.
,(PAjuUha*x. 06:16.,19.n« 21." W
Antikvariat
»Umetnost« Ant. Demšar Ljubljana, Mestni trg 17. Nakup in prodaja starin.
la. orehe
cole. letošnje. 60 kg 225 din. la jedrca liela., 10 kg 156 din — franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(i)
Platno za rjuhe
kapne, blazine, prte, namizne garniture, brisače, Ima največjo Izbiro nova trgovina Goričar, Sv. Petra cesta 30.	(1)
Prilika ugodnega nakupa
trenehkotov, hubertusov, oblek itd, Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
Trgovsko hišo
s skladiščem, na glavnem trgu v Kočevju, prodam takoj. Natančnejše se Izve pri gospe Nanl Honig mann, Kočevje št. 76. (p
Tristanovanjska vila
enonadstropna, z, garažo ln vrtom, v Ljubljani, se zaradi selitve takoj in zelo ugodno proda. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Knjižice« št. 16495
Denar
Vrednostne papirje
vseb vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 31-bi
Ugodna prilika!
Zaradi selitve prodam ali oddam v najem lepo eno-nadstropno hišo s trgovino, trafiko in gostilno, gospodarskim poslopjem in skladiščem na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16523.	(p)
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnov-CuJe po najbolj«) cen) In takojšnjemu Izplačilu — I z p o s I u j e vse bančne denarne, kreditne ln blagovne posle najkulantoeje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. ag. bančnih poslov
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10.
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje
HRANILNE VLOGE
bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni cent
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 15. oktobra: 11 Šolska ura: Letanje po zraku v naravi in pri ljudeh (g. Miroslav Zor) — 12 Slovenski biseri (plošče) — 12.15 Vremo, poročila —, 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Dola Cajkovskega (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Ženska ura: Slovenska žena v leposlovju (gdč. Anica Lebnrjevn) —, 18.20 Havajske pesmi (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Loben) — i9 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.110 Nac. ura: Mesečni kulturni pregled 19.50 Zanimivosti — 20 Harmonika šolo, g. Rudolf Pilih - 20.45 Charpentier: Vtisi iz Italije (plošče) 21 Pregled evetovne klavirske literature: A. Počctni-ki klavirske glasbe: Angleški virginaiisti: Williani I»yrd OM6 1623), .lohu Buli (1563-1628); Orlaudo Gib-bons (1583-1625); Thomus A. Arne (1710-1778). Predava in izvaja na klavirju g. prof. L. M. Škerjanc — 23 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče.
Dragi programi t
Petek, 15. okt.: Belgrad L: 20 Zagreb, 20.30 Igra, 31 Narodne pesmi — Belgrad II.: 7.15, 13.15, 19.15 in 33.15 Glasbeni program, 13.45 Jugoslovanska Madeira (dr. Lin bo Perkovič) — Zagreb: 20 Kolaričeve skladbe, 20.30 Klavir, 21 Odlomki iz operete «Pri treh mladenkah«, 21.30 Mandoline — Dunaj: 20 Igra, 22.2« Dunajski simfoniki — Budimpešta. 19 Madžarske narodne — 20 terarni večer. 22 Plošče, 23.05 Jazz — Trst,-Milan: 17.15 Violončelo. 21 Igra, 22.15 Orgle - Rim-Bari: 31 Igra, nato plesna glasba — Praga: 20.15 Igra, 30.55 Orkestralni koncert. — Varšana: 20 Pester koncert, 31 Poljska glasba _ Berlin-Koln-Frankf urt-S tuttgart-Mona-kovn: 20 Koncert združenih radijskih orkestrov — Kri. nigsberg: 20 Orkester in solisti — Hamburg: 19.30 Ber-linski filharmonični orkester — Vratislava: 19.10 Gled. orkester — lApsko: 30.10 Komorni koncert
Kupimoj
Pisalni stroj
malo rabljen, kupim ta koj. Ogrinc,' Jernejeva 47
Kupimo
večje množine suhih bukovih plohov debeline 40. 60, 70 in 80 cm, kakor tudi bukove hlode v debelinah nad 30 cm. Ponudbe je staviti tvrdUi
Remec - Co.
tovarna upognjenega
pohištva Duplica — Kamnik
II
Pohištvo
i
Več spalnic
vezanih, orehovo polltira-nlh, s petletno garancijo, po 6800 din nudi Malen-fiek, Dravlje, Slepi Janez.
Naš iskreno ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Ivan Košir
trgovec, posestnik in predsednik Okrajne hranilnice
je danes, 14. oktobra zjutraj, previden s tolažili sv. vere za vedno zatisnil svoje trudne oči,
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 16. oklobra ob pol štirih pop. iz hiše žalosti, Mestni trg 1. Prosimo tihega sožalja!
Školja Loka, dne 14. oktobra 1937.
V globoki žalosti rodbine Košir, dr. Gorjanc, dr. Gantar.
