Poštnina (Uniona v gotovini m Cena Din 1— VltmmsKi dom Štev. 42 17 fJutUiani, 20. febuiatla 1936 leto i. Anglija se edpevedaje, k ec v Abesiniji nima posebnih interesov Italija — Anglijn — Ahfiinijn llaliln bo na vsak način hotela nadzorstvo nad Abesinijo Kim, JO febr. o. »Giornule d'Italia« prinaša brez vsakega komentarja senzocijonalen izvleček iz poročila angleke ministrske komisije, ki so ji prejšnjo pomlad, ko je grozilo, da bo iz-brnlinil spor med Italijo in A besi n i jo. dali nalogo, nuj natančneje, preišče, ali ima Anglija v Abesiniji kake življenjske, gospodarske ali politične interese, kakšni so ti interesi, kakšne so možnosti, da ti interesi ostanejo zavarovani in če so toliki, da se izplača zaradi tegp ustavljati se z vso silo slehernemu drugeini prodiranju v Abesinijo. Komisija je to svoje delo vršila skoraj leto dni in je zdaj podala poročilo. Vtis poročila je v Angliji že viden. Vodilni krogi so že napol uradno resignirali na to da bi se Anglija še nadalje morala tako odločilno vtikati v itali jansko-obesinski spor Razgovori o interesih Italijanski list zlasti podčrtava pri izvlečku iz tega poročila dejstvo, da poročilo prepušča odločitev spora o Abesiniji in pa pieciziranje stališča glede interesov čisto svobodnemu razgovoru med obema državama, ki sta pri abesinskem vprašanju prizadeti. Abesinsko vprašanje je treba rešiti vzajemno in v popolnem soglasju. I/. tega poročila je videti, ds se bo abesinski spor reševal v glavnem brez najbolj prizadetega člana, to je Abesinije. Z Abesinijo se bo zgodilo tako, kakor že z marsikatero drugo kolonijalno zemljo, na primer zadnji čas z Marokom. Giornalo dlialia« se v nadaljnjem svojem pisanju sklicuje na Iraneosko-italijansko pogodbo i/ januarju 1935 in na določila, ki se v tej pogodbi nanašajo na Abesinijo. Ta pogodba je Italiji dala pravico in moralno zaslombo do .slehernega koraka, ki je v smislu njenih interesov v Afriki. Italija bo storila vse, da si zagotovi nadzorstvo nad Abesinijo. Ta italijanska kontrola nad ncgilšcvo državo, ki bi bila tako gospodarska, kakor tudi politična, bo predvsem koristna tudi za Anglijo Anglija pri svoji strnjeni afriški posesti ne bo več imela sredi ozemlja med Sudanom in med Vzhodno Afriko ognjišča za vse afriško prolitujsko in protievropsko gibanje, kakršno jr zadnje čase predstavljala Abesinijo. Angiiia se zanima le za Tonsko lezeco Rim. JO. febr. o. V drugem delu poročila, ki gu navaja »Gitmiale d'ltalia« o izjavi angleške ministrske komisije glede Abesinije. navaja načelne sklepe te komisije Komisija je izjavila. da bi bila samostojnu Abesiniia c stališča obrambe angleškega imperija sic-et bolj ugodna. kakor pa Abesinijo pod italijanskim nadzorstvom Ker je pu komisija prišla do zaključku da so angleški imperialni interesi v Abesiniji sumi zelo neznatni, je Angliji lahko skoraj vseeno ali je Abesinijo samostojna, ali po ni samostojnu. Nekateri razlogi, ki se tičejo miru na Sredozemlju, bi govorili celo za lo. do je za angleško cesarstvo bolje, če ima \ Sredozemlju zadovoljno Italijo. Angliji je treba samo, da si zagotovi kontrolo nad ozemljem okrog Tonskega jezera, ki je zaradi Nila in zaradi Egipta življenjskega pomenu, po drugi struni pa mora Anglija gledati na to, da se zavarujejo interesi maloštevilnih angleških državljanov v Abesiniji. Zato bo moralu pri sklepanju kakih pogodi) Anglijo gieduti na to, da si zagotovi ob sudansko abesinski meji nekatere ozemeljske popravke, prav tako' tudi v Somaliji in pa na meji ob Kenyii. * Italijo ni predlagala Abesiniji micu Rim, 20. febr. o. Polslužbcni krogi odločno zunikujejo vest, ki so jo prinesi; včeraj nekateri evropski listi, da je Italija predlagala abesinski vladi mir. Takega predloga italijanska vlada še ni stavila, ker ni bilo za to nobene potrebe. V zvezi s tem so vsa poročilu nekega dela evropskega tiska neumestna in nesmiselna. Pač pa je v zve/.i s temi vestmi treba izjaviti, da je kljub obisku angleškega poslanika sira Eriča Drummonda pri Mussoliniju za Italijo jasno, da ne more sodelovati pri nobeni evropski mednarodni akciji in spiejeti nase nobene obveznosti, zlasti glede Afrike, dokler ne izgine z dnevnega reda vprašanje sankcij in zlasti vprašanje petrolejske -zapore. Govorice v zvezi s pomorsko konferenco so resnične v toliko, da bi prav vprašanje petrolejskih sankcij utegnilo privesti do kakega zelo nepričakovanega italijanskega nastopa na tej konferenci, do nastopa, ki bi bil zanjo lahko usoden. Amnn sestavil vM JPvvsvd mit Madrid, 20. febr. Glasovi, ki so javljali alarmantne vesti o oficirski zaroti proti republiki, so se že nekoliko polegli. Vlada je upor pravočasno zatrla in dala aretirati dvoje častnikov. Vse te glasove pa je demantiral ministrski predsednik Portella Valladares, ki je dejal, da vlada ni nikogar dala aretirati. Vendar levičarji kljub temu vzdržujejo veeti o tej zaroti. Vojska in garda sta pripravljeni. Madrid, 20. febr. Inšpektor javne varnosti je dal včeraj časopisom izjavo, v kateri pravi, da vlada v Španiji popolen mir, tako tudi v Saragoni, kjer se je stavka mirno končala in so delavci odšli na delo. Ra zmede sil Madrid, 20. febr. Končno stanje v španskem parlamentu je sledeče: levičarske skupine imajo 246 sedežev in s tem absolutno večino, vse desničarske skupine pa 228. Ostavka Madrid, 20. febr. Včeraj popoldne je imela španska vlada sejo, nakar je ministrski predsednik Portella Valladares šel k predsedniku republike Zamorre in mu podal ostavko. Predsednik republike je ostavko sprejel. MnniEat Madrid, 20. febr. Kmalu poleni, ko je podal ostavko predsednik vlatTe Valladares, je predsed. republike pozval k sebi načelnika najmočnejše republikanske stranke Azano in mu poveril mandat za sestavo vlade. Azana je sestavil sledečo vlado: Predsednik Azana. Notranji minister Anios Salvador. Zunanji minister Avgust« Burna. Finančni minister Gabrijel Franco. Mornariški minister Jose Ziral. Prosvetni minister Marcelino Domingu. Minister zn javna dela Cesares (iuiroga. Poljedelski minister Funez. Minister za trg. in industr. Alvarez Buta. Prometni minister Blasco Gorron. Pravosodni minister Antonio Larra. Vojni minister general Masta. Večina ministrov pripada Azanovi republikanski levici, le vojni minister je neodvisen, pravosodni in prometni minister pa pripadata republikanski uniji. Te skupine sicer ne razpolagajo z absolutno večino v parlamentu, vendar je kar gotovo, da bodo ostale levičarske skupine v parlamentu podpirale Azanovo vlado. Zdi se tudi, da bo la vlada radi levičarske večine v skupščini precej stabilna. : : /• >y v-. *<'v. • ■ " w. 'V, .V.Vj■IsV"* Alcala Zamorra, predsednik španske republike. JlCIICtDtelUl konteKinm London, 20. febr. Z ozirom na Sestanek po morske razorožitvene konference, ki se prične 3. marca, so se pojavile iiekutcn te/koče \ zvezi z angleškim načrtom, tla bi na to konferenco povabili tudi Nemčijo. Pomisleke proti temu iino tudi angleška udmiruliteio. ki še vedno ne ve^ natunčno neinškil; mornariških gradbenih načrtov. Na drugi strani pa nuspro-jujejo tej misli I' runco/i in se sklicujejo no lokurnsko pogodbo, katero grozi Ncmčijii prelomiti, odnosno jo je že prelomilo - postopno militurizaeijo. Sicer so po angleški krogi mnenja, do je moči zagotoviti mir v Evropi samo s točno pogodbo med Anglijo Francijo. Belgijo. Italijo in Nemčijo. Angleži bodo / vsemi silami delali na to, da do te pogodbe pride; Nemci pu hočejo čas do tedaj izrabili in se na morju oboroži it čim bolj, tako da bodo vse pogodbe postavili pred gotovo dejstvo. Hauptmann spet obsojen Nowyork, 20. jan. o. Vrhovno sodišče je včeraj potrdilo prvotno obsodbo morilca Lindberghovega otroka Hauptmanna. Hauptmann je obsojen na smrt in se bo smrtna kazen izvršila med 23. in 30. marcem. Ta obsodba je definitivna in ne bo moči procesu nič več obnavljati. Belgija nc sla kolonij Bruselj, 20. febr. o. Ministrski predsednik je v zvezi z zadnjim šušljanjeni o odstopu kolonij Nemcem, o katerem so se raztovarjali v Londonu in Parizu in kjer se je omenjala tudi Belgija, odnosno njena posest v Afriki, izjavil, da Belgija niti mulo ne misli na to, da bi odstopila tudi ped svojega kolonijalnega ozemlja v Afriki, če naj kdo odstopi kolonije, naj to store predvsem tisti, za katere kolonije ne pomenijo tako absolutnega življenjskega^ vira, kakor za Belgijo. Belgija tudi v svetovni vojni ni dobila nobenih posestev, marveč je samo stara ohranila ter jih z velikimi denarnimi žrtvami razvila. Kronanje angl. kralja London, 20. febr. Pri včerajšnji debuti v zbornici lordov je ministrski predsednik Bald-\vin omeni! tudi vprašanje kraljevega kronanju ter pri tem izjavil, do priprave /a kronanje niso v nobenem oziru še tako napredovale, da bi bilo moči govoriti o skorajšnji iaki slovesnosti. Zato so poročilu v tisku prcu run jenu. Er. Hodža w VoMnl V prihodnjih dneh bo češkoslovaški ministrski j predsednik dr. Hodža obiskal nckatefe kraje v Vojvodini, zlasti one, kjer strnjeno prebivajo Slovaki. Iz Belgrada, kjer bo najprej obiskal predstavnike naše države, bo Ilodža odpotoval v Novi Sad, kjer mu bode priredili svečan sprejem. Tod bo obiskal nekatere srbske kulturne institucije, nato pa odšel v slovaške vasi. Kakor znano, je bil dr. Hodža pod Avstro-Ogrsko v teh krajih od Slovakov izvoljen za poslanca v budimpešlanskem parlamentu ter bil tudi župan v občini Gložanah. Obiskal bo tudi največjo slovaško občino v Vojvodini Petrovac. V vseh krajih bodo čehoslovaškemu državniku priredili slovesno sprejeme. Abesiniia molči in pv&ilia 150.000 Hudi na fevntv Addis Abeba, 20. febr, o. Reuter poroča iz abesinske prestolice, da vlada z ozirom na zadnje dogodke na bojiščih popolnoma molči in ne daje izjav, niti takih, ki bi bile namenjene prebivalstvu, še man j pa tukc, ki