Zavtošolo
NAŠ ČASOP1
1 I
najhitreje do cilja!
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
Leto XXVI, št. 251
Marec 1999
Junaki našega časa
Naš časopis in običajno tudi vsi drugi časopisi ne opisujejo mrtvih stvari, temveč Jivč ljudi. V časopisih so zmeraj junaki našega časa ali sedanjega trenutka. Najprej opisuje seveda vse tiste, ki se najbolj vidijo, ker je v naravi njihove službe ali funkcije, da jih ljudje opazijo. To so naši župani, občinski svetniki, občinski uradniki, poslanci, direktorji, različni kulturni delavci, nenazadnje šolniki, duhovniki ipd. Sem ter tja zaide na te strani tudi kakšen minister. Naj ne zamerijo, če sem koga pomembnega izpustil.
Nato so vsi tisti, kijih muči kakšna težava ali krivica, in se javno izpostavijo, da bi dosegli pravico ali da se njihova težava odpravi. Med te junake sodijo vsi tisti, ki daleč od oči in seveda daleč od srca skrbijo, da zadeve tečejo kolikor toliko normalno. Te dni je od/uga: tako je minil razlog za slabo voljo, če je bilo kje slabo spluženo ali pa sploh ni bilo spluženo. Razen nekaterih, ki dolgo pomnijo in si ostro zapomnijo zimske nevšečnosti, je sneg, ki skopni, zadnja misel, na katero se kdo spomni, ko ni več kupov snega. Spomladi, ko vse ozeleni, je pač prepozno za ocenjevanje umetniškega vtisa delovanja snežnih plugov. Pač pa je to ostalo kot strošek za ono prvo kategorijo junakov našega časa iz prvega odstavka, se pravi za župane, ki morajo plačati zimsko oranje.
Tokrat se spet spuščamo še v tretjo kategorijo "junakov ", v opisovanje, kaj vse se zgodi živemu, kadar pride v stik s policistom. Spet objavljamo kroniko dogodkov, kakor jo pišejo na vrhniški policijski postaji. Pred nekaj leti smo to Že objavljali - greh se pove, grešnik pa ne - in so se junaki iz zgodbic spoznali ter so kot "javni delavci" terjali svoje pravice oseb posebnega družbenega pomena. Zato smo prenehali. Seveda nočemo, da ti postanejo svetli vzori, saj ne gre za afirmacijo in hvalo podvigov junakov nočnih kronik, dejstvo pa ostaja, da se dogaja tudi to in da se to dogaja v resnici.
V marcu so glavne junakinje meseca predvsem ženske in matere, ki praznujejo. Uredništvo jim vošči za njihova praznika.
TONE JANEZIČ
SNEG DOBRODOŠEL ZA SMUČARJE
Na Ulovki usposobili zgornjo žičnico
Že skoraj cel februar deluje zgornja žičnica na Ulovki, katero je upravljalec IUV po požaru tudi popravil in usposobil, da sedaj ob obilici snega nemoteno obratuje. Tako smučišče I lovka deluje s polnim zamahom. Nekajdnevno lepo vreme z dosti snega je na smučišče pritegnilo kar veliko smučarjev. Kot pravijo upravljavci smučišča, so zelo zadovoljni z obiskom, saj je parkirišče vedno polno zasedeno. Tudi v času počitnic seje smučalo precej mladih, organiziranje bil tudi smučarski tečaj, katerega so se udeležili najmlajši smučarji. Če pa se bodo dobre snežne razmere nadaljevale, se bo tudi smučarska sezona kar precej podaljšala, na zadovoljstvo vseh. Zanimiv pogled na vlečnico, obilico snega, lepo vreme in na smučarje na smučišču Ulovka.
S.S.
SREČANJE V MOJI DEŽELI
Letos z rojaki v Polhovem Gradcu
Odbor za turizem pri KS Polhov Gradec je prijavil Polhov Gradec na razpis natečaja za organizacijo zaključne prireditve v okviru Srečanja v moji deželi 1999, ki bo v nedeljo 4. 7. 1999.
Med šestimi kraji je bil izbran prav Polhov Gradec.
Prireditelji so Pograjcem izkazali veliko zaupanje, da so jih izbrali. Vendar jih zdaj čaka veliko dela.
Vabijo prav vse, da pomagajo po svojih močeh.
Vabljeni otroci, ki znajo marsikaj narediti, iznajdljivi študentje in druga mladina, starejši, tisti, ki so spretni pri izdelavi domačih ročnih izdelkov, člani turističnih društev Briše, Polhov Gradec, Veternik, gasilci, planinci, lovci, pevski zbori in vsi drugi. Kdor ne more drugače, naj daje moralno podporo.
Da so ljudje v Polhovem Gradcu za takšne prireditve dobri organizatorji, potrjujeta prvi izseljenski piknik v Polhovem Gradcu leta 1959 in drugi 4. julija 1960, katerega se je udeležilo približno 6000 ljudi.
Korajža velja! Če je ne bi imeli, se na ta razpis ne bi prijavili. Naj Polhov Gradec in njegove ljudi prireditev poveže v eno prijateljsko skupnost.
Skupna predstavitev barjanskih občin na sejmu Alpe Adria
Od torka 9. marca do nedelje 14. marca se bodo na sejmu ALPE -ADRIA-TURIZEM že tretjič zapored skupaj predstavile občine Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega zaledja (BOROVNICA. BREZOVICA, DOBROVA - POLHOV GRADEC, HORJUL, ICi. LOGATEC. ŠKOFLJICA in VRHNIKA).
Vsi. ki vas zanima prihodnost turizma na že omenjenem območju, sle vabljeni, da obiščete predstavitveni prostor omenjenih občin, še posebej v četrtek 11. 3. 1999 ob 17. uri, ko bo na vrsti kratek program in srečanje županov ter drugih zainteresiranih turističnih ponudnikov.
Vrhnika
Pet županov za skupno mizo
Pobuda SDS - zanimiva za vso Vrhniko
Kanal 2 - TV Vrhnika korak naprej
Srečanja s Prešernom
Ni ga čez domače občinstvo
strani 2 do 10
Dobrova - Polhov Gradec
Prvo sejo sveta so pospremili z razstavo Večina staršev za devetletko V Polhovem Gradcu bo Srečanje v moji deželi Razpodimo oblake in obudimo gradove Polhograjski orli
Prešernova proslava v Podsmreki
strani 11 do 14
Horjul
Iz Horjula čez Karpate v Ljubljano Planinci: Vzponi na vršace Štiri desetletja Krištofovega ustvarjanja Zima v nadlego in v veselje
strani 15 do 17
Borovnica
Županovo okno Kulturni praznik z godbo Konji so že v hlevu, bazen še bo Daljinsko ogrevanje Borovnice Društva na novem začetku
strani 18 do 23
Brezovica
Županova beseda Natečaj in gradovi kralja Matjaža Kako deluje občinski svet Kitajske specialitete na Brezovici Pustovanje na Rakitni Bobrčkov kotiček (II)
strani 24 do 28
Začasni novi prostori uredništva Našega časopisa
Obveščamo vas, da se bo sredi meseca marca uredništvo in novinar - sodelavec Našega časopisa Simon Seljak, začasno preselilo v pritličje stavbe "ČRNI OREL", Cankarjev trg 4, Vrhnika. Preselitev bo za določen čas, dokler se spodnji prostori v občinski stavbi na Tržaški cesti 1 ne bodo dokončno uredili.
Za razumevanje se vsem bralcem Našega časopisa zahvaljujemo.
Naslednja številka Našega časopisa izide 29. marca 1999, prispevke zanjo zbiramo do 20. marca 1999. To bo številka pred velikonočnimi prazniki, zato imate v njej priložnost voščiti svojim prijateljem.
Uredništvo NAŠ ČASOPIS
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Vrhnika na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika, št. 11/1 -skl-025/97 z dne 27. 10. 1997 in na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj (Ur. I. RS št. 24/ 92) razpisuje za leto 1999 podelitev občinskih priznanj
I.
PLAKETA PISATELJA IVANA CANKARJA ZA LETO 1999
1.
Občina Vrhnika bo v letu 1999 podelila tri plakete pisatelja Ivana Cankarja.
2.
Plaketa pisatelja Ivana Cankarja se podeli za dosežke trajnejšega pomena na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti.
3.
Plaketo lahko prejmejo:
■  pravne in fizične osebe za posebne zasluge na področju znanstvenega, kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja občine Vrhnika in za razvijanje in utrjevanje sodelovanja med Vrhniko in drugimi mesti; pravne in fizične osebe za reševanje človeških življenj, preprečevanju škode na premoženju ter za uspešno sodelovanje v drugih humanitarnih akeijah;
•  prijateljska, pobratena, druga mesta, tuja mesta, ustanove in posamezniki, tudi iz tujine, ki so zaslužni za gospodarski in družbeni razvoj občine Vrhnika.
Kandidate za plakelo lahko predlagajo pravne osebe društva zveze kulturnih društev in športnih organizaeij, druge družbene organizacije in politične stranke ter posamezniki.
Predlog za podelitev mora vsebovati:
ime in naslov predlagatelja
ime in priimek, naslov oz. zaposlitev kandidata
obrazložitev predloga z dokazili, ki so potrebna za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata.
Pisne predloge za plaketo je treba poslati do 25, 3. 1999 na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Tržaška 1. 1360 Vrhnika, s pripisom "za plaketo".
II.
PETKOVŠKOVA PRIZNANJA ZA LETO 1999
i.
Občina Vrhnika bo v letu 1999 podelila tri Petkovškova priznanja.
Petkovškovo priznanje se podeli za pomembne dosežke na področju ljubiteljske n poklicne kulturne ustvarjalnosti, in sicer za: aktivno sodelovanje v vseh družbenih okoljih v prid uveljavljanja pogojev za njen razvoj,
vsestransko in celovito razumevanje pomena kulturne dejavnosti, organizacijsko utrjevanje kulturnih društev, skupin. ZKD in ustvarjalnosti na vseh področjih povezovanja z Vrhniko,
vzpodbujanje, usmerjanje in organiziranje kulturnega življenja ter kulturne
dejavnosti, zlasti še med mladimi ljudmi in delavci,
uvajanje novih sodobnih vsebin in oblik kulturne dejavnosti.
celovito, stalno in dolgoročno načrtovanje kulturno-umetniškega delovanja.
kakovostno in množično rast v kulturnem delovanju,
pospeševanje kulturno ponudbe, pripravo in izvedbo različnih izobraževalnih
oblik.
celovito in vsebinsko poglobljeno obveščanje o kulturnem življenju in delovanju. .       * ." -
poglobljeno prizadevanje pri zbiranju, ohranjanju in urejanju dokumentacij o ljubiteljskem kulturnem gibanju.
3.
Petkovškovo priznanje lahko prejmejo:
kulturna društva tn skupine, poklicne organizacije, krajevne skupnosti, druga društva in organizacije ter posamezniki.
Kandidate za plaketo lahko predlagajo pravne osebe, društva, zveze kulturnih in športnih organizacij . druge družbene organizacije m politične stranke ter posamezniki.
Predlog za podelitev mora vsebovati:
ime in naslov predlagatelja
ime in priimek, naslov oz. zaposlitev kandidata
obrazložitev predloga z dokazili, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata.
Pisne predloge za Petkovškovo priznanje je treba poslati do 25. 3. 1999 na naslov:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Tržaška I, 1360 Vrhnika, s pripisom "za Petkovškovo priznanje".
III.
PRIZNANJE ZA PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1999
Občina Vrhnika bo v letu 1999 podelila dve priznanji za področje vzgoje in izobraževanja.
Priznanje za področje vzgoje in izobraževanja se podeli za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja.
3.
Priznanje lahko prejmejo:
- posamezniki in skupine za izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, dosežene z delom v vzgojno-izobraževalnih organizacijah z organiziranjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev,
- gospodarske firme, zavodi in društva za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju, ki so rezultat kolektivnega dela na področju občine Vrhnika.
Priznanja se podeli na osnovi naslednjih meril: A)Delo z otroki
1 uspešno pedagoško delo v osnovni šoli, glasbeni šoli in vzgojno-
izobraževalni organizaciji. 2. vodenje zunajšolske dejavnosti na šoli oziroma v vrtcu, 3 vidni uspehi, ki jih je delavec dosegel z učenci na šoli oziroma v VVO in
zunaj ustanov,
4. izvajanje uspešnejših novih oblik in metod dela z otroki. BlDelo v vzgojno-izobraževalnem zavodu
5. čas, ki gaje prebil pedagoški delavec v naši občini na področju vzgoje in izobraževanja.
6. skrb za uveljavljanje tovariških medsebojnih odnosov v kolektivu,
7. pripravljenost za redno strokovno, metodično in drugo izobraževanje ter pripravljenost posredovanja znanja drugim.
5.
Kandidate za priznanje lahko predlagajo pravne osebe, društva, druge družbene organizacije in politične stranke ter posamezniki.
Predlog za podelitev mora vsebovati.
ime in naslov predlagatelja
ime in priimek, naslov oz. zaposlitev kandidata
obrazložitev predloga z dokazili, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata.
Pisne predloge za priznanje je treba poslati do 25. 3. 1999 na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Tržaška 1. 1360 Vrhnika, s pripisom "za priznanje".
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
2. SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA
Imenovana delovna telesa
Druga seja občinskega sveta Vrhnika je bila v četrtek, 11. februarja v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer seje sveta stalno potekajo.
Nosilna točka dnevnega reda je bila obravnava delovnega gradiva "Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1999". To delovno gradivo je pripravila občinska uprava.
Svetniki, ki so sodelovali v razpravi, k samemu delovnemu gradivu niso imeli bistvenih pripomb, nekako pa so vsi pogrešali podatke o realizaciji proračuna za leto 1998, kar bi prineslo boljšo primerjavo z podatki odhodkov za leto 1999. Glede na to, da občinska uprava še ni mogla v popolnosti pripraviti realizacijo za leto 1998, je bilo svetnikom obljubljeno, da bodo to prejeli v čimkra-jšem času ter s tem omogočili boljšo in kvalitetnejšo razpravo v posameznih poslanskih skupinah političnih strank. Na koncu so svetniki izglasovali, da se delovno gradivo prekvalificira v osnutek "Odloka o proračunu občine Vrh-
nika za leto 1999" ter se ga posreduje v 30-dnevno javno obravnavo.
Ob osnutku proračuna za leto 1999 pa vam posredujemo nekaj zanimivih številk:
- proračun predvideva odhodkov za milijardo 737 milijonov tolarjev, kar pomeni dobrih 10 milijonov tolarjev primanjkljaja,
- največ naj bi se vložilo v objekte družbenih dejavnosti, 400 milijonov, seveda največ v zidavo šole - 260 milijonov, v začetno zidavo vrtca - 50 milijonov, obljuba referenduma za ureditev športnih površin na Logu 40 milijonov tolarjev,
- za izobraževanje je predvidenih nekaj manj kot 86 milijonov,
- za socialno varnost slabih 56 milijonov,
- za otroško varstvo pa skoraj 224 milijonov tolarjev,
- za kulturo 60 milijonov in za šport .34 milijonov tolarjev,
- največ pa bo vloženega v cestno gospodarstvo, in to malo več kol 363 milijonov tolarjev,
- za zdravstvo 8,5 milijona ter za kmetijstvo 19 milijonov tolarjev,
Na tradicionalnem sprejemu pri županu so bili (od leve): Anton Grudišek, Vinko Podbevšek, lioris Žerovnik in Stanko Kupš.
NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE
Sprejem za vrhniške duhovnike
Vrhniški župan Vinko Tomšič je v začetku februarja na tradicionalen vljudnostni sprejem povabil vrhniške duhovnike, ki delujejo na območju vrhniške občine. Sprejema so se udeležili vrhniški dekan Vinko Podbevšek, podlipski župnik Anton Gradišek in upokojeni župnik Stanko Kapš ter novi vrhniški kaplan Boris Zerovnik.
Takoj na začetku pogovora je župan poudaril, da v občini Vrhnika ni prijavljenih drugih verskih skupnosti razen katoliške, ki bi jih tudi povabil na sprejem in pogovor. Prav ti pogovori so postali že tradicionalni in predstavljajo nekakšno ustaljeno navado, kjer se lahko razčistijo in razrešijo problemi, ki se lahko nakopičijo preko leta. Teh problemov pa je iz leta v leto manj in odnosi med cerkvijo in občino so tradicionalno dobri.
Tako je v občinskem proračunu namenjeno nekaj sredstev za obnovo sakralnih objektov in za plačilo zavarovanja duhovnikov. Na koncu je župan še poudaril, da so prav duhovniki veliko pripomogli k duhovni oskrbi ljudi, katere so v zadnjem času vse bolj potrebni.
Prisotni so se županu zahvalili za vse razumevanje in za dobro sodelovanje med občino in cerkvijo. Še posebno so zadovoljni s financiranjem, saj je ta način eden izmed redkih med slovenskimi občinami. V lanskem letu je bila dokončana obnova cerkve na Kurenu, del sredstev je namenila država, del pa občina. Prav tako se je končala obnova cerkve v Podli-pi, kar bi moralo zadovoljiti vsaj eno generacijo. Ob tem je podlipski župnik pohvalil velik odziv krajanov, ki so s prostovoljnim delom veliko postorili.
Med razgovorom pa so duhovniki izpostavili še nekatere želje po nujni obnovi sakralnih objektov, ki so tudi zgodovinskega in spominskega pomena:
- župnijska cerkev je potrebna prenove strehe (vrednost je pet mio in se bo delalo v več letih, nekaj tudi letos),
- v cerkvi na Sv. Trojici naj bi sc dokončala obnova še drugega hodnika,
- tudi na cerkvi Sv. Lenarta je potrebna prenova strehe (predračun 1,6 mio),
- prenova stare šole v Ligojni pa se bo počasi dokončevala,
- v župnišče na Zaplani čimprej napeljati vode, .
- v Podlipi je želja po razširitvi pokopališča (zemljišče že odkupljeno ) ter ureditev lastninstva zemljišča, kjer je športno igrišče.
Glede na veliko prepotrebne obnove sakralnih objektov, ki pomeni tudi velika finančna sredstva, se bodo posamezne investicije odvijale več let. Večina sredstev bo prispevala cerkev, nekaj država ter nekaj občina. Župan je še povedal, da bodo določena sredstva za obnovo namenjena tudi v letošnjem proračunu in sicer nekaj čez 1 mio SIT, predvsem za obnovo strehe Sv. Trojice.
S.S.
- za dejavnost občinske uprave se predvideva 8.3 milijonov tolarjev, od tega 58 milijonov za plače delavcev in 10 milijonov za nadaljevanje obnove občinske stavbe,
- za dejavnost občinskih organov (svet, komisije, odbori, KS,...) pa naj bi šlo 57 milijonov, od tega 13 milijonov za plače funkcionarjev, za nagrade nepoklicnim funkcionarjem 8 milijonov, za izdajanje glasila Naš časopis 18 milijonov, za politične stranke 3 milijone in za krajevne skupnosti nekaj manj kot 10 milijonov.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kandidatov za imenovanje stalnih delov.iih teles občinskega sveta. Komisija je od političnih strank prejela predloge kandidatov za posamezna delovna telesa ter preverila, ali so bili predlogi pravilno vloženi. Delovna telesa so sestavljena iz petih članov in ker v občinskem svetu deluje tudi pet političnih strank, so svetniki predlagali v imenovanje sestave
teles, ki so iz vseh petih političnih strank. Tako so soglasno izvolili naslednje kandidate za posamezna delovna telesa občinskega sveta:
• Odbor za urejanje prostora in varstvo naravne in kulturne dediščine: predsednik Pavel Cascrman, člani: Tomaž. Grom, Igor Novljan. Štefan Skledar in Anton Škof.
• Statutarna komisija: predsednik Herman Bole, člani: Blaž Kovač, Jurij Petrač, Janko Skodlar in Zmago Solina.
• Nadzorni odbor: predsednik Bogdan dr. Glumac, doc., člani: Franci Dovč, Milan Jerman, Janez Pečar in Anton Šemrl.
• Odbor za ekologijo in infrastrukturo: predsednik Alojz Suha-dolc, člani: Helena Hren - Vencelj, Lojze Kos, Franc Gorenc in Primož Rus.
• Odbor za družbene dejavnosti: predsednik Vinko Bizjak, člani: France dr. Cukjati, Zoran Lončar, Mojca Šega Novak in Bojan Za-dravec.
S.S.
PROJEKT NAŠ ČASOPIS NAJ BI ŠE NAPREJ ZDRUŽEVAE OBBARJANSKE OBČINE
Pet županov za skupno mizo
Na pobudo vrhniškega župana Vinka Tomšiča so se za skupno mizo sestali župani občin, ki jih pokriva NAS ČASOPIS. Razgovora so se konec januarja udeležili še: Daniel Forluna. župan občine Horjul, Drago Stanovnik župan Brezovice, Alojz Močnik, župan Borovnice in Janez Oven, župan Dobrove -Polhovega Gradca.
Vsi so se strinjali, da se bodo delovno sestajali vsaj na vsake štiri mesece ter lako reševali skupne probleme ali pa si izmenjali izkus nje, ki jih vidijo in občutijo pri svojem vsakdanjem delu!
Kot rdečo nil prvega skupnega razgdvora po zadnjih volitvah pa so ocenili skupni projekt NAŠ ( ASO-PIS, ki izhaja za vseh pet občin in ga občani brezplačno prejemajo na svoje domove.
Poudarili so, da je prav projekt NAŠ ČASOPIS lahko za zgled, kako se lahko občine povezujejo med seboj in na ta način že tvorijo neko širšo regijo, kjer se lahko vidijo in uresničujejo skupni problemi in cilji. Pravglasilo NAŠ ČASOPIS pa da seje prijelo med občani in so ga v večini primerov že vzeli za svojega. Seveda so se tudi vsi strinjali, da gaje treba posodobili, predvsem na prvi strani je potrebno objavljati "udarne" občinske dogodke ter napovedovati, na katerih slranch so predstavljene posamezne občine. Pridobiti bi moral še več informacij o delovanju posameznih občinskih uprav, upravnih enot in seveda o delovanju občinskih svetov. Še bolj bi se morale predstavljati posamezne aktivne sredine, kjer bi spoznavali življenje ljudi.
Zupan Borovnice je tudi predlagal, da bi preko časopisa izvedli anketo, da bi ugotovili, kako je glasilo priljubljeno med ljudmi, kaj jih še zanima, koliko je bran in kakšne
informacije si krajani še želijo.
Tudi župan Horjula je povedal, da o časopisu do sedaj ni slišal kritik, kol občina pa morajo sedaj sami poskrbeti za čimboljše informiranje o začetnih delovanjih občine in o delu na novo izvoljenih svetnikov.
Drago Stanovnik pa je omenil, da je bilo dosedanje sodelovanje zelo dobro in da so v občini sami opravili anketo o branosti glasila (70% anketiranih seje pohvalno izrazilo o NC). Same občine v tej regiji pa so premajhne Za samostojno informiranje, zalo bi bil prav gotovo lak samostojen način še dražji. •Projekt NAS ČASOPIS pa naj bo vzgled še za nadaljnje povezovanje obbarjanskc regije.
Janez Oven, novi župan občine Dobrova - Polhov Gradec, pa je poudaril, da je i/, njihove občine pre-malo informacij in da bi bilo potrebno več naredili za dobro dopisniško mreŽO. Na časopis ni bilo večjih kritik, kar je lahko dvorezen meč, cc so ljudje tiho. Glede časopisa pa se bodo pogovorili na eni izmed občinskih jej sveta, zalo naj bi do aprila stanje ostalo tako, kot je. Predlagal je tudi, da bi informacije iz vseh občin strnili v manj strani časopisa, kar bi mogoče bralce bolj pritegnilo.
Tudi vrhniški župan je bil mnenja, da je časopis zaživel med občani in v sami regiji, ki se nekako oblikuje za izgled ostalim regijam v državi. Za časopis so se odločile posamezne občine s sklepi o sofinanciranju in odloku o izdajanju glasila za štiri občine. Prav sedaj pa je trenutek, da se v vseh petih občinah sc enkrat preveri in poenoti financiranje Našega časopisa, saj morajo bili računi čisti. Projekt pa se bo nadaljeval, s,aj je izhajanje Našega časopisa postalo že informativna nuinost.
S.S.
Zupani za isto mizo pri pogovoru a projektu NAŠ ČASOPIS (od leve): Janez Oven, Drago Stanovnik, Alojz Močnik, Sonja Keršmanc, Vinko Tomšič in Daniel Forluna.
SDS
Občinski odbor Vrhnika
Župan sprejel pisatelja Ivana Malavašiča
Župan Vrhnike Vinko Tomšič je v svojih prostorih sprejel Ivana Malavašiča, kije konec lanskega leta postal član Društva pisateljev. Sprejema seje udeležila tudi Marta Rijavec (Zveza kulturnih društev Vrhnika). V prijetnem razgovoru je župan Ivanu Malavašiču čestital ter mu zaželel še veliko plodnih pisateljskih let.
S.S.
UROBOROS
UROBOROS je naziv za starogrški mitološki emblem kače, zvite v krog, ki se zažira v lastni rep in pomeni: "Moj začetek je moj konec". Prispodoba je primerna za dogajanja v Ministrstvu za notranje ' JL^ zadeve, ki imajo te dni svoj epilog v Državnem zboru RS, ob obravnavi afere iS j^k Vič in Holmce in interpelaciji ministra
l^j^fl Bandlja.
Afera o kraji v brezcarinski prodajalni ^■■■^■■■b« na mejnem prehodu Vič leta 1991 in domnevne nepravilnosti in domnevni vojni zločin miličnikov v času osamosvajanja Slovenije seje začela na Ministrstvu za notranje zadeve. Nekdo v MNZ je z. določenim namenom najprej sprožil govorice, na podlagi govoric je kabinet ministra sproduciral dokument, ki je v veliki meri govorice potrjeval. Ko seje izkazalo, daje zadeva Vič sfab-ricirana, je bilo potrebno dodati novega goriva in poglobiti spor med policijo in vojsko. Ministrstvo je pripravilo na osnovi "pozitivistične metode", tj. materialnih papirjev, zaznamkov, video posnetkov dokument o domnevnih dogajanjih na Holmcu in ga poslalo na tožilstvo.
Kaj se dogaja na ministrstvu? Očitno je, daje med policisti veliko ljudi, ki so nezadovoljni z delom in dogajanji na policiji. Ob interpelaciji seje odprla še vrsta problemov, ki kažejo, daje stanje na MNZ v krizi in da nosi minister zanj subjektivno in objektivno odgovornost. Očitno je tudi, da v tem resorju notranji nadzor ne deluje, oziroma deluje le od nižjih stopenj navzdol. Sproženje govoric in nastanek obremenjujočih dokumentov je postalo sredstvo za notranje obračunavanje, za diskreditacijo vodilnih delavcev ministrstva, ki se ne strinjajo z ministrovo politiko vodenja institucije. Kača torej grize svoj lastni rep.
Ce odmislimo vzroke za nastanek afere in ozadje vseh dogajanj, smo lahko zaskrbljeni nad delovanjem institucije, ki naj bi bila varuh demokracije, skrbela za red v državi in spoštovanje zakonodaje. Stanje v MNZ odraža navzven tudi stanje v državi. Namesto skrbi za pravno varnost državljanov poskus omadeževanja osamosvojitvene vojne in njenih nosilcev z namenom diskreditacije posameznikov, pri čemer minister, kot izjavlja, ni o zadevah, ki so se dogajale v njegovem kabinetu nič vedel, nič videl in ni kriv. Komu je bilo to potrebno? Ozadje ni znano in niti ni tako pomembno, kot je pomembno, daje šla stvar "čez rob". Afera je odmevala v tujih medijih in tako naredila mednarodnem ugledu države veliko moralno škodo. Vprašljivo je pri tem tudi reagiranje Sveta za nacionalno varnost, ki je, namesto da bi posredoval in poskušal stvari umiriti, iskal zunanje sovražnike, tuje obveščevalne sile itd. Ni čudno, daje bilo zato najpogostejše vprašanje, naslovljeno na predsednika Vlade RS v Davosti:" Kaj se pa greste v Sloveniji?" Uroboros!
Helena Hren Vencelj
sms IIPUŠNIH SISTEMOV
NA VRHNIKI
POD tmUŠEVCO 14 TEL.:C06t) 751-005
rodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za:
- osebna vozila,
- mala dostavna vozila,
- kombije
Možnosti tudi montaže:
- športnih loncev,
- športnih okrasnih nastavkov.
, P°n j tor
15
Uradne ure 7 -
10 181 sre. :       12 - 18 čet   7   - 15 pet 12 - 18
sob    8 - 12
I       I roOHtuievt.0
5|
MM) CA
cn _____
CASERMAN PAVEL s.p.
VRTNARIJA 16 1360 VRHNIKA TEL: (061) 752-455
«; FAX: (061) 756-188
Pobuda, zanimiva za vso Vrhniko
Na zadnji seji občinskega sveta občine Vrhnika so svetniki Socialdemokratske stranke sprožili naslednjo pobudo:
Podpisani svetniki predlagamo, da se na naslednjo sejo občinskega sveta uvrsti problematika razpolaganja s prostorom, ki ga v osrednjem delu Vrhnike zaseda Ministrstvo za obrambo. Predlagamo, da strokovne službe občine Vrhnika pripravijo za občinski svet:
/. poročilo o stanju in dosedanjih pobudah za preselitev vojaške dejavnosti s področja Košae na področje Raskovea in za razrešitev vprašanj samskega domu, radarjev, vojaških stanovanj, vojaških objektov v prodaji, itd.;
2. predlog ukrepov in postopkov, ki bi v čimkrajšem času uspešno pripeljal do selitve vojaškega osebja in tehnike s področja Košac na področje Raskovea;
.?. predlog pristopa k urejanju tako pridobljenih novih površin.
Obrazložitev:
Ugotovitev, da je le pod pogojem selitve vojaških zmogljivosti s področja Košac možno Vrhniki
zagotoviti dolgoročno zaokrožen prostorski razvoj, je bila v Skupščini Občine Vrhnika prisotna že pred razpadom JLA. Po osamosvojitvi Slovenije so stekli pogovori s slovenskim Ministrstvom za obrambo, so pa ti pogovori kasneje zamrli. Obveščeni smo, da se Ministrstvo za obrambo pripravlja na večjo investicijo v vojaške objekte na področju Košac, kar bi dolgoročno ali celo za vedno lahko preprečilo razrešitev omenjenega prostorskega vprašanja. Na zadnji koordinaciji predsednikov političnih strank je bilo skupno ugotovljeno, da je omenjeni problem za Vrhniko trenutno najbolj pereč, ter je zato potrebno skupno in hitro ukrepanje.
Predlagamo torej, da se takoj obnovijo pogajanja z Ministrstvom za obrambo in da se najprej skuša preprečiti načrtovana vojaška vlaganja na področje Košac. Predlagamo tudi, da za pogajanja z Ministrstvom za obrambo pooblastimo Odbor za urejanje prostora ter varstva naravne in kulturne dediščine.
Svetniki SDS Vrhnika
Obvestilo za javnost
Časopis Demokracija je 1.1.2.99 na strani 5 objavil članek pod naslovom "Župan ni pripravljen na pogovore", ki pri vrhniškem županu g. Vinku Tomšič "ugotavlja" nepripravljenost za pogovore, pri socialdemokratskih svetnikih pa "veliko negodovanje" in " nezadovoljstvo", ker je župan dal pri izbiri podžupana prednost Slovenski ljudski stranki, čeprav ima ta stranka le tri, SDS pa pet svetnikov v občinskem svetu. To naj bi bil celo razlog, zaradi katerega naj bi svetniki SDS zahtevali sestanek s predsednikom SKD g. Lojzetom Peterletom.
Ker omenjeni članek navaja kar nekaj netočnosti in polresnic ter iz pomanjkljivih informacij nam neznanega izvora nehote ustvarja zelo škodljive medstrankarske nesporazume, za katere socialdemokrati zagotovo nismo zainteresirani, je OO SDS Vrhnika zaprosil uredništvo Demokracije, da objavi popravek. Ker do danes nismo prejeli nobenega zagotovila, da bo popravek ludi objavljen in ker volivci še vedno pričakujejo našo obrazložitev, javnosti sporočamo naslednje:
Občinski odbor SDS se ne strinja s člankom "Župan ni pripravljen na pogovore" (Demokracija, 13.2.99. stran 5), ki navaja vrsto netočnosti, in ki posamezne medstrankarske težave napihuje v pravo lokalno politično afero.
Članek sicer res izhaja iz dejanskega stanja razmerij izvoljenih svetnikov, kar omogoča logično razmišljanje o možnih koalicijskih povezavah pomladnih strank. Ne more pa se novinar že na osnovi tega tako samozavestno razpisati o občutkih svetnikov SDS, ne da bi svetnike o tem tudi povprašal. Ni res. da je SDS Vrhnika zase zahtevala podžupansko mesto in ni res. da je bilo med svetniki SDS veliko negodovanje in nezadovoljstvo, koje župan dal pri izbiri podžupana prednost kandidatu SLS. kot je to navedeno v članku.
Vrhnika ni tako daleč, da pisec članka ne bi mogel preveriti polresnic, ki mu jih je nekdo posredoval morda z namenom, da med pomladne stranke na Vrhniki vnese nezaupanje in razdor. In to prav v trenutku, ko seje med svetniki pokazala pripravljenost dogovarjanja in premagovanja nesporazumov.
Preseneča nas tudi izjava gospe Tovšakove, da kljub temu, da "s primerom še ni natančno seznanjena", ji je "znano", da so razmere na Vrhniki težavne, ker gre v veliki meri za osebne spore". Škoda, da ni navedla še priimkov in imen, kajti mi na Vrhniki smo bili doslej prepričani, da ne gre za "osebne spore", ampak za navadna politična razhajanja, ki pa so včasih res obremenjena tudi z nerazumevanjem in nezaupanjem.
za OO SDS Vrhnika Pavel Caserman
Poslanska klop št. 48
Ko so predlagatelji vložili interpelacijo o delu Mirka Bandlja, ministra za notranje zadeve, gotovo niso računali na uspeh, saj obtožbe v njej niso bile takšne, da bi zaradi njih minister moral oditi. Bil bi lo bolj del predvolilne igre, če se minister sam ne bi zapletel v afero Vič - Holmec. Mirko Bandelj, gotovo ni bil med slabšimi ministri v tej vladi, saj mu je treba priznati določene rezultate, kot je npr. sprejem novega zakona o varnosti v cestnem prometu. Usodno zanj je bilo to, kar je tudi izpostavljal kot enega svojih uspehov, namreč depolitizacija policije. Le zamislil si jo je nekoliko po svoje. Depolitizacija namreč ni to. da na nekaterih delovnih mestih v ministrstvu zamenjaš uniformirance s civili (praviloma člani svoje stranke) in premestiš "ideološko sporne" na nižja delovna mesta. To prinese zamere in prav to seje tudi zgodilo, žal na način, ki je naši državi in njenemu ugledu v svetu prinesel precej škode. Pri tem sploh ni bistveno, kako je bil minister vpleten, oziroma kaj je in kaj ni vedel. Bistveno je to, daje bila za notranje obračunavanje na ministrstvu izkoriščena izredno občutljiva tema in da so vanj bili vpleteni najožji ministrovi sodelavci. Ministru gre zameriti tudi to, daje reagiral prepočasi, pravzaprav šele na pritisk neposredno prizadetih koroških udeležencev osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Dovolj vzrokov torej, da seje 49 poslancev državnega zbora odločilo glasovati za interpelacijo. Druga možnost, glasovati proti in s tem dati ministru zaupnico, je bila za njih. v luči potvarjanja resnice o bitki za Holmec, nesprejemljiva. Resda bo svoje povedala še preiskovalna komisija (ali pa tudi ne?!), vendar dejstvu, da je minister objektivno odgovoren, ni mogoče ugovarjati.
Celotno dogajanje na ministrstvu za notranje zadeve na žalost korenini v vseobčem pojmovanju politike. V procesu tranzicije enostavno ni bilo vzpostavljenih učinkovitih vzvodov nadzora (ali pa je bila politična volja zavestno tako naravnana). Priča smo zato pravi fevdalizaciji posameznih resorjev, ki se spreminjajo v izpostave političnih strank. Nič čudnega torej ni, da so najbolj izpostavljena prav t.i. državotvorna ministrstva in pa tista, ki so "proračunsko težka". Pri tem pa se v borbi za trenutne politične korisli njbče ne vpraša, kaj pomeni to za državo, ki dolgoročno izgublja. Z njo paludi politiki, pa najsi bodo desni ali levi. koalicijski ali opozicijski.
Leon Gostiša
OBVESTILA LOKALNE RAZVOJNE KOALICIJE_
PREDSTAVITEV OBČIN LJUBLJANSKEGA BARJA IN NJEGOVEGA HRIBOVITEGA ZALEDJA NA SEJMU ALPE - ADRIA 1999
Od torka 9. marca do nedelje 14. marca se bodo na sejmu ALPL - ADRIA; TURIZEM že tretjič zapored skupaj predstavile občine Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega zaledja (BOROVNICA. BREZOVICA, DOBROVA - POLHOV GRADEC, HORJUL, IG, LOGATEC. ŠKOFLJICA in VRHNIKA). Vsi. ki vas zanima prihodnost turizma na že omenjenem območju ste vabljeni, da obiščete naš predstavitveni prostor, še posebej v četrtek 11.3. 1999 ob 17. uri, ko bo na vrsti kratek program in srečanje županov ter drugih zainteresiranih turističnih ponudnikov.
V kolikor ste turistični ponudnik in prošnja za sodelovanje še m prišla do vas, nas TAKOJ pokličite na telefon 653 - 237.
PODJETNIKI IN PODJETNIKI ZAČETNIKI POZOR!
V okviru delovanja kokaine razvojne koalicije vam je na voljo brezplačno podjetniško svetovanje vsako prvo sredo v mesecu od I6h -18h v prostorih Zavoda za rzvoj podeželja - Naš laz na Lukovici pri Brezovici, Vrhniška c. 1, 1351 Brezovica, tel., fax: 65.3 - 237.
VI SPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO
Vsi, ki imate kakršnakoli vprašanja v zvezi s podjetništvom nam lahko svoja vprašanja posredujete na že zgoraj omenjeni naslov, telefon oz. fax Zavoda Naš laz.
BORZA POSLOVNIH PROSTOROV
Vsi, ki razpolagate s prostimi poslovnimi prostori in ste jih pripravljeni oddati ali prodati, nam prav tako posredujte informacije na že zgoraj omenjeni naslov, telefon oz. fax Zavoda Naš laz.
Štefan ŠKLEDAR, koordinator LRK
OBČINA VRHNIKA Oddelek za splošne zadeve Tržaška cesta 1, Vrhnika
objavlja
RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov
Predmet razpisa so neopremljeni poslovni prostori v središču Vrhnike v pritličju stavbe Cankarjev trg H, Vrhnika. Občina Vrhnika oddaja v najem naslednje poslovne prostore: Pritličje stavbe:
1. Poslovni prostor skupne površine 64.84 m2
2. Poslovni prostor skupne površine 58.36 m2 I. nadstropje stavbe:
1. Poslovni prostor skupne površine 25.01 m2
2. Poslovni prostor skupne površine 30.25 m'
3. Poslovni prostor skupne površine 25.74 m7
4. Poslovni prostor skupne površine 32.85 m2
5. Poslovni prostor skupne površine 37.08 m2
Poslovni prostor v pritličju stavbe pod tč. I je primeren za opravljanje gostinske dejavnosti.
Poslovni prostor v pritličju stavbe pod tč. 2 in poslovni prostori v I. nadstropju stavbe pod tč. 1 do 5 so primerni za opravljanje pisarniške dejavnosti.
Poslovni prostori bodo oddani v najem za nedoločen čas v III. gradbeni fazi.
Najemnino za poslovne prostore je treba plačevati mesečno inje usklajena s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem v Občini Vrhnika.
Pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne oziroma podjetniške dejavnosti pošljite do vključno 22,3,1999 na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Ir/aska cesta 1, 1360 Vrhnika.
Sklep o oddaji poslovnih prostorov sprejme župan Občine Vrhnika.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po sprejemu sklepa o oddaji poslovnih prostorov. Dodatne informacije dobite po tel.: (061) 755-121, int. 210.
Pluženje in čiščenje snega
Sneg in še enkrat sneg, je naredil precej težav v cestnem prometu. Obilica snega je tako povzročila precej težav vsem, ki so v občini zadolženi za pluženje in čiščenje. Gotovo je, da so bili nekateri krajani zadovoljni, nekateri jezni, nekateri kritični, nekaj pa jih je tudi pohvalilo hitro delovanje pluženja in čiščenja. Izvedeli smo, da se pluženje in čiščenje prične pri višini 10 centimetrov zapadlega snega. Prav zadnje snežne padavine pa so bile obilne in goste, tako da sprotno pluženje in čiščenje skoraj ni nič zaleglo. Ob tem ne mislimo nobenega zagovarjati, ampak samo opozoriti, če smo tudi sami vse naredili, da so službe lahko izvajale pluženje in nato čiščenje vseh cestišč, pločnikov, parkirnih prostorov in drugih površin.
Vsak ima ob tej obilici snega svojo zgodbo, pa naj bo vesela ali slaba. Mogoče pa bomo še kaj več izvedeli o pluženju in čiščenju v prihodnje, ko se bodo stvari umirile in trezno razmislile. Slika pa naj vas spomni na nešteto ur delovanja čiščenja vrhniških ulic, ki jih je izvajala Komunalno podjetje Vrhnika. S.S.
UPOKOJENCI VRHNIKE
Program izletov in drugih rekreacijskih dejavnosti Društva upokojencev Vrhnika v letu 1999
- 18. marca praznovanje "Dneva žensk", prav tako v tem gostišču
-V mesecu aprilu prvi izlet na Primorsko. Ogled vinske kleti v Vipavi, samostana v Vipavskem Križu in pršutarne v Kobjeglavi.
- V soboto 8. maja otvoritev balinarske sezone v društvu upokojencev.
- 20. maja izlet na Hrvaško: ogled Lipike, Daruvarja in med vojno porušenega Vukovarja (dvodnevni izlet) ali
ogled Stubičkih in Krapinskih toplic ter "Lojzekove hiše", kjer smo se pred tremi leti lepo zabavali. To pa bi bil enodnevni izlet.
-27. maja bo kolesarski izlet v Podlipi. Malica in zabava bo v gostilni Jurca.
- 1. junija obisk Kraškega področja. Ogled atomske centrale v Krškem v Mariji Bistrici pa eno izmed najzanimivejših cerkva na tem področju. Nato pa še ogled pivnice "Haler" in Atomskih toplic, kjer bi se po možnosti tudi kopali.
- 22. junija bo v Dolenjskih toplicah srečanje upokojencev iz vse Slovenije. Udeležili se ga bomo v čimvečjem številu.
- 25. junija bomo s člani Društva invalidov z Vrhnike organizirali "piknik" v naravi.
- 22. julija bo izlet v Avstrijo. Ogled mesta Salzburg in rudnika soli ter "Orlovo gnezdo", kjer je imel svoje zavetišče Adolf Hitler.
- V mesecu avgustu bomo obiskali kmetijski sejem v Gornji Radgoni, Radensko klet in Radence.
- 2. septembra bo že tradicionalno srečanje članov društva, starih 75 in več let v gostišču Močilnik na Vrhniki.
- 9. septembra bo kolesarski izlet (s piknikom) v Razorski dolini.
- 16. septembra bo izlet v Cerkno. Ogledali si bomo bolnico "Franjo" in rudarski muzej v Idriji.
- V mesecu oktobru bomo nekje na Primorskem organizirali trgatev grozdja ali "kostanjev piknik" v naravi.
-11. novembra bomo zagotovo "martinovali". Kje se bomo še dogovorili.
- "Silvestrovali" pa bomo kar doma. V gostišču Močilnik na Vrhniki. Tu se bomo poslovili od leta 1999 in se z najboljšimi
željami podali v leto 2000; ta pa naj nam prinese čimveč sreče v prihodnosti.
To je program, ki ga je pripravila komisija za izlete in druge rekreacijske dejavnosti in ga bomo skušali v celoti realizirati.
Sproti bomo naše člane seznanjali tudi s plakati, razobe-šenimi na panoju, ki stoji tik ob vhodu v društvene prostore.
V imenu upravnega odbora vabimo člane društva na občni zbor, ki bo v torek 23. marca, s pričetkom ob 16. uri v mali dvorani Ivana Cankarja na Vrhniki, Tržaška cesta 25.
Izkoriščamo tudi priložnost, da poprosimo vse tiste člane, ki za letošnje leto še niso plačali članarine, da to store čimprej ob uradnih dneh - ob sredah in petkih od 9. do 12. ure, do 30. aprila pa ob sredah tudi popoldan od 15. do 18. ure.
Upokojence vrhniške občine, ki se še niso vključili v naše društvo pa vabimo, da se nam čimprej pridružijo - ne bo jim žal!
Za kakršnekoli informacije smo vam na voljo tudi na naši telefonski številki 061 754-624.
DU Vrhnika
Pazite na sneg in ledene plošče iz streh
Zadnje obilne snežne padavine so napravile kar precej nevšečnosti predvsem tistim, ki skrbijo in so določeni, da se sneg čimprej očisti in da se vzpostavi normalno stanje. Tudi nadaljne otoplitve so prinesle kar nekaj preglavic. Tako se sneg vsipa iz številnih streh, ledene plošče s svečami pa samo čakajo, da bodo padle na tla. Ob tem so se že zgodile nesreče, ki so terjale materialno škodo predvsem na avtomobilih. Zato je potrebno take in podobne nesreče preprečiti, kakor je v naši moči. Naj povemo! Vsak lastnik odnosno up-ravljalec hiše, zgradbe, ustanove,... mora poskrbeti, da se sneg in ledene plošče ne zrušijo na javne površine, kjer je možnost poškodovanja tuje lastnine odnosno celo telesnih poškodb. Z odlokom so za take prekrške določene tudi kazni. Prav tako je potrebno tudi pred svojimi hišami, stavbami, poslovnimi prostori in drugimi stavbami poskrbeti, da se sneg čimprej očisti in se s tem omogoči prosta pot za pešce, kolesa, motorna vozila in poskrbi tudi za mirujoči promet.
Slika nas samo opozarja, kakšna je lahko nevarnost za pešce, ki nebogljeno gledajo, kdaj bodo ledene sveče zgrmele v globino. Ob tem naj povemo, da so bile na tej stavbi ledene sveče odstranjene, tako daje slika samo za pouk vsem ostalim, kjer so sveče pustili do odjuge.
S.S.
OBRAČUN DELA IN PRIZNANJE G. ŽUPANU OBČINE VRHNIKA
V četrtek, 11, februarja, je imelo Društvo invalidov Vrhnika svoj 16. redni letni Občni zbor. Žal so močne snežne padavine prejšnjega dne in močna prehladna obolenja v tem času precej zrahljala pričakovano udeležbo, tako med člani društva kakor tudi med vabljenimi gosti. Toda vseeno je bila restavracija Gostišča Močilnik polna.
Poročila, ki so jih pripravili predsednik društva ter predsednika socialne komisije ter športne
dejavnosti, so pokazala polno mero angažiranosti na vseh področjih društvene dejavnosti. Da pa je delo društva lahko tako uspešno kot je, vsekakor velja zahvala tudi razumevanju gospoda župana za delo v društvu, pa tudi za njegov pozitiven odnos pri zagotavljanju finančnih sredstev. Za njegovo skrb smo v društvu hvaležni in zato je Izvršni odbor društva sprejel sklep o podelitvi izkaznice častnega člana Društva invalidov Vrhnika. Omenjena izkaz-
DDV
DELOVNI SEMINAR O DAVKU NA DODANO VREDNOST
Le malo časa je ostalo, kaj pa sedaj?
Kaj z zalogami, s terjatvami, z obveznostmi? Kako s storitvami, z. izvozom in uvozom?
Kako se pripraviti?
Kaj vse vam lahko pomaga in kaj morate znati? Dovolite, da vas tega naučimo v:
četrtek, ll.marca 1999 ob 16h
v dvorani Pavza. Trg Karla Crabeljška na Vrhniki.
Prijave:
Prot d.o.o., Vrhovčeva 12, 1351 Brezovica 061/ 645 020.
niča nosi številko 001, kar je znak spoštovanja in hvaležnosti za razumevajoče delo gospoda Tomšiča v korist populacije, ki potrebuje nekaj več.
Tudi predlog programa za delo društva za leto 1999 kaže na vzpon in razširitev dejavnosti letos. Vsekakor bo ponudba ohranjanja zdravja na morju močno povečana z nakupom bivalnika, kar se bo pokazalo v marcu. Ze sedaj vabimo k vpisu terminov.
Razprav na pripravljena poročila skoraj ni bilo, v glavnem so bile čestitke za opravljeno delo in želje za v prihodnje. Po končanem uradnem delu smo se razpoloženi po-veselili pozno v noč, saj je bil "ta debeli četrtek".
10 Dl Vrhnika
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Zimski utrinki iz Doma upokojencev
Folklorna skupina Ligojnaje ob slovenskem kulturnem prazniku predstavila slovenske ljudske pesmi, stare običaje in krneč- Ob Valentinovem, dnevu vseh, ka opravila, ki se jih mnogi naši stanovalci še prav dobro sporni- kise imajo radi, nam je zapel njajo. mladi pevec Dejan Marinčič.
io ob veseli glasbi in pustnih pesmih naših pevcev tudi zaplesali. Čarovnici Zdenka in Meta pa sta pripel-
Na pustni torek smo ob pevcev tudi zaplesali. Ča,wvm^< jali male maškare iz Rožnega grička.
IZBOR
NAJBOLJŠEGA POLICISTA
V času do 1.5.1999 poteka na področju celotne države akcija "Izbor najboljšega policista za leto 1998/99".
Namen in cilj akcije je vzpodbujanje in motiviranje policistov za dobro in učinkovito preventivno ter drugo policijsko delo. S tem želijo med drugim tudi zagotoviti dobre odnose med državljani in policisti.
Ocenjevanje bo potekalo v dveh kategorijah in sicer preventivno delo in klasično policijsko delo. Delo policistov bo ocenjevala komisija policijske postaje, ki jo vodi komandir, stalna komisija za preventivno delo na UNZ, komisija na MNZ in javnost z glasovnicami.
Državljani bodo torej vključeni v ocenjevanje z glasovanjem preko glasovnic, ki bodo objavljene v sredstvih javnega obveščanja v mesecu aprilu.
Izbrani policisti bodo primerno nagrajeni.
Potek akcije bomo spremljali tudi mi. Obvestili vas bomo o njenem poteku in zaključku, najboljšega policista pa predstavili.
MAREC ŽENSK
PRAZNIK
Koncert pevca Marjana Zgonca
Že ob lanskoletnem koncertu v marcu je pevec Marjan Zgonc napovedal, da bo poizkušal vsako leto v začetku marca pripraviti koncert, ki naj bi bil namenjen "ženskim" praznikom. Obljuba
dela dolg in Marjan Zgonc bo imel v soboto, 6. marca, ob 20.uri v Cankarjevem domu na Vrhniki celovečerni koncert s predstavitvijo nove kasete in številnimi znanimi gosti. Nastopali bodo: Ivo Radin, Viktorija, Dolores, Dejan Marinčič, Trio - Fis, Ivan Hudnik, Natalija Kolšek, Jolanda Anž.lovar, Rok Kosmač, Tatjana Dremclj, plesni par Špela & Anže in Nataša Mad-jar. Program koncerta bo povezovala Andreja Camcrnik. Vstopnice za koncert pa je mogoče rezervirati in kupiti v predprodaji v agencijah: PAV-tel. 755 357;ČOM-TAR - tel. 755 828; trgovini AGMA - tel. 123 28 64. Za zamudnike pa bodo vstopnice prodajali tudi uro pred koncertom (v soboto, 6. marca 1999) pri blagajni v Cankarjevem domu na Vrhniki.
S.S.
Kanal 2, TV Vrhnika - korak naprej!
Sprememba Zazidalnega načrta Avtomontaža v Sinji Gorici
OBVESTILO!
Na podlagi županovega sklepa /. dne 12.2.1999 poteka javna razgrnitev spremembe Zazidalnega načrta Avtomontaža v Sinji Gorici.
Dokumenti so na ogled v prostorih gasilskega doma Sinja Gorica in na oglasni deski v občinski stavbi.
OBČINSKA UPRAVA
Na vrhniški lokalni tv postaji nameravamo posodobiti našo programsko shemo. V ta namen smo v dneh od 29.1. do 31.1.1999 izvajali telefonsko anketo. Anketirali smo 245 prebivalcev Vrhnike in Verda po naključnem izboru. Ugotovili smo, da dobrih 73% ankete-ranih uporablja kabelski priključek in da od teh 98% pozna oziroma spremlja naš program. Presenetilo nas je, daje 47% tistih, ki ne gledajo internega programa (to je 8%), kot razlog navedlo negledljivo sliko. Naj zapišemo, da to ni-naša krivda. Vzrok je kabelski sitem, ki pa naj bi ga posodobili.
Gledalci najraje pogledate policijske strani (52% anketeranih), na drugem mestu pa so obvestila. (31%). Ugotovili smo tudi, da si na videostraneh najbolj želite informacij o dežurnem zdravniku, lekarni, delovnem času banke, pošte ter občine, humor in tedenske kuharske recepte. Sprejeli pa smo tudi nekaj zanimivih idej, kot so:
objavljanje prostih delovnih mest, knjižne novosti, ideje za krajše izlete in povpraševanje po študentskem delu.
Pri oblikovanju dnevnega programa (oddaje v živo, reportaže...) si gledalci najbolj želite vrhniški IV Dnevnik z dnevnimi informa-
cijami o aktualnih dogodkih na Vrhniki in okolici. Nato sledi tedenski pogovor o perečih problemih na Vrhniki, tedenska oddaja o kulturi in športu, kontaktna tedenska glasbena oddaja, mladin-sko-otroska nedeljska oddaja in oddaja, v katerih bi lahko gledalci interaktivno prodajali-kupovali.
Preverjali pa smo tudi informiranost gledalcev o viru financiranja interne TV postaje TV Vrhnika. Rezultat ni bil presenetljiv. Še vedno .3.3% gledalcev meni, da se financiramo iz občinskega proračuna (NI RES), 28% anketiranih navaja kabelsko naročnino (NI RES) in 39% reklamiranje podjetij (RES), Lahko zapišemo, da se trenutno financiramo izključno samo iz lastnih sredstev (reklame podjetji in društev).
Vse vaše želje bomo v nadalje upoštevali in se potrudili pripraviti čim boljši program. Pričakujemo tudi vašo pomoč s predlogi in sodelovanjem v programu, ki ga bomo pripravili.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v anketi na kakršen koli način sodelovali.
Hkrati tudi sporočamo, da iščemo nove sodelavce za delo na televiziji. Vsi zainteresirani lahko pokličete po tel.: 753 325 (kontaktna oseba: Simon).
OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VKLJUČENA V PROJEKT
EKO šola kot način življenja
Na pustni torek je Društvo prijateljev mladine Vrhnika pripravilo, kot že mnogo let nazaj, pustno rajanje za najmlajše. Številne maske, od najmlajših otrok iz vrtca do učencev osnovne šole, so se zbrale pred dvorano osnovne šole Ivana Cankarja, od koder so se odpravile v povorki po ulicah mesta Vrhnika. Samo pustno rajanje pa seje nadaljevalo v dvorani, kjer je za veselo razpoloženje in zabavo poskrbel ansambel
Tem mlajšim pustnim šemam so se priključile tudi nekatere starejše maske in lako se bolj popestrile rajanje. ('elotno priredilev so omogočili in pripravili marljivi delavci Društva prijatelje* mladine z nekaterimi sponzorji, ki vedno priskočijo na pomoč, da sc tradicija pustnega torkovega rajanja za najmlajše nadaljuje iz leta v leto.
Ob tem pustnem času naj povemo, da je bilo kar nekaj pustnih rajanj, predvsem po gostinskih vrhniških lokalih, seveda za starejše pustne šeme. Več pustnih pri-
reditev pa je bilo v posameznih krajevnih skupnostih, kjer te prireditve že tradicionalno gojijo iz
leta v leto. Saj vemo, da se pustnim šemam v tem času vse odpusti.
S.S.
EKO šola kot način življenja načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. To je projekt evropskega združenja /.a okoljsko vzgo jo-FEEE. Predstavnik FEEE za Slovenijo je Društvo za okoljevarstveno vzgojo Slovenije-DOVLS. Projekt podpirajo Ministrstvo za šolstvo in šport. Ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Zavod za šolstvo in druge vladne in nevladne institucije. Vanj seje do sedaj vključilo že okoli 60 slovenskih šol. Na teh šolah spreminjajo miselnost mladih, vnašajo in gojijo okoljsko etiko ter izboljšujejo odnose med učitelji in učenci. Tako ekološki način življenja in delovanje šole postaja nekaj vsakdanjega za vse učence in zaposlene.
Okoljske vsebine se izvajajo v okviru veljavnega učnega načrta, lahko pa v obliki različnih raziskovalnih projektov, akcij, interesnih dejavnosti in krožkov. Zelo pomembno je. da so projekti v povezavi s krajem in da v njem sodelujejo nosilci odločanja v šolskem okolišu.
Šola. ki izpelje določenih sedem korakov in doseže vidne rezultate pri izboljšanju razmer v kraju, kjer deluje, se poteguje za nagrado EKO šole. to je I KO ZASTAVA. Podeli jo Evropsko združenje za izobraževanje o okolju. Ta zastava šoli pomeni vidno priznanje za njeno delovanje.
Naša šola je naredila že prve korake k uresničevanju zastavljenih ciljev.
V oktobru je ravnatelj Janez Sodja podpisal pristopno izjavo za vključitev. Na pedagoški konferenci smo učiteljem predstavile projekt koordmalorki I KO sole in nacionalna koordinator ka Nada Pavšer. Z delom sva seznanili tudi predstavnike Sveta staršev in Sveta šole. kije potrdil predlagani programski svet. ■
Eko-programski svet šole usmerja ta projekt, skrbi za sodelovanje med učenci, učitelji, starši, ostalim osebjem šole, strokovnjaki in lokalno skupnostjo. Vanj so vključeni ravnatelj šole - Janez Sodja, pomočnika ravnatelja - Vinko Bizjak in Alojz Peternel. vodja ŠPP -Jana Vilfan, vodja šolske prehrane -Dušan Bundcrla. predstavniki učiteljev
- Simona Jelovšek, Darja Guzelj. Sonja Zalar Bizjak. Meta Trček. predstavniki učencev razredne in predmetne stopnje, predstavniki staršev - Katarina Sokač in Milan Oabrovšek. župan občine Vinko Tomšič, predstavnica Komunalnega podjetja - Maja (iunstek in predstavnik Turističnega
društva - Uroš Jereb. Eko programski svet je na svojem prvem sestanku meseca februarja pregledal dejavnosti, ki že potekajo na šoli in zastavil kratkoročne in dolgoročne cilje projekta EKO šole Zapisali koordinataorki EKO šole:
Sonja Gamo
Eabijana Japelj
Naša Vrhnika - lepa, urejena in čista
Člani komisiji /.i lepše okolje pri 111 Blagajana bomo tudi v letos namenili vso pozornost kakovosti okolja, urejenosti okolja zasebnih hiš, industrijskih objektov, javnih zgradb, parkov in rečnih obrežij.
Ocenjujemo, da so take akcije pomembne za splošen vide/ kraja, kar se nam potrjuje v vsakoletni praksi. Doslej smo bili že petkrat po vrsti uvrščeni med tri najbolj urejena manjša mesta v Sloveniji.
I,etos smo si zadali nalogo, da / dobro pripravljeno akcijo, ki bo potekala vse leto. opozorimo na številne pridobitve, ki so Vrhniki dale lepši videz - revitalizacija Stare ceste, obnova Mulajeve in Eerne/.ove hiše, nov, olepšan most čez Ljubljanico z novo javno razsvetljavo, ki bo potekala po vsej Stari cesti in na koncu še ureditev Tržaške ceste.
Prva od akcij, ki seje bomo lotili letos, bo spomladanski sejem Vse za vrt ' in dom, ki bo v začetku aprila.
Lanskoletna skupna akcija II), Občine Vrhnika, Komunalnega podjetja in Parkovnega vrtnarstva Mlebee, delitev sadik ro/ in zemlje, je naletela na izjemno dober odmev, zato jo bomo letos še razširili in med občane razdelili še več sadik okrasnega cvetja. Morda bo prav ta akcija in njene posledice postavila pikico na "i" za pridobitev najvišjega priznanja l/S
Poleg spomladanskega sejma bomo člani Komisije za lepše okolje poskrbi-li tudi za vsakoletno ocenjevanje urejenosti okolice hiš.
Ocenjevanja urejenosti okolice bodo potekala v štirih kategorijah:
- okolica posameznih zasebnih hiš
- okolica stanovanjskih blokov
- ocenjevanje najbolj urejene ulice ocenjevanje javnih zgradb.
Ker je letos Leto kulinarike in vina v turizmu, bomo ocenili tudi kulinarh no ponudbo vrhniških gostiln.
S tem želimo v turistični ponudbi Vrhnike vzpodbuditi predvsem kakovost no. sodobno pripravljeno slovensko kulinarikn in vina kot del narodnega bogastva.
V januarju smo končali z akcijo ocenjevanja trgovin. Komisija je "začela z delom že oktobra. Ker je trgovin veliko 105. je bilo delo članov Komisije obsežno in zahtevno. Rezultate ocenjevanja bomo objavili v prihodnji številki Našega časopisa, priznanja Blagajana za "naj trgovino" na Vrhniki pa bomo podelili na Občnem zboru II) Blagajana v aprilu.
Vse občane vabimo, naj se nam pri našem delu pridružijo s svojimi predlo gi, mnenji ter prizadevanji za naš kraj.
Komisija za lepše okolje pri II) Blagajana Vrhnika
Imeli smo se "fajn" ...
Razstava ljudske obrti
Zaključek osme notranjske razstave malih živali z Vrhnike, Logatca in Cerknice
Prvi dan razstave sije mule živali ogledal tudi Borut Pahor v \premstvu Jelku Orla.
Najlepši pa je hil razstavni prostor za labode in race, ki ga je aranžiral Miro Otorepee.
Zc tradicionalno nekaj let zapored na Drenovem Griču na pustni torek organiziramo maškarado. I.etos je bil obisk izreden in prired itev je odlično uspela. Folkloristi smo pripravili rdečo niti dogajanja. To so bile najrazličnejše igre. tekmovanja skupin in potegavščine, ob katerih smo se do solz nasmejali. Ob dobri glasbi in lepo okrašeni dvorani smo se res imeli "lajn". Več kot 100 mask nas je bilo, kar je največ doslej v Krajevni skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo. Noreli smo do onemoglosti, vmes spili kakšen sok, si privoščili bonbone in piškote. Po želji! Mnogo je bilo čisto majhnih ma-škaric, ki sojin pripeljali starši, •udi maškare, lak ziv-žavdoživimo le enkrat v letu - na nori dan. Najlepših mask nismo izbirali, ker so bile vse lepe. Pripravili pa smo
srečke (Tjaša Berakovič) in jih razdelili med maske. Od vseh srečk je bilo 15 polnih, kar pomeni 15 nagrad. Tako so bili nagrajeni zadovoljni, drugi pa užaljeni.
Vse pa ne bi tako dobro uspelo brez nas, folkloristov. ki ohranjamo staro ljudsko izročilo z našo mentorico gospo Tonko Pcrmoscr Žvab. pa tudi ne brez gospodov Francija Mrzlikarja in Franca .Iclovska (glasba). Janka in Stanke Koprivec (postrežba). Jureta in Mete Pctrač (pomoč pri organizaciji maškarade).
Hvala vsem!
Vsi veseli in utrujeni obenem smo se odpravili domov z željo, da bi bilo prihodnje leto tudi tako lepo!
Irena Nartnik folklorna skupina Drenov Grič
Ze v prejšnji številki Našega časopisa smo omenili, da bomo pripravili razstavo domače obrti - ročnih del krajanov in krajank Drenovega Griča in Lesnega Brda. Z zbiranjem izdelkov za razstavo bomo pričeli v torek. 2. marca 1999. od 16. do 18. ure v gasilikem domu na Drenovem Griču (vbod v solo). Nato bomo zbirali vsak naslednji lorek ob istem času. ko imamo folklorne vaje. Za razstavo lahko prinesete najrazličnejše stvari. Poznam ljudi, ki delajo košarice iz ličkan-ja, pa predpražnike, copate, pletejo čudovite puloverje, nogavice, prtičke (garn), vezejo in kvačkajo prte, pletejo kosare in še mnogo podobnih stvari.
