m ..to je zdaj vprašanje .. .* Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. dinarja ŠTEV. 12 Ameriški Hamlet Se vedno premišljuje e Poštnina plačana v gotovini. LIST DOBRE VODJE ZA SLOVENCE 7 IZHAJA DVAKRAT MESEČNO LETO III. Julijska številka »Totega lista« izide vsled praznikov že v četrtek, dne 27. t. m. ^illlllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll 1 Važno za naročnike! g Trikrat in celo še večkrat g letno smo doslej pošiljali na-g šim naročnikom opomine s poji ložnicami na naše stroške. Z §§ ozirom1 na povišane poštne pri-g stojbine nam opominjanje na gj ta način ni več mogoče. Prosili mo Cen j. naročnike, da točno g prečitajo to opozorilo in v izo-g gib nadaljnjih stroškov točno jg vrše plačevanje. g Odslej bomo postopali tako-1 le: Naročnik, ki mu je potekla §§ naročnina, Prejme od uprave liji sta položnico in obvestilo, ki jg obvešča, da je naročnina pote-g kla in prosi za nadaljnjo naklo-g njenost. To obvestilo pošiljamo I na strošek uprave! g Če na to obvestilo ni odziva, 1 sledi po preteku treh mesecev g prvi opomin v zaprtem pismu; 1 zanj si uprava zaračuna 3 di-1 nar je stroškov! Kdor tudi na 1 ta opomin ne poravna obvez-g nosti, prejme po nadaljnjih treh g mesecih drugi opomin, ki si ga g uprava seveda zopet zaračuna. 1 .Če tudi na tega ni odziva, sle-g di še tretji opomin, čigar stroji ške mora zopet nositi naročnik. 1 Celoletni zaostankarji pa prcj-j mejo ob zaključku letnika še g zadnji, to je advokatski opomin, 1 z vsemi stroški opominjanja g uprave in nje pravnega zastop-j nika. | Ni naš namen izvajati s tem gj pritisk na naročnike. Uvideti 1 pa morajo šarni, da list, ki se je gj takorekoč brez; vsakih začet-g nih sredstev povzpel na lepo jg višino in ostal edini slovenski g humoristični list, mora izpol-g njevati svoje denarne obvezno-gf sti, kar pa mu brez točnega na-g kaizovanja naročnine ni mogo-jj če. § Cenjeni naročniki naj blago-jjg volijo gornje vrstice upošteva-g ti. Nikakih podpor list ne pro-g si. Živel bo lahko mirno, če bo 1 širni krog naročnikov točno na-g kazoval denar. Uredništvo in uprav i. IZ EVROPSKIH GLEDALIŠČ V naših gledališčih se kljub koncu sezone opazuje velika delavnost. — Vse kaže, da se bo po zaključku redne sezone takoj odprla poletna sezona in bomo imeli v Evropi kur naprej dovolj teatra. Trenutno žanjejo največ uspeha te le igre: MNOGO HRUPA ZA NIČ, opereta po Šekspirjevi komediji v večnem ponavljanju. OJ, TA SOLDAŠKI ROBEN, tragedija z bombardersko muziko. OPOZORILO Častno diplomo podeli japonski poročevalski urad tistemu junaku, ki bi pregovoril boga Marsa za kratek telefonski pogovor z japonskimi generali. Seveda bi se moral Mars obvezati, da zaupa vse najnovejše evropske izkušnje in jih da generalom v patent. Prijave sprejema Agencija »Rumena raca«. V ČASNIKIH čitamo, da so čisto resni listi nad dvajset let pisarili čisto neresne pravljice Žal, da »Toti list« ne spada med resne liste in se ne more pridružiti vsem drugim listom, ki sami sebe demantirajo. Če pojde tako naprej, bo proti naši volji naš list edini resni list, dočim bodo naši dnevniki nehote organi dobre volje. To je Pa za narodovo zdravje kaj koristno! ČITAJTE vsaj to levo opozorilo uredništva in uprave NaSa »deveta kolona", i i), ki ogroža življenje mirnih pasantov na mestni aveniji. KAJ JE NOS IN KAJ JE MINA? ■ Nos: Nos je tista čer na morju obličja, ob kateri se razbije marsikatera ladja lepote... Mina: Mina je tista čer na morju sveta, ob kateri se razbije marsikatera ladja moči... ZLATI STARI CASI On in ona sta zelo stara. Edino veselje jima je potovanje. Zato potujeta in obiskujeta muzeje. V nekem muzeju opazita zelo čuden predmet. Ona: »Kaj pa predstavlja ta inštrument?