bi zadovoljevale radovednost redkih tujih čosnikaijev, ki se še nahajajo v prestolici. Iz njenega irolka bi sc dalo sklepati, do je položuj na severnem bojišču zadovoljiv. Glede pora/a rasa Mulugete so tu samo zasebne vesti, Ki govore o lem in onem, ki zdaj zatrjujejo, da je negu? silovito razjarjen zaradi tega poruzu, da bo izvajal nad poveljnikom, ki ga je polomil posledice itd Edi-nu stvarno vest, ki kroži po prestolici in ki je notrjena, je tista, ki govori o neprestanem itali-unskem bombardiranju na posameznih oddelkih severnega bojišča in jiu o utijevanju italijanskih gorskih baterij na zavzetih delih ozemlja. Vse to govori po abesin kem mnenju za skorajšnje nove napade in je bila bitka v £' Enderti samo predigra v nov vojni ples. Zarodi tega je vrhovni obrambni svet v Addis Abebi »sklenil, da v vsej naglici pošlje uu severno bojišče liaduljno ojačenje 150.000- mo/, ki bodo odkorakali na pomoč rasu Kusi, ki se |e držal Itolijanom ob boku. Ta nrmudu nuj z ojačenji vzdrži nov nupud Italijanov, ki se bi- verjetno izvršil po deževni dobi. Abesinci pa hočejo biti pripravljeni za vsak slučaj, tudi ee bi se napad začel prej. Motoristi zn na konto Neapelj, 20. febr o. Včeraj jc odpotovalo s parnikom »Principessa Giovanna« v Libijo trideset višjih častnikov in 109? motoristov, ki so namenjeni v Libijo. Ta pošiljka ljudi, ki bo znatno ojačila italijanske motorizirane čete, je v zvezi z inšpekcijskim potovonjen guvernerja Balba, ki je pred nedavnim obšci vso libijsko mejo. Nemci hočejo kolcnile Berlin, 20. febr. o. V zvezi z zadnjimi dogodki v svetovni politiki, ko je štab v ospredju vprašanje kolonij, so začeli nemški uradni krogi poudarjati, do je vprašanje o vedenju Nemčije nujno zvezano z vprašunjem kolonij. Z ozirom na to Nemci ponavljajo sturt dokaze in stare trditve, s katerimi opravičujejo svoje zahteve. Nekateri evropski narodi, ki so po svoji številčni moči naravnost pritlikavi in po svojem političnem pomenu enaki ničli, razpolagajo z ogromnimi kolonijalnimi posestvi medtem ko mora bifi 67-milijonski narod Nemcev stisnjen na najmanjšem prostoru, na katerem se ne da več živeii. Major Schnorckel, vodja političnega kolonijalnega urada pri narodno-socialistični stranki jc govoril o tem vprašanju pred nemškim društvom za kolonije sledeče: Mi ne ma- ramo stezati rok po tuji kolonijalni posesti Mi hočemo dobiti nazaj samo tisto, kar je bilo naše. Mi smo si kolonije dobili tako, kakor druge države in zato zahtevamo, da se nam kolonije vrnejo, ker imamo do njih pravico in ne samo to: kolonije moramo imeti tudi zaradi svojih gospodarskih in svojih častnih potreb. Poživitev nemških zahtev po kolonijah je predvsem v zvezi z razgovori v Londonu, ki so omenjali v tej zvezi tudi Belgijo Evropske kolonijalne države gledajo na Belgijo kot na zemljo, ki bi najlažje pretrpela izgubo tega ali onega kosa svojih kolonij, ker njena kolonijal-na posest v Afriki ni strnjena, morvei jc osamljena in se Belgija zaradi tega lahko odreče kakemu delu svojih kolonij, V lloteiui - nič novega Florenca, 20. febr. o. Siivich in Berger Wa)denegg stu se včeraj ra/govarjalu od 9 dopoldne do 13 ure Sinoči je izšel komunike, ki prinašu urudno izjavo, v kateri ni povedano prnv zu prav nič novega. Kij ut. dolgim razgovorom, ki so morali biti precej težavni in burni, sta oba državnika ugotovila samo, da so pogledi na politični položaj tuko pri Avstriji akor pri Italiji cnuki. duljc. da bosta obedve i: državi stremeli za tem, du zavarujeta skupne interese ter avstrijsko teritorijalne neodvisnost. Komunike ugotavlja tudi, du sc politična linija pri nobenem od zaveznikov ni spremenila in da so menja obeh držav glede organizacije Podonavja toka, kakršne je izrazila že pogodba iz meseca marca I. 1934. To pogodbo je, kakor znano, podpisala tudi Mudžursku. torej je stara trozveza še zmeraj močna in veljavna. 17 Sriifl še nič lasnega Atene, 20. lebr. m. 26 častnikov, ki so bili aretiruni v prejšnjem času vsled obtožbe, du so skušali vreči vlado Kondilisa. je bilo izpuščenih na svobodo. Atene, 20 febr. m Šef populistične strunke Calduris jc odgovoril pismeno no pismo Sofu-lisa, šefa liberalne strunke. O vsebini tego pismo se za enkrat ne ve ničesar podrobnega Politični krogi smatrajo, du so s tem prekinjena pogajanja za sestavo skupne vlade. Rudi tega izgleda, da sc položaj giblje v smeri sestave delovne vlade pod predsedstvom osebe, ki bi bila izven parlamenta Pomišljenju nekaterih krogov izgleda, da bo sestavil nevtrulno vlado g. Metaksas. Na to, izgleda, bi pristali tudi liberalci. Govorijo tildi, du bi pristal na to tudi Venizelos. Sofulis je danes posla' kopijo pisma, ki ga je prej naslovil na Culdariso šefu civilne hiše kralja Jurija, ker hoče na ta način obvestiti kralja in mu dokazati da ni na njegovi strani krivde, če je bila onemogočena sestava vlade zaradi pretiranih zahtev populistov. GRŠKI IZVOZ Atene, 20. febr. m. Elevtera nomis« objavlja v svojem včerajšnjem izvirnen- poročilu članek o finančnem stunju v Grčiji ter ugotavlja, 'du je Grčija od leta 1924. do 193,0. sklenila posojil v iznosu 40 milijonov lunlov šter- lingov ter du je od 1. 1928. do danes trgovinska bilunca deficitnu za iznos 23 milijonov drahem. List posebno naglasu, du vsuko lett Nemčiju v Grčiji nakupi blaga za 30 milijcnov drahem ter da to blago prodaja z ogromnimi dobički v inozemstvu, todu izplučilo Grčiji blokira. Rudi tega list poziva oblasti, naj ukreneio vse potrebno, da se onemogoči izvoz v Nemčijo, da se ne bi od strani Nemčije še nadalje blokiral ta denar. Švica preti nacistom Ženeva* 20. februarja. Atentat na nacionalsocialističnega voditelja Gustlofla je dovedel do nepričakovanega odloka švicarske zvezne vlade. Zvezni svet je odločil, da zanaprej prepove obstoj glavne direkcije in vseh organizacij nacionalno-socialistične stranke v Švici. Vse švicarsko časopisje soglasno pozdravlja ta odločni sklep svoje vlade, dočim je nemško časopisje strašno ogorčeno ir poziva nemško vlado na represalije proti Švici. Belgrad, 20. februarja. M. Notranji min:ster dr. Anton Korošec je podpisal uredbo v smislu pooblastil v zakonu o kmetskih občinah, da se občini Rogaška Slatina zdravilišče in Rogaška Slatina okolica v Šmarskem okraju združita Z včerajšnjega zasedanja banskega sveta Kakor smo že poročali, jo bil na včerajšnjem zasedanju banskega sveta na dnevnem redu proračun prosvetnega oddelka. Za ta proračun je vladalo veliko zanimanje. Da je vprašanje naše prosvete in vse, kar je z njo v zvezi. re:s aktualno, je dokazala debata, ki je bila zelo živahna, (lovori vseli govornikov so se zedinili v ugotovitev, da se posledice zadnjih neljudskih vlad poznajo najbolj v našem prosvetnem življenju. Zahvala za deloma popravljene krivice Po daljšem govoru, ki ga je imel član ban-sveta Alojz Zorenč od Sv. Petra pod Sv. "Gorami, je Zorenč predlagal sledečo resolucijo »Banski svet naproša g. bana. da sporoči kraljevski a ladi zahvalo ogromne večine ljudstva v naši banovini zn pravkar izvršene premestitve učiteljstva. S lemi premestitvami so sc deloma popravile krivice, ki jih je svojevoljno, iz čisto političnih razlogov narekovala prejšnja strankarska diktatura mnogim vestnim učiteljem, ki so uživali popolno zaupanje ljudstva. Ce jc bilo pri teh premestitvah premeščenih tudi nekaj tavoriziranccv prejšnjih diktatorjev, jc bilo s tem le zadoščeno globoko užaljenemu pravnemu čutu ljudstva, ki hoče. d« ima moralni zakon in avtoriteta postave veljavo tudi v javnem življenju. Prizadeti bi morali biti hvaležni ljudstvu, da se je zadovoljilo s tako milimi odredbami. Zato odločno odklanjamo timeino improvizirane proteste, ki so jih organizirali prejšnji nasilniki, dokazujoč s teni svoje amoralno pojmovanje javnega življenja. Hladnokrvno so šli preko brezštevilnih žrtev iz njihovih dni. zdaj pa hlinijo ogorčenje, ko se nikomnr ni napravila krivica. Zadnje premestitve pomenijo a saj delno zarelitev ran in ozdravljenje javnega življenja« Izvajanja Zorenča so banski svetniki burno pozdravljali. Kdo ni za popravo krivic 1*0 več govorih je ban dr. Natlačen dal na glasovanje tri resolucije, med njimi tudi Zoren-čevo. Dočim sta bili dve resoluciji sprejeti soglasno. je bila Zorenčeva. ki izreka zahvalo vladi za popravljene krivice, sprejeta z vsemi proti dvema glasovoma. Proti resoluciji sta glasovala advokat dr. Rudolf Ravnik iz Maribora in advokat dr. Visenjak iz Ptuja. Proti monopolizaciji šolskih učbenikov Več je bilo včeraj tudi ostrili govorov proti monopolizaciji šolskih učbenikov. Kot prvi je v lem oziru govoril zastopnik Kamnika dr« Vidic, ki jo na koncu svojega govora predlagal sledečo v!. o resolucijo »Banski svet Dravske banovine, zbran na svo-'”,#111 VII. zasedanju v Ljubljani, odločno protestira proti zeiiačenju šolskih ufbenikov za naše šole. ker vidi v tem poskus potisniti slovenski jezik v stran in mu odkazati neko postransko mesto, ali ga polagoma popolnoma izriniti. Banski svet zahteva, da sc uvedejo v slovenske šole slovenski učbeniki, ki so jih spihali slovenski znanstveniki in pedagogi, ki so že davno pokazali svojo sposobnost za ta posel. Pri tej priliki izjavlja banski svet, da bo budno stal na straži za ustavno zajamčene pravice slovenskega jezika in njegovo veljavo v vseh našiti uradih in pri vseh naših oblastvili. Zato energično protestiramo proti vsem poskusom izriniti naš jezik iz uradnega poslovanja z vsiljc vanjem raznih obrazcev in tiskovin, na katerih ni več slovenskega jezika, in sicer tako poštnih, carinskih, železniških, kakor v novejših časih tudi davčnih tiskovin in zahtevamo, da se da našemu slovenskemu jeziku, ki ga gojimo skoraj petsto let. spoštovanje in veljava, ki mu gre po ustavnih določilih in po vseh božjih in človeških pravicah. Pojasnilo g. bana Ko je dr. Vidic prečital svojo resolucijo, je pojasnil lian dr. Natlačen, kaj se je doslej v tej zadevi ukrenilo. Dejal je: Resolucija se tiče v prvem delu učbenikov. V svoji lastnosti kot Imn sem pod vzel razne korake glede ureditve tega vprašanju, vendrtr sem smatral, da ni potrebno, da ve Javnost /.a vse moje korake, ki sem jih storil v moji uradni lastnosti kot ban. Povedati pa liočtiu končni efekt mojih prizadevanj, kar naj služi v pomnjenje javnosti. Ko sem bil zadnjikrat v Belgradu. sem obiskal tudi prosvetiiegn ministra. Z ozirom na moje zahteve je g. prosvetni minister sklica) konferenco načelnikov ministrstva ter jim predložil moje zahteve. Po konferenci mi je minister dejal tole: Kar se tiče mouopoli/iiciie učbenikov, je konferenca zavzela stališče da se ta monopolizacija ne sme izvršiti. Konlerenca je izrekla mnenje, naj bi se učbeniki še nadalje odobravali po glavnem prosvetnem svetu, toda odobrena dela naj bi se dajala v tisk potom javne licitacije in bi dobila tisk v deli ona tiskarna, ki bi bila v ceni najnižja in izvišila delo najbolje, pa naj si bo to v Ljubljani, Zagrebu. Belgradu ali Skopljn. Drugo je vprašanje enotnih učbenikov. Konferenca je zavzela tole stališče: Prvotni razpis je bil prenagljen, ne dovolj premišljen in zato tudi nemogi.