Vsak izdelek naj bo opremljen z lističem z imenom in priimkom izdelovalca, zapisana naj bosta kraj in približna starost (ni nujno!). Za vse izdelke bomo poskrbeli in vam jih po razstavi tudi vrnili.
Razstavo bomo posvetili materinskemu dnevu in jo odprli na prireditvi s kulturnim programom naših folkloristov v soboto. 27. marca 1999, ob 19. uri v gasilskem domu na Drenovem Griču. Izdelki bodo na ogled še v nedeljo, 28. marca 1999, od 8. do 18. ure.
Želim, da prinesete čim več izdelkov. Če jih ne morete prinesti v določenem času. jih po nekom oddajte ali prinesite meni. Lahko pa jih pridemo tudi iskat, če nam boste sporočili pravočasno.
Poseben kotiček na razstavi bomo namenili učencem osnovne šole Drenov Grič in centralne OŠ Log - Drago-mer, da se bodo izkazali s svojimi izdelki. Nekatere izdelke boste lahko tudi kupili.
Na ogled bodo tudi velikonočne butarice, ki jih bomo izdelovali v sredini tedna.
Tonka Permoser Žvab, mentorica Folklorne skupine
Društvo DGMPŽ iz Vrhnike je v času od 4.do 6. 12. 1998 pripravilo osmo notranjsko razstavo malih pasemskih živali na lokaciji d.o.o OREL, Ljubljanska 16.
Razstavljenih je bilo več kot dvesto pasemskih kuncev, 120 golobov, 66 kokoši, 6 fazanov. 4 labodi in morski prašički. Vsak obiskovalec je opazil čudovito urejen prostor, ki ga je pripravil in aranžiral g. Miro Otorepee za labode in race.
Razstava je bila odprta 4. 12. 1998, ko si jo je ogledal vodja ZLSD Borut Pahor v spremstvu glavnega sponzorja naše razstave g. Jelka Orla.
Ocenjevanje vseh živali, ki so bile od vseh rejcev skrbno izbrane, je ocenjevala sodniška Komisija Zveze društev gojiteljev malih živali Slovenije. Komisija je ocenjevala kolekcije pri vseh pasmah in je imela veliko dela za določitev živali, ki je prejela naziv "šampion".
Sneg in mraz, ki sta se pojavila na prvi dan razstave, sta onemogočila ogled društev i/ Slovenije, pa
Najštevilnejše razstavne živali so bili - kunci, med njimi tudi orjuški lisec.
tudi samih Vrhničanov in okoličanov je bilo manj, kol smo pričakovali. Po mnenju Pripravljalnega odbora je razstava uspela.
Ob tem dogodku se društvo DGMPŽ Vrhnika zahvaljuje vsem rejcem malih živali za trud pri pripravi razstave in pripravo živali, sponzorjem, ki so bili:
Orel, Krmila Pivka, Pekarna
Baškovč. Steklarstvo Kralj. Anton Furlan, Avlocenter Vrhnika. Kmetijska zadruga Vrhnika. Mlekarna. Štirn d.o.o.. Gostilna Marinčič, EVEX d.o.o., Corning Vrhnika, Vrhplast d.o.o. Horjul. Pekarna -keksarna Adamič. Zahvaljujemo pa se tudi vsem drugim za nesebično denarno oziroma materialno pomoč pri organizaciji naše 62-
letne vrhniške oziroma osme no tranjske razstave.
Društvo DGMPŽ Vrhnika želi vsem rejcem in sponzorjem srečne in vesele božične ter novoletne praznike z željo, da bi se v letu 1999 spet srečali zdravi na razstavnem prostoru.
Razstavni odbor DGMPŽ Vrhnika
ffiTffJTi
PROIZVODNJA, TRŽENJE IN STORITVE d.o.o.
Idrijska S. 1360 Vrhnika
tel.: 061 / 751 - 255 tel./fax: 061 / 755 ■ 503
KEMIČNA ČISTILNICA IN]
PRALNICA
Vabimo Vas,
da nas obiščete v NOVI
KEMIČNI ČISTILNICI na Vrhniki
Idrijska 5 (za gostilno Turšič).
I VabUenl! J
*^ nnPRTn nn rtnn -
ODPRTO OD B00 ■ 1900 SOBOTA OD BOO - 1300
OSNOVNA ŠOLA LOG DRAGOMER
Zimska šola v naravi na Pohorju
Prosti čas smo izkoristili za interesne dejavnosti, izdelovali smo tudi izdelke iz kartona in usnja.
Najbolj priljubljene pa so bile motorne suni, ki smo jih preizkusili skoraj vsi.
Za kratek čas je poskrbela psička KAJ A.
ZIMSKA SOLA OTROK IZ OVI PODLIPA
Pet nepozabnih dni v Vinharjih
Že nekaj let zapored odhajajo naši učenci 5. razredov v ZIMSKO ŠOLO V NARAVI na Mariborsko Pohorje, točneje na Areh. Tudi letošnje šolsko leto je ta dejavnost potekala v dveh izmenah januarja, nastanjeni pa smo bili v Počitniškem domu Zarja, tik pod Are-hom, od koder smo se vsak dan odpeljali na smučišče z avtobusom.
Učenci so bili glede na svoje smučarsko znanje razporejeni v 3 skupine, učenje pa je potekalo pod skrbnim nadzorom vaditeljev, ki so jih z demonstracijo vodili do osvajanja vedno zahtevnejših elementov in tehnik smučanja. Popoldne so se že dokaj utrujeni vrnili v počitniški dom, po kosilu in krajšem počitku pa so se pričele razne aktivnosti, ki so jih imeli otroci prav tako radi kot smučanje. Najbolj pa so si želeli večernih zabav in plesov, ker je bila glasba izbrana prav po njihovem "okusu".
Nato je sledil le še spanec in skoraj vsak dan smo se prebudili v lepo sončno jutro s pogledom na morje megle, ki je precejšen del dneva prekrivala dolino. In odšli smo v nov dan, ki nas je kar vabil
IN MEMORIAM
dr. Zoltan Žekš
Januarja smo se poslovili od priljubljenega zdravnika dr. Zolta-na Zekša. Pokojnik je bil rojen 25. julija 1909 v Gornjih Petrovcih občina Murska Sobota. Po končanem študiju splošne medicine je svoje znanje dopolnil še z ginekološkim, zlasti pa kirurškim znanjem. 1939. leta je prišel na Vrhniko, kjer je odprl svojo ordinacijo v Legvartovi hiši. Med Vrhničani si je hitro pridobil ugled in spoštovanje. Ljudje so radi obiskovali njegovo ordinacijo. Ne samo tisti, ki so imeli bolniško blagajno, ampak tudi ostali. Zanj so bili vsi bolni ljudje enaki, bili so bolniki potrebni pomoči. Marsikoga je zdravil, čeprav je vedel, da se ne more nadejati plačila, ker niti bolnik niti njegovi svojci nimajo denarja za plačilo, kje vzeti. Ni poznal besed ne, ne morem. Ob vsakem vremenu, ob vsakem času in v še tako oddaljeno vas se je odpravil reševat življenja ljudi.
Prišla je vojna in okupacijske oblasti so omejevale svobodo gibanja. Ljudje so prišli do zdravnika le ob času, kije bil omejen na jutranje do večerne policijske ure. Dr. Zekša je to omejevanje zelo prizadelo, saj je njegovo poslanstvo zdravnika dobilo časovno omejitev. Kmalu se je vključil v delo OF in iz svoje ordinacije pomagal partizanom z zdravili in drugim zdravniškim materialom. Zdravil je tudi bolne in ranjene partizane, ki so na njegovo pomoč čakali na senikih, v kleteh in drugih skrivališčih.
Aprila 194 J. leta so ga aretirali in odpeljali v sodnijske zapore v Ljubljano, kjer je ostal do novembra istega leta. Pomanjkanje dokazov in seveda tudi zdravnikov, mu je vrnilo prostost.
Vrnil se je v svojo ordinacijo in nadaljeval z delom. Pri nadzorovanju ovaduha in varovanju pred njim, mu je pomagala tudi gospa Legvartova in tako je svobodo dočakal na prostosti. Toda zadnji dan okupacije, v času za osvoboditev Vrhnike, je bila vsa njegova družina in seveda tudi on sam v hišnem priporu. Vse do odhoda zadnjega okupatorskega vojaka in kvislinga z Vrhnike, je pred hišo, kjer je stanoval, bila straža. Ta ni nikogar spustila v hišo.
Na dan osvoboditve je najprej obiskal bolnike in ranjence, šele potem je našel čas za veselje in proslavljanje.
Čakali so ga novi izzivi. To je bil čas, ko je primanjkovalo zdravil. Domov pa so se vračali bolni in izčrpani interniranci. Kmalu so na Vrhniko prišle tudi sirote iz Bosne, za katere je bilo treba poskrbeti ne samo material-
na, smučišče ter nam minil še hitreje od prvega. Tako smo vsak dan pridobivali nove smučarske veščine, popoldneve in večere pa popestrili s številnimi aktivnostmi. Izdelovali smo zanimive izdelke, se vozili z motornimi sanmi, odhajali na krajše večerne pohode z bak-
no, temveč tudi zdravstveno. Skrb zanje je prevzel dr. Žekš.
AFZ organizaciji je pomagal pri ustanovitvi Materinske posvetovalnice. Res je, da jo je potem vodila višja medicinska sestra Ana Jelenčeva, toda delo zdravnika je zopet tudi v tej ustanovi opravljal naš doktor. Ko je bil ustanovljen DfD (Dom igre in dela) za šolske in predšolske otroke, je tudi tu prevzel skrb za zdravje otrok. Začel je že s sistematično zdravstveno preventivo v mejah takratnih možnosti.
Vse zgoraj našteto delo pa ni prinašalo nikakršnih honorarjev. To je bilo prostovoljno delo, ki ga je opravljal poleg svojih rednih zdravniških opravil za svojo redno plačo.
Vrhnika je rasla gospodarsko in tudi po številu prebivalcev. Dr. Zekš seje zavedal, da zdravstvene službe, tako razseljene in v takem obsegu kot so bile, ne morejo več zadostiti potrebi zdravstvenega varstva, zato si je prizadeval, da je vrhniško zdravstveno službo vsaj deloma strnil v nekdanjem Rokodelskem domu. Ze tedaj pa je začel z delom za gradnjo novega zdravstvenega doma, ki naj bi Vrhniki zagotovil dobro zdravstveno službo. Njegovi napori so obrodili sadove, saj je Vrhnika leta 1966 dobila novo in moderno stavbo, dom pa naziv Notranjski zdravstveni dom.
Po Sloveniji so se začeli ustanavljati posebni dispanzerji za borce. Na Vrhniki je tak dispanzer prevzel dr. Zekš in ga uspešno vodil vse do upokojitve 1976. leta.
Vsi, ki smo bili njegovi pacienti se ga bomo s hvaležnostjo spominjali. Ni bil samo zdravnik, ki bi te rutinsko pregleda in napisal recept. Vzel si je čas, zdravil pa ni samo z zdravili, zdravil je tudi z besedo. Naselje čas za pogovor.
Tudi po upokojitvi je še marsikoga pozdravil. Ni samo zdravi/ tistih, ki se nikakor niso mogli odločiti za novega zdravnika. Zanimal seje za zdravstveno stanje in počutje svojih nekdanjih pacientov in dal tudi mimogrede kakšen nasvet. Zlasti se je zanimal za tiste svoje paciente, ki so bili kronični bolniki.
Za medvojno delo je bil odlikovan z Medaljo zasluge za narod.
ZB NOB Vrhnika
lami, poslušali predavanje o Pohorju in si ogledali diapozitive, pisali spise in še mnoge druge dejavnosti so nam polepšale ter zapolnjevale dneve bivanja v Zarji.
V petek, koje bil zaključni večer, so vaditelji podelili medalje najboljšim veleslalomistom z dopoldanske tekme, nato pa seje nadaljeval vesel zabavni večer, ko so učenci prebirali svoja doživetja in vtise z ZIMSKE ŠOLE V NARAVI, peli, igrali in plesali. V soboto dopoldne smo se, z mislimi še vedno na prijetne smučarske dni, odpeljali proti domu.
Nekaj spisov, ki so jih učenci napisali o našem enotedenskem bivanju na Arehu, objavljamo, precej dogodkov pa je zabeležil tudi fotoaparat.
Janko Slovša OŠ Log - Dragomer
Naučili smo se slaloma in smuka
V nedeljo smo odšli v zimsko šolo v naravi. Le-taje bila na Po horju. Ko smo prispeli, smo šli najprej na sprehod, nato pa smo se razvrstili v sobe. V sobi sem se počutila kot pri vojakih.
V ponedeljek smo odšli na smučišče, kjer smo se razvrstili v skupine. V naši skupini nas je bilo enajst. Najprej mije bilo zelo težko, toda ko sem se navadila, je bilo super. Zvečer smo delali pajacke iz kartona in usnja. Za večerjo je bila pica, kije bila zelo dobra.
Z nami je bila tudi psička Kaja, ki se je zelo rada igrala z našimi kapami in rokavicami. Zdelo se mi je, da je drugače prespala večino časa.
Torek je bil podoben prejšnjemu dnevu. Najprej smo smučali. Naučili smo se voziti slalom in smuk. Popoldne smo imeli prosti čas. V naši sobi je bilo presenetljivo tiho. Zvečer smo pisali spis, potem pa smo šli v disko. Janja Furjan, 5.c, 12.1.1999
Moji vtisi s Pohorja
V nedeljo smo se odpravili v zimsko šolo v naravi na Pohorje.
Poleg učencev našega razreda so tja odšli tudi nekateri drugi. Ta nedeljski dan je hilro minil in zvečer smo bili trdno prepričani, da se bomo na Pohorju dobro imeli. Hrana je bila zelo dobra, za kar se lahko zahvalimo gospodu Leonu. Tam smo hodili na večerne sprehode z baklami, hodili smo v disko in seveda smo tudi veliko smučali. Učitelji so nas zaposlili z različnimi dejavnostmi. Zelo nas je razveseljevalo tudi lepo sončno vreme, ki nas je zjutraj prebujalo.
Na Mariborskem Pohorju mi je bilo zelo všeč, za to pa se lahko zahvalimo prijaznemu osebju v Planinskem domu Zarja.
Živa Mrzlikar, 5.c
Tudi Kaja nam je krajšala čas
V nedeljo smo se odpravili na Pohorje v šolo v naravi.
Tam naj bi smučali, nekateri pa se še učili smučati. Vsi so se veselili, vključno z mano. Drugi dan po smučanju so se vsi veselili prihodnjega dne. Zvečer smo odšli na sprehod z baklami. Ko smo se vrnili, smo dobili obilno večerjo in zatem smo šli v disko. Tam smo se zabavali do poznega večera. Drugi dan smo imeli kar težak dan za sabo. Planinski dom ZARJA mi je po prihodu zelo ugajal. Gospod Leon ima psičko Kajo, kije bila za nas pravo presenečenje. Igrala se je s kapami in z rokavicami.
Sara Rauter, 5.c
COMING d.o.o. Družba za trgovino d. o. o. Tržaška c. 28, Vrhnika
Januarja letos smo se otroci iz OVI Podlipa odpravili v nepozabno šolo v naravi v Vinharje nad Škofjo loko. Pet dni, ki smo jih preživeli v skupnem druženju smo vsako jutro pričenjali dan z okusnim zajtrkom, katerega zasluga je bila da smo se polni energije odpravili na dopoldanski del aktivnosti - na smučanje.
Ker so bile Vinharje pobeljene s snežno oddejo in ovite s sončno toploto, smo vsak dan posebaj uživali in se počutili kot v pravljici. Ker pa se otroci med seboj zelo razlikujemo, smo "smučali" na
Na Rudnem polju na Pokljuki so 10. in 11. februarja potekale že osme zimske igre specialne olimpiade Slovenije. Tekmovanje je organiziral Center Dolfke Boštjančič Draga - Ig. Zaradi velike količine novozapadlega snega se je iger udeležila le polovica prijavljenih ekip otrok, mladostnikov in odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Med pogumnimi ekipami je bila tudi skupina tekmovalcev iz VDC Podlipa, ki je s seboj pripeljala še svoje navijače.
Slovesno odprtje iger je potekalo v zelo vetrovnem in hladnem vremenu, vendar je vse teklo po predvidenem scenariju, kije vedno veličasten in se dotakne vseh prisotnih. Začetek iger je spremljal slovesni govor in pozdrav šolskega ministra, bohinjskega župana, direktorja Centra Draga in predstavnika slovenskega olimpijskega komiteja, razlegali sta se slovenska in specialno-olimpijska himna, sledilo je dvigovanje zastave, prižiganje olimpijskega ognja in zaprisega predstavnika tekmovalcev. Manjkal ni niti mimohod in slovesen pozdrav vseh sodelujočih ekip.
Tekmovalci so kljub izredno slabim vremenskim pogojem opravili vse predvidene teke z zagnanostjo in predanostjo. Discipline so bile prilagojene sposobnostim mladine z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Tekmovali so v veleslalomu, alpskem drsenju in teku na smučeh. Varovanci VDC Podlipa so se pomerili v veleslalomu. Po mnenju organizatorjev iger so bili zmagovalci vsi, ki so se kljub tako slabim vremenskim razmeram bili pripravljeni spopasti se s snegom. Po končanem tekmova-
vsakemu posamezniku lasten način, marsikomu od nas so še nesigurni koraki na smučeh pomenili neizmerno veselje, kar je bilo lepo razvidno iz naših nasmejanih izrazov, s katerih nasmešek ni izginil vseh pet dni. Polni vtisov in seveda novo osvojenih znanj smo se izčrpani in lačni odpravili na kosilo.
Po počitku, ki je vsak dan sledil kosilu, smo se spet odpravili na sneg, kjer smo uživali v zimskih radostih ter se ob vsem ostalem še sankali, lopatali in uganjali zimske norčije. Čas, ki nam je ostal do večerje, smo izkoristili za pogo-
nju so pripravili tudi slovesno razglasitev rezultatov in podelitev medalj, katere sta tekmovalcem izročala Mateja Svet in Primož Vlaga.
S pomočjo študentke sem zbrala vtise naših tekmovalcev in navijačev, kateri vam bodo predstavili počutje na osmih zimskih igrah na Pokljuki 99.
Simon: Zeblo me je kot cucka. Na startu smo se ogrevali, potem sem pa začel smučati. Bil sem peti, ker sem zgrešil ena vratca; šel sem naravnost, namesto da bi zavil. Všeč mi je Mateja Svet.
Marko; Vratca so bila v redu, samo jaz sem malo "kiksnil". Vseeno so mi čestitali. Bil sem vesel.
Sara: V cilju sem skakala od veselja. Mateja mi je obesila bronasto medaljo. Zvečer smo imeli tekmovalci ž.ur. Gospa iz Belgije me je slikala z Matejo in sem ji dala naslov, da mi bo poslala fotografije.
Andjelko: Bil sem ves "zmrzel", zato sem se sprehajal ob ograji. Videl sem Simona, kako seje zmotil, a sem vseeno navijal. Imel sem tablo z napisom; "Dajmo naši"!
Jana: Nosila sem tablo, navijala sem za Saro.
ZAHVALA
vore, igre, risanja, petje, odšli smo na večerni pohod z baklami in se celo peljali z konjsko vprego po zasneženih poljanah.
Po slastnih večerjali, smo pogledali še risanko, nato pa se utrujeni in polni vtisov ugreznili v osvežujoč sen, z mislijo na prihajajoči dan, ki nas že nestrpno pričakuje.
Teh pet nepozabnih, z zimsko pravljico obarvanih dni je minilo hitro, za mnoge od nas še prehitro in v vsakem pustilo nepozabne vtise trenutkov, ki nam in nam ob spominu nanje vedno bodo polepšali naša življenja. Petra Š.
Brigita: Še glas mi je zamrznil. Navijala sem za vse, tudi ostale tekmovalce.
Miloš: Prvič sem v živo videl otvoritev specialne olimpiade. Bilo mi je všeč.
Gabrijel: Žal mije bilo, ker zaradi bolezni nisem mogel iti.
Sabina: Snega je bilo toliko, da seje vdiralo. Še dobro, da nisem pozabila rokavic in kape.
Helena: Najbolj všeč so mi bile žabe, ki so z regijami spodbujale tekmovalce. Ena mi je hotela vzeti mojo ragljo. Zeblo me ni, ker sem se dobro oblekla. Še si želim takih izletov.
Selvira: Ko so mi povedali, da so se imeli lepo, mi je bilo žal, da nisem šla.
Jožica: Všeč mi je bila otvoritev iger in zaključek. Vmes meje pa preveč zeblo.
Vjekoslav: Navijači smo se peljali s kombijem. Malo me je zeblo, drugič se bom bolj oblekel. Nosil sem tablo in navijal za naše.
Avguštin: Najbolj všeč mije bilo smučanje. Navijal sem z ragljo.
Irena: Vse mi je bilo všeč, še bom šla.
Marija Mojca Drmota
Varovanci in delavci VDC Podlipa se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhnika za izkazano razumevanje in pomoč v prednovoletnem času, ko nas je doletel nepredviden dogodek in smo se morali izseliti iz delavnice v Podli-pi. Hvala vam za pomoč v stiski.
Zimske igre specialne olimpiade POKLJUKA 99
74
Lahko vam povemo kar točen datum; 7.3.1989 Je bil tisti dan, ko smo v Podlipi prvič uradno stopili v prostore stare osnovne šole, ki so jo namenili za vzgajanje otrok z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju ter drugimi dodatnimi motnjami. V teh začetkih je šolo predstavljal en oddelek z desetimi otroki, enim specialnim pedagogom in eno varuhinjo. Že čez eno leto smo odprli še en oddelek, v delo pa se je vključil še en specialni pedagog. Danes je v naši podlipški šoli enajst otrok, imeli pa smo tudi že petnajst varovancev. Vsem nam skupaj, varovancem in šolskim delavcem na tej šoli, je bilo vedno v veliko veselje, da .so se kaj kmalu po začetku delovanja oddelkov začeli vključevati v delo prostovoljci; .skupno število le-tch je nad dvajset.
Otroci prihajajo k nam iz svojega družinskega okolja, nekateri iz razvojenega oddelka Vzgojno varstvene organizacije Vrhnika, spet drugi iz Šole s prilagojenim programom. Geografsko gledano pa prihajajo otroci tako z
Vrhnike kot tudi bližnjih okoliških krajev in občin; Logatca, Borovnice, Brezovice, Podlipe, Smrečja in Rovt.
V našo šolo se torej vključujejo otroci z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so stari od 7 do 18 let, izjemoma 21 let. Delo poteka po »Programu vzgoje in izobraževanja otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami«, po končanem usposabljanju pa se varovanci vključijo v Varstveno delovni center Podlipa.
Naši šoli ne kraljuje zvonec, njegovega zvonenja ne boste slišali ne ob začetku ne ob koncu učne ure, saj vsak izmed naših otrok potrebuje drugačen časovni razpon, v katerem se željeno nauči. A kljub temu, da nimamo zvonca, pri.nas ne vlada stanje brez reda - ravno nasprotno, vsak izmed nas dobro ve, kdaj je čas za delo in kdaj je čas za igro. Osnovni, obvezni program usposabljanja vključuje likovno, glasbeno gibalno in delovno vzgojo, razvoj samostojnosti, učenje osnov pisanja, branja, računanja in splošnega znanja o okolju. Seveda pa se trudimo biti čim bolj kreativni in tudi praktični pri izvajanju dodatnih dejavnosti:
Brez športa seveda ne gre, zato veliko časa namenimo ŠPORTNIM AKTIVNOSTIM.
Nikakor se ne zadovoljimo zgolj s kakšno uro športne vzgoje (ne, dolgočasni pa nismo), pač pa jo mahnemo s smučmi na sneg, poleg Smučanja zelo radi tudi drsamo na ledu, pa sankamo, poleti plavamo, sc gremo atletiko, učimo sc osnov košarke, jahamo konje,... Smo aktivni udeleženci gibanja SPECIALNE
olimpiadi:.
In ker vsako jutro čakamo na avtobus v Cankarjevem rojstnem kraju, se je njegova kulturna vnema prenesla tudi na nas (malo se šalimo, saj vesic, da to ni poglavitni razlog), zato v okviru KULTURNEGA UDEJSTV< >VANJA obiskujemo lutkovne Predstave, gledališke in glasbene prireditve, organiziramo kakšno igro, kjer naši otroci
PRAZNUJEMO 10. OBLETNICO
V OVI (oddelek vzgoje in izobraževanja) bomo letošnje leto zabeležili že na posebno pester način, saj letos mineva 10 let, odkar je bil v Podlipi odprt prvi oddelek pod okriljem O.Š. Ivan Cankar -Vrhnika, za usposabljanje otrok z motnjo v duševnem razvoju. Na slavje bomo seveda povabili tudi Vas,(da, prav Vas osebno), a še preden to storimo, je morda prav,da skupaj pogledamo, kako smo nastajali in kaj smo postali.
prisotnost otrok v šoli zelo visoka, obolevajo namreč malokrat; lahko da je razlog temu smeh - saj pravijo, kajne, da je smeh pol zdravja, in v naši šoli se smejemo veliko, veliko.
Par vrstic v tem sestavku bi želele zase tudi me, specialne pedagoginje in varuhinje, ki delamo na tej šoli Ob tej za nas pomembni prelomnici, kar desetletnica delovanja vsekakor je, bi iz srca rade povedale, da smo ponosne, da delamo na taki šoli. To naše vsakodnevno delo nam po strokovni in človeški plati predstavlja nenehen izziv -vsakokrat znova ga sprejemamo s hvaležnostjo, z veliko vznemirjenosti zaradi pričakovanih novih odkritij ter z dobršnjo mero treme in dvomov. Vedno nas je namreč tudi malo strah, ali bomo kos tem zahtevnin nalogam, ali bomo delo opravile dovol| vestno in če premoremo dovolj znanja, ki bi teoretično podprlo praktično izvedbo naše lialogC. A na koncu vedno ugotavljamo, da je ravno ta dvom, ki malce gloda v nas, tista pozitivna gonilna sila, zaradi česar smo š< toliko bolj pozorne na odzivanja in razvoj otrok Na naših strokovnih izobraževanjih in
Marsikdo izmed vas nas je že obiskal v naši podlipški šoli, saj so naša vrata v znak dobrodošlice vedno odprta, VSi listi pa, ki pri naš še niste bili, dovolite, da vam opišemo, kako se mi spoprijemamo z učenostjo.
nastopajo, ali pa si ogledamo gledališke predstave.
Vsak delovni dan preživimo v lepi Podlipi in morda smo ravno zato na naravo še bolj tesno vezani, radi jo spoznavamo in odkrivamo njene skrivnosti. Poleg običajnih sprehodov
Seveda pa tudi naša šola ne bi bila čisto prava, če ne bi imela ŠOLE V NARAVI, tako kot katerakoli druga šola v Sloveniji. Vsako leto imamo zimsko in letno šolo v naravi. Pri ugotavljanju, kako raznolika, učinkovita in koristna je naša šola, nikakor ne smemo mimo najpomembnejšega vprašanja, kako se v njej počutijo naši učenci. Odgovor na to vprašanje je prepomemben, da bi nanj odgovorili pavšalno, kot na primer dobro, manj dobro, slabo ali odlično, zato vam nanj pač ne bomo odgovorili Svetujemo pa vam, da se o tem pozanimate iz prve roke, vprašajte naše otroke. In da radovednost le ne bo prehuda, vam tokrat zaupamo le to, da mi o počutju v šoli veliko razberemo iz podatka, da je
tudi v praksi se velikokrat zastavi vprašanje, do katere stopnje otrok lahko seže. kdaj je njegov razvoj končan V dosedanjem delu smo prišle do spoznajnja, da je edini pravi odgovor na to vprašanje: »Nikoli« Vedno znova nas presenečajo in ob tem s< tudi me vsakokrat kaj novega naučimo Pol« ^ znanja pa dan za dnem od naših otrok prejemamo toliko lepih misli, besed, prijaznih pogledov in dotikov, da natanko vemo, da je ravno to tisto, zaradi česar je naša šola tako topla in lepa.
izvajamo tudi AKTIVNOSTI, VEZANE NA LETNI ČAS, kot so nabiranje gob, kostanja,
borovnic, jagod.....imamo svojo pravcato
trgatev, ki ji sledi sočenje grozdja. Za našim šolskim poslopjem pa imamo svoj mali vrt, sadovnjak in travnik; in za to našo imovino pridno skrbimo letnemu času primerno, zaradi česar se veliko naučimo, pa tudi kaj dobrega pojemo, saj naš sadovnjak in vrt nemalokrat dobro obrodita. Tako kot se večini zdi lepši del tedna ravno konec tedna, tako so tudi lepši del leta prazniki. In mi nismo nobene izjeme, nadvse radi imamo praznične dni, zato jih tudi praznujemo. PRAZNOVANJA, za katera si rečemo » ne, tole pa ne bo minilo brez. nas«, so: miklavževanje, novoletno rajanje, pustovanje, materinski dan, ob zaključku ali začetku leta pa organiziramo tudi piknik s starši.
Seveda pa naša šola ni le zbir šolskega programa, otrok in pedagoških delavcev. O, ne, stkana je Iz mnogo več niti. Nepogrešljiv del našega vzgojnega procesa so namreč starši, brez njihovega sodelovanja si težko predstavljamo, da bi delo teklo tako dobro. V teh letih smo zgradili obilo medsebojnega zaupanja, kateremu oporni kamni so prav gotovo bili številni prijetni trenutki, ki smo jih doživeli skupaj. In ko raziskujemo naprej, kdo je še tisti, zaradi katerih je bilo to desetletje lepo in z drobnimi pozornostmi posuto, naša misel kaj hitro najde za to zaslužnega - naši dragi krajani Podlipe so tisti topli in z lepo besedo bogati ljudje, ki so nas že na začetku lepo sprejeli medse. Ravno zaradi njih nismo potrebovali dolgo časa, da smo z olajšanjem v srcu rekli: »Da, tu se počutimo kol doma«. A zdi se, da bi bili bolj sami sebi namen, če se ne bi povezovali tudi s širšim socialnim okoljem. Tako kot se mi z največjim veseljem odzovemo kakršnem koli vabilu, katerega namen je druženje in učenje, tako smo tudi na moč veseli, če se kdo odzove našemu vabilu, da nas obišče v Podlipi. Premnogo je ljudi, od Podlipe do Vrhnike in širše okolice, ki se z malimi in večjimi pozftrnostmi spomnijo na nas. In če kdaj tudi vas zamika, da bi nam ob laki ali drugačni priložnosti kaj podarili, naj vam povemo, da našim otrokom še tako drobna pozornost, kot sta nasmeh ali prijazna beseda, pomeni neizmerno veliko. In ko čez ramo pogledamo na preteklih deset tel, nam prešeren nasmeh leže na obraz, saj smo bili ves ta čas vedno znova in znova presenečeni nad tem, kako veliko ljudi nosi v sebi tolikšno bogastvo, ki so ga znali in hoteli deliti z nami.
DEJAVNOSTI OB 10-LETNICI OVI PODLIPA:
RAZSTAVA V OŠ IVAN CANKAR, Lošca 1 (začetek aprila) JUBILEJNA ŠTEVILKA GLASILA (v maju)
J>ROSI.AVA OB 10-LETNICI V OŠ IVAN CANKAR (sredina aprila) TEDEN PRIJATELJSTVA (v maju): Aktivnosti s podlipškimi otroci Aktivnosti z otroci iz podaljšanega bivanja z Vrhnike Aktivnosti z otroci RO Vrhnika Predstava otrok OVI in zabavni program (Gasilski dom Podlipa)
DOBRONAMERNI NATEČAJ
Da bi simbolično razmejili preteklih, lepih deset let z naslednjimi desetimi, za katere verjamemo, da bodo še lepša, smo sklenili za vas pripraviti nekaj dejavnosti, na katere vas z vsem spoštovanjem in obilo lepih misli titplo vabimo. Vaša prisotnost nam bo v veliko veselje.
To ne bo natečaj z velikim nagradnim skladom in ravno zaradi tega mu nismo dali naslov Nagradni natečaj, pač pa gre za natečaj, katerega se lahko udeležite, če kar tako nekomu želite dobro. Pozivamo vas namreč, d.i Če ste morda imeli kakšno izkušnjo s katerim izmed otrok Z motnjami v duSevnem razvoju, da nam jo zaupate Tako boste svoje doživetje delili z nami vsemi, s spoznavanjem drugačnih pa bogatimo svoja življenja in rušimo pregrade, ki včasih nastanejo med nami zaradi strahu pred drugačnim - in za strah vemo, d.i je od zunaj votel,
notri pa ga nič ni.
Napišite svojo zgodbo, svoje vtise ali svoje misli na omenjeno temo, ter pošiljite na naslov:
OVI Podlipa. Podlipa i(>, l.iOO Vrhnika
Morda bomo prav vašo zgodbo objavili v našem jubilejnem časopisu (če ne želite, da je objavljena, to pripišite, in vašo željo bomo spoštovali). Vsekakor jo bomo prebrali našim varovancem in že      f^rsJNttJ Bl/V$ ^jj^|V)r^ samo dejstvo, da ste si vzeli nekaj svojega dragocenega (asa za njih, jim bo v neizmeren ponos Njihova hvaležna srca bodo vaša velika nagrada
8. FEBRUAR - KULTURNI PRAZNIK
150-letnica smrti pesnika Franceta Prešerna
Po novoletnih praznikih se nam je kar hitro približal prvi letošnji praznik, ki ga praznujemo 8. februarja kot slovenski kulturni praznik. Letos letu je celo sovpadal s 150-letnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Ob tem prazniku vsako leto na državnem nivoju podelijo tudi priznanja in nagrade Prešernovega sklada za dosežke s področja kulture. Prav tako pa je veliko povedanih in pisanih besed namenjenih slovenskemu kulturnemu življenju in promociji razne kulturne dejavnosti širom Slovenije. Vsi razgovori pa se nekako začnejo in končajo z besedami: kolikor denarja, toliko naše kulturne dejavnosti. Vendar pa ne glede nato lahko rečemo, da so take besede le prevečkrat izgovor. Naše kulturno obzorje si lahko sami širimo na različne načine. Ob tem pa nam pomagajo tudi številne, zato usposobljene ustanove, ki z minimalnimi sredstvi prirejajo številne kakovostne kulturne prireditve.
Tudi v vrhniški občini imamo precej raznovrstnih in številnih kulturnih dejavnosti organizatorjev, prirediteljev, ki skrbijo za kulturno življenje krajanov - občanov. Seveda pa se je takih prireditev treba udeležiti ter šele nato kritizirati, ali so slabe - dobre, ali sploh so, kakšne so, kakšen je obisk,...
Ob tem lahko z gotovostjo trdim, daje kulturnih prireditev v naši občini veliko. Tako je za kulturno življenje preskrbljeno prek vsega leta, tako v občinskem merilu, kot po posameznih krajevnih skupnostih. Mogoče je le še premalo pozornosti namenjene predstavitvam domačih ljubiteljskih animatorjev iz posameznih krajev, ki bi lahko svoje različne umetniške sposobnost pokazali širši javnosti. Čeprav se tudi to področje vedno bolj uveljavlja in bo mogoče ideja "moto" za naslednji kulturni praznik - novega tisočletja.
Eetošnji kulturni praznik smo tudi na Vrhniki obeležili s številnimi prireditvami in nekatere od njih smo obiskali ter vam jih predstavljamo.
S.S.
Igralec Jožef Ropoša je na svojski način predstavil Prešerna, oh tem pa ga je spremljal pianist prof. Hinko Haas.
Profesor Mihael (ilavan (prvi z leve) predstavlja 35 eksponatov Prešernovih rokopisov, knjig in upodobitev.
Srečanje s Prešernom
V organizaciji Galerije 2 z Vrhnike je bila v osnovni šoli Ivana Cankarja prireditev z naslovom Srečanje s Prešernom. Prireditev je bila v četrtek, 4. februarja, udeležilo pa se je je kar lepo število ljubiteljev Prešernove pesniške besede.
Gledališki igralec Jožef Ropoša je na svoj način predstavil in uprizoril recital iz Prešernovega življenja ter njegovega bogatega opusa poezij. Resnično nas je popeljal v obdobje življenja Franceta Prešerna in njegovega odvetniškega delovanja v Ljubljani in Kranju. Tako smo spoznali del Prešernovega umetniškega ustvarjanja, delovnega življenja ob advokaturi in del njegovega ljubezenskega doživetja. Predstavitev recitala dramskega igralca je dopolnjeval pianist prof. Hinko Haas z glasbo Prešernovega časa, ki je tako poslušalce še bolj popeljala v pesnikov čas. To je bil prvi del prireditve, kije potekal v večnamenskem prostoru osnovne šole.
Drugi del pa je potekal na hodniku šole, kjer je bila na ogled postavljena razstava nekaj Prešernovih rokopisov, knjig "in originalnih dokumentov ter seveda nekaj različnih znanih Prešernovih slik. Razstavo je pripravila NUK iz Ljubljane, po razstavi pa nas je popeljal profesor Mihael Glava, vodja rokopisne zbirke v NUK. Profesorje predstavil 35 različnih eksponatov, med katerimi je bilo moč videti tudi nekaj originalov, ki jih doslej prav gotovo marsikdo še ni videl.
Tako smo se vsi prisotni resnično vrnili v takratno življenje Franceta Prešerna, ki je bilo težko, razburljivo in umetniško plodno.
Prireditev so omogočili: Osnovna šola Ivana Cankarja, NUK v Ljubljani, Glasbena šola Vrhnika, Schvvarz d.o.o., Galerija 2 in generalni pokrovitelj COMING z Vrhnike.
Recital pesmi Lili Novy
Zveza kulturnih društev Vrhnika je v petek, 5. februarja, v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki pripravila literarno-glasbeni recital, posvečen pesnici Lili Novy (1885 - 1958). Recital sta pripravila in ga tudi izvedla igralka Lenča Ferenčak in glasbenik Lado Jakša. Tako smo spoznali del življenja in umetniškega ustvarjanja pesnice Lili Novy, ki jo je upodobila igralka Lenča Ferenčak. Za odlično glasbeno spremljavo s številnimi glasbenimi instrumenti in efekti pa je poskrbel glasbenik Lado Jakša.
Recitala seje udeležilo kar nekaj poslušalcev, vendar bi bil obisk lahko boljši. Tako lahko ugotovimo, da ne moremo samo kritizirati, daje premalo prireditev, ampak se je jih treba tudi udeležiti. Recital je bil, ne glede na to, izveden na izrednem nivoju, saj nas je popeljal v svet življenja pesnice Lili Novy, za kar je poskrbela igralka Lenča Ferenčak. ' <, g
Literarno-glasbeni recital, posvečen pesnici Lili Novy (IHH5 - 195H) sta izvedla Lenča Ferenčak - beseda in Lado Jakša ■ glasba.
Koncert Okteta RASKOVEC
Oktet Raskovec je zablestel.
Spominska obletnica
V okviru spominske obletnice smrti pisatelja Ivana Cankarja, ki je bila v ponedeljek, 14. decembra, je minil še en spominski večer, na katerem je vrhniški recitator Janez Smrtnik predstavil nekaj Cankarjevih črtic. Zbranim poslušalcem je zrecitiral črtice Mesarjeve klade, Desetica in Mater je zatajil ter nekaj odlomkov iz knjige Moje življenje. Z izborom Cankarjevih del je recitator poskušal poslušalce popeljati v čas otroštva, mladosti in hrepenenja po svojem rojstnem kraju Vrhniki. S svojim preprostim interpretiranjem je presenetil marsikaterega poslušalca, saj smo Janeza Smrtnika, upokojenega učitelja, poznali čisto v drugačni luči. Vsi prisotni smo doživeli resnično lep Cankarjev večer, ki sta ga glasbeno popestrila Damjana Vrenjak na saksofonu in Aca Muller na klavirju iz Glasbene šole Vrhnika.
S.S.
VdomuKS Verd je Mladinsko športno-kulturno društvo Verd ob kulturnem prazniku pripravilo celovečeren koncert Okteta Raskovec.
Prvi del koncerta so pevci okteta namenili umetniški besedi Franceta Prešerna, katerega pesmi so uglasbili številni znani slovenski glasbeniki. V drugem delu pa so zapeli znane pesmi narodnih in umetnih priredb slovenskih skladateljev.
S.S.
S.S.
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Štefanova 5, 1000 Ljubljana Štev.: 09-4/1, dne 2.2.1999
RAZPIS
27. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
Pogoji:
1.
Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let. ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih piscev in pisateljev. Pošljejo lahko prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila.
Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico z naslednjimi podatki: ime in priimek, domači naslov, izobrazba, poklic, starost in Šifra.
3.
Območne žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju.
Območnih srečanj bo šest. Republiško srečanje bo septembra 1999 v Slovenj Gradcu.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim.
Rokopisov ne vračamo.
5.
Prispevke je treba poslati do 2. marca 1999 na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (za 27. srečanje), Štefanova 5, 1000 Ljubljana.
Dodatne informacije dobite na telefonu: 061/126 20 83 ali 125 93 55.
MAREC 1999
KULTURA
naš Časopis 9
VRHNIŠKI "DEJMO STISNT TEATER" ZNOVA NAVDUŠIL
"Ni ga čez domače občinstvo"!
Dejmo stisnt teater je eden izmed najvitalnejših organov vrhniškega Dejmo stisnt inštituta in že četrto leto navdušuje gledaliških komedij željno publiko širom Slovenije. Preden se posvetimo njihovemu zadnjemu gostovanju v Cankarjevem domu na Vrhniki naj predstavimo sam Dejmo stisnt inštitut.
Dejmo stisnt inštitut je nastal pred dvema letoma kot krovno združenje nekaterih specifičnih vrhniških gledališko-umetni-ških skupin. Pod isto "streho" združuje Dejmo stisnt teater. Dejmo stisnt impro, Dejmo stisnt kabernet in Dejmo stisnt zvok. Vse štiri tvorbe so raznovrstni genetsko modificirani
kloni začetne ekipe Dejmo stisnt teatra, ki so se enostavno lotili novih oblik izražanja. Ali kot bi rekel Miha, član treh od štirih zasedb DMS-a: "Dejmo stisnt teater je bil enostavno preozek za vse naše ideje in "neumnosti", ki so nam butale iz s televizijo prenasičenih glav. Potrebovali smo nov prostor,
2. 3. POTOPISNI TOREK: Ljubljana ->Quebec ->New York —>Ljubljana, Urška, Jaka, Damijan
5. 3. PETEK: Stripburger, razstava stripov ob 20.00; video program: kratki filmi, animacije ob 21.00
6. 3. SOBOTA: Stripburger koncert: 2227 (Lj) ob 21.00 (700 SIT)
9. 3. POTOPISNI TOREK: Peru - Ekvador, Rok Košir
12. 3. PETEK: HIC ET NUNC (Vrhnika) in WANDA C H ROME AND THE VVEATHER PHARAONS (USA) ob 21.00 (1000 SIT)
13. 3. SOBOTA: metal mania: GODSCARD (Kranj), SKOR (Lj), SARCOM (Metlika) ob 21.00 (500 SIT)
16. 3. POTOPISNI TOREK: Gana - Burkina Faso -Mali,Katja Komljanec
19. 3 . PETEK:film o otvoritvi ZAKONA, koncert; POSI-TTVE NUNS (USA, Nizozemska) in DECA DEBILANE (Lj) ob 21.00 (1000 SIT)
20. 3. SOBOTA: gledališče; DEJMO STISNT KABARET (Vrhnika) ob 20.00 (500 SIT)
23. 3. POTOPISNI TOREK: Tibet, Matej Vrenk
24. 3. LITERARNA SREDA: vodi Gorazd Mauri ob 20.00
26. 3. PETEK: koncert; BABY CAN DANCE (Lj) ob 21.00 (700 SIT)
27. 3. SOBOTA: mini punk festival; FOOTLESS DOLE (Lj), VIRUS (Lj), VALTER BRANI SARAJEVO (Koper) ob 21.00 (600 SIT)
30. 3. POTOPISNI TOREK: Slovenija v objektivu narave, Sonja Zalar Bizjak
novo izrazno smer, nov zaner. In nastal je Dejmo stisnt inštitut. In v njem teater, impro, kabernet in zvok".
Ta čelveroglava umetniška pošast je našla svoj dom v prostorih Mladinskega centra Zakon na Vrhniki - najnovejši pridobitvi vrhniške in notranjske mladine. V Zakonu uporabljajo manjšo dvorano, ki je primerna za vaje treh izmed štirih skupin povezanih v DSI. Četrti ud - Dejmo stisnt teater - pa že četrto leto zapored vadi v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki za kar gre zasluga predvsem naklonjenosti lokalne Zveze kulturnih društev, ki teatru nudi brezplačno uporabo dvorane.
Kot že omenjeno, se je Dejmo stisnt teater po uspešnih gostovanjih po Sloveniji (Ljubljana, Novo Mesto, Slovenj Gradec, Ruše, Krško,...) ponovno vrnil v domačo, kakor pravijo, "najljubšo" dvorano. Občinstvu so se ponovno predstavili z morilsko komedijo Sod smodnika, ki jo je spisal makedonski avtor nove generacije Dejan Dukovski. (Mimogrede: V kinu
si lahko ogledate tudi filmsko verzijo istega teksta, ki ga je na velika platna prensel srbski režiser Goran Paskaljevič). Utrgano črno satiro so premierno uprizorili lanskega maja, prav tako v Cankarjevem domu na Vrhniki. In zdaj ste se ponovno vrnili? "Ja. Predstave pred domačim občinstvom so vedno nekaj posebnega. Ni ga bo-lj"šga!" je pred predstavo razložil Sašo, igralec, ki seje teatru pridružil pred letom in pol.
Velika dotrajana soc-komu-nistična dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki je brbotala in rožljala v neštetih glasovih, ki so v petek 12. februarja napolnili sicer zatohel in temačen vrhniški "hram" kulture. (Veliko besed bi lahko napisal o propadanju te nekoč elitne ustanove, a vsi, katerim bi bile namenjene, to pekočo razjedo vrhniške umetnosti še predobro poznate. Naj tokrat rečem le: Ukrepajte že enkrat! Vrnite Vrhniki elitno kulturno dvorano, ki jo je nekoč, v tistih,...hkhm..., časih že imela!!!). Dejmo stisnt teater so željno pričakovali nosilci najelitnejših abonmajev vrhniške občine, ponosni lastniki abonmajev Komedija. Podkrepljeni z, mladostnimi enotami, ki slišijo na ime "za izven", so sestavljali odlično razpoloženo štiristoglavo publiko. Po parih minutah zamude in že skoraj razjarjeni so ugledali razmik zavese.
Ja, dočakali so jih. Vsi so poznali vse. Če pa koga niso, ga/jo je poznal prvi gledalec na levo ali desno. Vse je bilo jasno. Vsi so bili znanci in hkrati, tam nekje daleč na odru, tudi tujci.
Dejmo stisnt teater je odigral predstavo. Profesionalno. Šaljivo. Šokantno. Odtrgano. Z eno manjšo tehnično napako (pištola je žal odpovedala). Če je bila publika zadovoljna? Ne bi vedel. Vem le zase. Menije bilo noro všeč. In ne samo predstava, tudi izrazi na obrazih večinoma nasmejane publike. O tistih malomeščanskih zgražanjih in zavijanjih z očmi nad malo bolj naturalistično prikazano vsebino pa danes res ne bi zgubljal besed.
Zdene Semering
Akademski slikar Klavdij Tutta razstavljal na Vrhniki
V okviru prireditev slovenskega kulturnega praznika je Zveza kulturnih društev Vrhnika pripravila slikarsko razstavo akademskega slikarja Klavdija I ii 11 c. Otvoritev bi morala biti v sredo, 10. februarja, vendar Pa je bila zaradi obilice snega preložena na ponedeljek, 15. februarja.
Slikarja in njegovo delo je Predstavila umetniška zgodovinarka in likovna kritičarka
Jadranka Šumi. Za kratek kulturni program pa sta poskrbela Aca Muller - klavir in Damjana Vrenjak - saksofon iz Glasbene šole Vrhnika. Razstava boe odprta do začetka marca in je vsebovala le del slikarjeve ustvarjalnosti.
Likovna kritičarka pa je njegova dela opisala: "V njegovem opusu najdemo celo paleto različnih vsebin in formatov. Poglavitna tema v njegovem
Ena izmed umetnin akademskega slikarja Klavdija Tutte, razstavljena v mali dvorani Cankarjevega doma.
delu je seveda krajina. Spočetka je obravnaval istrsko krajino ter iz nje izvabljal podobe in zgodbe iz njenih tradicionalnih okvirov. Tedaj je bil nenavadno razpoložen za monumentalne pripovedi. Njegovi biki, ki so zrasli iz krajine, so bili poosebljena moč in samozavest. Klavdij Tutta sodi v skupino umetnikov, ki jim lahko pripišemo sestavljeno kompozicijo podob. Ne gre torej za realistične portrete krajinskih zasnov, marveč za smiselno sestavljanje različnih prvin, krajinskih izrezov, živali in posebej dreves. Vse te sestavine so združene v naravnost pravljične učinkujočo celoto. Z njo je umetnik osvojil ne le domačo javnost, marveč se je uveljavil tudi v širšem svetu. Njegovo delo kaže velik razpon tudi v vsebinskem pogledu. Prvotna napadalna in monumentalna slika seje prelevila v pravljično pripoved, zlasti to velja za majhne formate. Nastopajoče živali v njegovem delu so se od mogočnih bikov spustile na tla krotkih živalic." S.S.
KLAVDIJ TUTTA seje rodil 1958 v Postojni. Leta otroštva je preživel s starši v Novi Gorici Po končani osnovni šoli seje vpisal na šolo za oblikovanje v Ljubljani, i Ičil seje pri profesorjih: Tirni Stegovne, Milanu Bulini, Francetu Prešinil, Janezu Grudnu, Tomažu Kržišniku in Gorazdu Šefranu. Nadaljeval šolanje na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih: Metki Krašovec, Janezu Berni-ku, Zvestu Apolloniju, Gustavu GnamuŠu in Bogdanu Borčiču. Pri slednjem je diplomiral tako na do-diplomskem kot na posldiplom-skem študiju grafike.
Ukvarja sc s slikarstvom, grafiko, objekti in z organizacijo likovne delavnice na Sinjem Vrhu. Od leta l'WI je Član ZDSI.U, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju, kot samostojni umetnik. Imel je preko 100 samostojnih razstav, sodeloval pa na več kot dvesto skupinskih doma in po svetu. Za svoje delo je prejel 43 domačih in mednarodnih priznanj.
Med nagradami izstopajo lisic, ki jih je prejel na mednarodnih bi-enalih v Ljubljani, Barceloni, Seou-lu, Cadatpiesu, Lodzu, Villachu. V letu 1992je bil izvoljen za predsednika Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Leta 1993 je ustanovil likovno delavnico "Slovenija odprta za umetnost", ki že več let poteka na Sinjem Vrhu.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
SKLAD RS ZA KULTURNE LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA Tržaška c. 25. Vrhnika Telefon: 753 - 648 in 754-648
PROGRAM PRIREDITEV V MESECU MARCU 1999
V Cankarjevem domu na Vrhniki Sobota, 6. marec 1999, ob 20. uri
Zabavno glasbeni koncert MARJANA ZGONCA z gosti:
Tatjano Dremelj. Dolores, Ivanom Hudnikom, Natalijo Kolšek...
Sobota, 13.3. ob 20. uri,
DOBRODELNI KONCERT
za slovensko vas na Madagaskarju.
Andrej Žigon - Aleluja,
Občina Vrhnika in
SKLD Območna izpostava Vrhnika.
Torek, 16.3. ob 19. uri,
PREDAVANJE O AFRIKI.
Avtor: Štefan Sajmu t.
SKLD Območna izpostava Vrhnika.
Četrtek, 18.3. ob 20. uri
Svetlana Makarovič: TETA MAGDA.
gostuje Prešernovo gledališče Kranj.
Abonma KOMEDIJA in izven.
SKLD Območna izpostava Vrhnika.
lorek, 23. 3. ob 16. uri
OBČNI ZBOR
Društva upokojencev Vrhnika.
Petek, 26.3. in sobota 27.3.
SREČANJE otroških gledaliških
in lutkovnih skupin.
SKLD Območna izpostava Vrhnika.
ZA OTROKE
Petek, 12.3. ob 17. uri,
DELAVNICA RODOVNKOV
za učence 6., 7. in 8. razreda OŠ.
Rodoslovna sekcija in
SKLD Območna izpostava Vrhnika.
Cankarjev dom na Vrhniki.
RAZSTAVE
Sreda, 10.3. ob 19. uri
Otvoritev likovne razstave
slikarke GALE BEM.
Odbor galerije Kašča.
( ankarjev dom na Vrhniki.
V Osnovni Šoli Ivana Cankarja Petek, 19.3. ob 20.uri,
REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV. SKLD Območna izpostava Vrhnika. Zveza kulturnih društev Vrhnika.
V cerkvi sv. Pavla na Vrhniki Sobota. 27.3. ob 19. uri KONCERT ob Materinskem dnevu. Mešani pevski zbor Ivan Cankar Vrhnika. Zveza kulturnih društev Vrhnika. FILMSKO GLEDALIŠČE
V Cankarjevem domu na Vrhniki Sreda, 3.3. ob 20. uri
MESENO POŽELENJE ( CarneTremula ) špansko - francoski erotični triler Režija: Pedro Almovar.
igrajo : Francesca Neri. Angela Mulina, Penelope Cruz. Javier Bardem. Sreda, 10.3. ob 20. uri. VZOREN UČENEC ( Apt Pupil ) ameriška triler drama Režija: Bryan Singer,
igrajo: Brad Renfro. lan Mckellan, Bruce Davison. David Scbvvimmer.
Sreda, 17.3. ob 20. uri,
PRAZNOVANJE ( Festen )
danska drama
Režija: Thomas Vinterberg,
igrajo: Thomas Bo Larsen, Ulrich Thomsen. Henning Morit/en, Birthe Neu-mann.
Sreda, 24.3. ob 20.30,
TANKA RDEČA ČRTA ( The Thin Red Line ) ameriški vojni film Režija: Terrence Malick,
igrajo: Sean Penn, Adrien Brodv. Jim Caviezel, George Cloonev, Nick Nolte. Sreda, 31.3. ob 20.30,
ČRNA MAČKA, BELI MAČKON (Crna mačka, beli mačor ) francosko - jugoslovanski Režija: Emir Kusturica,
igrajo: Bajram Severdžan, Plorijan Ajdini. Branka Katic. Srdjan Todorovič. FILMSKI PROGRAM
V Cankarjevem domu na Vrhniki Nedelja, 7.3. ob 17. uri, ŽIVLJENJE ŽUŽELK ( A bug's life ) Disnevev animirani film
Režija: John Lasseter Nedelja, 7.3. ob 20. uri,
ČAROVNICE ZA VSAK DAN ( Practical magic ) Režija: Griffin Dune,
igrajo: Sandra Bullock, Nicole Kidman. Dianne Wiest. Nedelja, 14.3. ob 20. uri,
LJUBI ME. NE LJUBI ME (Martha - meet Frank, Daniel and Laurence) Režija: Nick Hamm.
igrajo: Monica Potter, Rufus Sevvell, Tom Hollander. Nedelja 21.3. ob 20.30,
DRŽAVNI SOVRAŽNIK ( Eenemy of the stale ) Režija: Tony Scott,
igrajo: VVill Smjth, Gene Hackman, Jon Voight, Lisa Bonet. Nedelja, 28.3. ob 20.30 TEMNI ANGELI USODI Režija: Sašo Podgoršek.
igrajo: Demolition gropup. Lotos Vincenc Šparovec. Karin Komljenec.
V programu lahko pride do spremembe.
O otroškem abonmaju
ENAJSTA ŠOLA_
Z lutkovno predstavo TAC A MIK A i/. Lutkovnega gledališča Ljubljana seje v mesecu februarju zaključila gledališka sezona abonmaja ENAJSTA ŠOLA.
Abonma je poleg občasnih obiskovalcev ( izven (obiskovalo I50abonen-tov, ki so so ogledali predstave BUTALCI, ZVEZDICO ZASPANKO iz Lutkovnega gledališča Maribor ter RDEČO KAPICO iz Kulturnega hrama Moste.
V tem letu je bila najbolj gledana predstava abonmaja ZVEZDICA ZASPANKA, katero je obiskalo 350 otrok s starši
Tudi v prihodnje, dragi otroci in starši, vas bodo obiskale lutke - junaki iz različnih znanih pravljic. Tako vas ob zaključku te sezone že vabimo k ogledu naslednje. Program bomo predvidoma objavili v mesecu juniju.
N.M.
ARHEOLOŠKA AKCIJA VRHNIŠKEGA RIMSKEGA ZIDU
OHRANJANJE NARODNE DEDIŠČINE
Ozemlje današnje Slovenije je bilo skozi tisočletja zgodovine poseljeno z različnimi ljudstvi. O tem priča okoli 7000 arheoloških najdišč raztresenih širom po Sloveniji. Največ najdb izvira iz antičnega obdobja, ko seje po večini evropskih in sredozemskih dežel razprostiral Rimski imperij. Kljub svoji izredni gospodarski in vojaški moči se je rimska država ves čas spopadala s sosedi. V želji, da bi zavarovali svoje meje. so rimski vojaki zgradili ogromne obrambne komplekse, sestavljene iz zidov, stolpov, utrdb in taborov. Najbolj znan je zagotovo Hadrijanov zid, blizu meje med Škotsko in Anglijo, ki je v dolžini 120 km povezoval zahodno in vzhodno obalo Anglije in branil mejo proti Piktom. Drug pomemb-
stal dobro obiskana kulturno-izlct-niška točka.
Vrhniški vojaki smo ponosni, da je naš drugi dom. Vojašnica Ivana ( 'ankarja, skoraj v neposredni bližini ostankov tako pomembnega zgodovinskega zidu. Preko pozornega spremljanja zgodovine ugotavljamo, da so bili kraji od Vrhnike do Postojne, kjer živimo in se usposabljamo, vseskozi prežeti z vojaško zgodovinsko tradicijo. Ob rednem vojaškem urjenju posvečamo pozornost tudi slovenski zgodovini in kulturni dediščini. Pred meseci smo povabili arheologa Marka Freliha, ki je imel v vojašnici predavanje o rimskem zidu. Po tem smo se z njim dogovorili, da v poletnih mesecih pomagamo pri očiščevanju le-tega.. Tako smo v mesecu avgustu, teden
prišlo, da bi poškodovali oziroma uničili kulturni spomenik. Tudi kulturna zavest je precej večja, ljudje so ponosni na dediščino. V Sloveniji smo precej daleč od tega, kajti težko je biti ponosen nad čem, česar ne poznaš dobro.
Ohraniti zid ni tak problem, ker je sam sorazmerno še dobro ohranjen. V gozdu ga vidimo kot neko gomilo kamenja, ki se spušča in dviguje po hribovju. Problem je, kako ga ljudem primerno predstaviti, saj neka gomila običajnemu obiskovalcu, ki se tam znajde, zelo malo pove. V roke bi mu bilo potrebno dati vsaj kakšen prospekt, poleg zidu pa bi morale biti postavljene informativne table. Marsikje so ohranjeni še zelo dobri temelji oziroma jedra današnje gomile.
Kovač Jože
nejši je bil Germanski zid, ki pa ni bil grajen kot linija zidu (kot npr. v Angliji), temveč so obrambo predstavljale utrdbe, razporejene v neko linijo med Renom in Donavo ter tako varovale pred vdorom germanskih plemen.
Poznan je še Panonski zid z vrsto udtrdb na Madžarskem, in če gremo še dalje, v današnjo Jordanijo, ostajajo tam ostanki Arabskega zidu.
Po vdoru Kvadov in Markoma-nov (okoli leta 167) v osrednjo rimsko državo so se Rimljani čutili ogrožene in prvič pričeli z gradnjo obrambne zapore, ki naj bi zavarovala notranje meje imperija. Claust-ra Alpium lliarum (Zapora Alp Ilirije), kot so ga poimenovali (venec zidu. stolpov in utrdb), je segal od Alp do morja v dolžini nad 70 km in je zavaroval vse obstoječe cestne komunikacije in naravne prehode, kjer kraški svet prehaja v panonski. Obrambni zid je bil razdeljen na več odsekov - med Verdom in Zaplano je bila najdaljša in prva obrambna linija v razdalji sedmih kilometrov. Najmočnejši del obrambnega sistema je bil na območju Vrhnike. Logatca in Hrušice; uporabljali so ga okoli dvesto let. Skozi kasnejša stoletja pa je zid žalostno počasi izgineval z obličja zemlje. K propadu je po eni strani prispevala narava sama, po drugi pa lokalno prebivalstvo, ki je v zgodovinskih objektih videlo predvsem nahajališče lepo obdelanih kamnov, primernih za zidavo svojih domovanj.
Kljub temu je malo pred 2. svetovno vojno v njegovi neposredni bližini in na njem samem zrasla tako imenovana Rupnikova linija. Ni težko uganiti, da se je to zgodilo zaradi izrednega geostrateškega položaja, ki ga ima še danes. Z industrijsko revolucijo in sočasnimi spremembami družbenih odnosov so ljudje začeli na svojo kulturno spomeniško dediščino gledati drugače. Pomembno vlogo pri tem je odigrala mlada veja znanosti - arheologija, ki je s presenetljivimi arheološkimi najdbami po raznih delih sveta velikokrat upravičeno spreminjala pogled na zgodovino in jo približala vsem delom družbe.
V prejšnem stoletju, v času stare Avstroogrske. so avstrijski arheologi izvedli prva arheološka izkopavanja in preučevanja rimskega zidu nasploh. Po tem pa vse do leta 1962 in 1963 ni bilo novih arheoloških raziskav. V teh dveh letih so se arheologi lotili preučevanja zidu ter delne obnove dela zidu in utrdbe na Lenišču. Pred štirimi leti pa je prišlo do postavitve arheološke zbirke na Hrušici. Vendar kljub temu poznavanje kulturnega spomenika - rimskega zidu - ostaja še vedno velika neznanka. Še vedno nima veljave, ki jo bi jo moral imeti. Z malo dobre volje vseh delov družbe bi se na nekaterih delih lahko restavriral, obdal s sprehajalnimi potmi in informativnimi tablami ter tako po-
Tomaž Eržen
Desetnik Perko Uroš.
Spoznavamo zgodovino tudi bolja na neposreden način.
dni pred koncem usposabljanja zadnje generacije 54. okmb, odšli na akcijo. Nenavadna izkušnja bo nedvomno še dolgo ostala v spominu slehernega udeleženca. V prihodnosti pričakujemo, da se bodo podobnih aktivnosti udeležile tudi ostale enote (11. bZV in LrdZO), ki domujejo v vojašnici. Ob omenjeni akciji, ki je imela predvsem izobraževalni značaj, smo naredili pogovor s pobudnikom te akcije, g. Fre-lihom, v nadaljevanju pa zabeležili tudi mnenja treh vojakov udeležencev.
Marko Frelih, arheolog iz Logatca: "Ohranjanje kulturne dediščine je zelo širok pojem, če se vrnemo predvsem na antično dediščino, oziroma v tem primeru na rimski zid, je le-ta eden največjih arhitekturnih gradbenih podvigov, narejenih v slovenski zgodovini, zato bi ga bilo potrebno primerno zavarovati. Se pravi, tukaj bi morala biti izdelana kompletna strategija - od zaščite spomenikov, raziskav, izobraževanja do promocije. Potrebno bi bilo vključiti več ministrstev, ki bi se z dopolnjeno zakonodajo lotili omenjene problematike. Kot prvo bi navedel Ministrstvo za kulturo, ki naj bi uvedlo določene zaščitne elemente za varovanje samega kompleksa.
V zadnjih letih ugotavljamo, da ta zid izginja zaradi različnih razlogov. Prvi izmed njih je. da ljudje, ki posegajo vanj, dejansko sploh ne vedo kaj to je. drugič pa tudi ni ustreznih mehanizmov, ki bi le-to preprečevalo, oziroma kršitelje kaznovalo. Te stvari so torej povsem neurejene.
