ts
I
D
»
I
O
O
5)
t3
v.

tl
•N
C
N
1
5
o
o
s,
m

D
b
jb
b
5
O
13 < *■
:j
Ena izmed oblik dela Iskrinega kluba štipendistov je tudi vsakoletna razstava njihovih inovacijskih dosežkov. Odprta je bila v RFC v Ljubljani v dneh pred novim letom, že zdaj pa mladi Iskrini študentje vabijo na naslednjo razstavo, ki bo, kot poudarjajo, prav tako odraz njihovih hotenj in prizadevanj kot gmotnih možnosti. Članek o delu Kluba štipendistov Iskre objavljamo na zadnji strani. (Foto LD)
V novo leto
Glasilo delovnih ljudi Iskre vstopa v novo leto 1988predvsem z željami uredniškega odbora, da poskuša njegovo vsebino izboljšati. Mislim da smo glede grafične plati našli zaenkrat kolikor toliko zadovoljivo rešitev, zagotovo pa bralci, prav tako pa tudi uredniški odbor še niso zadovoljni z vsebino glasila. Pri izdajanju glasila seveda nastaja vrsta težav in preprek za izboljšanje vsebine, ki jih bo treba z aktivnejšim delom novinarjev, uredniškega odbora in vseh, ki sodelujejo pri glasilu nenehno premagovati. Povsem upravičeno letijo včasih kritike na vsebino glasila o predolgih člankih; včasih tudi, da je preveč fotografij, da so v njem tudi za nekatere bralce nezanimive stvari. Težko je seveda pri tolikem številu članov delovnega kolektiva kot jih ima SOZD Iskra, zadovoljiti vse. Bralci imajo seveda različne okuse, vendar pa je naloga vseh, ki sodelujejo pri glasilu, da poskušajo najti takšno vsebino, ki bo nudila bralcem čimveč zadovoljstva pri branju. Eno izmed osnovnih vodil pri urejevanju glasila je seveda v tem, da bi obravnavali v glasilu v določenih časovnih obdobjih vse naše delovne organizacije, kar pa nam vedno žal ne uspeva zaradi pomanjkanja novinarjev na eni strani, na drugi strani pa tudi ustreznih prispevkov iz naših DO. Pogosto smo v dilemi, ali objavljati tudi sorazmerno kritične članke o delovanju v sami SOZD Iskra. Usmeritev uredniškega odbora na tem področju je, da mora glasilo vsebovati tudi članke z objektivno kritiko, na katero je tudi možno odgovoriti, pri čemer pa moramo jasno izpostaviti tudi poslovni interes in ugled imena same SOZD. V določenih primerih bi morali bolj mobilizirati kolektiv za določene akcije v SOZD Iskra. Ta naloga je tudi v letošnjem letu pred nami, ko bo treba uresničiti protiinflacijski program, določbe sprememb ZZD, ustavne spremembe in še vrsto drugih akcij, ki bodo terjale skrajne napore delovnih ljudi za premagovanje vseh teh težav.
Pavle Gantar
Iskra SOZD
21. seja Področnega kolegija za raziskovalno dejavnost SOZD ISKRA
Vztrajamo na dolgoročno gospodarnejših odločitvah
Že drugič se je ob koncu decembra lani sestal Področni kolegij za RRD SOZD. Seja — vodil jo je član Poslovodnega odbora SOZD Rado Faleskini — je bila to pot v novi stavbi DO Iskra Delta v Ljubljani, Gostitelj mgr. Vanja Bufon je udeležencem ne le razkazal vse najvažnejše prostore in novo razvojno in proizvodno opremo, ampak je tudi predstavil organiziranost RR dejavnosti in odgovarjal na njihova vprašanja glede sedanje in bodoče usmeritve razvoja DO Delte, ki jo je izčrpno predstavil tov. Komunjer. O novih razvojnih laboratorijih v Iskri Delti in njeni raziskovalni dejavnosti bomo v kratkem objavili daljši zapis v našem glasilu.
V drugi točki dnevnega reda je kolegij zavzemal stališča in sprejel vrsto sklepov kot odgovor na vprašanje: zakaj se Iskra premalo vključuje v mednarodne, jugoslovanske in celo slovenske raziskovalno-razvojne projekte? Tako so OZD Iskre predložile 8 RR projektov za EUREKA, vendar do danes nimamo pravega pregleda nad uspešnostjo in stanjem te akcije, kar je treba takoj urediti, saj ocenjujemo, da bi lahko dobili do 20 mio $ kreditov. Podobno je treba takoj urediti stanje in pregled nad našimi RRpro-jekti za kompleksni program SEV. Za Regionalni program UNDP za Evropo za IV. programski ciklus (1987 — 1991) je bilo tako malo zanimanja za njihovih 40 projektov s petih različnih področij, daje moral Zavod SRS za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje razpis ponoviti, čeprav je Upravni svet tega programa že februarja odobril sredstva za realizacijo. To se bo isto ponovilo, ko se bo pojavil italijanski paket v vrednosti ca 300 mio $ pod izredno ugodnimi pogoji (odplačilna doba 20 let, obrestna mera 2,3%, skupno tveganje) za RR projekte, ki bi omogočili razvoj produktov za italijansko tržišče? Nasploh ugotavljamo, da v Zahodni Evropi dodatno financirajo večnacionalne RR projekte, oz. povečujejo % javnih sredstev. Tudi predsednik ZIS B. Mikulič je izjavil: svoje RR plane moramo realizirati (t. j. na drugih področjih skupne porabe pa ostanejo redukcije še nadalje v veljavi).
Zakon o zagotavljanju in uporabi sredstev za pospeševanje tehnološkega razvoja Jugoslavije je bil sprejet in tudi pri teh projektih mora biti Iskra ustrezno udeležena in za to prejeti ustrezne vsote denarja, saj bona zvezni ravni združeno kar precej denarja iz »bencinskega dinarja« in drugih virov. To tudi po-
meni, da OZD Iskre ne bodo združevale tega denarja iz dohodka ipd., zato bi morale relativno višino vlaganj v razvoj lastne dejavnosti vsaj obdržati, če ne celo povečati, kar bodo storili n. pr. v sosednji Italiji. Člani kolegija bodo v vseh DO Iskre podprli ta prizadevanja in pobliže seznanili vodstvo z razlogi za sprejem takih stališč tudi glede rasti sredstev za razvoj lastne dejavnosti, v letni program SOZD za leto 1988.
Istega dne je skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije obravnavala programe RSS in PORS za leto 1988 in plan akcij za izvedbo zastavljenega programa. Težišče programa je ustvarjanje novega znanja in tehnologij ter pospešeno usposabljanje novih raziskovalcev natežiščnih RR področjih in njih usmerjanje k inovativnemu razvoju gospodarstva in družbe, usklajeno s sedanjo gospodarsko situacijo, ko se poglablja gospodarska in razvojna kriza.
Prodaja izdelkov slovenske industrije namreč na domačem trgu pada, v izvozu pa zaradi tehnološke zaostalosti dosegamo le podpovprečne cene. V letu 1988 naj bi RSS hitreje zagotavljala znanstveno, tehnološko in kadrovsko podporo za prestrukturiranje gospodarstva. Za leto 1988 pa ostajajo še naprej v veljavi glavni strateški cilji, zastavljeni s srednjeročnim planom. Kolegij je ugotovil, da je del teh ciljev »napisan na kožo Iskre«, zato je tembolj nerazumljivo, da se nekatere Iskrine organizacije premalo vključujejo v te RR projekte, za katere se odobravajo nevračljiva sredstva. S tem v zvezi je kolegij sprejel celo vrsto sklepov za izboljšanje tega stanja, da bi tako neposredno, ali posredno prek zunanjih RO dobili najpozneje leta 1989
od RSS in PORS najmanj toliko sredstev, kolikor jih združujemo. Posebej bo treba sprejeti odločitev, ali naj bi v RSS, oz. PORS zahtevali ustanovitev posebnih »raziskovalnih enot« n. pr. Računalništvo, Telekomunikacije, Informatika in, ali naj bi predložili banki v en sam paket povezane zahtevke za sanacijo, oz. revitalizacijo tistih DO Iskre, ki so v težavah. Naše OZD se bodo morale bolj dolgoročno povezovati z zunanjimi RO in zlasti z obema univerzama, Iskra pa bi morala ca 10% investicij oddeliti za investicije v univerzo. *
Čeprav je kolegij že na svoji seji 28. 10. 1987 sprejel osnutek predloga usmeritve združenih sredstev SOZD za strateške razvojne programe SOZD v višini 1,8% od planiranega dohodka SOZD za leto 1988, kar je tudi v skladu s samoupravnim sporazumom otemel-jih plana SO ZD za obdobje 1986 — 1990, se je ponekod v Iskri pojavil dvom, ali ni to preveč glede na krizno situacijo v določenih DO Iskre. Velika večina članov kolegija je odločno zagovarjala mnenje, da je treba ta sredstva neokrnjeno združiti iz več razlogov: predstavljajo le ca 7% vseh vlaganj v RRD, so normalno vračljiva z 12% nadomestila in s predpisano revalorizacijsko stopnjo pa čeprav s triletnim moratorijem in petletno dobo vračanja. Torej niso nikakršna »poraba«, ki bi jo bilo mogoče zmanjšati m tako nekaj prihraniti samo s tem, da jih ne bi združili v predvideni višini.
Povsem drugo vprašanje pa je, ali so ta sredstva usmerjena v »prave« strateške razvojne projekte in ali 82 takih projektov le ni preveč. O tem pa odločajo samo DO Iskre, ki so za leto 1988 predložile vse te projekte. SOZD namreč ne razpolaga s temi sredstvi. Po mojem mnenju
tista DO, ki bi želela že v letu 1988 koncentrirati del teh sredstev n. pr. v en sam, svoj ali še bolje medbra-nžni projekt verjetno ne bi naletela na nikakršne ovire, ne v programskih svetih, ne v Področnem kolegiju za raziskovalno dejavnost, ne v Odboru za razvojni program in raziskovalno dejavnost in ne v delavskem svetu SOZD. Treba pa je vedeti, da so to edina sredstva za RR v SOZD, ki jih je mogoče začasno prelivati, jih uporabiti za sofinanciranje RR nalog skupnega, integra-tivnega in infrastrukturnega pomena za SOZD, ob njih ugotavljati in preprečevati možen nastop prekrivanja programov prozvodnje med dvema, ali celo več OZD Iskre, se dogovarjati o potrebah ene, ali več OZD Iskre po novih izdelkih druge OZD Iskre, o možnem skupnem osvajanju proizvodnje bolj kompleksnih izdelkov, oz. naprav, ali sistemov v Iskri in še o vrsti drugih važnih vprašanj razvoja Iskre. Kolegij pa je naklonjen zamisli, da bi izboljšali metodologijo odobravanja, spremljanja in zaključevanja RR nalog, sofinanciranih iz ZS za SRP. O vsem tem se bodo člani kolegija pogovorili z vodstvi svojih DO.
Prav tako je kolegij vztrajal, da se vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost v nobeni DO Iskre ne bi smela zmanjšati in oporeka nekaterim ekonomistom in finančnikom, ki nameravajo ustvarjati »prihranke« z zmanjšanjem vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost tam, kjer je to lahko neustrezno, namesto da bi se borili za odpravo resničnih vzrokov izgub. Znano je, da imajo izdelki elektronske industrije t.i. življenjsko dobo 5 let, dostikrat pa še manj.
Potem času jih je potrebno izboljšati, spremeniti, zamenjati, sicer postanejo nerentabilni. Znano je tudi, da Iskra vedno bolj zaostaja za svojimi konkurenti na svetovnem tržišču. Dohitevanje konkurentov — kljub krizni situaciji — pa zahteva najmanj tolikšna vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost v Iskri, kot so vlaganja naših konkurentov. Vprašamo se lahko tudi, koliko časa bomo še lahko samo finančno sanirali vedno več izgubarjev, če ne bodo imeli pripravljenih v svetovnem merilu rentabilnih programov proizvodnje. In tudi o vsem tem naj bi se člani kolegija pogovorili z vodstvi svojih DO.
Vladimir lleršič
Iskra Commerce
»Morda bi raje rekel, da na leto 1987 gledam z mešanimi občutki: po eni strani smo se v Iskri srečevali z mnogimi težavami, tudi izgubami, vendar pa bi morali ta položaj primerjati tudi s trendi, ki so se pojavljali v svetu že nekaj let poprej. Pozabljamo namreč, da so se v razvitem svetu srečevali s podobnimi težavami že pred nami, ti problemi pa se imenujejo prehod na nove tehnologije, ki zahtevajo drugačno strukturo zaposlenih, manjše število zaposlenih, itd. Poleg časovne odmaknjenosti pa je razlika tudi v tem, da so imeli tam drugačne vzvode za reševanje problemov kot jih imamo pri nas.
Rad pa bi opozoril na negativizem, ki se vse bolj pojavlja v naši družbi in tudi v Iskri, ko že kar po neki praksi vse skupaj mečemo v en koš in ne znamo razlikovati dobro od slabega. Obnašamo se, kot da je vse slabo. S takšnim pristopom, s takšnim malodušjem ne bomo našli poti iz težav.«
— In kako ocenjujete delo Iskre Commerce v minulem letu?
»Dejal bi, da smo kljub velikanskim težavam in problemom kolikor toliko uspešno zaključili leto 1987. K temu je veliko pripomogel tudi akcijski načrt, ki smo si ga zastavili v IC. Realizirali oziroma približali smo se vsem prodajnim načrtom tako na domačem kot tujih tržiščih, predvsem pa smo ponosni, da smo izredno uspešno izvažali na zahtevni razviti zahod, kjer smo letni plan presegli za 4%, realizacijo iz leta poprej pa celo za 15%.
Pogovor
z Janezom Vipotnikom
— Kaj pa na ravni celotne Iskre ocenjujete za morda enega najbolj uspešnih premikov v minulem letu?