č. Jasno je, da je poleg srbskohrvaške slovnice istočasno slovenska nemogoča, ker takega jezika, kot ga uči taka slovnica: srbsko-lirvatsko-slovenskega ni. Slovnice se bodo odobravale za srbskohrvaške šole v srbskohrvaškem jeziku, za dravsko banovino pa se bodo predpisale sle v niče v slovenskem jeziku za slovenski jezik Isto je stališče glede čitank: za območje srbohrvaškega jezika bodo čitanke v srbohrvaškem jeziku pretežno z deli iz srbskolirvatske liteiature. dodani pa jim bodo tudi dodatki » slovenščini iz slovenske književnosti. Ostali učbenijti bodo vsebinsko prilili-im enaki za tdržavo, toda m zavode na srbohrvatskem ozemlju v srbohrvaščini, /.a zavode na slovenskem ozemlju pa v slovenščini. Zato izreka sedaj tole poročilo v pomnjenje javnosti. delka. Poročilo o poslovanju in programu tega oddelka je poda! načelnik g. Ing. S k a b e r n e. Banovina upravlja 1.198.5 km banov, cest 1. vrste, 2.885.7 km ban. cest II. vrste ter 39.3 km železniških dovoznih cest. Dolžina ban. cest se je lani povečala za 3.34 km z uvrstitvijo 1 občinske ceste med ban. ceste H. vrste. Kategorizacija občinskih cest je sedaj zaključena in imamo v naši banovini 18,527.(549 m občinskih cest. Skupno znaša naše cestno omrežje v banovini ca 22.640 km, k temu pa Imamo še nekaj nad 000 km državnih cest, tako da znaša celotno cestno omrežje v Sloveniji nad 23.000 km. Proračun za 1936—1937 predstavlja minimum potreb za izvrševanje dela tehničnega oddelka. Za regulacijska dela določeni Uredili zadostujejo ko- maj za redne potrebe, treba pa bo v bodoče kredite zvišati na višino, ki bo omogočala sistematično regulacijsko delo. Vodovodni projekt za Belo Krajino je gotov, stroški so preračunani na 12.8 milj., za Suho Krajino pa izvršuje projekte Higijenski zavod v Ljubljani in so stroški preračunani na 18 milj. Din. Med arhitektonskimi posli je omeniti nadaljevanje del pri gradbi lil. drž. realne gimnazije v Ljubljani, za katero je banovina najela posojilo 7.5 milj. Din. K debati se je prijavilo 25 govornikov. Na vrsto jih je sinoči prišlo enajst. Vsi so govorili o izredno slabih cestah, ki vežejo naše kraje, ter prosili v tem oziru odpomoči banske uprave. Ali bo banska uprava mogla zavoženo cestno gospodarstvo s sredstvi, ki jih ima na raz|>olago, spraviti zopet na višino, kakor bi morala biti, je seveda težko vprašanje. Izrazili pa so banski svetniki svoje zadovoljstvo, da je upravljanje teh poslov sedaj v rokah ljudi, ki jim narod zaupa. Danes se debata o proračunu tehničnega oddelka nadaljuje. Mariborska ,,Naša krila“ v zatonu 99 Maribor, 19. februarja. Maribor se lahko ponaša, da je dal inicijativo za marsikatero ustanovo, ki je potem zavzela razmah po celi državi. Med drugim je dal Maribor tudi pobudo za ustanovitev aerokluba »Naša krila«. V početku svojega obstoja je klub prednjačil v vsej državi. Takoj prvo leto je s pomočjo vojaških letalcev priredil do sedaj največji miting v državi, na katerem se je zbralo nad 30.000 gledalcev. Gmotno dobro stoječa organizacija si je uredila lastne pisarniške prostore v obsežno strokovno knjižnico. V Mariboru so bili kupljeni prvi civilni avioni v naši državi in sicer kar trije, inozemski letalci so izvajali dotlej še nevidene akrobacije in svetovna rekorderka je vršila tu svoje skoke s padalom iz letala. Z dovoljenjem je Maribor dobil prvi civilni hangar v državi prvi so se začeli Mariborčani baviti z jadralnim letalstvom, prvi meddržavni poštni jadralni polet na svetu se je vršil v Mariboru in sicer je prineslo jadralno letalo pošto iz Gradca. Ker je klub naletel na take nepremagljive ovire v svojih velikopoteznih načrtih, se je oprijel skromnejšega dela. Sistematično se je jelo gojiti jadralno letalstvo ki ga mladina sama z nepopisno l>ožrtvovalriostjo razvija naprej. Fantje sami so zgradili v Mariboru lani tri letala tipa Zogling, Studenčani pa eno. Celo lansiko poletje so se vršile Bridka socijalna slika V Brinjah pri Ljubljani so orožniki aretirali 28-letnega brezposelnega krojaškega pomočnika P. Martina, ki je pri kmetu Podobniku ukradel 2 kg pšeničnega kruha in par čevljev. f:esa drugega ni vzel. vsaj gospodar ne pogreša, dasi je bita po stenah obešena obleka in žepna ura. Aretiranec je živa slika sedanje socialne bede. Sestradan je in upadlega suhega obraza, kakršnih je dane« polno po podeželski ti cestah. P. deli usodo številne brezposelne mladine, ki zapravlja najlepša in najboljša leta z brezuspešnim iskanjem dela. Pri tem iskanju se bori za košček kruha in strada, doživlja ponižanja in počasi telesno propada. Nezadostno oblečeni in slabo bra- vežbe za Betnavo in pri Sv. Kungoti ter je bilo skupaj 4 poletov. Jadralci so priredili lepo razstavo na Mariborskem tednu. Vse te neprilike, ki zavirajo razvoj letalskega športa v Mariboru, so se razmotrivale nocoj na rednem občnem zboiu oblastne skupščine aerokluba v Mariboru. Obširna poročila v zgornjem smislu so podali klubov predsednik ravnatelj v p. dr. Josip Tominšek, agilni blagajnik ravnatelj Loo« ter ostali funkcionarji. Izvolil se je tudi nov odbor, v katerem so: predsednik dr. Jos. Tominšek. I. podpredsednik Bogdan Pogačnik, II. podpredsednik okraj, načelnik dr. Janko Šiška, tajnik Jože Papov, blagajnik Jože Loo«, odborniki Ambrož Fran (Koto-riba), Feldin Mirko. Hrastelj Fran. mestni predsednik dr. Juvan Alojzij, Ivo Kos, Kralj Tomaž, Potočnik Franjo, Pivka Franjo, Podliessnig Manfredo, predstojnik policije dr. Trstenjak Alojz, Vahtar Denilo. Dopolnilni odborniki: Rodošek Franjo, Ba-ran Ivan, Tomšič Dušan, Fischer Karel, dr. Rapo-tec Vinko, Šepec Radovan, Ziegrosser Karel, ing. Ivo Šoštarič, Lešnik Anton, Rojko,I. — Nadzorni odbor: grof Ferdinand dr. Attems (Sl. Bistrica). Klobučar Drago, dr, Leskovar Josip, dr. Lipold Franjo, Petrovič Gjuka, dr. Senekovič Ivan. Dopolnilni odborniki: Kasper Udo, Krejči Anton, Lettner Ivan, dr. Schaubach Franc, Trbojevič Peter, Založnik Ivan. njeni brez|K>selni počasi zapadajo zavratni jetiki in postajajo čedalje manj sposobni za težja ročna in poljedelska dola. Takih P. tovarišev, ki potem ukradejo kos kruha za ohranitev življenja, je čedalje več. Daljnji korak vodi v za|>or, ki po pretežni večini danes ni poboljševalnica, ampak prvi klin na kriminalni lestvi propadanja. Mednarodni natečaj Zveza angleških pisateljev je razpisala več tisoč luntov šterlingov nagrad za najboljšo povest v poljubnem jeziku. Rokopisi morajo biti predloženi do konca marca meseca londonski založbi Watson in Ivor Nieholson, ki bo prevzela tisk odlikovanega dela v jezikih pri natečaju uaeleženih dežel. Maribor, gostilničarji so zborovati Naše ceste Ko je bila delmta o proračunu prosvetnega oddelka, je ban odredil 10 minuten odmor, nakar je sledila razprava o proračunu tehničnega od- Maribor, 19. februarja. V Gambrinovi dvorani so se sestali danes popoldne mariborski gostilničarji, da so na občnem zboru razmotrivall križe in težave svojega stanu ter delali sklepe za delo v bližnji bodočnosti. Občni zbor Združenja je vodil predsednik Gjunf Valjak, ki je uvodoma pozdravil zastopnika mestne občine obrtnega referenta dr. Senko-viču. predstavnika J>anske uprave obrtno zadružnega nadzornika Založnika, zastopnika policije Pavletiča, predsednika Zveze gostilničarskih združenj Majcena in ravnatelja zvezne pisarne Petelna v/. Ljubljane ter podravnatelja Tujskoprometne zveze v Mariboru Pfeiferja. Nato je v obširnem govoru orisal delovanje Združenja v preteklem ‘poslovnem letu. ki je bilo zelo živahno. Z energičnim nasto|Miui se jo posrečilo odpravili nameravano občinsko takso na plese v gostilnah, s sodelovanjem v davčnih odborih se je doseglo znižanje davčnih bremen, nastopili so proti podeljevanju novih koncesij tam, kjer ni krajevne potrebe, doseglo se je znižanje cen plina in vodi se sedaj še borba za znižanje cen električnega toku, največja pažnja se je posvečala gostilničarski šoli. ki je najbolj vzOrna tovrstna ustanova v državi, vprašanje tujskega prometa se je z vso živahnostjo razniotrivalo. Posebno poglavje tvori pri tem Mariborski teden, ki v sedanji obliki ne odgovarja potrebam 95% mariborskih gostilničarjev in kavarnarjev. Veselični tingl-tangl je treba na Mariborskem tednu ukiniti. V programu ima Združenje v bodočnosti zgraditev lastnega gostilničarskega doma, za katerega je mestna občina obljubila brezplačno stavbišče. Ob zaključku je izrekel vse priznanje svojim sodelavcem v od-i>oru (er uradnikom pisarne. Sledilo ie poročilo tajnika Jenka, ki se je podrobne? pečal z vprašanjem šušmarstva in nelegalne prodaje vinu v Mariboru ter navedel nato zanimivo statistiko obratov. V Mariboru je N9 gostiln, 14 restavracij, I krčma, 13 bufetov, 1 avtomatični bufet, 1 brezalkoholni bufet, 12 kavarn, 2 bora. 5 hotelov, 2 prenočišči ter 2 ljudski kuhinji. Prirastek uaprafii letu 1934 je: 1 kavarna. 