V zahodnih evropskih državah so razmere na tem področju drugače urejene; ljudem še na misel ne bi
Ponekod bi lahko, podobno kot je na Lenišču, dozidali in vzpostavili prvotno stanje, da bi se videlo kako je nekoč izgledala obrambna konstrukcija. Najbolj Sl) zanimivi obrambni stolpi na liniji Verd-Zaplana. kjer jih je nekoč bilo čez 50 in bi bilo dobro v prvotno podobo povrniti vsaj enega od njih.
Sodelovanje slovenske vojske pri očiščevanju zidu se mi zdi izjemna poteza in me veseli, da je do tega prišlo. Namreč konec koncev je imel ta zid vojaški značaj in lepo je, da ima naša slovenska vojska, katere vojašnica stoji v neposredni bližini rimskega zidu, odgovoren odnos do tega in da se tudi tako sooči z vojaško zgodovino slovenskega prostora."
desetnik Perko Uroš, poveljnik tanka doma iz Bevk pri Vrhniki: "Mislim, da vrhniški rimski zid pozna le malo domačinov. Tudi sam nisem veliko vedel o njem, vse do prihoda v vojsko, ko nam ga je v svojem prvem predavanju predstavil arheolog Marko Frelih. Še bolj natančno pa sem ga spoznal med samim očiščevanjem. O samem obstoju zidu sem slišal iz govoric starejših ljudi, ki pa so o njem vedeli le toliko, da naj bi na Vrhniki obstajal nek zid; ob prebiranju vrhniškega Našega časopisa pa sem kasneje o njem izvedel še kakšno zanimivost. V Osnovni šoli Drago-mer smo med urami zgodovine poslušali vse kaj drugega kot o rimskem zidu; da ne omenjam nada-Ijnega šolanja na srednji tehnični šoli, ki je, zaradi svoje naravnanosti k tehničnemu izobraževanju, omogočala spoznavanje zgodovine le prvi dve leti. Iz pogovorov s svojimi vrstniki ocenjujem, da je splošno poznavanje slovenske zgodovine med nami mladimi generacijami bolj slabo. Mislim, da bi bilo potrebno izobraževanju na tem področju posvetiti več pozornosti, kajti selc po poznavanju zgodovine domačih krajev, lahko uspešno nadgradimo splošno znanje."
vojak Kovač Jure, voznik BDRM doma iz Rakitne: "Ob samem začetku arhološka akcije zid ni vzbudil kakšnega pretiranega zanimanja. Pred seboj sem zagledal le kupe kamenja, obraslega z rastlinjem in grmičevjem. Po nadaljnem očiščevanju pa so se pred nami odprli vse bolj vidni ostanki nekoč mogočnega zidu, ki je uspel kar dva tisoč let kljubovati ujmam časa. Tudi sam za ta zid prej nisem vedel, čeprav drugače Vrhniko precej dobro poznam. Nisem si mislil, da bi kaj takega lahko stalo na Vrhniki. Za Vrhničane, kot tudi za vse Slovence, bi postal zid zelo zanimiv, če bi ga imeli možnost na primeren način spoznati. Naša očiščevalna akcija je lahko del nekega začetega gibanja pri ureditvi zidu v katerem bi sodelovala širša slovenska družba. Upam, da bodo"arheološke akcije nadaljevale tudi naslednje generacije vrhniških vojakov. Zelo me moti, ko pri nas vidim slab odnos do ohranjanja kulturnih spomenikov. V preteklosti sem veliko potoval po Evropi in po nastopih na različnih tekmovanjih umetnega drsanja sem v prostem času občudoval čudovito obnovljena stara mestna jedra tako prestolnic kot najmanjših podeželskih mest."
desetnik Tomaž Krzen, povejnik tanka doma iz Ljubljane: "Kljub zapolnjenem programu usposabljanja vojaških obveznikov se lahko vedno najde čas za spoznavanje vojaške zgodovine, tudi preko arheološke akcije. Lahko trdim, daje bila akcija med vrstniki zelo lepo sprejeta. Menim, da ni bojazni, da bi se naša usposobljenost zmanjšala, če občasno sodelujemo na takšnih in podobnih akcijah. Opažam, da bi sc marsikatera naloga lahko izpustila oziroma skrajšala, ker le-ta ni imela tolikšnega pomena. Negovanju poznavanja slovenske vojaške zgodovine, kot sestavnemu delu narodne identitete pa bi se moralo v vojski dati več prostora kot gaje danes namenjenega. Narodna zavest je poleg poznavanja orožja glavno gibalo sleherne vojske, ki zre v prihodnost. Moramo se zavedati, da Slovenci, ki so šli pred letom 1991 v vojsko, niso imeli te sreče, da bi lahko gojili narodno zavest in zato moramo mi izkoristiti vse dane možnosti, ki jih omogoča služenje v Slovenski vojski."
Samuel Lajevec
			
			^BK::' "t i
			I   il           V 1 * 1
			
		i i 1 !	i ™
			
			
!&			' J
Arheolog Marko Frelih predstavlja del največjega gradbenega kompleksa iz obdobja Rima na slovenskih tleh.
NOVOSTI V CANKARJEVI KJNIŽNICI - februar 99
STROKOVNA LITERATURA
Anderson, D.: Svileno in suho cvetje Arendl, H.: Kaj je filozofija eksistence? Aritas - satira
Atkinson, W. W.: Filozofija jogijev in orientalski okultizcm
Aubclj, B.: Antična imena po slovensko
Aurobino. S.: Ne pozabi na svoje težave
Bali. B.: Naučite se sami LilKDt v 24-ih urah
Barkcr. P: Tehnike arheološkega izkopavanja
Ciraj, M.: Zatiranje plevelov
Crngrob in okoliške vasi
Crumlish, (".: Internet za prezaposlene
Černe, M.: Kapusnice
Čimžar, U.: Na kratko
Debenjak, D.: VVorlerbuch : deutsch - slovvenisch : slowenisch - dcutsch.. Dolgan, M.: Pravilni in nepravilni glagoli Dornan, J. M.: Strategije uspeha Durcr, A.: Apokalipsa 14X9
Elektrika, svetloba in snov : fizika za 3. in 4. letnik srednjih šol
Hočevar, M.: Slovenski managerski izziv
Hofmann, R.: Prizadetost prostate
Informacijska družba 1998
Ippach. P.: Zdravo kuhanje pri diabetesu
Jauss, H. R.: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika
Kabza, H.: Depresije in strah
Kapus. S.: Ugrabljeni slikar
Kavka, D.: Matematika v srednji šoli
Kent, G: Organiziranje; nasveti & ideje
Kosi, M.: Potujoči srednji vek
Kolnik, M.: Samozdravljcnjc astme
Krakar, L.: Zmage in porazi pesnikov
Krakauer, J.: Izginuli: osebni obračun /. Mount Evereslom
Krese. M.: Recepti in zgodbe tropskih sadežev
Littauer, F.: Osebnostni plus
Ljudske balade med izročilom in sodobnostjo
Mansfield. R.: Windows 98 za prezaposlene
Mežnar, D.: Pogodba o zaposlitvi
Mitton. S.: Astronomija
Navodnik, J.: 1'laslik - orodjar
Osemdeset let Narodne galerije: 1918 - 1998
Panteizem
Pavlina, B.: Zgodovina na maturi '99 Parfitt, W.: Osnove kabalc
Perovšek, J.: Slovenska osamosvojitev v letu 1918
Pelkovšek, J.: Podvojene slike
Pogačnik, M.: Zdravje in bolezni drobnice
Praprotnik, N.: Alpski botanični vrl Juliana
Proclus : Prvine bogoslovja
Rakovski, .L: Alergije
Repe, B.: Sodobna zgodovina: zgodovina za 4. letnik gimnazij
Rifenharv, J.: Brez izgovora!
Ruhland, B.: Diabetes
Sajovic, B.: O pravici civilnega prava
Schlegel. F.: Spisi o literaturi
Slikarstvo in kiparstvo v Sloveniji od 13. do 20. stoletja: vodnik Statistični letopis Republike Slovenije 1998 Steinke, W.: Kap
Šalamon. B.: Internet za otroke in družino
Tobias. F.: Mesta pokojnih
Trampuž, L.: Prirodoslovni muzej Slovenije
trpinčen otrok
Tuje časopisje
Ustvarjalno opremljanje oken
Vevar, Š.: Slovenska gledališka pot
Vvestersbach, R.: Listje, regrat in vijolice jezika HTML
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
Zupančič, F.: Dnevnik 1914-1918
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Andreev, L.: Povesti
Berger, A,: Krokarji in beležke
Brulc, T: Judeževi groši
Brulc, T: Argentina
Čehov, A. I'.: Ccšnjev cvet
Gaarder. J.: V ogledalu, v uganki
Grin, A. S.: Pol nikamor
Hibbcrt. E. B.: Kmalu na svidenje
Hornbv, N.: Zvestoba do groba
Kierkegaard. S.: Dnevnik zapeljivca
Kranjc, N.: Pojdi in (se) uči
Pesništvo slovenskega realizma
Shecklcv, R.: Laxijski ključ
Thompson, H. S.: Strah in groza v Las Vegasu
Trinkaus, V.: Podjetnica
Vinectič, M.: Goreči sneg
Wren, P.: Modra voda
Zaje. D.: Si videl
Zaje. Z.: Za soncem
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
Baum, L.: Smaragdno mesto v Ozu
Bogacki, T: Gat and mouse
Bogataj - Ambrožoč. S.: Podposteljni škrat
Btirningham, J.: Mr Gumpy's motor car
Buchholtz. Q.: der Sammler der Augenblicke
Chichester Clark, E.: Rada te imam. modri kengurujček
Curvvood, J.: Lov za zlatom
Cehov. A.: Kašlanka
Dorris, M.: Deček po imenu Vidi za drevesi
Fuchs, T.: Julija Grozna
Gluvič.G: Brcanje z glavo
Gorjup, D.: Strašen teden s čarovnicami
Ingolič, A.: Potopljena galeja
Irving. W.: Rip Van Vinkle
Jandl, E.: Funfter sein
Kobal, D.; Radovedni medvedek
Kos, .1.: Prešernova Vrba
Kranjec, M.: Otroci, čigavi sle?
Lainšček, F.: Ajša Najša
MacDonald, F.: Zakaj neki so Grki gradili...
MacDonald, F.: Zakaj neki so Rimljani nosili...
MacKec, D.: Elmerjeve barve
MacKcc. D.: Elmerjev dan
MacKee. D.: Elmerjevi prijatelji
MacKcc, D.: Elmerjcvo vreme
Mal. V: Carodejni novčič
Mal, V: Vanda
Novak, B. A.: Zarja časa
Novakovič, N.: Nekaj cisto pravih
Omahcn, N.: Silvija
Peinkicher, L: Janček in njegove dogodivščine
Pfister. M.: Kako je lev Leon spel poslal kralj
Platt, R.: V začetku...: skoraj popolna zgodovina ...
Poole. J.: Ivana Orleanska
Pripovedke o materah in sinovih
Pripovedke o očetih in hčerah
Pučnik. K.: Danijel in vrtnice
Rathmann. P.: Lahko noč, gorila
Rihtaršič, M.: Ko luna praznuje rojstni dan
Rode, J.: Več kot teden
Rupret, V.: Mačji kašelj
Schreiber - Wickc, E.: Benijcva skrivnost
Sirett, D.: Knjiga o čudovitih živali %
Verdnik, V.: Samotna jelka
Vokač, Z.: Prvo potovanje mačka Cunje
MAREC 1999
DOBROVA - POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 11
1. SEJA SVETA OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC
Anton (lerjolj
Konec preteklega leta, natančneje 23. decembra, jc svet Občine Dobrova- Polhov Gradec zasedal na I. konstitutivni seji. Z uvodnim nagovorom je sejo pričel g. Anton Gerjolj, predsednik sveta bivše Občine Dobrova- Horjul- Polhov Gradec, v nadaljevanju pa je sejo vodil najstarejši svetnik, g. Marijan Tiojar.
Na dnevnem redu seje je bila izvolitev komisije za volitve in imenovanja, poročilo predsednice občinske volilne komisije g. Slave Alič o izidu volitev v občinski svet in za župana, potrditev mandatov članov sveta in župana. Na predlog novoizvoljenega župana Janeza Ovna se je dnevni red dopolnil z imenovanjem statutarno pravne komisije, imenovanjem odbora za pregled poslovanja Občine Do-brova-Horjul- Polhov Gradec, sprejemom statutarnih sklepov, ki so se nanašali na spremembo naziva in območja občine, spremembo pečata občine ter razdelitvijo krajevnih skupnosti. Zaradi nujnosti narave dela so imenovali tudi dvočlanski začasni odbor za urejanje komunalnih zadev in reorganizirali občinsko upravo.
Po končani seji je župan Občine Dobrova- Polhov Gradec g. Janez Oven odprl razstavo, ki je pričala o raznovrstnih dogodkih na Dobrovi v letu 1998. Utrinke iz te razstave si lahko ogledale na naslednjih posnetkih.
V*
r
Marijan Trojar, najstarejši svetnik.
Utrinki
razstave
Otvoritev Razstave o dogodkih v letu 1998 - razstavo je odprl naš novi župan.
SREČANJE Z DUHOVNIKI_
Župan Janez Oven je na kratko srečanje povabil tudi duhovnike -župnike vseh štirih župnij na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec.
KULTURA - NAŠ VSAKDAN
Njemu v spomin, kot pesniku in človeku
8. februar, datum smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki bi letos dočakal častitljivih 199 let. Datum njegove smrti že od leta 1945 velja za slovenski kulturni praznik. Številne proslave so se vrstile širom po Sloveniji, osrednja prireditev pa je vsekakor bila Podelitev Prešernove nagrade. Tudi v Šentjoštu so se v nedeljo v kulturnem domu poklonili avtorju Zdravljice s proslavo, kije pritegnila dokaj veliko ljudi.
Na proslavi so nastopali predvsem mladi, tudi najmlajši, ki so pokazali svoje pevske in glasbene sposobnosti. Temu delu predstave pa je sledilo domače Impro gledališče, ki je v letošnji sezoni spet postalo aktivno. V njem sodelujejo mladi, jih je pa večina že stala na odrskih deskah kot člani klasičnega gledališča . Predstavili so se v dveh skupinah: Društvo inteligentnih UFO-tov. (UFO : Ustna Filozofija Opravljivcev) in Bejbe d.d. skupaj z Bejbom d. d. . Zaigrali so šest različnih igric - zgodbic, s katerimi so dodobra nasmejali občinstvo. Še posebej je zanimivo za gledalce, ker sami z izbiro kraja dogajanja, žanra, naslova zgodbe.....krojijo
potek zgodbe.
Ne samo v gledališču, pač pa tudi v zasebnem življenju imamo škarje in platno v svojih rokah, s katerimi si krojimo usodo. Kakšna bo le ta, je v določeni meri odvisno tudi od naše kulture., ki pa ni samo 8. februar. Je več, je naš vsakdan.
Gašper Tominc
OGLED GASILSKE BRIGADE V LJUBLJANI
V prostovoljnem gasilskem društvu Brezje pri Dobrovi se za aktivnosti društva ni potrebno bati. Gasilstvo očitno navdušuje tudi podmladek, ki se z veseljem udeležuje gasilskih vaj in tekmovanj. Najmlajši so pred kratkim obiskali tudi Gasilsko brigado v Ljubljani, kjer so si ogledali vozila, opremo in naprave poklicnih gasilcev. Na obiskuje nastala tudi pričujoča fotografija. Prijeten ogled je proti koncu na žalost prekini) alarm, ki je napovedoval požar in potrebno hitro ukrepanje brigade.
Spomini na pust
Obilna izbira raznih pustnih mask v trgovinah postavi človeka v hudo dilemo glede izbire. Marsikateri otrok, si danes pusta ne bi znal predstavljali brez takih mask iz umetne mase. Kaj pa nekoč, pred vojno, ko si takih mask niti v sanjah niso mogli predstavljati, kaj da bi jih šele imeli.
Marija Tomince (p.d. Štcfancova Mici) iz Kurje vasi pod Senljoslom, ki bo letos praznovala 84 življenjski jubilej, se svojih otroških dni do druge svetovne vojne rada spominja Ko beseda nanese na pustovanjc takoj Pove, kako je njen bral Jožko igral na harmoniko na puslovanjii. Sc preden je dobrih deset fantov z. vriskanjem in pesmijo vstopilo v hišo, jc Pust pomedel pred hišnim pragom. Povorko z godcem na čelu. so običajno predstavljali ženin in nevesta, berač in beračica, drug in družica in pustni svati. Pust je imel ozke hlače, izrazite roge inje rad imel žensko družbo. Berač in beračita sta nosila na ramenih koš ali pa imela burkle na kate rih so visele klobase. Kada sla pa tudi kaj sunila, laka povorka, jc v hiši tla godčevo vi ž« tudi zaplesala z dekleti, če so bile pri hiši, v nasprotnem primeru pa so šemc - sami fantje zaplesale med
seboj, saj "Bog varuj, da bi dekleta šla s fanti skupaj k pustu."
Takratne maškarade so pri posameznih hišah dobivale povečini ocvir-kovco, jajca, jabolka, kakšno klobaso, na večjih kmetijah pa tudi krofe. Ponekod pa so dobili tudi denar, vendar jc to veljalo bolj za izjemo kot pa pravilo. ( elolni izkupiček darov so si nato med samo razdelili, nekaj je slo /a godca, prav tako pa nekaj tudi za vsakoletno pustno zabavo v šentjoški gostilni (Skvarča).
Vendar je bila ta zabava večkrat na pustno nedeljo kol pa na pustni torek. V pustni povorki so sodelovali samo fantje - bajtarji, medtem ko fantje iz večjih kmetij niso smeli sodelovati. Dogajalo seje celo, da bi fant iz take velike kmetije rad pustoval, vendar so mu doma prepovedali, češ, kaj boš prosil, saj imaš doma dosti. Ob vsem tem so fantje spili tudi kako močnejšo pijačo, toda vsekakor manj, kot pa sc danes dogaja ob takih priložnostih.
Gašper Tominc
Verjetno ni otroka, ki ne hi nestrpno čakal pustnega torka. Tudi v Kurji vasi so se najmlajši našemili in prinašali pomlad v gospodinjstva. Kdo so fantje in dekleta na sliki, pa že sami vedo.(g.U)
VAŠČANI IN LJUBITELJI KULTURE NAPOLNILI DVORANO GASILSKEGA DOMA
PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU V PODSMREKI
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika ali Prešernovega dne. kot ga tudi imenujemo, sta v nedeljo 7. februarja 1999 prostovoljno gasilsko društvo Podsmreka in vaška skupnost Podsmreka organizirala praznovanje kulturnega praznika v dvorani domačega gasilskega doma. Praznovanje seje začelo ob I8h s proslavo posve--čeno predvsem največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu.
\ aščani. ljubitelji kulture in drugi so napolnili dvorano ter z zanimanjem prisluhnili nastopajočim, ko so preko besede, petja in igre ustvarili prisrčno domače praznično vzdušje v dobro ogreti in lepo okrašeni dvorani.
V začetku proslave je vse navzoče prijazno nagovoril Robi Kržič. kije program povezoval. Obudil je spomin na slovensko kulturo, iz katere izhaja materin jezik, literatura, pa tudi druge oblike slovenske umetnosti. Beseda je največ tekla o najslavnejšem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, saj letos mineva že 150 let od njegove smrti Pesnik je doživljal srečna in plodna leta, lotevalo pa se ga je tudi tragično razpoloženje, katerega je strnil v Sonetjih nesreče. Enega izmed njih - O Vrba. srečna draga vas domača.... je predstavila Maja Rotar.
Na slovenski kulturni praznik, ko se še posebej spominjamo-pesnika Prešerna je najmlajša od nastopajočih Lucija Plevnik recitirala pesem: Pesniku Prešernu.
Pretresljiv izraz obupa strnjen v Prešernovi pesmi Kam je z občutkom do poezije recitiral Vital Eržen, za njim pa so jo zapeli še pevci moškega pevskega zbora KUD Dolomiti z Dobrove. Ubrani moški glasovi so zapeli še podoknico Pod oknom ter prekmursko narodno pesem Teče mi vodica.
Dr. France Prešeren je lirik in v njegovih pesmih odsevajo misli in čustva plemenite duše. Eno lepših njegovih pesmi, ob kateri se vsakdo lahko zamisli je Nezakonska mati. v njo se je ob prepričljivi recitaciji vživela Majda Kržič. Za njo je pesem Dekletom, ki govori o neuslišani pesnikovi ljubezni, samozavestno in z občutkom recitirala Polona Novak.
Majda in Robi Kržič sta v igri predstavila izsek iz življenja največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna povzet po knjigi like Vašte: Roman o Prešernu. Kolo časa se je v dvorani za trenutgk zavrtelo nazaj v leto 1819, koje v drugem nadstropju licejskega poslopja stal dijak, vitek fant s temnimi kodri in koščenim obrazom -France Prešeren. K njemu je pristopil Andrej Smole. Med njimaje stekel pogovor o prevodu kranjske pesmi v nemščino.
Lovro Mrak je samozavestno recitiral sonet Memento mori (Spominjaj se, da boš umrl), v kateri pesnik stopnjuje pesnitev o
Ni ovir za...
V torek, 11. januarja 1999. je bila grda, mrzla zimska noč. Nekajkrat se je tudi malo bolj zabliskalo, enkrat celo bolj zagrmelo. Vendar tega nihče ni jemal s strahom, saj niti pomislil ni. da bi lahko strela udarila sredi zime.
Ampak strela se na te pomisleke ni ozirala. Udarila je v hruško, v neposredni bližini drvarnice, na domačiji v Črnem Vrhu. Tako je kar precej presenetila tudi gasilce. Kljub težko prevozni cesti in zelo slabemu vremenu, ko se sirena sploh ni slišala, se jih je vseeno že v nekaj minutah zbralo lt>. Drvarnica je sicer precej pogorela, uspešno pa so pred razširitvijo ognja obvarovali okoliška poslopja.
Ni ovir, torej. Če jih ne pozna strela, jih ne poznamo niti gasilci!
Za PGD Črni Vrh nad Polhovim Gradcem Viktorija Bizjan
Iz ubranega petja moškega pevskega zbora se je razlegala tudi Prešernova Zdravljica
Ob spominu na 150. obletnico smrti Francete Prešerna, smo v igri videli kratek izsek njegovega življenja
neizbežni smrti, ki bo zadela vsakega.
Drugič se je predstavil moški pevski zbor KUD Dolomiti z Dobrove s pesmijo Zdravljica, v kateri pesnik izraža svoje slovensko, slovansko in človečansko prepričanje ter pozdravlja narodne in revolucionarne sile doma in po svetu. Za njo smo slišali še dve planinski pesmi: Na Planine in Triglav moj dom.
Počasi nas je k sklepu kulturnega programa na predvečer praznika slovenske kulture pripeljala tudi Prešernova pesem K slovesu, ki jo je deklamirala Mojca Rotar.
Voditelj kulturnega programa je ob sklepu poudaril, da kultura ni samo poezija, temveč mnogo več. Je to kar smo, kar delamo, kar znamo in imamo in nenazadnje, da smo Slovenci.
Čisto na končuje spregovoril še predsednik PGD Podsmreka Janez Kušar, ki se je v imenu obeh organizatorjev zahvalil vsem nastopajočim ter vse povabil k družabnemu srečanju, kije sledilo.
Kljub temu, da občinske proslave ob praznovanju kulturnega dne ni bilo, se je izkazalo, da se z
dobro voljo, pripravljenostjo in nekaj truda, predvsem pa s skupnimi močmi, lahko pripravi prisrčen kulturni večer. Eden takih je bil v Podsmreki, koje Vital Eržen poizvedel za posameznike in jih privabil k sodelovanju. Čas priprave je bil kratek, a z dobro skupno vajo je bil nastop sodelujočih kar uspešen. Kulturnemu duhu in pobudi za praznovanje kulturnega praznika pa sta znala prisluhniti PGD Podsmreka in vaški odbor Podsmreka. Upamo, da bo organizatorjema zanimiva in prisrčna kulturna prireditev ter dober obisk domačinov dala nove vzpodbude za takšne ali drugačne družabne prireditve v gasilskem domu Podsmreka.
Praznovanje slovenskega kulturnega v Podsmreki pa se ni zaključilo s proslavo, temveč so se organizatorji potrudili in organizirali še družaben večer, v katerem so vsem prisotnim postregli z dobro malico in pijačo. Druženje, ki se je nadaljevalo pozno v noč, je popestril razigran in spreten harmonikar, katerega domače viže so marsikoga privabile na plesišče.
M.K.
Leto 1998 v PGD Črni Vrh
Januarje mesec, ko večina potegne črto pod preteklo leto in poskuša ugotoviti,. ka|co uspešno je bilo. Tako smo tudi gasilci v Črnem Vrhu uradno zaključili lansko leto na letnem občnem zboru, 16. januarja. Zbralo se nas je kar preko 50. veseli pa smo, da so nas z obiskom počastili tudi župan ob čine Dobrova-Horjul gospod Janez. Oven, predsednik Gasilske zveze Dolomiti tovariš Franc Maček in drugi gostje.
Naše društvo je bilo zelo aktivno. To seje pokazalo predvsem iz poročila poveljnika in predsednika. Novo vodstvo, ki je imelo težko nalogo, saj je moralo nadaljevati dobro začeto pot preteklega vodstva, je bilo zelo zagnano. Tako smo že marca gasili gozdni požar, se maja priporočali svetemu Florjanu na gasilski maši v Polhovem Gradcu in pomagali pri organizaciji demonstracije kmetijskih strojev podjetja Agrometal.
Junij, julij in avgust je čas gasilskih veselic in proslav in nismo jih zamudili. Junija seje ekipa našega društva udeležila tudi tekmovanja voznikov v Preddvoru in že kar prvič domov prinesla pokal. Julija pa smo bili še na sektorski vaji. vendar ne v polni postavi, ker smo morali organizirati iskalno akcijo, ker se je izgubila ženska, ki je preveč zavzeto nabirala borovnice.
Jeseni je napočil čas tekmovanj. Tako smo na Vrzdenec poslali svojo ekipo, kjer seje trudila po svojih najboljših močeh. Bolj kot s tekmovanjem pa smo bili zadovoljni s pregledom društva v mesecu oktobru, saj tako dobrih rezultatov nismo dosegli še nikoli. Veliko časa smo jeseni namenili tudi izobraževanju, saj smo na tečaj za gasilca poslali 7 članov in 2 članici na tečaj za vodjo enote 3 člane in na tečaj za vodjo enot enega člana. Ob zagnanosti, s katero smo sc lotili tečajev, o uspehu ni dvomiti! Svoje poročilo je podal tudi blagajnik in ugotovili smo, da smo tudi finančno delovali dokaj uspešno. Načrti za leto 1999 so kar veliki in vsi skupaj se bomo morali zagnano lotiti dela. Predvsem pa velja še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste nam ob novem letu prijazno odprli vrata in nam namenili svoj prispevek.
Viktorija Bizjan
OŠ DOBROVA SREDI PRIPRAV NA POSKUSNO DEVETLETNO ŠOLANJE
VEČINA STARŠEV
ZA NOVO DEVETLETKO
Dobrova - Tretji četrtek v mesecu februarju je bilo na do-brovški osnovni šoli kar precej živahno; po skoraj enoletnih temeljitih načrtih in pripravah na poskusno devetletno šolanje je vodstvo šole organiziralo vpis za bodoče šestletne prvošolčke, ki naj bi žc to jesen prestopili prag nove devetletne šole. Pri tem so ključno, vendar ne tudi zadnjo, besedo prepustili staršem, ki so se tokrat ob vpisu lahko odločili, ali bodo svojega otroka poslali v klasično osemletko ali novo de-vetletko.
Osnovna šola Dobrova je ena izmed 46 slovenskih šol, ki je bila na podlagi javnega razpisa izbrana za poskusno uvajanje devetletnega osnovnega šolanja. Za tako velik projekt so potrebne številne priprave in načrti, predvsem pa zadostno informiranje staršev bodočih prvošolcev, kajti prav njihovo soglasje je ključnega pomena pri odločitvi, ki jo bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber podal v mesecu aprilu.
Po besedah ravnateljice Nives Počkar so se tega nadobrovški šoli dobro zavedali, zato so svoje priprave usmerili predvsem v intenzivno osveščanje staršev. Na posebej organiziranih roditeljskih sestankih so starše skušali v čim večji meri seznaniti z novostmi, ki jih prinaša devetletno šolanje. Prav tako so želeli odgovoriti na številna njihova vprašanja in tako odpraviti strahove, dileme in pomisleke.In kot kaže, je bilo sodelovanje s starši uspešno, saj so se le-ti ob minulem vpisu s 85-odstotno večino odločili, da svoje otroke vpišejo v "poskusni" prvi razred. Seveda bo poskrbljeno tudi za otroke, katerih starši so bili proti de-vetletki, ti bodo imeli možnost šolanja na bližnji osemletki.
Tokrat so se v prvi razred vpisovali leto mlajši otroci kot običajno. O tem, ali bodo septembra mali šolarji ali prvošolci, pa so odločali njihovi starši. In če je moč soditi po sosednjih visokorazvitih evropskih drž,avah-potem so se odločili pravilno.
Program nove devetletne osnovne šole prinaša številne novosti. Otroci bodo pri vstopu v šolo stari od 5 let in 8 mesecev do 6 let in 8 mesecev. V prvem razredu bo poleg učiteljice sodelovala tudi vzgojiteljica, ista učiteljica pa jih bo spremljala vsa tri leta prvega obdobja. Znanje otrok se bo v celotnem •prvem izobraževalnem obdobju (prva tri leta) ocenjevalo opisno. Pomembna novost pa je tudi obsežna sprememba učnih načrtov, ki je precej bolj ohlapna in prilagojena razvojni stopnji učenca.
Na osnovni šoli Dobrova je bilo v sam projekt devetletkc vloženega že precej truda, tako s strani vodstva šole kot tudi učiteljskega kadra. Po mnenju Počkarjeve je bistvo devetletnega šolanja v tem, da otrok čimveč znanja pridobi v zgodnjem
razvojnem obdobju in da se količina znanja nadomesti s kakovostjo. Ker gre za prednostni projekt, še dodaja gospa Nives Počkar, bodo poskusne šole deležne posebne strokovne pozornosti in tako lažje pridobile potrebno šolsko opremo. Prav gotovo pa bo potrebno še tesnejše sodelovanje z občino, saj bo del financiranja devetletnega šolanja na svoja ramena morala prevzeti tudi občina.
Če bo OŠ Dobrova izpolnjevala vse ostale predpisane pogoje in bo 85-odstotno soglasje staršev prepričalo šolskega ministra dr. Slavka Gabra, da šoli dodeli dovoljenje za začetek poskusnega uvajanja devetletke, potem bodo v jeseni v prvošol-skih klopeh sedeli leto mlajši učenci kot običajno.
N.P.
Medtem ko so starši premišljevali o pravilnosti ali nepravilnosti svoje odločitve, so si malčki brezskrbno ogledali lutkovno igrico in se poigrali z lutkami, ki so sijih ob pomoči bodočih učiteljev in vzgojiteljic pripravili v delavnici. Da pa svojega "prvega "vpisa ne bi kar zlepa pozabili, so jih na koncu pogostili s sladkim presenečenjem.
GREGCEV IGLU
Februarski sneg je tudi letos presenetil še tako zimsko pripravljenega Podre-brčana. Zaradi že izkušene možnosti izpada električnega toka, je veliko domačinov spalo s starimi "vekarcami" pod glavo. In tudi tisti, bolj leni, so bili prisiljeni vstati kakšni dve uri prej, da so si ščistili sneg izpred hiše in se prebili do glavne ceste. Vendar pa so bili to problemi le starejših. Mlajši so z veseljem pozdrav-
ljali prve snežinke in bili toliko bolj veseli, koje obilno pobelilo domače dvorišče, laki sreče jc bil tudi mali Gregec,
kateremu je uspelo s pomočjo očeta in dedka zgraditi pravi iglu.
Vesna Lcvicnik
DOPISUJTE V
NAŠ ČASOPIS
MAREC 1999
DOBROVA - POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 13
VABILO KRAJANOM POLHOVEGA GRADCA
Srečanje v moji deželi 1999
Odbor za turizem pri KS Polhov Gradec je prijavil Polhov Gradec na ni/pis natečaja za organizacijo zaključne prireditve v okviru Srečanja v moji deželi 1999, ki bo v nedeljo 4. 7. 1999. Med šestimi kraji je bil izbran prav naš. Namen prijave na razpis, kije bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, razpisala pa ga je Slovenska izseljenska mati-ca, je bil:
1. Povezati izseljence po svetu med seboj, z domačini in drugimi ter jih z gostoljubnostjo prepričali, da so lepo sprejeti v svoji nekdanji domovini ali v domovini svojih staršev.
2. Predstaviti Polhov Gradec in okolico z bogato kulturno dediščino našim izseljencem po svetu in drugim obiskovalcem.
3. Prikazati Polhov Gradec in njegove kulturne dejavnosti (pevski zbori, folklorne skupine, secitatorji, delo društev in drugih) svetu in drugim po Sloveniji.
4. Prikazati in uveljaviti izdelke iz našega kraja (medeni izdelki, klekljani prtički, izdelki iz. kovine, lesa ul drugo) in dobrote kmetij odprtih vrat.
Prijavo smo utemeljili z naslednjim:
1. Polhov Gradec je blizu Ljubljane.
2. Polhov Gradec in okolico, čudoviti svet blagajane. odlikuje bogata kulturna dediščina. Kulturnozgodovinske spomenike bi si udeleženci lahko ogledali pod vodstvom domačinov:
- gotsko cerkev sv. Petra v Dvoru iz leta 1525,
- Marijino baročno cerkev v Polhovem Gradcu iz leta 1728 z deli domačih umetnikov:
- osrednje znamenitosti kraja v predelu graščine, grad z baročno kapelo, Neptunov vodnjak, park, angleški stolp z uro, večstoletno lipo v parku, Blagajev spomenik ter Kalvarijo s kapelicami,
- muzejsko zbirko z, raznimi narodopisnimi predmeti, v katerih bo marsikdo prepoznal del svojega življenja in ki oživlja čas Polhovega (i tačica v zadnjih 300 letih, s posameznimi arheološkimi najdbami pa kaže na zgodnjo poseljenost kraja.
- Na sprehodu v starem delu Polhovega Gradca bi spoz.niili arhitekturo p< »grajske hiše z lepimi kamnitimi portali. To so bila bivališča nekdanjih domačih obrtnikov.
- Starejši udeleženci bi se lahko popeljali v zapravljivč-kih do Uriš, sc ustavili 'na kmetiji odprtih viat in sc pokrepčali z domačimi dobrotami.
- Mlajši udeleženci bi s planinskimi vodniki lahko šli na krajše izlete dp kmet (j odprtih vrat nit Polhograjsko goro (Lovrenc) k Logarju, pod Grmado k Mchačku, na Sclo k Ogrincu in še kam.
3. Razstave in gostišča Ves dan bo odprta razstava v polhograjski graščini, kjer se predstavljajo naša društva (turistična društva, gasilsko, planinsko društvo Blagajana, klekljarsko društvo, čebelarsko, lovsko, športna tlruštva in druga) in prikazujejo, kaj delajo domačini v
prostem času. Tudi čebelarska razstava bi prikazala vso pestrost izdelkov iz medu. propolisa, cvetnega prahu in voska ter druga zanimiva čebelarska opravila, ki že vsa-
ko leto privabljajo veliko obiskovalcev.
Poseben poudarek velja gostinskim storitvam. Gostilna Pratkar in Pograjski dom ter vse kmetije odprtih vrat bi morale ta dan še posebej poskrbeti za raznovrstno ponudbo.
4. Spremljajoče prireditve v mesecu pred Srečanjem v moji deželi in po njem:
- dan s polhograjskimi kle-kljaricami (prikaz klekljanja, raznovrstnih prtičkov in pripomočkov za klekljanje),
-tradicionalni Dnevi medu v začetku avgusta z več predavanji na temo Zdravilni učinki medu in različnih izdelkov iz le-tega, Pomen slovenskega čebelarstva in kranjske čebele v svetu - s sodelovanjem znanih slovenskih strokovnjakov,
- ogled izdelovanja harmonik,
- predavanje vrhunskega alpinista domačina Pavleta Kozjeka, prvega Slovenca, ki seje na Mount Everest povzpel brez dodatnega kisika.
5. Prireditveni prostor Prireditveni prostor z odrom in plesiščem pri Pograj-skem domu in okolici lahko sprejme več tisoč ljudi. Za parkiranje avtomobilov je dovolj prostora na travniku nasproti prireditvenega prostora in tudi drugod bi ga morali kaj najti. Avtobusi bodo parkirali blizu avtobusne postaje. Na prireditvenem prostoru bomo krajani Polhovega Gradca in okoliških vasi ponudili obiskovalcem domače slovenske jedi in pijačo slovenskih proizvajalcev. Po vaseh bomo pridobili dobrosrčne gos-podinje, da bodo napeklc kruh. potico, špehovko, pecivo in drugo.
Kulturni program bomo pripravili skupaj z dvema izseljenskima pevskima zboroma in folklornima skupinama, katerim se bodo pridružili tudi domači pevski zbori in folklorne skupine ter harmonikarji.
V zabavnem programu bi organizirali različne kmečke igre in prikazali domačo obrt. Za razvedrilo in ples bo poskrbel narodnozabavni ansambel.
6. Domači ročni izdelki
Z željo, da bi sc Slovenci po svetu še dolgo spominjali srečanja z nami, bi pripravili ročno izdelane spominke iz lesa, čebeljega voska, preje (čipke), kovine, steklovine in drugo,
Prireditelji so nam izkazali zaupanje, da so izbrali nas. Sedaj nas caka veliko dela. Vabimo prav vse, da nam pomagajo po svojih močeh. Vabljeni otroci, ki znajo marsikaj narediti, iznajdljivi študentje in druga mladina, starejši, tisti, ki so spretni pri izdelavi domačih ročnih izdelkov, člani turističnih društev Briše, Polhov ( na-dec, Veternik. gasilci, planinci, lovci, pevski zbori in vsi drugi. Kdor uc more drugače, naj nam daje moralno podporo. Da so ljudje v Polhovem Gradcu za lakšne prireditve dobri organizatorji, potrjujeta prvi izseljenski piknik v Polhovem Gradcu leta 1959 in drugi 4. julija 1960, katerega seje udeiežilo približno 6000 ljudi. Korajža velja! Če je ne bi imeli, se na ta razpis ne bi prijavili. Naj nas ta prireditev poveže v eno prijateljsko skupnost.
Krajevna skupnost Polhov Gradec Odbor za turizem
likipu, ki jc pripravljah oddajo: režiser Kožo, Tadej, Ninu, Bogdan. Samo i n gospa .lozicu
Polhov Gradec se predstavlja
Snemalna ekipa RTV Slovenija je v mesecu februarju pripravljala oddajo Lahkih nog naokrog. Oddajo si bomo ogledali na prvem programu nacionalne televizije 5. marca ob 17. uri. V tej oddaji bodo predstavljene znamenitosti Polhovega Gradca in Dobrove. K sami oddaji je veliko prispevala prijetna krajanka gospa Jožica Kavčič, ki ve največ o zgodovini kraja. Z njo sta si Tadej in Nina ogledala Kalvarijo, povedala jima je zgodovino grajščine. Opisala jima je staro stanje prostorov in novosti, ki jih je tekom leta pridobila.
V kulturnem domu so Nino sprejeli pevski /bor Briše, folklorna skupina Polhov Gradec in polhkov kotiček, ki ga obiskujejo otroci iz vrtca. V čebelarskem domu seje ekipa pogostila z medom. Zaradi snega je ekipa obljubila, da si bo naslednjič ogledala tudi blaga-jano, rožico, simbol Polhovega Gradca. Snemalna ekipa je pot nadaljevala proti Dobrovi, kjer si jc ogledala cerkev.
Seveda ni potrebno posebej povedati, kako se je ekipa zabavala med snemanjem. Kepanje pri nesoglasjih in sankanje po polhogra-jskih hribih je hitro segrelo celotno ekipo.
Vesna Levičnik
Jožica Kavčič je Tadeju pripovedovala o zgodovini kraja
Malo zimskega veselja na snegu za sprostitev
Polhograjska smrekica
Predsednik krajevne skupnosti Bogdan Cankarje prišel do ideje, da postavi novoletno sni-rekico. V ta namen je vključil k aktivnosti tudi polhograjski vrtec. Otroci so s pomočjo svojih vzgojiteljev pridno dela-
li okraske. Lučke je prispevala krajevna skupnost.
Predsednik Bogdan Cankar se zavzema, da bi okraše-vanje smrekice postalo tradicionalno. Letos sojo postavili že četrtič. Velika želja pred-
sednika je, da bi smrečica združila vsa polhograjska društva. Otrokom se zahvaljuje za pomoč, obenem pa je dokazal, da se z dobro voljo da veliko narediti. S tem pa je nastala velika želja po skup-
nem vstopu v novo tisočletje na prostem. Seveda pa hkrati vabi in pričakuje, da bi mu pomagala vsa društva s svojimi zabavnimi programi in idejami.
Vesna l^evičnik
Pridne otroke je s sladkarijami nagradil predsednik Bogdan ( unkar Zbor mišk in ježkov iz polhogrujskegu vrtcu pred smrečico
Pri okraševanju je pomagal ludi ravnatelj osnovne šole
Pomoč vzgojiteljic pri višjih vejah je prišla zelo prav
RAZPODIMO OBLAKE IN OBUDIMO GRADOVE
predstavitev projekta
"POLHOGRAJSKA GRAŠČINA IN ETNOBOTANIKA"
Po prestanih stoletnih zgodo-vinsko-kulturnih izkušnjah in pripetljajih se je Polhograjska graščina, prenovljena in prerojena, znašla na pragu nove preizkušnje. Preizkušnje, ki nas postavlja pred nov izziv; ali smo sposobni zasnovati vsebinski program, ki bo na primeru Pol-hograjske graščine spoštoval in ohranjal pridobljene vrednote preteklosti in nadgrajeval tradicionalno kulturno zapuščino tako. da bo ta ustrezala filozofiji sodobne visoko mobilne družbe in njene kulture.
Zgodovina Polhograjske graščine nam je ob primeru vladanja Riharda grofa Blagaja (1808-1858) nakazala zgleden primer delovanja in vpliva graščine na gospodarski in kulturni razvoj kraja in tradicionalno naklonjenost gospode pri širjenju in razvijanju idej o umetnosti in kulturi, kar nam še danes lahko služi kot vzorec celovitega razvoja obstoječe kulture in njenih uporabnikov.
Današnji razvojni duh in ponovno iskanje lastne nacionalne, lokalne ali pa individualne razpoznavnosti in samopotrditve nas kličejo k ponovnemu intelektualnemu vrednotenju kulturne zapuščine. Javni zavod Polhograjska graščina je zato pripravil idejno-vsebinski koncept razvojnega programa, s katerim upa, da mu uspe obuditi kulturno dogajanje v Polhograjski graščini in odpreti pot trajnost-nemu razvoju podeželja. V nadaljevanju vam tako. na primeru Polhograjske graščine, predstavljamo in ponujamo v pretres nov model reševanja in vrednotenja kulturne dediščine v povezavi z lokalnim razvojem podeželja. Vsebinska zasnova in končni cilji projekta "Polhograjska graščina in etnobotanika" so usmerjeni v obuditev kulturnega dogajanja v graščini z obuditvijo etno-botanične tradicije ter njene bogate grajske kulturne dediščine in v oblikovanje koncepta trajnostnega razvoja podeželja v katerem je posebna vloga graščine kot glavnega spodbujevalca podeželskega razvoja.
Za prodornejše razumevanje in osvetlitev zastavljenih ciljev v okviru projekta "Polhograjska graščina in etnobotanika" naj nam v skupno razmišljanje podam nekaj misli iz vsebinskih razmerij med etnobotaniko. graščino in trajnostnim razvojem podeželja.
Etnobotanika je interdisciplinarna veda na križišču etnologije, botanike in medicine in nam odpira razmišljanja o vlogi in pomenu rastlin in njenih produktov za človeka "včeraj in danes". Medtem, ko njena bogata kontinuirana tradicija obuja kulturnodediščinsko zakladnico ljudskega znanja nadgrajenega s samostanskim in grajskim zeli-ščarskim in alkimističnim znanjem in kulturo, se pomen rastlin za današnjega človeka skriva še nekje. Le spomnimo se opojnosti bolgarskega rožnega olja, nizozemskih tulipanov ali lavande s provansalskih nasadov. In zakaj bi si podobnega slovesa ne zaslužila Daphne blagava-na (Blagajev volčin), cvet. ki je bil prvič odkrit prav na ozemlju Kranjske dežele in je nekoč že imel čast. da so ga občudovale kraljeve oči. Dejstva, da se svetovni farmacevtski giganti in kozmetična industrija vse bolj obračajo k proizvodom rastlinskega izvora, da znanost išče nove biološke tehnologije s pomočjo "na novo" odkritih rastlinskih učinkovin, so vredni razmisleka. Staro etnično znanje o rastlinstvu (etnobotanika) pridobiva na pomenu, se znanstveno potrjuje, potem ko je že
bilo obsojeno na šarlatanstvo. vraževerstvo in mazaštvo. s tem pa se oblikuje nova vrednost rastlin za sodobnega človeka.
Na osnovi etnobotanične tradicije smo v Polhograjski graščini zasnovali stalno postavitev dejavnosti, ki je na nek način "muzej" v smislu živega dogajanja, zelišcarstvo pa njegova produktivna dejavnost in ima pri vsem tem pomembno izobraževalno in kulturno-promocij-sko vrednost. Etnobotaničnadejavnost vključuje zasnovo grajskega cvetličnega parka in zeliščnega vrta, grajsko kuhinjo in obednico za pripravo zelišč in cvetja v kulinarične namene, čajno kuhinja in čajni salon kot nadvse primeren za intelektualna druženja ter grajska etno-prodajalna s široko paleto izdelkov iz rastlinskih produktov in izdelkov domače in umetne obrti, ki naj bi se pod skupno blagovno znamko prodajali v graščini in tako promovirali našo kulturno dediščino in s tem hkrati odražali našo stopnjo osveščenosti. Etnobotanična dejavnost je primerna zaradi botanične tradicije kraja, grajskega ambienta in kulture, kije dolgo ohranjala in gojila ljudsko znanje o zdravilstvu in zeliščarstvu in zaradi naravnega, ruralnega okolja, ki omogoča izvajanje te dejavnosti. Gojenju zdravilnih zelišč, nabiralništvu, predelavi in prodaji zelišč in zeliščnih izdelkov bi se tako lahko priključilo tudi ustanavljanje ekoloških kmetij s specializirano kmetijsko usmerjenostjo, ki bi kot nekakšne "satelitske" kmetije oskrbovale graščino. Pri tem bi imel grajski park in vrt le pre-zentacijsko in izobraževalno funkcijo. Polhograjsko graščino kot izjemen kulturni spomenik z bogato zgodovino odlikuje med drugim ravno njena bogata in nekdaj velecenjena botanična tradicija. S primernim vrednotenjem tradicionalnega izročila in kvalitetno vsebinsko zasnovo postavitev in prireditev si lahko Polhograjska graščina in njeni ljudje odpro "okno v svet".
Gradovi in graščine, dvorci in samostani so bili nekoč nosilci in širitelji znanja, kulture in umetnosti. Prav takšno funkcijo bi graščina morala prevzeti tudi danes in še bolj danes, ko bi s svojim kulturnim utripom in et-nobotanično dejavnostjo spodbujala lokalni razvoj, pri čemer je ravno etnobotanika rdeča nit grajskega utipa življenja, njegova krona, ki brez kraja ne zmore. Kot ni kralja brez kraljestva, tako ni kraljestva brez kralja. Ob vodilu "Polhograjska graščina za kraj in kraj za Polhograjsko graščino" naj bi se oblikovala razvojno-stoteška iniciativa, ki bi sčasoma vzpostavila lastno lokalno ekonomijo, kar bi nenazadnje pomenilo tudi odpiranje delavnih mest za lokalno prebivalstvo in večjo ekonomsko neodvisnost. Polhograjska graščina naj bi imela tako funkcijo nekakšnega informacijsko-izo-braževalnega, turističnega in kulturno-promocijskega centra. Za vzpostavitev graščine kot pomembnega hrama kulture in umetnosti bi redno prirejali vrhunske kulturne prireditve, ki bi oživljale kulturno dogajanje in tako skušale graščini nadeti nekakšen kulturni "image" oziroma razpoznavno podobo. Literarni večeri in lirična glasba v duhu grajskega ambienta, koncerti klasične in druge glasbe, modne revije, fotografski spektakli, likovne razstave, kolonije in delavnice, številne druge umetniške in strokovne razstave ter multimedijske in multivizij-ske prireditve se bodo vrstile za
grajskimi zidovi, katerih odmev bo ponesel "dober glas v deveto
vas".
Trajnostni razvoj podeželja je danes med pomembnejšimi postavkami slovenske regionalne politike in še vedno nerešena zanka. Vsi pa že vemo, daje ključ do uspeha potrebno iskati v vlogi lokalne skupnosti, ki je srce in motor podeželskega razvoja. Zato je za uspešnost projekta "Polhograjska graščina in etnobotanika" tako pomembna vloga lokalnih oblasti, ki naj bi pri projektu aktivno sodelovale, ga odgovorno podprle v materialnem in moralnem smislu. Končni cilj projekta je namreč usmerjen v kakovosten dvig načina življenja vseh socialnih skupin, ki danes živijo na podeželju, k vzpostavitvi mreže akterjev med katerimi vlada zaupanje in sodelovanje ter nenazadnje, kar je morda najpomembnejše za predočeni projekt, k podjetniškemu načinu promoviranja kulturne dediščine. Projekt "Polhograjska graščina in etnobotanika" v svoji zasnovi tako predvideva tudi razne programe za otroke in mladino v smislu občasnih dogajanj in delavnic, ki bodo spodbujale kreativnost in znanje in bodo na nek način vedno povezane z dogajanji v graščini, v kraju ali v širšem ruralnem zaledju. Na ta način bodo otroci in starejši vključeni v projekt obujanja grajskega "etnobotanične-ga" dogajanja, za vsem tem pa stoji oznaka "izvirnost". S tem pristopom bi motivirali in spodbujali lokalno prebivalstvo za lasten kvalitetnejši razvoj, ki je dovzeten za številne inovativne ideje, tudi na področju kulture.
Zamišljeni projektje po svoji zasnovi interdisciplinaren, večnamenski in prežet z globaliza-cijsko in trajnostno-ekološko zavestjo, zato je za njegovo uspešnost nujno potrebna vpetost v koncept lokalnega razvoja podeželja, saj bo le z aktivno vlogo lokalnih oblasti sposoben nastopiti navzven. Podeželski prostor naj bi bil pravtako strukturiran multifunkcijsko, tako da odpira možnosti za številne nea-grarne dejavnosti, ki pa morajo izhajati iz lokalnega ambienta in služiti tako lokalnemu kot regionalnemu in . zakaj ne, nacionalnemu razvoju. Uspeh je lahko dosežen z ustrezno stimulacijo lokalnega prebivalstva ter z "odpiranjem navzven" v smislu dvosmernega materialnega in kulturnega povezovanja in dopolnjevanja med mesti in podeželjem. Potrebno je zgraditi most za nemoteno izmenjavanje in bogatenje dveh kulturnih sredin, kar se mora odražati tako na ekonomski in socialni ravni kot v duhovni sferi vsakega posameznika.
Naš namen je kulturno dediščino ne samo ohraniti, temveč ji pridati tudi funkcijo in vsebino, zato je pomemben poudarek projekta zlasti njegova promocijsko-tržna naravnanost, ki si prizadeva ob blagovni razpoznavnosti izdelkov dvigovati kakovostno ponudbo kulturne dediščine, Polhograjski graščini pa vdihniti novo in dolgo življenje.
Medtem ko sc združeje Evropa bi se tudi mi lahko izvili iz lastne hermetične lupine in se ozrli vsaj preko prostranstva svoje dežele in spoznali njene odlike. In če je trajnostni razvoj podeželja, ki temelji na harmoniji med človekom in naravo, hkrati tudi pravica in odgovornost lokalnega prebivalstva določenega podeželskega območja, potem le-to potrebuje tudi več politične moči odločanja ter finančno in izkustveno pomoč svoje matere države.
Vlasta Mlakar
POLHOGRAJSKO PLANINSKO DRUŠTVO BLAGAJANA
OSMI NOČNI POHOD NA'GRMADO
Polhov Gradec, 29. I. 1999 -Grmada. Iz Ljubljane je tistega dne zgledala malce nevarna. Strm, nazobčan greben je bil tu in tam pobeljen s snegom, za katerim je pogled čutil poledenelo skorjo. Pa vendar je človeka nekaj vleklo tja gor. Nekaj, česar človek pravzaprav ne zna določiti in se v trenutkih zlije v taka ali drugačna dejanja. Zagotovo je človek bitje višin.
Mrzla, jasna, vetrovna mesečna januarska noč. Privabila je veliko ljudi. Posamezne gruče, kdo pa tudi sam, so se napotile navkreber proti gozdu nad Polhovim Gradcem. Letos smo sc zbirali na dveh zbirališčih. Enoje bilo v Srednji vasi, drugo pa pri Pratkarju. Tako pri vpisu ni bilo gneče. Kar 456 planincevje pustilo svojo prijavo zapisovalcem. Prišli pa so tudi z drugih strani, kjer ni bilo vpisnih mest. Ob stra-ni hiše pri Dvanajščakovih v Srednji vasi 34 je bilo zapisano: "Koje 15. januarja 1992 našo državo kot samostojno Slovenijo priznala večina držav (ZDA. Kanada, Vatikan, države Evropske enajsterice in druge), smo se tri družine: Dvanajščakova, Oblakova, Zalokarjeva in Vinko Že-leznikar odločili, da sc v čast temu povzpnemo na Polhograjsko Grmado. To smo storili 17. januarja, kjer smo točno ob polnoči nazdravili samostojni državi Sloveniji. To je bilo enkratno doživetje: noč, polna luna, v daljavi Ljubljana v tisočih lučeh. Odločili smo se, da v naslednjem letu pohod ponovimo. Tako smo se srečevali vsako leto januarja, na petek, kije najbližji polni luni, v vedno večjem številu. In tako ste letos z nami tudi Vi." Sosedska zamisel je dobila velik, širše slovenski obseg.
Med znane obraze in postave so se ob medli svetlobi vaških luči pomešale tudi neznane. Nenavadno seje bilo pogovarjati z njimi, ker je obraz, kamor so ponavadi uprte oči, zakrivala tema in je le glas nakazoval in izdajal človeka ter njegove čustvene vzgibe. Tako je bilo tudi pri
pozdravljanju. Čutiti je bilo veselje in dobrodejno energijo med ljudmi.
Prišli so z vseh koncev Slovenije. V skupini je bil tudi nekdo s čisto južnega dela Slovenije, s Kostcla ob Kolpi. In kaj je v trenutku združilo živahen pogovor čisto neznanih ljudi? Mogoče je za Slovence to značilno - kultura, podjetni nameni njihove vasi, da bi napisali slovar svojega narečja. To bi bilo tudi v slovenskem merilu opazno. Upajmo in želimo, da se bodo uresničili. Vnet nočni planinec je za ta pohod že dalj časa vedel iz časopisov. Potem je pa klical kar na pograjsko pošto. Vesel je bil, da je bil tukaj. Pa še nekaj je povedal. Tudi pri njih imajo pohod, ki je predzadnjo nedeljo v maju. Zagotovo pomladna narava v malce odmaknjenih krajih ob Kolpi še dodatno razsipa svojo lepoto. Bogve, od kod so sc sc vse nabrali obiskovalci osmega pohoda na Grmado.
Pot je bila ponekod čisto kopna, a tla so bila trdno zmrznjena. Potrebna je bila velika previdnost. Še bolj pazljiv pa je bilo treba biti tam, kjer je na stezi ležal sneg ali led. Pri prvem postajališču pri lovski koči smo se ogreli, malo od kresa, malo pa od čaja in se zagrizli v strmino nad kočo. Na vrhu se je od časa do časa zasvetila luč. Prvi so bili že na cilju.
V daljavi se je videlo morje močnih luči našega glavnega mesta. Po njih sodeč je kar velika tale naša Ljubljana. Tudi na vrhu Krima in še kje seje bleščala svetloba. Cerkvica na Koreni je bila otroško sijoča v svetlobi, ki sc je odražala v črnini noči, tisti na Svetih Treh Kraljih, ti sodijo že na žirovski konec, pa je razdalja vzela moč in se je bolj medla kazala iz daljave. Na sredi gorenjske ravnine je žarelo brniško letališče, od gora pa je bil še posebno izrazit mogočni Blegoš nad Poljansko dolino. Mesečeva svetloba približa pokrajino človeku na nek poseben način.
Kolona seje ustavila. Prišli smo do nevarnega mesta. Organizator je na to računal. Na več mestih so napeli varovalne vrvi, na najbolj izpostavljenih pa so stali gorski reševalci in priporočali, kako jc treba zastavili korak, da ne bi zdrsnili po strmem in zaledenelem pobočju. Na vrhu se je gnetlo ljudi. Tudi pozdravi med naključnimi znanci so bili prešerno veseli.
Pokrajina pod nami pa je kazala svojo črno-bclo sliko. Kopni deli so se menjavali z. belinami snega, ki so se po okoliških hribih izoblikovale v dolge bele pasove. To so bile poli po seno-žetih in gozdovih, kjer seje sneg bolj upiral nedavni odjugi.
Na Gontah jc bilo prav veselo. Nekateri pari so se vrteli v ritmu domače glasbe.
Mogočen kres je plapolal v višino in oblaki isker so kot utrinki drobnih majhnih zvezdic sršeli po zraku.
Vračali smo se po Mačkovem grabnu. Čeprav jc bila noč, seje v gozdu temina smrek odražala v drugačni barvi kot golo vejevje bukovja in drugih listavcev. Pot je bila ledena in*prav je prišlo opozorilo tistih, ki so hodili tisto noč pred nami, daje treba hoditi ob strani ali pa po sredi poti, le po kolesnicah ne. Te so se kar bleščale v ledeni svetlobi. Tako kot kristalčki snežink v snegu, ki je ležal v osojah ob vodi in poti. Polhov Gradec nas je sredi noči pozdravil s svetlobo luči. Grmada, kjer so se nekateri do jutra veselili življenja, pa je ostala v ozadju. Vsi smo srečno prišli z njenega pobeljenega grebena. Lepo je bilo.
Pripis: Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca se najlepše zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji 8. nočnega pohoda na Grmado, bodisi i. delom, denarnimi prispevki ali kako drugače. Posebna zahvala velja sponzorjem in vsem, ki so poskrbeli za varnost. Vsi ste pripomogli, tla smo se veseli vrnili v dolino.
Za PD Blagajana Milka Bokal
Polhograjski orli
Polhograjski skakalni odbor se je zaradi ugodnih snežnih razmer odločil, da ponovno priredi tradicionalne skoke, s hriba nad gradom. Potrebna zemeljska dela in sodniški stolp so pripravili že lansko poletje. Ob pomoči domačinov in gasilskega društva Polhov Gradec, jim je v nekaj dneh uspelo pripraviti 30 metersko skakalnico. Dan pred skoki je bila večja akcija odstranjevanja snega pred čebelarskim domom. Tudi od zime poškodovano smrečevje je prišlo prav pri okrasitvi skakalne steze. S pomočjo polhograjskih sponzorjev (EKO-TEH, gostilna Pograjski dom, gostilna Pri Pratkarju, kmetija odprtih vrat pri Bitencu, trgovina Blagajana) jim je uspelo pripraviti majhno okrepčevalnico za gledalce, a iskazalo se je. da je prav prišla tudi samim skakalcem. Organizatorji obljubljajo, da bodo naslednje leto obogatili ponudbo hrane in pijače. Kljub slabemu vremenu, seje pred pričetkom skokov pred skakalnico zbralo več sto ljudi in z navdušanjem spremljalo otvoritveni spust smučarja z zastavo. Dokaz več, daje bila stvar zelo resno pripravljena. Da pa bi uradni začetek dobil piko na i, sta začetek skokov uradno odprla župan občine Dobrova Janez Oven in predsednik krajevne skupnosti Polhov Gradec Bogdan Cankar. Skakalcem sta zaželela varne skoke, organizatorju pa pobudo, da prihodnje leto organizirajo skoke na občinski ravni.
Zaradi starostnih razlik dvain-tridesetih tekmovalcev so organizatorji skakalce razdelili v dve skupini: dečke do 18 let v prvo, v dru-
gi skupini pa so skakali člani, nekateri že veterani.
Marsikateremu gledalcu jc ob pogledu na "leteče orle" zastal dih. Manj pogumni, pa so si lahko krvni obtok pospešili ob toplem čaju ali kuhanem vinu. Za tolažbo manj pogumnim: prenekateri veteranski skakalec sije adrenalin povečal ob šanku.
Sami skoki so potekali korektno pod budno kontrolo sodnikov. Komentator je živahno povezoval skoke in tako je Rrjšla na dan pre-nckatera vaška skrivnost o pogumnem skakalcu. Ampak škode ni bilo tako nobene, saj so se fantje s
skoki zelo do- _
bro izkazali. S 30 metrske skakalnice le ni mačji kašelj skočiti, pa še tO s klasičnimi smučkami. No, bilo jc tudi nekaj padcev, ampak kaj zato. tudi profesionalci dostikrat pristanejo na zadnjici. Skoki so sc na veliko veselje stalno pripravljenih reševalcev končali brez poškodb.
Po treh serijah skokov, ki ga je sestavljal tudi skok čez cesto na izteka-lišče, je med dečki do 18. let
zmagal Nejc Dolinar s skokom 27. metrov. Drugi jc bil Mitja Mlinar, tretji pa Iztok Tominec. Med čalni sije z 29 metri priskočil zlato Andrej Marin, srebro Jure Eržen, na tretje mesto pa je priskočil Matjaž Bogataj.
Najboljšim trem je predsednik Bogdan Cankar podelil kolajne. Krajevni sponzorji pa so kolajne obogatili s prijetnimi nagradami. Seveda pa je brez pomena govoriti o zabavi, ki sojo skakalci priredili skupaj s svojimi zagretimi navijači pozno v noč.
Vesna Levičnik
MAREC 1999
HORJUL
naš Časopis 15
POTOPIS MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA HORJUL
Iz Horjula čez Karpate v Ljubljano
Predsednik Bogdan Seliger poroča o delu Pl) Horjul o preteklem letu.
OBČUDUJMO NARAVO, UŽIVAJMO V NJEJ IN PUSTIMO JO NEOKRNJENO TUDI ZANAMCEM
Vzponi na vršace
Vovkova Jana je vsakemu pujsu kos
Jana Končan, po domače Vovkova Jana iz Ljubgojne pri Horjulu, je že vrsto let uspešna članica Lovske družine Horjul. Mimogrede morda urneje kot kak moški predstavnik zelene bratovščine očisti srnjaka ali kako drugo ustreljeno žival.
Kdo bi si mislil, da je Jana sposobna zaklati kakršnega koli prašiča, ga odreti in razkosati, narediti krvavice, mesene klobase, salame in pripraviti kose mesa za razsol in potem za sušenje. O tem sem se sam prepričal ob domačem prazniku-kolinah na Turnšah v Horjulu. V dveh dneh je Jani uspelo pripraviti tri prašiče tako, da bi se vsakemu ob pogledu na njene mesne izdelke močno pocedile sline.
Na fotografiji: Vovkova Jana pri nevsakdanjemu opravilu za žensko pri odiranju prašiča.
E.B.
Kaj je zgodovina? Notranjost časa. včerajšnji danes, davni zdaj... vsekakor pa peklenski heroin naše zavesti. Čeprav je sedanjost vse, kar obstaja, možgani živega vedno znova okorno telebajo in strme nazaj,- da se gradi zgodovina, vedno bolj čudna, vedno bolj fantastična. Na koncu ostane le še prah. zastrta luč, monotono šumenje in po kotih trepetajoči strahovi, ki sc od vsega najbolj bojijo ogledal...