»Ker je Iskra velik organizem, je potrebno več časa za sprožitev različnih procesov, lani pa se je le začelo spreminjati na področju zaposlovanja, v odnosu do kakovosti, zatem do investicij in nenazadnje do trženja. Iskra je začutila, da ne sme biti več proizvodno, pač pa tržno naravnana firma.« Trženje ni prodaja tistega kar proizvedemo!«
— Nekdo mi je rekel, da je bil največji greh minulega leta v tem, da se zaradi improvizacij m neprestanega eksperimentiranja, pa tudi preklinjanja na račun zakonodaje, nismo dosti naučili. Zatorej, je kar najbolje, da »stopiva« v leto 1988!
»Žal še vedno niso znani pogoji, v katerih bomo delali v Jugoslaviji, ne vemo tudi kakšen bo devizni sistem, zaradi vseh neznank pa se ne moremo opredeliti tudi za pravi načrt, za pravilne mehanizme delovanja.
Posebej bi rad poudaril, da je Iskrino stališče do devizne zakonodaje že dolgo znano. Zagovarjali smo ga povsod, tudi na zvezni ravni, žal pa v Jugoslaviji še vedno prevladujejo interesi uvoznikov in ne izvoznikov. V Iskri smo prepričani, da mora imeti tisti, ki je večji izvoznik, ustrezno podporo celotnega sistema, in torej ne samo devizne zakonodaje, seveda pa je pomembna predvsem razpolagalna pravica do deviznega priliva ob opuš-tevanju nekega racionalnega zadovoljevanja splošnih deviznih potreb države. V Jugoslaviji pa so medtem še vedno prisotni zabrisani mehanizmi, kot napr. različne uvozne pravice, različne pozicije, različne fizične kvote, različni letni kontingenti, torej vse to, kar ni neposredno vezano na izvozne učinke. Iskra pa si ne želi takšnih mehanizmov pač pa neposredno odvisnost od dela, od izvoza.«
— Toliko o teh mehanizmih, še toliko bolj, ker mnogi med njimi nimajo nobene zveze z logiko tržišča. Kakšno pa bo po vasem mnenju to tržišče v letu 1988?
Neka splošna ocena mnogih v Iskri za minulo leto je ta, da je bilo to leto improvizacij in eksperimentiranja ter da bi ga bilo najbolje čim preje pozabiti. Z nič manj mešanimi občutki vstopamo v leto 1988, ki najverjetneje ne bo nič lažje, pri vsem tem pa se nikakor ne smemo prepustiti malodušju. O vsem tem smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Iskrine regionalne tržne organizacije Iskre Commerce Janezom Vipotnikom.
»Trženje ni le prodaja tistega
kar izdelamo!«
»Vsekakor je jasno, da tržišča bodo, vendar pa bodo odprta le za bolj sposobne, za tiste, ki bodo imeli izdelke, ki bodo imeli ustrezno kakovost, pa tudi za tiste, ki bodo našli načine za prodajo tudi v bolj zapletenih razmerah. Ob tem bi rad opozoril, da ima Iskra razvejano mrežo doma in v tujini, ki pa jo še vedno ne izkorišča dovolj. Pri tem naj še
poudarim, da moramo v Iskri vzpostaviti še dosti bolj neposredne povezave v verigi trženja, razvoja, investicij, proizvodnje in ponovno trženja.
Ne morem tudi mimo preveč razpršenega Iskrinega trženja, saj smo prisotni na prevelikem številu tržišč. To pa je seveda v nasprotju z našimi omejenimi kadrovskimi in finančnimi potenciali. V letu 1988 bomo morali tudi na tem področju narediti mnogo več.«
V zadnjem času se v Sloveniji vse bolj pojavljajo teze o tem, da so manjša podjetja bolj uspešna, bolj elastična, lažje obvladljiva, pač po načelu »majhen je ljubek — srnah is beautiful«. Ni to v nekem nasprotju s prakso v tujini?
»V svetu je izredno opazen proces integracije, proces združevanja kapitala in predvsem razvojnih in drugih znanj. Kritične mase na tem področju so še vedno pomembne. Prav v zadnjem času so napravili nekaj ocen, kakšen bo svet po letu 2000. Gibljejo se od zelo pesimističnih do zelo optimističnih, vendar pa prevladuje v poslovnem svetu strokovna ocena, da bodo korporacije še vedno najbolj uspešna oblika delovanja gospodarstva. Tem svetovnim trendom se tako v Jugoslaviji kot v Iskri ne bi smeli izogniti, seveda pa moramo presoditi, kaj sodi v korporacijo in kaj ne, koliko je lahko heterogena, koliko je potrebno tistih skupnih ciljev in vrednot, ki naj združujejo tak organizem, itd.«
—- Gotovo ne smeva tudi mimo izobraževanja v Iskri, še zlasti ne zato, ker se je na primer v bližnjo Iskrino zunanjetrgovinsko šolo, na katero smo bili tako ponosni, prijavilo le pet, oz. po zadnji informaciji šest kandidatov...
»Žal je že tako, da namenjamo v Iskri še vedno premalo pozornosti izobraževanju. Da bi še uspešneje tržili na zunanjih tržiščih, bi morali v tujini, predvsem pa v ZDA, prav zdaj šolati, mislim na redni študij, najmanj 50 strokovnjakov. Hkrati bi morali skrbeti za dopolnilno izobraževanje vseh vodilnih in vodstvenih kadrov, kadrov, ki se zdaj vse preveč ukvarjajo z operativnimi in premalo s strateškimi zadevami. Kar pa se števila kandidatov za ZT-šolo tiče naj povem, da gre za sistem in kriterije prijavljanja, ko vpis ni odvisen od lastne presoje, pač pa od želja delovnih organizacij.«
— Seveda me kot novinarja Iskre Commerce zanima, kakšna bo prihodnost IC-ja?
»Mislim, da je najbolj pomembno to, da moramo v Iskri govoriti o celoviti tržni funkciji, o najbolj uspešnih in o najbolj racionalnih nastopih na vseh tržiščih. Natančno moramo opredeliti vsa dela in opravila, ki sodijo v produktno in regionalno trženje, s tem, da je produktno trženje v proizvodnih delovnih organizacijah, ki pa morajo natančno opredeliti delitev dela med TOZD in DO, saj razdrobljena poslovna funkcija ne more prispevati k uspešnosti kateregakoli gospodarskega subjekta. Pri tem bomo morali presoditi, kaj je racionalno, daje skupaj na enem mestu, kaj pa je tisto, kar mora biti, npr. zaradi samoiniciativnosti, v posamezni DO. Vsekakor pa mora biti to strokovna presoja in ne stvar ambicij posameznikov. Takšno strokovno oceno je Iskra sposobna narediti.«
Sva morda še na kaj pozabila?
»Mislim, da ne, rad pa bi to priložnost izkoristil ter zaželel vsem Iskrašem, da bi v letu 1988 z veseljem hodili v službo.«
Lado Drobež
Iskra Avtomatika
Poročilo o poteku predstavitev izobraževalnih oblik,e
Uvod
Sodobni razvojno-raziskovalni proces terja nenehno dopolnjevanje, širjenje in izpopolnjevanje znanja. Takšno znanje lahko pridobivamo naformalne in neformalne načine: z udeležbo na raznih tečajih, seminarjih, specializacijami, ogledi strokovnih razstav, sejmov, s samoizobraževanjem, medsebojnim poučevanjem in neštetimi drugimi izobraževalnimi oblikami.
To je vidno tudi v želji po organizirani izmenjavi znanja. V sodelovanju s Službo izobraževanja so začeli s predstavitvami izobraževalnih oblik, ki so se jih udeležili v tujini.
Nekaj zato, ker je udeležba na tovrstnem izobraževanju draga in moramo nenehno dokazovati, da je potrebna; predvsem pa zato, ker ima pozitivne strokovne* in motivacijske učinke.
3.3. Rekapitulacija udeležencev Razvojnega instituta:
		-j ■= = =.•=.- = = = = = =		
Z . 1.	Izobraževalna oblila	nt. vseh	št. iz RI	r.
	— — — — — — — — - .	-L. - _	. — " — -Z ■ — —			
01.	LOCAL AREA NETMORKS FOR FACTORIES	°	evidence	
02.	EMI - PRACTICAL FIXFS	12	10	83,3
03.	COMPUTERS AND APPLICATIONS	n	5	4Š,5
04	FLAT PANEL Dl SPLAVS	7	6	05,7
05.	GROUNDING AND SMELIHNG	49	13	26,5
06.	BEDIENEN, BEOBACHTEN, PROTOKOLE IEREN	H	n	78,6
07.	ADVANCED MICROPROCESSOR SYS-TEM DESIGN	28	21	75,0
08.	DESIGNING SIGNAL PROCESSORS WITH DSP AND BIT-SLICE CHIPS	38	32	84,2
				
8	: S K UPAJ:	168	98	58,3
				
3.1. Izobraževal ne oblile in izvajalci predstavitve
				
Z.-it.	T nbr a ? ■ • va 1 n a ob 1 : i	Dat iim	Izvaja!ec	st.
				
ni.	LOCAL AREA NETMORKS '-"'H' FAC' -			
	'ORIES	l 7. n-s. 77	Sr- <-‘cl c l 1 and ar	9
02.	EMI - PRAG 1 GAL Fm.S	i'y. U.-.. C7	Z dr avl o 7 or =	12j
03.	COMPUTERS AND APPLICAT’ONO	03.09.87	Jaro Berce	1 1
04	FLAT PANEL DISPLAVS	18.09.87	Franc Vogrin	7
05.	GROUNDING AND SHIELDING	25.09.87	Marin Sever	49
06.	BEDIENEN, BEOBACHTEN, FRQ-			
	"OKOLLIEREN	02.10.87	Borut Pr el osni k	14
07.	ADVANCED MICROPROCESSOR SYS-			
	TEM DFSIRN	06.11.87	Jože Pi z jak	26
08.	DESIGNING SIGNAL PROCESSORS		Ivo Eržen in	
	WITH DSP AND BIT-SLICE CHIPS	13.11.87	Matjaž Mlinček	36
				
8	: S k UPAJ:	06-11.87	9	166
				
Za delavce Razvojnega institu- -	.	..
ta velja, da uresničujejo načelo UrganizaClja »učeče se družbe« (Learing So- predstavitve
ciety), v kateri smo vsi »učitelji« in v službi izobraževanja uskla-»učenci« (vsakdo je lahko dru- dimo z vodji sektorjev termine gemu vir znanja).	predstavitev. Z udeleženci izo-
braževalnih oblik v tujini (izvajalci predstavitve) se pogovorimo o načinu in organizaciji predstavitve. Z njimi pregledamo literaturo, ki so jo prejeli in pripravimo gradivo, določimo cilje predstavitve in ugotovimo, komu bi bile infor-
macije o tečaju najbolj koristne.
Vabila obesimo na oglasne deske, posebej pa jih pošljemo vsem vodjem sektorjev TOZD Razvojni institut — in direktorjem ter aplikativnim razvijalcem v TOZD za katere mislimo, da bi jih
SKUPAJ
DEL-NAl
R-3
R-4
R-5
R-/.
R-7
R-8
R-9
vod.odd
3.2. Udeleženci predstavitev:
01. LOCAL AREA NETUIORKS FOR FACTORIES _	9
evi denca. se n i vodila
02. ^EMI - PRACTICAL FIXES	12
FtVNi 2
RI (RS 130): 10:
R-3: 1 R-(5: 4 R-6:	1
R-9:	1
R-9: 1	__________
vodja oddelka:	1
vodja RSj 1
03. "COMPUTERS AND APPLICATIONS 11
SISTEMI: 2
TNE:	1
AVN: 3
RI : 5
RS 130: 2 R-5:	1
RS 170:	1
R-7:	1
KS. 120: 2
vod j ^RS j’
predstavitev morala zanimati.
Predstavitev izvajamo v učilnici, ki je opremljena z vso potrebno izobraževalno tehnologijo tako, da lahko predstavimo celotno gradivo, ki ga prinesejo izvajalci s seboj (prosojnice, fotokopije prosojnic, diapozitivi, fotografije, članki, videokasete ipd.).
Podatki
Anketni vprašalniki:
Nekajkrat (trikrat) smo udeležence predstavitev anketirali. Zanimalo nas je, na kakšen način izvedo za predstavitev, zakaj so se je udeležili in kaj o njej mislijo.
Večina (63,3%) izve za predstavitev z oglasnih desk, ostale pa nanjo opozorijo sodelavci (23,3%), ali pa jih določijo vodje sektorjev (13,3).
Večina se je predstavitve udeležila, ker je menila, da jim bodo informacije koristile pri delu (83,3%), ostali pa zaradi osebnega interesa (16,7%).
Skoraj vsi ocenjujejo, da so takšne predstavitve koristne, radi pa bi, da bi povečali nazornost predstavitev.
e jih udeležujejo delavci razvojnega instituta v tujini
Rl (RS 130):
FLAT PANEL DISPLAVR-
GROUNDING AND SHIELDING
I TRI A; 2
TNE:	15
RI;	13
SISTEMI:	12
RS ISO: 6
RS 130: 5 RS 130: 2
R-4: 2
R-2: 1
R-5: 3
R-5:	1
R-fe: 1
06. BEDIENEN, BEOBACHTEN, PROTOKOLEIEREN:	_14:				
RI (RS 130):	11:		AVN:	1	TNE: 2
	T~ R-5: 7 R-6: 2 R-7: 1 R-9: 1	
ADVANCED MICROPROCESSOR SVSTEM DESIGNi
SISTEMI;	1
RI: 21
RS 180:	4
RS 130: 8
RS 120: 8
R-9:~ 1
R-l: 1
R-5: 6 R-6:	1.
R-7: 2
R-5: 4
R-6:	1
R-7:	1
v. o.: 1'
Zaključki
S tem poročilom smo skušali analizirati, katere predstavitve izobraževalnih oblik smo organizirali in kdo se jih udeležuje. Predvsem so nas zanimali udeleženci iz TOZD Razvojni institut.