1 bar, 2 ljudski kuhinji. 1 brezalkoholni bufet. Združenje ima 145 članov, od tega 133 izvršujočih, nameščencev brez služinčadi pa 228. — Kouzum vina se je lani napram I. 1934 zmanjšal za 1100 hektolitrov. Nazadovanje je povzročila predvsem nelegalna trgovina z vinom, proti kateri ae tio začela uprava sama boriti ter je v ta namen določenih v novem proračunu 2000 Din. Združenje je priredilo lani dve ekskurziji ter je izpeljalo zanimivo anketo med članstvom o željah, ki bi prišle za celoto v poštev. Mani si med drugim želijo: Znižanje Trošarine na domače in zvišanje na izvenštajersko vino. odpravo pečatenja sodov, ukinitev policijske nadzorstvene takse, znižanje cen za tok, ukinitev obdavčitve kuhinje itd. Za nadzorstveni odbor je poročal Verzel, ki je podal sliko gospodarstva Združenja. Dohodkov je bilo lani 00.900, izdatkov 72.174 Din, premoženjsko stanje s 31. XII. je znašalo 97.586.40 Din. Proračun za bodoče poslovno lelo predvideva Din 90.864.35 dohodkov ter 76.000 Din izdatkov. Na predlog kavarnarja Klešiča so izvolili zborovalci dosedanjega predsednika Valjaka za častnega člana ter mu v znak priznanja za njegove zasluge podarili lepo diplomo. — V imenu Zveze mu je čestital zvezni predsednik Majcen, ki je v svojih izvajanjih obenem izrekel veliko pri- znanje mariborskemu Združenju kot najvzornejši stanovski organizaciji gostilničarjev na področju cele države. Sliko o |»oložaju gostilničarskega stanu v naši državi je nato nazorno podal ravnatelj pisarne Zveze gost. združenj Peteln iz Ljubljane. V svojih zanimivih izvajanjih je posebno ostro nastopil proti uvažanju dalmatinskih, srbskih in banaških vin. ki spravljajo naše vinogradništvo v propast. Gostilničarji, ki ta vina točijo, nehote sami sebe upropaščajo. Nujna potreba je, da se v naši državi, izvede racionalizacij« vinogradništva, da se ne bodo več v Banatu zasajale z vinsko Irto njive, na katerih je še lani rastla koruza in pšenica. Izrekel je toplo priznanje razumevanju, ki ga kaže za potrebe gostilničarskega stanu sedanji finančni minister dr. Letica ter ban dr. Natlačen. Sledile so volitve. Predsednika in podpredsedniku so volili zborovalci s tajnim glasovanjem, odbornike pa z vzklikom. Za predsednika je izvoljen kavarnar Aleksander Kleslč, za podpredsednika gostilničar Honigman; odborniki: Serec, Po-vodnik, Kimensvenger, Kreuh, Lisjak, Jančar, namestniki: Trafenik, Horvat, Basletič, Starman. --Nazorstvo: Majcen, Verzel, Resnik, namestniki: Karner, Božiček. Ivančič. f'astni odbor: KleŠič, Henigman, Povodnik, Zemljič, Spatzek, Strehar. Podpredsednik« Zveze združenj ter delegata za občni zbor Zveze bo določil odbor. Celje Iz prenočišča nastal zapor Na upravi policije se je zglasil brezposelni Kugler Martin, 23 let star, delavec, pristojen v občino Sv. Krištof, srez Laško in je prosil za prenočišče. — Medtem so pa v kriminalnih arhivih ugotovili, da je zoper Kuglerja izdalo tiralico okrožno sodišče v Celju radi vlomne tatvine. — Radi tega so mu pri policiji dali radevolje prenočišče in ga bodo izročili sodišču. * Grožnje zaradi denarja. K neki trgovki na Bregu je prišel v torek popoldne mlajši moški s pismom, v katerem ji nekdo naroča, naj izroči do-nosilcu pisma 2000 Din, če ne, jo bo naznanil policiji, da prodaja ukradeno blago. Imenovana trgovka je neprijetno zadevo takoj prijavila policiji, ki je fanta s pismom in še nekega drugega moškega zaprla, medtem, ko se je pisec pisina skril. Enako grozilno pisnvo je prejela tudi neka druga tvrdka v Celju. Upati je, da bodo predrzneži za svoje grožnje prejeli primerno plačilo in da še bodo v prihodnje premislili zbijati take neokusne šale. Proračun mariborske mestne občine Maribor, 19. februarja. Danes je končala svoje delo proračunska komisija, ki je z županom dr. Juvanom na čelu prere-šetavala novi proračun mariborske mestne občine. Proračun bo jutri predložen mestnemu svetu ter se bo v kratkem obravnaval na občinski seji. Med lanskim in letošnjim proračunom je bistvena razlika. Lanski je bil še ločen na proračun mestnega zaklada in na proračun mestnih podjetij. Letošnji pa je v smislu tozadevne naredbe finančnega ministra zopet združen v celoto, kar je bolje, ker je iz njega zopet razvidna celotna slika občinskega gospodarstva. Novi proračun predvideva 56.337.600 dinarjev razhodkov in isto vsoto dohodkov. Je popolnoma realen ter zreduciran na minimum. Z novimi davki se občani ne bodo obremenjevali. l?o-klade na direktne davke ostanejo na isti višini, kot lani, ter bodo znašale 40%. Bistvenih razlik v izdatkih in dohodkih ni, razen pri izdatkih za fo-cialno skrbstvo, ki so zaradi velikih potreb znatno povišani V tem pogledu gre sedanja občinska uprava z duhom časa ter skuša, kolikor je to sploh mogoče, upoštevati velike socialne potrebe. Izdatki se delijo na sledeče partije: Osebni raz-hodki 6,421.970, Splošna mestna uprava l.^S.SOO, Mestne davščine 264.000, Anuitete mestnih doWv 8,132.580, Ceste, ulice, trgi in parki 2,319.900, Gasilstvo 114.500, Zdravstvo 2.053.500, Socialno skrbstvo 2.908.270 (za 237.115 Din več, kakor lani), šolstvo 1,347.480, Znanost, umetnost, prosveta 258.100 (za 132.000 manj kot lani. ker odpade poj-pora mariborskemu Sokolu), Obrt. trgovina, tujski promet 221.000, Vojaštvo 20.000, Raznoterosti 1,037.290 (večina za mestno policijo). Mestna podjetja 29,909.870. Dohodki: Splošna mestna uprava 331.200, Mestna davščina 16,562.950, Mestni dolgovi (ki jih povrnejo mestna podjetja 6,080.320, Ceste, ulice trgi in parki 810.050, Socialno skrbstvo 46.100. Raznoterosti 70.000 Mestna podjetja 32,436.050. Posebno enoto tvorita regulacijski sklad in ustanova. V regulacijskem skladu je 465.000 Din dohodkov predvidenih in istotoliko izdalkov usta-nove pa predvidevajo 23.754.17 dohodkov in 19.500.07 dohodkov. V Slovenskih goricah so zlati ženini in neveste doma Maribor, 19. februarja. Predpust je čas porok. V Prlekiji se slavi sedaj eno gosliivaiije za drugim, veselje vlada po vaseh. Letos imamo med ženini In nevestami tudi mnogo sivih starčkov, ki slavijo svojo zlato poroko. V tomuževski fari pri Ormožu so iniell kar dve nedelji zapored zlate iioroke. Dne 9. t. m. sla se po 50 letih zopet znašla pred oltarjem Anton in Marija Plohl. Oba še krepka in čila, ki^sla junaško prebila vse življenjske težave ter lepo vzgojila svojih 9 otrok v katoliškem duhu. — V nedeljo. 16. t. ni. je bila v Isti fari druga zlata poroka. Z veliko slovesnostjo sta obhajata ta lep jubilej zakonca Jurij in Marija Uitonija iz Trnovec. — Tudi v Negovi so obhajali 9. t. m. tako slavnost. Zlat zakonski jubilej sta praznovala zakonca Peter in Terezija Jančar. Tako sla še oba j>ri zdravju, da hodita oba vsako nedeljo skoraj uro daleč v cerkev k službi božji ob vsakem vremenu. Tudi njuno življenje je Bog blagoslovil z dobrimi, lepo oskrbljenimi otroci. V prihodnjih nedeljah »e bo obhajalo v Slovenskih goricah šo več takih lepih slavnosti. Otroci organizirali vlomilsko tolpo V Petrgovgradu je policija jx>lovila. na veliko začudenje javnosti, vlomilsko tolpo, katero so tvorili otroci od 8 do 11 let. Zadnje čase so se v tem mestu pogosto dogajali razni vlomi, kar je dovedlo policijo do tega, da jc začela s podvojeno pozornostjo paziti na gibanje sumljivih oseb. Ker ji tudi ta pazljivost ni prinesla uspeha, se je poslužila drugega sredstva in postavila zasede v raznih trgovskih skladiščih, kjer so pričakovali ponočni obisk vlomilcev. Tako sta se dva stražnika skrila v skladišče trgovske družbe, in kmalu za njima so prišli vlomilci. Na najvišje začudenje je policija ugotovila otročiče namesto kakih znanih vlomilcev, g Na policiji so otroke zaslišali. Policija je spravila na dan prav za prav senzacijonalne stvari. Vlomilski dečki so se med seboj organizirali in izdelali pravilnik kako se morajo vlomi Izvrševati Sest članov njihove družbe je vsak dan redno vršilo opazovalno službo po mestu in pregledalo razna skladišča In delavnice, na večer po so imeli svoj zbor in na njem obravnavali poročilo svojih oglednikov. Nato so se posvetovali in skupno določili liste, ki s<» morali vlomiti na določenem kraju. Ti dečki so na policiji izpovedali mnogo več kolikor pa ie bilo znanih vlomov. Največkrat so otroci kradli po skladiščih. Vse ukradene stvari so mladi vlomilci znašali v svoje posebno skladišče, v katerem je policija našla poleg mnogih drugih stvari tudi tri vozove koruze. Kje je ta mlečna mladina črpala svoje zglede za tako početje, tiajbrže ne bo težko uganiti Svobode si je zaželela Celje, 19. februarja. 1 hotelo se ji ie kljub njeni mladosti po svobodi. _ , iz znanih krogov ji je bila ] Zvečer je ni bilo nazaj, drugi za birmansko botro. Od takrat so skrbeli za njo, ' ‘m A: u:'~ " Neka boljša gospa iz kakor za svojega ptroka. Saj doma vlada taka revščina, da so bili Veseli, da se nekdo usmili vsaj enega otroka. Končno jo je gospa vzela še k sebi. Nekaj mesecev je še šlo. Lepo so jo oblekli, kakor se spodobi za mlado gospodično — a poleg tega je bila pa pod strogim nadzorstvom. Pa si je 15 letni Angelci pohetelo po svobodi in prostosti. Prosila je gospo v nedeljo, da bi smela obiskati svojo mater, ki živi na periferiji. Gospa ji je res dovolila, toda pod pogojem, da se mora do te ure vrniti. Angelca je res odšla, skrivaj pa odnesla vse svoje stvari. Ni ji ugajalo udobno življenje — za- „ dan tudi ne. Dom« tudi ni bila. Bogve. kje je prebila noč. Rajši bo doma v nadlego materi, rajši bo stradala, hodila strgana, kakor pa imela skrbno in urejeno življenje. Kaj drugo, svoboda in prostost, to je za 15lelno Angelco glavna stvar... Kaj bo postalo še neki iz tega mladega dekleta. ★ Škandala tudi v Celju ne manjka. Ker pa pravijo, da se o škandalih, ki se dogode med boljšimi ljudmi, ne sme pisati, smo se odloči'! ua o takih stvareh tudi mi ue bomo ničesar po.očali. Saj se razumemo? Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 20. februarja: Sv. Rajmund. Jutri, petek, 21. februarja: Sv. Eleonora. Kaj bo danes Prosv. dvorana Kodeljevo: ob 20 prosvetni večer Salezijanske prosvete. Predava Vinko Zor o potovanju skozi Dolomite v Švico in Južno Nemčijo (skioptične slike!) Justična palača, dvorana 79: ob 18 predava v okviru društva »Pravnik« dr. Stojan Bajič: »O novih smereh v nemškem delovnem pravu«. Društvena dvorana Sv. Jakob: ob 8 sestanek fantovskega odseka. Predava Stane Kos o »Fotografiji«. Društveni dom Škofja Loka: ob 8 skioptično predavanje Franca Radeščka o umiku srbske vojske čez albansko golgoto v 1. 1915. * V »Filozofskem društvu« v Ljubljani bo predaval v soboto, dne 22. februarja t. 1. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi vse-učiliški prof. dr. Karol Ozvald o temi »Pedagogika in filozofija«. Predavatelj bo ob zgledih iz čisto konkretnega življenja pojasnjeval, da vzgajanje in obrazovanje človeka ni nemara stvar, ki bi zadevala le otroško sobo ali pa da bi oboje bilo isto, kar šolska pedanterija. Eno in drugo je namreč zelo kompliciran kulturni proces živega dogajanja, ki mlademu rodu pomagaj, da da pride v medsebojnem življenju pravi človek na pravo mesto. In posebej še, kakršnih učiteljev pa učiteljic bi trebalo narodu, da bi se ta proces v redu odigraval. K zanimivemu predavanju vabi društveni odbor vsakogar, ki se zanima. Vstop prost! Izmed vseh glasbenih literatur so pri nas -še najmanj poznana dela angleške literature. Da se z njimi seznanimo vsaj deloma, je namen II. javne produkcije ljubljanskega dri. konservatorija, ki bo v ponedeljek, dne 24. t. m. ob pol 7 v Filharmonični dvorani in ki nam prinaša dela skladateljev: Pureell, Biakop, Elgar, Williams in Bridge. Spored izvajajo konservatoristi: Fratnik Štefanija, Gallatia Reinholda, Korenčan Štefka in združeni godalni orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom L. M. Škerjanca. Sporedi po 2 Din se dobe od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. PREDAVANJA AZ. Predavanje gosp. dr. Tineta Debeljaka: Smisel moderne slovenske literature, ki je bilo določeno za petek, se bo vršilo v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 20 v beli dvorani Uniona. Vabimo vse gg. starešine in člane, da se g* polnoštevilno udeleže. * REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA • V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 20. februarja: Goepoaki dom. Premijera. Red Četrtek. • Petek, 21. februarja ob 15: Vesela božja pot. Dijaški predstava. Cene od 5 do 14 Din. b' _ T r\i Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 20. februarja: Carmen. Red B. Petek, 21. februarja: Zaprto. Sobota, 22. februarja: Apropos, kaj dela Andula? Premijera. Irven. Drama. Opozarjamo na nocojšnjo viprizoritev Skvar-fcinove komedije »Tuje dete«, ki je izven abonmaja po znižanih dramskih cenah. Belgrajski dramski avtor Veanič obravnava v svoji drami »Gosposki dom« razmere v sodobni družbi, predvsem v bogati družini trgovca Mitroviča. Vesnič je napisal že več dram, ki so stalno na repertoarju gledališč v naši kraljevini, predvsem v repertoarju belgrajske drame ter je imel z vsemi svojimi deli jako lepe uspehe. V našem repertoarju nastopa sedaj prvič Kot avtor. Premijera bo v četrtek 20. t. m. za red Četrtek. Opera. Gospa Bernot-Golobova poje ponovno naslovno vlogo v Bizettovi operi »Carmen« v četrtek, dne 20. t. m. Don Joseja poje gosp. Marčec, Esca-mila — gosp. Primožič, Micaela je gospa Ribičeva, Zuniga — gosp. Zupan. Predstava je za red B. * Ogorčenje proti Bati Opankarji v Valjevu že dolgo vodijo ogor-čano Borbo proti Bat’i, ki radi svojih nizkih cen izpodriva njihovo obrt. Organizirali so že splošen štrajk in zaprli za nekaj dni svoje delavnice. Prav isti čas pa je Bat'ina podružnica postavila v izložbo veliko količino gumijastih opank, kar so štrajkujoči obrtniki smatrali za Izzivalen odgovor Bnt> na njihov protest, ki so ga vložili pri oblasteh, da se Bat’i prepove prodajo teh izdelkov, ki konkurirajo obrtnikom. /a semanji dan pa je podružnica nenadoma znižala cene taki obutvi od 59 na 25 dinarjev. S tem svojim postopanjem je Bnt'a tako ogorčil valjavske opankarie, da so mu še isti dan podnevi razbili vsa izložbena okna. Delo so izvršili večinoma mladoletni otroci obttnikov, ki so se na policiji zagovarjali s tem, da jim je Bafa vzel zadnji košček vsakdanjega kruh«. Doslej so valjavski opankarji žc trikrat razbili Bat'ina izložbena okna. »To ni lepo. Trem ženinom sem se odrekla zaradi Tebe.« »Jaz i>a cigaretam, kaj ti ni dovolj.« Kaj pravijo Iz vrst trafikantov smo prejeli in objavljamo: Nedeljski občni zbor trafikantov je pokazaj, s kakimi težavami se morajo boriti daues trafikanti. Po statistiki lanske potrošnje tobačnih izdelkov je povprečno zaslužil vsak trafikant 450 Din na mesec. Ker pa so boljše trafike v centru zaslužile več, si lahko mislimo, kako je živel oni, ki je imel še manjši zaslužek. Vsa potrošnja tobačnih izdelkov je padla od leta 1930 za 50%, lokali se pa niso nikjer pocenili, le davek se ic povečal. Uprava drž. monopola je iskala razne odpomoči, da bi svojo produkcijo vzdržali vsaj na isti višini. V to svrho je izdalo reklamne letake in podelila tudi veliko novih dovoljenj, te pa je največkrat brez vsake krajevne potrebe. To je bilo porazno za trafikante. Monopolska uprava je končno na neprestane pritožbe s strani društva trafikantov lansko leto od junija ustavila podeljevanje pravic do novih trafik, dokler ne izide novi pravilnik. Letos januarja i'e ta pravilnik, za katerega je trajala dveletna bor->a, v resnici izšel in na žalost tudi presenetil trafikante. Predlogi, ki jih je stavilo Lldruženje Upravi monopolov, s« v tem pravilniku niso upoštevali, pač pa so se gotove stvari še poostrile, zlasti to, aa je enkratna nabava tobačnih izdelkov mogoče šele od 1000 Din naprej. S tem so mali trafikanti prav občutno prizadeti. Sami večjega kapitala nimajo. a kje in na kaj ga dobiti. Enako zlo se godi trafikantom # tem. da velika podjetja, ki so rabila vedno mnogo taksnih vrednosti, nabavljajo stroje za taksiranje potnih pošiljk, vsled česar odpadejo poštne znamke. Gotovi trafikatf je so se ravno radi tega precej visoko zavarovali pri zavarovalnicah, ker so isti zavarovalci dobavljali znamke. Z nabavo stroia je bil trafikant ob zaslužek. Udruženjc tobačnih tra- Iralikanlje fikantov mora sedaj doseči to. da bo vrednostne karte, ki se vlagajo v stroj dobil na pošti trafikant z 2% provizijo, kakor ostale poštne vrednote. Kajti to je ravno tako poštna vrednota, samo v drugi obliki. Lansko leto so bile ukinejne vžigalice Jadranske straže, pri katerih je bilo 7% provizije in je pri tem zopet oškodovan trafikant za 2%. Pa še dalje je šla ta politika. Dobili smo male vžigalice po 50 par, da je sedaj treba prodati 300 kosov, da sc zasluži toliko kakor prej pri 100 kosih Jadranske straže. Po večkrat na dan je treba gostom postreči z ognjem n. pr. želi I ibar in prižgati. Zaslužek trafikanta je 0.25, a vžigalica stane 0.30 Priznamo, da so temu krive velike sedanje gospodarske razmere. Vsem slojem so bili prejemki že po večkrat znižani. Kadilci so dražje cigarete opustili, se poslužujejo cenejših vrst. mnogi pa so sploh opustili kajenje. Pri vsem tem so se še trafike pomnožile, kar je vse pripomoglo do našega sedanjega stanja. V Udruženju tob. trafikantov je zadnje 2 leti zelo naraslo število članov. Trafikant je so uvideli, da je posamezniku nemogoče kaj doseči, na drugi strani pa da so vsi trafikantje od Udruženja imeli že mnoge koristi Zato pa je moralna dolžnost vsakega trafikanta, da ne čaka. da ga pozovemo v naše vrste, temveč se oglasi sam s prijavo v naše udru-ženje. Dobro se zavedamo, da je med našimi trafikanti še dosti prav sposobnih ljudi, ki pa sami brez Udruženja ne morejo koristiti ne sebi ne drugim. Kadar bo naša organizacija lahko dokazala. da je popolna celota svojega stanu, takrat bo šele tnoeoče doseči uspehe, s katerimi se bodo zboljšale sedanje težke razmere. dega moža. Zato sta v nedeljo zvečer počakala, da je mož odšel spat. Čim je zaspal, sta ga obadva napadla s kladivom in triu razbila glavo. Nato sta ga pa odnesla ven in ga zakopala v jamo. Sosedje pa so ta pogreb in pokop opazovali ter zadevo prijavili oblastem. 