( Njim za hrano, rojen za to, da se zabriše zgodovini v zobe, v znak upora proti izničevanju je nastal pričujoči zapis. Leto 1998. mesec junij, noč5/6. )
Oči bolšče v temo vse steklene od groze. Od nekod se jame približevati zvok, sikajoč in brneč, milin-sko nežen sopranski žvenket sc meša z demonskim grohotanjem stoglave pošasti. Od tam prihaja, skozi mistične meglice madžarske ravnine se sprevija pošast skozi noč. Vse bliže in bliže je, da se že razločuje poleg žvenketa in gro-hotanja tudi šumenje krvi,- in puhtenje zraka,- in bes ukleščenega ognja,- in tisto neponovljivo hrsta-nje pločevink, ki jim preznojene roke ubogih sužnjev rumene teko čine puščajo dioksidno dušo. Tedaj pridrvi izza črnih topolov - prikazen iz megle! Trup kitovski, oči ognjeni meči, da se raztrešči noč v milijon žarečih kolobarjev. Zajčja paraliza sredi ceste. Strmenje v zlobno hipnotično svetlobo, nato v zadnjem trenutku skok v stran, čez jarek, v življenje. In. ko seje ozrl, je videl. Na kovinski koži zmaja je bilo vtetovirano njegovo ime:
KOMPAS SRČNI, Kompas Hertz-Maščevanje, maščevanje, se dere en dec na Tromoslovju, držeč se za mednožje ves zaripel v obraz,. Kaj?"
" Koliko unionov? "
" Ti samo nosi! "
Polona pa je mirno dremala sredi pirovanja ( Ja. porkas! ), a nam je bilo jasno, da bo že pozneje vse prinesla noter.
< aktemau, kaj je bilo s tistim na Tromostovju, Joži?*', Joži pove. Janez, imenovani Ščuka, temno pogleda izza naslonjala in se za-krohota kot petarda, v treh običajnih intervalih. Avtobus mezi proti vzhodu skozi srebrno mesečno noč. Prednja tretjina avtobusa je zatemnjena. Tam sedijo pa modri, tam sedijo modri in usklajujejo znanja o tem, kako daleč jc luna, v katerem časovnem pasu smo in kolikšne so mere zemlje čez trebuh. To so znanja le še starih, kasneje se izkaže, da študirana mladina o tem nima najblažjega pojma.
Čeprav se ne, ogromni Dolfe iz ozadja neprenehoma grmeče prepeva: Se že svita, bo den!!, Podol-niski Ščurki pa kljub pomoči Asti-ne harmonike ubrano fušajo tristo narodnih. Le Čepo in Tinčk se še potrudita za prave intonacije. Tako horjulski zbor v zmajevem trupu potuje preko planeta...
Romunska meja STOP. Oči radovedno zazrejo iznad nosov. Menjava cariniške izmene. Majo zaskrbi. Ali je valuta lev ali lej.
mati usmiljena, povej.Mati nimajo časa. Na sedežu pred menoj oživi Urša, oborožena s podatki z inter-neta. Strokovnjaško razlaga o enem levu, potem pa na moj začudeni Aaaa? o, sto, lej jih! ( Čuki bi verjetno videli krokodilčke, jaz pa sem se v iskanju stotih levov izgubil v njenih globokih očeh, brezhibnih beločnicah, senčenih v stilu z njenimi modrimi čevlji, ki so bili predmet strmečega zanimanja nepreštetih Romunk in Romun-cev.) Najpogumnejši se odpravijo menjat denar. Simon doživi nara voslovno matematično blokado, mogoče pa je svoj genijalni um požrtvovalno predal svojemu prvorojencu. Carinik nas je gledal, kot bi imeli na čelih zapisan vsak svoj dosje. Končno se oboroženi z veliko ničlami v naših denarnicah odpravimo naprej.
Zgodovina. Notranjost časa, včerajšnji danes.davni zdaj. vsekakor pa Romunjia. Prvi konji. Uidejo nam vzdihi nostalgije, sočutja in pregrešnega ugodja. Konjev na pretek, toda kje so slavni transilvanski gozdovi? Zijamo v zanemarjeno pokrajino. Le Lidija monotono rdečelična igra tetris žc od postajališča Tepanje. Torej Romunija. Trasilvanija, Karpati, Balkan In pozno popoldne cilj: mesto Tir-gu Mures. Hotel, večerja, komaj dobim repete krompirja, drugače pa presenetljivo v redu. Po kavi pevska vaja. po vaji kava za lahko noč, Polone, obe Maji in ostalo Janjo odvedeta Marjan in Ščuka v disko. Na hotelskem balkončku Janeza C- Čepota se milo vijejo otožne slovenske melodije pod mesečno noč, dokler ne privabijo spanja potrebnih kontraobvešče-valcev karpatskega porekla. General Janez z, značilno kretnjo nakaze strateški umik. Sence naših se komaj hrupno porazgubijo po sobah
Sobota. Čisto drugačna, čisto nekje drugje. Dopoldne gremo v mesto. Še je čutiti, kako globoko sc je ugnczdil strah v te ljudi, ki jih je desetletja držala v pesteh zloglasna securitate. No, zdaj se jasnija vremena tudi Romunom in krvosesi strahovi se stiskajo po temnih kotih, dokler skozi razbita okna in pajčevinc ne najde pot sončni žarek še tja v temo in jih požgečka, da se brcajoč sušijo eden za drugim. Tako je zavel veter od zahoda: Ronhill, Titanic, Claudia, Pol-Ivcolotrr, McDonallds, Kompas Hertz, prihajajo bleščeči vitezi zahoda, časi novih iluzij in novih malikovanj. Miselnost imeti je več kot biti. Boste že videli, Romun-ci... No, zaenkrat še ni tako. Popoldne, koje delo za njim. sede povprečen Romun pred svojo modro hišico in lagodno opazuje promet. ( Prav gotovo manj škodljivo za duhovno higieno, kot buljenje kakšne osladne nadaljevanke na naših TV programih.) V Romuniji naletimo tudi na mnogo pravih Ciganov. Tam v grmovju imajo svoje šotore, konja, razobe-šene cunje in mnogo otrok in psov.V samem Tirgu Muresu smo imeli bližnje srečanje s Ciganko, ki
je prodajala svoje usluge: tehtanje na kuhinjski tehtnici in posredniška vloga pri prodaji zlatih verižic od njenega botra.-
V prestolnici Transilvanije je osupljivo veliko lepih cerkva različnih verstev, živih prič burne zgodovine teh krajev. V pravoslavni nas je potem, ko smo sklonjenih glav posedli in v pobožni drži radovedno gledali z belimi očmi naokrog, prišel pokadit duhovnik. Andreja je potem izrazila domnevo, da nas je na tak načina nagovarjal, naj se poberemo iz božjega hrama mi, krivoverni zahodnaeje... Dan se nagne.
Zdaj pa k stvari,zaradi katere smo sploh prišli. V Tirgu Muresu seje letos odvijal festival madžarskega skladatelja Lajoša Bardoša, ki je vsakoletna manifestacija madžarskega opetja in muziciranja. Ker v Romuniji živi močna madžarska manjšina, so organizirali festival letos tu. Zbori so bili fantastični. Odprtih ust smo strme poslušali ( nekateri dremali STOP. ampak tudi odprtih ust STOP!). Na samem nastopu so sc nam pocedile vroče kaplje potu. ko smo se, močno zdesetkani, izgubili v monstrozni dvorani. Otto je dejal, da smo bili dobri. Jeh jeh, mi pa že čisto pri večerji, potolkli smo bili v rekordnem času kremenateljc, krompir, solato in nekaj pirov vsak. Potem se mladina na kolenih zgrne okrog M. Zdešarja,našega menedžerja in moleduje, če gre lahko v disko.
(No ja, pa pejte, ku ste ble pridn.) In smo šli,-
Ko smo prišli notri.nas je skoraj božje zadelo. Taka norišnica se skriva pod nedolžnim imenom caffe bar!? Drug za drugim smo poskakali v zblaznelo župo, še Tonko je rejval,- in danes, ko hlastam za slikami po še vedno brne-čih možganih, naj dam roko v ogenj, da je stal tam na sredi celo Silvo iz Žažarja. kevderbasovsko krohotajoč se in z roko, v kateri ni držal piva, kazal s prstom na naše punce. Saj res, lej Jernejo; zatakne si rdečo grivo za ušesa, z glavnikom si jo pripne, z ribjim okostnjakom na črni srajci in z njenim nedolžnim A jest??!- izrazom skače po plesišču. Pa Maja, to eterično bitje z velikimi rosnimi očmi miži in se držeča za glavo čutno šobi pod biči huronsko zvi-jajočega se rejva. Presnete ribe, v tem bliskajočem in rjovečem peklu se počutijo doma kot mladi mački v peharju. Jaz dežujem in le zaradi udarcev bobnov še živim, ker ne pustijo, da bi mi duša ušla skozi ušesa. Marjančk pleše z Reko, našo vodičko in ji tako preganja dvome^ali je čisto normalen, po večerji je malo podvomila o tem, ko je videla, kako je z ukradeno straniščni metlico in kartonasto škatlo polno lejev skakal po hotelski avli in prodajal " pušeljc." - Ah ja, čestitam, Polona, naša najmlajša, tako si strmela, da te je metlica zadela.-
Od nekod je kapnila v gnečo še Urša brezhibno modra in črna, da
je strmela Romunija.To noč še posebej lepa, da se oddolži Romuniji za izbor imena pivske znamke Ursus. Ritem se stopnjuje. Neki zli angel puhne v nas modro meglo, kakor v najbolj divjih transvizijah tihomorskih šamanov z udi opletajoči bledemo skozi rafale luči, notranji organi nam drhtijo od silne godbe. Ko pade pamet po tleh, šele dvigne glavo hrepenenje! Takrat, izven časa, na premcu Ti-tanica poljubim priložnost na rdečelični kruh in s poslednjo pesmijo smrtno ranjene ladje v vrtincu plesa potonem z njo vred nazaj v realnost. ( Nekako tedaj, koje Simona klofutal tisti Romun. Simon, si že prelepo pogledal njegovo soplesalko, ali pa je sploh nisj^ in to je bilo narobe.Vsekakor pa je bila tvoja reakcija občudovanja vredna. - Skomignil je z rameni, se obrnil in odplesal dalje...)
Drugo jutro je pravzaprav tudi zadnje. Pospravimo stvari. Toda, preden odjezdimo, nas čaka še udeležba pri maši. Pridiga je v Madžarščini. Nehote se vprašamo, kdaj bomo spoznali kakšnega Romuna, - ej, Otto? (Romani? Nein nein, alle Madžaroš, Madžaroš!! ). I-lorjulce so nas dali prav pred oltar, da bi bili pregovorno pobožni Slovenci za zgled vernemu ljudstvu kakor ovčice krog svojega pastirja. Župnik je pridigal izjemno doživeto in v srce segajoče. Vsake toliko nas je zdramil dirigent, kije pričakoval od nas. da znamo zajeten kup not obsegajočo Misso Tertio. Kyrie. Gloria. Sanctus, Benedictus. Agnus dei. Podpis; Lajoš Bardoš ( kot vse ostalo). Še dobro, da so nam pomagali Madžari...
Kosilo, slovo, Kompasovo srce oživi. Naša srca zahrepenijo proti domovini, naši mili in edini. Na prvem ovinku se ustavimo le še toliko, da obogati preprodajalec oljnatih slik. Lado si izvoli kupiti bel slamnik, zborovodkinja Asta pa slamnati japonski vojaški - a se mu reče klobuk? Haso šofer št. 2 kupi nov šah. ker sta s Pavletom, kapitanom Hertza enega že porabila do Romunije.
Za konec, tako značilna in spo kojna slika. V zlatem sončnem zahodu se blešće čaše zlatega piva in zlati papir na vratovih steklenic, napisi Coca cole se majejo v prašnem vetru, tovornjaki hrumijo mimo in oko se se izgublja v pro stornih planjavah, ki se gube v daljavi. Oči naših vrlih in veselo žejnih pevcev se iskrijo od notranjega ognja. Že vidim.kako bodo spet peli celo noč: SE ŽE SVITA, BO DEN!| Toda ne, z nočjo pade avto bus v trans. Noge vsepovsod, hro peče odprta usta, slušalke na mladih ušesih, roke ljubeče ovite okrog praznih Ursusev. Naša, zdaj že čisto navadna Urška se v spalki kotrlja po avtobusu. Tako so dremež, obpotni wc- ji, petje in smeh in visoko doneče besede, visoka poezija mračnih potešitev, štorklje in končno pravi gozdovi spremljali in naznanjevali končno približevanje rojstni dolini. Še kdaj pojdimo, da se bomo lahko vrnili nazaj!-
To naj bi bilo vodilo pri nadaljnjem delu Planinskega društva Horjul, ki so ga pred nedavnim sprejeli na letnem občnem zboru društva v prostorih Hlipčeve domačije odprtih vrat na Samotorici pri Horjulu.
Planinsko društvo šteje stosedeminsedemdeset članov, od tega triinštirideset mladih.
V minulem obdobju so načrtovali šestindvajset izletov. Od tega so jih izvedli dvajset. Pri organizaciji le-teh jih je močno oviralo slabo vreme, zato se niso povz-
peli na Jalovec, na Krn, Špik ter še na nekatere druge vršace.
Bogdan Seliger uspešno še naprej vodi planinsko šolo v osnovni šoli in v horjulskem vrtcu. Z vrtcem so organizirali dva izleta in sicer: na Šmarno goro in Cajnarje pri Logatcu, kjer ima PD Logatec svoj dom.
Izlete oziroma vzpone na višje vrhove, kijih niso mogli organizirati lani, bodo opravili v letošnjem letu.
Člani društva bodo še naprej obnavljali markacije na že obstoječih planinskih poteh v občini.
V letošnjem letu načrtujejo osemindvajset izletov in sicer takih, da bi spoznali najrazličnejše predele Slovenije. Zagotovo se bodo udeležili srečanja notranjskih planincev, ki bo letos na Kožljeku.
Še naprej bodo vlagali sredstva, ki jih dobe iz občinskega proračuna, za vzgojo in izobraževanje vodniškega kadra, kakor tudi za napredovanje le-tega.
Zaradi ustanovitve nove občine Horjul odslej uradno posluje pisarna PD v skupnih društvenih prostorih. Prostori imajo isti vhod kot bankomat. Uradne ure društva so še naprej ob sredah od dvajsete do enaindvajsete ure. F.B
Domači psi raztrgali srno
Med Vrzdencem in Zažarjem so lovci lovske družine Horjul našli la/ trgano srno, ki sojo pokončali domači psi.
Delavci policijske postaje Vič so žc izsledili lastnika psov. zoper katerega bodo podali kazensko ovadbo, ker ni priklenil psov na verigo, temveč jih ic pustil proste, da so v globokem snegu lahko preganjali srnjad.
Lovci in policisti zato opozarjajo lastnike psov, naj le te priklenejo na verigo, da ne bodo uničevali srnjadi in da ne bo prišlo do prepirov in sporov, če bo lovec ustrelil psa, ki bo po globokem snegu preganjal divjad.
Na fotografiji: Takole so domači psi raztrgali srno pri Vrzdencu.
F.B.
20. spominski pohod v Dražgoše
Letošnja obletnica dražgoške bitke je minila v znamenju 20. spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Pohoda se je udeležilo 238 po-hodnikov, kar je največ doslej. Pohodni-ki so krenili na pot v soboto, 9.1. opolnoči in prispeli na
cilj v nedeljo zjutraj okoli desete ure. Na proslavi v Dražgošah je predsednik Milan Kučan podelil priznanja tistim, ki so se pohoda udeležili dvaj-setič.
Iz Horjula se že kar tradicionalno odpravlja šestčlanska ekipa: Ivan Krvina (7x), Zdravko Krvina (6x), Slavko Delalut (5x),
Franci Košir in Ludvik Filipič (4x) in Marko Vrhovec (3x). Letos se jim je pridružil še Albin Rož-manec, ki se je pohoda udeležil prvič.
Vsako leto za prevoz do Pasje ravni ob enajsti uri zvečer in povratek iz Dražgoš poskrbi Boris Čepon iz Horjula.
Urša Krvina
Letni občni zbor Društva upokojencev Horjul
V nedeljo, štirinajstega februarja, je društvo upokojencev imelo v prosvetnem domu svoj letni občni zbor, ki se ga je od stoše-stinosemdesetih članov društva udeležilo preko osemdeset.
Predsednik društva Andrej Ko-renčan je v svojem poročilu prisotne seznanil, daje društvo registrirano po novo veljavnih predpisih, daje v minulem letu upravni odbor imel pet sej, zadnji dve kar v privatnih prostorih, ker je društvo zaradi prostorske stiske moralo zapustiti sobo v vrtcu, ki sojo preuredili za potrebe jasli. V dogovoru z županom bo društvo dobilo v zadružnem domu prostor s souporabo s planinci in morda še s katerim društvom.
V minulem obdobju je društvo organiziralo tri izlete in sicer: v Trbiž in sv. Višarje, na Dolenjsko v samostan Stična, grad Sevnica in na Lisco ter v decembru srečanje v Štorovju pri Ivančni Gorici.
Obiskovali so člane, ki že dalj časa bolehajo in člane starejše od osemdeset let. Ob koncu šolskega leta je uprava osnovne šole upokojencem dovolila, da enkrat tedensko koristijo za rekreacijo šolsko telovadnico in zaželeno je, da bi rekreacijo obiskovali v čim večjem številu tako moški kot ženske.
Žal društvu ni uspelo oživeti balinarske sekcije, ki je bila nekoč zelo številna in uspešna.
Načrti društva za leto 1999 bodo usklajeni s finančnimi in drugimi možnostmi. Nadaljevali naj bi z izleti v kraje, kijih manj poznamo, povečali število članstva in uredili društvene prostore še z nekaterimi društvi. Ohraniti moramo še naprej stike z bolnimi in invalidi ter s starejšimi člani nad osemdeset let.
Leto 1999 je proglašeno za leto starejših zato je predsednik
Predsednik DUgospod Korenčan in delovno predsedstvo
Član DU Franc Vrhovec predaja predsedniku Andreju Korenčan u za uspešno vodenje društva prave burkle.
društva pozval vse,, naj se vključijo v dejavnosti na tem področju. Star človek se ne sme znajti v
Sneg v nadlogo in veselje
Zadnje večje sneženje je tako kot drugod povzročilo tudi v Horjulu precej nadlog, težav in škode. Težak južni sneg je potrgal kar nekaj vodov električne napeljave, zato smo ostali večkrat dalj časa brez električne energije. Prav zaradi tega je zmanjkalo baterijskih vložkov v vseh treh horjulskih trgovinah: v Argu, Merkatorju in Lončarjevem bencinskem servisu. Ljudje so usposobili svoje stare tranzistorske sprejemnike, da so lahko poslušali domače in tuje novice, predvsem kako je z vremenom in s snegom.
Lončar in komunalni delavec sta se vso noč trudila z odstranjevanjem snega in pluženjem, vendar mu v prvem spopadu nista bila kos. Cestno podjetje Ljubljana je v prvem hipu kar pozabilo na Horjulce. Cesto je namreč pričelo prepozno soliti in plužiti, zato so na cestišču ostale prave hribine zvoženega snega in kasneje ledu.
Moker težak sneg je polomil veliko starega sadnega drevja. Na prvi pogled je videti, da tudi v gozdu škoda ni prav majhna. V samem središču Horjula se je pod težo snega vdal stari, verjetno kar stoletni Janežev kozolec in se sesedel na kup.
Velikih snežnih padavin so bili zelo veseli otroci, saj jim je en dan odpadel šolski pouk. V Mrzli dolini je bilo kmalu urejeno smučišče z vlečnico, tako da horjulski mladeži ni bilo potrebno potovati na smučišča na Gorenjskem, kjer so cene kar precej zasoljene. Tako so starši prihranili nekaj tolarjev, ki jih bodo lahko koristno uporabili za kaj drugega.
F.B.
položaju, da bi bil odvisen od dobre volje vsakokratne vladajoče strukture, bodisi na državni, občinski ali lokalni ravni, pač glede na njihovo večjo ali manjšo naklonjenost do starejših.
Tudi star človek mora ohraniti svoje pravice in dostojanstvo tako, kot jih narekujejo sodobne norme civilizacije v razvijajoči se civilni družbi. S temi besed&mi je gospod Korenčan zaključil svoje poročilo.
Kulturni program je popestril oktet Ščurki - pevci iz Podolnice z nekaj pesmimi.
Ker je bila ta nedelja pustna nedelja, seje ob zaključku pojavilo na občnem zboru nekaj ma-škar, med katerimi je bila zlasti všeč skupina iz tv nadaljevanke Kasandra in maškare godci -učenci sedmega razreda šole Horjul, ki so kako uro igrali vesele viže, da so se udeleženci prijetno zavrteli.
F.B.
Stošestnajsti redni občni zbor PGD Horjul
Tridesetega januarja je bil v dvorani PGD Horjul občni zbor, ki so se ga udeležili tako člani domačega gasilskega društva, kakor tudi predstavniki sosednjih društev, krajevne skupnosti in župan novo ustanovljene občine Horjul, magister Daniel Fortuna.
Iz poročila društva, ki gaje podal predsednik društva Rajko Vrhovec, lahko ugotovimo, daje v minulem obdobju društvo uspešno delovalo. Veliko dela je bilo z organizacijo proslave ob stopet-desetletnici društva in ob prevzemu novega vozila ter z veselico ob tem svečanem dogodku.
Kot doslej so skrbeli za strokovno izobrazbo članstva kot na primer: tečaj za nižje gasilske častnike in za nosilce izolirnih dihalnih aparatov. Udeležili so se več gasilskih tekmovanj, na katerih so bili dokaj uspešni. Na območju Horjula so pogasili dva manjša požara, pomagali so pri gašenju dveh večjih požarov na Vrzdencu in v Zaklancu.
Člani društva so sodelovali na sektorski vaji na Planini in v Zaklancu na društvene vaje v Žažarju.
Poleg tega so v prostorih društva organizirali pregled ročnih gasilskih aparatov ter opravili redni letni preventivni pregled v Metrelu d.d. Horjul. Za sejno sobo so nabavili nove mize in klopi. Pri izdelavi te opreme so opravili kar precej prostovoljnih delovnih ur.
Na občnem zboru so podelili priznanja za dolgoletno delo v društvu, ki jih je predal predsednik GP Dolomiti Franc Maček.
Za tridesetletno delo je prejel značko in priznanje Franc Lončar ml. Za dvajsetletno delo so bili nagrajeni: Andrej Kozjek st., Andrej Končan, Zvone Kogov-šek, Peter Leben in za desetletno delo Robert Prebil. Metod Lončarje za prizadevno delo na operativnem področju prejel kipec svetega Florjana, zaščitnika gasilcev.
Na občnem zboru so soglasno sprejeli razrešnico vsem čla-
S 116. letnega občnega zbora PGD Horjul
Skupina nagrajenih gasilcev.
nom v organih društva ter izvedli javne volitve v organe društva. Tako so za predsednika društva izvolili Metoda Lončarja ter za poveljnika društva Andreja Kozjeka starejšega. Izvolili so še devetčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor. V gasilske vrste so sprejeli novega člana, gospoda Ludvika Pra-protnika.
V prihodnje načrtujejo v društvu podobne dejavnosti, kot so
jih izvajali doslej. V tem letu nameravajo najprej urediti centralno ogrevanje v gasilskem domu. V kolikor bodo imeli na razpolago kaj več denarja, nameravajo urediti še okolico gasilskega doma. Kako bo z dotacijo, ni vedel kaj več sam župan, saj je sedaj v postopku razdružitev sredstev prejšnje občine in je kaj več o denarju težko govoriti.
F.B.
Čiščenje snega pred zadrugo v Horjulu.
Nastop tria na odprtju Krištofove razstave.
Štiri desetletja Krištovega likovnega ustvarjenja
Akademskega slikarja Franca Zupeta Krištofa je širša slovenska javnost pobliže spoznala z njegovimi olji portreti sodnikov ustavnega sodišča ali pa morda z njegovim križevim potom, ki ga je naslikal v Vipavskem Križu. O teh dveh kulturnih dogodkih je poročala nacionalna televizija.
Vsako leto v počastitev Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, pripravi slikar razstavo v rojstnem Horjulu, ki jo poleg politikov, kulturnih delavcev in njegovih prijateljev obiščejo številni Horjulci, ki so jim všeč njegova platna.
Slikar Krištof je v prvi vrsti odličen portretist. Iz njegovih platen portretirancev se zrcali njihova duhovna globina in ustvarjalnost. Zadnje čase slikarja zanimajo tako pokrajina kot številne cvetlice na polju, v senci gozda, v šopkih, ki vedno krasijo odraz življenja.
Letošnjo štirideseto razstavo po vrsti, je odprl državni sekretar ministrstva za kulturo gospod Silvester Gaberšček. V kulturnem programu sta sodelovala ljubljanski oktet z nekaj občuteno zapetimi pesmimi ter tri: flavtistka Ana Kavčič, violinista Drago Arko in Maarko Bitežnik.
F.B.
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Horjulu
ZKD Ljubljana okolica in prosvetno društvo Horjul so v počastitev slovenskega kulturnega praznika in v počastitev sedemdesetletnice skladatelja Jakoba Ježa v Prosvetnem domu v Horjulu organizirali svečano kulturno prireditev. Na njej so nastopili: sopranistka Pia Brodnik, pianistka Eva Satelšek, violinistka Špela Janša, ženski pevski zbor Rozamunda iz Turjaka z zborovod-kinjo Olgo Jež in domači mešani pevski zbor z zborovodkinjo Asto Jakopič. V prvi vrsti so vsi izvajali večino skladb slavljenca, skladatelja Jakoba Ježa.
Voditelj Matko Zdešar, ki je povezoval dogajanje na odru, je kljub vidnemu napadu gripe vodil prav prijeten pogovor s skladateljem, ki je pripovedoval, kako ga je pot iz Štajerske zanesla na Dolenjsko v bližino Turjaka, o šolanju, kakor tudi o umetniškem ustvarjanju.
Prireditev je lepo uspela in bila dobro obiskana. Vsem izvajalcem kakor gostu skladatelju Jakobu Ježu so ob zaključku gledalci iskreno in navdušeno zaploskali.
F.B.
Matko Zdešar v pogovoru s skladateljem Jakobom Ježem.
Košarkarski maraton za Samčev memorial
Rudi Samec je vrsto let v Horjulu poučeval telesno vzgojo in tehnični pouk. Bilje eden izmed tistih učiteljev telesne vzgoje, ki je znal to dejavnost približati vaški mladini, kije bolj ali manj poznala samo trdo kmečko delo.
Rudi Samec je že v mladosti deloval v vrstah Sokola, zato je imel dovolj pedagoških prijemov, znanja in volje, da je horjulsko mladež navdušil za igre z žogo. taborništvo in smučanje. Za kaj več ni bilo možnosti, ker v kraju ni bilo primerne telovadnice.
V spomin na učitelja telesne vzgoje v osnovni šoli Horjul Rudija Samca, je športno društvo Ex-trem iz Vrzdcnca, v soboto trinajstega februarja v telovadnici osnovne šole Horjul organiziralo ko-šarkarski maraton, ki se ga je
udeležilo osem ekip z okrog sesti intridesetimi igralci.
Zaradi gripe vse ekipe niso bile popolne, zato so morali nekateri igralci v maratonski košarkarski igri, ki je trajala kar dvanajst ur, igrati izmenoma več kot tri ure. To je nedvomno zahtevalo od igralcev maksimalen fizični napor in zato je marsikdo naslednji dan čutil v mišicah bolečine. Vseh osem igralskih ekip košarke seje razdelilo na dve skupini na "Zelence in Mačke". Po dvanajst urnem igranju je bil končni rezultat 975:842 za "Zelence".
Udeleženci košarkarskega maratona so se dogovorili, da naj bi poslal ta Samcev memorial tradicionalen, na katerem naj bi nastopalo več ekip, da igranje ne bi terjalo od igralcev toliko fizičnega napora. F.B.
Pokalu in medalje za udeležence ko šarkaškega maratona.
Del udeležencev košarkaškega Samčevega memoriala.
Poroka brezposelnih s civilno družbo
lavna dela so dobra priložnost za nevladne organizacije, profitne organizacije z. neprofilnimi programi in brezposelne. S 60- do 85-odstotno podporo države si boste eni in drugi izboljšali in okrepili
svoj položaj.
Z novimi družbeno-političnimi razmerami so tudi v Sloveniji prišla na površje nova gibanja civilne družbe in nove oblike organiziranja. Po letu 1991 seje v Sloveniji močno povečalo število nevladnih organizacij (NVO). Pogoji, v katerih delujemo, niso lahki. Izvirni in raznoliki programi nisojamstvo za dejansko uresničitev naših ciljev. Stabilnejše in trajnejše delovanje si NVO lahko zagotovimo z. vključitvijo v program javnih del (JA-DF), ki je letos doživel nekaj sprememb.
PREDSTAVITEV PROJEKTA Sistemsko financiranje si NVO lahko zagotovimo tudi z vključitvijo v program javnih del (JADE), ki je hkrati zanimiva oblika zaposlovanja. NVO so to obliko pomoči slabo koristile, brezposelni pa so imeli do JADE določene predsodke. Za izboljšanje stanja smo na VITRI Cerknica zasnovali projekt Javna dela - konkretna pomoč nevladnim organizacijam za obe ciljni skupini. Z različnimi aktivnostmi bomo NVO - in druge organizacije, ki izvajajo neprofitne programe - seznanili in vzpodbudili k zaposlovanju prek JADE. To je temeljna ideja projekta, ki ga sofinancirata REC (Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo
Evropo) in ZOD (Zavod za odprto družbo). Strokovni partner projekta je ZRSZ (Zavod republike Slovenije za zaposlovanje), ki prek svojih Območnih enot in Uradov za delo obvešča ter vzpodbuja brezposelne za vključitev v delo NVO.
CILJNI SKUPINI
Projekt smo zasnovali za kadrovsko in strokovno krepitev NVO, kar bo uspešen korak pri izboljšanju pogojev delovanja. Kot delodajalec vabimo na regionalne delavnice slovenske NVO različnih organizacijskih oblik (društvo, privatni zavod. Sindikat, zbornica,...), velikosti in strokovnih področij (okolje, sociala, izobraževanje, kultura, turizem, šport, humanitarne dejavnosti,...) ter vse druge organizacije z neprofitnimi programi (d.o.o., s.p., d.d., z.o.o.....),
ki nameravajo zaposlovati prek javnih del. Vabimo tudi vse posameznike, ki bi se o tej tematiki radi neposredno seznanili.
Druga ciljna skupina so brezposelni (delojemalci) vseh starosti in poklicev. Večjo možnost za vključitev v delo ene izmed NVO imajo (samoiniciativni in iznajdljivi. Če pa so brezposelni še dinamični in pripravljeni za limsko delo, so idealni za delo v NVO. Tako začnejo prevzemati (samo)-odgovornost za zaposlitev ali samozaposlitev. NVO bodo v delo z veseljem vključili "premlade in prestare", kot najtežje zaposljivi v skupini: prve zaradi mladostne energije, druge zaradi znanja in
izkušenj.
Trenutno stanje obeh ciljnih skupin, njihove (ne)možnosti in priložnosti so dejstva, na katerih gradimo ta projekt. Želja po redni zaposlitvi je zelo velika, priložnosti pa je izkoriščenih veliko manj. Brezposelne pri iskanju zaposlitve omejuje pomanjkanje samozavesti - ki se z. daljšo nezaposlenostjo veča - in nepoznavanje tehnik osebne promocije. Dokaz za te trditve je visoka brezposelnost in pomanjkanje razvojnih vizij, ki ga jih imamo NVO.
IZVEDBA PROJEKTA
Za uspešno izvedbo projekta sta ključnega pomena obveščenost ter udeležba NVO in brezposelnih na regionalnih delavnicah. Informiranje in animacija potekata prek nacionalnih in lokalnih ter tiskanih in elektronskih medijev.
V projekt je vključen tudi ZRSZ. Prek svojih Območnih enot obvešča in vzpodbuja brezposelne za vključitev v delt) NVO prek JADE. V ta namen smo Uradom za delo preskrbeli informativno tiskano gradivo. OE RZZ bodo poskrbele za primerne prostore, kjer bodo delavnice potekale in na njih pripravile predstavitev programa JADE.
Ena izmed pomembnejših nalog je tudi izdaja tematske številke biltena VITRinA. Prispevki v njem bodo tudi povabilo vsem zainteresiranim k sodelovanju in udeležbi na delavnicah.
Marčevske regionalne delavnice bodo potekale ob sredah popoldne
POPOLDANSKE od 15.0(1 d			a 19.00	
Kraj		Datum Lokacija		•
Murska Sobota		3.3	Ljudska univerza, Slomškova 33	
Velenje		10.3	ZSSS, Prešernova cesta 1	
1 .jtibljana		17.3	OE ZRSZ. Parmova 32	
Krško		24.3	Cesta krških žrtev 67, Krško	
Nova (iorica		31.3	podjetje KOPO. Kidričeva 9	
DOPOLDANSKE od 9.0(1 do			1.3.00	
Kraj		Datum Lokacija		
Maribor		3.3	OE ZRSZ. Gregorčičeva 37	
Celje		11.3	Celjski dom. Krekov trg 3	
Kranj		18.3	ZZV, Gosposvetska 12	
Novo Mesto		25.3	Zavarovalnica Tilia, Scidlova 5	
Koper		1.4	Gospodarska zbornica, Ferrarska 2	
# dop.	pop.		Dejavnosti	Izvajalci
9.00 - 10.00	15.00-	16.0(1	Predstavitvena predavanja:	- VITRA
			- Potek delavnice	- Predstavnik OE ZRSZ
			- Program javnih del (JADE)	- Bojan Znidaršič, VITRA
			- Praktične izkušnje in izvedbe projektov	- predstavniki drugih NVO
			s pomočjo JADE	
10.00 -	16.00-		Delavnica za brezposelne	- Tatjana Godeša, VITRA
11.00	17.00		- Kako se učinkovito predstaviti delodajalcu	- Romana Nared, VITRA
10.00-	16.00-		Delavnica za NVO	- Predstavnik OE ZRSZ
11.00	17.00		Kako kandidirati na javnih razpisih za JADE	- Bojan Znidaršič, VITRA
11.00	17.00 -		Odmor (kava. sok)	OE ZRSZ
11.30 -	17.30			
11,30.	17.30-		Borza dela (Top job)	
13.00	19.00		- Predstavitev dejavnosti NVO	
			- Pogovori brezposelnih z vodstvi in člani NVO	NVO in brezposelni
13.00	19.00		Tiskovna konferenca	
			- Primernost JADE za NVO in ocena uspešnosti	
			delavnice	VITRA. NVO. OE ZRSZ
in četrtkih dopoldne v desetih slovenskih mestih, kjer so sedeži OE ZRSZ. Datume in kraje si oglejte v nadaljevanju.
Prvi del delavnice bo informativen. Predstavili bomo program JADE. izkušnje NVO ter stanje in težnje v posamezni OE. Brezposelni bodo na posebni delavnici za brezposelne spoznali osnovna načela "pravilne in učinkovite" predstavitve delodajalcu in sc seznanili z načinom ter zahtevami dela v NVO. Predstavniki NVO pa bodo na delavnici za NVO izvedeli vse o pogojih in postopkih kandidiranja ter možnostih zaposlovanja prek JADE v teoriji in praksi.
Drugi del delavnice z borzo dela je namenjen spoznavanju in korektnemu dogovoru. Predstavniki NVO bodo opredelili svoje poslan stvo. projekte in dejavnosti. Predvsem pa bodo izpostavili potrebe po kadrih in poskušali opisati idealnega sodelavca. Brezposelni bodo glede na predstavitev izbrali najprimernejšo NVO in se z njenimi predstavniki dogovorili za zaposlitev. Mnenja o JADE in delavnici bodo sodelujoči lahko javno izrazili ob sklepni evalvaciji in na tiskovni konferenci.
PREDVIDENI REZULTATI
Javna dela so konkretna oblika pomoči NVO in seveda tudi brezposelnim. Slednji bodo z delovnimi izkušnjami na projektih in dodatnim usposabljanjem dobili možnost rednejše zaposlitve v NVO ali pa bodo v tem času spoznali druge možnosti, ki jim bodo dolgoročno zagotavljale socialno varnost.
Kadrovske okrepitve so za NVO korak k izboljšanju pogojev delovanja, saj sta boljša notranja usposobljenost in delitev dela elementa, ki med drugim prispevata k stabilnosti organizacije. Po oceni se bo v 50 NVO vključilo 100 brezposelnih.
Kritičnost do obstoječega stanja, na osebni ali družbeni ravni, še ne zagotavlja izboljšanja. S projektom bomo zmanjšali brezposelnost, predvsem pa okrepili civilno družbo. NVO bodo predstavile delovanje in pridobile nove sodelavce, člane ali zgolj privržence. Brezposelni se bodo seznanili z, družbenim področjem, ki ostaja odprto za samoiniciativnost in samoorga-niziranje ljudi. Menimo, da so naša pričakovanja stvarna. Ali se bodo želeni cilji uresničili, pa ni odvisno od nas, ampak predvsem od NVO in brezposelnih.
KAJ MORATE STORITI?
Pokličite na VITRO (061 793 552, 796 020) in se prijavite! Poziv velja tako za delodajalce (NVO, d.o.o.. s.p., d.d., z.o.o.....) kot za delojemalce (brezposelni). Obvestili vas bomo o konkretnih lokacijah, odgovorili na postavljena vprašanja in razblinili vse dvome o (ne)-smiselnosti sodelovanja v projektu.
Bojan Znidaršič VITRA Cerknica
Veselo pustno rajanje
Na pustni torek je največji sprevod maškar krenil po Horjulu iz vrtca in iz osnovne šole. Lepo sončno, vendar nekoliko vetrovno vreme je zvabilo na pohod po vasi številne klovne, škrate, čarovnice, Indijance, zamorce in še celo vrsto domiselnih drugih mask. Pred pohodom po vasi so male maškare rajale in plesale tako v vrtcu kot v šoli. Prav posrečen je bil kvintet godcev maškar. učencev sedmega razreda, ki so na nenavadne instrumente igrali prav poskočne viže kot polke in valčke. Ob njihovem obisku pri meni domaje nastala fotografija maškar godcev.
F.B.
USTANOVITEV POSVETOVALNEGA TELESA
Komandir policijske postaje Vrhnika Ivan Škulj je županom treh občin, ki jih pokriva PP Vrhnika (Vrhnika, Borovnica in Logatec), poslal pobudo za ustanovitev posvetovalnega telesa. Projekt je posameznim županom tudi osebno predstavil.
Posvetovalno telo bi obravnavalo varnostne probleme na področju zatiranja kriminalitete, vzdrževanju javnega reda, varnosti javnega prometa in splošne varnosti v posamezni lokalni skupnosti tako, da bi skozi posledice ugotavljalo predvsem vzroke in načine za njihovo razreševanje oziroma odpravo. V razvitem svetu ni to nikakršna novost, saj je takšno sodelovanje med policijo in državljani že dolgo vpeljana učinkovita povezava, ki daje ugodne rezultate.
Posvetovalno telo naj bi delovalo na podlagi poslovnika, ki ga sprejme na ustanovni seji. Delo v njem je prostovoljno, sestajalo pa bi se štirikrat letno ali po potrebi.
Njegovo članstvo bi bilo sestavljeno iz stalnih in nestalnih članov ter posameznikov. Člani tega partnerskega sodelovanja naj bi bili, poleg policije, ugledni in vidnejši predstavniki javnega življenja, ki lahko z delovanjem na svojem področju pripomorejo k varnejšemu in kakovostnejšemu življenju.
Župani so po predstavitvi pozdravili pobudo in se strinjajo s sodelovanjem v posvetovalnem telesu.
Komandir prosi vse tiste, ki bodo povabljeni k sodelovanju, da se odzovejo in aktivno sodelujejo v posvetovalnem telesu, ki bo strogo profesionalna in nestrankarska organizacija namenjena le delovanju v splošno družbeno korist.
V sodelovanju s komandirjem PP Vrhnika Škulj Ivanom pripravila L.P.
ZUPANOVO OKNO
Z rubriko »Zupanovo okno« sem verjetno zadel v polno, tako bi rekli borovniški lovci pri odstrelu, saj sem iz različnih okolij dobil pozitivno mišljenje, potrebne so informacije in to okno je del teh.
• Čas hitro mineva, posebno delovne ure s polno tematike z vseh področij. Delo je zanimivo, kreativno. Priprave za posamezne predhodno najavljene obiske z različno tematiko so lahko uspešne samo z dobro dokumentacijo in informacijo, kar je zahvala mojim sodelavcem, ki z dokumentacijo razpolagajo.
• Priprava na sklic 2. redne seje občinskega sveta je dobro stekla in gradivo je bilo dostavljeno vsem po že utečenem ključu razpošiljanja.
• Mandatna komisija občinskega sveta je pripravila predloge vseh občinskih komisij in odborov, na osnovi predhodnih sprejetih predlogov in v odbore je, razen občinskih svetnikov, vključenih še 24 občanov, ki bodo s svojim strokovnim delovanjem prispevali k razvoju občine. Vse je bilo predlagano na osnovi veljavnih staturarnih določil.
• Občinski svet je na 2. redni seji potrdil predloge odborov in komisij in s tem omogočil pričetek njihovih del, konstituiranje, kar se je delno izvršilo, vezano na zbrana gradiva in problematiko. S tem smo aktivirali delo odborov:
- odbor za prostorsko planiranje in okolje
- odbor za komunalno in cestno infrastrukturo
- odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
- nadzorni odbor
- statutarno komisijo
- štab civilne zaščite.
Svet je potrdil podžupana in pomoč pri županovem delu bo izvrševal g. Franjo Modrijan, skladno z medsebojnim dogovorom in pooblastili župana.
Svet je sprejel projekt »Energetske zasnove kraja Borovnica« za izrabo lesne biomase, ki sta ga investirala Občina Borovnica in podjetje LIKO d.d. - skupno s subvencijo Ministrstva za gospodarske dejavnosti RS.
Podana je bila odločitev, da glede na obseg dela, svojo župansko nalogo opravljam profesionalo, skladno z zakonom o lokalni samoupravi.
• Župani občin, katere povezuje NAŠ ČASOPIS, smo imeli razgovore o njegovi vlogi, vsebini in prihodnosti. Časopis ostaja, z malenkostnimi popravki, še vedno naše medobčinsko glasilo.
• Na osnovi sklepa predhodnega občinskega sveta smo imeli ustanovno skupščino »Združenja slovenskih občin« katerih ustanovni član je tudi naša občina s cilji:
- medsebojno sodelovanje na vseh področjih
- pravna pomoč
- sodelovanje županov
- izmenjave izkušenj
- reševanje problematike
in sprejeli statut. Sedež združenja je v Vodicah.
• V Ljubljani je bil posvet o problematiki primestnega železniškega prometa za »Ljubljansko železniško vozlišče« v katerega je vključena tudi železniška postaja Borovnica. Zanimiva tematika in program bližnje prihodnosti. O vsem tem in železniški prometni problematiki, bom širše opisal v prihodnji številki, kot članek.
Slovenskim železnicam sem pisal o problemih manjkajočih vlakov, ki naj bi bili vključeni v nov vozni red 1999/2000, verjetno bo za nas sprejemljivo.
• Mesec januar in februar sta meseca, kjer posamezna društva pregledujejo delo preteklega leta, program za leto 1999 in se dogovorijo vse mogoče za lažje, lepše in uspešnejše delo, na občnih zborih ali letnih konferencah. Ker je v Borovnici 27 društev, je bilo vabil veliko, udeležil sem se vseh. na katere sem bil vabljen. Vsem sem podal svoja videnja, seznanil sem se z njihovim delom v lanskem letu, kje imajo probleme in kaj bi radi pridobili za uspešno delo. Finančna sredstva, ki bodo odobrena iz občinskega proračuna, bodo morala poleg društvenih lastnih sredstev zagotavljati programske izvedbe in minimalne materialne stroške. Problematika pri večini so prostori, kar bo morala biti skrb občine, da ta prostorski problem optimalno reši. V mesecu marcu bodo občni zbori v celoti zaključeni.
• Za že omenjene odbore se pripravlja gradivo in obstoječa dokumentacija. Po končanem zbiru in pregledu bo izvršena ocena in prioriteta s stroškovnikom, kar bo podlaga za izdelavo letošnjega proračuna na gibljivem odhodkovnem delu proračuna.
• Statutarna komisija zaključuje osnutek novega statuta občine, skladno s spremembami zakona o lokalni samoupravi in po sprejetju na občinskem svetu bo podan v javno obravnavo. Sprejeti ga moramo do 31. marca 1999.
• Priprave na občinski praznik 10. marca so v polnem teku. Izdelan je terminski program z nosilci in organizatorji, kar je razvidno iz časopisa. Imeli bomo slavnostno sejo občinskega sveta na dan praznika in občinsko proslavo v nedeljo, 14.3. s kulturnim programom domačih izvajalcev in podelitvijo občinskih priznanj. Za občinski praznik izobesimo državne zastave, v znamenje spoštovanja dO pra/nika. saj to je sedaj naš dan. Tudi v tem se vidi, da je naša občina skupno z občani del naše celotne skupnosti, s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki pripadajo temu prostoru.
• Zaradi nekaterih pomanjkljivosti in nedoslednosti posameznih sredin, obljubljena informativna tromesečna zloženka s I. marcem ne bo izšla, temveč 1. aprila. Veliko je že zbranih podatkov, toda ne v celoti.
• Turistično društvo bo organiziralo predavanje znanega strokovnjaka »za rožice« g. Zgonca, udeležite se in povprašajte po nasvetih itd.
Pripravljamo skupno s Turističnim društvom akcijo »rožice na naša okna«. Nabavili bomo sadike - razdelili po polovični ceni v vašo skrb in nego, v pričakovanju lepega videza v naslednjih mesecih.
• Novo ustanovljena sekcija imenovana Šota, pri Kulturnem društvu Borovnica, zasluži vso pohvalo. Smelo in z vso vnemo so se lotili dela, pripravili in organizirali bodo občinsko proslavo. Samo korajžno naprej, pridite na njihov sestanek - zbor. veselje jih je pogledati, volja naj druži to dolino v čvrsto družino.
• Od snega se počasi poslavljamo in v tem mesecu nam je prizadel kar nekaj preglavic. Zadnje padavine so močno posegle v proračun. Aktiviral sem štab CZ in skupno z izvajalci zimske službe smo uspešno premagali ovire, kljub obilnim težavam. Gledano na probleme v drugih krajih - občinah, smo smelo zaključili delo kljub nekaterim problemom. Biti doma in iz toplega prostora gledati na spluženo cesto, je eno, naloge izvrševati na mrazu in snegu je drugo, zato vsem. ki s kako malenkostjo niso bili zadovoljni, vprašanje - Ste bili v Ljubljani izven centra? - primerjajte in v bodoče nekoliko strpnosti in spoštovanja. Vsem, ki so sodelovali v akcijah, se zahvaljujem za sodelovanje.
• Kulturno društvo Borovnica je uspešno organiziralo proslavo za kulturni praznik 8. februar. Kjer je volja in želja po skupnem delu, so tudi rezultati.
• Zaključni račun za leto 1998 je zaključen s pozitivnim stanjem, podan bo na občinski svet v pregled in potrditev.
• Za februarsko obdobje bom zaključil z željo, da uspešno pričakate lepe prihajajoče pomladanske dni, pojdite na sprehode, sonce, k sosedom na prijeten pogovor, pripravite vrtno orodje in preglejte kmetijske stroje. Knjiga naj bo vaš prijatelj.
Pozdravljeni. ŽUPAN Alojz Močnik l.r.
10. MAREC PRAZNIK OBČINE BOROVNICA
PROGRAM PRIREDITEV
GLEDALIŠKA PREDSTAVA »IZ GARDEROBE«
v Gasilskem domu na Bregu, v nedeljo, 7. 3.1999 ob 15. uri v izvedbi KUD Svoboda
Zalog
OBISK GRAMOZNE JAME
v organizaciji Zveze borcev Borovnica, v sredo, 10.3.1999, z odhodom ob 14. uri izpred
OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
v sredo, 10.3.1999 ob 19. uri v sejni sobi občine Borovnica
PREDAVANJE SLAVKA ZGONCA
za vse ljubitelje cvetja bo v petek, 12.3.1999 ob 19. uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, organizator Turistično društvo Borovnica
MEDOBČINSKI KOŠARKARSKI TURNIR MED EKIPAMI OBČIN: ŽIRI, GORENJA VAS, CERKNICA IN BOROVNICA
bo navdušil gledalce v petek, 12.3.1999 ob 17.30 in 19. uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, organizator Košarkaški klub Borovnica
OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
bo v soboto, 13.3.1999 ob 9. uri v Gasilskem domu na Bregu, organizator Namiznoteniški klub Borovnica
OBČINSKA PRIZNANJA
bo podelil župan Alojz Močnik v nedeljo, 14.3.1999 ob 15. uri v OŠ dr. Ivana Korošca
Borovnica na
KULTURNI PRIREDITVI
v organizaciji Kulturnega društva Borovnica, v izvedbi skupine Šota.
OBČINA BOROVNICA
Proslava kulturnega praznika
Popoldne pred slovenskim kulturnim praznikom in na dan pred 150. obletnico smrti dr. Franceta Prešerna je Kulturno društvo Borovnica pripravilo posebno prireditev, na kateri sta sodelovala ob pevcih Štinglcev tudi litostrojska pihalna godba in šolsko kulturno društvo. Spored je povezovala Slavica Košir.
Litostrojska pihalna godba, ki jo vodi prof. Franc Gornik, je pripravila ustrezen koncertni program pesmi, ki opevajo Slovenijo in njene lepote skladateljev Vinka Štrucla, Vilka in Slavka Avsenika, Jožeta Privška in nekaterih drugih. Da ljudje to glasbo radi poslušajo, je pokazal obisk, ki je bil nad pričakovanji, čeprav je ura sredi nedeljskega popoldneva včasih za te prireditve neprikladna.
V srednjem delu prireditve so nastopili pevci MPS Štinglc, ne le v pevskih točkah, saj so zapeli dve uglasbitvi na Prešernova besedila, temveč tudi kot recitatorji. Kar se je zelo posrečilo.
Slavnosten trenutek je napočil, koje stopil pred orkester trobentar Litostroj ske godbe Ante Burič, ki je prav na dan koncerta v Borovnici praznoval svoj 76. rojstni dan. Zato so mu voščili. Rojen je v Splitu, kot vojaški godbenik je služil kruh že pred drugo vojno v Vršcu, se nato preselil v Kranj in v vojaškem oerkestru v Ljubljani. Do upokojitve je po demobilizaciji delal v Litostroju in ko so tam zbrali pihalni orkester, se mu je pridružil ter postal predsednik orkestra. Igra torej že več kot 60 let, in je še edini aktivni godbenik, ki je bil res zaposlen v tovarni Litostroj.
Prireditev v večnamenskem prostoru osnovne šole je pokazala, da je mogoče zbrati moči in organizirati tudi zahtevnejši nastop. Litostrojska godba, ki je bila v gosteh, pa tudi ni tujec v treh krajih, od koder se je v tovarno vsako jutro vozilo veliko ljudi. Posebno pomembna je tudi povezava, ki jo ima MPZ Štinglc s to godbo, s katero je lani že pripravil nastop v Ljubljani, (nč)
Litostrojski pihalni orkester na borovniškem odru
Godbenik Ante Burić je prav v Borovnici proslavljal 76. rojstni dan
Občane občine Borovnica obveščamo, da bo predstavnik DURS-a, Izpostava Vrhnika, dohodninske napovedi za leto 1998 pobiral tudi v prostorih občine Borovnica, in sicer v ponedeljek, 29.03.1999 od 8.00 do 18.00 ure.
Dohodninsko napoved, za vsakega zavezanca posebej, lahko pošljete tudi s priporočeno pošto na naslov:
MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava RS Davčni urad Ljubljana Izpostava Vrhnika Cankarjev trg 4
1360 VRHNIKA
ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Alojz Močnik l.r.
Idejnu zasnova bodočega rekreacijskega središča v Bregu ob linami lennlit. ,\a levi strani so hlevi za konje, na desni predvidena bazenu.
Konji so že nastanjeni na Bregu.
PODJETJE EUHIPUS NA BREGU GRADI REKREACIJSKI CENTER
Konji so že v hlevu, bazen še bo
Borovniško invalidsko podjetje Euhipus, katerega ustanovitelj je Eenolit d. d., je pred kratkim na Bregu pri Borovnici postavilo konjušnico, načrtujejo pa šc graditev plavalnega bazena in gostinskega objekta.
('odlaga za ustanovitev podjetja Euhipus je bila reševanje presežnih delavcev, ki za delo v podjetju niso bili več zmožni zaradi zdrav stvenih razlogov, je povedal direktor podjetja Sergcj Konte. Ne mega zaslužkonosno podjetje, ampak reševanje presežnih delavcev na neboleč način za delavce in podjetje.
V Euhipusu je zaposlenih 17 invalidov z. najmanj tretjo stopnjo invalidnosti. Ti opravljajo lažja dela
v Eenolitu in storitvene dejavnosti, je povedal Konte in dodal, da so / ustanovitvijo invalidskega podjetja, katerega večinski lastnik je Eenolit, skušali združiti potrebo po ohranitvi delovnih mest s potrebami kraja po turističnem razvoju.
Idejni nacrti za postavitev novega športno rekreacijskega središča, ki naj bi postopoma nastalo v neposredni bližini kemične tovarne Eenolit. so pripravljeni ze od leta 1997. Podjetje Euhipus je lani najelo večje zazidljivo zemljišče, ki se od potoka Borovniščica in meje dvorišča Fenolita razteza v smer proti Borovnici.
Konec lanskega leta so tam postavili velik kozolec, v katerem je za zdaj nastanjenih šest konj. V
zgornjem nadstropju stavbe bodo kasneje prostori za dejavnosti jahalnega kluba. Kot smo se izvedeli, je postavitev objekta z vsemi značilnostmi pravega slovenskega kozolci |e začetek gradnje turistit-no rekreacijskega središča. V kratkem bodo ob konjušnici dogradili spremljevalne objekte - manežo, ogrado za sprehajanje konj in i/hod za ježo.
Vse to bo predvidoma nared zeza začetek spomladanske jahalne sezone, je rekel Konte. V sklopu jahalnega kluba načrtujejo tudi šolo jahanja, pri čemer bodo že takoj na začetku osnovnošolcem borovniške OŠ podarili kupone za šolo jahanja. S tem bi radi spodbudili ustanovitev in razvoj jahal-
nega krožka oziroma razširili športno dejavnost mladih.
Že letos pa naj bi. če bo za to dovolj podpore krajanov in lokalnih oblasti, začeli pripravljati gradnjo kopališke ploščadi v izmeri 1100 kvadratnih metrov s plavalnima bazenoma in gostinsko prenočitvenega objekta, nekakšnega manjšega hotela, je povedal direktor podjetja Euhipus Sergej Konte.
Po načrtih, razvidnih iz idejne zasnove projekta, bosta kopališče sestavljala dva bazena - večji bo sestavljen iz okroglega in pravokotnega dela, manjši pa bo skupaj z igriščem namenjen otrokom. Poleg bazenov bo se manjša stavba za servisne dejavnosti, sanitarije in garderobe. V neposredni bližini
kopališke ploščadi bo. sodeč po risbi, stalo gostišče. V njem bo na voljo približno deset postelj v štirih dvoposteljnih sobah in apartmaju. Celoten sklop objektov bo obdan z zelenicami in drevjem. Naložba v gradnjo vseh objektov naj bi po prvih grobih ocenah krepko presegla dvesto milijonov tolarjev.
"Osnovna zamisel turistične ponudbe našega bodočega šport-no-rekreacijskega centra temelji na jahalnem športu, ki bi lahko privabil številne obiskovalce." pravi Konte in razlaga, da okolica Borovnice z Ljubljanskim barjem. Peklom. Bistro in drugimi zanimivimi točkami nudi številne možnosti za jahalne izlete v naravo. Konjereja bi po tej zamisli postala ena izmed značilnosti kraja. V sodelovanju s kemično tovarno Fenolit naj bi tako Borovnica dobila novo turistično podobo.
In ker skušajo v Eenolitu dokazali, da se zavzemajo za tehnološko in ekološko neoporečno proizvodnjo, so se tudi v lovarm lotili
korenite sanacije. Pred časom so, kot pravijo, sanirali najbolj sporne objekte in prenovo še nadaljujejo. Med drugim so začeli skrbeti za prijaznejši videz okolice tovarne, ki naj bi bila v prihodnje obdana z zelenjem in ekološko čistejša.
V ta okvir naj bi se tako vrasel tudi novi rekreacijsko-športni center, ki je po besedah Sergeja Kon-teja med drugim tudi poskus približevanja Fenolita kraju. Takšna postavitev športnega centra ob tovarni niti ni nekaj novega -podobni primeri so tudi drugje po Sloveniji, razlagajo v Euhipusu V Vevčah, na primer, še vedno stoji bazen, ki gaje zgradila tamkajšnja papirnica ali plavalni bazen pri tovarni Belinka pri Ljubljani.
Objekt bo izboljšal podobo tovarne, menijo v obeh podjetjih, in obenem dokazal, da proizvodnja v
Eenolitu ne onesnažuje okolja. V rekreacijskem centru pa bodo lahko odprli še precej novih delovnih mest, je napovedal Konte.
P B.
In končalo se je ...
... predzadnje leto tega stoletja. Zato v tem sestavku preberite, kaj vse je v tem letu postorila ali česa udeležila mladina iz Brezovice pri Borovnici - KACI NIJE.
Že kmalu na začetku leta 1998 smo se odločili za čistilno akcijo okrog gasilskega doma v Kotih, saj je to drugi dom kacau-ske mladine. Nato smo se marca udeležili tekmovanja MLADI IN KMETIJSTVO v Velikih Laščah in zasedli solidno 13 mesto. Nastopili smo na tekmovanju koscev v l.uearjevcm Kalu nad Ivančno Gorico kjer smo skupno dosegli 3. mesto. Kmalu zatem smo sodelovali na Kmečkih igrah na Sv. Gregorju nad Ribnico in zasedli 4. mesto ter ugotovili, da v Kočeniji ne bomo lačni, saj sta tekmovalca naše ekipe najbolje in najhitreje oblikovala testo. Na kresno nedeljo smo se borili na Kmečkih igrah v Hotedržici, kjer je naš plezalec na mlaj priplezal 2. mesto in sicer 4 sekunde za državnim rekordom. Da pa na vseh omenjenih srečanjih nc bi manjkalo dobre volje smo ustanovili - zbrali smo se namreč sami veseli fant je - ansambel, ki poleg harmonik izvablja glasove tudi iz raznih kmečkih orodij in doma izdelanih instrumentov Tako smo že zaigrali Pri Vidi na Pokojišču na srečanju harmonikarjev. Kmalu zatem smo igrali na kmečkih igrah pri naših prijateljih iz društva podeželske mladine iz Rovt, s katerimi izredno dobro sodelujemo in ugotavljamo, da se eden od drugih poleg znanja nalezemo tudi dobre volje. Z ansamblom smo gostovali tudi na Dnevu borovnic, navdušili pa smo tudi
domače občinstvo, saj smo na Tekmovanju koscev in Kmečkih igrah marsikatero zaigrali in "uš-pičili". Prav na omenjenih igrah smo dokazali, da smo na svojem gospodar, ker smo ekipno kraljevali na prvem mestu, pa tudi domaČi kosec se ni dal kar tako ugnati in je le za sekundo zaostal za zmagovalcem. Na igrah v našem kraju pa so se nam pridružili tudi mladi iz drugih krajev borovniške občine, predvsem ekipa iz Dela, ki se je izredno izkazala, Kako tudi ne,' saj so nekateri že sodelovali z našo ekipo na igrah na Sv. Gregorju. Imamo tudi nekaj izvrstnih košarkarjev, ki so na Bregu pri Borovnici pri igranju trojk pometli s konkurenco.
Zahvaliti se moramo Občini Borovnica, ki nam je na nekaterih tekmovanjih finančno pomagala, saj so startnine na posameznih tekmovanjih izredno visoke in zato za marsikateri žep mladih nedosegljive.
Za konec - mladi iz Kotov nimamo svojega društva, ker je po našem mnenju država s svojimi paragrafi, pravilniki in statuti preveč zahtevna pri ustanavljanju društev, zalo pa nastopamo poti okriljem PGD Brezovica pri Borovnici. Ob tej priložnosti bi sc radi zahvalili PGD. še posebno predsedniku g. Drašlcrju Jožetu, ki nam je vedno stal ob strani in nas bodrih Upamo, da bomo s PGD Brezovica pri Borovnici, krajani. Občino Borovnica, KZ Vrhnika in vsemi prijatelji razvedrila in dobre volje sodelovali ludi tja do preloma tisočletja.
MLADI IZ KACI.NI.il
DVJN - DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA
PREJELI SMO:
Svarilo lastnikom psov
S temi vrsticami se obračamo na vase uredništvo, katero naprošamo, da preko ustrezne objave tega članka, seznanite lastnike psov, kakšne so njihove obveznosti skladno z veljavnim občinskim odlokom.
Prosimo vas. da na ustrezen način slednje objavite, da bodo lastniki psov končno /aeeli u post e-vali kulturo do ostalih občanov, ki želijo v njihovi bližini živeti zdravo življenje, ne pa življenje polno pasjih iztrebkov na vsakem koraku. Predvsem velja to za lastnike psov, ki živijo izven centrov strnjenih naselij. Ljudje v mestih imajo tudi veliko psov. pa vendarle morda čistejše okolje, kar se tiče pasjih iztrebkov, čeprav ne uživajo rastlin, ki tam rastejo. Lastniki psov. stanujočih izven strnjenih naselij, pa očitno ne spoštujejo tega odloka, niti se ne zavedajo, da onesnažujejo naravo vseh nas. ki uživamo mleko in meso živali, hranjenih s krmo polno pasjih iztrebkov. Glede na navedeno ni čudno, da se dandanes pojavljajo bolezni, ki jim nihče ne ve izvora.
Psi so zelo priljubljene domače živali, vendar morajo lastniki biti tudi dolžni in odgovorni za tO, tla iztrebke svojih ljubljenčkov sprotno odstranjujejo oz. da zagotovijo njihovo iztrebljanje na lastnem zemljišču, ne pa da načrtno hodijo z njimi na sprehod na druga zemljišča in jih z iztrebki onesnažujejo, nikoli pa za seboj ne pospravijo.
Istočasno bi dodali še to, da naj lastniki ob sprehajanju svojih ljubljenčkov, le-te privežejo na vrvico, ne pa tla jih nacrtno spuščajo, ter z načinom komuniciranja z njimi (ščuvanjem. draženjem živali) Ic-te spodbujajo k divjanju za mimoidočimi.
Vsi sc "spotikajo" ob pasji azil v Bistri, ki je ograjen v okviru enega zemljišča, ne vidijo pa problematike v lastnem okolju, kjer lastniki psov določenih omejitev nočejo spoštovali, čeprav tudi sami v tem okolju živijo.
Prosimo vas tudi. da objavite, kateri inšpektorat je pristojen za reševanje navedene problematike. Občani okolice Borovnice
(NE) VARNOST V PROMETU
Oglašava se v upanju, da bo najino pisanje prebral voznik temno modrega golfa, ki brezskrbno drvi po borovniških cestah, in morda še kdo, ki lahko kaj stori za to, da ne bo kdaj prišlo do nesreče.
V ponedeljek, 25. januarja, smo se kot vsak teden s skupino 3-5 letnih otrok odpravili v bližnjo telovadnico TVD Partizan na gibalno uro. Pred prehodom za pešce smo se prepričali, da ni na cesti nobenega vozila, nato smo prečkali cestišče. Otroci bolj počasi hodijo, zalo smo bili šc na prehodu (vendar že čez polovico ceste), ko se je iz smeri trgovine JURCEK pri-podil, žal, neznani voznik.Gotovo nas je lahko opazil že koje peljal mimo trgovine, vendar hitrosti ni zmanjšal (po najini presoji je vozil veliko čez dovoljeno) in nas je »elegantno« obšel - na srečo še nismo bili toliko čez cesto, tako da je zapeljal na makadam pred Koso-vim kozolcem in mirne vesti oddiv-jal naprej. Kaj bi se zgodilo, če bi bila naša kolona meter ali dva naprej, si niti ne upava pomisliti.