Najbolj obiskane so bile predstavitve tečajev: Grounding and Shielding, DSP, Advanced Mi-croprocessores System Design; za delavce Razvojnega instituta pa je bila najbolj zanimiva predstavitev DSP. Do sedaj smo organizirali 8 predstavitev z 9 izvajalci.
Povprečno se je vsake predstavitve udeležilo 21 delavcev Avtomatike, oz. 12 delavcev iz TOZD Razvojni institut.
V omenjeni TOZD je največ udeležencev iz razvojnega sektorja Avtomatizacija v industriji (kar je razumljivo, saj so bili skoraj vsi izvajalci iz tega sektorja) in iz razvojnega sektorja Avtomatizacija v energetiki. Iz ostalih TOZD pa so se predstavitev najpogosteje udeležili delavci TOZD AVN.
Največ udeležencev opravlja dela in naloge R-5 (razvijalec 5) — 52%. V glavnem so to mladi diplomirani inženirji elektrotehnike, s povprečno 1 letom delovnih izkušenj, ki očitno še niso zadovoljni s svojim znanjem in iščejo različne poti do njega.
Iz ankete in naraščajočega zanimaja za predstavitve zaključujemo, da so predstavitve koristne. Veljalo bi razmišljati tudi o organizaciji predstavitev pomembnejših izobraževalnih oblik, ki so se jih udeležili delavci Iskre Avtomatike v Jugoslaviji.
Janka Lazarevič Miran Marano
Tisti, ki odhajajo na takšna izo-
08. DESIGNIMG SIGNAL PROCFSSORS WITH DSP AND BIT-SLICE CHIPS:
na kateri stopnji tehnološkega razvoja smo, navezujejo stike s strokovn-
RS ISO: 2
RS 120: 7
R-5:	11
R-6:	2
- TNE
• R-7:
R—8:
ner-azp
TELA: 4
Udeleženei
Iskra Avtoelektrika
Visoko priznflje JLA tovarni ERS
Ob dnevu JLA, 22. decembru je bila v novogoriški Iskri Avtoelektriki krajša, a izjemno pomembna slavnost. Udeležili so se je vodilni delavci delovne organizacije in tovarne specialnih električnih rotacijskih strojev ter kot gostje, predstavniki zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki so na slavnosti predali tovarni električnih rotacijskih strojev eno izmed najlepših daril — Srednjo plaketo zveznega sekretariata za ljudsko obrambo za kakovost njihovih izdelkov, namenjenih za potrebe JLA.
Plaketa JLA za kakovost tovarni ERS in Iskri Avtoelektriki
Na slavnosti je Robert Žerjal, glavni direktor Avtoelektrike predstavil gostom delovanje in možnosti za še večje uveljavitve na svetovnih in domačih trgih tega 3700 članskega kolektiva ter ob prejemu visokega priznanja med drugim dejal: »Čeprav je to priznanje podeljeno delavcem v tovarni ERS, je enako pomembno za ves kolektiv, saj tvorijo jedro temeljne organizacije ERS prvi delavci, ki so prišli vanjo iz drugih TOZD Avtoelektrike. Profesionalno so pristopili k opravljanju zah-
Srečanje štipendistov
Iskra Avtoelektrika Nova Gorica ima na pok- direktor in jim v več kot uri trajajočem razgovo-licnih, srednjih, višjih in visokih šolah v Sloveni- ru razgrnil načrte kolektiva, ki bodo odvisni tudi ji kar 301 štipendista. Da bi se z načrti te delov- od njihovega znanja, ko bodo po končanem ne organizacije pa tudi z izmenjavo njihovih šolanju dobili zanimive zaposlitve v delovni mnenj kar najbolje seznanili, so jih tik pred iz- organizaciji. Zato je večkrat poudaril »učite se, tekom leta povabili na srečanje v delovno or- dajte veliko pozornost tudi tujim jezikom, vašo ganizacijo. Seveda vseh niso mogli povabiti, pomoč bomo pri naših načrtih še kako tudi zaradi prevelikega števila, zato so prišli le potrebovali«.
učenci in študentje višjih letnikov. Poleg	M. R.
kadrovskih delavcev, jih je sprejel tudi glavni
I ‘1 3i
tevnih del in nalog, njihova volja in pravilna organiziranost sta obrodila dobre uspehe. Današnja plaketa je še večja obveznost za še boljšo kvaliteto, ki se mora še bolj približati kvaliteti izdelkov zapadnih proizvajalcev avtoelek-tričnih izdelkov, med drugim smo tudi zato proglasili leto 1988 za leto kvalitete.
Rad bi izrazil zahvalo vsem pripadnikom naše JLA, ki so pripomogli s svojim sodelovanjem, da je tovarna eRS dosegla tako dobre rezultate prav v kvaliteti izdelkov, enako velja moja zahvala vsem delavcem tovarne ERS, še posebej Gabrijelu Pelikanu, kot začetniku na tem področju ter Ri-naldu Perfeti. Z vašim doprinosom ste ponesli dobro ime Iskre v sam vrh naših oboroženih sil, zato še enkrat zahvala vsem, pri-
Tiskovna
konferenca
Čeprav je bila novogoriška Iskra Avtoelektrika minulo leto dokaj dobro prisotna v slovenskih in jugoslovanskih sredstvih javnega obveščanja, predvsem septembra, kd je bil njen gost ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov celo Lazar Mojsov, predsednik predsedstva SFRJ pa so znova povabili novinarje, ki poročajo iz Nove Gorice, na tiskovno konferenco nekaj dni pred iztekom starega leta. Vodstvo delovne organizacije, Robert Žerjal, Ludvik Jelinčič, Aleš Nemec, Josip Pavlič in Gabrijel Pelikan jih je seznanilo z uspehi v minulem letu ter z drznim planom, ki čaka 3700 članski kolektiv letos.
Njihov izčrpni prikaz stanja v Avtoelektriki smo lahko spremljali skozi medije javnega obveščanja v naslednjih dneh po konferenci.	M. R.
padnikom JLA pa najlepše čestitke ob 22. decembru.
Preden je podelil plaketo, je spregovoril tudi odposlanec zveznega sekretariata in poudaril:
»Danes vam zvezni sekretariat podeluje srednjo plaketo, vendar sem prepričan, da ni več daleč dan, ko boste prejeli tudi najvišje priznanje, veliko plaketo. Zelo smo ponosni, da ste prvi v tem delu naše domovine prejemniki tega priznanja, zato iskrene čestitke. Izredno cenimo vaša prizadevanja, da ste osvojili zahtevne tehnologije za potrebe JLA in, da nenehno stremite k stalnemu izpopolnjevanju in novostim. Izredno lepo je sodelovati z vami, za kar se vam iskreno zahvaljujem, pri vašem nadaljnjem delu pa vam v svojem in v imenu zveznega sekretariata želim že veliko uspehov.«
Za prejeto priznanje se je v imenu vseh delavcev TOZD ERS zahvalil Aleksander Marušič, di-
rektor TOZD ter popeljal goste na ogled njihove proizvodnje. Prejeta srednja plaketa JLA za
kakovost je dejansko dokaz dobrega dela in moralna vzpodbuda ter obveznost za še boljše de-
lo v naprej, posebej letos v letu kvalitete v Avtoelektriki.
M. R.
Spominski posnetek po prejemu plakete JLA
Srečanje jubilantov dela
Najžlahtnejša odlika — pripadnost kolektivu
Ena stran našega glasila bi bila premajnna, če bi hoteli poimensko objaviti vse tiste zveste privržence kolektivu novogoriške Iskre Avtoelektrike, ki šolani praznovali, oz. dopolnili 10,20 in celo 30 let dela v tej ustvarjalni skupnosti. Zato naj rajši postrežemo z zanimivim podatkom. Naredili smo kratek izračun in sešteli vso niihovo dobo. Končna vsota je kar prek 2000 let in še ti podatki so le za zaposlene v Šempetru.
Delovne jubileje so jubilanti skupaj proslavili na kratki, a prisrčni slavnosti zadnje dni lanskega leta. Zbrali so se v delavski restavraciji, kjer jih je najprej pozdravil predsednik sindikata Miloš Vodopivec, za njim pa je stopil pred mikrofon glavni direktor Robert Žerjal in vidno zadovoljen, da stoji pred množico zvestih in ustvarjalnih Iskrašev med drugim dejal: »Drage sodelavke in sodelavci, vsi dobro veste, da je bila pot od ustanovitve naše delovne organizacije do danes strma in uspešna, beležili smo stalen razvoj kolektiva, ki je iz majhnega števila zaposlenih postal danes pravi gigant s 3700 zaposlenimi, ki izvažajo okrog 35% svoje proizvodnje, kar nanese približno 25 milijonov dolarjev. Čeprav je na slavnosti, kakršna je vaša danes težko prikazovati podatke pa je le Prav, da se spomnimo, kakšen ogromen napredek smo dosegli tudi z vašo pomočjo. Zgradili smo kolektiv s takšno in drugačno opre-
mo, tehnološko, prostorsko in organizacijsko, Iskra pomaga in poskuša reševati probleme v vseh krajevnih skupnostih, od koder prihajate na delo.
Beležimo tudi dvig družbenega standarda, pri čemer mislim na urejeno zdravstvo in zobozdravstvo, počitniške dejavnosti, prehrano itd. Tu seveda ostaja veliko nalog, ki jih nameravamo v naslednjem obdobju še bolje urediti, seveda pa bo vse odvisno od naše poslovne uspešnosti. Vendar le-ta ni odvisna le od
vas, od vaših pridnih rok in pametnih zamisli, ampak, predvsem v zadnjem času, vse bolj od predpisov, ki posegajo na razna področja našega dela. Vendar nas to ne sme odmakniti od glavnega cilja in osnovne usmeritve, daje le kvalitetno delo tisto, ki nam prinaša dohodek in, ki se lahko zoperstavlja še tako togim predpisom.
Leto, ki je za nami bomo zaključili relativno uspešno, z izjemo tovarne vžigalnih tuljav v Bovcu, kjer trenutno še ni pogojev za pozitivno
Robert Žerjal, glavni direktor Avtoelektrike pozdravlja jubilante dela
poslovanje. Tudi za leto 1988 so izgledi taki, da bi morali biti uspešni, odpirajo se nam možnosti rasti proizvodnje in produktivnosti ter izvoza. V letu 1988 pa se obetajo boljši časi tudi za VT Bovec.
Izredno pomembno je, da imamo radi življenje v kolektivu, da čutimo pripadnost delovni organizaciji, ki kljub zaostrenim razmeram dobro posluje in, ki ima pred seboj odprto prihodnost, odvisno od nas samih, kako si jo bomo začrtali, kako se bomo razumeli, kakšen pristop k delu si bomo utrli, da bomo dosegli čim boljše rezultate in se po njih pravilno nagrajevali. Dosedanje delovne zadolžitve ste tudi vi jubilanti dobro opravili, vaš prispevek je padel na plodna tla, to pa nam daje realne možnosti za nadaljnji napredek Avtoelektrike. Še naprej vam želim dobro počutje v Avtoelektriki, zahvaljujem se vam za ves vložen trud in vam še enkrat čestitam k jubileju« je zaključil glavni direktor Robert Žerjal.
Srečanje se je nadaljevalo še dolgo, ob obujanju spominov na prehojeno delovno pot. Ob zaključku članka s tega prijetnega slavja jubilantov pa moramo z velikimi črkami zapisati STANO MIHELJ, delavko tovarne velikih zaganjalnikov, saj je imela med vsemi najstarejši jubilej — 30 let dela pod Iskrino zvezdo. Vsem še enkrat iskrene čestitke za 2000 letno zvestobo Avtoelektriki.
M. R.
Predstavljamo
Nov razvojno-proizvodni center Iskre Delte v Stegnah pomeni kakovostno novo fazo razvoja naše delovne organizacije. Ta center pomeni tudi največjo investicjo Iskre Delte v njeni desetletni zgodovini in eno izmed največjih naložb v SR Sloveniji v tem srednjeročnem obdobju.
Objekt ima 16 tisoč kvadratnih metrov netto uporabne površine, v njem bo zaposlenih prek 800 delavcev. Predračunska vrednost naložbe je bila 16 milijard dinarjev.
Nov razvojno-proizvodni center pomeni predvsem tesno medsebojno povezanost med razvojno dejavnostjo in proizvodnjo tako, da bo pot od razvoja do končnih izdelkov čim krajša. Eden izmed pomembnih ciljev novega centra je združitev tehnoloških zmogljivosti Iskre Delte na enem mestu, ki so bile doslej razdrobljene na šestih različnih lokacijah v Ljubljani in Kranju. To omogoča nižje stroške in večjo konkurenčnost proizvodnje, kakor tudi ugodnejše pogoje za skladiščenje in kontrolo kakovosti.
Značilnost te nove tovarne je izjemna prilagodljivost in prožnost proizvodnega procesa. Na ta način se bo proizvodnja lahko zelo hitro prilagajala potrebam domačega in tujega trga. V razvojno-proizvodnem centru bo potekala proizvodnja v srednje velikih serijah. V njem naj bi letno izdelali nekaj sto mini sistemov, nekaj tisoč super mikro sistemov ter nekaj desettisoč računalniških modulov za različne računalniške sisteme.
Izjemno stroga kontrola kakovosti je naslednja značilnost novega razvojno-proizvodnega centra. Kontrolo kakovosti izvajamo tako pri vhodnih komponentah, kakor tudi v vseh proizvodnih medfazah. Tudi končni izdelki so podvrženi zelo strogemu testiranju. Posebnost je »umetno staranje« sistemov, kjer so računalniški sistemi podvrženi ekstremno nizkim in visokim temperaturam. V takšnih pogojih se pokažejo morebitne šibke točke sistema in se odpravijo že v tovarni. Uporabnik tako dobi v roke resnično zariesljive naprave.