2e drugi dan sta krvoločna žena in njen oče romala v zapor. Podjetni cinkogral V Sarajevu so aretirali nekega cinkografa in njegovo ožjo družbo, ki se je bavila z brezplačnim nabavljanjem tujega blaga. Bili so posebno strokovno izvežbani ter se lotevali pri svojem tatinskem poslu v trgovinah le blaga boljših in dražjih vrst. Njihov poglavar je zaradi sličnih dejanj polagal račun že pred leti v Parizu in tam tudi odsedel nekaj let ječe. Ko je sarajevska policija izvohala njihovo skladišče, je našla v njem hermeline, liajfinejšo svilo in najboljše blagove za obleke. Ko so jib zasliševali, seveda drug drugega niso hoteli poznati. Ker pa policija sumi, da so se s takimi posli bavili tudi drugje, je obvestila tudi vse druge policije v naši državi. Dom za zapuščene otroke Dom zs zapuščene otroke. Zagrebška banska uprava, mestna občina in nekatera hrvatska humanitaren društva, ki se v prvi vrsti bavijo z zaščito zapuščenih otrok, so končno uspela, da se je v Zagrebu odprl dom za zapuščene otroke, ki ga bo v glavnem vzdrževala mestna občina. Ta novi dom bo sprejel do 100 zapuščenih dečkov. Deklice pa bo sprejemal dom društva hrvatskih učiteljic na račun mestne občine. V zavod bodo prihajali otroci, katere bo tja poslala ali policija, ki doslej ni vedela s takimi zapuščenimi otroki kaj početi, ali pa bodo prišli po posredovanju društev ali pa zasebnikov. V zavodu bodo ostali toliko časa. da bodo našli v njih dom ali pa jih oddali drugim rod-htnam. Računajo tudi s tein, da bodo morali iz tega zavetišča nekatere otroke oddati tudi v pobolj-ševalnioo. Svojevrstna tatica O aretaciji Sorčan Alojzije, ki je bila zasačena pri vlomu v barako branjevke Brankovič Marije v Bohoričevi ulici, so ee zbrali zanimivi podatki. — Soršanova je imela pri sebi vlomilno orodje, katerega Je ntalno uporabljala pri vlomnih tatvinah, ki so ji naposled že postale poklic. Tudi vlomilno orodje je v la namen ukradla v neki baraki na Resljevi cesti. Dne 18. januarja t. 1. je vlomila v neko pralnico na Keslejevi cesti in pokradla več perila, ki »e je vrnil etranki. Istotam je vlomila v klet hišnega lastnika Kmetec Simona in ukradla več steklenic malinovca, vina, krompirja ter en odpirač z mehaničnim pogonom in perilo. V posesti Soršanove so našli tudi ročno torbico iz črnega sukna na zadrgo, v kateri je knjiga »Priprava na smrt«, dva angleška ključa od stanovanja in zlati naočniki z etuijem. Aretirana navaja, da je to torbico z vsebino ukradla nekega jutra pred približno 14 dnevi v cerkvi Srca Jezusovega v četrti klopi. Nadalje so našli pri njej ktovčeg z ribolovsko pripravo. Trdi, da Je ta kovčeg ukradla pred 14 dne- vi v neki hiši v Domobranski ulici. Lastnika torbice in kovčega z vsebino naj »e zglasita na upravi policije, soba St. 24, kjer dobita svoje predmete nazaj. Nadalje so našli pri Soršanovi mašno knjižico »Spomin na Jezusa«. V knjižici je napisano ime Slavka Juhart, Kamenče. Tudi to knjižico je ukradla neki služkinji. To je menda prvi primor po vojni, da se je ženska, |K>vrh še tako mlada, lotila vlomilskih poslov in da jih s tako doslednostjo in vseetranostjo opravlja povsod, kjer se ji le nud’' prilika. Tat prijavlja tatvino Dober domislek Je padel v glavo ljubitelju tujih kolea Ivanu Tanku. Ukradel je v noči na 16. februarja gostilničarju v Rožni dolini Antonu Primožiču kolo; da bi pa sled zabrisal in stvar kompli-ciral, je prijavil policiji, da je bilo kolo njemu ukradeno. Pa se mu kljub vsemu prizadevanju ni posrečilo dokazati, da je bilo kolo res njemu ukradeno. Kajti kolo, ki ga je imel, je bilo registrirano pod Prjmožičevim imenom* pa tudi okolnost, da je imel Tanko že večkrat opravka s tujimi kolesi, ni govorila za to, da bi mogel Tanko na vsem lepem priti na pošten način do lastnega kolesa. Tako je moral Tanko za zapahe, Brezposelni čakajo Prošnja 60 brezposelnih. Okoli 60 brezposel-nih, ki so delali na cesti Lasigovei-Polcnšak v ptujskem okraju že v avgustu preteklega leta in so danes zopet brez dela, še do danes ni dobilo izplačanega svojega zaslužka, ki znaša okoli 120 Din za delavca. Nekateri bo sicer dobili nekakšna potrdila, vendar trgovec na taka potrdila ne daje ničesar. Ti reveži še vedno čakajo na svojo že davno zasluženo mezdo in se vprašujejo, kdo nosi odgovorno#) za tako početje z najhadnejšimi. Pričakujemo, da država, ki je gori omenjene delavce najela, zasluženo mezdo, čim prej izplača- Naši obrtniki in delovni čas. Kljub vsem zakonskim predpisom, ki se tičejo nadurnega dela vajencev in pomočnikov, se mnogi naši obrtniki ne zmenijo mnogo za te zakonite naredbe; saj je splošno znano, da delajo ponavadi vajenci in pomočniki 12 do 14 ur dnevno, seveda brez doplačila za nadurno delo. Da tudi šivilje niso na boljšem, Je razumljivo, Ce pa se tak vajenec ali pomočnik temu izrabljanju protivi, ga mojster hrez usmiljenja odpusti. Zato apeliramo na oblast, da že enkrat tem'skrajno nesocialnim razmeram, ki j »ostajajo vedno hujše, napravi konec. Poroke v Ptuju. V Ptuju se je preteklo nedeljo poročilo v minoritski cerkvi 11 parov, v mestni župniji pa 2 para, med njima Avgust Spat, cestni nadzornik v Ptuju, in Angela Keber, hči trgovca v Sevnici. Pri Sv. Marku je isti popoldan stopilo kar 18 parov pred oltar. Seja občinskega sveta ptujskega bo v četrttek, 20. t. m. v mestni dvorani. To je v kratkem času že tretja občinska seja, odkar je bil imenovan novi občinski odbor in priča o živahnem delu, ki se ga je isti z vso vnemo lotil. Na dnevnem redi je med drugim službena pragmatika. ftahovski dvoboj med Ptujem in Čakovcem je končal po oetrl borbi z neodločenim rezultatom 4:4. V ptujski reprezentanci, v kateri so v zadnjem trenutku bile izvršene nekatere spremembe, so zmagali gg. Schwab, Šoštarič, Sirec in Levačič, izgubili pa so svojo partijo gg. dr. Sluga, dr. Schelbel, Zadnek in Velkavrh. Na ponovni boj se srečata obe moštvi v štirinajstih dneh in sicer v Ptuju. Zvedeli smo, da se v Ptuju pripravlja ustanovitev šahovskega kluba, za katerega vlada po vsod največje zanimanje. Učitelj: »Ni je take težkoče na svetu, ki je r vztrajnostjo in pridnostjo ne bi mogli premagali. Tonček: »Gospod učitelj, alf ste že kdaj poskusili razmazano zobno pasto spraviti nazai v tubo?« Laž v litma in življens Danes že lahko govorimo o filmski umetnosti. Ni pa seveda vsak film, ki gu vidimo, umetnina. Tudi ni vsak film vreden pohvale, čeprav publiki ugaja in žanje vsepovsodi uspehe. Predvsem je potrebno, da si mora biti javna filmska kritika na jasnem glede umetnostnih in kulturnih zahtev filma. Nevarno bi bilo, če bi ne znala ločiti dobrega od slabega. Ni pa to tako lahko, kot se človeku na prvi videz zdi. Film ima svojo magično moč. Sijajne režijske domislice, duhovita montaža, do zadnje potankosti izpiljena igra tako v mimiki, kot v gestah, vse to nas v filmu zadivi in očara. Prav lahko pa se za tem zunanjim sijajem skriva laž in življenska neresničnost. ki more obiskovalcu filma etične principe včasih popolnoma zmešati. Film ima svoja posebna izrazita svojstva. Mi imamo občutek, da gledamo v filmu vedno resnično življenje samo, ne pa kot v igri na odru prikazovanje življenja. Mi smo pri filmu — pri pristnih filmih — opazovalci resničnega življenja, res-nčnih življenjskih dogodkov, ne pa kot gledalci kake igre. Ta življenska resničnost nas priteguje in kaj radi verjamemo temu, kar na platnu gledamo, ker življenje ne laže. Zato je pri presojanju filma treba tem večje preudarnosti in previdnosti. En zgled! Poznamo »Epizodo«. Film je pri publiki dosegel sijajen uspeh. Jo pa v svoji notranjosti velika laž in je dvakrat bolj nevaren radi visoke umetniške igre Pavle Wessely, ki zna živ- Ijensko laž tako resnično in prepričevalno prikazati. Film je v svoji vsebini laž, ker Toressanijev v življenju ni, ali pa so tako redki, da resničnost življenja sploh predstavljati nc morejo; Film pušča v srcih, zlasti mladih obiskovalk, tihe želje po lakih filmskih princih, ki jih nikjer ni, in jih resnično življenje nikomur ne stavlja na pot. Ta zgled naj bi bil omenjen radi tega, ker danes v filmu tako bridko pogrešamo resničnosti. Vsa filmska produkcija je povečini usmerjena na prikazovanje plehkih senzacij in neresničnih In nemogočih živjjenskib zgodb. Ali ni škoda visoke umetniške igre in ženijalne režije za tak kič? Kot da ne bi bilo snovi, polnih življenike resničnosti in dramatične napetosti ln to uprav v današnji dobi. Zakaj filmska publika tako rada gleda žurna-le? Zato, ker gleda v njih resnično življenje, a katerim smo povezani i mi sami. Filmski režiser naj bi se učil od filmskih reporterjev, ki se trdo oklepljejo resničnih dogodkov in Jih verodostojno prednašajo. Cim bolj je beseda filma resnična in verjetna, tem bolj poslušalca zagrabi in mu ugaja. V v#ej njeni lepoti jo spoznavati in razlagati, naj bi bila nloga filma. Z drugo besedo: čim verjetnejša ho vsebina filma, tem raje ga bomo gledali! Magična moč filma more služiti Bogu, pa prav-tako hudiču. Kako velika in plemenita bi hiia, če bi človeštvu služila za spoznavanje Večnega. Okoli novega um prodajn Ljubljana, 20. februarja- Kot znano, se havi Društvo slovenskih likovnih umetnikov že delj časa z mislijo, da otvori svoj lastni prodajni umetniški salon. Otvoriti ga je nameravalo v (»oslopju Ljubljanske kreditne banke, ker pa je medtem bila za salon določena dvorana oddana, si bo društvo pač moralo poiskati drug lokal. Kajpak jo načrt tega salona v veliki meri odvisen od podpore, zaradi katere je društvo že storilo prinmrne korake na odločilnih mestih. O načrtu prodajnega salona se v naših umetniških krogih veliko razpravlja. Vsem je še v spominu »Pogovor z R. Jakopicenu, ki je izšel v »Slovencu«. Mojster Jakopič je mnenja, da je položaj leto« še mnogo obupnejši, kot je bil 1. 1032., ko je poudarjal na sestanku v srebrni unionski dvorani: »Zdaj kopljejo grobarji velik grob, ki bo pogoltnil ne le vso slovensko umetnost, ampak vso našo kulturo sploh — če se hitro ne spametujemo in ne zganemo.« Zato je prav, da izvemo, kako gleda na naš trg z umetninami g. Kos, ki Je po vojni otvoril v Ljubljani doslej odini prodajni umetniški salon in iina torej velike skušnje. »Reči se mora, da je zanimanje in smisel za umetnost med Slovenci zelo razvit tudi med nižjimi sloji t« je dejal g, Kos našemu poročevalcu. »To so pokazale zlasti razstave, ki sem jih v teku svojega delovanja priredil v raznih krajih, kakor v Novem mestu, na Bledu, v Mariboru, v Celju pa tudi tukaj v Ljubljani. Vsaka razstava je imela zadovoljiv uspeh ter si je razstavo ogledalo z vidnim zanimanjem lepo števijo ljudi, med njimi tudi veliko delavstva. Razveseljiv pojav je, da je zlasti naša srednješolska mladina v naši umetnosti že zelo poučena in da ima zanjo tudi mnogo smisla. Ako umetnost pri nas ni prodrla še globlje, kot je, so predvsem krivi umetniki sami! Mislim na večno trenje med posameznimi strujami in tudi meri umetniki samimi! Pri prirejanju razstav so tudi meni največ težkoč delali umetniki in mi, kjer se je le dalo, metali polena pod noge! Kljub temu som z uspehi zadovoljen! »S katerimi umetniki ste imeli do#lej po*|a?