+
Okrajna hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v škofji Loki
javlja tužno vest, da je njen soustanovitelj in predsednik, gospod
Ivan Košir
trgovec in posestnik
danes po daljši bolezni nenadoma umrl.
Blagopokojnik, ki je bil od vsega početka nepretrgoma član načelstva, si je pridobil za zavod neminljivih zaslug.
Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v soboto, 16. t. m. ob 15.30 v Škofji Loki iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Slava njegovemu spominu!
Škofja Lok a, dne 14. oktobra 1937.
Načelstvo in nadzorstvo
Agnes GOnther:
117
Dušica - Rožamarija
Mart 6trese svojo butico ter reče: »Ne, gospod grof!« Potem pokaže proti oknu, kjer je skozi nakopičene oblačne plasti prodrl sončni žarek in pravkar zažarela mavrica. V Alartovem obrazu 6e je zasvetilo. Nato je odšel.
Harro pa se je vrgel na hlapčevsko posteljo. Medtem se je sonce znova skrilo, dež lije in zabriše vsako sled v gozdu, tudi sledi onih, ki so elanes hodili po rimskem travniku. Harro 6e je iztegnil, kar ntu že samo ob sebi dobro de.
Tamle stoji Martov vrč z vodo Nastavi ga na svoja izsušena usta in se loti suhega kruha, da se malce okrepi Niti misliti ne more več. Mukoma požveče malo črnega kruha. Odkar je zobal češnje v dvoranici gozdne hišice, ni ničesar več použil. Potem se vnovič iztegne po Martovi nostel|i. Kakor 6trela mu obšine dušo groza! zdaj... tamle onstran v slavnostni dvorani... Kri mu zaliva srce! Ne misliti nc misliti! Rajši jesti, kot poprej, in se iztegniti! Toda divje, črne misli ga vznemirjajo. Njegova slikovita domišljija, ki nm je sicer olepšavala življenje, ga strahovito trpinči. Prikazuje mu 6totero prizorov, od katerih je drug gro-zotnejši od drugega. Slavnostno dvorano, belo postavo. ozko krvavo progo, ki pronica iz belih prs! Za temi prizori opreza obup!
Nekam se mora zateči njegova duša — kamorkoli. Harro se nemirno izprehaja po tesni sobici. Potem se skrije v skrajni kotiček, da ne vidi ničesar od zunanjega sveta, ne oblakov ne gozdov ter skrije obraz v svoje dlani.
Zdajci — ali se ga ni nekaj dotaknilo — prav lahno, kakor najnežnejše roke? V srcu mu je, kot bi ee ulil nanj zlat curek. Harro dvigne glavo. toda eoba je — prazna! Zunaj dolgočasno lije dež. In vendar je bil nekdo hi! Oa je li obiskala blažena duša, preden ie odplavala? Harro prisluškuje, toda ne 6liši nikakih prihajajočih korakov.
In zopet se ga polašča groza ... Nad njim se oglašajo m grulijo golobje in plahutajo s peruti Okoli njega frfota bojazen s svojimi velikanskimi črnimi krili. Kako dolgo vendar to traja! Vrže se na tla, na svoj obraz! In še enkrat ta zlati curek... Znova se ga dotakne nekaj nevidnega!
Hipoma se je zlomila njegova trma. Harro leži na kolenih in dviga roke. Oči eo mu zaprte, da 6e more zbrati duša v svoji hišici.
»Ti, ti, — če me slišiš... Usmili se. usmili se! Ne odvzemi mi je! Ne tako.. . Oče v nebe*tl... Oče!"	-
Zlat val je zajel njegovo dušo! »Oče, hočem ti služiti, z vsem kar imam.« je zastokal. »Z vsem.«
Oh. kako joka. kako drhte njegove rame. kako se stresa njegovo telo! In solze so splaknile peklensko grozo raz negovo dušo.
Kar zasliši po stopnicah bližajoče se korake. Mart! Bled je ko stena.
Gospa živi, gospod grof!«
Harro se dvigne, toda hlapec ga mora podpreti.
»Mart. moj zvesti Mart!« Toda ta molči in vede 6vojega gospoda previdno po strmih stoj> nicah navzdol. Poleg kneza 6e je pojavil mlad, či6to izpremenjen mož!
»Ne zdaj ne sme nihče k bolnici! O vsaki izpremeinbi vas bomo nemudoma obvestili.«
Nato je pridrdral voz, na katerem sedi orožnik. Hipoma se spominja besed Rožamarije. Prišli so gosjxxlie od sodnije. Povedli 50 jih v atelje in tudi bledi Allred. katerega ie iresla mrzlica, se je moral prikazati Toda grof Thorstein in mladi grof Brandenstein ne vesta izpovedati nič posebnega. Knez pa meni;
»V posledniem času se je pojavilo več divjih lovcev. Od moiih liudi gotovo nihče ni streljal. Tudi se še ni bilo toliko zmračilo, da bi bil mogel kdo zamenjati 6 srno mojo visoko, belo oblečeno hčer«
»Srniak je pridrvel mimo in brž nato je počil strel. Morda je bil kak nezrel lant, ki šc ne zna
ravnati z orožjem.« To je vse, kar ve povedati Harro.