V razvojno-proizvodni center je vgrajena najnovejša tehnologija
Iskra Delta
J
vam novi cent&kre Delte
za proizvodnjo računalnikov, ki jo v podobnih tovarnah v drugih državah uporabljajo največji svetovni proizvajalci. Večina prostorov novega objekta je klimatizirana in opremljena z napravami proti električnim razelektritvam, kar je v proizvodnji računalnikov posebnega pomena.
Proizvodna tehnologija v novem razvojno-proizvodnem centru je licenčno neodvisna od tujih multinacionalk, kar Iskri Delti omogoča suvereno nastopanje na domačem in tujem tržišču. Z nastankom novega centra nastajajo ugodnejši pogoji za razvoj sodelovanja z drobnim gospodarstvom, univerzami, razvojno-raziskovalnimi ustanovami ter drugimi delovnimi organizacijami.
Center predstavlja sintezo desetletnega dela, razvoja in akumuliranega znanja delavcev Iskre Delte ter pomemben korak za razvoj jugoslovanske računalniške industrije in informatizacijo jugoslovanske družbe.
Pot od tržno porojene ideje do obojestranskega zadovoljstva uporabnika in proizvajalca ni enostavna, še posebej ne, če je govora o informacijski tehnologiji. V informacijskih sistemih se organizacijske znanosti prepletajo z računalniškimi, končni uspeh pa je pogojen še s strokovno usposobljenostjo uporabnika, da o vzdrževanju ter poznejšem dograjevanju in povezovanju informacijskih sistemov niti ne govorimo. Danes se Izobraževalnemu centru Iskre Delte v Novi Gorici in številnim prodajno-servisnim centrom po Jugoslaviji pridružuje še Razvojno-proizvodni center Iskre Delte v Stegnah.
In kaj nas loči od ostalih 70 jugoslovanskih pravih in kvazi proizvajalcev računalništva? Razlikujemo se v odločenosti in strategiji, da po lastni Iskra Delta Arhitekturi gradimo družine med seboj usklajenih softverskih in hardverskih proizyo-dov, ki jih po potrebi, skupaj z uporabniki dopolnjujemo s tujimi proizvodi v celovite informacijske rešitve. Koliko jugoslovanskih proizvajalcev vam lahko predstavi svoje dolgoročne vizije, pokaže svoje razvojne tehnologije, prototipe in načrte, lastne proizvodne tehnologije, se pohvali s celotno paleto proizvodov, ki imajo svojo lastno zgodovino v svojih predhodnikih in jasno začrtano razvojno pot. V našem družbenem okolju informatika ne sme biti hlastanje po hitrih zaslužkih temveč trdo načrtno delo z veliko mero odgovornosti in znanja.
Razvojno-raziskovalno delo v Iskri Delti obsega tako kompleksne, časovno odmaknjene raziskave, kot so področje paralelnih računalnikov, večprocesorskih računalnikov, distribuiranih operacijskih sistemov, distribuiranih podatkovnih struktur in proizvodov tele-informatike, kot tudi razvoj proizvodov, ki morajo že jutri nadomestiti proizvode na trgu. Ker vam ne moremo pokazati celotnega razvoja na lokacijah Ljubljana, Kranj, Velenje, Zagreb, smo vam pripravili sprehod skozi naše glavne razvojne labora*orije v Ljubljani.
V laboratoriju za razvoj hardvera so prikazani projekti SUPERMINI-RAČUNALNIKI DELTA 4860 in DELTA 8000, TERMINALI, PROCESNI RAČUNALNIKI. Projekt DELTA 8000 obsega razvoj posa-
meznih modulov kot so inteligentni diskovni krmilniki, pomnilniki do 4MB, komunikacijski moduli, centralni procesni moduli (CPE), ki bodo v zaključni fazi integrirani v 32-bitni superminiračunalnik nivoja 3 mips. Le ta bo soroden računalniškemu sistemu VAX — uspešnici ene izmed največjih ameriških firm računalnikov DEC. Posamezne module že vstavljamo v sisteme DELTA 4860, drugi pa so v razvojni fazi (were wrap), v fazi računalniškega načrtovanja tiskanine in vezij VLSI (ČAD), v testiranju, itd. Sistem DELTA 8000 je tudi bodoče srce našega večprocesorskega koncepta GEMINI, ki že danes omogoča priključitev do 100 terminalov. Projekt TERMINALI je naš najstarejši projekt, ki je stekel že v letu 1980 s PAKO 1000 in so mu sledili PAKA 2000. PAKA 3000/3100 in letos PAKA 5000: Znanje in tehnologija s področja .terminalov Iskra Delta in DEC kompatibilnih terminalov se širi na raz\ oj terminalov, kompatibilnih z Ldelki El — Honeywell (PAKA 7300, 7800) in IBM kompatibilnih terminalov, na specialna področja kot so šalterski terminali (9" monitor PAKA 2100), terminali-blagajne ("point of šale) in na druga področja. Med njimi je tudi uporaba že razvite monitorske tehnologije za projekt Partner/T in /AT. Projekt procesnih računalnikov smo vam predstavili s sistemi DIPS, DIPS/M in Triglav DIPS, ki so le najbolj tipični predstavniki tega področja.
V	laboratoriju projekta TRIGLAV vam prikazujemo že delujoči 32-bitni prototip sistema Triglav XEN-32 (Intel 386), ki uresničuje naše napovedi izpred dveh let, ko smo javnosti predstavili 16-bitne družine Triglavov DEL-16 (DEC J-11), UNX-16 (Motorola 68010) in XEN-16 (Intel 286) ter povedali, da gre za modularno 16/32-bitno arhitekturo sistemov z VME vodilom. Razstavljeni so tudi drugi mbduli v razvoju, ki bodo že v letu 1988 okrepili in razširili našo tudi mednarodno priznano družino supermikroračunal-nikov, za katero smo prejeli nagrado za design na Dunaju leta 1985 in nagrado za kvaliteto sistema v Leipzigu leta 1987.
V	laboraotoriju za softver, kjer imamo instalirane vse pomembnejše sisteme: GEMINI, DELTA 4860, DELTA 800, PARTNERJE, in PA-
KE, nam čas ne bo dopuščal, da bi kaj več spregovorili o našem razvo-lu in projektih na področju opera-Cliskih sistemov Delta/M, Delta/V, družini Unixov od Uniplus, Xenix, OS9 do Deltix, ali pa o naših projektih informacijskih orodij IDA: LE-SKIKONU, BAZI, programskih generatorjih COGEN, EKRAN, AGP ter o procesnem programskem orodju SCADA, ali o projektu komunikacije, ki ne obsega le posameznih emulacij — inteligentnih terminalov, temveč tudi lokalne mreže t-AN, mreže DELTANET itd. S ponosom se lahko pohvalimo, da smo Prvi v Jugoslaviji z lastnimi rešitvami povezali dva naša računalnika prek mreže JUPAK, prvi smo 'zdelali strojno in programsko opre-[do na tehnologiji lokalnih mrež t-AN-P, s hitrostjo do 154 Kbit/s. prvi smo izdelali strojno in programsko opremo za podporo programskega medija X.25, prvi smo izdelali programsko podporo za komuniciranje prek digitalne telefonske centrale in prvi smo izdelali strojno in programsko opremo za realizacijo lokalne mreže srednje hitrosti (1. Mbit/s). Softverski proizvodi zahtevajo več časa za ogled in razlago, zatq vas vabimo, da nas Po otvoritvi znova obiščete.
Ob izhodu iz laboratorijev smo vam pripravili še nekaj eksponatov na temo industrijsko oblikovanje delovnega mesta. S projektom Triglav smo namreč odprli novo poglavje v oblikovanju naših proizvodov, ki se danes širi na vse naše 'zdelke in zaokroža naše reš;tve v funkcionalno celoto.
Sodoben razvoj račun; 'ništva zahteva moderna razvojna orodja. 2 izgradnjo in opremljanjem Razvojno-proizvodnega centra v Steg nah smo posodobili tudi razvojno-Proizvodne tehnologije. V našem ČAD centru načrtujemo logiko, testne metode, mikrovezja, ožičen-ja, večslojne tiskanine in drugo informatiko, ki je potrebna za razvoj, uvajanje v proizvodnjo ter spremljanje proizvodnje in kvalitete. Ta center je v etaži B4. Tu vam bomo Pokazali eno od vsakdanjih delovnih faz: načrtovanje večslojne tiskanine, od skice do filma.
V	2. nadstropju novega Razvojno-proizvodnega centra Iskre Delte je prostor namenjen proizvodnji računalniških modulov, kar je glede na tehnološki proces logično. Tu poteka ročna in avtomatska proizvodnja modulov. Ko se konča Prototipna serija v razvoju, se tu ročno naredi nulta proizvodna serija, ki je osnova za avtomatsko Proizvodnjo. Pri avtomatski serijski Proizvodnji modulov uporabljamo opremo zadnje proizvodne generacije: avtomatski vstavljalnik komponent, lotalna naprava in testna naprava za oživljanje modula. Vsi moduli se naknadno starajo v zato specialno pripravljeni toplotni komori in pakirajo v antistatično embalažo ter pošiljajo naprej v sestavljalnico sistemov.
V	1. nadstropju je proizvodnja
mikroračunalniških sistemov TRIGLAV ter center za popravilo modulov. Sem prihajajo moduli iz oddelka za proizvodnjo modulov in se vstavljajo v že pripravljeno mehansko ogrodje s periferijo. Proizvajamo dva tipa sistemov: namizni, enouporabniški sistem TRIGLAV in obmizni večuporabniški sistem TRIGLAV. Po končanem testiranju vseh komponent v sistemu se ta kot celota še testira v toplotni komori, nato pa se opremi z dokumentacijo, embalira in odpremi kupcu. V popravljalnico modulov pa prihajajo pokvarjeni moduli s terena in jih znova oživljajo. Gredo skozi standardno proceduro kot je v proizvodnji modulov.
V pritličju je proizvodnja večupo-rabniških računalniških sistemov DELTA 800, DELTA 4860, DELTA 8000 ter večprocesorski sistemi GEMINI. Tu izdelujemo tudi sisteme za krmiljenje tehnoloških procesov tipa DIPS.
Vse potrebne in testirane module, ki prihajajo sem iz proizvodnje računalniških modulov v 2, nadstropju, tu vstaljajo v že pripravljeno mehansko ogrodje s perifernimi enotami. Po končanem testiranju vseh komponent sistema — sistem se kot celota še testira, oz. stara v toplotni komori, izdelek opremijo z dokumentacijo, embalirajo in od-premijo kupcu.
S tem kratkim opisom smo poskušali predstaviti razvojno-proizvodni proces v razvojno-proizvodnem centru, od sheme do sistema.
Računalniški sistemi za HT Dubrovnik
Iskra Delta je podpisala pogodbo o zgraditvi integralnega računalniško podprtega hotelskega in gostinskega informacijskega sistema za Hotelsko podjetje Dubrovnik v vrednosti 2,5 milijardi dinarjev. Za tega turističnega velikana Dubrovniške reviere, ki v svoji sestavi ima 40 hotelov, prek 4000 zaposlenih in je samo v prvih enajstih mesecih letos imel prek 2,3 milijona nočitev, bo Iskra Delta poleg računalniške opreme zagotovila tudi dve celoviti programski rešitvi.
Prva rešitev je hotelski informacijski sistem, ki vsebuje rezervacijski sistem, prodajo hotelskih zmogljivosti ter recepcijsko poslovanje. Druga programska rešitev pa je gostinski informacijski sistem povezan s celotnim poslovanjem gostinskega objekta. Vse blagajne y posameznem gostinskem objektu (Iskra Delta jih dobavlja v sodelovanju s karlovško Jugoturbino) so povezane z računalniki. Ta programska rešitev omogoča zajemanje celotne prodaje ter spremljanje in kontrolo blagovnih tokov. Uporabnikom so na razpolago podatki o prometu izdelkov, o dnevnih
učinkih delavcev, vodenje skladišč, načrtovanje, normativi, analize in podobno.
V vseh štiridesetih objektih bodo postavljeni sistemi s sodobnimi elektronskimi blagajnami, na recepcijah pa terminali in sistemi za poslovanje recepcij.
Hotelski informacijski sistem je bil narejen v sodelovanju s turistično delovno organizacijo TOP Portorož, kjer bo naslednjo sezono tudi deloval. Priprava teh poslov med Iskra Delto, HP Dubrovnik in TOP Portorož, ki sodita v sam vrh jugoslovanske turistične ponudbe je naletela na zelo ugoden odmev med turističnimi delavci tako, da bo Iskra Delta v kratkem času podpisala vrsto novih pogodb s turističnimi organizacijami v državi.
Ti informacijski sistemi omogočajo boljši nadzor nad izkoriščenostjo zmogljivosti. Že v kratkem času pa zagotavljajo izjemne finančne učinke. Čeprav gre za sorazmerno drage naložbe, v Dubrovniku računajo, da se bo ta naložba povrnila zelo hitro.
Miro Simčič
Iskra Elektromotorji
Pred konferenco 00 sindikata
Temeljito o minulem, p&bljeno o prihodnjem delu
Sindikat v DO Elektromotorji šteje tri osnovne organizacije sindikata, ki so imele pred nedavnim svoje občne zbore, na katerih so pregledali dosedanje delo svoje organizacije, zarisali so si smernice za v prihodnje in izvolili nova vodstva. Tako so se tudi hkrati pripravili na konferenco 00 sindikata delovne organizacije, ki jo bodo sklicali v prihodnjih dneh.