Nikakor pa nama ni jasno, kako so lahko nekateri vozniki jeklenih konjičkov tako brezvestni... Prehod pred TVD Partizan pa ni edina prometna nevarnost za naše malčke. Pozimi gremo kljub snegu radi na sprehod - velika težava pa nastopi, ker pločniki niso očiščeni (že tako jih je premalo), tako da mora nadebudna mladež hoditi
kar po cesti, ki pa je seveda precej neprimeren kraj za sprehode. Velikokrat se tudi zgodi, da so na pločnikih parkirani avtomobili. Ali je to nova logika - avtomobili na pločnike, otroci na cesto?!
O potepuških psih. ki nas večkrat »čuvajo« na sprehodih, pa sploh ne bova izgubljali besed. Saj
niso krivi štirinožci. temveč njihovi dvonožni lastniki.
V imenu vseh v vrtcu lepo prosiva sokrajane. da skupaj poskrbimo za varnost naših otrok, kajti oni so naša bodočnost in si to zaslužijo.
Mateja Milosavljevič in Mojca Makovec VVZ BOROVNICA
Vse ljubitelje gledališča
VABIMO
dne 07.03.1999 ob 15.00 uri v Gasilski dom na Bregu.
kjer boste lahko uživali v gledališkem omnibusu IZ GARDEROBE, v izvedbi KUD SVOBODA ZALOG.
Gledališče KUD Svoboda Zalog se je v našem kraju že predstavilo pred tremi leti s komedijo Ko gre telefonistka na WC. V letošnji sezoni so pripravili kolaž oz. lepljenko z naslovom Iz garderobe, ki vsebuje priredbo najzanimivejših prizorov iz petih celovečernih iger. Predstava bo prav gotovo prijetna sprememba za naše občinstvo, zato Vas vabimo, da preživite nedeljsko popoldne nekoliko drugače in se nam pridružite pri gledališkem dogodku.
Vabita Vas PGD BREG PAKO in GLEDALIŠČE SVOBODA ZALOG
"ELLES", d.o.o. družba za BOBOVMCa proizvodnjo in trženje elektroinstalacijskega materiala in lesnih izdelkov, siovFNUA  Obrtniška 2, 1353 Borovnica
objavlja
prosto delovno mesto:
MIZARJ-ja
Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, 1 leto
delovnih izkušenj, izpit B kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas
Pisne vloge z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov:
"ELLES", d.o.o. Obrtniška 2,
1353 Borovnica s pripisom "ZA RAZPIS".
CITROEN
MERLAK SALON
PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI
AVTO
MIHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO
Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007
XSARA AKCIJA KLIMA
CITROEN
SPREJEMAMO NAROČILA BERLINGO S ŠTIRIMI VRATI
NOVO-V LOKA CENTRU-NOVO
OPTIKA
ERJAVEC
Tadej Erjavec, s.P.
LOKA CENTER ROBOVA - VRHNIKA
TEL.: 061/751-510
VAM NUDI NAJCENEJŠE USLUGE PRI IZDELAVI OČAL IN RAČUNALNIŠKI KONTROLI VIDA
* do meseca aprila je kontrola vida brezplačna
• velika izbira okvirjev • vse obstoječe vrste stekel • sončna očala svetovnih proizvajalcev • brezplačna manjša popravila očal
Delovni čas: od 12 do 18.ure, sobota od 9 do 13.ure GSM: 041/690-054 Imamo tudi poslovalnici: • v Cerknici, Tabor 42; tel.: 061/793-775
• v Grosuplju, Stranska pot 1; tel.: 061/761-760
NOVA OPTIKA NA VRHNIKI
Računalniški pregled vida
V začetku meseca februarja so v LOKA centru na Vrhniki odprli novo optiko podjetnika Tadeja Erjavca. S to dejavnostjo seje kot družinsko podjetje začel ukvarjati pred petimi leti, ko so v Grosupljem, kjer je tudi sedež podjetja, odprli prvo poslovalnico. Nekako pred dobrima dvema letoma je sledilo odprtje optike še v Cerknici ter letos na Vrhniki.
V podjetju so zaposleni štirje delavci, ki predstavljajo mlad, delaven in perspektiven kolektiv. Na voljo so v vsakem trenutku in v vsakem času s strokovnimi nasveti in navodili, pač po svojih možnostih, pripravljeni ustreči skoraj vsaki želji stranke. Na Vrhniki je poslovalnica odprta vsak dan od dvanajste do osemnajste ure. Tu vam lahko s pomočjo računalnika v vsakem trenutku ugotovijo dioptrijo za obe očesi (avtorefraktometer). Nato pa vam še s posebnimi stekelci (lečami) popolnoma točno določijo dioptrijo in zenično razdaljo. Na podlagi točno ugotovljene dioptrije po zelo ugodnih cenah naredijo očala z ustreznimi lečami in željenimi okviri. Računalnik lahko pokaže tudi okvaro oči, nakar vas napotijo k očesnemu zdravniku -okulistu. Očala izdelujejo odnosno naredijo tudi na podlagi priloženega zdravniškega recepta.Recept pa upoštevajo za očala za stalno nošenje in očala za branje, pri šoloobveznih otrocih in starejših ljudeh od 63 let dalje.
Ob tem pa odsvetujejo nakup očal v lekarnah, katere lahko uporabljate le kratek čas in občasno. Predvsem zaradi potrebe po natančnem pregledu dioptrije in zenične razdalje, katera je možna samo s pomočjo računalnika in s poskusnimi stekelci.
V najkrajšem času, ko se bodo pričeli sončni dnevi, pa bodo svojo ponudbo razširili s sončnimi očalami, za vse različne okuse strank (od najcenejših do dragih kvalitetnih sončnih očal).
Kot so nam zagotovili, je to res mlad kolektiv, poln elana, predvsem z motom, da gredo od njih stranke zadovoljne. Pravijo tudi, da imajo svoje storitve in ponudbe najcenejše daleč naokoli, zato je najbolje da se Vrhničani prepričate o kakovosti uslug in cen, kar na licu mesta v OPTIKI ERJAVEC v PTC LOKA na Vrhniki.
S.S.
MALI OGLASI:
Samo za starše! Ce želite na sestanek, k frizerju, na zabavo ipd., vam zagotavljam kakovostno varstvo za vašega otroka; lahko na mojem ali na vašem domu. Se priporočam! Tel. 06! 752 075.
Starši, če ste prezaposleni sem vam na voljo, da pomagam vašim otrokom pri učenju in domačih nalogah. Vsi predmeti od l. do vključno 4. razreda. Pričakujem vas na tel. št. 06I 752 075 (lahko pri vas ali pri meni doma).
Njivo, med Sinjo Gorico in Drenovim Gričem, prodam. Tel. 79! 270.
Hlodovino, smreke 50 m', kupim. Tel. 755 032.
Suha mešana drva, prodam. Tel. 755 032.
POMOČ V GOSPODINJSTVU potrebujemo enkrat tedensko. Informacije po 20. uri po telefonu 061 64 90 99, Vintar, Hruševo 52. Plačilo po dogovoru.
POKROVITELJI NEDELJSKIH VEČERNIH ODDAJ Z NASLOVOM "99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE" ZA MESEC JANUAR!
• PE Modiana, Ljubljana-Vič
• Avtotehna V1S in Avtour-bas d.o.o., Rakek
• MPI d.o.o. Idrija & Postojna
•Časopis 99, p.p. 99 Logatec
• Prodajalna obutve Fast-coop, Rakek
• Optika Prime, Kranj •Fidifarm, Ljubljana Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz.
Pokličite 061 - 741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah.
Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad -Blisk - Jutranja Zarja
DB
[<• - MJ..-O.MT4I »11 ■ furiM 1/7,1 .11
w
avtobusni prevozi / turistična agencija Cankarjev trg 6 (pritličje hotela Mantova) 1360 Vrhnika tel./fax: 752-467
Pri nas lahko naročite avtobusni prevoz za zaključene skupine (vrtci, šole, kolektivi, ipd.). Na voljo Vam je pisan program naših razpisnih in nakupovalnih izletov, prav tako pa se lahko prijavite na izlet po programu katere izmed drugih agencij. Novost je tudi organizacija izletov na Vrhniko. Uredimo Vam lahko rezervacijo in nakup letalskih vozovnic ter rezervacijo hotela kjerkoli po svetu. Organiziramo oglede sejmov doma in v tujini, letovanja in zimovanja. Nudimo Vam posredovanje pri najemu avtomobila (Rent-a-car), prodajo vstopnic za kulturne prireditve na Vrhniki ter storitve fotokopiranja.
Naš delovni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 18.00, ob sobotah od 8.30 do 12.00.
radio urkirtika
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
CVETJE-DARILAj	i
karmc*!	w
tel.:752-606, VRHNIKA	r
[)l I OVNI Č\S PONEDELJEK - PETEK OD (j. DO 20. URE SOBOTA OD (). DO I.5. URE	A* .........................-.......
ffp aaaa #> avtotrape
Sinja Gorica II, VRHNIKA, te/. 061/755-199, 751-346
NUDIMO VAM VSA VOZILA FIAT LETNIK 1393:
Novi PUNTO SOLE
BRAVO -BRAVA
motorjem
Na zalogi se nekaj vozil letnik 1998 - po Izredno ugodnih cenah
- možnost kredita In leasinga
INTERVJU S SNOVALCI PROJEKTA: SOČASNO REŠEVANJE PROBLEMATIKE OGREVANJA KRAJA IN ONESNAŽEVANJA OKOLJA (5)
DALJINSKO OGREVANJE BOROVNICE
Občinski svet borovniške občine je na januarski seji potrdil izdelavo energetske zasnove Borovnice, kar je najbrž prvi konkretni korak pri izdelavi naslednjih dokumentov, ki naj bi omogočili, da bi se vsaj borovniško središče nekoč ogrevalo iz enotnega toplotnega vira, se pravi iz lesnih ostankov, ki bi jih kurili v tovarni Liko. V kateri fazi je torej zamisel in kakšen bo naslednji korak'.' O tem smo se pogovarjali z Marjanom Seliškarjem, direktorjem svetovalne firme ISPO d. o. o. iz Ljubljane, ki je izdelala elaborat in s Slavkom Turšičem. dipl. inž. strojništva, tehničnim direktorjem LIKO Vrhnika d.d.
Občina Borovnica je v okviru občin na Ljubljanskem barju z zaledjem prva občina, ki že ima izdelano energetsko zasnovo največjega kraja Borovnica, ki je bila predstavljena in potrjena na januarski seji občinskega sveta. Dejansko je to prvi korak v procesu izdelave celotne tehnične in investicijske dokumentacije, kar je pogoj za predvideno investicijo v daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
Dejstvo je..da so se v Borovnici, zahvaljujoč osveščenosti odgovornih na občini in v podjetju združili interesi občine in Lika za sodelovanje na projektu, ki dejansko na dolgi rok predstavlja sočasno reševanje problematike ogrevanja ktaja in onesnaževanja okolja z lesnimi odpadki in sajami iz tovarniškega dimnika.
Ta mesec so si tudi nekateri predstavniki borovniške občine ogledali, kako so zadeve uredili v Loški dolini, kar je bila priložnost, da so se srečali tudi z nekaterimi tujimi strokovnjaki, ki so podobne projekte še izpeljali. Na primer v Beljaku v Avstriji, ali pa v Sloveniji v Gornjem Gradu v Zgornji Savinjski dolini. Podobne zamisli imajo še v nekaterih drugih slovenskim občinah, zlasti zato, ker imajo veliko lesne maso, ki jim preostaja, računajo pa z državnim denarjem in celo s pomočjo mednarodnih ustanov. Nekateri so nekoliko razočarani nad tem, da je država nad projekti navdušena, denar pa priteka precej počasneje od navdušenja.
Projekt, ki nosi uradni naziv »Daljinsko ogrevanje Borovnice-sočasno reševanje problematike ogrevanja kraja in onesnaževanja
okolja«, je bil predstavljen na Regionalni delavnici z mednarodno udeležbo »LOKALNA ENERGETIKA, nove možnosti, novi pristopi, novi viri in nove tehnologije« v podjetju MAROE v Starem trgu pri Ložu. 4. februarja 1999. Projekt je bil tudi s strani predstavnikov Ministrstva za gospodarske dejavnosti sprejet kot zelo primeren za realizacijo investicije v daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Bil je to prvi projekt, poleg Loške doline, iz Notranjsko- kraškega področja in sem prepričan, da bo to tudi spodbuda za lažjo odločitev ostalih občin z Ljubljanskega barja in notranjsko kraškega področja za izdelavo energetskih zasnov. Rezultat te predstavitve je bila tudi načelna obljuba odgovornih predstavnikov Ministrstva za gospodarske dejavnosti (MG D), da bodo ta projekt tudi naprej podpirali. Prav gotovo je to velika spodbuda tako za nosilce in izdelovalce projekta, kakor bi morala biti tudi za vse krajane občine Borovnica.
V Loški dolini so v tovarni Ma-rof že postavili novo kotlovnico z novim kotlom firme KIV Vransko, instalirane moći 2,3MW. V kotlu se kurijo kombinirano: sveže lubje in ostanki z žage ter ostanki suhega lesa iz tovarne Marof. Kotel je bil razvit s sodelovanjem švedske firme Jaernforsen. Kotlovnica že obratuje, ker pa je razpoložljivih odpadkov več. kakor pa jih potrebuje sama tovarna, se sedaj projektira še toplovod za potrebe kraja Stari trg in Lož, vključno s tovarno Kovinoplastika.
Kotlovnica v Gornjem Gradu, ki je bila postavljena lansko poletje, sedaj že obratuje ravno tako za potrebe tovarne Jelka, toplovod pa je v fazi izgradnje. Zaradi dolge zime so se dela na trasi toplovoda zavlekla in se bodo lahko nadaljevala šele po otoplitvi. Je pa sedaj kraj ravno "razkopan", tako da si vsi lahko ogledate, kako potekajo taka dela. So pa vsi zainteresirani krajani vabljeni na ogled nove kotlovnice in obisk pri županu Gornjega Grada, ki ga bo organiziral g. Seliškar. Župan je na srečanju že predstavil njihove izkušnje, jih bo z veseljem posredoval tudi Borovničanom. Čas obiska bo objavljen na krajevno običajen način.
Predstavljene so bile tudi nove tehnologije in način organiziranja
proizvajalcev tako kurilnih naprav kot tudi proizvajalcev lesnih odpadkov v mestih Beljak in Schlad-ming ter na splošno v Avstriji. Izvedeli smo, da so se proizvajalci lesnih briketov ali sekancev organizirali tako, da razvažajo kurivo na isti način kakor kurilno olje - s posebej prilagojenimi cisternami za lesni drobir. Ostanke prečrpajo v kletni prostor hiše, ki je urejen kot cisterna za kurilno olje. Oskrba teče po sistemu "just in tirne". Tudi proizvajalci kurilnih naprav so se organizirali tako, da kurilno napravo na kurilno olje v individualni hiši zamenjajo s pečjo na biomaso z vso avtomatiko za doziranje sekancev ali briketov. Naprava je lahko last proizvajalca, uporabnik pa plačuje samo najem naprave in kurivo. Cena energije, pridobljene iz kurilnega olja znaša pri njih 78 grošev, tiste iz briketov ali sekancev pa 66 grošev na kWh.
V Avstriji že skoraj 30% energije (toplotne in električne) pridobijo z izkoriščanjem obnovljivih virov. Ti so : energija vode, vetra, sonca, geotermalna in energija pridobljena z kurjenjem biomase ( les, slama, trstičje). Poseben poudarek pa namenjajo izolaciji zgradb. Cilj je zmanjšati porabo objektov iz 200kWh/m2/leto ( slaba stara hiša ) na 20 do 40 kWh/m2 /leto pri sodobnih zgradbah. Ukrepi zajemajo tako izolacijo objektov, vgradnjo energetsko varčnih oken, sončnih grelnikov za toplo vodo, pasivnih solarnih elementov na fasadah hiš kakor tudi fotovolta-ičnih pretvornikov svetlobne energije v električno. Ravno tako pa se koristijo varčni gospodinjski stroji in žarnice. Vsi ti ukrepi pa so spodbujani s strani države, pokrajin in občin s subvencijami do 30% vrednosti invseticije.
V Sloveniji se s spremembo politike na področju energetske oskrbe daje čedalje večji poudarek decentralizirani oskrbi z obnovljivimi viri energije. Tako se v obdobju naslednjih 3 letih planira izgradnja 3 do 5 objektov na lesno biomaso v vrednosti 12 milijonov USD. ter 50 objektov v obdobju 10 let. Za primerjavo- v Avstriji že sedaj obratuje 600 takih objektov.
Borovničane najbolj zanima, v kakšnem času naj hi to izpeljali in kakšni stroški jih čakajo z razpečevanjem toplovoda. Zanima jih
tudi, kolikšno območje naj hi projekt zajci.
Naslednji korak, ki je že dogovorjen med občino in Likom, je izdelava tehnične in investicijske dokumentacije. Tudi za izdelavo te dokumentacije bomo kandidirali na razpis MG D (razpis bo predvidoma v tem tednu) za subvencijo in po dosedanjih izkušnjah lahko s precejšno gotovostjo računamo, da bomo vsaj del sredstev tudi dobili. Za izdelavo kompletne dokumentacije bomo rabili predvidoma pol leta. Vzporedno pa bodo potekale še druge aktivnosti: javne predstavitve ideje daljinskega ogrevanja na zborih občanov, organizacija investitorja v skladu z novim energetskim zakonom, priprava idejne in lokacijske dokumentacije s soglasji vseh lastnikov parcel, cez katere bodo speljane predvidene trase toplovoda, spisek vseh zainteresiranih za priključitev na toplovod, itd.
Nato pa pride na vrsto iskanje ustreznih finančnih virov in realizacija projekta. Ker bo investitor predvidoma novo podjetje z veči-mi partnerji, je to lahko hkrati tudi že prvo povabilo za potencialne, tudi privatne investitorje, da se projektu priključijo kot partnerji.
Predvideni viri financiranja v Sloveniji bodo:
- 21 % državne suvencije iz naslova ('() takse na fosilna goriva (premog, nafta)
- 36% UNDP GEF sklad združenih narodov za zmanjševanje emisij ( O
- 30% posojila
- 13% lastna sredstva investitorjev Izgradnjo kotlovnice tako lahko
pričakujemo v letu 2000 ali 2001.
Na največ konkretnih vprašanj bo možno odgovorili na javnih predstavitvah. Naj pa tukaj omenimo, da je predvideno območje, zajeto v projekt ogrevanja, bližnja okolica tovarne in sicer: v smeri proti severu : vsi bloki in Nova vas do Dolgega mostu, proti zahodu do bloka v Mavčevi dolini, center Borovnice s šolo in trgovino, proti jugu do pekarne Piškotek in proti vzhodu naselje ob Poti v Jele. (glej karto !). Območje, ki je bilo obdelano z anketo, je služilo prvenstveno zbiranju podatkov o porabi toplotne energije. Ne pomeni pa, da bi bil toplovod samo na opisanem območju. Ker bo grajen po fazah, se bo širil glede na interes porabnikov in možnosti pridobivanja toplote oziroma nabavi razpoložljivih količin lesne mase.
Trenutna cena toplotnih pod-postaj na našem trgu je cca 350.000 SIT. Taka podpostaja se vgradi v vsako individualno hišo in priklopi paralelno na obstoječi sistem centralnega ogrevanja . Poleg teh stroškov, kijih bo predvidoma subvencionirala Agencija za učinkovito rabo energije pa ostanejo vsakemu investitorju še gradbeni stroški .
Za Liko je znano, da ima veliko lesnih ostankov, najbrž za lastne potrebe dovolj. Kakor je videti iz projekta, bi bilo Irena poleg obstoječega kotla instalirati še enega, kar spet terja stroške. Ali ho dovolj lejnc mase za vse to, ali pa jo bo treha nabaviti od drugod. Ljudje namreč sodijo, da hi z dovažanjem še bolj obremenili ceste, zgraditi bo
treha ustrezno deponijo, ki jo bo treha polniti, da bo masa stalno na zalogi in še marsikaj.
Celoten sistem toplarne na lesno biomaso bodo sestavljali kotli v kotlovnici LIKO Borovnica, silos za žagovino in lesni prah iz tovarne in zaprla deponija sekancev z drobilcem lesnih ostankov. LIKO že ima kolel za lastne potrebe (Omnical, 5.87MVV), ki pa je postal celo prevelik. Po izvedenih lanskoletnih rekonstrukcijah lakirne tehnologije seje poraba toplote se zmanjšala. V letošnjem letu bo dograjen filtrirni sistem z. vračanjem zraka v proizvodnjo, ki bo prihranil skoraj 900 MWh toplotne energije. Z zamenjavo strešne kritine (namesto salonitk sendvič ploscc z izolacijo ) pa bo možno prihraniti še 600 MWh. Z vgradnjo sodobnih kotlov manjših moči in visokih izkoristkov ( skoraj 97%), v primerjavi s sedanjim 83%, hi zagotovili bolj potrošnji prilagodljivo oskrbo, istočasno pa povečali količino pridobljene energije za 1624 MWh ob isti porabi kuriva. V kotlu Omnical se trenutno pokuri 2900 ton lesnih ostankov na leto, proizvede pa 76X0 MVVh toplotne energije.
Glavni viri oskrbe bodo v prvi lazi lesni ostanki iz tovarne LIKO v Borovnici, tovarne in žage LIKO na Verdu, v kasneje pa 111 cl i lesni ostanki drugih dobaviteljev in zainteresiranih lastnikov gozdov, ki bi lahko prodali v kotlovnico vse ostanke, ki komercialno drugače niso zanimivi. Količina lesne mase, ki jo bo potrebno zagotoviti, je za prvo fazo cca 600(lm , s širitvijo omrežja pa se več.
V območje, ki ga je zajela anketa, se na leto pripelje 437.300 I kurilnega olja, 881 m3 drv in 500(1 I tekočega plina. Ker je razmerje kurilnih vrednosti olja in lesne mase I : 2,5 , se za 1,5 krat poveča količina prevozov lesne biomase, ki jo je potrebno pripeljati na deponijo.
(Za matematike: iz I I olja ali
eantira w4aj • zrai na ktn
CO' •gPMff«fc*M tO,   *dPM» dw4wtf prah
Podatki so na prvi pogled presenetljivi, toda so preverjeni. Opazno je občutno zmanjšanje žveplovega dioksida ( ker pač žvepla v lesu skoraj ni) in ogljikovih oksidov, ki nastajajo zaradi nepravilno vodenih procesov nepopolnega izgorevanja. Emisije ogljikovega dioksida bodo seveda tudi iz nove kurilne naprave, loda ta plin se ne sprošča iz fosilnih goriv in povečuje količino plina v ozračju in nastanek tople grede, ampak pomeni samo vračanje nazaj v ozračje tiste količine ogljika, ki so ga rastline porabile za tvorbo lesne mase. Močno se zmanjšajo tudi količine prahu in saj, saj bo novi kotel opremljen z clektrofiltrom.
Vsaka taka dejavnost neposredno in posredno omogoča nova delovna mesla in dodatne zaposlitve. Ker bo sislem popolnoma avtom atiziran, na prvi pogled ni jasno, kje se bodo odprla uov;i delovna mesta. Ce pa podrobneje analizira-
2,5 kg lesne mase je moč pridobili 8k Wh toplotne energije)
Nekateri celo prisegajo, da bi problem ogrevanja laže resili z napeljavo plinovoda, ki da ho zdaj zdaj napeljan celo do Verda.
Plinovod do Borovnice: (udi če spustimo usmeritev iz Resolucije o lokalni energetski politiki in direktiv EU o samooskrbi regij z energijo, ki podpira uporabo lokalnih alternativnih virov, vemo, da bo v Borovnici lesna biomasa ostajala na raz polago za kurjenje in sem prepričan, da bo dolgoročno iz teh ostankov energija cenejša in zanesljivejša, hkrati pa bo lahko nadomestila »uvozen« plin. Po Resoluciji in tudi po novem Energetskem zakonu so organi občin odgovorni za učinkovito rabo energije in čimvcejo oski-bo z domačimi obnovljivimi viri. In Borovnica seje s sprejetjem predlagane encrgclske zasnove in nadalj-nih aktivnosti na projektu načelno že odločila za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
Tudi za plinsko napeljavo je potrebno izkopati trase za polaganje cevi v zemljo. Zavedati pa seje treba, da bo v obratni smeri odtekal tudi naš denar v tujino. Namesto da bi ga sami "vrteli" v našem okolju, ga bodo koristili razni energetski lobiji za svoje koristi in njihov profit. Je pa rešitev seveda elegantna in zelo praktična, če zanemarimo ekonomske posledice.
Projekt naj hi hil ekološki, se pravi, da bi izboljšal ozračje, /a misel je tudi, da hi čistili gozdove in tako pridobili material za kurjavo. ,lc pa še ena možnost, kot je zapisano v zasnovi: projekt naj hi poskrbel za nova delovna mesta. V kolikšnem času bo to uresničljivo?
O pozitivnem vplivu takega ogrevanja na okolje ni nobenega dvoma ( manj dimnikov, manj lesnih odpadkov, pokurjen les od nege gozdov, ki sedaj dostikrat ostane neporabljen,..)
Glede na energetske potrebe ožjega dela Borovnice se:
2*45 k*
mo celoten proces, pa lahko ugotovimo:
- izdelava projektov zaposluje slovenske projektantske firme
- izdelava kotlov poteka v KIV Vransko z našimi delavci in našimi materiali
- posamezni deli postrojenja so izdelani v domačih podjetjih
- polaganje cevovodov bo delo domače gradbene operative (samih cevi v Sloveniji ne proizvajamo)
toplotne podposlaje proizvaja domača firme na Bledu ( sedaj v glavnem za izvoz)
- celotno avtomatizacijo lahko opravijo domači strokovnjaki ( dobesedno, so iz Borovnice)
za vzdrževanje naprav bodo zadolženi zaposleni v firmi LIKO
- pri dobavah lesne mase sode lujejo dobavitelji iz lokalne skup nosti
- kraji z urejeno infrastrukturo so bolj privlačni za investitorje, za terciarne dejavnosti, za turiste, itd.
JIH) kg wm kg
2WOT> kg 1*7 2*» kg
2$»**
OBČNI ZBORI DRUŠTEV
Razgibana sezona obračunov in načrtov
V borovniški občini deluje kar 27 društev, o nekaterih je slišati več, o drugih manj. Začetek koledarskega oziroma proračunskega leta je priložnost, da ocenijo svoje delo za nazaj in načrtujejo delo za leto, ki prihaja. Letos se društva srečujejo z novimi ljudmi v občinski upravi in svetu, ki spoznavajo vse bogato življenje v občini. Ti so v programih pred volitvami zapisali, da ne bodo zatirali tega dela, vendar naj postane pregledno.
Stališče je, da bo občina, ki je že zdaj financirala društva, ta Financirala še naprej v okviru svojih možnosti, merilo za financiranje naj bodo posamične uspešne akcije, društva naj izkoristijo tudi republiška sredstva, če le morejo priti do njih, naj si za svojo dejavnost pridobijo tudi darovalce, zlasti naj pri članstvu poberejo članarino, ki pomeni izraz pripadnosti društvu, zlasti naj poskrbijo, da se bo dejavnosti društev tudi kaj bralo ali slišalo.
TVD Partizan Borovnica
TVD Partizan je razen upokojenskega največje borovniško društvo, saj so izdali že 596 članskih izkaznic. Lani so si zastavili cilj, da povečajo število članov, kar je uspelo, da kar najbolj izkoristijo prostorske zmogljivosti v domu in da nadaljujejo gradbena dela. Članarina je namreč pomemben vir dohodka, s katerim dvigujejo kakovost vadbe in ponudbo članstvu.
Dom je ves čas v obratovanju: v prostih terminih se vse več članov in nečlanov društva odloča za uporabo telovadnice za rekreacijo, zgornje prostore ima v najemu Muzikaviva in šole za prometne predpise, prostore v domu uporablja tudi Šahovski klub Borovnica, po novem pa tudi M K Slap.
Gradbena dela so bila opravljena naslednja: postavljena je ograja na stopnišču (brezplačen izdelek Nika Stražišarja), zamenjana je razsvetljava (svetila je priskrbel Viktor Drašler), pred zimo je bil postavljen nadstrešek nad kurilnico in kopalnico (delal je za božji Ion Prane Drašler s svojo skupino).
Vsega skupaj so člani opravili 127 ur prostovoljnega dela.
V razpravi po uvodnem poročilu predsednika Toneta Žerjava je bilo med drugim povedano: da mora staro vodstvo čimprej predati dokumentacijo novemu vodstvu, urediti bi bilo treba pobiranje vstopnin na borovniških športnih prireditvah, da bi bilo vsaj za plačilo sodnikov, misliti bi bilo treba na smučarsko sekcijo, prav tako kot na tenis, ki ima v Borovnici veliko prihodnost, zdaj pa finančno breme za trenerja in vožnje pade na starše.
Župan Močnik je glede športnih in rekreativnih delavnosti povedal, da bi bilo najbrž treba razmisliti o novih programih na zunanjih igriščih, zlasti šolskem, ki naj postane zaprtega tipa. spodbujali naj bi prostovoljno delo, saj se s tem denar nameni za tisto, česar ni mogoče opraviti s prostovoljnim delom.
Prihodnje leto bo 75- letnica društva, za organizacijo proslav ob jubileju so se s sklepom posebej zavezali.
A'u sliki: prostori zafitnes pod streho Partizana so ze na grobo obdelani.
Čebelarski občni zbor pred visoko obletnico
Čebelarsko društvo Borovnica se je na rednem občnem zboru (članov je 34) zbralo že pred novim letom. Udeležilo se ga je 23 članov, ki so v pozne popoldanske ure zasedali v gostišču Godec. Občnega zbora se je poleg župana Alojza Močnika, ki je pozdravil udeležence in jih spodbudil k složnemu delu, udeležil tudi veterinarski strokovnjak.
Med čebeljimi družinami v kraju je namreč razsajala in še razsaja huda ameriška gniloba, strokovnjak je na občnem zboru razložil, kaj je treba ukreniti, da jo bodo zatrli.
Na občnem zboru so potrdili uspešno delo upravnega odbora v lanskem letu, prav tako tudi blagajniško poročilo, ki priča, da pri vodenju financ ni bilo nepravilnosti. Člani so se strinjali z delom predsednika in načinom porabe finančnih sredstev ter potrdili delovni načrt za leto 1999. V leni načrtu ima pomembno mesto sanacija kužnih bolezni pri čebelah in nakup novih čebel.
( lani so od vodstva zahtevali, naj ponovno oživi delo šolskega čebelarskega krožka, saj jc glede tega izšel poseben delovni zvezek.
Predvsem pa so čebelarji sklenili, da bo leto 1999 leto priprav na 95 letnico Čebelarskega društva Borovnica, ki bo v letu 2000. Društvo spada med štiri najstarejša društva v Sloveniji.
Šota - za oživitev kulturne dejavnosti v Borovnici
Šota je skupina za oživitev kulture v našem kraju.
Nismo novo društvo, ampak delujemo v okviru Kulturnega društva Borovnica.
Dosedaj smo se zbrali sest krat.
Z načrti smo seznanili tudi župana gospoda Močnika, ki jc z veseljem prisluhnil našim idejam in nam obljubil VSO pomoč.
Naše planirane aktivnosti sc bodo odvijale v većih smereh, od veselih večerov, šepetanj v knjižnici, ene igre v sezoni do sodelovanja i, vsemi ostalimi društvi v našem kraju.
Priprave na aktivnosti so v polnem teku.
V tednu občinskega praznika pripravljamo slovesnost.
na kateri bodo nastopali borovniški glasbeniki. Zvoki klavirja, flavte, klarineta, solo petja, Štinglcev se bodo pomešali s slovensko prozo in poezijo.
Prav tako se pripravljamo na veseli večer, ki bi bil narodno obarvan. Prepevali bomo znane slovenske narodne pesmi, prikazali ljudske običaje in tudi poskusili kakšno pristno domačo jed.
Igro za uprizoritev smo že našli, stare uglašene igralce in nove moči pa bomo poskušali pritegniti v naš krog.
Šepetanja pa sc bodo dogodila enkrat mesečno v prostorih Knjižnice dr. Marije Boršnik v Borovnici.
O čem bomo šepetali? Za
začetek bomo na predvečer materinskega dne 24.3.1999 oh 19. uri prebili led z verno temo ljubezen, ženska, mali. V goste bomo povabili gospo Magdaleno Metelko, avtorico knjige ljubezen in okamenc-lo srce.
Na naših srečanjih bomo ne le šepetali ob svečah, temveč tudi pisali, prebirali in se pogovarjali.
Naše umotvore bomo Seveda tudi zbrali in natisnili. Večere bomo popestrili tudi z video projekcijo in dobro glasbo. Domišljiji bomo dali prosto pot!
V našo sredino ste vabljeni prav vsi, ljubitelji čarovnije besed.
Šota
Turistično
društvo
Borovnica
Člani Turističnega društva Bo rovnica bodo na občnem zboru 5. marca ob 19. uri v gostišču Godec pregledali lansko dejavnost in se najbrž odločili za kadrovske zamenjave v vodstvu društva, ker so nekateri člani odbora zdaj prezaposleni.
Že teden dni kasneje, 12. marca, ob 19. uri bodo v večnamenskem prostoru osnovne šole dr. Ivana Korošca pripravili predavanje hor-tuikulturnega strokovnjaka Slavka Zgonca.
Borovničani so opazili, da so bile nekatere izložbe v Borovnici ob kulturnem prazniku primerno okrašene, kar je spodbudil podpredsednik društva Jože Petrovčič.
Društvo načrtuje v letošnjem letu odmevne aktivnosti, med drugim spomladanske očiščevalne akcije pred svetovnim dnevom Zemlje, spet pripravljajo dan ameriških Borovnic, najbrž na kasnejši datum kot letos in oba tradicionalna pohoda, okoli I. maja in na Štefanovo.
Gasilsko društvo Borovnica
Borovniški gasilci, zbrani v PGD Borovnica, so se zbrali na 114. občnem zboru. Med gosti so bili preddvorski gasilci, s katerimi so pobrateni, župan Močnik in podžupan Modrijan ter zastopniki nekaterih drugih društev v Borovnici.
Predsednik Ciril Kos je povedal, da so nekateri člani lani februarja uspešno zključili tečaj za vodjo enote. Spomladi so šolarjem razka-zali dom in opremo, podobno so predstavili svojo dejavnost otrokom iz obeh enot vrtca.
Maja so v Novem mestu na državnem gasilskem prvenstvu prvič sodelovali borovniški gasilski veterani in zasedli mesto v zlati sredini. Član PGD Borovnica je bil tudi sodnik na mladinskem tekmovanju v Žižkih in na članskem v Novem mestu. Nato so se udeležili 13. kongresa Gasilske zveze Slovenije in velike parade ob sklepu kongresa v Sežani.
Dva člana društva sta v ICZR RS na Igu obiskovala in opravila tečaj iz specialnosti »tehnični reševalec« in »inštruktor«. 9 članov društva seje udeležilo obnove znanja za strojnika v Verdu, 12 članov društva na veliki vaji GZ Vrhnika na Zaplani.
Izvedli so tudi vaji občinskega poveljstva Borovnica v mesecu požarne varnosti na dvorišču tovarne Liko, sodelovali sta tudi obe drugi društvi iz občine. Med poplavami v Borovnici so se gasilci tudi izkazali pri reševanju problemov vode v kleteh.
Društvo dobro sodeluje z občani, predvsem tudi z drugimi društvi,
V načrt dela za prihodnje leto so zapisali, da bodo čimprej začeli pripravljati ekipe za občinsko tekmovanje. Vsak mesec naj bi imeli vsaj eno vajo iz gasilske operative, veselica bo predvidoma 19. junija pred gasuilskim domom, prirpavljajo tudi pohodniški izlet v okolico-Preddvora. Imajo še nekaj drugih del, ki jih čakajo pri domu: uredili naj bi zelenico, porapvili dimnik in izdelali omare za sobo.
Če bo pripravljenost, in če bo denar, si želijo novega gasilskega vozila s črpalko na visok pritisk.
Kulturno društvo Borovnica
Redni letni občni zbor Kulturnega društva Borovnica je bil v ponedeljek, 22. februarja v prostorih borovniške občine. Četudi so člani vabila prejeli osebno, se jih je zbora udeležila le peščica, najbrž se bojijo, da bi morali sprejeti kakšno nalogo, če bi prišli, ni pomembno biti samo član. tudi kaj narediti je treba kakšno dejanje, tudi če je najskromnejše. Veseli smo bili, da je občnega zbora udeležil tudi g. župan Slavko Močnik.
Poročilo predsedstva 0 realizaciji plana za minulo leto je bilo objavljeno v prejšnjem Našem časopisu, zdaj predstavljamo še plan za tekoče leto. Nekaj smo ga že uresničili s pripravo in izvedbo proslave za kulturni praznik v osnovni šoli: po številu gledalcev in njihovih izjavah je bila prireditev kakovostna inje prav, da tudi m i iz domačih logov kdaj pripravimo prijetno popoldne. Zahvaljujemo se občini za pokritje stroškov.
Naslednja naloga je revija pevskih zborov, ki bo sredi meseca aprila. Naj že zdaj povabim kra-
jane, ljubitelje zborovske glasbe na ta dogodek, saj ga bomo popestrili z nekaterimi zbori, ki smo jih povabili iz drugih krajev Slovenije. Javni nastop pred številnim občinstvom je lepa spodbuda nastopajočim.
Ravno tako kot nekaj let doslej v sodelovanju s Čebelarskim društvom Borovnica pripravljamo Krcsovanje v Mavčevi dolini, kije tudi občinsko praznovanje dneva državnosti: tudi za to prireditev upamo, da bo pritegnila več ljudi kol v prejšnjih letih. Naj spomnim: CD Borovnica poskrbi za prijetno vzdušje ob hrani in pijači. Na kres-
ni večer torej dobrodošli v Mavčevi dolini.
Za jesen načrtujemo samostojni koncert doma med 29. in 25.oktobrom. Sodelovali bodo tudi drugod, kjer bo potreba, zlasti pa se pripravljamo na predstavitev samostojne kasete s božičnimi pesmimi, ki smo jih Štinglci posneli januarja.
Kot veste, so se nam kot sekcija pridružili člani skupine ŠOTA ( o tem pišemo drugod). Najbrž se bo sekaj zgodilo, saj imamo obširen program. Veseli bomo novih članov.
Janez Grmek
Vsem ženam in materam, predvsem pa članicam našega društva, vošči vse lepo za 8. marec - dan žena in 25. marec - materinski dan
UO Društva upokojencev Borovnica
Letna konferenca ZZB NOV Borovnica
13. 2. 1999 je ZZB NOV Borovnica organizirala volilno konferenco. Poleg naših članov so seje udeležili tudi tov. Franc Passeta in Valči Feferjeva ter g. župan Alojz Močnik. Na konferenci je bilo prebrano poročilo D delu našega odbora v minulem letu. Kljub starosti in boleh-nosli naših članov smo bili delavni. V letih 1998 in 1999 so se nam pridružili mlajši člani, ki sc strinjajo s statutom ZB ( 13 po številu). Zalo upamo, da bo tudi z njihovo pomočjo naše delo še uspešno.
Izvolili smo nov 9-članski odbor in delegate za medobčinsko konferenco na Vrhniki. Sprejeli smo tudi program za tekoče leto.
10. marca bomo ob prazniku občine Borovnica obiskali Gramozno jamo in počastili spomin na padle s krajšo kulturno prireditvijo.
Avtobus bo izpred šole odpeljal 10. 3. 1999 ob 14. uri.
ZA ZZB NOV Borovnica Milena Volk
OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica organizira Računalniško izobraževanje za odrasle - osnove WINDOWS 95 in OFFICE 97 od 9. do 13. marca 1999 cena 15.000 SIT - nadaljevalni tečaj VVORD za WINDOVVS od 15. do 18. marca 1999 cena 15.000 SIT Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica od 18. do 21. ure. Prijave zbira OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica na telefon 746-008 / dopoldne.
VABLJENI !
Vabilo na občni zbor
PGD Brezovica pri Borovnici vabi vse člane, podporne člane in prijatelje društva na redni letni občni zbor v nedeljo, 7. marca 1999 ob 14. uri v prostorih gasilskega društva.
Vabljeni!
V Borovnici je več luči
V Borovnici so v začetku februarja zagorele luči na Ljubljanski cesti, tako da vstop v kraj ni več zavit v egiptovsko temo. Dejstva je, da so tudi ob prejšnjih občinskih volitvah zagorele svetilke javne razsvetljave, vendar v smeri proti Vrhniki. Kot obljubljajo na občini, se bo razsvetljevanje kraja dogajalo bolj pogosto kot ob vsakih volitvah. Saj ne rečemo, da idilika. ki jo je povzročil velik sneg. ni prvinsko lepa, toda kraj, kije sedež občine, potrebuje kaj več. tudi več luči.
PUSTOVANJE NA BREGU_
Pravkar smo se še pogovarjali, kako smo preživeli novoletne praznike, ko so se prizadevni člani glasilskega društva z Brega že pripravljali na tradicionalno pustno veselico. V tednu pred pustom nam jo najprej dodobra zagodlo vreme in nam nasulo snega kot v starih časih. Vendar smo kljub temu prizadevno zbirali dobitke za srečelov, krasili dvorano in seveda tudi pripravljali svojo masko. Na pustno soboto je bilo vse pripravljeno. Ceste so bile očiščene snega, prav tako tudi parkirišča, muzikanta sta bila dobro razpoložena, maškare pa željne zabave. V gasilskem domu seje zbrala zares pisana druščina, od kmečkega gospodarja z ženo in kravo, od tigrov, muckov, klovnov,angelčkov in hudičev. Naj dodamo še to, da tudi župnik ni manjkal, in da so bili vsi storjeni grehi ob primerni pokori lahko takoj odpuščeni. Vsa ta zemeljska in nezemeljska bitja so se kljub svoji različnosti imela kar najlepše. Zabavali so se in plesali do zgodnjih jutranjih ur. Posebna komisija je izbrala najlepše maske in jih bogato nagradila. Odločitev ni bila lahka, za najbolj izvirno pa so na koncu izbrali skupino kmeta z ženo in kravo. Posebej so bile nagrajene tudi najlepše otroške maske.
Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo vsem podjetjem, organizacijam in posameznikom, ki so prispevali dobitke za srečelov ali nam na drug način pomagali pri izvedbi pustovanja.
Posebej se zahvaljujemo podjetju Vila Bregd.o.o., kije prispevalo glavni dobitek, televizor.
Zahvala velja tudi vsem članom društva in občanom, ki so pomagali pri pripravah in izvedbi veselice.
OBČNI ZBOR GASILCEV BREGA IN PAKEGA
Teden dni kasneje pa smo se v istih prostorih zbrali člani PGD Breg -Pako na svojem rednem letnem občnem zboru. Pregledali smo poslovanje društva v preteklem koledarskem letu. Glede na poročila organov upravljanja društva lahko ugotovimo, daje društvo prizadevno tako na gasilskem kot tudi na drugih področjih. Dela na objektu in njegovi okolici se bližajo zaključku. Takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale, bomo dokončali balinišče. Že sedaj vabimo vse, ki jih ta šport veseli, da se nam pridružijo. Prav tako bo potrebno urediti parkirišče in zelenico pri prizidku ter tako zaključiti zunanjo podobo.
V zadnjih letih se je izboljšala opremljenost društva z gasilsko opremo. Posebno pozornost bo društvo v letošnjem letu namenilo delu z mladimi.
Občnega zbora so se udeležili tudi gostje, župan občine Borovnica, predstavnika Gasilske zveze Vrhnika in predstavniki sosednjih društev. Predsednik Gasilske zveze je ob tej priložnosti nekaterim glasilcem podelil priznanja za dolgoletno delo v društvu.
NA POMOČ! PGD BREG-PAKO
Plavalni tečaj
V ponedeljek, 15.2.1999 smo pričeli plavalni tečaj, kije potekal en teden. Bilo je zelo zabavno. Imeli smo pet skupin. Bila sem v peti skupini. To skupino je vodila učiteljica Urša. Učiteljica Urša je zelo prijazna. Če bi nagajali, bi nas poslala iz vode. Pri nas ni poslala iz vode nobenega. Tretji dan smo šli v olimpijski bazen, kjer je voda visoka dva metra in pet centimetrov. Z nami v Tivoli so še tovarišice Angela, Polona in Marinka. Vozili smo se z avtobusom.
Sabina Gerdina, 2. b
NTK Borovnica prireja
OBČINSKO PRVENSTVO V
NAMIZNEM TENISU,
ki bo v soboto, 13. marca 1999 v GD Breg - Pako:
- prijave in žrebanje: ob 8.30 - začetek tekmovanja: ob 9. uri - prijavnina: 1000 SIT
Vljudno vabljeni!
Otroci smo rojeni, da bi sijali svojim mamam in očetom, sosedom, tetam,
stricem,... Na poseben način bi to radi pokazali v nedeljo, 21.3. ob 15. uri v gasilskem domu na Bregu. Po programu bomo poskrbeli tudi za sladokusce. Vabljeni vsi, ki ste veseli preprostih otroških besed!
Otroci iz Brega in Pakega
Vse ljubitelje gledališča
VABIMO
dne 07.03.1999 ob 15.00 uri v Gasilski dom na Bregu,
kjer boste lahko uživali v gledališkem
omnibusu IZ GARDEROBE, v izvedbi KUD SVOBODA ZALOG. Gledališče KUD Svoboda Zalog seje v našem kraju že predstavilo pred tremi leti s komedijo Ko gre telefonistka na WC. V letošnji sezoni so pripravili kolaž oz. lepljenko z naslovom Iz garderobe, ki vsebuje priredbo najzanimivejših prizorov iz petih celovečernih iger. Predstava bo prav gotovo prijetna sprememba za naše občinstvo, zato Vas vabimo, da preživite nedeljsko popoldne nekoliko drugače in se nam pridružite pri gledališkem dogodku. Vabita Vas PGD BREG PAKO in GLEDALIŠČE SVOBODA ZALOG
NOVOSTI V KNJIŽNICI dr. MARJE BORŠNIK BOROVNICA
STROKOVNA LITERATURA
Amsterdam: Dva vodnika v enem Atlas svetovne literature Bhaktivendata, A.C: Nauk gospoda Caitanye Bhaktivendata, A.C: Pot k popolnosti Bhaktivendata, A.C.: Šrimad-Bhagavatatn. Prvi spev Bhaktivendata, A.C: Življenje izvira iz življenja Brazelton, B.: Otrok. Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka Fisher, T.: Provansa in Ažurna obala Gerrard, M.: Celinska Grčija Gosvvami, D.S.: Prabhupada Guštin, E.: Monografija del
Ildiko, M.: Matematični priročnik za osnovno in srednjo šolo Ilirk, M.: Dober zakon Keber, J.: Leksikon imen Kersten, H.: Zarota proti Jezusu Kierkegaard, S.: Dnevnik zapeljivca Koch, W.: Umetnost stavbarstva Koselj, J.: Koline in domače jedi iz svinjine Krakaner, .1.: Izginuli Lenarčič, M.: Slovenski Mediteran Le Poncin, M.: Možganska telovadba Nemčija
Pesništvo slovenskega realizma Prešernova Vrba
Register pravnih predpisov Republike Slovenije
Sitte, C.: Umetnost graditve mest
Some, M.P.: O vodi in duhu
Statistični letopis
Strojin, T.: Gorništvo
Sveti oče med nami
Svileno in suho cvetje
Ustvarjalno opremljanje oken
Wadey, R.: Čokoladne sanje
MLADINSKO LEPOSLOVJE
Beaten, L.: Betka in princeska
Bendova, K.: Nekoč je bilo, nekoč ni bilo
Brezina, T.: Za prepovedanimi vrati
Butterfield, M.: Kdo sem?
Čehov, A.: Kaštanka
Fucs, T.: Julija Grozna
Goscinny, R.: Asterix Legionar
Jandl, E.: Strahopetko
Kupfer, L.: Enkrat je bil en škrat
Langer, F.: Bratovščina belega ključa
Moje družinsko drevo
Nesbit, E.: Iskalci zaklada
Omahen, N.: Silvija
Pfister, M.: Kako je lev Leon spet postal kralj Povvel, R.: Seje poljubljati s punco, ki kadi, kot da bi lizal pepelnik? Schreiber, W.E.: Benijeva skrivnost V deveti deželi
Vidmar, J.: Princeska z napako Voglar, M.: Biba, buba, baja White, E.B.: Štefan Mali
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Crichton, M.: Jedci mrtvih Čadež, I.: Čas metuljev Čehov, A.P: Češnjev vrt Drakulič, S.: Okus po moškem Fielding, H.: Dnevnik Bridget Jones Grisham, J.: Odvetnik ulice Ihan, A.: Hiša
Jacq, C.: Ramzes. Tisočletni tempelj
Jacq, C.: Ramzes. Bitka pri Kadešu
Jurčič, J.: Deseti brat
Pelzer, D.: Otrok brez imena
Sheldon, S.: Nebo, polno zvezd
Silverstein, S.: Manjkajoči košček sreča veliki O
Thompson, S.H.: Strah in groza v Las Vegasu
CD
Pink Floyd: Dark side of the moon Slovenski kvartet klarinetov: Najlepša leta
URE PRAVLJIC:
01.3. Baumgart, K.: Tinček NI zajček 08.3. Ungerer, T: Meseček 15.3. Čehov, A.: Kaštanka
23.3. Pfister, M.: Kako je lev Leon spet postal kralj 29.3. Bendova, K.: Nekoč je bilo, nekoč ni bilo Vsak ponedeljek ob 17.00 uri.
OBČINSKI SVET
Povabilo k bistvu
Februar, mesec kulturne prenove, nas je spet povezal na poseben način. Mnogi smo sc šc posebej zavedli spoznanja neizmerne človeške razsežnosti tudi ob slovesu od nekdanjega svetnika gospoda Rada Hlebca, ki je v prvem mandatu odlično vodil prav družbene dejavnosti in oddelek za kulturo. Bil je moder mož in njegova dobrota je povezovala vse ljudi. Ni nas ločeval po prepričanju ali kakih drugih nesmiselnih človeških delitvah, piič pa le po poštenih namenih in prizadevanjih za dobro.
Razumimo njegovo spoštovanje vrednot kot seme dobrega v naših srcih in naj tudi to pripomore k poživitvi medsebojnega sodelovanja med nami!
Marec pa nas spet vabi v naravo in k urejanju zelenih površin. Z mislimi se ob tem nehote ustavljamo ob tistih, ki brezvestno onesnažujejo okolje. Kaj hitro pa pridemo do zaključka, da smo na tem področju vsi premalo osveščeni in zlasti kratkovidni.
Povabim vas torej, da pričnemo takoj pri sebi, da očistimo lastne korenine in se na ta način na novo zavemo lastne vpetosti med sosede, sodelavce in ostalo stvarstvo. Šele spoznanje, daje tudi od vsakega od nas odvisna skupna prihodnost, nas predrami, da začnemo razmišljati o tem. Osnova pa je medsebojno zaupanje, zato vas vabim, da se med seboj pogovarjamo in gradimo novo skupnost v spoštovanju vrednot ter po zgledu in v modrosti naših prednikov. Tudi tu se spomnimo na pokojnega gospoda Rada Hlebca, saj si je tudi kot predsednik poravnalnega sveta prizadeval za razreševanje nesporazumov med ljudmi. Prav ti pa se najučinkoviteje rešijo prav tam, kjer nastajajo, zato vas vabim, da si odpuščamo med seboj in sc imamo teh nekaj trenutkov, ki so nam odmerjeni na tem svetu, radi. Le tako bomo nam zaupano ohranili tudi našim potomcem.
POVZETEK 2. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Sestavljanje odborov
KRATKE NOVICE Delo na občini
Navkljub pomanjkanju sredstev, nedorečenosti nove zakonodaje in še nekaterim drugim težavam delo na občini uspešno poteka, saj dobro delo v prvem mandatu še odmeva in nam uspeva tudi na podlagi tovrstnega minulega dela vključevati se v dejavnosti na mnogih področjih.
Nadaljnje delo pa bo v veliki meri odvisno seveda tudi od sodelovanja med izvoljenimi v drugem mandatu in seveda od odločitev v prid ljudi in nadaljnjega približevanja Evropi. Ključno besedo ima pač občinski svet. kateri sprejema odločitve in s tem tudi odgovornost za nadaljnjo pot.
Prvo srečanje vodstev krajevnih skupnosti na občini
Sredi februarja sem na občino povabil predsednico in predsednike vseh petih krajevnih skupnosti. Povabilu pa so se odzvali tudi gospod Janez Rogelj (svetnik občinskega sveta), gospod Janez Rcpar (direktor javnega komunalnega podjetja Brezovica), nekateri podpredsedniki krajevnih skupnosti in gospod Marjan Seliškar, ki je po krajši predstavitvi vsakega posebej predstavil svoje delo in povabil k sodelovanju v projektih energetskih zasnov kot nujni podlagi za dolgoročnejšo preskrbo s komunalnimi dobrinami in možnostmi pridobitve evropskih sredstev za revitalizacijo infrastrukture na področju naše in sosednjih občin s specifično podobno problematiko.
Prisotne sem seznanil z. denarno stisko občine zaradi neplačevanja obveznosti države do občine in sprememb Zakona o financiranju občin. Poudaril pa sem tudi nujnost poenotenja dela tako znotraj občine kot tudi v primerljivosti s sosednjimi občinami, saj tako država kot tudi Evropa obravnava samo projekte, ki zajemajo več občin skupaj.
Direktor javnega komunalnega podjetja Brezovica gospod Janez Repar je predstavil delovanje podjetja. Svetnik gospod Janez Rogelj je opozoril na problematiko onesnaževanja zajetij pitne vode. Sam pa sem tudi predstavil dejavnosti na področju razglasitve krajinskega parka Barje.
Prisotni smo bili soglasni, da bomo med seboj sodelovali in se v prihodnje sestajali po potrebi.
Hudo sneženje je povzročilo izpad elektrike, to pa pomanjkanje vode
Tudi v naši občini je bila vzpostavljena povečana pripravljenost v okviru gasilskih društev, pomoč pri izvedbi akcij pa sva si razdelila z direktorjem javnega komunalnega podjetja Brezovica gospodom Janezom Reparjem. in sicer tako, da je imel on pregled nad krajevnima skupnostima Preserje in Rakitna, nad preostalim delom občine pa sem bdel sam. V upanju, da bomo obvarovani novih preizkušenj, se zahvaljujem vsem, ki ste na kalerikoli način pomagali. Posebno zahvalo pa zaslužite vsi. ki ste plužili ceste ter skrbeli za dobavo elektrike in vode.
Krajinski park Barje
Krajinski park Barje v prvi fazi pomeni tudi prepotreben popis naravne in kulturne dediščine ler vseh ostalih dejavnikov, ki kratkoročno in dolgoročno vplivajo na življenje stvarstva na tem področju.
Člani projektnega sveta smo v večini to že popisali in si izmenjali med seboj. Sedaj pa bomo zbrano gradivo porazdelili na štiri delovne skupine in ga posredovali članom, da ga še dopolnijo in uredijo v obliko, ki bo mednarodno priznana.
Naša občina pa ima pri tem delu določeno prednost, saj smo občino dodobra prečesali že pri zbiranju gradiva za zemljevid. Nadaljnja srečanja bodo v drugi polovici marca.
Pritožbe zaradi odvezanih psov iz vseh predelov občine
V dogovoru z lovci se pripravlja odstrel vseh odvezanih psov, ki se potikajo po travnikih in gozdovih. Razmislimo, kakšno škodo povzročajo, ob tem ko preganjajo divjad in pobirajo ter raznašajo najrazličnejše znane in neznane bolezni. Prav tako pa se dogovarjamo s krajevnimi skupnostmi in lovci, da bi vzeli v najem posamezna zemljišča, jih ogradili in tako namenili za spuščanje psov.
Bo dobila železnica tudi vlogo tramvaja?
Gotovo sc se spominjale mojih zahtev, izraženih skupaj s krajevno skupnostjo Vnanje (iorice, po dodatnih železniških postajah na relaciji Borovnica-Ljubljana.
Slovenske železnice in Mestna občina Ljubljana so vzele stvar zares in k sodelovanju pritegnile dve ministrstvi in predstavnike svetovalnega nemškega podjetja T T K, kateri so prve študije že predstavili tudi javnosti.
Vesel sem, da sc premika tudi na tem področju, in želim, da bi se Ljubljana tudi na ta način čimprej vsaj delno razbremenila avtomobilov.
Trajen spomin na kulturni praznik
Društvo upokojencev Vnanje Gorice jc sklenilo, da po zgledu gasilcev, šole, zdravstvenih postaj in ostalih blagoslovi svoje delo v korist skupnosti in tako simbolno tudi prapor društva.
Da bi bila slovesnost šc večja, jc bil ob tem na predlog s skupne seje župnijskega pastoralnega sveta Brezovica in župnijskega pastoralnega sveta Logatec imenovan tudi gradbeni odbor za izgradnjo Ašičevega doma za starejše v Vnamih Goricah. _  . ■ i. .,
Drago Stanovnik
Druga redna seja občinskega sveta občine Brezovica je potekala v četrtek, 21. januarja 1999, v sejni sobi Občine Brezovica.
Župan Drago Slanovnik je prisotne pozdravil in začel s sejo občinskega sveta. Predlagal je dnevni red, ki je bil sprejet v nekoliko drugačni obliki. Občinski svet je potekal po naslednjih točkah dnevnega reda:
- Pregled in potrditev zapisnika I. redne seje. Zapisnik I. redne seje je bil z nekaj pripombami (pripombe vsebuje zapisnik 2. redne seje) soglasno sprejet.
- Sklep o začasnem financiranju v letu 1999. Sprejetje bil sklep, da naj se pripravi nov predlog sklepa, ki so obravnava na prihodnji seji občinskega sveta.
- Imenovanje prav no-stat nt a ritega odbora. V uvodu je župan pojasnil priporočila Vladne službe za lokalno samoupravo, iz katerih je razvidna njihova zahteva po uskladitvi statuta, poslovnika in ostalih aklov občine z veljavno zakonodajo. Svetnicam in svetnikom je razdelil osnutke statutov in poslovnikov, v katerih so upoštevani zakoni s področja lokalne samouprave in vseh šest novel omenjenega zakona. Prav tako je razdelil dopis, iz katerega so razvidne naloge Službe za reformo lokalne samouprave pri prehajanju na nov, med občinami in z Evropo primerljiv način delovanja občine. Poudaril je zahteve pristojnih po racionalnem in učinkovitejšem organiziranju v občinah ter približevanju Evropi tudi na tem področju. Svetu je predlagal potrditev Pravno-sta-tutarnega odbora, za uskladitev statuta občine in poslovnika občinskega sveta z novim Zakonom o lokalni samoupravi, ki naj pripravi statut in poslovnik, ter predlagal delovne odbore v skladu s priporočili vladne službe.
Občinski svet je potrdil naslednje odbore in člane v posameznih odborih:
- Finančno-premoženjski odbor (5 članov),
- Pravno-statutarni odbor (5 članov),
- Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinslvo ter kmetijstvo in gozdarstvo (5 članov),
- Odbor za komunalo, promet in zveze (7 članov),
- Odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem (5 članov),
- Odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalne dejavnosti, kulturo in šport (7 članov),
- Odbor za socialno in zdravstveno varstvo (3 člani).
- Odbor za splošno preventivo, osebno in požarno varstvo ter zaščito (3 člani).
Poleg tega obstajajo še:
- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (5 članov),
- Časopisni odbor (3 člani).
- Nadzorni odbor občine Brezovica (5 članov),
- Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Brezovica (3 člani).
Pravno-statutarni odbor šteje 5 članov.
Občinski svet je za Pravno-statutarni odbor potrdil naslednje člane: Marija Bezek, Majda Božič, Marko Goršič, Marija Kregar in Srečko Vrčon.
Informacija o proračunu 1999
Župan je izpostavil problem financiranja investicije Osnovne šole Brezovica in to navezal na zelo racionalno porabo v letu 1999. Občina Brezovica iz Ministrstva za finance še ni dobila izračuna primerne porabe za leto 1999, iz katerega bo izhajala priprava proračuna za leto 1999.
Pobude in vprašanja
Janez Rogelj je predlagal, da občina Brezovica preloži breme dolga do SCT na državo, prav tako tudi preveri možnost izterjave sredstev za vsa do sedaj vložena sredstva in delo pri cesti Podpeč-Preserje, ki je postala državna, brez da bi ustrezala državnim merilom kategoriziranja. Priporoča, da bi na eno od prihodnjih sej prišla odgovorna oseba iz DDC-ja, da obrazloži zadevo.
Občinski svet se s preimenovanjem dela ulice v Notranjih Goricah v 'Jalnova pot' strinja, v kolikor to ne predstavlja denarnega bremena občinskega proračuna.
Župan je svet seznanil tudi s predlogom Zavoda za kulturno dediščino o zaščiti Ponikev kot krajinskega parka. Predlog se posreduje na krajevno skupnost Podpeč
- Preserje, da ta poda svoje mnenje.
Župan je tudi predlagal, da se izda pozitivno soglasje k priglasitvi del (ob tem je prebral besedilo iz dopisa UE Vič) pri projektu Pristava v Podpeči. Svetniki so bili mnenja, da naj o tem najprej izda svoje mnenje krajevna skupnost.
Pripravi naj se seznam oziroma pregled občinskih predpisov in pregled delovnih mest v občinski upravi.
Ponovno je bila dana pobuda glede odstranitve volilnih plakatov
- v nasprotnem primeru bo sledila prijava nadzornim službam.
Seja je bila zaključena ob 22.30. Povzetek pripravila Ivanka Stražišar
POVZETEK 3. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Pripravljajo nov statut
Tretja redna seja občinskega sveta občine Brezovica je potekala v četrtek, 4. februarja 1999. v gasilskem domu Brezovica. Prisotni so bili vsi člani občinskega sveta ter delavci občinske uprave.
Župan, Drago Stanovnik, je prisotne pozdravil in začel z sejo občinskega sveta. Najprej je predlagal pregled in potrditev zapisnika 2. redne seje, ki je bil enoglasno sprejet.
Občinski svet je nadaljeval z usklajevanjem predlaganega dnevnega reda, in sicer je 3. točko dnevnega reda (Predlog okvirnega programa dela občine Brezovica v letu 1999) umaknil iz dnevnega reda.
Obravnavane so bile naslednje točke dnevnega reda:
- Sklep o začasnem financiranju do 31. marca 1999, katerega je občinski svet soglasno sprejel.
- Informacija o proračunu 1998, zaključnem računu 1998 in proračunu 1999. K tej točki so svetniki imeli pripombe na trenutno nezadovoljivo stanje v upravi. V kratkem bo župan razpisal prosto
delovno mesto računovodje za določen čas.
- Poročilo Pravno-statutarnega odbora. Marko Goršič, predsednik odbora, je občinski svet seznanil s predvidenimi termini sestankov odbora, in sicer načeloma vsako sredo ob 19. uri. Predvideva, da bo statut pripravljen za obravnavo na naslednji seji občinskega sveta. Odbor je že začel z delom.
- Imenovanje posameznih odborov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svojih sestankih pripravila predlog. Pri tem je upoštevala izid lokalnih volitev, strokovnost ter krajevno pripadnost (po krajevnih skupnostih).. Župan je občinski svet seznanil s pritožbo glede sestave odborov, in sicer s strani SLS in ZLSD - Janeza Roglja - in vztrajal pri obravnavi teh pisnih pripomb in sestavi odborov v sorazmerju s sestavo občinskega sveta. Ker svetniki niso prrSli do skupnega predloga, je Martin Golja po premoru, ki so ga zahtevali svetniki LDS. predlagal umik te točke z
dnevnega reda, s tem da komisija do naslednje seje poda usklajen predlog odborov.
Pod točko Pobude in vprašanja je večina svetnikov ugotavljala, da se bo treba v bodoče bolj držati poslovnika in točk dnevnega reda, ki bodo pripravljene v pisni obliki in formulirane za potrjevanje. Stanislav Kirn je dal pobudo, da se imenuje komisija, ki bo proučila problem letališča v Podpeči. Slavico Slana je zanimalo, kako daleč je postopek prekategorizacije Podpeške ceste v državno cesto. Majda Božič je v dnevnem časopisju prebrala članek o projektu
celostnega razvoja podeželja, ki vključuje veliko občin, in sicer od Blok do Velikih Lašč, in pri tem pogreša našo občino. V fazi vključevanja v Evropsko zvezo se pojavlja veliko možnosti oziroma razpisov za pridobitev raznih sredstev za tovrstne programe. Zanimalo jo je, zakaj občine Brezovica ni v projektu Po poteh dediščine in ali se občina Brezovica pojavlja v katerem drugem projektu Evropske zveze.