« »V poslovnih zvezah sem bil doslej že z večino naših umetnikov. V prvi vrsti so omenili: Ferdo Vesel, Rihard Jakopič, oba Vavpotiča, Miha Maleš, Franc Klemenčič, Matej Strnen Matija Jama, Minko Smrekar, Božidar Jakac, Franc Pavlovec, Trstenjak, Fran Tratnik, in še drugi: Anica Sodnlk-Zupančeva, Saša Santel, Avgusta in Henrika Šantel, Piščančeva, Maksim Gaspari, Košir.,, Ne morem pa točno vseh navesti, kor se trenutno pač ne morem vseh spomniti. Čigave slike so med ljudmi najbolj priljubljene, je težko reči, ker prihajajo vpoštev različni vzroki, n. pr. cena. Vesel vzbuja povsod pozornost, toda njegove slike malokdo lahko kupi. Jakopi? ae je postavi) na bolj zmerno stališče, zato krase njegove slik« že mnoge slovenske domove in salone. Dejstvo je, da umetnikovo delo tem lažje prodre v javnosti, čim bolj je razumljivo, Najboljši dokaz je n. pr. Maksim Gaspari, ki ga pozna že vsak Slovenec, če ne drugače pa po razglednicah, ki jih izdaja za praznike Ciril Metodova družba. Istotako je znan tudi Božidar Jakac in Miha Maleš. O izgledih za bodočnost hočete vedeti? Z mirno vestjo lahko rečem, da je naša umetnost na zmagovitem |»ohodu. Velika ovira ji je sicer današnji težavni gospodarski položaj, a ravno zato je treba že dosežene uspehe tem bolj vpoitevati. Kot sem že rekel, je zlasti mlajši rod za umetnost veliko bolj vnet kot starejši. Ta ji l*> tudi pripravljal pot za bodočnost.« Tako g. Kos, ki trdi o sebi, da je uvedel umetniške slike v svoji 15 letni praksi v okoli dv# tisoč slovenskih družin. Seveda ne smemo pozabiti, da je g. Kos trgovec, ki kot tak mora gledati z optimizmom v bodočnost! Drobiž iz Kaznovani peki Svoječasno smo že poročali o koraku nekaterih zagrebških pekov, ki so kar na lastno pest brez privoljenja mestnih oblasti povišali cene kruhu. S tem slučajem se je bavila oblast in strogo kaznovala okrog 50 pekov, ki so se s cenami pregrešili. Vsak pek je bil kaznovan z de- narno kaznijo 2000 Din. tako da morajo vsi peki plačati 100.000 Din kazni. Proti kazni in proti odredbi, s katero Je mesto maksimiralo cene kruhu, so se obrtniki pritožili na bansko upravo. Pričakuje se, da bodo tudi na tem mestu zavrnjeni poizkusi pekov za povišanje cen kot neosnovani in nepotrebni. 5 ribičev utonilo Pred nekaj dnevi, ko Je Se divjala burja na morju, je v bližini istrske obale zajel vihar neko veliko italijansko motorno ribiško ladjo in jo potonil. Motorna ladja se je nahajala za časa viharja na Kvarneru in se približal« Istrski obali. Ko je prišla do bližine Pulja, so valovi ladjo ponovno potisnili na visoko morje. Tam jo je preplavil velik val, da je voda udrla v notranjščino, tako da 12 ribičem ni preostajalo drugega, kakor d« so skočili v vodo in začeli plavati proti obali. Vendar je do obale priplavalo le 7 ribičev, ostalih 5 pa je voda požrlu. Krvoločna žena V vasi Niči kovu pri Skopi ju se je v nedeljo dogodil. strašen zločin. Neki premožnejši hiši so je priženil mlad kmet, in stanoval s svojo ženo kar pri tastu. Prve mesece sta se mlada zakonca dobro razumela, kmalu potem pa so se začeli prvi prepiri. Zadnje tedne pa je Lilo to razmerje že tako neznosno, da je mislil mladi mož pobrati svoje stvari in oditi domov. Istočasno, ko je ta pospravljal svoje stvari in se pripravljal na odhod, pa je v njegovi ženi in tastu dozorel sklep, da je edini izhod iz takega položaja, da ubijeta mla- Oceansko Zlato kot temelj narodnega gospodarstva še dolgo ne bo izgubilo svojega pomena. Poleg d.e-narne vrednosti ima še dragocene fizikalno-kemič-tie lastnosti. Industrija porabi v različne namene do 40 odstotkov vsakoletnega pridelka zlate rude. Izpremenitev drugih kovin v umetno zlato je še vedno pravljica, Kakor v dobi srednjeveške alke-mije. Ce bodo v doglednem času izčrpana zlata ležišča, se bo moralo ozreti človeštvo po drugih naravnili virih. Tehnika misli predvsem na morsko vodo. Znani nordijski fizik Svante Arrhenius je zračunal kot zadnji, da vsebuje ena tona oceanske vode vsaj do 6 miligramov zlata. Vsi oceani skupaj bi vsebovali po temu računu nad 8 milijard ton zlata. Pridobivanje bi bilo dokaj lahko. Sedanje rodoslovje sreča dokaj več težkoč pri kovinskih sestavinah s pičlo zlato vsebino. A teorija dolgo ni mikala praktike. Šele zdaj (v zvezi s smrtjo znanega nemškega kemika Friza Haberja, ki je moral zapustiti domovino po Hitlerjevem prevratu) je postalo znano, da je resno iskala povojna Nemčija rešitev v oceanskem zlatu. Haber, ki je med vojno izkazal domovini neprecenljivo uslugo s pridobivanjem sintetičnega dušika, je hotel leta 1920 zajeti v morju za plačilo reparacij potrebno zlato. V največji tajni je zbral veliko število vzorcev iz Severnega morja, Jadrana, Atlantika itd. ter se lotil izločevanja zlata s pomočjo natriumsulfita in posebnih filtrov. Delo je dobro napredovalo. Analize so odgovarjale poprej omenjeni domnevi o navzočnosti 5 mlgr zlata v vsaki toni vode. A leta 1923 je Haber nenadno obupal. Prepričal se je, da je zlata vsebina morske vode tisočkrat manjša! Delal je še dve leti in naposled dospel do žalostnega zaključka. Moderna kemija ni kos infinitezimalnemu računstvu. Kirurgi si nataknejo med operacijo gumijeve rokavice. A kemik nikoli ne ve, ali ni na napačni poti pri opravku z neskončno malimi količinami. Lahko ugotovi milijonske dele kovine v enem litru vode. A če gre za desetinke teh milijonskih delov, nikoli ni brez skrbi, ali niso zgolj slučajnega zunanjega izvora. Ce je odložil kemik poprej zlati prstan ali se dotaknil zlate ure, mu pokvarijo vse tudi ta očesu nevidna zlata zrnca, ki se držijo kljub vsemu umivanju prstov. Dva nemška kemika sta presenetila pred 15 leti ves svet s poročilom o pridobivanju zlata iz živega srebra s jx>močjo elektrike visoke napetosti Bila sta prepričana, da izloči elektrika iz vsakega atoma živega srebra (z at težo 201) po en atom helija (z at. težo 4) in ostane zlato z atomsko težo 197. A naposled se je izkazalo, da je vsebovalo živo srebro to zlato že ]>oprej v surovem stanju: živo srebro se pridobiva iz cinobra, ki pa vsebuje zlato! Haber je izboljšal kakor je mogel svoje naprave in dospel do zaključka, da vsebuje ena tona vode samo en fi-sočni del miligrama zlata. Torej ni bilo jx>trebno predelati en milijon kub. metrov morske vode, da bi se izložil 1 gr zlata. Morebiti bodo poznejše analize zopet reducirale ta odstotek. Oceanska za-! kladnica bo ostala nedotaknjena, dokler ne bo iz-1 umila tehnika novo kemično postopanje, ki bo za-j hte.valo mani izdatkov in nudilo več zanesljivosti kakor sedanje. Tri angleške Londonski draguljarji sc pripravljajo na svečano kronanje mladega kralja. 'lo pot nimajo dosti opravka. Britska krona, ki ne sme zapustiti ozemlje Zedinjenega kraljestva, je bila temeljito popravljena lani pri proslavi 25-letnice vladanja Georgea V. Krona v prvotni obliki je bita izdelana leta 1838 po naročilu kraljice Viktorije. Seveda je posajena s starejšimi zgodovinskimi okraski. Med slednjimi se nahajajo kakor kurje jajce debel rubin Henrika V., safir hiše Stuartov iz nekdanje krone Karla II., biserni uhani kraljice Elizabete, del slavnega briljanta »Afriške zvezde«, ki so ga morali draguljarji razbiti v kose, ker bi bil sicer prevelik. in dr. Vsi britski dominioni in kolonije so še povečali ta sijaj leta 1935. Kanada in Avstralija sta takrat prispevali zlato, Nova Zelandija — platino, Južna Afrika — briljante, Indija — briljante, sa-fire in diamante, Birma — rubine in Cejlon — akvamarine. V sedanji podobi nosi britska krona 2783 briljantov razne velikosti, 5 rubinov, 11 diamantov, 17 safirov in 277 biserov. Razen tega bo kronan kralj v Londonu še s škotsko krono sv. Edvarda Izpovedni!« in pozneje bo moral v indijsko prestolnico Delhi, kjer bo kronan s cesarsko krono. Kakor prikazen iz megle je videti največji parnik sveta »Queen Mary«, ki ga bodo Angleži spustili v morje prihodnji mesec. V kraljestvu mamutovcev Čudežna kalifornijska pokrajina mamutovcev je »najnovejše ameriško narodno zabavišče«, dostopno šele nekaj let sem. Orjaški iglavec mamu-lovec je zanimiv predvsem zato, ker ne raste nikjer drugod, kakor v ozkem pasu vzdolž Tihega oceana, od neke točke v Oregonu nekaj milj nad kalifornijsko mejo proti Monteroy Bayu. Tako imenovani mamutovski pas ne nieri v širini jmvprečno nad kakor nesmrtno. In ti deviški gozdovi so še vedno taki, kakršni so bili: pristni in nejx>škodovani. Posamezna orjaška drevesa dosežejo v premeru 18 do 20 čevljev, v višino pa poženejo do 350 čevljev. Sedem in devetdeset odstotkov vseh mamutovcev na svetu raste v tem »mamutovskem ozemlju«. Debla tega drevja so docela ravna, njihova skorja pa je skoraj škrlatne barve. V rožnatem sijaju tonejo mamutovski gozdovi in po pravici so jih pogosto primerjali z ogromnimi cerkvenimi ladjami. Velikansek, džunglam j»dobnc gmote praproti, katerih stebla so debela kakor človeško telo, rasto dvajset angleških milj in v tem dolgem, ozkem j»a-su je kakih 1,500.000 oralov mamutovskega gozda. Mamutovci so pognali v času, ko so gradili piramide, potem takem so ti častitljivi gozdni samodržci . rabili več tisočletij, da so dosegli današnjo in širino. Ime »Sequoia Sempervirens« — lalam mnniiiiouao 1 n f/vfai L o 1/Ar tiO lOO/’ višino V IOIIIV lit OU UIV. IIIIV "1ZVVJUVIU izvilipvi »livno« večno zeleni mamutovec — je torej kakor nalašč primerno zanj, kajti življenje tega iglavca je zares skimi valovi kosa za prveiistvo krajevne lepote. Ogromno skalovito obrežje povečuje slikovitost obalne scenerije. Med