Na občnem zboru 00 sindikata v Železnikih je predsednik 00 Franc Lušina v uvodu dejal:
»Letos, ko mineva 40 let od ustanovitve sindikalne organizacije v naši tovarni, je prav, da se spomnimo tudi tega jubileja. Nekateri starejši se prav gotovo še dobro spominjate prvih občnih zborov naše sindikalne organizacije. Druge razmere so zahtevale tudi drug način in odnos do deta sindikalne organizacije. Ko smo si z leti ustvarili bistveno boljše pogoje za delo in življenje, je tudi delo sindikata nekako izgubilo svoj pomen. Z nastopom osemdesetih let pa je nastopilo novo obdobje. Obdobje streznitve, ki ne dopušča več naglega razvoja in izboljševanja razmer na račun tujih kreditov. Kako težak je ta preobrat, slišimo in beremo v vsakodnevnih novicah. Ustavitve dela so i/se bolj pogoste. Stečaji nerentabilnih tovarn so sicer še sorazmeroma redki, vendar napovedi kažejo, da tudi naša družba ne more biti imuna do tega najbolj bolečega pojava za vsakega delavca in s tem tudi za sindikalne organizacije. Če k temu dodamo tudi tehnološke viške delavcev, ki jih , napovedujemo tudi in predvsem v Iskri, potem je jasno, da bodo sindikalne organizacije morale prevzemati vse bolj odgovorne in težke naloge. Moč sindikata se žal lahko pokaže šele v najtežjih razmerah. Danes, ko vsaj v naši tovarni razmere še niso tako kritične, delavci kar nekako ne čutijo potrebe po sindikalni organizaciji, čeprav se tudi pri nas razmere spreminjajo.
Prav letos so tudi v naši tovarni osebni dohodki realno bistveno padli. Zadrževanje rasti osebnih dohodkov se napoveduje tudi za naslednje obdobje. Če bo temu res tako, hkrati pa ne bomo zadrževali rasti inflacije, nas bo privedlo v položaj, da bo ogrožena tudi socialna varnost delavcev, posebno tistih, z najnižjimi osebnimi dohodki. Tu bo torej potrebno nekaj storiti, ali zmanjševati razlike, ali pa osebne dohodke s hitrejšo rastjo dohodka vsaj obdržati na enaki realni ravni. Zavedamo se, da to ne bo lahko. Ukrepi zvezne administracije, v katere je bila prisiljena (mogoče ne v take), nam ne dajejo posebnega upanja niti za zadrževanje dohodka na sedanji ravni, kaj šele za realno rast. Od strokovnih služb bomo terjali predvsem ustrezne osebne dohodke. Vodstvo bo torej z ustreznimi ukrepi moralo čim hitreje reagirati na spremenjene razmere gospodarjenja. Vemo, da tako prilagajanje tudi stane, vendar bo tudi revni dinar treba usmeriti tja, kjer se bo najhitreje in najbolje obrnil. Če bo tudi dinar imel in obdržal svojo ceno, bomo morali razmisliti tudi o investicijah. Od strokovnih služb bomo zahtevali boljša poročila o vsebini in tudi o načinu bodočih investicij. Vemo sicer, da so razmere nestabilne, kar bistveno poslabšuje pogoje realnega planiranja, tako po strukturi bodoče proizvodnje, še posebno pa po vseh ekonomskih kategorijah. Vsaj struktura in obseg proizvodnje nam bi morala biti jasna. Ker temu ni tako, tudi nekatere investicije niso
Franc Lušina	Vinko Vitman
podrejene bodoči proizvodnji, ampak mogoče tudi temu, da kar zgradimo in vgradimo, nam nihče ne more odvzeti.
Kot je vsem znano, smo letos izvedli reorganizacijo. Glede na vse probleme, ki so se s tem pojavili, smo z rezultati, ki jih dosegamo lahko zadovoljni. Proces reorganizacije sicer še ni končan, vendar ti začetni koraki kažejo, da je bila temeljna usmeritev pravilna. Mogoče najbolj moteče deluje nškako nezaupanje med posameznimi delovnimi enotami. Ne glede na raznovrstne oblike informiranja to medsebojno nezaupanje ne moremo odpraviti. Ne samo nezaupanje, ampak tudi razmere nas morajo čim prej privesti v to, da bomo realno ovrednotili vsako delo in tako pravilno bremenili ne samo posamezno delovno enoto, vendar predvsem izdelke.
Enako kot ostale družbenopolitične organizacije, razen mladine, ki se zaradi neaktivnosti, še ni organizirala po posameznih osnovnih organizacijah, smo tudi sindikat organizirali po posameznih delovnih enotah. Tak način delovanja ima poleg večino dobrih tudi nekaj slabih strani. Ne s pravili o delovanju, predvsem z dogovorom bomo morali opredeliti pristojnosti posameznih osnovnih organizacij m koordinacijskega odbora na ravni delovne organizacije. Dogovoriti se bo potrebno o enotnih pogojih za letovanje, nastopanje športnih ekip, ozimnice in podobno. Izhajati bo potrebno iz ustvarjanja enakih razmer. Ni mogoče reči, da dogovarjanje letos ni teklo v smeri poenotenja razmer vseh delavcev v delovni organizaciji. Enake razmere in podobne oblike smo ustvarjali, tako za
nekdanje člane naših kolektivov, upokojence, regres za letovanje in ozimnico, ostale so nam predvsem počitniške kapacitete. Da bo dogovor lažji, bomo morali izhajati predvsem iz realnih stroškov, ki z letovanjem nastanejo.
Zavedamo se, da bo v vsakodnevnem življenju in delu v tovarni potrebno še marsikaj spremeniti. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam z izboljšanjem nadomestil osebnih dohodkov za čas bolezni, naraslo število bolovanj tistih, ki to niso.
Lahko ugotavljamo, da smo v zadnjih desetih letih sorazmerno dobro reševali stanovanjske razmere naših delavcev. Ta ugodna razmerja pa se v zadnjih petih letih bistveno poslabšujejo. Dograjene stanovanjske hiše v Dašnici so nam sicer sprostile nekaj stanovanj, vendar predvsem za tiste delavce, ki bi si zaradi razmer lahko začasno rešili svoje probleme prek stanovanjske skupnosti. Denar, ki ga združujemo v stanovanjski skupnosti, smo tako odstopili drugim, sami pa v naslednjih letih nikakor ne bomo spohobni reševati potreb naših delavcev. Lahko se vprašamo, kdo tu ni odigral svoje vloge? Ali na delegacije za samoupravne interesne skupnosti sploh lahko računamo?
Kvaliteta glede na zahteve svetovnega trga nam pada. Če torej na področju kvalitete ne bomo napravili večjega koraka, potem nikakor ne smemo računati na dodatno preusmeritev dela proizvodnje v izvoz, kar terjajo trenutno in verjetno tudi bodoče gospodarske razmere. Ugled v svetu in doma pa si bomo morali ustvarjati predvsem z boljšim odnosom do dela. Kvaliteto izdelkov bomo ust-
varili tudi in predvsem z ustreznim odnosom do dela, ki obsega tudi red in čistočo. Ustrezen odnos do dela pa bomo terjali ne samo od tistih na proizvodnih linijah, ampak tudi od tistih, ki zunaj tovarne nabavljajo material in prodajajo naše izdelke. Ker je kontrola izven tovarne sicer mnogo težja, bomo njihov odnos vrednotili predvsem skozi rezultate njihovega dela. Kot merilo ustreznega odnosa do dela bomo tudi v drugih delovnih enotah morali uporabljati rezultate dela. Tako kot bomo od delavca zahtevali kvalitetne izdelke, bomo terjali od delavca v razvoju, ne glede na lokacijo perspektivne nove programe, kijih bo prodaja z ustreznim odnosom do dela sposobna prodati tako, da bomo ustvarjali toliko dohodka, da bomo lahko izplačevali delu in delavcu ustrezne osebne dohodke.
Zavedamo se, da teh ciljev ne bo lahko uresničiti. Več in boljše delo bo ustvarjalo tudi nova nasprotja. Tudi to ne bo lahko doseči. Kultura in navade se lahko spreminjajo le v daljšem časovnem obdobju. Na to ne smemo pozabiti niti ob najtežjih spremembah. Kultura in humani medsebojni odnosi morajo ostati stalnica, na katero ne smemo nikoli pozabiti. Za to smo skrbeli tudi v preteklosti. Če jo bomo gojili tudi naprej, potem se tudi prihodnosti ni bati.«
Na koncu občnega zbora so tudi sprejeli program dela 00 za leto 1988, v katerega so zapisali:
V letu 1988 bo sindikat uresničeval predvsem naslednje naloge:
1.	uresničeval bo dolgoročni Program gospodarske stabilizaci-I6- Dajal bo pobude za usklajevan-I® samoupravnih splošnih aktov, 9 ede sprememb zvezne in republiške Ustave in Zakona o zdruze-bern delu
2- sindikat je po svoji funkciji Nosilec razprav o gospodarjenju v RO, saj se v rezultatih gospodar-Ibnja zrcalijo vsa prizadevanja na Področju gospodarske stabilizaci-I®, zato se bo vključeval v obrav-Pavo periodičnih obračunov in Zakljucnega računa
3.	tako kot dosedaj bo na po-Ofočju družbenega standarda vo-dl1 stalno aktivnost pri reševanju stanovanjske problematike, družbeni prehrani, skrbel za cenejša ietovanja, širitev počitniških kapa-9'tet, zadovoljiv prevoz na delo in !z dela, vzdrževal bo stike z upoko-l®nci, pozornost bo posvetil rek-r®aciji in kulturnim dobrinam . 4. organizator vsakoletnega Isk-hnega slavja ob dnevu borca — dnevu Iskre, bo v letu 1988 naša delovna organizacija. Prizadevali Sl bomo, da bo ta velika slavnost-na prireditev uspešna
5. spodbujali bomo informira-b°st, izobraževanje strokovnega kadra, skrbeli za oblikovanje in izdajanje enotne politike delegacij v bjS in DPS, podpirali delo strokov-n|h služb in se vključevali^ skup-n° dejavnost sindikalne konferen-®e delovne organizacije.
. Svoj občni zbor so imeli tudi elani sindikata 00 RE-Raziskoval-J1! inštitut DO Elektromotorji v Ljubljani. Poročilo o dveletnem delu 00 je podal predsednik 00 sindikata Vinko Vitman in tako-le dbrazložil pregled dveletnega dela njihove 00:
»Dveletnoobdobje 1986/87je bilo Taleč najaktivnejše in najburnejše od ustanovitve naše osnovne organiza-. sije.
To je bil čas velikih organizacijskih sPrememb, ko je bil pod vprašanjem naš obstoj in oblika organiziranosti.
T že v letnem poročilu za leto '986 je bilo podano dogajanje na Področju reorganizacije DO Iskra-^p0, ki je bilo v letu 1986 v fazi razpadanja. V tem obdobju so praktično zamrle vse funkcije DO ŠIPO in ker Slho bili mi TOZD skupnega pomena, la bilo naše delovanje in poslovanje Zalo nejasno in neugodno. Praktično nam je v tistem času stal ob strani samo TOZD Elektromotorji iz Želez-n/Kov, ki nam je dal ustrezno delo in nas s tem tudi delno financirat. V tiskanji času se je sindikat na ravni DO - SIPO izredno trudit, da bi rešili delovno organizacijo ali jo vsaj smiselno razdelili na dva dela. Vendar so
Prevladati lokalni interesi in DO ŠIPO la razpadla na pet delov. Vse do refe-'anduma 25. 11. 1986 je bila usoda 'OZo Rl zelo nejasna, kar je tudi 'Piivalo na delovno uspešnost de-n Se v' V tem obdobju je odšlo tudi nakaj zelo perspektivnih kadrov, kar nam je naredilo nepopravljivo škodo Po našem strokovnem deiu.
Po reorganizaciji smo se združili z našima TOZD Elektromotorji Želez-niki in Gospodinjski aparati — Reteče v novo enovito DO Elektromotor-
ji Železniki. Tako smo postali Raziskovalna enota, ki pa ima še vedno status raziskovalne organizacije.
Po reorganizaciji je naša OOZS izpeljala veliko aktivnosti. Najprej je bilo potrebno urediti našo organiziranost, pri čemer smo imeli, kar velike težave. OOZS Železniki je namreč strmela k temu da bi ustanovili eno osnovno organizacijo, in da bi bila v RE Rl samo sindikalna skupina. Temu smo se uprli, ker smo menili, da lahko le v okviru svoje osnovne organizacije ZS rešujemo naše specifične probleme. Pri uveljavljanju te naše želje in zahteve, nam je v veliki meri pomagal občinski sindikalni svet Vič-Rudnik. Tako smo se na koncu uskladili, da bomo ustanovili tri osnovne organizacije:
— OOZS RE Raziskovalni inštitut — OOZS Delovna enota Reteče — OOZS Elektromotorji Železniki Vse tri osnovne organizacije pa smo združili v Sindikalno konferenco Iskra Elektromotorji Železniki.
Naslednja faza je bila izdelava in sprejem pravil o organiziranosti delovanja osnovnih organizacij in konference. Tudi to delo smo uspešno opravili in stekle so lahko aktivnosti na ravni osnovnih organizacij in konference.
Tudi nadaljnje aktivnosti so bile zelo živahne. Potrebno je bilo:
—	obravnavati poslovno poročilo
—	dati oceno kandidatov za direktorja DO in delavce s posebnimi pooblastili in sprejeti,
— Samoupravni sporazum o združevanju delavcev v DO EM Železniki — Statut delovne organizacije Elektromotorji Železniki — Pravilnik o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo (pozneje smo sprejeli tudi dopolnitve tega pravilnika)
— Pravilnik o inventivni dejavnosti
— Pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev
— Pravilnik o delovnih razmerjih — Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev Poleg tega smo reševali tudi nekatere notranje probleme kot so:
—	pravilno vrednotenje dela delavcev
—	zamujanje realizacije nalog
—	nepravilni samoupravni postopki, ki so se pojaviti zaradi časovne stiske.
Nekatere probleme smo bolj, ali manj uspešno rešili, nekateri pa ostajajo odprti še naprej. Tudi pri tem reševanju nam je pomagal občinski sindikalni svet.
2.	Družbeni standard je še vedno zadovoljiv, vendar pa se v zadnjem času kaže padanje življenjske ravni. Lahko ugotovimo, da imajo naši delavci v primerjavi z delavci iz podobnega okolja nižje osebne dohodke, kar vsekakor vpliva na nezadovoljstvo delavcev. Posebno pa se to čuti pri neuspešnem pridobivanju novih strokovnih kadrov katere zelo potrebujemo, ne moremo pa jih dobiti. Na tem področju bo imelo novo sindikalno vodstvo veliko dela, če bo hotelo obdržati zaupanje delavcev.