Seja je bila zaključena ob 22. uri.
Povzetek pripravila Ivanka Stražišar
O DELU OBČINSKEGA SVETA
Zakaj se zatika?
Več predlogov je bilo, da naj bi delo občinskega sveta bolj približali ljudem. To lahko storimo le na ta način, da o njegovem delu pišejo ljudje, ki to delo opravljajo in so različnih političnih opredelitev in gledanj. Prav bi bilo, da bi o njem pisali občinski svetniki, saj smo odgovorni svojim volivcem.
Odločila sem se, da prvo razmišljanje-napišem jaz, morda tudi zato. ker sem članica časopisnega sveta in prva po abecednem seznamu svetnikov. Za naprej vabim občinske svetnike, da zapišejo tudi svoja mnenja in poglede na delo najvišjega organa odločanja v občini.
Prva seja ali seja konstituiranja je potekala 17. decembra 1998. Na njej so bili potrjeni mandati župana in osemnajstih občinskih svetnikov. Na tej seji je bila soglasno potrjena Komisija za volitve in imenovanja v sestavi Martina Golja, Marije Kregar, Marka Goršiča, Staneta Kirna in Srečka Vrčona. Že na prvi seji je komisija prosila za predloge za člane posameznih odborov in se dogovorila za prvi sestanek 6. januarja 1999.
Tako smo občinski svetniki pričakovali potrditev občinskih odborov na drugi seji, 21. januarja 1999. Naj povem že na začetku, da sem na tej seji dobila občutek, da je strategija vodenja seje takšna, da se občinski odbori oblikujejo čim pozneje. Zelo bom vesela, če sem se motila. Občinski svet je soglasno imenoval Komisijo za volitve in imenovanja. Torej jim zaupa. Komisija je prosila za predloge. Upam, da so jih posamezniki in politične stranke posredovali. Pa vendar! Niti na drugi niti na tretji seji občinskega sveta, 4. februarja 1999, niso bili potrjeni odbori. Na tej seji smo sklenili, da bo izredna seja občinskega sveta 18. februarja 1999, z eno samo točko: potrditvijo odborov. Tako je bilo objavljeno tudi v časopisu Delo.
Razočarana sem sprejela vest. da te seje ne bo, ker gradivo ni bilo pravočasno predloženo. Zato sem .skupaj s šestimi svetniki zahteva-
la sklic izredne seje občinskega sveta. Čudi me, da ob vseh dejstvih nekateri posamezniki ne sprejmejo že vsaj štirikrat spremenjenih in dopolnjenih predlogov ter hkrati nasprotujejo, da se o predlogih komisije glasuje. Spominjam se prvega mandata, ko ni nihče vprašal, v katerem odboru bi kdo želel biti. Danes pa ena stranka govori tudi v imenu drugih? Razumem Martina Golja, ki je odstopil z mesta predsednika te komisije, kajti boljšega od predlogov, ki so jih pripravili, se ne da napraviti Na tem mestu gaje zamenjal Stane Kirn. Upam, da bo imel več sreče in strpnosti pri oblikovanju odbo rov. Ko bodo odbori oblikovani, bo preveč dela. da bi še razmišljali, v katerem odboru koga ni in kdo je preveč.
Prav tako smo bili občinski svetniki začudeni nad oblikovanjem dnevnega reda sej. Prepričani smo, da naj se za seje oblikuje dnevni red, za katerega je pripravljeno ustrezno gradivo in o čemer lahko razpravljamo. Na tretji seji srno imeli na dnevnem redu točko Informacija o proračunu 1998, zaključnem računu 1998 in proračunu 1999. Ob tej točki smo lahko izvedeli le, da s strani Ministrstva za finance še ni uradnega izračuna primerne porabe. Izgovori, da naj bi to točko pripravila delavka, kije na porodniškem dopustu, so popolnoma nedopustni. Svetniki smo imeli hude pripombe, kajti pri proračunih se odloča o davko-plačevalskem denarju naših občanov.
Na dan, ko to pišem, je minilo tri mesece od izvolitve novega občinskega sveta in več kot dva meseca ' od prve seje. pa vendar ne morem pohvaliti nobenega premika. No. eden je le. Na tretji seji smo sprejeli Sklep o začasnem financiranju v letu 1999 in to potem, koje bil na drugi seji v celoti zavrnjen.
To je pogled na delo občinskega sveta z mojimi očmi. Vem. da ima jo ostali svetniki drugačnega. Zato, prosim, pišite o njem!
Marija Bezek
Predstavitev brezoviškega občinskega sveta
Za lažje spremljanje dela občinskega sveta nekaj osnovnih pogledov:
Občinski svet občine Brezovica šteje 18 članov. Zastopana sta oba spola, in sicer 5 žensk in 13 moških. Sest članov ima že izkušnje iz preteklega mandatnega obdobja, 1Z pa jih v bre-zoviškem občinskem svetu sedi prvič. Glede strankarske pripadnosti ste volivci zaupali 5 mest LDS in SLS, 3 mesta SDS, 2 mesti SKD, po eno mesto v občinskem svetu pa so dobili DES-US, ZLSD in politično neopredeljena Lista za Rakitno.
Če pogledamo starostno strukturo, lahko zapišemo, daje najstarejši član star 74 let, najmlajši 28, štirje štejejo od 30 do 40 let, šest jih je starih od 40 do 50 let, pet jih sodi v skupino od 50 do 60 let, eden pa je starejši od 60 let.
Po strokovni izobrazbi imajo štirje opravljeno poklicno šolo. osem srednjo, dva višjo in štirje visoko. Štirinajst svetnikov je v delovnem razmerju, štirje so upokojeni. Od tega so štirje samostojni podjetniki, ena izmed svetnic je svetovalka vlade.
Po krajevnih skupnostih ima največ predstavnikov krajevna skupnost Podpeč - Preserje, in sicer osem, krajevna skupnost Brezovica ima štiri svetnike, krajevna skupnost Vnanje Gorice tri, krajevna skupnost Notranje Gorice dva in krajevna skupnost Rakitna enega svetnika. Kar štirje občinski svetniki so iz vasi Preserje. Zanimivo je, da sta dva občinska svetnika hkrati predsednika sveta krajevne skupnosti, trije pa so bili predsedniki svetov krajevnih skupnosti v preteklem obdobju.
Po vsem napisanem sodeč, imajo občinski svetniki občine Brezovica dovolj izkušenj; upamo, da tudi volje in pripravljenosti za uspešno delo občinskega sveta.
Marija Bezek
OBČINSKI ODBORI
IZ  KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Pravno-statutarni odbor
KS NOTRANJE GORICE - PLESIVICA
Najvišji organ odločanja o vseh zadevah v slovenskih občinah je občinski svet. Pri sprejemanju odločitev v okviru vseh dolžnosti in pravic občine se občinski svet opira na strokovna mnenja svojih odborov in komisij.
Na 2. redni seji brezoviškega občinskega sveta, dne 21. januarja 1999, so bili potrjeni naslednji, s strani predsednika Komisije za volitve in imenovanja gospoda Martina Golja predlagani odbori: Pravno-statutarni odbor, Finančno-premoženjski odbor, Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo ter kmetijstvo in gozdarstvo. Odbor za komunalo, promet in zveze. Odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem. Odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport. Odbor za socialno in zdravstveno varstvo. Odbor za splošno preventivo, osebno, požarno varstvo in zaščito. Nadzorni odbor občine Brezovica. Časopisni odbor in Nadzorni svet javnega komunalnega podjetja Brezovica.
Če bi se ravnali po pregovoru "Vse lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti, in ne postrani kot v Ljubljani in ne po sredi kot na ..." in upoštevali pomembnost odborov in komisij, bi se vam morala predstaviti najprej Komisija za volitve in imenovanja, brez katere ne bi imeli konstituiranega občinskega sveta in potrjenega mandata župana in občinskih svetnikov in še pa še, kar boste izvedeli prihodnjič. Tako pa se vam predstavlja - lepo, po neki drugi vrsti - Pravno-statutarni odbor.
Na predlog Komisije za volitve in imenovanja bo v prihodnjem štiriletnem mandatu odbor razširjen s treh na pet članov. Občinski svet je na zgoraj omenjeni seji potrdil novo število in naslednje člane: Marijo Bezek iz Rakitne, Majdo Božič z Brezovice, Marka Goršiča iz Pre-serja, Marijo Kregar iz Preserja in Srečka Vrčona z Brezovice.
Na svoji prvi seji so člani Prav-no-statutarnega odbora izvolili predsednika - to čast in breme odgovornosti je prevzel gospod Marko Goršič.
Gospod predsednik se zaveda pomembne naloge, ki jo ima njegov odbor na samem začetku delovanja novo izvoljenega občinskega sveta, saj je treba uskladiti statut občine, poslovnik občinskega sveta in druge splošne akte občine Brezovica. Uskladitev občinskih aktov je pogojena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-J), kije bil objavljen v Uradnem listu številka 74, z dne 3. novembra 1998. O tem zakonu bomo še večkrat pisali, saj je revolucionarno posegel v vlogo županov in občinskih svetnikov, pa še in še.
Predlog predsednika gospoda Goršiča. da ne bomo dopolnjevali starega statuta, ki ga v prejšnjem mandatu niso sproti usklajevali z zakonskimi spremembami, ampak bomo delali na novem predlogu, smo člani odbora soglasno sprejeli.
Glede na to, da ZLS-J v 44. členu določa, da mora občinski svet uskladiti statute in druge splošne akte občine z zakonom do 31. marca 1999, nam je gospod predsednik
Občina Brezovica Tržaška cesta 390 1351 Brezovica
Župan Občine Brezovica na podlagi Statuta Občine Brezovica in Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Brezovica
zaposli za določen čas
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
samostojnega strokovnega sodelavca finančnika - računovodjo
Pogoji:
- strokovna izobrazba ekonomske smeri,
- delovne izkušnje: 5 let,
- poskusno delo: 3 mesece,
- poznavanje področja javnih Financ, proračuna lokalnih skupnosti. Kandidati naj v 10 dneh po objavi pošljejo prijave z dokazili na Občino Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica, s pripisom "Razpis za računovodjo".
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni.
predlagal sestanke kar za vsako sredo ob 19.00 v prostorih občine, in to vse do uspešne izvedbe.
Delo je vsem članom zelo olajšala Služba vlade za lokalno samo upravo, ki je občinam pripravila osnutek statuta. Tako moramo člani odbora doma, za domačo nalogo le pregledovati posamezne člene predlaganega statuta in jih primerjati s tistimi členi, ki so v trenutno veljavnem občinskem statutu, ter opozoriti na morebitne neusklajenosti oziroma na specifičnost naše občine, ki jo bo moral naš novi statut le zadržati.
Na dan, ko to pišem, bomo imeli že peti sestanek. O delu našega odbora vestno piše zapisnike in beleži vse pripombe ter sproti pripravlja čistopis prečiščenih členov statuta s strani občinske uprave določena gospa Ivanka Stražišar. ki smo jo v odboru vzeli za svojo.
Kljub veliki delovni vnemi vseh članov odbora ne bomo mogli do zakonsko predpisanega roka, torej do 31. marca 1999, uskladiti vseh občinskih aktov, potrudili pa se bomo, da bi bila poleg statuta pripravljena še poslovnik občinskega sveta in pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
Delo odbora je javno in če s svojim znanjem lahko priskočite na pomoč, se javite našemu predsedniku.
V pomoč predsedniku tokrat zapisala M.B. Predsednik Pravno-statutarne-ga odbora gospod Marko Goršič
Vabilo!
Ob materinskem dnevu vas vabimo, da z nami v soboto, 20. marca 1999, preživite lep večer, in sicer v osnovni šoli Rakitna, s pričetkom oh 18. uri, ki bo polepšan s kulturnim programom.
Pripravili vam bomo razstavo na temo predelava lanu. S pogovorom o pridelavi in predelavi lanu bomo obudili nekdanja opravila na Rakitni.
Vljudno vabljeni! Kulturno društvo Rakitna
Prednostne naloge v letu 1999
Na lokalnih volitvah v decembru smo dobili v naši krajevni skupnosti novi svet krajevne skupnosti v sestavi: Marko Čuden, Milan Debevec, Aleš Artač, Vinko Ko-privec, Jože Novak, Zdravko Kavč-nik, Franc Kern, Franc Marinčič in Feliks Sojer. Svet seje že sestal na prvi seji, na kateri smo se spoznali med seboj ter se dogovorili za delo v mandatu, kateri je pred nami. Člani sveta smo med seboj izvolili predsednika sveta krajevne skupnosti Notranje Gorice - Pleši-vica Marka Čudna in podpredsednika Jožeta Novaka. Vsi smo bili enotnega mnenja, da moramo nadaljevati že začete dejavnosti v kra-jevni skupnosti. 4
Prednostne naloge za leto 1999 so:
- zamenjava zemlje za razširitev pokopališča ter ureditev parkirnega prostora pri pokopališču,
- asfaltiranje druge polovice ceste, ki povezuje Podplešivico in Žabnico,
- priprava del za cesto skozi naselje Žabnica (spodnji del),
- ureditev Vrstne ulice,
- nadaljevanje obnove zadružnega doma in njegove okolice,
- ureditev središča vasi (odkup Tičkove hiše za potrebe krajevne skupnosti in njenih društev),
- ureditev parkirišča in obnove pešpoti do župnišča, s čimer bojno izboljšali prometno varnost za naše otroke pri obisku verouka,
- napraviti prizidek k zadružnemu domu za potrebe športnega društva Jama in kulturno- umetni-
škega društva Janez Jalen (naložba, ki je izpadla iz programa leta 1998 zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na Občini Brezovica).
To so okvirne naloge, katere nas čakajo v začetku našega mandata. Seveda se zavedamo, da bo veliko odvisno tudi od denarnih sredstev, pa vendar se bomo vsi člani sveta krajevne skupnosti potrudili, da se bo naša krajevna skupnost še naprej razvijala v celotnem pogledu.
Veseli pa bomo tudi vseh vaših predlogov, katere lahko poveste tudi osebno vsak torek od 17. do 18. ure v prostorih krajevne skupnosti Notranje Gorice - Plešivica.
KS Notranje Gorice - Plešivica Predsednik Marko Čuden
Krajevna skupnost Rakitna obvešča krajane in svoje stranke, da so uradne ure v torek od 15. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure.
Predstavlja se vam krajevna skupnost Brezovica
Vselej na voljo krajanom
Na območju občine Brezovica je ustanovljenih 5 ožjih delov občine, pet krajevnih skupnosti, z naslednjimi imeni: Krajevna skupnost Brezovica, Krajevna skupnost Vnanje Gorice, Krajevna skupnost Notranje Gorice, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje in Krajevna skupnost Rakitna. Danes vam predstavljamo krajevno skupnost Brezovica.
Spoštovane krajanke, spoštovani krajani!
Dovolite mi, da se v svojem imenu in v imenu ostalih članov krajevnega sveta Krajevne skupnosti Brezovica zahvalim za zaupanje, ki ste nam ga izkazali na lokalnih volitvah 22. novembra lanskega leta.
Svet krajevne skupnosti Brezovica za naslednja štiri leta sestavljajo: predsednik Dušan Belič, podpredsednik Anton Slana in sledeči člani: Majda Božič, Primož Pleško, Janko Prebil, Peter Skodlar, Ivan Sojer, Ludvik Špan in Franci Trček.
Izmed delavcev občinske uprave je za tajniška dela Krajevne skupnosti Brezovica določena gospodična Saša Štravs. Krajane naprošam, da se s svojimi prošnjami, problemi in željami obračate neposredno na tajnico krajevne skupnosti. Če določena zadeva ne bo rešljiva z njeno
pomočjo, pa bomo problem poskušali rešiti s člani sveta krajevne skupnosti.
V prostorih Krajevne skupnosti Brezovica bomo krajanom na voljo, tako predsednik, podpredsednik ali člani, vsak teden ob torkih med 17. in 19. uro v zimskih mesecih in v poletnih med 18. in 20. uro. Čas uradnih ur bomo menjali na čas, ko se spremeni ura.
Vsak svetnik je zadolžen za opravljanje in reševanje del na določenem področju, in sicer za tisto področje, ki mu je po izobrazbi ter strokovnosti najbližje. Istočasno pa bo prisluhnil tudi krajanom v svoji okolici.
Naloge smo si razdelili takole: Dušan Belič (izgradnja transformatorske postaje v naselju Postaja in javna razsvetljava), Anton Slana (komunala), Majda Božič (finance in šolstvo), Franci Trček (sociala), Primož Pleško (gospodarstvo), Ludvik Špan (gospodarstvo), Peter Skodlar (kmetijstvo).
V delovnem načrtu za leto 1999 imamo dela na vodovodnem omrežju, ki gredo proti koncu. Dela se izvajajo na območju naselja Postaja, financira pa jih javno podjetje Vodovod-kanalizacija iz Ljubljane. V aprilu se bo pričela izgradnja trans-
formatorske postaje na območju naselja Postaja, ki bo napajala Založnikovo ulico in Cesto v Log ter železniško postajo. Predvideno mesto transformatorske postaje je nasproti G. Hlačeta in na zemljišču železniškega gospodarstva. Tudi Telekom nas je že obvestil, da se bodo začeli telefonski vodi prestavljati v zemljo. S tem bomo prešli v kabelsko omrežje. Istočasno pa se bo začel izdelovati in polagati kabelski sistem za televizijo. Končana je študija za protihrupno zaščito. Dela naj bi s,e začela jeseni. V načrtu Krajevne skupnosti Brezovica za leto 1999 imamo še veliko stvari, ki pa so žal odvisne tudi od denarnih sredstev, ki si jih mora krajevna skupnost priboriti v okviru proračunske pogače občine Brezovica.
Če ne prej, se bom na strani Našega časopisa vrnil po sprejemu občinskega proračuna za leto 1999, ko bomo v okviru odobrenih sredstev izdelali dokončen načrt Krajevne skupnosti Brezovica za leto 1999, z namenom, da načrt predstavim tudi vam.
Za Krajevno skupnost Brezovica: Predsednik krajevne skupnosti Dušan Belič
PREJELI SMO
Mar bi nas radi ubili?_
Neočiščene ceste najprej povzročajo preglavice voznikom, ko očistijo te, ni o pločnikih ne duha ne sluha. A tudi, ko jih ponovno ugledamo, so polni snežne brozge in poledenelih plošč - naj si pešci nataknemo verige?
Neodgovornost, ki jo odražajo neočiščeni pločniki, je neizmerna. Pripišemo pa jo lahko le najvišjim v naši občini, ki niso poskrbeli, da bi bila pot, po kateri hodijo otroci \ šolo, ostali pa v službo ali po nakupih, očiščena in primerna za hojo po pločniku, ne pa po cesti, kjer se lahko kaj hitro zgodi, da avtomobil zanese, ali pa se poskuša voznik umakniti nasproti vozečemu vozilu in s tem zadene pešca.
Tu so tudi starejši občani, katerih korak je, še posebej na snegu, manj siguren. Na neočiščenih pločnikih je precej velika možnost, da jim spodrsne, in vse skupaj se lahko konča srečno ali pa tudi nesrečno: z zvitim ali zlomljenim gležnjem, v najslabšem primeru pa s padcem pod kolesa nasproti vozečega vozila.
Čeprav je Podpeška cesta medkrajevna cesta in spada pod oskrbo države, bi morala občina poskrbeti, da ko se očisti cesta, ne ostane
pločnik pod grmado snega, ki so ga splužili s ceste. Naj občina sama poskrbi za pločnike ali pa uredi tako, da bodo skupaj s cesto očistili tudi pločnik in s tem ubili dve muhi na en mah. V Ljubljani plačujejo lastniki objekta ob pločniku za neočiščen pločnik 10.000 tolarjev. Bomo pri nas zaračunavali odgovornim isto ceno na kvadratni meter?
Razumljivo je, daje zaradi snega veliko težav na vseh področjih in da se vsega ne da spraviti v normalen tek v dvanajstih urah. Vendar pa bi morali poskrbeti vsaj za pot, po kateri hodijo otroci v šolo, saj so tudi brez neprehodnih pločnikov v dovolj veliki nevarnosti na vsakodnevni poti v šolo. Ob očiščenih pločnikih bi bili vsi bolj varni in zadovoljni.
Tole tu je kritika in v praksi se pričakuje, da se skritizirana stvar popravi in uredi tako, da bi bilo z njo zadovoljnih kar največ prizadetih. Kajti mi, pešci in vaščani, smo bili prizadeti in upam, da ne bomo več.
Kristina Božič
V razmislek ob kulturnem prazniku
Skozi najrazličnejša zgodovinska obdobja smo ljudje pomemb-
no pozornost namenili tudi praznikom. Do njih imamo različen odnos. Nekatere praznujemo v krogu družine, drugi so spominski, pa verski in državni prazniki. Ker nekateri nimajo posebnega odnosa do praznikov, se zdi, daje najbolj važno, da so to dela prosti dnevi. Različno so nam pomembni, zunanja praznovanja so ali pa jih ni. Še najbolj so jih veseli trgovci, ki jih dobro vnovčijo kot nepogrešljiv materialni blišč.
Prav poseben pa je kulturni praznik. Od leta 1992 je to tudi dela prost dan. Človek bi si mislil, da bo ta dan prežet z mislijo o kulturi vsakega Slovenca, da bo Slovenec vsaj ta dan vzel v roke knjigo, ali pa se odpravil na predstavo ali razstavo.
Naša občina je izrazito primestna, več kot polovica občanov hodi v svoj dom le k počitku. Le kaj storiti, da bodo naši kraji bolj naši?
Spremljala sem vabila ob kulturnem prazniku v najrazličnejših medijih. Z žalostjo sem ugotovila, daje bila edina prireditev v osemti-sočglavi občini le v Rakitni. Čestitam organizatorjem za kakovostno prireditev in postavitev razstave ter obiskovalcem, ki so jo v velikem številu spremljali. Prav obiskovalci so bili tisti, ki so me vzpodbudili k razmišljanju. Z nekaterimi sem se pogovarjala. Obiskali bi prireditve v dolini, pa jih ni bilo. Kaj nimamo medobčinskega središča za
kulturo in občinske delavke, ki dela za kulturo? Pa vendar ni bilo nobene kulturne prireditve na ravni občine. A kljub temu človek dvigne glavo in si misli, da so pač obiskali prireditve v naši kulturni prestolnici. Toda če bi posamezniki naše občine bili v Ljubljani, bi si ogledali vsaj njeno zunanjo slovesnost. Vsepovsod so vihrale zastave. Ko pa si ob vpadnici v našo prestolnico skozi našo občino štel izobešene zastave, si se lahko le zgrozil. Tudi pred občinsko zgradbo je ni bilo!
Ali res živimo v tako nekulturnem svetu, ali nam kultura ne pomeni nič, ali res ne vemo, kdaj izobesimo zastave, ali nam jc važno le to, da imamo dela prost dan? Kakšna je potem naša kulturna in narodna zavest?
Naši predniki so prav ob praznikih in skromnih gmotnih sredstvih znali prenašati na svoje potomce izrazit čut, odnos, ljubezen, slovesnost in domačnost do praznika. Kaj pa mi?
Mislim, da bi bilo potrebno, da se vsi potrudimo, da bo prihodnje leto razmišljanje ob kulturnem dnevu tudi v občini Brezovica drugačno.
Marija Bezek
Cesta Pod Supotom
Po opozorilu iz januarske izdaje Našega časopisa glede nevarne-
ga odseka ceste smo se odločili, da širšo javnost seznanimo s perečim problemom, da ne bi prišlo do prehitrega sklepanja na podlagi že prej omenjenega opozorila.
Problemi na tej cesti niso več samo interni, ampak že prehajajo na raven vseh uporabnikov in s tem na raven občine Brezovica.
Pritožbe so čedalje hujše s strani ljudi, ki obiskujejo cerkev in hodijo na pokopališče in se skoraj več ne morejo normalno pripeljati ali priti do cilja. Posebej je to nemogoče v zimskem času, ko pluženje snega ne poteka tako, kot bi moralo. Zaradi uničene ceste ostaja sneg na cesti, ki potem zmrzne. V takih razmerah človek ne more peš po cesti, kaj šele, da bi prišel z avtom. Ker je šc zmeraj makadam, posipanje s soljo odpade, zato se nas kdaj pa kdaj usmilijo in posujejo malo peska, da je stvar mogoče bolj znosna.
Ko pride pomlad in s tem obilno deževje, se začno novi problemi. Ker je cesta vsa uničena (materiala ni, da bi se uredila), voda direktno po cesti dere in odnaša vse, kar nam sproti uspe pokrpati, spodkopava bregove, teče v hiše. Zato, ker cesta ni pravilno izpeljana, so jarki vsi za-mašeni ali pa jih sploh ni, rezultat tega pa je, da se po sredini ceste ustvarjajo kanali, kopici se blato, pesek pa odnaša do Podpeške ceste. Take razmere ovirajo normalen pristop do šol, služb ali pa
do cerkve. Razsvetljave skoraj ni, zato se starejši ljudje ne upajo več ponoči hoditi po tej cesti in to zato, ker se bojijo za svoje zdravje.
Kot da ne bi bilo dovolj problemov, so nam na brezini nad gospodom Kuclerjem zabili drogove, ki opozarjajo na nevarnost, čemur bo verjetno sledil tudi znak na začetku ulice, ki bo opozarjal, da je vožnja po tem odseku na lastno odgovornost.
Ker tako naprej ne gre več, smo začeli razmišljati v drugo smer in se začeli malo bolj intenzivno ukvarjati s tem problemom. Sklical se je sestanek v okviru krajevne skupnosti, kjer so se začeli pogovori z, vsemi mejaši, izvolili smo gradbeni odbor in s perečim problemom seznanili tudi gospoda župana.
Hvale vredno je to, da smo našli skupen jezik in da so nam nekateri lastniki zemljišč dovolili poseg v njihovo ozemlje, da bi s tem čimprej rešili problem. Tega bo mogoče urediti s pomočjo občine, katera nam bo priskočila na pomoč predvsem glede financiranja, kaj-li sami denarno ne bi zmogli tako velikega zalogaja.
Nadejamo se, da bodo občani z nami enotni, da nas bodo podprli in vso stvar sprejeli z razumevanjem, da se cesta uredi in se vzpostavi zopet normalno, človeka in sedanjega časa vredno stanje.
Predsednik gradbenega odbora Damijan Mlinar
.        .  . 4 it -'*
BREZOVICA
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VNANJE GORICE
Pregled dela v letu 1998
Leto je naokoli in ZOpGt je eas. tla pregledamo delo našega društva v letu 1998, ocenimo uspehe in neuspehe pri delu ter ugotovimo vzroke slabega dela.
I 'pravni odbor je do danes imel 15 rednih sej. Udeležba na sejah je DiJa zadovoljiva. Na vse seje upravnega odbora so bili vabljeni tudi člani nadzornega odbora in predstavniki poveljstva. Na rednih sejah smo reševali z načrlom določene naloge in tekoče probleme, katere smo v večji meri uspešno rešili. V preteklem letu nam je veliko časa vzela organizacija prireditev ob 100. obletnici ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva Vitanje Gorice. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem članom in krajanom, ki SO kakorkoli pomagali, da so lahko prireditve potekale nemoteno.
Prva prireditev, ki je obeležila 100. obletnico ustanovitve našega društva, je bil slavnostni občni zbor društva. Nanj smo ob tej priliki povabili predstavnike Gasilske zveze Brezovica, predstavnike vseh gasilskih društev v občini ter predstavnike vseh društev in organizacij v okviru krajevne skupnosti. Program je popestril nastop gospoda Marjana Zgonca, ki je zapel nekaj svojih uspešnic, gospod ( ož pa je prikazal igranje na starih ljudskih inštrumentih. Proti koncu občnega zbora nas je obiskal gospod .lakovich. veleposlanik ZDA. Za zaključek občnega zbora smo vse prisotne pogostili s slastnim lovskim golažem.
V sklopu prireditev je bila organizacija Avsenikovega večera ena najzahtevnejših. Pogoji, potrebni za izvedbo Avsenikovega večera, so bili izredno zahtevni. Ne glede na vremenske razmere, je bilo potrebno postaviti ustrezne šotore, kar nam je vzelo veliko časa. pa tudi denarnih sredstev. Nadalje smo morali sami poskrbeli za prodajo vstopnic in reklamiranje prireditve. Vložen trud se nam je obrestoval, saj je bila prireditev dobro obiskana, lako obiskovalci kot prireditelji smo bili zadovoljni, v posebno čast pa nam je pohvala 0 dobri organizaciji, ki nam jo jc izrekel gospotl Slavko Avsenik.
Slavnostna akademija, dne 19. .junija 199X. je bila naslednja izmed prireditev ob 100. obletnici
ustanovitve našega društva, ludi ob tej priliki smo pripravili kulturni program, na katerem so sodelovali Ženski pevski zbor Brezovica, družina Avsic, naša mlada gasilka Barbara Susman in har-monikaš Boštjan Japelj. Slavnostne akademije seje udeležilo veliko število povabljenih gostov. Omenimo naj naslednje visoke gosle: predstavnik Gasilske zveze Slovenije, predstavnik območnega poveljstva, predstavnika Gasilske zveze Brezovica, predstavniki gasilskih društev v občini in nekaterih društev iz sosednjih gasilskih 'vez, predstavniki društev in organizacij v krajevni skupnosti ter darovalci. Vsi zgoraj omenjeni predstavniki so prejeli spominsko darilo z motivom našega gasilskega doma in svetega Flot Jana. Otroci iz osnovne šole Brezovica in iz. vrtca v Vnanjih Goricah so predstavili likovne izdelke na temo gasilstvo, 'tričlanska žirija je izdel ke ocenila in jih primerno nagradila. Udeleženec slavnostne akademije smo pogostili, kar so nam
omogočile vaške gospodinje s slastnim pecivom in mesarija Lajči z narezki.
Takoj naslednji dan je bila organizirana večja gasilska vaja v okviru praznovanja 100. obletnice. Vaje so se udeležila vsa prostovoljna gasilska društva v občini in prostovoljno gasilsko društvo Dragomer. Znak za vajo je center za obveščanje Ljubljana posredoval poveljnikom društev na pager. Vaja je potekala na vrtec v Vnanjih Goricah in ob tej priliki se zahvaljujemo vodstvu vrtca, ki nam je vajo omogočilo. Na vaji je sodelovalo 86 gasilcev s 15 vozili. Ob analizi vaje smo ugotovili pomanjkljivosti v sistemu za obveščanje, kajti obveščanje 11 društev je potekalo dolgih 16 minut. V tej vaji smo dali poudarek dihalni tehniki in vzdrževanju le-te. Celotna ocena vaje je bila zadovoljiva, ne glede n.i zamudo pri obveščanju društev.
Zadnja prireditev v sklopu praznovanja 100. obletnice obstoja našega društva je bila gasilska parada, po paradi pa smo priredili gasilsko veselico z ansamblom Ptujskih 5. V paradi je sodelovalo 20 gasilskih praporjev. 230 gasilcev in 33 gasilskih vozil. Iz članov in mladincev našega gasilskega društva je bil oblikovan ešalon, ki je bil na čelu parade. Parado je vodil domači poveljnik Marko Islc-nič, za takt v paradi pa so poskrbeli zamejski Slovenci iz Doline pri Trstu z godbo na pihala. Parado so z govorniškega odra spremljali visoki gostje na državni ravni, ravni Gasilske zveze Slovenije, ostalih sosednjih gasilskih zvez, in predstavniki krajevnih organizacij ter veliko število krajanov. V kulturnem programu so sodelovali: ženski pevski zbor Brezovica pod vodstvom gospe Sonje Sojer. folklorna skupina Rožmarin in harmonikar Boštjan Japelj. Program je povezoval Srečko Kermavner. Zal pa nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je pričelo deževati, zato je del kulturnega programa odpadel.
Kljub obilici dela s prireditvami ob 100. obletnici smo sodelovali na občinskem tekmovanju v Vrz-dencu s šestimi tekmovalnimi desetinami - dvema moškima pionirskima, eno žensko pionirsko in tremi članskimi ekipami. Na tekmovanju smo dosegli zadovoljive rezultate.
Nismo pozabili tudi na izobraževanje naših članov, in sicer so štirje člani opravili tečaj za nosilca dihalnih aparatov, štirje Člani so se udeležili tečaja za vodjo enot (gasilski častnik), devet članov je opravilo sprejemne teste za opravljanje tečaja za vodjo enote (nižji gasilski častnik), ki pa se zaradi organizacijskih in denarnih problemov še ni pričel. Devet mladincev pa je obiskovalo tečaj za zlato gasilsko značko in ga tudi uspešno opravilo.
V tednu požarne varnosti smo s komunalnim podjetjem občine Brezovica opravili popolni pregled vseh 36 hidrantov v Vnanjih Goricah. Ugotovili smo, da so zelo sla bo označeni, za kar pa so zadnje casc že poskrbeli. Vse oslale napake bodo po izjavi predstavnika komunalnega podjetja tudi odpravljene. Omeniti pa moramo, da so kljub lemu vsi hidranti v primeru požara uporabni.
Skrb smo namenili tudi tehniki, saj nam je podjetje Rea inže-
niring iz Izole dodatno opremilo visokotlačno črpalko Zebra z D visokotlačnimi cevmi, tako da lahko potegnemo linijo v dolžini 110 metrov. Pri tej izpopolnitvi visokotlačne črpalke smo morali dokupiti tudi dodatne roenike. lako tla lahko z napravo dela več gasilcev hkrati.
Sodelovali smo tudi na občinskih in meddruštvenih vajah, in sicer:
- 17. julij 1998. vaja "Zdravstveni dom Podpec'.
- 15. avgust 1998, vaja prostovoljnega gasilskega društva Rakitna.
-9. september 1998. vaja 'Požar skladišča na športnem letališču Brezovica'.
- 9. oktober 1998. občinska vaja na podjetje Sclda v Kamniku.
- 30. oktober 1998, vaja 'Požar Osnovna šola Log-Dragomer",
- 6. november 1998, občinska vaja pripravljenosti enot 'Hoja Podpec'.
Po sklepu poveljstva Gasilske zveze Brezovica smo dolžni opraviti pet druŠUvnib vaj. katere smo tudi izvedli in vsako posebej analizirali.
V soboto, dne 16. oktobra 1998, ob 14. uri smo imeli pregled društva. Glede na to, da je naše društvo v drugi kategoriji, mora v vaji pri pregledu društva sodelovali najmanj 23 članov, kar pa kljub neugodni uri ni predstavljalo problema. Vajo smo izvedli na stanovanjsko hišo. last Marka Marinka, na Podpeški 158. Z oceno vaje smo deloma zadovljni, toda zaradi dotrajanosti trodelne aluminijaste lestve smo že drugo leto zapored imeli težave pri vaji in smo zato izgubili nekaj točk. Poveljniku je to povzročilo nekaj sivih las, zato vztraja pri nakupu nove. kakovostne lestve. Skupna ocena vaje in urejenosti administracije pa je zelo zadovoljiva.
Poleg vseh teh dejavnosti pa tudi rdeči petelin ni miroval, saj je povzročil pel travniških požarov, za katere nas je vedno alarmiral center za obveščanje.
V lanskem letu so nam gasilcem nekaj težav povzročile tudi poplave, saj smo morali posredovati 4. novembra v domači vasi pri družini Kovač Pod Goricami. Voda je zalila kletne prostore. Ob klicu centra za obveščanje Ljubljana smo v praksi preizkusili interni alarmiral sistem. Ugotovili smo. da dobro deluje, saj se je ekipa desetih gasilcev zbrala in bila v šestih minutah na mestu nesreče.
Pri vseh teh nesrečah pa nastajajo stroški za gorivo, katerih nam Gasilska zveza Brezovica ne po-vrača. Menimo, da je potrebno to problematiko rešiti na ravni Gasilske zveze Brezovica.
Poleg gasilskih dejavnosti poma-gamo krajanom tudi v raznih drugih situacijah. Ob pricetku šolskega leta pomagamo pri varnosli otrok na poti v šolo, čistimo za-masene odtočne kanale, podiramo drevje, ki ogroža varnost ljudi, pomagamo pri redarstvu kolesarske dirke...
S tem bi zaključil poročilo in bi se v imenu društva in v svojem imenu zahvalil vsem, ki so v letu 1998 kakorkoli pomagali v dobrobit društva,
V imenu prostovoljnega gasilskega društva: Marko [stenic in Andrej Japelj
Spoštovani starši, ali želite vključiti otroka v vrtec?
Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 1999/2000 svojega otroka vključiti v enote Vrtcev Brezovica (Brezovica, Vitanje Gorice. Notranje Gorice, Podpec, Rakitna ter oddelka male šole pri osnovni šoli Brezovica), sporočamo, da lahko oddate vloge za sprejem otrok najkasneje do 30. aprila 1999 (9. člen Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtce Brezovica).
Vloge, ki bodo prispele po 30. aprilu 1999, bomo za šolsko leto 1999/2000 lahko upoštevali le, če bo prostih mest vee oziroma enako število kot oddanih vlog.
Prazne obrazce (vloge za sprejem) lahko dobite oziroma izpolnjene oddate vsak dan od 7.00 do 15.00 v vseh omenjenih enotah Vrtcev Brezovica.
V mesecu maju in juniju bomo na podlagi prispelih vlog opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi star ši, ki boste ali ste že oddali izpolnjene obrazce, boste o sprejemu otrok pismeno obveščeni, predvidoma v mesecu juniju.
Uradne ure, med katerimi lahko dobite podrobnejše informacije o vpisu otroka v vrtec, so ob ponedeljkih od 12.30 do 15.30 v enoti-vrtcu Vnanjc Gorice, Nova pot 9 (telefon: 651- 233).
Alja Kuk, ravnateljica
Kitajske specialitete na Brezovici
Pred nekaj meseci so na Brezovici odprli novo kitajsko restavracijo Bei Jing. Tu vam lahko ponudijo originalne kitajske jedi z rižem, vsakovrstnim mesom in zelenjavo, sladice z eksotičnim sadjem Daljnega vzhoda ter še marsikaj drugega. Poskusite lahko bambusovo in riževo žganje ter tradicionalno japonsko vino sake.
Kitajska hrana je zdrava in lahko prebavljiva, posebno vrednost pa ji daje način priprave, ki
se v marsičem razlikuje od zahodnjaškega. Pripravo hrane vodi kuharski mojster Cen Ju Ren. doma iz Šangaja, ki se je kuharskih veščin naučil na Kitajskem, dolgoletne izkušnje pa si je pridobil v Nemčiji.
Goste, ki jedo v restavraciji, brezplačno postrežejo s slivovim vinom, zaključene skupine z več kot 8 odraslimi osebami pa s steklenico mandarininega vina. Poleti imajo odprt tudi letni vrt.
Restavracija Bei Jing je tik ob tržaški cesti in ima urejeno parkirišče. Odprta je vsak dan od 12. do 23. ure. Hranu lahko naročite tudi po telefonu na številko (061) 654-496 in jo v embalaži prevzamete ob dogovorjenem času.
Da bi okusili dobrote kitajske kuhinje, vam ni treba potovati na drug kontu? sveta, poleg tega pa so cene njihovih specialitet zelo ugodne. Rok Nagode
Ahilova 6a
Že kar lep čas vrhniški okoliš gosti tudi glasbeno skupino Ahilova 6a. Novi pravilnik o zakloniščih jih je namreč v lanskem lelu pregnal iz zaklonišča na Dolgem Mostu, kjer so imeli prej vaje. Tako že od lanske pomladi vadijo v garaži v Mali Ligojni.
Skupino sestavljajo: pevka Simona, kitarista Grega in Rof, bobnar Aljo ter basist Klemene. V zadnjem času se jih je nekako prijel sloves vrhniškega benda. vendar temu ni čisto tako. Večina namreč prihaja iz Dolgega Mosta, le pevka je iz Male Ligojne. Ter seveda vadijo v Mali Ligojni. Res pa je, da so vrhniški in brezoviški okoliš kar nekako sprejeli za svojega, predvsem po zaslugi brezo-viških skavtov, ki so jim bili že večkrat hvaležna publika na koncertih. Nastopali so namreč med drugim tudi na mednarodnem skavlskem taboru Meba-sta 97 na Rakitni, kjer so pub-
Obvestilo Obveščamo vas, da bo v petek, 12. marca 1999, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Podpeč -Preserje OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA PODPEČ -PRESERJE Vabljeni!
Moj prispevek v mesecu kulturne prenove
V nedeljo popoldan smo šli na sprehod. Na roke smo si namesto navadnih nataknili delovne rokavice. S seboj smo vzeli dve plastični vrečki. Kot za šalo sta bili polni smeti, odvrženih ob cesti. Obronek gozda pa je izgledal, kot bi se mu zacelile skeleče rane, katere povzročajo tisti, ki mečejo smeti.
Potem smo šli še na pokopališče, kjer že več kot dvajset let počiva v grobu moj stari ata. Prižgali smo svečo, oči pa je v cerkvi fotografiral vse dragocenosti. Slike so sedaj doma v albumu. Zraven pa je opis. da bo predmete laže najti, če jih bo kdo spet hotel ukrasti.
Luka Stanovnik
	
1     i --p T	,1.1, i
HA'
Skupina Ahilora 6u nu koncertu r Ligojni.
liko tako navdušili, da so jim nekateri potem še večkrat sledili po njihovih koncertih. Sicer so pa že dvakrat nastopali v Ligojni, enkrat kot posebni gostje na prireditvi ob materinskem dnevu in drugič na samostojnem koncertu. Januarja letos pa jih je gostil tudi novoustanovljeni mladinski klub Zakon na Vrhniki. To pa je tudi okolje, kjer se skupina Ahilova 6a najbolje počuti. V zadnjih dveh letih so namreč prekrižarili že množico podobnih klubov in koncertnih prostorov po vsej Sloveniji od Kopra do Maribora ter od Črnomlja do Idrije.
Ob drugi obletnici koncerti-ranja pa so sklenili, da organizirajo prav poseben koncert. Za kraj izvedbe so si izbrali Brezovico, tudi v zahvalo svojim številnim oboževalcem z Brezovice in brezoviškim skavtom. Pravijo namreč, da so skavti ena od najboljših publik. Predvsem zaradi njihove odprtosti in neposrednosti pri sprejemanju pozitivnega glasbenega sporočila, pa čeprav v skoraj
nemogočih vremenskih razmerah, kakršne so vladale na Rakitni. Na koncertu jih bodo kot predskupina spremljali njihovi prijatelji, skupina Drajtšponar-ji, katerih dom je prav tako vrhniška okolica.
Nič pa še ni bilo govora o glasbi, ki jo skupina Ahilova 6a izvaja. Izdam lahko samo to. da je njihova glasba v celoti avtorska in s slovenskimi besedili. Mislim, da sta to dva zelo močna razloga za obisk njihovega koncerta, ki bo v gasilskem domu na Brezovici, v soboto, 27. marca 1999. ob 20. uri. Če ste še pristaš netrendovske glasbe z obilo srčne kulture in posluhom za prefinjen glasbeni izraz, potem si lahko obisk koncerta takoj zapišete v svoj urnik marčnih obveznosti. Če pa boste katerega od članov po koncertu pocukali za rokav, boste lahko dobili tudi njihov CD. Tako. Za vse tiste, ki se pritožujete, da se na Brezovici mladina nima kam dati, pa tole: za 27. marec ne bi rad slišal lovrslnih pritožb.
Andrej Černetič
Turistično društvo Rakitna sporoča
Turistično društvo Rakitna se zahvaljuje vsem. ki ste denarno ali kako drugače pomagali društvu, da je speljalo vsaj del svojih zastavljenih ciljev. Posebna zahvala gre lastnikom zemljišč, za njihovo strpnost pri urejanju dokumentacije Jezero, glede odkupa ali zamenjave zemljišč, ki so potopljena pod vodo. Zahvaljujemo se ludi: Občini Brezovica, Krajevni skupnosti Rakitna, Krajevni skupnosti Brezovica, Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem. Mladinskemu klimatskemu zdravilišču. Zore d.o.o.. Kolman d.o.o.. Lovski družini Rakitna. Gostilni Logar, družinam Kamšek. Amon. Goslar, Susman. Kržič. Šventer, Loboda, Bertoncelj, Fumič. Gregorčič, Mladenovič, Glavič, Bag-gia. Merljak, Koščak, Vrabec, Pozvek. Krašovic. Vuga. Ban, Pir-nar. Gaber, Poznič. Zbrana sredstva smo porabili za delno ureditev jezera in njegove okolice.
Vse, ki bi lahko tudi letos na kakršenkoli način pomagali društvu, da spelje del programa, ki si gaje zastavilo za leto 1999, prosimo za pomoč. Svoj prispe-
vek lahko nakažete na žiro račun številka 50101-678-64098
Turistično društvo Rakitna obvešča vse svoje člane, da je članarina za leto 1999 1.000,00 tolarjev, za podmladek društva pa 500.00 tolarjev. Članarino in turistične prispevke pobira tajnica turističnega društva Marjetka Susman-Janža v prostorih pošte in Turistično- informacijskega centra Rakitna. S pobiranjem prične takoj, zato prosimo, dajo obiščete, s seboj pa prinesete članske izkaznice, da jih potrdi.
Naprošamo vse, ki bi radi postali člani Turističnega društva Rakilna in s tem prispevali svoj delež kraju, da se oglasite osebno pri gospe M. Susman-Janža v prostorih pošte in Turistično- informacijskega centra Rakitna ali pokličete po telefonu na številko 061/650-082.
Občni zbor Turističnega društva Rakilna bo v začetku meseca marca. Vabljeni ste že danes, točen datum in uro Vam sporočimo naknadno.
Veselimo se Vas in Vas pričakujemo v čim večjem številu.
Marjetka Susman-Janža
Bivša učenka razstavljala v avli šoli Preserje
Fotografinja Breda Bregar ob eni izmed svojih fotografij.
V počastitev kulturnega praznika so v osnovni šoli Preserje pripravili razstavo fotografskih del fotografinje Brede Bregar. Otvoritev razstave je bila v petek 5. februarja v jedilnici šole. kjer so učenci pripravili kulturni program v besedi in pesmi. Prav kulturni program pa je bil namenjen predstavitvi poezije Franceta Prešerna. Sama avtorica razstave, tudi bivša učenka, pa je navzočim spregovorila o svojih fotografskih umetni-jah.
Prireditve v jedilnici šole so se udeležili skoraj vsi učenci višjih razredov.
V osnovni šoli Preserje že nekako tradicionalno skrbijo da ob kulturnem prazniku predstavijo kakega svojega bivšega učenca, ki se umetniško ukvarja ali s slikanjem, ali s fotografiranjem. Tako je letos mesec kulture v februarju popestrila prav fotograf inja Breda Bregar. (Sodelovala je tudi v Našem časopisu).
Breda se je od 5. do 8. razreda vključevala v delo fotografskega krožka. Kot pogumna in zanesljiva iskalka dokumentarne fotografije je sodelovala na šolskih prire-
Pustovanje na Rakitni
Kulturno društvo Rakitna je že petnajsto leto organiziralo ma-škarado v osnovni šoli Rakitna. Vsa pretekla leta je to prireditev vodila gospa Fani Toman. in sicer brezplačno, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Po njenem pripovedovanju sem zapisala tudi nekaj misli in njenih izkušenj.
Letos in že nekaj let prej je za-bavni program popestril harmonikar Miha Debevec. Igranje v živo še posebno popestri tekmovalne igre. pri katerih maškare plešejo ali drugače sodelujejo ob poslušanju glasbe. Zahvaljujemo se mu za sodelovanje.
V vseh teh letih smo za maškare pripravili nekaj lažjih tekmovalnih iger. takih, da lahko sodelujejo vse maškare, ne glede na starost.
Za sodelovanje dobijo maškare skromne nagrade. Izbora najlepših mask že nekaj let nimamo, ker je maškar res veliko, tako da je težko izbrati najbolj ustvarjalno, domiselno in izvirno masko. Ugotavljamo, daje vsako leto več maškar. ki so zelo izvirne. Nagrad za najlepše
maškare ne delimo tudi zato. ker bi s tem prizadeli tiste otroke, ki so si masko sami naredili in se maksimalno potrudili, zato smo mnenja, da so vse maske nagrajene. Otroci pa s tem niso prav nič prikrajšani, ker dobijo manjše nagrade in sok.
Zadnja štiri leta nam veliko pomaga Boštjan Debevec, ki skrbi za ozvočenje. Opažamo, da je vodenje sedaj veliko lažje in bolj kakovostno. Za njegov prosti čas ter dobro voljo, daje maškarado spremljal s prijetno glasbo, se mu zahvaljujemo.
Še posebno se zahvaljujemo naši mladini, ki nam je priskočila na pomoč in nam olajšala delo. S tem mladi dokazujejo, da se tradicije ne smejo opustiti.
Maškar je vsako leto več, česar smo še posebno veseli. Prva leta jih je bilo okrog dvajset, letos pa jih je bilo okoli sedemdeset, kar je za vas. kot je Rakitna, zelo veliko. Opažamo, da jih je vse več tudi iz drugih krajev.
Vidimo se na maškaradi naslednje leto.
Nevenka Bezek
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA BREZOVICA
Ne tekmujmo, ampak sodelujmo!
Čeprav vsem primanjkuje časa in imamo že svojih skrbi preko glave, nas to ne sme uspavati in odvesti od skrbi za skupno dobro. To je še posebej pomembno v času. ko se vse preveč ljudi še vedno zanaša na ime ali vrh stranke, namesto da bi gledali na vse ljudi. Slovenska ljudska stranka zato vabi vse občanke in občane, da pod-pro vse dobronamerne pobude iz katerekoli strani. Pogoj je edino ta, da niso nikomur škodljive! Če so koristne, jih podpira tudi Slovenska ljudska stranka!
Ta način ustvarja novo politiko. Politiko dejanj in ne praznih besed, obljub in prepričevanj! •
Težko pridobljeno samostojnost, ki je sedaj očitno še vedno le na papirju, bomo ures-
ničili le z marljivim delom in medsebojno privoščljivostjo dobrega, pa najsibo iz katerekoli strani.
Zato v imenu Slovenske ljudske stranke vabim vse starejše, da se med seboj povežejo in z bogatimi izkušnjami in znanjem pomagajo mlajšim. Moja. torej srednja generacija naj se zave, da so porok varne prihodnosti le pošteno delo in nova delovna mesta, saj leži naša občina na pragu prestolnice.
Vsi skupaj pa smo odgovorni tudi za pravilno vzgojo mladine. Da bodo mladi sposobni preživeti sebe in nas, jih vzga-jajtno za življenjske preizkušnje, ki prinašajo, kakor šport, zmage in poraze, a pri vsem je vendarle najpomembnejše sodelovanje!
Drago Stanovnik
ditvah. Njene fotografije so bile zanimive in so že takrat nakazovale perspektivno fotografi njo.
V letu 1997 je končala SŠOF, oddelek za fotografijo. Zanimajo reportažna fotografija, v veliko veselje pa ji je fotografiranje gradov na Slovenskem.
Na razstavi se je predstavila z reportažno fotografijo.
Učenci so prireditev zelo toplo sprejeli ter avtorico nagradili z velikim aplavzom.
S.S.
BOB RČEK
Dragi sovaščanh
Nekaj ste o meni izvedeli te v prejšnji številki, tokrat po bi rud vaše znanje o meni še malo obogatil.
Sem osnovnošolec, ljudje pravijo, da nabrit kot strela. Verjetno je prav to tudi razlog, da sem se odločil za vse tole. Rad bi vedel čimveč o naši občini, kako deluje, kako izpolnjuje želje vaščauov. ali jO imamo rodi in kaj nas pri njej moti.
Da pa bi izvedel vse to. mi morate pomagati tudi vi. Povejte, kaj vam je všeč, kaj ras moli in česa enostavno ne morete prenesli.
Sam sem leden pred počitnicami trikrat padel zaradi nespbi-zenib pločnikov. Imate tudi vi svoje mnenje in izkušnje s tem?
Na moje vprašanje v januarski številki Našega časopisa, zakaj niste vsi prišli na občinske volitve, nisem prejel nobenega vašega odgovora ali razmišljanja.
Moja mama pravi, da imamo sedaj po volitvah tako oblast, kakršno si zaslužimo. Ala pa gode
v bradn. ics da se ljudje še ne zavedajo svojih pravic v demokraciji. Jaz naj pa te odgovore razumem'!
Vam pa moram zaupali, da tudi moja dva včasih vsega ne razumela. Moja mama nas je doma naučila, da ima laž kratke noge in daje življenje preveč komplicirano, če lažeš... Uspelo ji je, kajti če je še lako hudo odgovoriti na zastavljeno vprašanje, odgovorim vedno po pravu i Zanimivo pri
leni je lo. da odziv domačih pogosto sploh ni lako slab. kot \eni se bal, in tako sem vsakič znova prepričan, da resnica ne boli. In tej moji vrli mami seje na prvi delovni seji občinskega sveta zgodilo, da se je novopečenim, ie ne hudega vajenim svetnikom župan zlagal. Se na isti seji so ga ujeli na laži. Na njihovo zahtevo se jim je, brez kakršnekoli zadrege, tudi opravičil. A to moji mami ni pomagalo - tisto not ni spala in se s tem še sedaj ni sprijaznila. Vsakič, ko kar brez veze nekaj za-
gode, med rezanjem kruha ali
pometanjem, vsi doma vemo. da še vedno premleva o tej luži.
Kaj pa vi mislite o tem'.'
Prav zgubljen hodi po /j/a/ tudi moj ata, ki skrbno vodi svoje lesno podjetje in skrbi za družinski proračun. In to moj pridni ala izve. da na občini nimajo urejenih financ; da župan svoji tajnici naroči, naj pripravi /intimni akt za občinske svetnike.
Madonca. ali je ta tajnica univerzalna ali so občinske finance, težke okoli 500 milijonov tolarjev, za župana zadnja skrb?
(uide v brado, gleda mimo mene skozi okno in poskuša razumeli... Jaz pa sem sam in nihče mi ničesar ne razloži.
Oglasile se mi kaj. Skupaj bomo spraševali, si dajali odgovore in jih zahtevali.
Vaš llohrček
Misel meseca
Roka, polna moči, seze dlje od pravice.
Zahvala občini in županu gospodu Stanovniku
V imenu starejših prebivalcev Rakitne se zahvaljujem Občini Brezovica, še posebej županu gospodu Dragu Stanovniku, za prejeto voščilo in skromno darilce pred bozi c n o-nov o I c I n ini i prazniki.
Veliko uspešnih dni še naprej.
V imenu starejših prebivalcev Rakitne: . IVf. Susman-Janža
Natečaj in gradovi kralja Matjaža
Čeprav je mit o kralju Matjažu že precej star, pa zgodbe o njem, pravljice in razna ugibanja, tako tista stara kot nova, še vedno burijo mlade duhove. Verjetno je prav zato na letošnjem natečaju o kralju Matjažu sodelovalo kar 752 učencev osnovnih šol iz cele Slovenije. Nekateri so pesnili, drugi pisali prozo, tretji pa so se odločili za skupinske projekte na dano temo.
Tudi na osnovno šolo Brezovica je prispelo povabilo za sodelovanje in tako so začeli učenci pisati, pisati in pisati. Poslali smo kar nekaj del in enoje bilo nagrajeno: zgodba, ki jo je napisala Kristina Božič, učenka osmega razreda, pod mentorstvom gospe Milene Slak. Njena zgodba se je uvrstila med tri dela, ki so jih izbrali med proznimi deli učencev v skupini od 5. do 8. razreda.
Vseh nagrajencev skupaj je bilo 12, zraven pa so bile še dodatne nagrade za pro-
jekte. Svečana podelitev je potekala na zadnji dan tridnevne prireditve, na prizorišču gradnje sneženih gradov v Podpeci.
Prav gradovi iz snega so celotno prireditev naredili nepozabno; majhni in veliki, enostavni in zahtevnejši, vsi se dvigajo pod nebo in nemo razkazujejo mojstrstvo svojih graditeljev. Ko pa se tema spusti na Zemljo, zajame brezmadežno belino topla svetloba bakel, katerih plamen plapola v mrzlem vetru. in osvetljuje ledene umotvore.
Na prireditvenem prostoru, pod platnenim šotorom, so najboljšim nagrade podelili sam kralj Matjaž in njegovi pomočniki, ki so se po končani prireditvi odpravili nazaj v svoje kraljestvo prebrat vse prispevke mladih iz Slovenije. Torej, čaka jih dolgo, a prijetno delo.
Kristina Božič
Mojo sliko so nagradili
Naša šola je z likovnimi izdelki sodelovala na natečaju zavarovalnice Triglav. Tudi moja slika je bila poslana na natečaj. Bila je ena izmed dvajsetih najzanimivejših. Povabili so me na slavnosl-no podelitev nagrad, ki je potekala v četrtek. K), decembra I99X. Slike so visele v dvorani zavarovalnice. Po govoru predstavnikov so nam podelili lepe nagrade: priznanje, šolsko torbo, barvice, kresničko, svinčnik in zvezek. Nagrajeni pa sta bili tudi moja mami Milena in učiteljica Bojana, ki sta me spremljali.
Zelo sem vesel, da mi jc uspelo narisati tako sliko, ki je biki zanimiva tudi drugim.
Blaž Rogelj, 2.c,
osnovna šola Notranje Gorice
™ K i'i a s th 11; 11 m
■ k e i =i e m i; i i
z*r* rt
m
Novi uspehi vrhniškega karateja in kickboxinga
Novi obrambni minister g. Demšarje pregledal častni postroj vojakov.
Novi obrambni minister na obisku v vojašnici na Stari Vrhniki
V sredo, 10. februarja, seje v vojašnici na Vrhniki, kjer domujeta 52. brigada Slovenske vojske in njen tretji bataljon, mudil novi obrambni minister Franc Demšar. Obisk je bil namenjen predstavitvi enote in seznanitev z načinom usposabljanja vojaških obveznikov, ki so pričeli služiti vojaški rok v decembru 1998.
V prvih mesecih letošnjega leta smo začeli presenečati, celo sami sebe. Na prvem tekmovanju v SEMI COntactU (kickboxing) smo dosegli naslednje rezultate:
NINA VEHAR-1.mesto.
SAŠO WEIXLER-2.mesto,
MILOVAN RADOVIČ-2.mcsto.
LEON BRENČIČ-2.mesto,
URŠKA M A LAVA ŠIČ-3. mesto.
To pa hkrati že pomeni, da imajo omenjeni tekmovalci zelo velike možnosti, da stopijo na stopničke za kolajne v nadaljevanju državnega prvenstva. Tudi drugi tek movalci, ki so tokrat prvič nastopili, so se enakovredno kosali s težjimi in izkušenejšimi borci. Naši tekmovalci niso dobili nobene poškodbe, kar priča v prid varnosti športa, ki ga treniramo in v njem nastopamo na državnem nivoju.
Tudi na področju karateja uspe hi niso izostali,saj je ANA OS-REDKAR osvojila srebrno medaljo v športnih borbah na pokalni lekmi v Lenartu v sorazmerno močni konkurenci iz cele Slovenije. Trenerska ekipa se je udeležila izpopolnjevalnega seminarja v športnih borbah.ki ga je vodil TI.RRY DALY, nosilec mojstrske stopnje 5.dan in hkrati tekmovalec, ki je 15 let nastopal za angleško reprezentanco.
Zaradi rasti kluba nameravamo doizobraziti še nekaj novih trenerjev ter s povečanim sodelovanjem med kluboma Vrh in Vrhnika povečali zanimanje za karale šport v občini Vrhnika, ki ima močno zaledje v občinah Logatec. Horjul in Borovnica. Z usklajenim delom večjega števila trenerjev in trenerjev pripravnikov ter ob po-
S poveljstvom 52. brigade SV pa je imel v notranjih prostorih delovni sestanek.
ODPRTJE PRENOVLJENE SLAŠČIČARNE BERZO
60 let slaščičarstva družine Berzo na Vrhniki
Prav gotovo je, da Vrhničani že nekaj desetletij poznajo slaščičarsko družino Berzo, ki je v vseh letih ohranila tradicijo in kakovost te dejavnosti na Vrhniki. Njihove specialitete so bile in bodo znane daleč prek občinskih meja in marsikateri sladokusec je pritrdil, daje najboljši sladoled pri Berzotu.
Sredi februarja je bil odprt prenovljen lokal slaščičarne Berzo na Stari cesti I. Resnično v pravih mesecih je bil odprt prenovljen lokal, ki bo šc bolj kakovostno in prijazno ponujal vse njihove slaščičarske posebnosli. Odprtje prenovljenega lokalu nekako sovpada s 60-lctnico slaščičarske dejavnosti družine Berzo na Vrhniki. Naj Vrhničane in druge bralec Našega časopisa spomnimo na nekaj zanimivih zgodovinskih dejstev izpred 60 let.
Vsem znani Beadini Berzo je svojo slaščičarsko pot začel v Ljubljani, vendar tam ni našel plodnih tal, saj so ga celo zaprli za nekaj mesecev. Nekako pred 60 leti, leta 1939, se je preselil na Vrhniko in na Jelovškovi cesti, pri
takratni železniški postaji, odprl slaščičarno, ki je bila za takratne razmere resnično nekaj novega.
Ker so prostori kmalu postali premajhni, je bilo treba poiskati nove. Že čez leto dni je bila slaščičarna na novi lokaciji, v kiosku na Tržaški cesti, ki je stal na prostoru, kjer sedaj stoji Cankarjev spomenik, delavnico pa so preselili na Cankarjev trg. v Jurcatovo hišo. Slaščičarna je tam obratovala do leta 1956, ko sojo preselili v prostore zdajšnje Merkatorjeve blagovnice; mnogi jo bolj poznate kot Špeharjeva hiša. Po štirih Iclih poslovanja, leta 1960. so slaščičarno iz tamkajšnkih prostorov pregnali. Beadini Berzo jc bil ogorčen, zaradi nakopičene jeze in skrbi je zbolel. Slaščičarno so preselili na Cankarjev trg 3, tam pa je g. Beadini tudi dočakal prezgodnjo smrl. Starejši sin Ncdat je ob očetovi smrti leta 1964 prevzel obrt. Leta 1971, ko seje mlajši sin Abdi vrnil iz vojske, sta z bratom Nedatom skupaj poprijcla za delo in uredila prostor na Stari cesti 1, kjer jc lokal  še dandanes. Po šestih
mesecih dela sta 20.4.1972 odprla skupno obratovalnico in pričela s poslovanjem v preurejenih prostorih.
Leta 1989 sta brata prekinila s skupno obratovalnico: mlajši Abdi je obdržal že obstoječi lokal na Stari cesti in ga je letos ob 60-let-nici slaščičarstva na Vrhniki tudi temeljito obnovil. Starejši Nedat pa je nadaljeval tradicijo slaščičarstva družine na Ulici 6. maja na Vrhniki, nasproti trga Karla Gra-beljška. Na Stari cesti je Abdi povečal delavnico in posodobil opremo ter se tako še bolj približal željam svojih dolgoletnih kupcev. Ko bodo vremenske razmere dopustile, bodo uredili tudi zunanjost ter tako še bolj pripomogli k novi ureditvi Stare ceste, ki pridobiva novo podobo.
Gospod Abdi Aliriz.a ima za seboj naslednike, ki bodo tudi v prihodnje skrbeli, da se bo tradicija slaščičarstva Berzo na Vrhniki nadaljevala. S prenovljeno slaščičarno Berzo pa se gotovo začenja nova zgodovina slaščičarstva te družine na Vrhniki. S.S.
Nove so tudi hladilne skrinje, ki so vedno polne slaščičarskih lierzotovih specialitet.