« Muzejski sluga: »To je natezalnica iz zbirke .mučila’.« On: »Iz katere dobe, prosim?« Muzejski sluga: »Ob, iz zlatili starih časov ...« POVSOD NEKAJ Zapad razsvetljuje bengalični ogenj, na vzkfdu razstavljajo žito, koruzo, Amerilca Marsu milijarde oddaja, bo vzhod mar nakrmil umetnikom Muzo? ODHODNICA Bil Duladier je dozorel, da je lahko v pozabo šel. ' Naposled naj bo kar vesel, " saj pokojnino bo imel. Premnogemu ni dano to; ko gre v pozabo, gre v nebo; monakovskega Piva sit zgubi za drugo apetit. »ŠOLA, ZAKLAD ŽIVLJENJA...« Profesor prirodopisja: ________ sova spada med tiste ptice, ki prihajajo iz svojih skrivališč na svetlo šele — ponoči... Neumornemu Rudolfu O Rusiji predava, razlaga, debatira, ' z vsemi polemizira. KoVko kur, masti in prest, sme dandan's Sovjet pojest. PREVIDNOST V ciganovo hišo je bila udarila strela in pop je rekel, da je to božja kazen za obile krive iprisege pri konjsiki kupčiji. Ko se je cigan nato spet odpravljal na konjski semenj, je rekel svoji ženi? »Poslušaj stara! Ponudi mi, preden odidem, štiristo grošev za kljuse, kajti na trgu bom moral priseči, da mi je nekdo štiristo grošev že ponujal — saj veš, danes je spet tako soparno vreme.« , | Profesor: »Vsi, ki imajo iz zemljepisa ponavljalne izpite, naj med počitnicami ne čitajo dnevnikov, temveč marljivo šludlra- KLLTLRNI BALKAN! Med tem ko drugod restavrirajo prvo svetovno vojno, bodo na Grškem restavrirali bizantinske cerkve, Tezejev hrum, Akropole, Hadrijanov slavolok in premnoge druge umetniške znamenitosti. 1 MODER ODGOVOR Učitelj: »Pomisli! Če prihrani tvoj oče vsak dan 20 din, koliko bo imel ob koncu meseca?« Učenec (jedrnato): »Moj oče nič, moja mama pa novo obleko/« NESREČA. Pepi: »Kaj se ,pa tako kislo držiš?« Miloš: »Oh, ko sem tako nesrečen. Mlado ženo imam, pa je vedno bolna.« Pepi: »O, prijatelj, jaz sem še bolj nesrečen. Imam namreč staro ženo, pa je vedno zdrava.« jo snov kot smo jo jemali v šoli. Vsako sklicevanje na dejanski stan bom smatral za: non paratus!« OB KONCU ŠOLSKEGA LETA EVROPA NeKaj navodil za varnost pri zračnih, napadih /. Če sediš domu in zaslišiš znak za vzbuno, ki napoveduje prihod sovražnih avijonov, teci brž v klet. Pri tem pazi predvsem na to, da: a) ne pozabiš v naglici ključ od kleti, b) se ne prepiraš z ženo in v sled tega nevarnost preslišiš, c) dobro zakleneš svoje stanovanje, ker ni nujno, da te samo bnmba lahko spravi na beraško palico. 2. Če te zračni napad preseneti na ulici, se obnašaj tako, kakor če srečaš upnika. To je: I a) skrij se v prvo vežo, b) pazi, da v veži res ne srečaš koga, ki si mn dolžan. 3. Če te zaloti zračni napad v trgovini, gostilni ali kavarni, glej da jo pri prvem znaku za nevurnost pobrišeš iz lokala — kamorkoli. To seveda nima pomena če: a) si račun že plačal, b) je lokal slučajno tvoj. 4. Če si v trenutku zračnega napada v parku, gozdiču ali sploh na samoti — ostaru kjer si. Če nisi sam in ti to pri tem pade okoli vratu, mirno stisni to k sebi in čim lepše izrabi priložnost. Seveda tudi to ne pride v poštev, če je tisto kar ti pade okoli vratu slučajno: ■ sovražni padalec. Dandanašnje junaštvo Dandanes je že skoraj vsak tako uli tako junak. Če tam na fronti obleži ali pri ženki obsedi. Junak je skoraj vsak mrlič, ! junak je tudi vsak hudič. Junak si pač, če sam bežiš ali sovražnika podiš. Junaštvo je naskok močan ali urnik čez širno plan. I Junak se v morje potopi in si medaljo pribori. Junak gre sam v smrtno past, da pade, kot veleva čast. Junaštvo prav zares cvete, naj nam nikoli ne