3.	Na področju kulturne dejavnosti smo imeli aktivnosti na ravni prejšnjih let. V letu 1986 smo organizirali
ogled Prage, v letu 1987 pa ogled Brionov. Poleg tega pa imamo še stalni abonma v mestnem gledališču in občasno ogled raznih kulturnih prireditev.
4.	Na področju športne aktivnosti organiziramo smučanje in udeležbo na športnih igrah Iskre.
5.	Na področju SLO in DSZ smo vključeni v koordinacijski komite v okviru hiše, v katerem dobro sodelujemo.
Na koncu bi se kot dosedanji predsednik OOZS rad zahvalit vsem delavcem za zaupanje, občinskemu sindikalnemu svetu za pomoč tako organizacijsko kot finančno in delavcem DO Železniki za uspešno skupno izpeljavo reorganizacije.
Na občnem zboru so izvolili tudi novega predsednika 00 Mira Javornika, ki je zelo podrobno in zanimivo obrazložil programsko usmeritev njihovega sindikata za letošnje leto in zlasti še naloge sindikata v prihodnje.
»Leto, ki mineva, je dejal na začetku Miro Javornik« je prvo leto v okviru nove enovite DO, ki je nastala iz treh delov bivše Široke potrošnje. Za ta trenutek lahko rečemo, da se nahajamo v nekem prehodnem obdobju, v katerem reorganizacija še vedno poteka, vendar je obrnjena predvsem navznoter. Če nam je v preteklem ietu uspevalo uresničiti večino ciljev, ki smo si jih zastavili, to še ne pomeni, da bodo v prihodnje stvari tekle same naprej, ne da bi se morali zanje krčevito boriti. Vedeti moramo, da /e bila v preteklem letu kot posledica reorganizacije teža predvsem na formalni organiziranosti, manj pa na vsebinski plati. Letos in v naslednjih letih pa lahko pričakujemo, da bo težišče predvsem na vsebini. Že v tem ietu smo opazili in opozorili na nekatera zaskrbljujoča odstopanja, ki lahko porazno vplivajo na naš prihodnji razvoj v okviru enovite DO. Tega ne bo manjkalo tudi v prihodnje. Zadnja polovica, še bolj pa zaključek tega leta, mineva v senci interventnih ukrepov zveznega izvršnega sveta,
. ki korenito slabšajo pogoje delovanja predvsem predelovalne industrije kot je naša. Množične stavke nezadovoljnih delavcev niso več nobena redkost, temveč prej vsakdanjost. Mislim, da je prišel čas, ko mora imeti sindikat trdna neodvisna stališča, s katerimi bo lahko podprl upravičene zahteve delavcev. V preteklosti smo razmeroma dobro sodelovali z občinskim svetom ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, trudili se bomo, da tako raven sodelovanja obdržimo tudi v prihodnjem letu.
Naloge, ki nas čakajo v naslednjem letu:
1.	V 10 00 ZS se je zamenjala večina članov. Da bo delo kontinuirano in nemoteno teklo naprej, moramo poskrbeti za usposabljanje tistih novih članov, ki nimajo dovolj izkušenj. Pri tem velja omeniti, da si kot maloštevilčna delovna enota, ne moremo privoščiti daljše odsotnosti zaradi usposabljanja, zato pridejo v poštev kvečjemu krajši seminarji in predavanja.
Kar se tiče vsebine programa usposabljanja, pričakujemo pomoč s strani občinskega sveta ZSS, pris-
luhnili bomo tudi potrebam in željam članov.
2.	Naše delo v konferenci 00 ZS v DO je lahko bolj elastično. Vztrajati pa moramo pri zadevah, ki se tičejo delavcev naše delovne enote in, ki neposredno vplivajo na njihov socialni položaj.
3.	Zadnjih pet let stalno omenjamo tehnološko in znanstveno zaostajanje za svetom, ki z vsakim letom še bolj narašča. To zaostajanje smo spoznali tudi kot glavnega krivca za naš neuspešen prodor na zahtevni zahodno evropski trg, ki še poglablja težave, v katerih se je znašlo naše gospodarstvo zaradi nesmotrno rabljenih kreditov. Kljub temu pa v zadnjem času opažamo izredno destimulacijo raziskovalnega in razvojnega dela na vseh ravneh. Pa naj bodo to interventni ukrepi, ki stimulirajo predvsem bazično industrijo, ali pa javno izražene težnle po uravnilovki in teorija o enakih želodcih. Mislim, da se moramo kot osnovna organizacija raziskovalne in razvojne enote odločno upreti težnjam po razvrednotenju razvojno raziskovalnega dela in vsakemu varčevanju na račun razvoja.
4.	Verjetno ni potrebno posebej poudarjati angažiranost 00 in njenih članov pri pripravi in sprejemu planskih dokumentov ter pri spremljanju izpolnjevanja zastavljenih planskih nalog, zlasti sedaj, ko so se z reorganizacijo razmere spremenite. Enako velja tudi za spremljanje rezultatov gospodarjenja DO in uspešnosti nase delovne enote. Sodelovali bomo pri sprejemanju ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje in spremljali njihovo izpolnjevanje.
5.	Vsem nam je jasno, da rezerv v obstoječih razvojnih zmogljivostih, tako glede opreme, kot tudi kadrov nimamo. Prej bi lahko rekli, da nam manjka in eno in drugo. Kljub temu moramo težiti k še racionalnejšemu in boljšemu izkoriščanju že obstoječih zmogljivosti. Tako posamezniki, kot celota se moramo resno zavzeti za povečanje razvojnih zmogljivosti, tako v kadrih, kot v opremi, saj bomo iahko le tako uspešno opravljali zastavljene razvojne naloge. Tu velja tudi omeniti, da bomo brez ustrezne stimulacije zašli še v hujše kadrovske težave, kot so sedanje. Ne smemo zanemariti tudi strokovnega izpopolnjevanja vseh delavcev.
6.	Posebno skrb bomo morali posvetiti tudi pravočasnemu, učinkovitemu in popotnemu obveščanju delavcev, zlasti zaradi dislociranosti naše enote. Apeliram na naše člane v samoupravnih organih DO, da se o pomembnih vprašanjih posvetujejo tudi s svojo delegatsko bazo.
7.	Kot doslej bo OOZS še naprej vključena v prizadevanja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na ravni hiše. Poleg tega je trajna naloga osnovne organizacije tudi vzgoja ustrezne družbene, politične in samozaščitne zavesti članov, tako na področju SLO in DSZ, kot tudi za varovanje družbene imovine in poslovne tajnosti.
8.	Stalno bomo spremljali socialno problematiko naših delavcev in dajali pobude za učinkovitejše raz-
Dalje na 12. strani
10. stran
-
_ Iskra Elektromotorji
Podlistek
Nadaljevanje zli. strani
reševanje raznih problemov kot so: stanovanjska problematika, socialna pomoč, življenjski in delovni pogoji, zdravstvene razmere, letovanja, itd. Konkretno nas v letošnjem letu čaka tudi odločitev o organizaciji letovanja naših delavcev v prihodnje.
9.	Skrb 00 ZS bo tudi navezava tesnejših stikov med dislociranimi enotami znotraj enovite DO. Pri tem mislimo na organizacijo skupnih kulturnih, športnih in rekreacijskih srečanj, v smislu spoznavanja, utrjevanja poznanstev in boljšega medsebojnega razumevanja delavcev.
V	letnem planu imamo zastavljenih precej nalog, katerih realizacija je odvisnapredvsem od finančnih sredstev 00. Ker sredstva, nabrana s članarino še zdaleč ne zadoščajo, bo ena od naših nalog tudi razrešitev tega problema. Mislim, da za konec ne smemo biti pesimistični, da lahko upamo na najboljše in, da bomo uspeli zastavljene naloge izpolniti vsaj tako uspešno kot doslej«
Tudi tretja 00 sindikata DO Elektromotorji, 00 v Retečah je imela svoj občni zbor sindikata, na katerem je predsednica 00 Majda Bohinc ocenila dosedanje delo njihovega sindikata z besedami:
»Ocenjujemo, da je imel izvršni odbor v preteklem in tem mandatu zelo težko delo, to pa predvsem zato, ker je bila tovarna od leta 1983 vzelo težkem položaju in sicer: izguba, ukrep družbenega varstva, reorganizacija DO, do priključitve v enovito DO Elektromotorji.
V	letu 1986 smo se referendumsko odločili za priključitev. Vsi akti in pravilniki, ki so potrebni za enovito DO so bili sprejeti. Imenovane in izvoljene so bile vse komisije in DS.
Glede organiziranosti sindikata smo se odločili, da bomo imeli vsak svoj izvršni odbor, ki se povezuje v konferenco. Menimo, da je ta oblika pravilna, ker smo dislocirani in bi teže realizirali določene naloge, ki so izrazite za delovno enoto. Sodelovanje s konferenco je dobro, saj smo v letu 1987 izpeljali že nekaj skupnih nalog. Organizirana ni še mladina, kar menimo skrajno neodgovorno od mladincev, da tega še niso naredili.
Čeprav so se OD v tem letu precej izboljšali so še vedno nizki zaradi visoke inflacije in padanja življenjskega standarda. Zato bo treba na tem področju še veliko narediti, predvsem, da bo proizvodnja normalno delala za to so odgovorne vse službe, ki pripravljajo proizvodnjo od prodaje, nabave, kontrole itd.
V	DE Reteče smo imeli v letu 1987 zelo veliko bolniških izostankov, zaradi tega so bili OD teh delavcev zelo nizki.
V	treh najnujnejših in upravičenih primerih je osnovna organizacija sindikata denarno pomagala prizadetim. Bolniški izostanki, bi se morali zmanjšati, za kar so zadolžene strokovne službe.
Pri reševanju stanovanjskih razmer imamo zelo velike težave. Veliko delavcev nima ustreznih stanovanj, tovarna pa nima na razpolago stanovanj. Pomaga se v glavnem samo tistim, ki namensko varčujejo, da potem pridobijo pravico do kredita. Še vedno imamo zelo nizko kvalifikacijsko strukturo.
Precej ljudi nima dokončane osnovne šole, med njimi je veliko mladih.
Z disciplino še vedno ne moremo biti zadovoljni. wsak zaposlen bi se moral zavedati, da hodimo, v službo zato da delamo.
Precej težav imamo pri delegacijah, SIS in združenem delu, kajti veliko Hudi. ki so bili izvolieni v razne delegacije je odšlo iz tovarne tako, da je velikokrat problem sklepčnosti.
Izvršni odbor je obravnaval 9 mesečno gospodarjenje DO. V danih razmerah smo z rezultatom zadovoljni, zadolžili pa smo strokovne službe, da organizirajo proizvodnjo za boljše in kvalitetnejše delo, ker bomo le tako izboljšali rezultat, s tem pa tudi OD.
Organizirali smo letovanje naših delavcev v tovarniških prikolicah. V tem letu smo imeli letovanje še ločeno, vsaka enota sama. Dogovorjeno pa je, da bi v prihodnjem letu kapacitete združili.
Obdarovali smo ženske za dan žena, nabavili in regresirali ozimnico, za predšolske otroke bomo organizirali obdaritev za Dedka Mraza, v decembru pa predvidevamo še srečanje z našimi upokojenci.
Na športnem področju se dela v danih možnostih. Organizirano imamo rekreacijo v kegljanju, katere se lahko udeleži vsak elan sindikata.
Zelo malo je bilo narejenega na kulturnem področju. Menimo, da mora ta dejavnost v prihodnje bolj zaživeti.
V tem mandatu smo imeli tudi dva izstopa iz članstva sindikata, za kar pa je izvršni odbor menil, da sta bila oba neutemeljena.
Informiranost v tovarni je zadovoljiva. Dobivamo časopis Iskra, ELEKTROMOTOR in vsak mesec Bilten, vsi zapisniki so objavljeni na oglasni deski.
Menimo, da smo naloge, ki smo jih dali v program nekatere bolj, druge pa manj uspešno realizirali«
Na občnem zboru so za novega predsednika 00 sindikata v Retečah izvolili Alojza Berganta, ki je obrazložil program dela sindikata za letošnje leto.
»Sindikat bo aktivno sodeloval z vsemi strokovnimi službami DE in DO, je dejal novi predsednik, za zagotovitev večje učinkovitosti poslovnega procesa.
Skrbel bo za oblikovanje in izvajanje enotne politike in stališč delegacij v SIS in DPS. Spodbujali bomo informiranost o stanju in razvoju DE in DO, podpirali izobraževanje strokovnega kadra.
Sindikat bo podpiral delo strokovnih služb, da bi bila zagotovljena kvalitetnejša proizvodnja, s tem pa tudi zagotovljena socialna varnost delavcev. Vso skrb pomo posvetili delovni disciplini tgr varstvu samoupravnih pravic. Se naprej bomo skrbeli za cenejša letovanja, nakup ozimnice itd. Pri tem pa se moramo dogovoriti s konferenco sindikata DO, kaj se bo financiralo iz sklada skupne porabe in kaj od ostanka članarine. V letu 1988 naj sp združijo počitniške kapacitete. Se vedno bomo vzdrževali stike z našimi upokojenci, vso pozornost bomo posvetili rekreaciji, ne smemo pa pozabiti tudi na kulturne dobrine.
Aktivno se bomo vključevali v skupne akcije sindikalne konference DO Elektromotorji.«
Pripravil D. Ž.