Uradnega odprtja so se udeležili tudi nekateri gostje, ki jih je sedanji lastnik Abdi Aliriza sprejel v prenovljenih prostorih na Stari cesti I.
moči naših prijateljev in staršev, smo dosegli nivo dela,ki si ga karate klub zasluži in hkrati tudi neobhodno potrebuje za normalno delovanje. Tako smo sestavili sodniško ekipo, ki nam bo na tekmovanjih omogočala objektivnejše sojenje in s tem povečala možnosti za uspeh naših tekmovalcev. Imamo tudi svoje coache; to so spremljevalci in svetovalci tekmovalcev, ki le-tem organizirajo prevoz in jim pomagajo s taktičnimi nasveti v kritičnih trenutkih borbe. Organizacija vseh teh elementov, ki so potrebni za uspešno in celovito delovanje kluba pa ni tako preprosta, kol bi se mogoče nekomu zdelo. V to je potrebno vložiti mnogo časa, znanja organizacije in vodenja ter povrh vsega mnogo entu-ziazma. Zato se lahko le čudimo nekaterim posameznikom oz. posameznim bivšim tekmovalcem, ki poskušajo na vsak način prepričati še neizkušene začetnike in njihove starše, da lahko ena sama oseba poskrbi za vse. Razen praznih obljub in vaše prazne denarnice ne morete pričakovati nič drugega saj lakim tičem neizmerno diši denar, ki ga pobirajo na svojem novem teritoriju, dokler pač ljudje ne uvidijo prevare. A takrat jc največkrat že pozno. Takih primerov oz. poskusov smo bili deležni v naši občini in izven naše občine v vseh teh letih našega obstoja že zelo velikokrat. En pri-
I n  m e m o r i a m
V Vnanjih Goricah smo se poslovili od Ignaca Japlja
Rodil se je v delavsko-kmečki družini pred 88 leti. Vse življenje je živel preprosto, skromno in delavno. Že kol mladinec je spoznal, da lahko naredi nekaj tudi za družbo, zato je leta 1931 vstopil v gasilsko društvo. Kot otrok predvojne delavske kmečke družine je že v otroštvu poleg vseh otroških radosti okusil ludi vso trdoto življenja. Toda trdno življenje v mladosti jc v njem izoblikovalo čut odgovornosti do družbe in kraja. Izšolal se je za trgovca in prav njegova izredna nadarjenost in prizadevnost sta se še posebej odražali tudi med nami gasilci. Vedno je poprijel za vsako delo. Zalo so mu vrstniki kmalu zaupali blagajno društva. Kot blagajnik jc bil izredno natančen in dosleden. To delo je opravljal kar osem (8) let. Med drugim je bil član tudi takratnega dramskega odseka in gasilske godbe ter član upravnega odbora.
Za delo v društvu je prejel številna priznanja in odlikovanja od društva in občinske ktr republiške gasilske zveze.
V imenu vseh gasilcev in v imenu krajanov se zahvaljujemo za vse, kar je pokojni Nace naredil dobrega nam gasilcem in kraju. Nace. naj ti bo miren počitek na Gulču.
Gasilke in gasilci PGD Vnanjc Gorice
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem
spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617
P1ETA
Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika
Telefon:754-109, 752 -894 0609 628 - 257
jateljski nasvet za take tiče-če že poskušate delovati na novem območju, se pridružite ali pa vsaj poskusite sodelovati s sorodnimi dušami ali bolje rečeno klubi.
Le-ti vas bodo v nekem dogled-nem času sprejeli medse in vam namenili mnogo večje priznanje, kot ga boste dobili v času svojega kratkotrajnega delovanja. Ce pa zmorete še več poguma, poskusite delovati v okviru zvez. v katerih ste nekoč tekmovali in svoje znanje prenašajte na mlade rodove, ki ga potrebujejo. Ce pa vam omenjene zveze ne nudijo primerne trenerske oz. selektorske pozicije (in jo vašim sposobnostim tudi ustrezno ovrednotijo tj. plačajo), se morate vprašati, ali ni nekaj narobe z vašo kvaliteto, znanjem, atraktivnostjo, ali pa je nekaj v delovanju vaše zveze hudo narobe, ker ne aktivira v svojih vrstah tako sposobnih trenerjev, kot ste sami. Namesto vas namreč postavlja na selektor-
sko mesto recimo temu "funkcionarje" ali bolje rečeno ljudi, ki vas ne dosegajo ne po kvaliteti kot tudi
ne po vaši mladosti in vitalnosti. Tako počasi venete kot trenerji, selektorji, ne udeležujete se več tekmovanj; namesto vas
pa vodijo tekmovalce na mednarodna tekmovanja drugi ljudje Vseeno pa boste nekega dne mogoče postali dobri sodniki z nižjimi stopnjami licenc. Žal nam je. da se okoli nas dogajajo take reči. saj bolijo tudi nas, ampak brez odločnejših potez, nas vseh se tako stanje ne bo spremenilo.
Še naprej pa vam želimo veliko sreče. Vse interesente pa vabimo na začetne in nadaljevalne tečaje KARATEJA in KICKBOX-a na rednih treningih vsak delovni dan razen petka .
Vpis za vse nove člane se začne s I.marcem, sicer pa boste videli naše plakate na javnih panojih . za vse podrobne informacije pa po kličite na tel. 655 593.
KARATE KLUB VRH VRHNIKA in KARATE KLUB VRHNIKA
In  m e m o r i a m
Rado Hlebec
Obstali i/i obnemeli smo ob vesli, da seje izteklo življenje Rada Hlebca. Naše poli so se združile pred dobri/ni štirimi leti. ko smo se spoznali v občinskem svetu. Prav Rado. ki je imel kol mlad upokojenec bogate izkušnje na najrazličnejših področjih, jc bil nam mlajšim trdna opora in luč za nove poti in usmeritve.
Rodil se je v številni narodno zavedni družini leta /933 na Kogu pri Ormožu. Strahote vojne so ga kol otroka potisnile v dejstvo, da se vključi v takratna družbena dogajanja. Bil je kurir in lako po svojih močeh pomagal terenskim aktivistom in borcem narodnoosvobodilne vojne. Bil je tudi ranjen.
Po vojni je dokončal šolanje in opravljal službo učitelja v najrazličnejših krajih Štajerske. Spoznavalje težke življenjske razmere slovenskih šolarjev in različne šolske reforme, ki so ga oblikovale v pokončno osebnost s posebnim občutkom za odgovornost, delavnost, socialno občulenosl in toplino za vsakega sogovornika. Dolgo časa je bil ravnatelj v Cerknici. Kar sedemnajst let jc opravljal ravnateljsko službo v osnovni šoli Toneta Cu/arja v Ljubljani, kjer jc dočakal svoj zasluženi pokoj. Bil je zvest poklicu prosvetnega delavca in bil nesebičen mentor in svetovalec mladim, ki so stopali na pedagoška pola. Nekdo izmed učiteljev je dejal: "Rado se ni zastonj pisal Hlebec, bil je dober kol kruh."
Tudi po upokojitvi je Rado ostal dejaven. V letu 1994je postal član občinskega sveta občine Brezovica. Neverjetno nas je presenečal s svojo umirjenostjo in občutkom, vzpodbudili trenutek za razmišljanje pri vsakem od navzočih Bogate vodstvene izkušnje in sposobnosti ter poznavanje šolske problematike so Hlebca v letu
1996 postavile na mesto predsednika Odbora za družbene dejavnosti občine Brezovica. Postali smo njegovi sodelavci. Prav v ničemer nam ni pokazal, da je sposobnejši od nas. Pač pa smo se čutili majhne ob njegovih odločitvah, predlogih in pretehtanem razmišljanju. Zastavljena beseda se je morala izvesti. In to na tako miren način, da še danes ne vemo, kako. V času njegovega predsed-nikovanja se je zgradil prizidek k osnovni šoli Brezovica
Ko smo se zbrali na zadnji seji občinskega sveta, je bil Rado kot vsakokrat poprej dobre volje. Sedel je na običajnem mestu in nam s svojim nasmehom vlival novih moči Bil je poln energije, vitalen in ustvarjalen. Vsi smo v njem videli človeka, ki ima posebne naravne danosti in ki bo z njimi obogatil še mnogo soljudi od rodne Štajerske do Brezovice^ Imeli smo srečo, da si je Rado ustvaril dom na Brezovici, kjer smo ga lahko spoznavali in občudovali
Toda smrt je lista, ki nas spomni naše minljivosti. V soboto, 13. februarja, smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. V mislih pa je še vedno z nami in še vedno nam izžareva občutek topline
V imenu
Odbora za družbene dejavnosti: Marija Bezek
Jaz pa ham vedno Tebi pesem pel in kadar maji zvoki dozorijo, pri Tvojih hum kolenih obsedel! (I: Balantič)
Za vedno je odšel od nas naš stric
Ignacij Japelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Iskrena hvala za vsa izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem domačega in sosednjih gasilskih društev za izrečene besede ob slovesu. Hvala domačemu društvu upokojencev Tulipan Bog povrni gospodu Janezu Kompare za pogrebni obred. Hvala tudi podjetju Pieta za vso pomoč in pevce.
Sorodniki Brezovica, 30. januar 1999
DELO POLICISTOV PP VRHNIKA
DOGODKI OD 1.1.1999 DO 19.2.1999
V tem času je bilo vlomljeno v već avtomobilov iz katerih so storilci odnašali avtoradie. zvočnike, torbice, dokumente, plačilne kartice in denar. Veliko je bilo tudi vlomov v vikende. Sneg. kije padal s streh, je poškodoval nekaj avtomobilov. Policiste so zaradi prepirov med domačimi stenami večkat zaprosili za intervencijo. Vračali so najdene dokumente in registrske tablice. Obravnavali so veliko prometnih nezgod na parkiriščih in podobno.
Po novoletnih praznikih so policisti poostreno nadzirali promet v bližini osnovnih šol. To so običajni ukrepi, ki jih izvajajo po krajših počitnicah, ko so otroci še razposajeni in pod vtisom praznikov. Večjih kršitev niso zabeležili.
Povzetek prvih januarskih dni bi bil. da kljub prazničnim dnem ni bilo hujših prometnih nezgod, ne večjih kršitev javnega reda in miru. Pokanja s petardami je bilo sicer zelo veliko, vendar so vsa minila brez telesnih poškodb.
Nekaj zanimivejših dogodkov: 01.01.- Ob sedmi uri zjutraj je bila policijska patrulja obveščena, da mladina iz dveh osebnih avtomobilov svojevrstno pozdravlja novoletno jutro: ob cesti so mimovozečim kazali gole zadnjice.
- Na železniški postaji na Brezovici so opravili razgovor s strojevodjo tovornega vlaka v zvezi s trčenjem osebnega avtomobila in vlaka na viškem področju: osebni avto je obstal na tirih, voznik ga je pravočasno zapustil, strojevodja pa trčenja ni mogel preprečiti, zato je vlak pod seboj dobesedno zmlel stoječe vozilo.
02.01- Občan s Klanca na Vrhniki je policistom sporočil, da nekdo z avtom znamke twingo divja okoli Sv Trojice. Patrulja, kije prihitela na kraj je ugotovila, da je nekdo res hotel zapeljati proti Sv. Trojici, vendar se je i avtom zakopal v sneg, s poskusom "izkopavanja" pa povzročil precejšen hrup.
- Zaradi neprimerne hitrosti sta se v Bistri zaleteli osebni vozili. Nastala je materialna škoda, oba udeleženca pa sta bila nekoliko poškodovana.
03.01- V križišču Robove ceste in Delavskega naselja so obravnavali prometno nezgodo, kjer sta se zaradi izsiljevanja prednosti zaletela osebna avtomobila. Pri tem je nastala precejšnja materialna škoda.
04.01- Na policijski postaji se je oglasil pošten državljan, ki je povedal, da je med vožnjo iz Celja proti Ljubljani oplazil neko osebno vozilo. Pri tem mu je poškodoval ogledajo. Poli-
ciste je prosil, da naj oškodovancu, če se bo javil, povedo, da mu bo povrnil škodo zaradi razbitega ogledala.
05.01.- Starejši občan je policistom potožil, da mu je bilo pred petindvajsetimi leti vlomljeno v hišo. Storilec mu je takrat ukradel sklep o dedovanju. Ker pa bi sklep sedaj potreboval se je odločil, da bo vlom prijavil. Policisti so mu seveda razložili, daje zadeva zastarala, in da naj na sodišču zaprosi za kopijo izginulega dokumenta.
06.01.- Na Ulici 6. maja na Vrhniki seje okoli 13. ure zgodila huda prometna nesreča: mlajši voznik je na prehodu za pešce, zaradi nepravilne vožnje mimo stoječega avtobusa iz katerega so vstopali in izstopali potniki, povozil učenko 4. razreda, ki je pri tem utrpela hude telesne poškodbe.
07.01.- Ponovno so morali posredovati na smučišču na Ulovki, kjer so delavci pričeli popravljati strojnico, ki jo je decembra požgala lastnica zemljišča, ki ne upošteva odredbe sodišča, da IUV lahko nemoteno opravlja svojo dejavnost.
- Na Vrhniki je iz vozila občanke, ki je bila na obisku, neznani storilec ukradel denar, dokumente in plačilne kartice. Vrata avtomobila je imela sicer zaklenjena, pozabila pa je na odklenjeni prtljažnik.
- Vinjena občanka je prišla potožit dežurnemu policistu, da se je sprla z možem.
-Voznica, ki seje peljala z osebnim avtomobilom iz Vrhnike proti Borovnici, je v Bistri dobila nepričakovano sopotnico: 100 m pred Bistro ji je namreč skočila skozi vetrobransko steklo v avto srna in pristala med sedeži.
08.01- Na Vrhniki je na križišču pri bencinski črpalki prišlo zaradi izsiljevanja prednosti do prometne nezgode. Prihitela je policijska patrulja in se lotila obravnavanja le-te. Postopek so opravili že skoraj do konca, koje prišel do njih očividec in povedal, da tisti s katerim so opravili razgovor sploh ni povzročitelj. Pravi povzročitelj se je namreč vinjen skrival za vogalom in prestrašeno opazoval dogajanje. Policisti so tako ugotovili, da je hotel krivdo prevzeti nase povzročiteljev prijatelj. In tako seje postopek začel znova, tokrat s pravo osebo.
09.01-Občankaje prijavila,daje na Vrhniki srečala tri mlajše moške, ki so metali petarde. Opozorila jih je, da to ni v redu, oni pa soji grozili. Ker seje zaradi tega počutila ogroženo, je o grožnjah obvestila policiste.
11.01- V Verdu seje opoldne zgodila prometna nesreča v kateri sta bila udeležena tovorno in osebno vozilo.
Pri tem sta bila telesno poškodovana voznik in sopotnica v osebnem avtomobilu, eden huje. drugi lažje.
- Ker eden od delavcev ni prišel v službo, so bili v vrhniškem podjetju zelo zaskrbljeni. Bali so se, da se mu ni kaj hudega zgodilo. Policisti so nasilno vstopili v sobo v samskem domu in ugotovili, da delavca ni v njej. Izvedeli so. daje odpotoval domov.
12.01.- Na Vrhniki je v križišču Jelovškove ceste in Cankarjevega trga prišlo do prometne nesreče s pobegom: voznik osebnega avtomobila zastava 128 bele barve je zbil mlajšo kolesarko. Če bi kdorkoli kaj vedel 0 nezgodi, naj to sporoči na policijsko postajo.
13.01.- Dopoldne seje na policijski postaji zglasila občanka, ki je povedala, da se je peljala z osebnim avtomobilom iz smeri Logatca. Upoštevala je prometne predpise in vse omejitve. To pa ni bilo všeč vozniku tovornjaka, ki je menil, daje s tem ovirala promet. Na Vrhniki jo je dohitel, vrgel v njen avto manjšo plastenko in jo grdo nadrl.
14.01.-V postopku so imeli lastnika osebnega avtomobila, ki se mu niso ujemale številke šasije in motorja. Pojasnil je. da je zamenjal motor v avtomobilu, vendar zadeve še ni ustrezno evidentiral.
Voznike pri tem opozarjamo, da morajo vsako spremembo v zvezi z vozilom (prodaja, sprememba barve, menjava motorja) javiti v roku 15 dni upravnemu organu, ki je izdal registrske tablice.
15.01.- V borovniškem podjetju so delavci med inventuro našli 1828 kom pogonskih nabojev. Ker niso vedeli kam in kaj bi z njimi, so jih prinesli na policijsko postajo. Te naboje so včasih uporabljali njihovi kooperanti, ki sojih potrebovali za zabijanje oken in vrat. Podjetje se s tem zdaj več ne ukvarja, zato tudi nabojev ne potrebuje.
- Od varnostne službe so sprejeli obvestilo, da jih je za pomoč prosil občan ki sumi. da je z mamo. ki živi sama v bloku, nekaj narobe. Ugotovili so. daje gospa dan prej padla in se tako zelo poškodovala, da sama ni mogla vstati in poklicati pomoč. Odpeljali so jo v bolnico v Ljubljano.
16.01.- Intervenirali so na Vrhniki: oče je prišel zelo vinjen domov. Spri se je s svakinjo, potem pa začel razbijati po stanovanju. To "delo" ga je tako utrudilo, daje kmalu zaspal. Prijavili so ga sodniku za prekrške.
17.01.- Iz Vrtnarije sojih obvestili, da nekdo krade motorne dele. Ugotovili so, da ima prijavljeni fant vso potrebno dokumentacijo, in da le želi i/ dveh motorjev sestaviti enega.
18.01- V Borovnici je akviziter na vsak način hotel prodajati vodovodne pipe. Ker je bil zelo vsiljiv, so občani poklicali policiste.
19.01- Drzno tatvino so obravnava-
li v PTC Loka. Storilec je iz pisarne ukradel denarnico s karticami in denarjem. Denarnico so kasneje našli prazno.
20.01.- Moški je prijavil, da mu je s kolesa, ki ga je pustil pred Mlečno restavracijo na Vrhniki, nekdo ukradel moško torbico. Ko so policisti to preverjali, seje vinjeni prijavitelj spomnil, da torbice sploh ni imel na kolesu, pač pa jo je pozabil v gostilni. Tam so jo tudi res našli.
21.01,- Zvečer se je na Lukovici zgodila prometna nesreča' v kateri jc starejši pešec izgubil življenje. Vzrok je bilo nepravilno prečkanje ceste ravno v trenutku, ko je pripeljalo osebno vozilo.
22.01.- Na parkirnem prostoru na Vrhniki je bil poškodovan osebno avto. Povzročitelj je trčil z avtom v oškodovančevo vozilo, oškodovanec pa kasneje povzročitelja z roko po obrazu.
23.01.- Na Vrhniki so vinjene ženske povzročile prometno nezgodo z materialno škodo in pobegnile. Voznico so seveda našli.
24.01.-Ob 11.25. uri jih je poklicala občanka in povedala, da na cesti proti Staremu malnu stoji osebni avto, v njem pa je negiben moški. Sumila je. da je mrtev. Patrulja, ki jc prihitela na kraj jc ugotovila, da v avtu spi moški, ki so ga utrudili alkoholni hlapi.
- Ponoči sta dva Ljubljančana stara okoli 30 let z avtom divjala po Ljubljani in izzivala policiste. Poskušali so ju ustaviti, onadva pa sta z divjo vožnjo nadaljevala proti Viču, Vrhniki in Logatcu. Ker policisti niso vedeli zakaj bežita oziroma divjata, so ju hoteli ustaviti. To jim je uspelo šele v Logatcu, kjer so imeli pripravljeno sredstvo za prisilno ustavljanje vozil. Pred zaporo sta ustavila in hotela pobegniti. Policisti soju seveda prijeli in ugotovili, da sta bila vinjena. Pridržali so ju. oba pa se bosta morala zagovarjati pri sodniku za prekrške.
26.01,-V Ljubljanici na Verdu seje utopil moški srednjih let.
27.01.- Obravnavali so dve prometni nezgodi z materialno škodo: prva se je zgodila v Podlipi. druga na Vrhniki.
- Sprejeli so prijavo kaznivega dejanja ogrožanje varnosti bivši zaposleni je grozil enemu od vodilnih delavcev.
28.01.-V Bevkah je zaradi malomarnosti prišlo do delovne nezgode. Delavec, ki je z bagrom kopal jarek jc stopil iz vozila in hotel pred strojem nekaj očistiti. Drug delavec seje medtem vsedel v bager, da bi sc pogrel. Pri tem je po pomoti sprožil ročico, zaradi cesarje delovni stroj hudo poškodoval prvega delavca.
- Pri pošti na Vrhniki so našli printer znamke KPSON. Lastnik naj pride ponj na policijsko postajo.
29.01.- Intervenirali so na avtobusu, kjer se je voznik spri s potnikom. Leta je namreč vinjen pobruhal zadnji del
avtobusa in žalil voznika.
- V gostinskem lokalu na Vrhniki je okoli polnoči prišlo do roparske tatvine. Policisti so oba storilca, eden jc še mladoleten, prijeli. Ugotovili so, da gre za izsiljevanje med mladoletniki.
31.01. - Raziskali so tatvino več magnetnih obutvenih vložkov, kijih je storilec na Vrhniki ukradel akviziterju.
V januarju so policisti obravnavali 33 prometnih nezgod: po eno s hudimi in lažjimi telesnimi poškodbami, eno s smrtnim izidom in 30 z materialno škodo.
Januarja so zaradi prekoračitve hitrosti kaznovali 292 voznikov in 54 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Med slednjimi jc veliko takšnih, ki bodo morali ponovno opravljati vozniški izpit.
Vrhniški kriminalisti in kriminalisti UKS iz Ljubljane so imeli v postopku Vrhničana zaradi več primerov spolnega nasilja nad otroki.
01.02. - Neznani storilec je z opeko poškodoval steklo na gostinskem lokalu v Dragomcrju.
- V Bistri so /abelc/ili tatvino električnega števca iz zapuščene stanovanjske hiše.
02.02.- Zaradi družinskega prepira so intervenirali v Borovnici.
- Na Logu in v Postojni, do koder so jih zasledovali, so prijeli 12 tujcev, ki so jih štirje organizatorji-prevozniki z osebnimi avtomobili hoteli ilegalno prepeljati v Italijo. Vse štiri so pridržali, ilegalec pa odpeljali v prehodni dom za tujce. Na podlagi pridobljenih podatkov so opravili dve hišni preiskavi in pri eni na Viču odkrili še 17 tujcev. Zoper vse štiri organizatorje so napisali kazensko ovadbo.
03.02.- Ponoči so poklicali iz vojašnice na Vrhniki, da dve osebi vznemirjata stražarja. Policisti so na kraju dobili fanta in deklico, ki sta hotela stražarja le nekoliko prestrašiti.
- Na Logu jc bilo pred hišo vlomljeno v osebni avto. Neznani storilec jc iz njega ukradel denar in dokumente.
- Dva tujca, ki sta pobegnila iz prehodnega doma, so prijeli na Vrhniki in ju odpeljali nazaj v Ljubljano.
- V PTC Loka je bilo več manjših tatvin. Ugotovili so. da so storilci otroci. Opravili so razgovor z njimi in starši, napisali poročilo tožilstvu in obvestili socialno službo. Otroci do 14. leta po zakonu namreč niso odgovorni za tovrstna dejanja.
- Zaradi neporavnanih dolgov jc v Dragomerju upnik prclcpcl dolžnika.
05.02.- V gostinskem lokalu v Borovnici je bil najden poslovni kovček z dokumenti. Obvestili so lastnika, ki je prišel ponj.
- Iz pisarne na Vrhniki je bila ukradena denarnica. Naslednji dan so jo našli na smetišču, prazno seveda.
06.02.- Pri varnostnem pregledu so pri Vrhnićanu našli neznano snov za
perujskim pivom (cervezo), ki komaj kaj zaostaja za Unionom ali Zlatorogom.
Naslednji dan smo si vzeli prosto, saj mesto leži na višini 3100 m in preden se odpraviš v hribe, je pametno kak dan. dva počakati Ogledali smo si arheološki muzej. Za poznavalca pravzaprav ne hranijo kaj posebnega, nekaj keramike in mumij iz inkovskih časov, na vrtu pa galerijo kipov in reliefov iz časov kulture Rccuav. Prav gotovo pa vsakega pritegne bogat grob mogočneža, v katerem so številni dragoceni predmeti. Z namenom, da si malce pretegnemo noge, smo se podali še na nekoliko daljši sprehod. Ko smo se malce oddaljili od mesta, smo stopili v svet, v katerem se je v zadnjih nekaj sto letih bolj malo spremenilo. Polja obdelujejo na tradicionalen, skozi stoletja prei/kusen način, pri katerem ima še edno prvo besedo motika. Traktorja, razen dveh primerkov, tako rekoč v Peruju nismo videli. Starodavnima indijanskima poljščinama - koruzi in krompirju - seje pridružilo evropsko žilo. Domače živali - od krav, ovac, koz, oslov do ptijsov - se povečini prosto pasejo okoli bornih hišic. Le-te so zgrajene iz zidakov, ki jih zgnetejo iz zemlje, oblikujejo v lesenih modelih in posušijo na soncu. Streha je seveda slamnata. Perujsko podeželje poscljujejo kmetje (campesinos), ki s svojimi barvitimi nošami dajejo deželi svojstven, enkraten pečat. Govorijo v staroslavnem jeziku kcčua. Ko nam je višje gori uspelo prečkati deročo reko. nas je na drugi strani pričakala prava toča kamenja. Indijanka z otroki nas je imela za vsiljivce, tako da nam ni preostalo drugega, kot da smo se po isti poti vrnili nazaj. Čez dan je dozorela odločitev, da bomo naslednji dan odrinili na aklimatizacijsko tUTo. Za cilj smo si izbrali 5752 m visoki Pisco nad dolino Yanganuco. Da bi povprašali za vreme v naslednjih dneh, smo zavili še v vodniški urad (čase de guias). Tam je mogoče dobiti marsikatero korisl-
katero sumijo, da je heroin.
- Sprevodnik avtobusa je v Dragomerju ugotovil, da mu je izginila spre-vodniška torbica.
07.02.- Izpred hiše na Robovi cesti na Vrhniki je neznani storilec odpeljal kombi PEUGEOT BOXER bele barve, reg. št. LJ C1-79K Kdor bi kaj vedel o tem naj sporoči na policijsko postajo ali številko 113.
08.02.- Obilne snežne padavine so ohromile promet na področju vseh treh občin: Vrhnike, Borovnice in Logatca.
10.02.- Zaradi snega je prišlo do mnogih prepirov v zvezi s čiščenjem snega: eni so sc pred bloki in vrstnimi hišami mučili s "kidanjem", drugi pa so potem na očiščena mesta veselo parkirali svoje jeklene konjičke. Seveda je to povzročilo hude prepire in celo nekaj pretepov, zato so v Štirih primerih morali posredovati policisti.
-Opravili so razgovor / Vrhnicanko, kije bila na dopustu na slovenski obali, "pozabila" pa je plačali hotelske storitve.
11.02.-Oseba, kije prišla na obisk v Ligojno si bo to za dolgo časa zapomnila, saj je z gostiteljeve hiše padel na njen avto sneg in ga zelo poškodoval.
- Tudi pred blokom na Zelenici na Vrhniki je sneg s strehe poškodoval osebni avto.
12.02.- V Podlipi je prišlo do prometne nezgode s pobegom. Povzročitelja so na podlagi zbranih obvestil hitro našli in opravili razgovor / njnii.
13.02.- V strnjenem naselju v Borovnici jc zagorelo zaradi malomarnosti podnajemnika, ki je v plastično posodo stresel cigaretne ogorke. Požar se jc razširil na podstrešno stanovanje in povzročil za cea 1.500.000 SIT škode.
14.02.- Obveščeni so bili. da je na Logu požar. Na kraju so ugotovili, da je prišlo do samovžiga saj v dimniku.
15.02.- Iz kleti bloka v Gradišču na Vrhniki jc neznani storilec odnesel popolno smučarsko opremo.
17.02.- Vrhničankaje prijavila, dajo mož pretepa. Podala je predlog za pregon zaradi ogrožanja varnosti, ker se resno boji za svoje življenje.
- V dopoldanskem času, ko domačih ni bilo doma, jc bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Bctajnovi na Vrhniki. Neznani storilec jc odnesel tri potne liste in precej denarja. Lastnika jc oškodoval za cca 400.000 SIT
18.02 - Iz Dragomerja so dobili prijavo, daje nekdo na tovornem avtomobilu razbil mcglenkc in luči. Kriminalisti so ugotovili, da so tO storili otroci, ki so v tovornjak metali kose ledu.
19.02.-V noči iz 19. na 20.02. jc bil na Drenovem griču ukraden prednji del tovornega avtomobila-polpriklop-nega vlačilca mercedes benz bele barve reg. št. LJ ("5 50 N. Kdor karkoli ve o dogodku, naj sporoči na PP ali številko 113.
no informacijo, zemljevide, gorni-ško literaturo ali pa si izposoditi kakšen kos alpinistične opreme. Tam lahko najameš tudi vodnika (guia), nosača (porter) ali pa ti priskrbijo gonjača konj ali oslov (arricro). Prav tako lahko najames kamionet, ki te zapelje do izhodišča ture in te pride dogovorjeni dan iskat. Lastnik urada, Pocho, je prav gotovo dobro znan večini Slovencev, ki zahajajo v tisti konec Ko smo mu povedali, od kod prihajamo, so se mu usta raztgni-la do ušes in vsakemu izmed nas je pošteno stresel roko. nato pa hitel pripovedovati, kako krasne alpiniste imamo; od Pavleta Kozjaka do staroste slovenskega andinizma Tineta Miheliča, ki da so vsi njegovi veliki prijatelji. Pri tem je namignil, da se znamo Slovenci svojih vzponov tudi pošteno pove-seliti. Ni kaj, da mu nc bi verjeli in z obljubo, da se bomo še oglasili, smo se poslovili. V piceriji, ta si deli prostore z. vodniškim uradom, smo naročili še eno izmed redkih pic, ki smo si jih privoščili v Peruju. Te niso nič posebnega, nekoliko sladke, pa še drage povrhu od 5 do 10$./a luro. ki smo jo načrtovali za prihodnji dan, smo na kupili še nekaj hrane. Kljub vztrajnemu iskanju in pestri izbiri plezalne opreme pa nam ni uspelo najti plinskih kartuš z navojem, ki smo jih potrebovali za naš gorilnik. Kot že rečeno, so nam jih pobrali na Urniku, ker na letalu niso dovoljene. Ni nam preostalo drugega, kot da smo si sposodili gorilnik na karluše brez navoja, kakršne imajo praktično povsod. Tisti dan nas jc čakalo še prijetno presenečenje. Ko smo zvečer ravno spakirali nahrbtnike ter legli k počitku, smo v atriju zaslišali slovensko besedo. Od tistega trenutka nismo bili več edini Slovenci v Huarazu; pridružili so se nam Milan in Igor iz. Železnikov ter Iztok in Vesna iz Kopra. Nazdravili smo s šilcem domačega, malce poklepetali, za kaj več pa ni bilo časa, saj je nas tri zjutraj čakala prva preizkušnja.
POPOTOVANJE V PERU
Čez drn in strn po inkovski deželi
Piše Edvard Rozmane
Prišel je čas odhoda in točno ob X. uri je naš avtobus krenil iz Lime proti 450 km oddaljenemu mestu Huaraz, v vznožju Cordillere Blan-ce. Za karto smo odšteli 15 perujskih solov oziroma 5 ameriških dolarjev ali slabih 900 tolarjev (1 sol = 60 sit.), kar je za tako razdaljo res malo. Prevozi v Peruju so za nas. gringe, res poceni, zato boš tam le stežka srečal iujca, ki potuje na štop. Odslej bom vse cene zapisoval kar v ameriških dolarjih, saj je ta pri Peruancih zelo cenjen in del prometa potekaa kar v "zeleni" valuti. Preden smo zapustili perujsko prestolnico, smo lahko videli njen "žalostni" del. To so velikanska naselja v obliki predmestij, kjer prevladujejo glinaste koče ali zasilna bivališča iz pločevine in ro-goznic. To so tako imenovane "bar-ridas". po novem jih imenujejo "pueblos jovenes"- mlada naselja, kjer živi na sto tisoče ljudi, ki so prišli s podeželja v upanju na boljše življenje. Posebno vprašanje je urejanje teh bivališč, kjer ni najos-
novnejše infrastrukture vodovoda, električne napeljave, kanalizacije, da ne govorimo o šolah, ambulantah in drugih institucijah. Vse je bolj ali manj zasilno in ob poraznem voznem parku na cestah ter prisotnosti obalne megle (garua). ki naredi okolico še bolj "sivo", je bil pogled kar malce zastrašujoč. Prva polovica poti teče ves čas ob obali Tihega oceana, le nekaj deset metrov nad njegovo gladino. Peščeno pokrajino le tu in tam prekinja kakšna oaza zelenja. V ribiškem naselju Pativilica smo zapustili obalo in zavili v notranjost. Že po nekaj kilometrih je zmanjkalo megle in znašli smo se ob obronkih sierre. Uro za uro je šlo potem le navzgor med kamnite stene, po ozkih in strmih soteskah, kjer so potočki z višjih delov priklicali k življenju zelena polja. Tu in lam se je pojavljalo krmežljavo rastlinje - proti suši odporna borna drevesa in grmovje, potem so bila že bolj obla pobočja prekrita s šopi rumeno rjave trave. Končno je naš avtobus vendarle prilezel na vrh, ki pa je bil le nizek prelaz. Čez nekaj
minut smo namreč pred seboj zagledali obširno planoto, sredi katere sta se dvigovali novi pogorji -beli, nazobčani, lesketajoči se Cor-dillera Huavhuash in Cordillera Blanca. Zvrstilo seje še nekaj vasi in pokrajina je počasi dobivala tisto očarljivo podobo, ki nam je v naslednjih tednih tako zelo prirasla k srcu.
Po devetih urah vožnje smo že malce utrujeni prispeli v mesto Huaraz. Nastanili smo se v hosta-lu Galaxia, ki je postal naš bazni tabor za vzpone v Cordilleri Blan-ci. Sicer pa je Huaraz kar veliko mesto (60.000 preb.) in prestolnica province Ancash. V mestu so vse ustrezne institucije in celo geološka ter rudarska fakulteta. V arhitekturnem smislu mesto ne pomeni ničesar zaradi tragične okoliščine, da ga vsake toliko časa razruši kakšna naravna ujma. Najhuje je bilo gotovo 1. 1970, ko je potres porušil mesto do tal in umoril 20.000 ljudi. Na hitro obnovljeno mesto seveda ne more navduševati v estetskem pomenu, zato pa je njegov mik drugje. Po-
,Va poti smo uporabljali najcenejšo obliko javnega pre- Mozaik žitnih polj, ki so značilnost lepega perujskega voza. podeželja.
leg pisane ulične scene je glavni čar Huaraza njegova okolica. Mesto leži sredi dolge doline Sante, ki ločuje Črno kordiljero od Bele. Dolina je tod razširjena v prostrano kotlino, nad katero se pobočja v zložnih zaobljenih stopnicah vzpenjajo proti vznožju ledenih velikanov. Ko smo opazovali gorsko razkošje iz hotelske terase, smo se zavedali, kako majfien del bogatstva bomo smeli zbasati v svojo malho. Medtem se je zmračilo in pajčevina v želodcih nas je opozarjala, naj končno kaj ukrenemo. Zavili smo v eno izmed solidnejših restavracij v Huarazu, v Los An-des. saj smo želeli naše želodce postopno privaditi perujskim higienskim standardom. Na splošno v Peruju velja svojevrsten higienski predpis: daje namreč čistoča res pol zdravja, druga polovica pa je zagotovo umazanija. ('ene so ugodne; za 3 - 4 $ dobiš obilno kosilo v solidni restavraciji. Če pa imaš "utrjen" želodec, seveda po nekoliko daljšem času bivanja, pa lahko zaviješ v eno izmed bolj oporečnih restavracij ali na tržnico, kjer sc prehranjujejo domačini. Tam boš plačal za enega izmed menijev I - 2 $. Seveda pa bi to odsvetoval vsakemu andskemu novincu, saj bi mu kosilo na mer-cadu (tržnici) stoodstodtno zanesljivo vsaj za nekaj dni onemogočilo vsakršno aktivnost. Najbolj priljubljene, značilne perujske jedi so, npr., lomo saltado (govedina z obilico čebule, paradižnika in druge zelenjave), trucha (postrv), cuy (morski prašiček), cebiche (nekakšna marinada. pripravljena iz. raznih vrst morskih bitij, od rakov in školjk do hobotnic in rib), chicharones (neke vrste ražnjići), arroz ehaufa (rižota)... Odlično pripravljeno večerjo smo zalili s
Največ gledalcev je bilo tik pred ciljem in tu se je videlo največ padcev.
SMUČARSKE NOVICE
Tradicionalni gozdni smuk "KUREN 99"
Marljivi športni delavci športnega društva "POVŽ" iz Stare Vrhnike so v soboto, 20. februarja izvedli tradicionalni gozdni smuk s Kurena. Prireditelji so izredne napore vložili v pripravo proge, saj je prav v soboto nastopila močna odjuga, ki je progo zelo zmehčala. Po drugi strani pa je bilo to kar dobro za tekmovalce, saj ob številnih padcih ni bilo nobene hude poškodbe. Nastopilo je točno 99 tekmovalcev, ki so se pomerili v enajstih starostnih kategorijah. Najmlajši pa so imeli tudi nekoliko krajšo progo. Zanimivo je tudi to, da so tekmovalci bili iz bližnjih in daljnih krajev, največ pa domačinov članov ŠD Povž.
Najboljši prvi trije iz vsake kategorije, so iz rok predsednika ŠD Povž Francija Pet-kovška in predsednika smučarskega kluba Vrhnika Marjana Možina, prejeli medalje. Najhitrejša ženska Darja Možina (ŠD Povž) in najhitrejši moški Klemen Rotar (Ljubljana) pa sta prejela pokale. Kot zanimivost pa so najpočasnejšemu podelili starovrhni-ško maskoto "POVŽA". Rekordni najpočasnejši čas je dosegel domačin Tomaž Kenk (9.39,36) s staro smučarko opremo in je med številnimi gledalci požel velik aplavz in val smehu, saj je smučar ubral tehniko "navzdolnega štanfanja".
Rezultati prvih treh po kategorijah in po številu nastopajočih so bili:
Mlajše deklice (3 tekmovalke)
1. Petra Žitko (ŠD Lipa - Podtipa) 0.40,03
2. Tina Krvina (ŠD Povž - Stara Vrhnika) 0.53.10
3. Neža (iahrovšek (ŠD Povž -Stara Vrhnika) 0.59.22
Mlajši dečki (6 tekmovalcev)
1. Jane/. Pišek (SK Vrhnika) 0.31,82
2. Luka Cempre (Logatec) 0.43,589
3. Leonard Ogrin (ŠD Povž) 0.44.84
Starejše deklice: I. Alenka Caserman (ŠD Povž.) 0.41.85 Starejši dečki (7)
1. Zan Gabrovšek (ŠD Povž) 0.35,09
2. Anže Dečman (Vrhnika) 0.35,74
3. Peter Kogovšek (Ligojna) 0.36,44
Mladinci (12)
1. Aleš Prek (SK Vrhnika) 0.43,87
2. Sašo Jare (MŠKD Verd) 0.47,70
3. Blaž Zalar (Vrhnika) 0.49,38 Ženske do 30 let (8)
1. Darja Možina (ŠD Povž) 0.47.10
2. Tina Malovrh (Šentjošt) 0.49,57
3. Renata Ravnihar (Pokojišče) 0.57,90
Ženske nad .30 let (4)
1. Mira Butko(Vrhnika)0.56,ll
2. Mojca Slabe (ŠD Povž) 1.00,28
3. Damjana Gabrovšek (ŠD Povž) padec
Moški nad 50 let (7)
1. Tomo Lovrenčič (Ljubljana) 0.489,42
2. Tone Sluga (Vrhnika) 0.51,57
3. Jože Rotar (Ljubljana) 0.53,78
Moški do 50 let (5)
1. Tone Malovrh (Šentjošt) 0.46,86
2. Ciril Krasovcc (Dragomer) 0,48,84
3. Brane Leskovec (Vrhnika) 0.50,45
Moški do 40 let (17)
1. Robi Grom (ŠD Povž) 0.45,75
2. Pavle Svete (Podpeč) 0.47,04
3. Peter Gabrovšek (ŠD Povž) 0.47.47
Moški do 30 let (29)
1. Klemen Rotar (Ljubljana) 0.43.66
2. Andrej Krvina (ŠD Povž) 0.43,71
3. Miha Prek (SK Vrhnika) 0.45.41
Gozdni tradicionalni smuk^ "Kurcn 99" so omogočili tudi nekateri sponzorji, katerim se ŠD Povž iz Stare Vrhnike zahvaljuje. Ti pa so bili: Pekarna Vrhnika, Bat Trojka, ISKRA Antene Vrhnika. Tehnični muzej Bistra, Orel d.o.o.. Blago mix, Šušteršič Jože. IUV. Avlohisa Seliškar, Birlič Borut. Vulkanizerstvo Zakrajšek, Ultra-son Zakrajšek in Vojašnica Vrhnika (Stara Vrhnika).
S.S.
Občinsko prvenstvo v smučarskih tekih
Domačin Tomaž Kenk je zasluženo osvojil "POVŽA", saj je za v "dolino " potreboval skoraj 10 minut.
Pri najstarejši kategoriji članov je zmagal nekdanji Vrhničan Tomo Lovrenčič, ki se vedno rad vruea na smučarsko in teniško tekmovanje na Vrhniko.
Pri moških do 30 tet je zmagal z najboljšim časom Ljubljančan Klemen Rotar, drugi in obenem najhitrejši domačin pa je bil Andrej Krvina.
5=32 ZIDARSTVO
Janez Petrovčič, s.p.
58 f     I Podlipa 95, Vrhnika
Čimpreje želim zaposliti dva delavca:
- priučeni zidar
- pomožni delavec
T Vse informacije po 18.00 uri popoldan na telefon: 061/753-895.
Obilne snežne razmere so omogočile izvedbo občinskega prvenstva v smučarskih tekih. Čeprav je močna odjuga zelo načela kvaliteto snega, so organizatorji ŠD Povž. i/ Stare Vrhnike pripravili 3-kilo-melrsko tekaško progo v bližini Stare Vrhnike. Tekme seje udeležilo okoli 50 tekmovalcev, predvsem iz tekaškega smučarskega kluba Corning in domačega ŠD Povž. Vsi tekači so morali preteči en krog (3 kilometre), razdeljeni pa so bili v devet starostnih kategorij. Prav težaven sneg je prinesel zagrizene boje za vsako sekundo. Izstopali so tekmovalci TSK Corning, katerim seje videlo, da so v polnem tekmovalnem zagonu. Tako, da so v posameznih kategorijah med seboj poravnali račune. Naj ob tem omenimo, daje bilo to občinsko prvenstvo organizirano po dolgih dvanajstih letih, ker pač zimske razmere na Vrhniki tega niso dopuščale. Zadnje prvenstvo je bilo organizirano celo v smučarskih Radečah.
Soorganizator občinskega prvenstva v smučarskih tekih Športna zveza Vrhnika, je za prve tri v vsaki kategoriji pripravila in tudi podelila zaslužene medalje. Tako je vsak prvi v svoji kategoriji poslal občinski prvak za leto 1999.
Rezulzati prvih treh pa so bili: - Deklice do 15 let (12 tekmovalk)
1. Anja Mikulan (Corning) 13.00,2
2. Mateja Mole (Corning) 13.09,5
3. Ajda Slavec (Corning) 14.19,3
Dečki do 15 let (10 tekmovalcev)
1. Domen Zalar (Corning) 11.17,8
2. Jure Andrijančič (Comingf 13.01,1
3. Domen Grom (Corning) 14.04,7
Dekleta do 20 let
I. Tina Jurjevčič (Corning) 13.36,4
Ženske do 35 let
1. Romana Stare (Corning) 15.39,2
Ženske nad 35 let (4)
1. Anka Grom (ŠD Povž) 17.36,1
2. Dado Grom (ŠD Povž) 20.46.4
3. Meta Grom (ŠD Povž) 21.05,8
Pri dekletih do 15 let so tekmovalke C ominga med seboj razdelile medalje (od leve): druga je bila Mateja Mole, prva Anja Mikulun in tretja Ajda Slavec.
Pri funtih do 35 let pa je presenetil Miha Zrnec (v sredini) in za pičlih 5, (> sekunde premagal večnegu tekmeca in prijatelja Miha Gromu (levi), tretji pa je bil Goruzd Rerginc (desn!).
Moški nad 45 let (6)
1. Janez Grom (ŠD Povz) 15.11,2
2. Marjan Grom (ŠD Povž) 15.16,7
3. Bogdan Grom (ŠD Povž) 15.24,1
Moški do 45 let (5)
1. Ludvik Miklavžin (ŠD Povž) 13.26.3
2. Marjan Petrič (Vrhnika) 15.42.6
3. Dare Caserman (ŠD Povž) 15.54,1 Moški do 35 let (6)
1. Miha Zrnec (Corning) 10.33.1
2. Miha Grom (Corning) 10.38,7
3. Gorazd Berginc (Corning) 11.11,5
Moški do 20 let
I. Klemen Grom (ŠD Povž) 12.42,3
S.S.
Tradicionalni veleslalom šentjoških hribov in dolin
kljub temu pa je tekmovalo 150 tekmovalcev,. 18 vratc dolga proga je imela start na Kugeljču (670 n.m.v.) v Smrekarjevi dolini (580 n.m.v.). Vendar pa so otroci do desetih let namesto celotne proge odpeljali samo polovico, saj so imeli cilj že ob vznožju Kugeljča. Tekmovalci so bili razdeljeni v več jakostnih skupin, kjer so v vsaki skupini najboljši trije prejeli medalje, vsako četrto in peto mesto pa enodnevno smučarsko karto Smučišča Šentjošt. Poleg tega so prejeli
posamezniki tudi nagrade za najbolj spektakularen padec, pa za najdaljši tekmovalni čas, tudi najstarejši in najmlajši tekmovalec nista odšla praznih rok. Seveda pa so bili nagrajeni tudi najboljši časi; ekipno in posamezno. Tako sta Patricija Zorjan s časom 33,12 in pri fantih Klemen Rotar s časom 30.81 prejela zimske smučarske čevlje Alpina. Najboljša ekipa, ki je zbrala 17 medalj pa je bila ekipa ŠD Šentjošt. Za nagrado je prejela smuči Elan. G.T.
Andrej Mucek je v imenu ŠD Šentjošt - ekipi- z največ medaljami -prevz,el smuči Elun
Smuki v Šentjoštu, je bila debela snežna odeja, ki jo je narava po dolgem času zopet podarila, kakor pisana na kožo. Namreč v letošnji sezoni je začela obratovati nova vi-sokovrvna vlečnica s krožniki, kije povsem nadomestila staro, saj je bila ta že dotrajana, predvsem pa varnostno vprašljiva. Za red na smučišču, vzdrževanje vlečnice in njeno varnost skrbijo člani Športnega društva Šentjošt. Prav tako pa organizirajo vsako leto poleg ostalih smučarskih tekem, tudi tradicionalni veleslalom šentjoških hribov in dolin. Tako je bil nočni slalom 13. 2. in dva dni kasneje, v nedeljo, pa super veleslalom, kjer sta Rotar Klemen z 29,57 in Vehar Mihaela 34,11 imela najboljša časa med moškimi in ženskami.
Letošnje smučarsko tekmovanje hribov in dolin v nedeljo 21. 2. je nekoliko pokvarilo slabo vreme.
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA D.D.
POT NA TOJNICE 40, 1360 VRHNIKA
OBJAVLJA prosto delovno mesto
1. VODENJE OE
VZDRŽEVANJE
KANALIZACIJE
(delo bomo sklenili za nedoločen čas)
Za to delovno mesto vabimo k sodelovanju delavca z višjo oziroma srednjo izobrazbo gradbene smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, obvladati mora osnovno znanje dela z računalnikom.
Svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v Našem časopisu na naslov: Komunalno podjetje Vrhnika, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika.
Novi uspehi tekačev TSK Corning Vrhnika
V tem napornem mesecu, polnem velikih tekmovanj, smo se izkazali zelo uspešno. Rezultati dela v preteklih mesecih so se obrestovali z dvema naslovoma državnih prvakov in uvrstitvami tekmovalcev v reprezentančne selekcije za velika tekmovanja, kjer smo Slovenci že zelo blizu svetovnega vrha, čeprav še nismo v konici in še ne osvajamo medalj. Našemu klubu je bila zelo naklonjena tudi letošnja zima, saj razen nekaj tednov zaradi zadostne količine snega ni bilo potrebe po treningih v oddaljenih krajih.
Največ smo pričakovali od Mihe Plahutnika na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Saafeldnu. Tako je v teku na 15 km v prosti tehniki osvojil 27. mesto, kar je v močni mednarodni konkurenci velik dosežek.
Naslednje veliko tekmovanje je bil pokal Topolino v Italiji, kjer se zberejo najmlajši smučarji tekači iz vse Evrope. Letos smo bili Slovenci po dolgem času ob skupno zmago, vendar so vrhniški tekmovalci kljub temu izvrstno nastopili, lako je bila Mateja Mole deveta, Anja Mikulan deseta. Ajda Slavec pa trinajsta.
Samo dan pred tekmovanjem Topolino pa je bilo Državno prvenstvo v štafetnih tekih v Planici, kjer je štafeta mlajših mladink v zasedbi Ajda Slavec, Mateja Mole in Anja Mikulan osvojila naslov državnih prvakinj. Prav tako so se s tretjim mestom izkazali mlajši mladinci v zasedbi Domen Zalar. Gregor Kogovšek in Jan Debevec.
Žal članska štafeta ni nastopila, ker so študentje tekmovali na 19. zimski univerzijadi na Slovaškem. Na tem mestu se zahvaljujemo podjetju Corning, ki nam je omogočilo, da smo sploh lahko šli na tako veliko tekmovanje in da smo
Slovenska ekipa ob pričetku slovesnosti I9.zimske univerziade na Slovaškem
Državno prvenstvo za mlajše kategorije v Ratečah
Nekaj o dejavnosti Nogometnega kluba Vrhnika v letu 1998
Nogometni klub Vrhnika združuje v svojih vrstah vse kategorije: prva so mlajši dečki, zadnja pa člani, ki tekmujejo v Medobčinski nogometni zvezi Ljubljana.
Trikrat na teden aktivno trenira približno 100 članov pod vodstvom štirih trenerjev (mlajših in starejših dečkov je 44, kadetov in mladincev je 25 in 25 je članov).
Za to živahno športno udejstvo-vanje med tekmovalno sezono (tekme so v soboto ali nedeljo) skrbi približno dvajset organizacijskih delavcev. Tekme si ogleda od 20 do 250 gledalcev, odvisno od pričakovanega izida tekme in kakovosti nasprotnika.
V jesenskem delu so naše ekipe dosegle naslednje rezultate:
MLAJŠI DEČKI tekmujejo v okviru Notranjske lige. ki je organizirana samo zanje, in sicer pod pokroviteljstvom Športne zveze Vrhnika.
STAREJŠI DEČKI tekmujejo v III ligi Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Sestavlja jo 10 klubov. Dosegli smo sedmo mesto, kar je zaradi kadrovskih težav (ni mogoče dobiti trenerja) zadovoljivo.
MLADINCI, ki skupaj s KADETI tekmujejo v I. ligi liste
MNZ, so med desetimi ekipami dosegli 5. mesto. Tudi to ekipo tarejo skrbi zaradi menjav trenerja.
ČLANI tekmujejo v I. članski MNZ Ljubljana ligi. Med dvanajstimi klubi so trenutno na 5. mestu. Pod vodstvom trenerja Jureta Elsnerja načrtujejo uvrstitev v III. slovensko ligo.
Poleg skrbi za normalen potek treningov in tekem pa devetčlanski Upravni odbor posebno skrb namenja ureditvi igrišč in drugih potrebnih prostorov. Letošnje leto je uspela uresničitev dolgoletnih načrtovanj: zatravitev in registracija pomožnega igrišča. Urejene so lope za domače in tuje igralce ter delegata. Urejene so tako, da je mogoče igrati dve tekmi hkrati. S pomočjo sponzorjev so urejeni tudi notranji prostori pod bazenom. Preurejen je klubski prostor, kjer se shajajo igralci in privrženci. Pridobili smo pisarniški prostor in garderobo za mladince. Urejena je tudi posebna garderoba za sodnike. Člani kluba so s prostovoljnim delom in ob podpori Športne zveze Vrhnika obnovili del mreže in ograje na stadionu. Načrtujemo tudi postavitev namakalne naprave za obe igrišči, ureditev še ene garderobe in nogometnega poligona.
se lahko oglašali domov in sproti sporočali naše rezultate. Podjetju Blagomix pa se zahvaljujemo, ker je poskrbelo, da nas v mrzlih Tatrah ni zeblo.
Tekmovanja so potekala v znanem Slovaškem smučarskem centru Štrbske Plešo. V primerjavi z drugimi disciplinami, kjer je bila konkurenca vsaj za stopnjo nižja kot v svetovnem pokalu, pa so v smučarskih tekih nastopili skoraj vsi najboljši, ki le niso prestari za študente.
Prvi dan so za fante potekala tekmovanja v klasični tehniki na 10 kilometrov. Tako je Gorazd Berginc osvojil 60. mesto, Miha Grom pa 65. mesto med 81-imi tekmovalci, ki so prispeli skozi cilj. Drugi dan je bila zasledovalna tekma glede na zaostanke iz preteklega dne. in sicer v prostem slogu na 15 kilometrov. Gorazd je obržal
60. mesto, Miha pa seje prebil do
61. mesta. Glede na močno konkurenco so to odlične uvrstitve.
Celotne rezultate si lahko ogledate na naši internetni strani http:/ /tsk.coming.si pod rubriko Zanimivosti.
V začefku februarja je tudi potekalo Tekmovanje za pokal Alpe Adria v Italiji, kjer je kot članica obetajoče reprezentančne vrste nastopala tudi Mateja Mole. V konkurenci tekmovalk in tekmovalcev iz vse srednje Evrope je osvojila 7. mesto.
Sredi februarja je potekalo tudi Državno prvenstvo za otroške kategorije v Ratečah, kjer je Tinka Petrovčič z veliko prednostjo osvojila naslov pri mlajših deklicah in tako še vedno ostaja nepremagana v letošnji sezoni. Pri starejših dečkih pa seje med prvo deseterico uvrstil Jan Debevec, kije osvojil šesto mesto.
Štafeta v zasedbi Domen Grom, Jure Andrijanič in Jan Debevec je osvojila tretje mesto.
Matjaž Dobrovoljc, ki seje bolj specializiral za maratone iz serije VVorldloppet, pa je nastopil v Estoniji na 65 kilometrov dolgem maratonu v klasični tehniki, kjer je osvojil 146. mesto med 2600 tekmovalci. Kako močna je bila konkurenca, nam pove " šele" 6. mesto Vladimirja Smirnova, ki je še lani osvajal tekme svetovnega pokala.
Do konca sezone čaka naše tekače še preizkušnja za državno prvenstvo na 50 kilometrov, tekma interkontinentalnega pokala in še nekaj manjših tekmovanj.
O tem pa kaj več v prihodnji številki Našega časopisa.
Za TSK Corning Vrhnika Matej Grom
Kljub prizadevnosti športnih funkcionarjev v klubu pa nekaterih dogodkov in uresničitve postavljenih ciljev ne bi bilo, če ne bi bilo podpore kar nekaj ljubiteljev nogometne igre, ki so, nekateri v materialu, drugi z delom in tretji finančno, podprli klubsko delo. Naj vam jih naštejemo: EVGRAD. KARA, CANKARJEV HRAM, BAR TROJKA. MESARSTVO BLATNIK, SVET NEPREMIČNIN, PROSAE, SANIKER, FO-TO MARKELJ, MIMAKS. KOVINARSKA, LIKO. HIPIS, ŽUPAN OBČINE VRHNIKA, JOŽE KOTNIK, KIMI, SAM. DG 69.TOMI-CA STAMATOVIČ, DRAGAN MAKSIMOV1Č, ROBERT JAZBEC in še kdo.
Vsem se vodstvo kluba in igralci iskreno zahvaljujemo za prispevke in upamo, da na vašo pomoč in razumevanje lahko računamo tudi v prihodnje.
PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA - SEKCIJA VESELI TRIGLAVCI
Dvajset pohodov
Sekcija Veseli Triglavci je v letu 1998 organizirala 20 pohodov oziroma planinskih izletov, ki se jih je udeležilo 621 pohodnikov (v oklepaju je število pohodnikov):
1. Sveta Ana (8)
2. Kriška gora (50)
3. Čaven (30)
4. Bohor(50)
5. Jurčičeva pot (27)
6. Snežnik (43)
7. Jelenov žleb (II)
8. Ključ (25)
9. Vrhniška pot (80)
10. Blegoš (24)
11. Stol (27)
12. Storžič (12)
13. Čemšeniška planina (42)
14. Trdinov vrh (24)
15. Vogel - Črna prst (36)
16. Krim (14)
17. Pohod okoli Zirov(lO)
18. Litija-Čatež. (56)
19. Slivnica - Vrhnika (29)
20. Javornik (23)
Letos smo se najprej podali na Kriško goro (31.1 1999). Tudi na nočnem pohodu na Polhograjsko Grmado smo bili dobro zastopani. Na Valentinovo oz. pustno soboto je bil osvojen Bohor. Naslednjo soboto (6.3.) pa se odpravljamo na Jurčičevo pot (čez Polževo na Muljavo).
Plan pohodov za leto 1999:
13.3.99 Snežnik 27.3.99 Porezen 10.4.99 Vuzenica - Kremžarjev
vrh - Slovenj Gradec
25.4.99 Občni zbor planinskega društva'
27.4.99 Vrhniška pot
8.5.99 Matkovškaf
16.5.99 Srečanje planincev Notranjske
22.5.99 Stol
12.6.99 Bovec - Svinjak - Trenta 25.6.99 Čemšeniška planina 20.7.99 25. jubilejni pohod
Vrhnika - Triglav
21.8.99 Srečanje Triglavcev
Dolgih talih
28.8.99 Vogel - Komna - Savica 5.9.99  Srečanje planincev
Vrhnika na Planini
11.9.99 Tromeja- Planina železnica 25.9.99 Pokljuka - Debela peč 16.10.99 Lavričcva pot 13.11.99 Litija - Čatež 27.11.99 Slivnica - Vrhnika IX.12.99 Javornik
NAMIZNI TENIS
Predstavila se je NTK ETA - PRESERJE
Na novinarski konferenci so NTK ETA Preserje predstavili (od leve) Igor Petrovčič - predsednik kluba, Alojz Franc - direktor Živilske industrije ETA in Mišo Miljkovič - komercialni direktor ETA.
Decembra lani je namiznoteni-ška ekipa iz Preserja dobila novega generalnega sponzorja, katerega ime bodo promovirali na vseh tekmovanjih. Tako se preserski tenisači sedaj imenujejo NTK ETA - Preserje. Konec januarja, pred pričetkom spomladanskega dela tekmovanja v prvi slovenski namiznoteniški ligi, so še na novinarski konferenci uradno predstavili novega generalnega pokrovitelja: to je ETA, Živilska industrija d.d. (Kamnik).Obenem so predstavili tudi člansko ekipo in novega trenerja.
Generalnega pokrovitelja, Živilsko industrijo ETA iz Kamnika, sta predstavila njen direktor Alojz Franc in komercialni direktor Mišo Miljkovič. Oba sta poudarila, da se prav v ETI trudijo z. vsemi svojimi izdelki za kakovostnejše življenje, predvsem za zdravo prehrano in prav tu so našli skupne oziroma stične točke s športom, posebno v tem primeru z namiznim tenisom. Zato bodo v prihodnje še bolj usposabljali slogan: rekreacija na mizi, zelena miza -zdrava prehrana. Povedala sla se, da bodo klubu NTK ETA - Preserje pomagali po vseh najboljših močeh, omogočali jim bodo nemoteno ligaško tekmovanje, udeležbo na turnirjih ter na raznih tekmovanjih v Sloveniji in zunaj nje. Tekmovalci pa bodo promovirali ime ETA na vseh reklamnih sporočilih, športnih oblačilih, pač na vsakem koraku, kjer se bodo pojavljali.
Predsednik NTK ETA Presejc Igor Petrovčič se je na začetku svojega nagovora zahvalil generalnemu pokrovitelju ETA in poudaril, da je klub že dobil novo podobo, saj je vse namenjeno promoviranju imena ETA. Zahvalil se je tudi krajanom Preserja in občini Brezovica za vso podporo ter pomoč pri vseh uspehih namiznih tenisačev NTK ETA - Preseje. Nato je predstavil še ekipo, ki bo Preserje zastopala v drugem, spomladanskem delu ligaškega tekmovanja.
Pridobili so novega trenerja, Franca Usenika, enega najboljših namiznoteniških strokovnjakov v Sloveniji. S profesionalnim trenerskim delom je začel že leta 1964. Doleta 1987 je bil trener številnih ekip, do leta 1993 pa direktor
NTK Olimpija. Z Olimpijo je osvojil 6 državnih članskih prvakov in 3 prvake pri ženskah. V bivši Jugoslaviji je s svojimi igralci osvojil več kot 50 naslovov prvakov v vseh kategorijah. Na konferenci jc povedal: "Imamo močno ekipo, računamo na uvrstitev med štiri najboljše, kar nam prinese še play off, tu pa bo precej odvisno od sreče in trenutne forme igralcev. Delali bomo tudi z mladimi igralci, predvsem v bližnjih osnovnih šolah, kjer naj bi uvedli krožke tenisa. Pridobiti moramo enega dobrega mladinca za člansko ekipo ter enega kadeta v slovensko reprezentanco, kar so povsem realni cilji."
Predstavili so se tudi igralci članske ekipe. Kot okrepilev ho nastopal Bojan Panič. dolgoletni igralec tenisa v bivši jugoslovanski ligi, v Italiji in sedaj v Sloveniji. Dosegel je več državnih prvenstev in bo s svojimi odlikami zelo koristno pomagal ekipi. Za ekipo bodo nastopali šc naslednji igralci: Janez Petrovčič, domači 20-let-ni najbolj obetajoči igralec, ki pa nekako ne more iz svojih okvirov: Wei Pan (25 let), ki že drugo sezono uspešno igra za Preserje inje poslal ljubljenec domačega kraja; (iašper Kastclic (22 let) jc lani prestopil iz. NTK Olimpija, vendar ga se pestijo hude poškodbe, tako da še ni rekel zadnje besede; Gregor Legiša (16 let) in Benjamin Rogelj (15 let), oba domača mlada igralca, ki bosta občasno dobra priložnost v članski ekipi.
Vsi igralci računajo na uvrstitev v play off. kjer pa so mogoča presenečenja, tako da lansko drugo mesto ni nedosegljivo. Doslej so odigrali že šest kol in dosegli naslednje rezultate:
NTK Radlje : NTK ETA Preserje 0:6
NTK ETA Preserje : NTK Radgona 6:1
NTK Maribor : NTK ETA Preserje 5:5
NTK ETA Preserje : NTK ERA Velenje 6:0
NTK Krka : NTK ETA Preserje 5:5
NTK ETA Preserje : NTK MTS (M. Sobota)
S.S.
Članska ekipa ETA Preserje, ki bo odigrala vse tekme do koncu letošnjega prvenstva (od leve): Wei Pan, Gregor Legiša, Bojan Panič, Benjamin Rogelj, trener Franc l/senik in Janez. Petrovčič.
Nova podoba igralne dvorane v osnovni šoli Preserje, vse v promociji ETE.
VERD - NOSTALGIJA
Ker je v Badnjem Čisti vse bolj v modi obujanje raznih hi rojsten in nuliKovanje veteranov in "veteranov" i različnih področij, "-MM' tudi mi pobrskali po srednji, polpretekli igodovi m in odkrili zanimivo slikico, vsaj za nekatere, in sicer i področja namiznega (misu. Kolo posnetek datira tja v I. l*)o2.
V tistem času so namreč na Vrhniki ter v bližnji in daljni okolici (Vrni. Borovnica, Logatec) igrali za takratne, čisto amaterske razmere, dokaj dober namizni tenis. Večina igraj cev S4i Kili samouki. Mlajši so hili veseli, če so k f 1 ji j pa kdaj imeli <'ii>t prekrižati loparje s starejšimi, že znanimi igralci. Večina jih jr ponavadi začela z izposojenim loparjem in žogico; najprej I tako imenovanim množičnim "Irancoskim" tekanjem okori mize,
t Organiziranih je bilo veliko
prvenstev: od kr
M.-v
lih. ob«
■ i M i turnirjev, turnirčkot m skih. do notranjskih lako na
V rhniki, \ Borov ni' i. Verdu in drugje.