Tudi Alfred ni mogel ničesar več izslediti, čeprav je nemudoma vse pregledal v smeri, iz katere je priletela krogla. In ta strašni dež je vsako 6led zabrisal.
»In gospa kneginja?«
Toda ta ni zmožna, da bi jo mogli zaslišali in knez vzklikne nevoljno:
»Od mojih ljudi ni mogel nihče biti,.. Prosim vas, gospodje, da teh ne vznemirjate!«
Sodnik je nekam ozlovoljen ter odgovori: »Mi še ne vemo. v katero smer nas ho vodila preiskava!« Z besedami:
»Bomo še prišli,« so se gospodje poslovili.
Kar obvisijo Harrove oči na Alfredu, ki je pepelnobied v obraz in 6e ves trese.
»Kakšni ste videti! Mart naj vas spravi v posteljo... Kar ste mi dobrega storili v pretekli noči. vam ne pozabim nikdar. — nikdar! Ako bi vas ne bilo, bi bili dospeli prepozno in tudi avta bi se ne bil domislil!«
»Toda Harro nikar ne govorite tako!« krikne Alfred ter krčevito zaihti. »Cemu ni zadelo mene? Zakaj ne mene?«
Knez ga osuplo pogleda.
»Kako si pa ti prišel prav na tisto mesto?«
Toda Harro odvede cmiahujočega Alfreda ter ga izroči Martu Nato še pošlje k njemu zdravnika. Ko sta Harro in knez zopet sama, 6ta si molče podala roke. 1 o noč je na Harrovo glavo padlo srebrno ivje
Kako leno minevajo jutranje ure, toda vsaka prinaša s 6eboj nove upe. Knez je malo zadremal, toda Harro si še ne upa odpočiti se, čeprav je neizrečeno utrujen. Strah ga je. da bi, ko se zbudi. .
2e se zgrinja mrak. megleeni deževni večer. V tetini sobi ]oka mali Henrik in kliče: »Mama.. Alo ..« Začet je tako neutolažljivo ihteti. da je moral? Liza pri gospodu iskati pcmoči Harro se jc mukoma dvignil. Toda tudi to mora biti! Svo-
jega otroka še ni videl po povratku iz gozda. Ubogi otrok! Ko se sklanja nad njegovo posteljico, se Henrik pomiri ter vzklikne: »Alo« Toda otroško 6rčece še močno utriplje, da drhti mlado telesce.
»Alo, Alo!« Oba torej nista odšla in te nista pustila 6amega v tujem 6vetu. Harro ga nese na povojno blazinico in položi, kakor V6ak večer, 6vojo glavo poleg otroka. Toda danes ne posega malček po njegovih laseh, njegove velike modre oči se upirajo nanj in brž zadoni: »Mama!«
Harra zalijejo solze in tudi otrok znova zajoka. Ječi le pritajeno in otožno, kajti mlada duša je utrujena. Harro ga zavije v njegovo odejico, ga vzame v svoje naročje ter ga nosi po sobi sem in tja. kot je nekoč nosil dušico. Medtem je Henrik zaspal.
Nato obišče Harro Alfreda. Videti je 6trašen in čuden. Harro ga ogovori: v »Alfred, -kaj je z vami? Tresete se kakor trepetlika!«
»Kako neizmerno sem vam hvaležen, da ste me obdržali pri vas! Ne bom vas dolgo nadlegoval. Hipno se ne morem vrniti v Brauneck. navdaja me še prevelika groza pred tem 6tarim gradom.«
»Ne, takšni se nikakor ne smete vrniti! Ostanite v postelji! Ne upirajte se!« Harro mu položi roko na ramo:
»Ne, nikar se ne vznemirjajte! Vi ostanete pri meni in mir besedi! Včeraj ste spričo svojih 6labih moči preveč delali. Bomo že poskrbeli da znova okrevate in potem boste 6meli strgati barve!«
Velike solze so 6e ulile po Alfredovih licih.
»Oh. čemu nisem stopil jaz za korak naprej!«
V Braunecku in po vseh gozdarskih hišah so zasliševali gozdarje. Vsi so bili v gozdu, vsi 60 nosili puško, ki se je skladala z najdenim nabojem. Dva 6ta celo prekoračila kos rimskega travnika ter sta slišala 6trel Nobeden ne more dokazati, da ni streljal, nobenemu pa tudi ni zlahka prisoditi lahkomiselnega strela. Pri vsem tem nili nista smela streljati in sta zelo vešča lovca, ki sta že delj ča6a v službi.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! čeč
izdajatelj: Ivan Rakovec
urednik: Viktor Cenfcič