1
Naših
štirideset
let
Piše:
Dušan Željeznov
Naš sogovornik Vladimir Logar
Iskrin prodor v Indijo
Da je sedanja Iskrina naravnanost v svet pravzaprav že dolga tradicija Iskre nam najbolje priča naš prodor v Indijo leta 1966. Takrat smo tam odpirali tovarno z našo tehnologijo in otvoritve se je udeležil tudi naš sogovornik. V razgovoru z našim novinarjem izpred več kot dvajset let se Viadimir Logar spominja svojega popotovanja na veliki azijski podkontinent v naslednjem intervjuju:
Po sklepu DO podjetja ste zastopali ZP Iskra pri slovesni otvoritvi nove tovarne družbe ASIAN ELECTRONICS v Thani pri Bom-bayu, za katero smo izdelali celoten inženiring za proizvodnjo elektronskih elementov.
Ker je Indija precej oddaljena od naše države, bi bržkone zanimalo naše bralce kako ste potovali v Bombay in kakšni so bili vaši prvi vtisi na indijskih tleh?
Letel sem z letalom Boening 707, to je reaktivno štiri motorno letalo, ki leti 950 km na uro na progi New York prek Evrope in Indije na Daljnji Vzhod. V letalo sem vstopil v Rimu, nato pa smo se takoj dvignili na višino 10 km ter pristali po treh urah letenja že na Kairskem letališču. Po enournem postanku smo poleteli naravnost in brez pristanka prek Arabskega polotoka in pristali nekako po sedmih urah letenja v Bombayu. Letalo ima avtomatično klimatsko napravo, poleg tega pa še poseben dovod zraka, ker leti v takšni višini, zato je bilo potovanje kar prijetno. Takoj po pristanku v Bombayu nas je zajela silna vročina.
TISKOVNA KONFERENCA ZA INDIJSKO ČASOPISJE
Verjetno so vas ob pr hodu na indijska tla že čakali predstavniki družbe ASIAN ELECTK NIC«.
Kakšne uradne dolžnosti ste
prevzeli po uvodnih pozdravih?
Po prihodu v Bombay so predstavniki družbe organizirali tiskovno konferenco z nad 40 novinarjev od vseh pomembneiših časopisov, ki i izhajajo v Indiji, pa naj bodo to : časopisi, ki izhajajo v angleškem jeziku, ali katerem koli indijskem.
V uvodu me je direktor g. Bhat pozdravil, predstavil novinarjem in | povedal, da sem prvikrat v Indiji. Zatem sem dobil besedo in informiral prisotne novinarje o razvoju gospodarstva pri nas. Povedal sem, da v Jugoslaviji pred vojno skoraj ni bilo industrije, zlasti še elektroindustrije. Omenil sem, da smo pred nekaj dnevi praznovali 20-letnico ustanovitve tovarne Iskra, prešel na integracijo petih tovarn in predstavil današnje združeno podjetje kot največje v Sloveniji na področju elektronike. Podal šem nato nekaj splošnih podatkov o zaposlitvi in obsegu proizvodnje pri nas in kako se bo predvidoma razvijala Iskra v prihodnjem obdobju.
Glede sodelovanja z industrijsko družbo ASIAN ELECTRONICS sem prikazal dosedanji potek del v okviru pogodbe za inženiring v Bombayu, šolanje strokovnjakov pri nas in pristavil, da se bo to sodelovanje z omenjeno družbo v prihodnje še bolj razvilo zaradi ugodnih rezultatov, ki smo jih skupno dosegli pri projektu prve elektronske domače tovarne v Indiji.
Sodeč £>o nekaki prirojeni radovednosti novinarjev so vam indijski kolegi verjetno zastavili več vprašanj, ki zadevajo to in ono v ekonomski zgodovini naše države.
Po mojih izvajanjih se je razvila široka razprava, v kateri so se novinarji najprej zanimali za organizacijo in perspektive nove tovarne. Besedo je povzel direktor omenjene družbe g. Bhat in posredoval navzočim splošne generalije o novi tovarni, investicijskih delih, proizvodnji itd. Med razgovorom sem na vmesno vprašanje omenil gospodarsko reformo v Jugoslaviji in njene cilje, ki imajo končni namen in-tenzifikacijo našega gospodarstva in njegovo vključitev v svetovno ekonomiko na bazi svobodne konkurence.
Kako so sprejeli novinarji in nato časopisje vesti o organizaciji nove tovarne za elektronske elemente in kooperacijo z našim podjetjem?
Iz razgovorov na tiskovni konferenci in pozneje pc objavljenih člankih v časopisju je bile razvidno, da so posvetili v Indiji kar največ pozornosti izgradnji nove tovarne. To je tudi razumljivo, saj je to prva indijska tovarna za elektroniko, ki so jo zgradili z domačim kapitalom tako rekoč s prihranki muslimanskih vernikov. Največji poudarek so dali vodilni predstavniki indijske države in posebej republike Maha-rashtra s svojo navzočnostjo pri otvoritvi. Osrednja osebnost ob predsedniku indijske republike dr. S. Radakrišnanu je bil verski poglavar muslimanske skupnosti dr. Sydna Mohammed Burhanuddin Saheb in številni poslaniki iz arabsko govorečih dežel. Zaradi tega sodim, da se bo nova tovarna razvijala in širila stike predvsem na področja arabskih držav.
72. APRIL
Zbudil sem se uro pred postankom v Ulan Batorju, glavnem mes-*u Mongolije.
Bilo je sončno, pokrajina je bila nekoliko hribovita, ponekod še krpe snega. Gledal sem konje, ki so Se pasli, a nisem vedel, če so udomačeni, ali ne. Zbudil sem še Bojana. Ko smo se ustavili, smo stopili iz viaka in presenetil nas je mraz. Ulan Bator je imel -5°C. Sprehodili snno se po postaji, posneli nekaj fotografij in šli nazaj na vlak.
V primerjavi z rusko, je bila mongolska postaja precej bolj čista, tudi tokrat, ko smo se z vlakom ustavili, so vsi začeli delati, eni pometati, dl"ugi barvati postajo. Takoj pa so zaprli restavracijo.
Njihovi obrazi so precej zanimivi, Posebej potlačen nos. Zanimiv se mi je zdel možakar, ki je, oblečen v (najbrž) pastirsko uniformo, čepe zvijal cigarete. Kupila sva si konzervo paštete iz zelenjavnih rib. Podobna je bila naši.
Dobili smo tudi vagon z mongolsko restavracijo. Thomas nama je razložil kako poslujejo. Plačuješ samo z okroglimi dolarji, za drobiž, k| ostane (kolikor je razlika do ekrogle cene) pa dobiš žvečilne gume, znamke. Po krajšem počitku smo se zopet ustavili, tokrat je bila Pokrajina čisto drugačna: enolična, suha trava s kamenjem...
Ko smo izstopili, smo opazili, da so vsi domačini izginili v čakalnice lrl držali vrata, da nismo mogli vstopiti (v notranjost postaje; restavraci-1°). Mi pa smo fotografirali postajo, vtok... prijatelje z vlaka...
Tu se nam je v vagonu pridružil tudi romunski zdravnik, ki je potoval v Peking.
Nadaljujemo pot! Po puščavi GOBI. Pokrajinaje še vedno pusta, tu in tam vidim celo kakšno mrtvo kravo (ovco), ki leži na travi. Nekaj je tudi čred in pastirjev, posebno zanimivi pa so njihovi domovi — kot nekakšni okrogli šotori — to so prebivališča pastirjev — nomadov.
Ob železniški progi je nekaj kolikor toliko normalnih hiš (z okni in vrati. Še vedno leži po puščavi veliko umrlih živali. Tu in tam vidim tudi kakšno kamelo, ki se pase.
Pot je dolgočasna (ni kaj videti z vlaka), monotonija se ponavlja, tudi literature za branje mi je zmanj_kalo, zato mi ostane samo še VODIC PO KITAJSKI (berem najboljše varian-
te za spanje, prehranjevanje, potovanja itd.).
Okoli 10. smo prispeli na mongolsko — kitajsko mejo. Počutil sem se vznemirjeno, saj sem se zavedal, da je to glavni cilj mojega potovanja in z nemirom sem doživljal prve trenutke in vtise v novi deželi. Ko smo opravili formalnosti na meji (mongolski) smo se kakšne 1 /2 ure vozili do Kitajske. Že prvi vtis me je prijetno presenetil: zgradba kitajske meje je bila okrašena z rdečimi, rumenimi in zelenimi lučmi, lepo uro, urejeno okolico, vse zelo okusno, čisto. Presenetila me je tudi glasba — saj je bil Dunajski valček. Cariniki so bili zelo prijazni in vljudni, ko so nam pobrali potne liste in smo izpolnili dek-
laracije, smo šli v postajno zgradbo menjat dolarje v juane (100 dolarjev = 368,5 juana; zelo dobro). Seveda smo takoj preizkusili dobro pivo v pločevinkah (spila sva vsak 4, po petih dneh suše). Tudi zdaj smo se še spoznavali med sabo (potniki z vlaka) in si izmenjavali naslova. Spoznal sem še tipa iz Bristola in »frikico« iz Liwerpoola. Tip je pripovedoval, da je vegeta-rianec in je imel probleme s prehrano med potovanjem. Vsak dan je jedel samo jajca, ko pa si je tu privoščil arašide, se mu je kar smeja-
lo.
Pogovarjal sem se tudi z dvema Kanadčanoma iz Toronta, ki sta se potepala po Evropi in se odločila tudi za Kitajsko (najbrž zaradi ugodne poceni variante, prek katere smo šli vsi). Potem smo šli skupaj na vlak v restavracijo in nadaljevali. Žeja je bila nepotešljiva. Naročila sva (z Bojanom) samo pivo, končno pa sva se odločila še za večerjo, ko so vsi okoli zelo hvalili hrano. Tako sem prvič jedel s palčkami, zraven pa dajo še vilico (ali žlico) — zaradi praktičnosti. Palčke sem po obedu skrbno spravil. Pivu se reče po kitajsko PIJIO in je sestavni del obeda (za nas na vlaku) — obrok pa je bil sestavljen iz skodelice riža (kot osnova — namesto kruha), na krožniku pa pečeno jajce z ocvirki, meso, nekakšni krhlji v omaki, gobice, zelenjava in PIJIO.
Palčk sva se po začetnem mučenju kar dobro navadila. Začel se je žur po večerji. Prisedla sta še dva Finca. Spat smo šli ob 3. zjutraj, čeprav smo bili sposobni bdeti do jutra.
Kitajski starček se nam je pridružil ob pitju piva iz pločevink, ko smo pivo spili do konca pa je pločevinke skrbno pospravil v svojo vrečo
Hong Kong — še 10 let angleška kolonija — avtobusi so dvo-nadstropni, enako kot v Londonu in tudi promet poteka po levi strani ceste. Kar 80% ljudi je Kitajcev
Na slovitem newyorškem maratonu tudi Iskraš
Kdo še ni slišal za sloviti newyorški maraton, ki ga prirejajo vsako leto v začetku novembra po ulicah tega večmilijonskega mesta, po njegovi betonski džungli? Takrat se umaknejo vsa prevozna sredstva, ulice so prazne, le ob njih, na pločnikih se zbere na milijone gledalcev, ki željno pričakujejo štart, tek in cilj tisočev in tisočev tekačev in tekačic z vsega sveta.
Na letošnjem maratonu je nastopilo kar 22 tisoč udeležencev te zahtevne športne preizkušnje iz 69 držav, kar prek dva milijona Newyorčanov pa je v lepem nedeljskem dopoldnevu uživalo in spremljalo pisano reko udeležencev raznih ras in narodnosti tega slovitega maratona.
Prav ste prebrali naslov tega sestavka. Med nastopajočimi v New Vorku je bil prvič letos tudi Iskraš iz novogoriške Iskre Avtoe-lektrike Edi Caharija. Temu vitkemu in klenemu 27 letnemu Novogoričanu, telefonskemu tehniku, zaposlenemu v Avtoelektriki 4 leta, se je tako izpolnila največja in dolgoletna želja, da se pomeri na tako sloviti prireditvi, kot je newyorški maraton. In ne samoto. Edi je prišel na cilj s presenteljivo dobrim časom, za zmagovalcem Kenijcem je zaostal le 28 minut, kar je zadostovalo za odlično 180. mesto. To je Edijev največji uspeh, ki ga je bil izredno vesel tudi zato, ker ga je obdala in mu čestitala nepopisna množica ljudi, kijih ni in jih ne bo nikoli več videl, na njegovi majici, ki jo je nosil med tekom pa je občudovala napis »Iskra Avtoelektrika Nova Gorica Jugoslavija — starters alternators,« (del proizvodnega programa Avtoelektrike).
Seveda nas je zanimalo marsikaj o tej svetovni atrakciji, zato smo zaprosili Edija, da nam kaj več pove o nastopu na maratonu, ki je bil dolg 42 kilometrov.
Kdaj ti je vzklila želja, da bi se udeležil newyorškega maratona?
S tem športom se ukvarjam že vrsto let, tekmoval pa sem, razen v domovini, tudi po večjih evropskih maratonih. Že od nekdaj pa je v meni tlela želja, da bi lahko bil med tekmovalci newyorškega maratona. V začetku letošnjega leta sem stopil v stik z organizatorji
newyorške prireditve ter kmalu zatem dobil možnost udeležbe. Ta prijetna novica me je še bolj priklenila na intenzivnejše treninge, saj sem vedel, da me čaka največja tekaška preizkušnja. Med pripravami sem vsak dan preteki od 20—25 kilometrov, poleti pa sem sodeloval tudi na več triatlonih. Od začetka leta do nastopa v New Vorku pa sem preteki več kot 3500 kilometrov.
Organizatorji so mi poslali vse potrebne dokumente in 27. oktobra sem odpotoval.
Kdo ti je omogočil udeležbo?
Priti v največje ameriško mesto, kije oddaljeno od Nove Gorice kar okrog sedem tisoč kilometrov, ostati nekaj dni tam in še tekmovati, (Startnina znaša 25 dolarjev), vse to seveda ni poceni. Sam vseh stroškov ne bi zmogel, zato sem zaprosil za pomoč razne delovne organizacije, med njimi tudi našo Av-toelektriko. Prisluhnila je moji želji, razumela je moja hotenja in mi priskočila na pomoč. Zato naj izrabim to priložnost za iskreno zahvalo Avtoelektriki ter TOZD DES, kjer delam, za razumevanje ob moji odsotnosti.