Na večjih tekmovanjih, predvsesn • počastitev raznih prazni
kov, so tako organizacijsko kol tekmovalno aktivno sodelovali tudi si a re-.j m- m vojaki takratne ,11 \ ali JNA, ki §o imeli vedno "na lageru*1 po nekaj kakovostnih igralcev.
Pri tem je bil zanesljivo najbolj dejaven zdaj /;d že pokojni Dionirij Prizmi«! Prizma. V mlajših in tudi le odmaknjenih mladostnih letih je pomagal organizirali tekmovanja in indi
sam uspešno tekmoval.
Koje odšel \ zasluženi pokoj, [e na več področjih (namizni tenis, tenis, košarka, kopališče, avlo moto) vodil oziroma poftiagal urejali akii\nosii. S svojim značilnim dalmatinskim temperamentom je hil za nekatere sieer moleč, zagotovo pa
jr za svojega žpvIj« u j i Vritniki dal no izbris, h pefat
Med drugim je hil tudi velik Ijuhilelj in vzgojitelj kaktusov, /a liste, ki smo pobliže sodelovali z njim. je hil t Jovek (/ veli ko začetnico).
\,i Fotografiji fe -'--t takratnih vnetih igralcei e Verda, udeležencem enega od vsakonedeljskih turnirčkoi t ZadruŽ-nem domu Verd. V ozadju je vidna tudi šolska lahla. na kateri so hili "računalniško" obdelani podatki vsakega tekmovalca. Be/nllali -n hili ponavadi na lahli "memorirani" do nasled nje tekmovalne nedelje.
/ vaditeljem. Maklavovim fantom, sla hila že čakala na avlo bttS za Idrijo na Vrhniki, ko je nenadoma prišlo sporočilo, da 10 1 Vmeriki ubili predsednika Johna I. k e n ned vj a. Priložnost, da In /e na omenjenem tekmovanju Jožko uveljavil tudi v širšem krogu takratne slovenske republike, je propadla es večne čase
Poleg namiznega tenisa pa gaje. tako kot prej Novaca (sliši tudi na ime Janezov Jože) privlačil tudi nogomet. Nekaj let sta oha nastopala za 1 snjarja (levo krilo in golman), a jima je nadaljnjo kariero preprečila zlatenica oziroma poškodba kolena. I i.m- i jc do operacije slepiča igral ludi košarko na Vrhniki.
Po ozdravitvi sta predvsem Drašler in llcrginr ostala zvesta namiznemu tenisu.
Itožca je tekmovalni namizni tenis opustil kmalu potem, ko seje zapisal vrhniški košarki. Tudi on je nastopal v najlepših letih le-le. ko so igrah celo \ takratni drugi jugoslovanski ligi.
Naj oh tem zapišemo, da je v najboljših letih ping ponga \ Verdu njegovo moštvo nastopalo tudi kol ekipa Vrhnike, in sieer oh pomoči predvsem Tvnlka Ihmača in kasneje Jožeta Kostanjeve*.
Prav Berginc in Marco Kržič sta bila tudi kakovostno jedro vrhniškega, na ekipnih tekmovanjih sircr tričlanskega moštva, ki je nekaj časa uspešno sodelovalo v tretji republiški ligi. Vled preostalimi "mušterijami" so redno premagovali tudi Logatec. Ti SO se, tali Vtis so namreč imeli igralci Verjano\. prej nekako izogibali srečanja z. njimi, posebno po odiue\ni zmagi nad Borovnico.
In kitko jc t nnmi/nim leniNom /Hitu}?
Tradicija takratnega ping ponga seje preselila v Preserje pori Krimom, ki sedaj prav uspešno nastopa v državnem prvenstvu. Lani so hili celo drugi. V tistih časih pa so sc njihovi začetniki le počasi in bojazljivo ter občasno, tekmovalno seveda neuspelno, spogledovali / nami prek mrežice.
V drugih krajih (Logatec in Borovnica sta zgodbi zase), ni Več ■ uliti pravega zanimanja za to igro in ne presega meja rekreativnega športa.
Verjetno je se najbolje v Sinji (inrici. kjer Sedaj živi Iranci Drašler. Vsak leden se, predvsem pozimi, tam zbirajo tudi
Na sliki od leve proti desni: Janez Petrič - Pcpi, Jože Novak - Novac, Brane Rožnik - Rozca. Jožko Berginc -Brko, Franci Drašler - Špiznk in Marko Kfflč - Marca.
Po pripovedovanju starejših segajo začetki namiznega tenisa v Verdu tja v zgodnja petdeseta leta. Prva miza naj hi bila postavljena na Marollovi štali, kjer so sc takoj po drugi svetovni vojni, ko še ni hilo novega Zadružnega doma. vrstile tudi razne veselice, igre. Miklavži in kasneje Dedki M razi (za nekatere ludi Itu-ki MužikJ). Loparje so si posamezniki zre zijali iz "šperplate" plošče.
Za temi zacelki seje. predvsem oh sobotah zvečer, igranje jiing ponga nadaljevalo v "menzi" takratne Parketarue Verd.
un seje mladina nad igrioO lako navdušila, da je Japlov Gustl
prispeval les. pri Telhauuvili pa so iz njega naredili ta pravo ping pong mizo. ki je hila. poleg ene stare, nato okrog IT 1960 postavljena v takrat že zgrajeni Zadružni dom. S pristno "far bo za šolske table sla jo kasneje, kupljeno z lastnim denarjem, postrihala Spižnk in .Novac,
Ba/voj in kasnejši vzpon namiznega tenisa v Verdu je bil po I. I neposredno vezan na nesebično angažiranost lian cija Drailerja, kateremu sta vneto sledila tudi Jam/, in Jože. Od njega sla se pridno učila igranja in mu pomagala pri organizaciji /'■ omenjenih nedeljskih tekmovanj. Ponavadi je hila takrat tam zbrana vsa verdska mladež. V vlogi igralcev ali gledalcev.
Janezova vas jc takrat šlela le nekaj hil
Kol posamezniki ali v parih SO \erjani zabeležili za lisic čase kar nekaj vidnih uspehov.
lako ita v parih, le kol mladinca. Spižnk in Nova' postala 'lanska prvaka občine V rhnika na turnirju v dvorani, imeno vani IV 1) Partizan na Vrhniki. In to kljub številčni in kako vostni udeležbi tudi predstavnikov takratne J \ V. V polfmahi sla med (h ugiiu premagala zanju na papirju nepremagljiv par I rizmič - Iteslič. v finalu pa sc par dveh vojakov.
Pitalo seje I. l*Wi| ali [962* V listih letih je Jože. prav tako na V rhniki. na notranjskem prvenstvu osvojil tretje ine-lo med mladinci. \ taki konkurenci je tedaj zmagal majhen in nadarjen loga čin Vljoša <.ylmk. kasneje ftspežen nogometaš{NK Logatec; mladinci Nk Olimpije; \k ( snjar), drugi jc bil Borovničan Jožko Petrovčič. oba pa sicer še kol pionirja?
V naslednjih letih sc jc na tekmovanjih izkazal tudi Borov nir a n I ranjo Modrijan - I epi. pozneje odličen košarkar Br»rov nirc in Vrhnike, v najlepših letih vrhniške košarke, sedaj pa med drugim ludi direktor LLLLS (Borovnica).
I ram i llrašler jr- lakrat poslal na prvenstvu v I .ogatcit. kjer je tedaj tudi -tanoval. prvak Notranjski-. V finalu je premagal vedno zagrizenega in zs nas "ljutoga nasprotnika V lada Puca.
Ta je. že kol zrel moški in uspešen zasebnik ler funkcionar, poslal ludi slovenski narodni tribun, to je poslanec v prvem slovenskem parlamentu, in sicer tudi v ča-u desetdnevne narodnoosvobodilne vojne za samostojno Slovenijo
Lani j<- kandidiral tudi za župana Logatca - neuspešno.
kol r-kipa treh igralcev (Spižnk. Pcpi. Novac) sr. premagali tudi večni- tekmece - Borovnico. Vrhniko in močno JN V
Najbolj priljubljena in edina prevozna sredslva za potovanja * bližnje kraje »o hila kolesa (bicikli) in avlolms (Logu(ec).
Sčasoma sta omenjene iri igralce dohitela in v kakovo.ti prehitela (žr- kol rezultat domače ping pong šole") nadehud "i Mana in najbolj talentirani Brko. Leta ne jr- uspešno
udeleževal tudi slovenskih prvenstev in turnirjev druge kako
vnstne skupine, še kol mlajši pionirje v sezoni I. 1962/63 v Borovnici v paru s Pepijm Osvojil naslov mladinskega občin* ■tega prvaka. Pelrič jc na tem turnirju zmagal v mladinski konkurenci in tako postal občinski prvak Vrhnike V finalu je premagal IVtmvr ir evega Jožkota (Jo/lovcga). največji up borovniškega namiznega tenisa lakral, kije. kol je že zapisano, leto prej osvojil drugo mesto na prvenstvu Notranjske, prav lako med mladinci.
Prav v omenjeni sezoni je posebno skrb za napredovanje nadarjenega Bcrginca samoiniciativno prevzel Pelričcv Janez (znan tudi kot Maklavov Pcpi). Ne poglobilo seje tudi sodelovanje z vrhniškim TVD PARTIZAN, kjer jc zagnano SOOelo Val tudi I lionirij (Prizmjč).
Prav ploil lega sodelovanja je hila tudi namera, da m- Bergin-čev pohič. kol prvi s lega območja, leta 1962 udeleži pionirskega slovenskega prvenstva, ki je bilo organizirano v Idriji.
nekateri, žr- prej omenjeni uspešni igralci, sedaj Že v vlogi
veteranom - rekreativcev. Tekmujejo tudi v ligi, / njim asi reznim nazivom. Za mladež in njihov napredek je že spel nepogrešljiv Spižnk. Lliako jr- počel lurli v I .ogalcu. ko je /1 v' ■ I
lam.
Ni nam znano, kako je z namiznim tenisom po osnovnih šolah v naši občini. Pa bi nas. nekatere, zanimalo!? To ni pretirano rlrag sport!
Na tem mesto, čeprav bi bilo verjetno ustrezneje na začetku tega zapisa, naj posvetimo še nekaj besed Jožetu Besliču
I čoln.
\ letih od I9.r>r» do vključno jr- hil na Vrhniki na lakral ni nižji gimnaziji in kasneje v višjih razredih osemletke pro-fesoi telovadbe.
I hjakom in učencem je posredoval predvsem nova spoznanja pri urah telovadbe 1 področja sporta. V rhniska nižja gimnazija jc hila npr. lakrat pod njegovim vodstvom v rokometu ena boljiih v vrhniški, pa tudi notranjski regiji.
Sam je aktivno zelo uspešno sodeloval kot igralec praktično v vseh Športih, predvsem pri igrah z žogo (nogomet, košarka.
odbojka, rokomet). \ namiznem tenisu pa je bil praktično nepremagljiv za vse Vrhnicane pa tudi na Notranjskem.
Našega nadebudnega igralca in organizatorja I rancija je prav on, se kol šolarja na V rhniki. na mil prvih korakov na m iz
a ne more se
nega tenisa in ga zanj lako navdušil, da brez le
dandanes.
V listih časih jr- hilo na Vrhniki tudi kar nekaj rokometnih tekem (predvsem dr-monslraeijsko-propagandnr-ga značaja), na katerih so tVOmO prednjačili predvsem pripadniki JNA.
I čo je začel tudi z organiziranim šolanjem v naravi (smučanje v Zaplani: plavanje na morju). ZS kar je ka-neje dobil tudi ustrezna republiška in državna priznanja, pa tudi priznanji občin Vrhnika in Logatec.
Imeli smo velikega človeka. Sedaj uživa svojo upokojitev v Ljubljani in na Zaplani v počitniški hišici.
Posamezniki še vedno, le sami zase ah v ustreznem krogu, ki jim jr1 pripravljen prisluhniti, ob spominjanju častijo svoji-, za lakrat "herojska  (za heroin se slišali niso) uspehe.
k.ll SO ZDAJ? KAJ DELAJO?
- Iranci jr- trenutno na čakanju   na zasluženo upokojitev.
- Jože se šr- vedno udinja kot nahavnik v eni manjših (za sedaj -e podržavljenih) vrhniških podjetij.
Jam / ilcla v Ljuliljaui kol piolesor lelov adbe na eni izmed osnovnih sol.
- Marca jr- v vlogi uspešnega poslovneža in samostojnega podjetnika.
- Brko sodeluje pri pridobivanju k.nuna \ kamnoloiiiu.
- Bož.ea pomaga reulabilizirati Slovenske železnice.
NAJVEČJI ŽIVLJENJSKI l SPEHI:
Vsak ima svojo družino.
K VI V0ZU0?
Vsak svoj avto.
NAJU I BŠVJED ZA PHIBOLJŠIk (ni doping): Posušene, rahlo pružene in soljene bučne pečke večino.
Po resničnih dogodkih pripravila za objavo: fotografije in kontrolor vsebine besedila - I. Drašler
- zahel(cž)il - j.u.h. kanzler. \ Verdu, fcbru.....>99
P.S.
(!c komu v tem zapisu niso preveč v šeč posamezne besede, vzele iz takratnega pogovornega jezika, lahko uporabi tudi bolj slovenske, npr.:
na lageru - na zalogi (v pripravljenosti)
- šperplata - vezan les (dch. 9-4 mm)
- menza jedilnica farba barva
- poštribala - pobarvali
- Ijulega - močnega (srdilega. vnetega)
- golman ■ vralar (npr. nogometni)
- miišlerijami - (so) udeleženci vikendici - počitniški hišici
- velja
BALINARSKE NOVICE
Samo in Miloš državna mladinska prvaka v balinanju med dvojicami
Mlada Vrhničana, 16-letni Miloš Komar in 17-letni Samo Krompič, sta nepričakovano, toda povsem zasluženo osvojila letošnji naslov državnih prvakov med mladinskimi dvojicami. Ker menim, da sta bolje znana le v balinarskih krogih, vam ju v pogovoru natančneje predstavljam.
Najprej iskrene čestitke obema za osvojeni naslov. Očitno sla si izbrala pravi šport. Kdaj se je vse skupaj začelo?
Samo: Hvala za čestitke. Pred 3 leti sem dobil prve krogle, toda / očetom sem že prej hodil na razna tekmovanja, kjer pa sem bil samo navijač.
Miloš: Najlepša hvala. Z balinanjem sem se seznanil pred 2 letoma na baliniščih pri Društvu upokojencev, kjer sem čakal na starše. Ker je na igrišču eden manjkal, so me povabili medse in tako se je začelo.
Za vama je uspešna sezona. Kako bi jo na kratko opisala?
Samo: Zame je letošnja sezona najuspešnejša doslej. Na Notranjskem prvenstvu sem osvojil drugo mesto med posamezniki in dvakral pelo mesto v natančnem in hitrostnem zbijanju. Z Milošem pa sva skupaj osvojila prvenstvo Notranjske in nepričakovano postala tudi državna prvaka.
Miloš: Tudi zame je letošnja sezona najboljša doslej. Med posamezniki sem osvojil pelo mesto, skupaj s Samom pa naslov najboljšega na Notranjskem in naslov državnega prvaka.
Kateri rezultati in nastopi vama doslej največ pomenijo?
Samo: Medalja za osvojeno 6. mesto na Notranjskem prvenstvu še pri dečkih mi zelo veliko pomeni, predvsem zato, ker je bila to moja prva medalja, ko sem se začel resneje ukvarjati z balinanjem. Seveda pa mi naslov državnega prvaka pomeni največ.
Miloš: Vsekakor je moj največji uspeh naslov državnega prvaka v dvojicah.
In kako je potekalo tekmovanje v Pivki in Postojni?
Miloš: S tekmovanjem v skupinah smo začeli že ob 9. uri zjutraj v Pivki na osmih igriščih. Z zmago v skupini sva se uvrstila v pol-
l//«</« Vrhnuuna halinarja Miloš Komar in Sumo Krompir
finale. Ker pa je začelo deževati, smo se preselili v Zeleno dvorano v Postojno, kjer smo nadaljevali s tekmovanjem in sva na koncu tudi zmagala. Sledila je podelitev medalj in praktičnih nagrad za prve štiri dvojice. Morava pa povedati, daje organizator zelo dobro poskrbel za nas. saj so nam med drugim pripravili tudi obilno kosilo. Ves čas prvenstva naju je vzpodbujal in nama svetova g. Rudi Dobrovoljc, za kar se mu iskreno zahvaljujeva.
Nastopanje v tej šporlni panogi najbrž ni poceni. Kako je s stroški in kdo vamajih poravna?
Samo: Stroške poravna najin klub BŠK Blagajana, toda brez pomoči staršev vseeno ne bi šlo.
Samo. omenil si klub BŠK Blagajana. Ga lahko na kratko predstaviš?
Samo: Predsednik BŠK Blagajana je g. Jože Stržinar, ki ga uspešno vodi s pomočjo Upravnega odbora. V klubu sta dve ekipi: Blagajana. katere vodja je g. Jože Štirn, in IUV, ki jo vodi g. Mujo
Sarač. Obe ekipi uspešno nastopata v Notranjski balinarski ligi. Treniramo in igramo na baliniščih pri IUV, kije tudi naš sponzor, trenutno pa klub šteje 35 igralcev. Z Milošem sva v ligi igrala za ekipo IUV
Nam lahko zaupata, koliko treninga je potrebno za uspešno tekmovanje?
Samo in Miloš: Če bi trenirala vsak dan. bi bilo idealno, toda zaradi šolskih obveznosti to ni vedno mogoče. Včasih pa nam jo zagode še vreme, saj nimamo pokritih balinišč.
Kakšni so vajini načrti za naslednjo sezono?
Samo in Miloš: Naslednje leto bova oba še mladinca. Sedaj imava že nekaj izkušenj. Upava, da bova z malo sreče ponovila rezultate iz letošnje sezone ali se jim vsaj približala.
Vsekakor mlada balinarja še nista rekla zadnje besede. Prepričan sem. da bomo o njiju še slišali.
Janez Majer
Vrhničanki Mojca in Dušica kraljici slovenske ritmike v letu 1998
Kot so najverjetneje vsi športni poznavalci seznanjeni, sta z lanskim januarjem Dušica Jeremie in Mojca Rode prestopili v Klub za ritmično gimnastiko ŠIŠKA iz Ljubljane. Tam sta nadaljevali z uspehi, saj sta tudi uradno na lestvici najboljših ritmi-čark končali kot številka I. oz. 2.
VrhnUunke tudi v reprezentanci Slovenije v skupinskih vujuh
Dušica Jeremie
Mojca Rode
Skupaj s klubovsko tovarišico Tino Cas sta nastopili na Evropskem prvenstvu, kjer je slovenska ekipa dosegla najvišjo uvrstitev doslej - 14. mesto. Dušica pa seje kot prva Slo venka uvrstila v finalni mnogoboj na članskem EP. Uspehe je nadaljevala tudi na svetovnih igrah mladih v Moskvi, kjer je med I0X tekmovalkami s trakom zasedla celo 7. mesto v finalu. Obe sta odlično pripravljenost pokazali že na uvodnih mednarodnih tekmah, saj sta se obe uvrstili v finale na Portugalskem - Dušica s 5. mestom v Madeiri, Mojca pa v Portknau. Dušica je po finalu posegla tudi na svojem prvem nastopu na (irand Prix turnirju v nizozemskem Deventerju. Uradno pa sta premočna slovenskih tleh potrdili na Državnem prvenstvu in Pokalu Slovenije; prvi dve mesti nista menjali lastnic -Dušica je bila nepremagljiva. Mojca pa obakrat tik za njo.
V letu 1999 ju čaka še posebno veliko dela. Dušica bo Slovenijo za-
stopala kot prvakinja na Grand prix turnirjih. Konec maja bo prvenstvo v skupinskih vajah, v reprezentanco Slovenije pa so poleg Dušice in Mojce vključene še Nina Vengusl z Loga pri Vrhniki ter LjubtjBnčanke Tina Cas. Maja Gradinjan in Anja Cucek. Vse skupaj se bodo javnosti prvič predstavile na Slovenian Chal-lenge turnirju, ki bo 20. 2 v Postojni. Dan za tem bodo Mojca. Dušica in Tina Cas nastopile še skupaj s pevci Miranom Rudanom. Vilijem Resnikom. Magnificom in Sasho na gala show programu v Idriji Pridružili se jim bodo še svetovna prvaki nja Elena Vitričenko, evropska prvakinja Alina Kabaeva, svetovne prvakinje v skupinskih vajah iz Belo-rusije, pa Mitja Petkovšek. Mojca Mavric. Vesna Stavrev, prvakinja v aerobiki ter. kot se za vsako revijo spodobi, najuspešnejše tekmovalke in skupinske vaje s sobotnega tekmovanja.
Špela Mohar
Jordanov kot, Rimska 33, Log pri Brezovici Fitnes studio Peter Klepec, d.o.o.
Vas ponovno vabi. da se pridružite vse številnejšim, ki so že spoznali, da je fitnes vadba ena najboljših oblik za krepitev telesa, oblikovanje postave, poživljanje srčnožilnega sistema,.
Z redno vadbo boste povečali tudi svojo delovno storilnost in upočasnili proces staranja
Ponujamo vam naslednje oblike rekreacije
- FITNES VADBO - kjer boste na sodobnih napravah Technogvm poskrbeli za popolnejšo obliko svojega telesa, odpravili odvečne kilograme ali pridobili na mišični masi;
- PACE - ORGANIZIRANA KROŽNA VADBA - (hit letošnje sezonek Vadba je kombinirana z aerobnimi vatami in vadbo na hidravličnih napravah ter omogoča hitro odpravo odvečnih kilogramov. Vadba je primerna:
- za ženske in moške,
- za športnike in rekreativce,
- za postrehabilitacijsko obdobie,
- za mlaiše (od 12. leta) in starejše,
- za krepke in slabotne.
- za krepitev po nosečnosti.
- STEP AEROBIKA - za vse, ki bi radi izgubili nekaj odvečnih kilogramov in povečali koordinacijo gibov;
- JOGA - kjer se lahko od začetnih telesnih vaj, preko vaj dihania in sproščan ia seznanite s tehnikami meditacije in samoanalize. dandanes še posebej pomembnih za uspešno razreševanje živlienjskih težav;
- SOLARIJ - za ljubitelje zagorele polti najprimernejši način doseganja željenih odtenkov.
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na tel. št. 653 188. vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, med 16. in 22. uro.
VABLJENI!
GOSTILNA • PIZZERIJA
PIŠEK FRANC,TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Tel.: (061) 754-100
0"
NflPOT
TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV
TRŽAŠKA 513 a, 1351 BREZOVICA Tel.: 061/654-630, 654-598 - FAKS: 061/654-630
Trgovina je odprta: vsak dan: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure
UGODNE CENE ZA:
LTŽ PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE, OUNE GORILNIKE, SANITARNO KERAMIKO, ENOROČNE ARMATURE ARMAL IN DRUGO ZA VODOVOD TER CENTRALNO OGREVANJE. DODATNA PONUDBA: • LAMINATI • KERAMIČNE PLOŠČICE
VVV SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURSIC
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
• Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT
• Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
AKVA ¥
član IBN z licenco
VRHNIKA, Tržaška c. 28, telefon 751 -S11, faks 751 -611
Nepremičnine
KUPIMO:
STANOVANJA:
VRHNIKA, garsonjere, stanovanja različnih velikosti, kupimo. HIŠE:
VRHNIKA,   Verd,   Log, Horjul, Zaplana, hiše lahko vrstne, vikendi, kupimo. ZEMLJIŠČA:
VRHNIKA center ali okolica, stavbna zemljišča različnih velikosti, kupimo.
ODDAMO:
STANOVANJA:
VRHNIKA, Janezova vas, dvosobno opremljeno stanovanje, prenovljeno, v hiši z večjim vrtom, oddamo za daljše obdoblje. HIŠE:
VERD, manjša samostojna novejša hiša s teraso, vsi priključki, delno opremljena, sprotno plačilo, oddamo. POSLOVNI PROSTORI:
VRHNIKA, 50 m* poslovni prostor, višina stropa 3.70 m, uporabno dovoljenje za mirno obrt ali skladišče, pisarna 20 m\ urejeno ogrevanje, parkirišče zagotovljeno, ob asfaltirani cesti, sprotno plačilo, oddamo.
NAJAMEMO:
VRHNIKA, najamemo stanovanja in poslovne prostore različnih velikosti.
PRODAMO:
STANOVANJA:
VRHNIKA, 2 km od centra, 4 sobno, pritlična etaža 120 m? v novi hiši, ugodno, vredno ogleda, prodamo. LOGATEC, Pavšičeva, 2,5 sobno stanovanje, 75 m', lepo vzdrževano, ugodno prodamo.
LOGATEC, Pavšičeva, 63,50 mJ, predelano v trosobno, 2. nad., vzdrževano, mirno okolje, takoj vseljivo, prodamo. HIŠE:
VRHNIKA, bližina centra, nova samostojna hiša, 300 m?, nadstandardna, kakovostna gradnja, potrebna zaključnih del, urejena okolica, na parceli 763 m', prodamo. VRHNIKA Center, nova samostojna 245 m2, lahko dvostanovanjska, V. gradbena faza, na parceli 650 m?, nujno prodamo.
DRENOV GRIČ, Lesno Brdo, samostjna 20 let, 200 m', 2 etaži, na parceli 1150 m2, z možnostjo dodatne gradnje (dokumentacija urejena), prodamo. ZEMLJIŠČA:
BEVKE, 1989 m', zazidljiva ravna parcela, elektrika, voda in telefon ob parceli, asfaltiran dostop, prodamo. POSLOVNI PROSTORI: VRHNIKA, TPC LOKA, 74,60 m poslovni prostor za komercialno ali trgovsko dejavnost, prodamo.
Varno posredovanje pri prodaji, nakupu, najemu In oddaji nepremičnine. Smo člani informacijske borza nepremičnin z lleonoo za opravljanja poslov nepremičninskega posrednika. Naročnikom časopisa Dalo In Slovenskih novic priznamo 38% popuata pri proviziji poaradovanja.
MONAJlSi
nffl BIOBRAZDA
PROIZVODNJA IN SEMENARNA Dragomer, Pod Lovrencem 1 tel.: 061/654-580
Odprto vsak dan od 8 do 19. u r e, sobota od 8 do 13. ure
Na zalogi imamo veliko izbiro:
- semenskega krompirja - uvoz, vseh vrst semen,
- čebulnice, sadike sadnega drevja,
- PVC in keramika korita, lončki
- sobne lončnice, svileno cvetje
- vse za male živali
.UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE C
GALERIJA 2
Stara cesta 41, Vrhnika
tel./fax: 061 756-102
ODPRTO od ponedeljka do petka 9*dol2*In l6"do|9*
Prodajno razstavna galerija Poslovna darila Uokvirjanje
Imetniki kartic GALERIJE 2 imajo 5% popusta.
UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE "S
SKUPAJ PROTI
TERMO
eno.
©080-1200
POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI
tef./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
PVC OKIVA MI* VHATA VSJEH OUUK J/V VKJUtKOdtOrjr NOVOOnADNJA JTJV -Vt/HOA*OzVTT>\±JVJl OBJVOVA
TKCSNMINJMC JU&SJEJVJTM OJCSJV MJSf VJRLAtr
* srr.iKOA/AKiMJ1 cevtvijmli x,«w»jsrxxjr
(30% 1'HIHHANKK JBJVJEJtOJrjrjKJ
3E3I
Teleton: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom     Tržaška 2 - Ljubljana
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO!
NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 AL112 MESECEV IN PLAČILO NA 4 ČEKE ZA A, B in F kategorijo.
- tečaj CPP organiziramo 2x mesečno na Tržaška 2
- v marcu in aprilu bo tečaj CPP 08.03. ob 18. uri, 22.03. ob 17. uri in 06.04. ob 18. uri in 19.04. ob 17. uri
- organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
- nudimo izposojo literature
- dijaki in študentje imajo posebne ugodnosti
V vašem kraju organiziramo tečaj iz varstva pri delu s kmetijskim traktorjem.
REAN inženiring, d.o.o.
1357 NOTRANJE GORICE ffl Podpeška cesta 236
tel./fax: 061/651-309
mobitel: 0609/642-085
Kompletna predelava ogrevanja na kurilno olje: cisterne 1000 - 3000 I, širine samo 69 cm; gorilci Olymp, Thvssen, Starclima, Obnova kurilnic: menjava peči, gorilcev, obtočnih črpalk, ventilov
Stare
UGODNI POOOJI PLAČILA V PRVEM POLLETJU 99
iHllA
na
Dr. B.TH YSSEN
SERVISNI PREGLEDI IN NASTAVITEV GORILNIKOV
Corr« far
AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in uspehom
TEČAJ CPP A, B, C, E in F kategorije 15. MARCA ob 18. uri PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! . • TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM V MAJU TEČAJ ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV V APRILU • TEČAJ ZA MOPEDISTE V FEBRUARJU
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli
DODATNA UGODNOST SAMO NAŠE AVTOŠOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI V 30 DNEH A*LI LJUBLJANI
TURISTIČNA AGENCIJA
POČITNICE IN POTOVANJA
PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
NOVO! ŠTUDENTSKI SERVIS - AS ASISTENT
URADNE URE: pon,- pet. od 9. do 18ure. sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, Vrhnika, tel./faks: 061/755-828; 755-023
ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA ZAPOSLIMO 2 INŠTRUKTORJA.
PROŠNJE POŠLJITE NA GORNJI NASLOV.
VEHNIKA
Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
• zidarska dela,
• zamenjava vodovodne instalacije,
• polaganje keramičnih ploščic,
• montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva,
• odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA.
Hvala za zaupanje!
Avto-iZZiv, d.o.o.
Cuža 15 1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
— staro za novo
- staro za staro
• komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil
• odkup vozil, letnik nad 1990
• mogoč nakup na posojilo in leasing
• prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO:
vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 do 4800 I
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
Tu so!
Nove, še nižje cene vseh modelov.
A
Atos
1.344.000 SIT
Lantra
2.130.000 SIT
Sonata
3.456.000 SIT
Accent
1.393.000 SIT
Coupe
2.439.000 SIT
Galloper
3.478.999 SIT
y
tminom
\i-iln« nti iliihn />»/(
o.
<
MAJ
o
FRANC KRAŠOVECs.p.
1360 VRHNIKA TRŽAŠKA CESTA 12
o« 752 077
041/404-911
PARKET
Internet: www.Vogart.si
Cesta v Log 20 1351 Brezovica pri Lj. TEL: 061 653 160
Ugodna ponudba za:
- klasični parket
- lamelni parket
- lam parket
- eksotični parket
- izravnalne mase
- lepila za parket
- lake za parket
Parket vam tudi položimol
prevozništvo in gradbena mehanizacija
Jesenko
kipet prevozi, storitve z avtodvigalom in rovokopatem MF splosnu grudbenu dela pri nizkih gradnjah
TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI.
Roman Jesenko s.p.
Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785 - GSM 041/674-045
ZIDARSTVO
Janez Petrovčič, s.p.
Podtipa 95, Vrhnika
Vam nudi naslednje storitve:
novogradnje z našim in vašim materialom omete, adaptacije hiš, dimnikov podporne zidove - škarpe iz kamna tlakovanje dvorišč, vrtne kamine iz kamna itn.
^ TEL/FAKS: 061/753 895
OPTIK
BRANKA JELOVČAN s. p. STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA
Tel.: 061/756-105
• IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA
Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče
DOPISUJTE V NAS ČASOPIS
AVTOŠOLA VEZI
Prirejamo tečaj CPP za kategorije: A, B, C in E, vsak torek ob 17 uri. Izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorji Popust za dijake in študente!
Možna takojšnja vožnja na sodobnih vozilih,
tudi na vozilu Mercedes!
Informacije in priiave vsak dan od 8. do 17. ure.
Vilharjeva 27, Ljubljana (za železniško postajo) tel.: 061/137 71 17
Gumnišče 27, Škofljica tel.: 061/ 667 212 (popoldan)
0 ( T ft 'I
OCTAVIA - ZE OD 1.946.550,- SIT (MPC)
AUTOEMONA d.d.  Celovška 252, 1000 Ljubljana, telefon 061 158 20 00
./'.!►■./..i/'-' Group
Zdaj utihnil je tvoj glas,
za vedno sklenile tvoje pridne se roke,
po plačilo večno odšlo Noje dobro je srce.
Zahvala
Ob nenadni in boleči izgubi našega moža, očeta in dedija
Petra Kržišnika
iz Vnanjih Goric, Nova pot 120
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospe in gospodu Tršarjevima za pogrebne storitve, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Njegovi najdražji Vnanje Gorice, februar 1999
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega sina, brata in strica
Janka Mačka
s Črnega Vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih dneh bolezni. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče pa tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, vsem zdravnikom in sestram Kliničnega centra in ambulante v Polhovem Gradcu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gasilcem PGD Črni Vrh in vaškemu pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi Črni Vrh, februar 1999
ljubezen, delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika bolečina. I.e srce in duša ve, kako boli. ko te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija
Ivana Ciuhe
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Živi Trčič, doc. dr. Janezu Fischingerju, g. Minki Karovič, gospodu župniku A. Golobu, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi Gabrje, februarja 1999
ZAHVALA
Ob smrti drage žene in mame
Frančiške
SIMNOVČIČ
roj. Gabrovšek
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za spremstvo na zadnji poti. Hvala še gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Silvan in sin Janez
Spomin na srečo ni več sreča, spomin na bolečino je še vedno bolečina. Bayron
ZAHVALA
V sredo, 27. januarja, smo se za vedno poslovili od našega dragega očeta, dedka in pradedka
Staneta Skodlarja,
starejšega
z Loga
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali kakor koli pomagali, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Log, g. župniku za opravljen obred ter Pogrebni službi Vrhovec.
hčerka Vlaki in sin Stane i. družinama Log, februar 1999
ZAHVALA
Ob smrti
Ančke Markelj
Iskrena hvala dr. Heleni Rozmane - Drašler, podjetju Mikrom, pevcem Kvarteta Raskovec, gospodu kaplanu in Pogrebni službi Vrhovec. Topla zahvala vsem sorodnikom,.znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje in vsem drugim, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
sestra Ivanka in brat Janez
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta in dedija
Cirila Založnika
iz Notranjih Goric
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala prof. dr. Alešu Žemvi in prof. dr. Gojmiru Žoržu. Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Ovničku za pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Hvala Lovski družini Brezovica ter vsem sosednjim lovskim družinam za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi hornistom. Hvala za poslovilne besede dr. Simčiču. Zahvaljujemo se tudi podjetju Avtocommerce, Gasilskemu društvu iz Notranjih Goric, g. Kernu za lepe besede in Pogrebni službi Pieta.
Vsi njegovi Notranje Gorice, 19.2.1999
Umrla je naša teta
Antonija Zalar
iz Borovnice
Vsem, ki ste ji pomagali vživljenju in jo počastili ob njenem odhodu, najlepša hvala.
Nečakinji in nečaki z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in ata
Janka Banfiča
1932-1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala družini Gerdina za pomoč v težkih trenutkih. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebcem, pevcem in trobentaču. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Pieta in Pogrebni službi Vrhovec. Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoči: žena Olga in sin Štefan z družino ter drugo sorodstvo Vrhnika, 28. januar 1999
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedka
Antona Zalaznika
po domače lpavcovega ata
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kar koli pomagali v času njegove bolezni. Posebej se zahvaljujemo dr. Rusu ih patronažni sestri Mirjam za obiske na domu. Prav tako se zahvaljujemo g. kaplanu, Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Le srce in naša duše ve, kako boli. ko več Te ni. Usoda je lako hotela in Tebe nam je vzela.
V SPOMIN
Te dni mineva drugo leto, odkar si nas za vedno zapustil mož in ata
Izidor Selan
iz Notranjih Goric
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
	
	ZAHVALA
	Ob nenadni izgubi dobrega moža, očeta in ata
	Jožeta Štirna z Vrhnike
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala dr. Prebilovi in sestri Mojci za nesebično pomoč. Hvala za poslovilne besede govorniku Zveze borcev, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Kvarteta Raskovec in Pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala pa velja podjetjema Iskra Antene in Mercator Blagovnica.	
Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože in hči Ivanka z družinama Vrhnika, 9.2.1999	
ZAHVALA
Za vedno nas je zapuslila draga mama, stara mama in tašča
Frančiška
Gregorka,
rojena Korče
iz Blatne Brezovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Za vedno je zaspal in odšel od nas naš dragi mož, ati, sin, brat in dedek
Anton Klemen
i/. Vnanjih Goric
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovanje cvetja in sveč ter spremstvo v njegov poslednji dom. Lepa hvala kaplanu. Pogrebni službi Pieta in trobentaču. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Valenka, otroka: sin Tomaž, hčerka Tanja z družino, mama, brat in sestri
Praznina boleča, IffiTMtf povsod, kjer le išče .srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega moža. očeta in dedija
Janeza SLOVŠA
iz Samotorice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje. darovali cvetje in sveče. Lepa hvala g. patru Marjanu za opravljeno pogrebno svečanost, pevcem in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
žena Ivanka, sin Jani ž družino Samotorica, 12.1.1999
ZAHVALA
Ob smrti naše sestre in tete
Francke Trček
iz Horjula
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Janji Pire, g. župniku za lepo opravljen pogreb ter Pogrebni službi Vrhovec. Posebno pa se zahvaljujemo njenima prijateljicama Tončki Cepon in Heli Gabrovšek ter sosedu Janku Jazbecu za nesebično pomoč v času bolezni na njenem domu.
Horjul, januar 1999 Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti
Bojana Moleta
sc iskreno zahvaljujemo GD POLHOV GRADEC za hitro in požrtvovalno posredovanje pri požaru, Posebna hvala sosedom družini Dolinar ter Janku Založniku in Francu Borštnarju za nesebično pomoč pri odpravi posledic požara.
brat Zoran Z družino
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, brata in strica
Antona Voljča,
roj. 3.6.1944
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi LD Vrhnika za spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku, pevcem Okteta Raskovec in MePZ sv. Pavla za lepo petje, gospodu kaplanu za mašno slovesnost ter g. Tršarju in Vrhovcu za vse pogrebne storitve.
Njegovi najbližji
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Marije Zakrajšek,
roj. Molk
iz Verda
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijalcljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in darovane sveče. Zahvala ludi pogrebcem, g. kaplanu, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Antona Hitija
(z. Brega pri Borovnici)
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja dr. Nadi Hrastnik, družini Rudolf iz Ljubljane, družinama Kovač in Eržen z Brega, dr. Žagarjevi, patronažni sestri in sestri Milki. Lepa hvala tudi Rahnetovim, gospodu župniku, pevcem in pogrebcem, trobentaču in pogrebni službi Pieta. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
	
	uTAaj utihnil je tvoj glas. za vedno sklenile tvoje pridne se roke. po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce.*
	ZAHVALA
BBy& ****	Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega moža. očka in ata Silvestra
	Jazbinška
	
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Hvala vsem za ustno in pisno izražena sožalja. vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem in pogrebni službi Pieta.	
	Vsi njegovi. Notranje Gorice
Pomlad na vrl bo naš prišla in i akala da prideš tt. Sedla bo na rožna lla in jokala, ker lebe ni.
ZAHVALA
Za vedno je zaspala in se od nas poslovila naša draga mama
Ivanka Rožnik,
rojena Pezdir
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in denar za dobrodelne namene. Hvala dr. Jcrasovi, zdravnikom in sestram KG. gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala gospodu Seliškarju za cvetni aranžma, gospe Jurjcvčič in Pogrebnemu zavodu Pieta.
Vsi njeni Vnanje Gorice, 30.1.1999
	
	ZAHVALA
mg -   ■ W	Ob smrti drage žene, mame, babice in sestre
▼ W	Pavle Švigelj, roj. Jurca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisno in ustno izrečeno sožalje, cvetje ter sveče in ker sojo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred z mašo. Hvala tudi pevcem in Pogrebni službi Vrhovec.	
Vsi njeni Brezovica, januarja 1999	
	
	Smrt se izlila je v bledo obličji: pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja in ne bolečine, Življenje je trudno končalo svo/ boj.
	ZAHVALA
	Ob smrti strica
	Antona Kržiča -
	Prodovca i/ Brezovice pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa ustna sožalja. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Borovnica, župniku g. Šilarju za opravljeni cerkveni obred, še posebno se zahvaljujemo lovcem in gasilcem za lepo slovo.	
Vsi njegovi. Brezovica pri Borovnici, januar 1999	
38   NAŠ ČASOPIS
OBJAVE
JANUAR 1999
Centralno ogrevanja In vodovodno napeljavo pri novogradnjah aH adaptacijah Izdelamo strokovno In po zelo ugodnih cenah.
Pokličite na OSI /761-073
OBVESTILO		
VSE LASTNIKE TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV		
OBVEŠČAMO. DA BODO LAHKO OPRAVILI REDNI TEHNIČNI		
PREGLED V NASLEDNJIH KRAJIH:		
kraj in prostor	datum pregledov	delovni čas
VRHNIKA - K.Z.	08.04.1999	08.00- 11.30
DRENOV GRIČ - Japelj	08 04.1999	13.00-16.00
ZAPLANA-gost. Mesec	08.04.1999	16.30-17.00
ŽAŽAR - Slabe	09.04.1999	08.00-09.00
LIGOJNA-gasil, dom	09.04.1999	09.30- 11.30
PODLIPA - gostilna	09.04.1999	13.00-15.00
VRHNIKA - K.Z.	09.04.1999	15.30-17.00
BOROVNICA-žel.postaja	10.04.1999	08.00- 11.30
BREZOVICA pri Borovnici	10.04.1999	13.00- 15.00
Tehnične preglede na terenu izvaja: AMZS d.d.. Ljubljana		
Informacije, ekipa na terenu: 041 739-510		
AKVA ■
AKVA d.o.o., Verd 31, Vrhnika kvalitetno in strokovno ČISTIMO
PREPROGE in SEDEŽNE GARNITURE
Izkoristite 20 % spomladanski popust do 30.4.1999. Preprogo odpeljemo in pripeljemo.
Naročila na telefon 754-656
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
Ob bližajočih se praznikih v mesecu marcu vam bomo ponudili veliko izbiro svežega cvetja in številnih lončnic.
RAZVESELITE SVOJA DEKLETA IN ŽENE!
Pričakujemo vas
IMS
Servis
popravila pralnih in pomivalnih strojev
GORENJE CANDY
Telefon 061/653-227
O S N U T E K
Na podlagi 39. Člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84. 37/85. 29/86. Uradni list RS. št. 26/90, 18/93. 47/93, 71/93, 44/97) in 29. Člena statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS. št. 34/95). je občinski svet občine Vrhnika na......seji dne......sprejel
ODLOK
o zazidalnem nacrtu za del območja urejanja V 2S/2 Gabrče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja urejanja V 2S/2 Gabrče, ki gaje izdelal Primis, d.d., Vrhnika. Tržaška cesta 23, pod številko projekta 6/99 v januarju 1999. ,
2. člen
Sprememba programskih zasnov Idrijska je skladna s funkcijo območja, ki jo določa ta zazidalni načrt.
3. člen
Prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev so izdelani v dveh variantah.
Izhodišče za varianto I je celostni strokovni pristop k oblikovanju obravnavanega prostora in je posodobljena sinteza prepoznavnih urbanističnih in-arhitektonskih kvalitet širšega prostora.
Izhodišče za varianto 2 so idejne rešitve objektov, ki so jitTpredlagali in na njih vztrajali investitorji.
Sprejeta in objavljena varianta v uradnem listu RS je osnova za izdajo lokacijskega dovoljenja.
4. člen Sestavni deli odloka so: Tekstualni del:
- odlok
- obrazložitev
- soglasja
- posebne strokovne podlage:
- idejna zasnova objektov (varianta 1.2)
- študija vrtač -geološko poročilo
- komunalna ureditev Grafični del:
- izsek iz plana 1: 5000
- izsek iz programskih zasnov 1:500
- mapna kopija 1:2880 -geodetski in katastrski načrt 1:500
- idejna zasnova objektov (varian-tal.2) 1:200
- zazidalna situacija:
- pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje območja (varianta 1,2) 1: 500
- umericni podatki (varianta 1,2) 1:500
- prometna ureditev (varianta 1,2) 1:500
- komunalna ureditev 1:500
- parcelacijski načrt 1: 500
II. MEJA OBMOČJA
5. člen
Meja območja urejanja poteka po obodu zazidalnega območja, ki obsega sledeče parcele ali dele parcel v k.o. Vrhnika: 2854/18. 969/3, 965/2, 969/ 2, 969/6, 2854/39, 2854/40, 2854/41, 2854/38, 2854/37. 2854/44, 2854/43, 753/1, 753/2, 753/3, 753/4. 756/2, 752. 980/2, 980/3, 980/4, 976/2, 980/ 1-del, 2854/36-del,979-del. 751/1-del, 751/2-del, 981/1-del, 983-del. 749-del, 2854/31-del, 994/l-del, 2854/33-del, 976/1-del.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S
POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE
6. č)en
Območje, ki ga obravnava zazidalni načrt je stavbno zemljišče, predvideno za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
V skladu s spremembo programskih zasnov srednjeročnega družbenega plana občine Vrhnika je opredeljeno za pozidavo z enodružinskimi stanovanjskimi objekti.
V sklopu objektov so dovoljene poslovne dejavnosti, ki niso moteče za pretežno stanovanjsko okolje.
7. člen
Zazidalni načrt, je zasnovan na obstoječi parcelaciji, ki se deloma spreminja le v območju širitve in korekcije vozišča obstoječe ceste (razvidno iz grafičnih prilog).
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIA
8. člen Zazidalni načrt določa:
- obstoječe in nove parcele za pozidavo
- nove objekte (urbanistično in arhitektonsko oblikovanje)
- obstoječe objekte in dozidavo
- urejanje terena in odprtega prostora
- pogoje za prometno urejanje
- pogoje za komunalno urejanje Nove parcele so predvidene na
občinskem zemljišču in oblikovane v skladu z zazidalno situacijo.
Kraške vrtače je dopustno urejati za urbano rabo. Vrtača na zemljišču par-
cele št.753/3 se zasuje do ustrezne višine in v skladu s pogoji geološkega poročila, ki je sestavni del tega zazidalnega načrta. Enako se zasuje usek na zemljišču parcele št.969/3.
Pri urejanju in oblikovanju odprtega prostora je potrebno upoštevati kraško značilnost območja: teren se mora oblikovati s kamnitimi škarpami, zelene površine naj se v večji meri zasa-jajo z avtohtono vegetacijo.
Novi objekti so skladno s pogoji gradbenih parcel zasnovani ob dostopni cesti. Od ceste morajo biti odmaknjeni najmanj 6 m zaradi neoviranega uvoza v garažo. Od sosednjih parcel so lahko odmaknjeni najmanj 2,5 m , če je sosednji objekt oddaljen najmanj 6 m.
Tlorisno velikost objektov določa zazidalna situacija: numerični podatki (varianta 1,2). Dovoljena toleranca je ±-2.0 m.
Višinski gabarit jc K+P+M (varianta 1,2) in K+P+N (varianta 2). Dovoljena višina kolenčnega zidu je največ 80 cm (varianta I) in največ 100 cm (variana 2).
Klet je lahko v celoti ali delno vkopana. Višina in oblika vkopa se prilagaja konfiguraciji terena in dovoljeni koti pritličja.
Koto pritličja določa zazidalna situacija: numerični podatki (varianta 1,2). Dovoljena toleranca je ± 30 cm.
Postavitev objektov oziroma smer slemena določa zazidalna situacija: urbanistični pogoji (varianta 1,2). Dovoljena so odstopanja na podlagi potrdila izdelovalca tega zazidalnega načrta in soglasja lastnikov sosednjih parcel.
V. POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV
9. člen
Za arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati merila in pogoje za posege v prostor iz grafičnih prikazov in podrobnejših opisov v tekstualnem delu tega zazidalnega načrta.
VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE
10. člen
Promet
Območje urejanja obdrži obstoječo cestno povezavo. Le ta se za potrebe novega naselja rekonstruira v sledečem obsegu:
-odsek: razvidno iz grafične priloge: meja območja urejanja
- elementi in širina ceste:
• vozišče 4,0 m (2 x 2,0 m)
• obojestranski enosmerni pločnik 2,6 m (2 x 1,3 m)
• bankina,berma l,0m (2x0,5 m) skupaj 7,6 m
- pločnik: nivojsko ločen od vozišča -obdelava površin: asfalt zaključen
z robniki, ki so na mestih uvozov poglobljeni
- bankine, brezine: bankine so odklonjene od vozišča, utrjene in urejene, brežine so nizke, z naklonom 2:3 in zelene
-odvodnjavanje meteorne vode: preko cestnih požiralnikov s peskolovi v okoliške travne površine in ponikoval-nico
- križišča in priključki: priključki novih objektov se izvedejo v skladu z zazidalno situacijo- prometna ureditev
Parkirne površine se morajo urediti na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta.
11. člen
Skupni pogoji za komunalno in energetsko urejanje:
Vsi obstoječi in novi objekti,ki jih obravnava ta zazidalni načrt se morajo priključiti na javna komunalna in energetska omrežja za: oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.
Vse priključke, ki potekajo izven ureditvenega območja tega zazidalnega načrta je potrebno izvajati v skladu s pogoji upravljalcev in po posebni dokumentaciji.
Primarno in sekundarno komunalno omrežje poteka praviloma v ali ob cestnem telesu. Dovoljene so spremembe tras posameznih komunalnih vodov v primeru ustreznejše tehnične rešitve in v skladu z. načrtovano ureditvijo sosednjih območij.
Vsi obstoječi komunalni in energetski vodi se uredijo v skladu s pogoji tega zazidalnega načrta.
12. člen Vodovodno omrežje
Za oskrbo z vodo jc potrebno zgraditi ustrezno sekundarno omrežje s požarno varnostjo.
13. člen
Kanalizacija
Za odvod odpadne vode je potrebno zgraditi sanitarno kanalizacijo do priključka na obstoječo sanitarno kanalizacijo, ki poteka v Idrijski cesti.
14. člen Električno omrežje
Za oskrbo z električno energijo je potrebno zgraditi NN omrežje z. napajanjem iz obstoječega NN omrežja.
Za izgradnjo omrežja je potrebno na osnovi podatkov o pričakovanih priključnih močeh izdelali ustrezen idejni projekt oziroma IVI.
15. člen Javna razsvetljava
Za razsvetljavo jc potrebno zgraditi napeljavo javne razsvetljave z novim odjemnim mestom moči 3x35A. Odjenuto mesto je potrebno postaviti n3 območje ki omogoča osvetlitev tudi starega dela Gabrč.
Za osvetlitev je potrebno postaviti:
- kandelabre višine 7 m s svetilko Roma 1x70 W na razdalji do 60 m
- kable PP00 4x 16 mm2 v zaščitnih ceveh PVC fi 110
- vmesne jaške fi 35 cm z LTŽ pokrovi 25 x 35 cm.
16. člen telekomunikacijsko omrežje
V območju urejanja se izvede telefonsko omrežje s priključki do objektov. Omrežje se naveže na obstoječe TK omrežje.
Pri izvajanju omrežja je potrebno upoštevat sledeče pogoje:
- potrebno je upoštevati trase obstoječega TK omrežja
- pri posegu v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, PE Ljubljana, investicijsko tehnična služba
- eventuelno potrebno zaščito ali prestavitev obstoječega TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju
- projekt priključitve na TK omrežje lahko izdela le za tovrstna dela registrirana projektantska organizacija po predhodni pridobitvi projektivne naloge, katero izda Telekom Slovenije, PE Ljubljana. Stroške izdelave projekta TK
. omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju.
17. člen
Ogrevanje
V objektih se predvidijo individualna kurišča na trda ali tekoča goriva.
Kurilno olje je treba shranjevati v kovinskih ali plastičnih cisternah, ki so postavljene v ustrezne betonske kesone (oz. v same stanovanjske objekte). Betonski kesoni morajo biti olje-tesni in sposobni sprejeti vse možno razlito gorivo. Prostor, kjer se gorivo pretaka, mora biti utrjen, meteorno vodo s te površine je treba speljati v ponikovalni-co preko usedalnika, ki je opremljen z lovilcem olja.
VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOIJA IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO ZAZIDALNEGA NAČRTA
18. člen Požarna varnost
Za zagotavljanje varnosti pred po žarom se mora zgraditi ustrezno hidrantno omrežje.
19. člen
Varstvo voda
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo je potrebno urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je potrebno speljati do naravnega recipienta. ki je sposoben te vode sprejeti brez škode za dolvodne
obrežne lastnike ali v ustrezne poni-kovalnice.
Vsi objekti morajo bili priključeni na javno kanalizacijo za odpadno vodo.
Na območju varstvenih pasov mora biti kanalizacija grajena vodotesno.
Vse meteorne vode iz utrjenih površin , kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko maščobni-kov v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.
Meteorne vode z, zelenih ali gozdnih površin in s streh morajo biti speljane v ponikovalnicc oziroma v naravne re-cipiente.
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču izvajajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijskc površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi ta v celoti prestreže.
Odlaganje trdih odpadkov mora biti organizirano z zabojniki in odvozom na javno odlagališče.
20. člen
Varstvo naravne in kulturne dediščine
Na obravnavanem območju jc potrebno v celoti ohraniti kamnite oporne zidove nekdanje glavne cestne povezave ter kamnite miljnike.
Vsi večji posegi v zemeljske plasti morajo potekati pod arheološkim nadzorom.
VIII. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMIJISČ
21. člen
Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih časovnih etapah,
V smiselno zaključenih etapah je potrebno realizirati tudi cestno, komunalno in energetsko omrežje.
V prvi etapi se uporablja obstoječa cestna povezava.
Zemljišča, ki se ne realizirajo v zaključeni etapi obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja.
IX. OBVEZNOST INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
22. člen
Investitorji in izvajalci so dolžni:
- predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja
- izvesti vse ukrepe protipožarne zaščite
- izvesti infrastrukturno omrežje in priključke sočasno z gradnjo objektov
- urediti okolico in skupne zelene površine
X. KONČNE DOLOČBE
23. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na sedežu krajevne skupnosti.
24. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
25. člen
Ta odlok začne veljati z. dnem objave v Uradnem listu RS. Št. 14/1-352-05/97
OBRAZLOŽITEV
Zazidalni načrt je prostorski akt, ki določa merila in pogoje za posege v prostor na območju ki ga obravnava.
Ta zazidalni načrt obravnava del nezazidanega stavbnega območja ob obstoječi cesti na Gabrčah, ki je v prostorskih dokumentih občine predvideno za individualno stanovanjsko pozidavo in spremljajoče dejavnosti. V sklopu objektov so možne tudi poslovne dejavnosti, ki niso moteče za pretežno stanovanjsko okolje.
Urbanistično zasnovo obravnavanega območja oblikujejo predvsem prostorske danosti: značilna kraška oblika terena in osojna lega območja, ki določata lego objektov v prostoru, parcelacija, ki sojo izpeljali investitorji in zadovoljiva prometna povezava.
Arhitektonsko oblikovanje objektov temelji na dveh variantah: izhodišče za varianto I je celostni strokovni pristop k oblikovanju tega prostora in je posodobljena sinteza prepoznavnih urbanističnih in arhitektonskih kvalitet širšega prostora, izhodišče za varianto 2 so idejne rešitve objektov, ki so jih predlagali in na njih vztrajali investitorji.
Varianta, ki bo oblikovana na podlagi zavzetih stališč do mnenj in pripomb ali drugačnih rešitev, ki bodo podane v postopku javne razgrnitve in obravnave, bo zakonita podlaga za posege v prostor.
6716
9548751095
NAS
ČASOPIS
VAPUH PKEO
p Omot*
GLAVONO
za ZAP-
NCNO HIŠICO V ME-Z0C0IKU
NENADEN MUOf*«-TNES , PRESE-
mesta
ZNAK ZA
EWBU
SE\**NO-ATIANTSK) PAKT
JANEZ
OLAVM 111*01
NADALJE -
VANJE
0E9LA
DU-Sl-
"ev
OGNJA
BK6Z-MORAUNO
IZCEDEK PO STISKANJU SADJA PO.
T
Tls6c
WLO-
PRED -ZADNJ SOGLASNK ABEC S STRESCC
AVTOM. ZN. ZA TRST
ZADMJA CRKA
vezMK
D6LAVMCA KJER KUJEJO JE
P T T
LESNA TOVARNA
izbran. OOUĆ-NttM
CVETO NOVAK
ORODJE ŽAfUC
ENOTA ZA
ELEKTRI -CM TOK
OBIČAJNO JUTRANJE MOŠKO OPRAVLO Z 8P.SO..'
PRE6WALC POKRAJINE OSREDNJE ZAHODNE GRCUE
ARABSKI ZRCBEC
ŽENSKE V ARABUl
OORSK3 VLADAR
POLMER
DOMAČA PERNATA ŽIVAL
9VE09KO ME ZA
LUKO TURKU
PODZEMNI HOC+IK
VOLUMEN
FRANK
GROBO
DOMAČE
SUKNO
ŠUMNIK —f PIANIST IN PEDAOOG BERTON-CEU
ZNAK ZA srebro
KIOSKI ZA TOBAK
OSTAfCK
MORSKE
VODE
ZELO REDKA KOVMA ('»)
KRAJ IN KOPALIŠČE PRI BENETKAH
MEMBRANE
tlARAMIJO
NOSEN.
OPRTIV
M MOJE , NE TVOJE AMPAK SOSEDOVO
KAREMNA
JUGOSL
NAROONA
ARMUA
VCROILOV EP OZ. PESNITEV
I 1-2
DRAOO ERLAH
VOLT
JUŽNOAFRIŠKI
RASISTIČNI POLITK
SMrTH
ANTON VIDMAR
ZNAK ZA FOSFOR
TINE SROT
ME
IGRALKE VVEST
24 . ČRKA ABECEDE
OOLJK
ZNAK
ZA
KISIK
ZNAK ZA BOR
PESNIK AŠKERC
AVTOR TE KRIŽANKE
ZNAK ZA DUŠIK
DUŠIK
simon jenko
PRIHAJA NOVI RENAULT jMEGANE
Spoznali ga boste med dnevi odprtih vrat od 19. do 27 marca 1999
Pridružite se nam na testnih vožnjah in se pustite zapeljati.
V času dnevov odprtih vrat:
• BREZPLAČNI POMLADANSKI PREVENTIVNI PREGLED VOZILA
• AKCIJA MENJAVE ZIMSKIH AVTOPLASČEV ZA LETNE
• PRIKAZ LOSCEMJA IN ČIŠČENJA VOZILA (LAII KO TUDI VAŠEGA)
Avtohiša REAL
k\orak\do zaupanja
Vodovodna 93, Ljubljana
tel. prodaja 18-91-310, tel. servis 18-91-340
AVTO CENTER
lelovskova 6, Vrhnika
tel. prodaja 755-720, tel. servis 755-730
v
RENAULT
ORODJARSTVO -KOVINOPLASTIKA VALENTIN PREBIL s.p. LJUBGOJNA 20 1354 HORJUL
OBJAVLJA PROSTO
DELOVNO MESTO
ORODJAR-
STRUGAR
Pogoji:
- III. stopnja izobrazbe
- strojni tehnik - pripravnik IV.
Poskusno delo, možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Valentin Prebil, s.p., Orodjarstvo -kovinoplastika. 1354 Horjul, Ljubgojna 20.
Izžrebali nagrade križanke Horjul
Tudi za to nagradno križanko smo v uredništvo prejeli precej rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali prve tri pravilno rešene, katerih lastniki prejmejo naslednje denarne nagrade:
1. nagrada: 12.000.00 SIT
Katra Tratnik, Zaplana 46, Vrhnika
2. nagrada: 8.000,00 SIT
Tine Kleršak, Pod gradom 13, 1351 Brezovica
3. nagrada: 6.000.00 SIT
Angelca Tominec, Pristava 1, 1355 Polhov (iradec
Vse tri dobitnike nagrad pa prosimo, da v uredništvo sporočile svoj točen naslov, matično in davčno številko ler številko iirfl računa.
S.S.
Nagradna križanka Zaščita in reševanje
Naj vas opomnimo, daje 1. marec svetovni dan Civilne zaščite, ki v zdajšnjem aktualnem življenju lahko veliko pomeni. Vsaj na ta dan naj bi se spomnili na vse strukture in dejavnike, ki sodelujejo, omogočajo in delujejo pri zaščiti in reševanju ter pomoči pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Zakon O varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nalaga lokalnim skupnostim (občinam) organiziranje zaščite, reševanja in pomoči, ki so neposredno pod županovo roko. Tako so v te namene po občinah organizirani Štabi civilne zaščite, kijih vodi poveljnik ( Z, v njenem sestavu pa so organizirane številne enote, službe in organizacije. Prav navedeni organi slaba ( Z pa so strokovno usposobljeni za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. V občini Vrhnika je slab CZ sestavljen z naslednjimi enotami in društvi: Občinska gasilska zveza z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi, ekipe društev planincev, radioamaterjev, jamarjev. Rdečega križa, Karitas ler javna podjetja in zavodi, ki so določeni z županovim sklepom: Komunalno podjetje, Zdravstveni dom. Center za socialno delo. Kmetijska zadruga,...
Dan ( i vil nc /.ascite bodo obeležili tudi na Vrhniki s sprejemom pri /upanu in podelitvijo republiških priznanj nekaterim pripadnikom Civilne /ascite na Vrhniki.
Tudi nagradna križanka je namenjena temu dogodku, zato jc občinski štab CZ. namenil naslednje tri nagrade za prve tri pravilno rešene križanke:
1. nagrada: 12.000,00 SIT
2. nagrada: 8.000,00 SIT
3. nagrada: 6.000,00 SIT
Rešene križanke pošljite do 20. marca 1999 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, v ovojnici z obveznim pripisom: Nagradna križanka.
S.S.
it;
112 - 112
112
112 - 112
Pomembnost številke 112
V zdajšnjem sveto življenja ter tati velikem I kov nas vse prevečkrat spremlja številka 112. ki jo morama poklicati ob številnih naravnih in drugih nesrečah. Nekateri pa se še | zavedajo pomembnosti te številke. V kakšni številko 112. določa Zakon o varstva pred naravnimi in i srečami Republike Slovenije, in sicer ooaeboa l RKDRA, ki v prvem členu določa: * \ sakdo. ki opazi ali /ve za nevarnost, narav—afi dram* nesrečo oziroma drug pojav, ki lahko povzroči nesreča, mora o te« lakoj obvestiti pristojai center za obveščanje na telefonsko slevifco 112 za klic v sili. po telefaksa ali drugih sredstvih zvez."
Številko 112 (Center za obveščanje) naj hi paUarafi »aaafcaaph primerih naravnih in dragih nesreč: požar, potres, puntava, plaz, vikar, močna toča, žled, pozeha. velika saša, industrijska nesreča, onesnaževanje z nevarnimi snovmi, nesreča v gorah, jamarska nesreča, nesreča aa »odi. najdba neeksplodiranih sredstev ter dragi pojavi.
112
11;
11!
112
112
11;
AVTOVLEKAČEPON
Stanislav Čepon s.p. Lesno Brdo 24 1360 Vrhnika
objavlja prosto delovno mesto
VOZNIKA C in E kategorije.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ffi  4. stopnja izobrazbe
starost do 30 let.
Vlogo, skupaj z dokazili, pošljite na naslov:
Stanislav Čepon, s.p., Lesno Brdo 24,1360 Vrhnika.
MAS ČASOPIS izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika. Borovnica, Horjul, Dohrova-Polhov GtmJec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. I redništvo: Tone.lancžič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta I, I .Vod Vrhalka. 1 radne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. telefon uredništva: (1161) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. I rednik je dosegljiv oh sredah popoldne na telefon (061) 631-567. Elektronska pošta: Anton.Janczic @ siol.net. Pokličete nas lahko ludi na mobitel 0609/650-186. (iradivo za brezoviske strani sprejema časopisni svel občine Brezovica. I r/aska 3*t, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223, Oglasi: I cm v stolpcu za ekonomske oglase po 65(1 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kiilliirno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročile pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Menarocenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je MAŠ ČASOPIS informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odslolni davek od prometa proizvodov, (iraficna priprava: lomograf, s.p., Movo mesto. rilmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo-K R, d.d., Ljubljana.