Douglas Parkom in Crescent Cityjem, ki je najsevernejše obrežno mesto v Kaliforniji, rasto najnujnejši mamutovci. Na enem samem oralu gozda v mestni bližini je lo drevje tako na gosto nakopičeno, da bi dalo nad tri milijone kvadratnih čevljev lesa. ob vznožju teh gozdnih samodržcev, med njimi pa so jjomešane druge divje cvetke raznih barv. Prva izmed njih je »mamutska lilija«, znana kot nabolj dišeča lilija na svetu. Ta lilija zraste do 12 čevljev visoko in vsaka njena mladika ima od 45 do 78 popkov in cvetov. Cvetovi so sprva čisto beli in škrlatno pegasti, kmalu pa dobijo rožnato barvo, ki polagoma prehaja v temno rubinast škrlat. Nekdanje luknjaste poti in stare ozke, vijugaste- ceste so danes v Kaliforniji samo še spomini starih ljudi in motorni vozači se morejo v vsem mamutovskem ozemlju voziti po izbornih trdih cestah, ki drže v obeh smereh Golden Gate Bridgea, ki bi moral biti dograjen do maja leta 1937, in ki spajajo buljvarje in ceste iz San Francisca z državnimi cestami, ki teko proti severu. Glavna cesta v tem mamutovskem ozemlju se pričenja zdaj pri Sausalitu in drži preko zaliva v severnozapadno Ka..................... . ~ - spaja s Californijo, kjer se pri Granfs Passu v Oregonu _ paja s Pacifiško veliko cestv. Tekoč skozi 100 milj dolgi pas deviškega mamutovskega gozda v Men-docinu, Humboldtu in Del Norte Counties nudi ta inamutovska cesta potniku vso silo prirodnih, zgodovinskih in sceničnih privlačnosti. Pogosto teče cesta več milj daleč tja tik ob morski obali in je dobesedno v skalovje zasekana, medtem ko se ogromni mamutovski gozdovi raztezajo vse do obrobja mrkega predgorja, ki se s penečimi se mor- Pogled v dimnik »Queen Mary. Nova orjaška Velika angleška zrakoplovna družba Imperial Arways bo prihodnji mesec pustila v promet zopiet 12 novih velikih letal. Ta letala so namenjena za potniški promet in to za dnevne in nočne polete. Njihova oprema bo v vsakem oziru prekosila vso dosedanjo, ki jo imajo najnovejša in najpopolnejša letala, ki služijo za mednarodni promet. Omenjene stroje, ki so tipa »A. W. 27«, je konstruirala kot popolnoma novovrstne firma »Sir W- G. Armstrong-Whitworth Airkraft Ltd.« Na dnevne polete se bo v njih lahko udobno vozilo do 40 potnikov. Za ponočne jaotnike pa je v vsakem teh letal na razjx>lago 20 ležišč. Zelo skrbno so izdelana krila po aerodinamičnih principih in nosijo štiri' motorje tipa Siddley-Tigger, ki morejo proizvajati do 3000 konjskih sil. V tropu letala so tri potniške kabine, |x>štni oddelek, kuhinja, dve oblačilnici, prostor za prtljago in jedila, soba za uradovanje in oddelek za vodjo letala. Dva večja prostora za jaotnike se nahajata zadaj za krili. V njih je fiodnevi prostora za 16 jx>tnikov, ponoči pa jih more tu spati 8. Po dve joostelji sta postavljeni druga nad drugo, da zavzamejo čim manj prostora. V sprednji, manjši kabini se lahko vozi podnevi osem, ponoči pa štirje jx> mojem mnenju je vrednost knjige odvisna od tega, kako jo moremo rabiti. Ce mi obljubite, da ne boste nikomur izdali moje skrivnosti, vam bom povedal, kar mislim o tem. Mojemu okusu najbolj odgovarja lepa, v gladko usnje vezana knjiga. Ob tako knjigo si prav udobno nabrusim svojo britev. Ne preveč trda knjiga, taka n. pr., kakršne navadno pišejo Francozi, se mi zdi zelo praktična za pod-ložek pri zibajočem se stolu. Groba, težka knjiga ali kak vezan mesečnik je izborno sredstvo, s katerim lopneš po glavi nenadnega napadalca, a velike karte iz atlasa so zelo pripravne za opaženje jjočenih okenskih stekel.« Po teh besedah se je Mark Tvvain zasukal na peti m se odstranil od osuple prijateljice knjig. Kino in otroci Prosvetno ministrstvo v Zedinjenih državah je imenovalo leta 1930 poseben odbor iz 20 jredago gov in zdravnikov psihologov, da bi ugotovila vpliv kinematografa na šolsko deco. Šele zdaj po petletnem delu je izročil odbor ministru poročilo v vplivajo štetje je ugotovilo, da tvorijo snov 29 odstotkov vseh ameriških filmov ljubezenske zgodbe. Do 15 odstotkov filmov prikazuje spolno privlačnost (sex apjieal) usodne ženske na moško okolico ali na- sprotno moškega junaka na ženske. Največ filmov, 28 odstotkov, razpravlja o zločinih, umorih, tihotapcih, ljubosumnosti itd. Odbor sklepa, da bi kazalo prej ]x>f>olnoma prepovedati deci obisk kinematografov, kakor zaman poskušati izločiti »manj kvarne« in »priporočljive« filme. Tudi najmrkejši pesimist ima o sebi dobrff mnenje. 2U1. I V današnji šoli. - Kdo je bila Katarina Velika?« »Greta Garbo!« Mrtvi in dim živa V Liidersenoveni čuječem pogledu je za-tlef sum. »Morda pa tudi —■?« »No, saj lahko povem, četudi te bo jezilo. Ne bo v škodo. Morda, ne morda, prav gotovo sem najhladnokrvnejši od naju obeh, pa tudi najbolj neumen nisem.« Vroča rdečica je zagorela v Liidersenovih zaspanih črtah. »Hvala,« je rekel, njegov glas je zvenel težko in trudno, »kar, se moje neumnosti tiče, se ti odslej ni treba več brigati zanjo.« »Ne. Samo zahotelo se mi je, da ti razložim, enostavno razložim.« Liidersen je nakremžil usta. »Da mi razložiš, meni?« Berger ga je pogledal sovražno: Tebe!« je odvrnil ostro in strastno. 2. Z žilavo vztrajnostjo je Berger ves popoldan vztrajal v službi. Počasi se je privadil in začel prenašati radovedne poglede, ne da bi ga posebno neprijetno vznemirjali. Prve ure so bile najtišje. Potem je čakal na večerne časopise. Prišli so okrog štirih. Prvo, kar je prebral, je bil dvevrstni naslov na prvi strani- »Oboroženi zlikovci so oropali poštni urad.« Manjši napisi so se glasili: »En uradnik ubit, drugi ranjen, ko je hotel preprečiti hudodelstvo.« »Plen tatov se ceni na okroglo 8000 kron.« S strastnimi pogledi in vročimi lici je brai dalje. Opis sam je bil kratek, — kakor je bilo pričakovati. Tudi njega so omenili: »Nato so zlikovci vdrli v oddelek za nakazila. Tam so našli najbogatejši in najlažji plen, kajti uradnik Berger, ki je bil saiit v 'oddel- ku, je mislil, da je najpametneje, če izroči blagajno brez odpora. Blagajna je imela dobrih 7000 kron.« Dalje, da storilcem še niso na sledu. Le na zahodni mestni meji so videli dva tuja človeka na motorju brez številke. Pol milje od mesta ju je videl spel nekdo. Posihmal pa, kakor da ju je zemlja požrla. Kakšnega popisa njunega ni mogoče dobiti, kajti motor je naravnost divjal, pa tudi znočilo se je že. Niže spodaj je pisalo pod novim naslovom: »Motor so našli. Potem, ko smo gornje že dotiskali, poroča policija, da so omenjeni motor našli kilometer pred mestom v obcestnem jarku. Oba opažena neznanca torej ne moreta biti krivca. Poleg tega je ugotovljeno, da je motor ukraden v našem meslu šele popoldne, najbrž neposredno pred samim napadom.« Tudi uvodni članki so se pečali s hudo-j delstvoin. Najprej so opisovali neverjetno, i skoraj divjo surovost zlikovcev ter ji iskali I vzroke v splošnem duhu časa, potem pa nadaljevali: »Dveh mož se moramo v zvezi s ! tem s spoštovanjem spomniti, enega od njih i celo z globokim obžalovanjem, saj mu je zve-| stoba v službi vzela celo življenje. To sta oba 1 uradnika (Juisthus in Liidersen. Oba sta po- kazala tako junaštvo in zvesto izpolnjevanje dolžnosti, da v današnjem mlačnem času, polnem bojazljivosti in brezpostavnosti, zaslužita javno priznanje. Gospod Quisthus je žal mrtev, zato ne moremo drugo, kakor da ga globoko obžalujemo in počastimo kot spretnega in priljubljenega uradnika. Gospod Lii-dersen pa nasprotno lahko pričakuje priznanje od ministrstva samega. Primerna oblika za to se bo našla.« Berger je dvignil časopis pred očmi. Pogled mu je padel na mrtvaška oznanila, ki so bila na isti strani. Napeto, tako da m niti zadihal, je preletel stolpce navzdol. Tani je stalo: oče Moj preljubljeni mož, moj dobri, junaški Arne Quisthus nam je umrl nocoj v 35. letu življenja. Esther Quisthus Georg. Zdelo se mu je, kakor da oznanilo vpija njegove oči. Crke stoje pred njim, polne groze in strahu in govorijo o Quisthusu, o dragem in ljubem Quisthu«u, ki ga nikdo, prav nikdo ne more več videti. Berger je tiho zavzdihnil. Svoj pogled je obrnil h Quisthusovemu okencu, kjer je neki pripravnik ravno prodajal znamko. Misel je vzplamtela v njem, da bi moral tam Quisthus sedeti. Njegova roka bi morala vzeti denar in izročiti znamko, prav tole znamko. Toda Qui-sthusove roke ne bodo nikdar več delale, zdaj ; leže sklenjene na njegovih prsih. On »nam je j umrl nocoj v 35. letu življenja«. I Pri mrtvečevem imenu ga je stresla hladna groza. S tresočimi rokami je zganil časnik. V tem trenotku je prišla gospa z nakaznico, moral se je zbrati. Njegova enostavna dolžnost je bila, da vzame nakaznico in izpiše potrdilo z imenom, naslovom in zneskom. Zato je bil pač tu. Služba je služba. In ni spregovoril besede. Nazadnje pa je minil tudi ta dan. Ko je Berger shranjeval denar v blagajno, se ni mogel zadržati, da ne bi pomislil, kako je to zadnjič delal. Tedaj je še Quisthus živel; vse, kar se je takrat zgodilo, mu je stopilo živo in strašno pred oči. Tukaj se je zgodilo, je pomislil razburjen. Tukaj sem stal jaz, tu so vrata, tam zunaj pa je ležal Liidersen, ki pa ni bil mrtev, in potem — Ne, — dalje ni hotel. Hotel se je zbrati in oditi. Ni hotel pomisliti na to, da je malo dalje ležal on. Moram hitro domov, je pomislil, sobota večer je in čakata me. Zunaj je bilo jasno in mrzlo. Mračilo se je že. Nekaj zvezd je migljalo, takoj se je vprašal, če stopimo v kako zvezo z njimi, ko umremo. Kaj se ve, morda bomo prebivali na njih in gledali na zemljo, na vse svoje prija telje in na vso revščino zemeljsko. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/I1L Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopiturjeva 6- telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. čoč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: JožoKošiček.