Kako je potekalo potovanje, kje si bival v New Vorku?
Že nekaj mesecev pred odhodom sem rezerviral letalsko vozovnico Zagreb—New Vork. Poletje trajal 9 ur, na tamkajšnjem letališču pa sem doživel pravo indijansko poletje, kot mu pravijo Američani. V mogočni letališki zgradbi me je čakala sorodnica, ki me je odpeljala na njen dom v »bližnji« New Yersey, ki je približno 120 kilometrov oddaljen od New Vorka. Pri njej sem ostal tri dni, ki sem jih porabil predvsem za aklimatizacijo na novo okolje in podnebje.
Kako sploh je videti ta množična prireditev?
Napočil je težko pričakovani dan, dan na katerega sem se pripravljal toliko časa. Bila je lepa sončna nedelja. Udeleženci maratona smo bili na Startu že nekaj ur pred uradnim pričetkom. Iz minute v minuto nas je bilo več, ob 10.30, ko je sam župan New Vorka dal
Novogoriški Iskraš Edi Caharija med tekom na ulicah New Vorka
b
znak za pričetek, oz. ustrelil je iz topa, nas je P bilo 22.509 z vsega sveta. Sam sem bil neko- d liko v »ospredju«, pred menoj je bilo le kakih s tisoč tekmovalcev. Vzdušja ni mogoče opisa- 5 ti. V trenutku se je nepopisna reka belih, ru- I menih, črnih, manj črnih ljudi premaknila, ^ začela je pridobivati na hitrosti, sloviti newyo- < c rški most Verenzzano bridge, dolg 3 kilome- j v tre, je bil »zavzet«.	2
Po spustu z mosta, kjer je bila res nepo-pisna gneča, smo se spustili v Brooklin. Tu j, nas je sprejelo z aplavzom, vzkliki in bodren- >	\
jem na sto tisoče ljudi, kar je name naredilo \ inpozanten vtis.	j
Proga je bila speljana mimo Harlema in je	r
vodila proti newyorškemu Centralnemu pa- j t rku, kjer je bil cilj. Potem, ko je bilo za mano c že približno 25 kilometrov, sem začel	izredno	r
dobro teči in dohitel skupino dvestotih tek- j movalcev, ki so bili v ospredju kot vodilni, j ( Doživel pa sem tudi dve večji krizi in sicer na Manhatanskem mostu ter pri vhodu na Prvo avenijo. To me je vsekakor stalo še boljše uvrstitve kot 180. mesta, ki sem ga osvojil in sem ga seveda kljub vsemu zelo vesel.
Skupaj z mano sta bila na tej naporni prei-zkušnji še dva Slovenca, Mirko Vindiš iz Ptu- I ja in Brane Mlinar iz Ljubljane. Ekipno, torej vsi trije, smo osvojili 10. mesto in bili nadvse ponosni, ko smo na velikem semaforju zagledali napis: 10 — Yugoslavy.
Čestitke Edi za tako dobro uvrstitev, sedaj jpa nam povej še kaj o življenju v najvecjem ameriškem mestu.
Kaj naj povem. Močno se razlikuje od našega, težko je sprejemljivo za Evropejce, . ki pridejo sem prvič. Tu mislim predvsem na prehrano, hitrejši tempo samega življenja, predvsem pa je opazna nekakšna odtujenost človeka od človeka. Kljub temu, da sem videl majhen del Amerike, se mi zdi, kot da sem videl vso, saj videti in občutiti New Vork je res veličastno doživetje. Ob vsem tem pa mi je ostal najbolj v spominu prav tek, posebej pa ljudje ob progi, ki so bili vsaj v času maratona kot eden, seveda le glede navijanja in vzklikanja nam tekmovalcem.
Marko Rakušček
Pred startom slovitega newyorškega maratona
Medtem, ko smo se v prejšnjem Rispevku seznanili s smučmi za n°io in tek, se bomo v tem pomudili Pri ostali opremi in mažah. Tekaške Palice delimo v glavnem v dve skupni, tiste iz kovinskih in one iz karbonskih cevi. Slednje uporabljajo Predvsem vrhunski tekači in zelo oobri rekreativci, medtem, ko kovin-ske ustrezajo za rekreativce in sprehajalce, saj so odpornejše pa 'odi krpljice imajo nekoliko večje in Polne. Pri palicah tako tekmoval-n)n, kot tudi onih za potrebe rekrea-•Clle, priporočamo ročaje oblečene v usnjene prevleke. Dolžina palic za sprehajanje in klasičen način jeka naj bi bila do podpazduhe, ali kakšen centimeter manj, kajti po Večini imamo šibke roke. Tekmo-valci lahko uporabljajo nekaj daljše Palice, recimo do vrha ramen. Za Povo drsalno tehniko teka morajo o1'' palica daljše, do brade, ali celo ao višine ušes, ker sicer ne bomo mogli pravilno in učinkovito izvajati Posameznih elementov drsalne teh-n|ke. Kdor pa bi rad imel ene palice Za oba načina teka, naj izbere
vmesno dolžino, vendar to odsvetujemo!
Vezi so za sprehajalce primerne širše 75 mm, ožje 50 mm, za rekreativce ožje 50 mm in 38 mm, medtem, ko tekmovalci največ uporabljajo 38 mm in pa nov model NNN ROTEFFELLA.
Čevlje moramo kupovati v za-visnosti od vezi, da nebi imeli različnih, ki nebi šli skupaj. Za sprehajalce, posebno starejše so najbolj primerni tisti z 75 mm širokimi podplati. Za rekrativce oni z 50 mm širokimi in 12 mm debelimi podplati, oboji pa naj bi nam segali čez gležnje. Za rekreativne tekmovalce so najustreznejši nižji s podplati 50 in 38 mm ter seveda NNN Rottefel->la, medtem ko nosijo tekmovalci zelo lahke nizke čevlje za klasičen in posebno okrepljene višje čevlje za drsalno tehniko teka.
Pri oblačilih ne bi smeli biti preveč izbirčni, saj je vsako vsaj malo športno oblačilo primerno za hojo in tek, posebno za sprehajanje. Trenirka, hlače pumparice pa tudi navadne dolge hlače, dvodelni
tekaško oblačilo naj bo primerno našim letom in tudi postavi. Eno-
elm tekaški dres iz finega, tankega materiala naj nosijo tekmovalci n pa mlajši, vitki rekreativci. Za starejše, malo bolj obilne, pripo-dvodelne drese, trenirke ali pa tudi planinske pumparice, ‘ogibati se moramo nepropustnih sintetičnih tkanin, v katerih bi se Preveč znojili in slabo počutili.
dres, enodelni do pod kolen in seveda enodelni, oprijet iz tankega gosto tkanega materjala, vse to lahko nosimo, seveda ne vsi vsega. Starejši, predvsem debelejši naj nosijo dvodelni dres, da nekoliko prikrijejo svoj izgled, manj debeli si lahko privoščijo enodelni dres do podkolen, medtem, ko je enodelni tekmovalni dres resnično le za mlada sloka dekleta in fante. Tudi na ustreznost barve moramo gledati, da ne bomo pisani kot kanarčki.
Pokrivalo, kapa, naj bo iz lahkega prediva, rokavice usnjene ali iz sintetičnega pletenja, in to s prsti. Nogavice, dokolenke naj bodo iz tanjše volne ali frotiras-te, da nas ne bodo ožulile. Čevlji naj bodo za rekreativce nekoliko močnejši s širšim 75 ali 50-milimetrskim podplatom in nekoliko višji, segajo naj preko gležnjev. Nizki, lahki in ožji čevlji so le za tekmovalce in bolj izkušene rekreativce.
11
Palice bomo izbrali tako, da nam bodo segale le do podpazduhe ali kakšen centimeter krajše, kajti roke imamo skoraj vsi šibke, zato z dolžino palic ne smemo pretiravati. Po možnosti naj bodo kovinske (so bolj trpežne) z usnjenim ročajem in polno oporno krpljico.
Nogavice naj bodo iz mešane preje, tenko pletene in naj bodo na notranji strani po možnosti frotiras-te, da nas ne tiščijo in ožulijo.
Rokavice so najboljše tiste iz tenkega usnja, lahko kombinirane z sintetično pleteno mrežo, naj imajo vseh 5 prstov in naj segajo preko zapestja.
Pokrivalo, kapa naj bo iz tanjše pletenih volnenih ali bombažnih materjalov, izogibati pa se moramo sintetičnih pokrival, ki ne prepuščajo zraka.
K opremi pa sodijo tudi ustrezna sončna očala, ali barvni ščitnik, ki nam pred soncem, snežno belino, ali vetrom zaščitijo naše vse bolj občutljive oči.
Ob razstavi naših štipendistov
Klub štipendistov Iskre obstaja že devetnajsto leto. Vzačetku je bil ta klub prostor, kjer so se sestajali vsi štipendisti, ne glede na smer in stopnjo študija in organizirali oglede kulturnih prireditev, smučanje, izlete in podobno. Po prenehanju te dejavnosti in pridobitvi novih prostorov so se člani začeli ukvarjati s pretežno tehnično dejavnostjo. Danes klub združuje študente in dijake elektrotehniške usmeritve, ki jim ne zadostuje pretežno teoretično znanje, ki ga lahko dobijo v šoli, ampak bi radi videli tudi njegove praktične rezultate. Klub jim nudi vsaj najosnovnejše pogoje za delo, tj. nekatere instrumente, orodje in osnovni material. Pri nabavi materiala in instrumentov klubu pomagajo delovne organizacije Iskre, predvsem z odpisanimi in zanje drugače neuporabnimi stvarmi, ki jih v klubu nato usposobijo s prostovoljnim delom. Najvažnejše, čeprav na žalost manj pogoste so donacije novih aparatur in ostalih izdelkov Iskre, ki predstavljajo materialno osnovo dejavnosti kluba. Vsako leto organiziramo tečaje za nove člane, prav tako pa so starejši člani kluba, po večini študenti višjih letnikov elektrofakulte-te, na voljo mlajšim in manj izkuše-
nim, ki imajo težave z realizacijo zahtevnejših projektov. Tako s seminarji, kot tudi z literaturo v knjižnici skušamo slediti novejšim tehnologijam, z rezultati teh prizadevanj se lahko seznanite na naši tradicionalni razstavi. Kljub odličnim odnosom z večino delovnih organizacij Iskre se nam je letos zastavil očitno nepremagljiv problem — ostali smo brez ustreznega prostora za našo dejavnost. Tako namesto načrtovane razširitve, kljub velikim naporom starejših članov, celo osnovna dejavnost komaj vegetira v zasilnih kletnih prostorih. Zato smo se letos morali odpovedati vsem tečajem in seminarjem in s tem seveda tudi novim članom. Ob tem je vsekakor treba povedati, da smo pri nekaterih ljudeh v SOZD Iskra naleteli na izredno razumevanje in obstajajo resne možnosti, da bomo prostorski problem rešili kmalu po novem letu. Taka rešitev bo — kljub krizni situaciji, ki Iskre gotovo ni obšla — potrdila Iskrino usmeritev v mlade kadre in nove tehnologije. Nočemo obljubljati preveč, vendar vas že zdaj vabimo na naslednjo razstavo, ki bo gotovo ravno toliko odraz naših hotenj in prizadevanj kot naših materialnih možnosti.
Planinska sekcija kranjskih DO Iskra
PLANINSKI OBVEŠČEVALEC
Občni zbor
Planinske sekcije DO Iskra Kranj bo v petek, 15. januarja 1988 ob 18. v dvorani DPO v Savski loki (delavska restavracija) z naslednjim dnevnim redom:
1.	otvoritev in izvolitev organov zbora
2.	poročila
3.	razprava o poročilih
4.	razrešnica staremu odboru in izvolitev novega
5.	zaključek
Vabljeni!



AVTOR RUDI MURN	ENA IZMED RAZNIH MOŽNOSTI	EL NEGATIVNI OSNOVNI DELEC	VODNA ŽIVAL	PRITOK ILMEN- SKEGA JEZ. SZ	ŠOLSKA DISCIPLIN- SKA KAZEN	GOGOLJEV JUNAK BULJBA	'a a" ■: ■Amrr.- jwL. eMt-L«-					
AROMATI- VINA	V	E	l	M	V							
ZVEZNA DRŽAVA ZDA	a	i		S	<	A						
PRED- STOJNIK UNIVERZE	i	E	K	T	C	l						
IVAN KRILOV	(	K	NADAV PRITOK RENA V ŠVICI	A n	L	a						
OČE	a	T	A	ERA	črka*	j>	T	ETIOPSKI PLEMIŠKI . NASLOV	BRKATI JASTREB	POUDAREK	STRAST	TRENJE
ZNAČAJ	fv	l ■	A	V	I	PRIVRŽE- NEC RASIZMA	A	/4	J	z	/» D	/
V TEDNU	t	C	t	E	K	SIPA	k	-1					V	f	0
DODATEK K POGODBI	A	V	t	K	s	VALEČ TORT	T i		S - ,			R
PD Iskra
Občni zbor
Osrednje Iskrino planinsko društvo vabi na redni letni občni zbor, ki bo 14. januarja, torej že ta četrtek ob 17. v PPG v Ljubljani. Seveda bo srečanje Iskrinih ljubiteljev gora priložnost za oceno lanske planinske sezone, hkrati pa bodo na njem sprejeli tudi načrt izletov v letu 1988.
Zbor bodo udeleženci planinskega izleta v Španijo popestrili tudi z diapozitivi, že po tradiciji pa bo ob zaključku tudi skromna pogostitev.
[Mali oglasJ
Zelo ugodno prodam nove zadnje luči za »hrošča« ter mizarski stroj HOBY — 82, telefon: 064/25053 — 064/22221, int: 2867 (Iskra-KIBER-NETIKA, TOZD Števci).
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasila oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
Glasilo delovnega kolektiva