zamre! Danes le tisti ni junak, ki nosi čedno zlikan frak. Ne briga za junaštva se, ker mu le za dobiček gre. D. Goflja: Tudi skrbi Kdor danes malo se ozre, hudo se mu stori, ko vidi, da preplavlja svet le sveža mlada kri. Zato ■razimišjlja marsikdo, kako bo ž njim in kaj, in, če je to začetek le, in kdaj bo vsemu kraj. A nor je vsak ta pametnjak, ki mozeg zdaj napne, ker čas je tak, da vsak le to ve, da prav nič ne ve. In to prav gloje vsem srce in spati nič ne da: ta nedoločnost, ki je kot egiptovska tema! A kdor povrhu je slabič, nadene si skrbi, ki človek — poštenjak samo se jim lahko smeji: i Si prvi trapi s tem glavo, kak jezik naj sc uči: francoski, nemški, ruščino za prid bodočih dni? A drugemu je to problem: kak naj pobarva se, ko itak ko kameleon ima vse barve že ... In tretji s krajev vseh hiti jemat napise vstran da mož pred morebitnostmi je pač zavarovan. Četrti — on je milijonar, a to je tudi vse! Njega skrbi: če to zgubi, da 'bo le ničla še ... Samo uradnik se smeji, on je brezskrben tič: če bi izgubil vse, kar ima, ne bi izgubil — nič! JASEN ZNAK. 1. idlijak: »Čuj, Lojze, Janko hoče menda ipo vsej sili izdelati z odliko.« 2. dijak: »S česa pa to sklepaš?« 1. dijak: »No, ker pripoveduje vsem profesorjem, kake sorodnike ima v prosvetnem ministrstvu.« TRGOVSKA. 1. trgovec: »To pa moram reči, kolega, tvoj sin pa zna. Zdaj je ie zopet napovedal konkurz.« 2. trgovec: »Kaj zna — nič! Prerveč je nervozen! Že s 30.000 dinarji dolga napravi konkurz; mar bi počakal, da 'bi imel vsaj 50,000 dinarjev dolga,« IZ SLOVENSKEGA PRAVOPISJ4 Zelo komplicirana sta nemški in francoski pravopis, še bolj je kompliciran angleški pravopis, a slovenski je najbolj kompliciran. V dokaz le nekaj primerov: Piše se — dežnik, izgovori se --marela. Piše se — povrtnina, izgovori se grincajg. Piše se — klofuta, izgovori se — focn. I. t. d.... Praktičen izum i. za dež in sonce za prah in plin AMERIKANSKA rt. T^L, X'-?' .? .< - -■ ^ Za Evropo mi skrbimo, ji pošiljamo dobrote, miroljubne telegrame in kompletne zračne flote, za katere Evropejci sami dajo naj pilote, nam pa zlate franke, funte, a nikakor — poljske zlote! OGLAS Vsi, ki imajo doma kakšne stare flinte ali kaj drugega orožja iz svetovne vojne št. 1 naj 'ga oddajo pri Podpisanem. Naročam ga za ameriške liferante, ki bodo vso tako robo iz svetovne vojne št. 1 poklonili za primerno nagrado udeležencem in lastnikom svetovne vojne št. 2. Ker bomo zaračunali prevoz iz Evrope v Ameriko in potem spet iz Amerike v Evropo, flinte bodo Pa že kar v Evropi, tudi ta prevoz ne bo brez nagrade. Hill Bill, verižnih. ČASOPISNI SLOG: --------bombniki so odložili 100.000 ton granat in eksplozivov na sovražne postojanke in objekte. ač pogumen! V zidanju smo pa že dolgo časa tudi originalni in najnaprednejši. Pred leti smo dobili tovarniške stanovanjske barake, višek moderne optimistične arhitekture! Okna imajo v streho! Graditelji so vedeli, da na zemlji ni nič dobrega in so zato usmerili poglede barakar-jev na luno. Ko se bodo barakarji naveličali luninega smeha, bo morda že dograjeno najmodernejše kopališče, ki nam ga že dolgo obetajo. Tedaj bo tudi na zemlji morda že lepše. KROJAČ FRANCELJ — SPET ŠIVA Sli po svetu so trije, Francelj prišel je nazaj, Vencelj, Nace pa še ne, ker je bil premoker maj. PRIJATELJI MILANA STOJADI-NOVIČA zbirajo vse viteze upokojenega vodje po Visokem Gorenjskem za nov zmagovit pohod. V Radovljici se namreč snuje MUZEJ VISOKE GORENJSKE. V njem bodo shranjene splošne znamenitosti, kakor usahli poslanski mandati in podobne narodne svetinje. Med nje spadajo v prvi vrsti lepaki o.povišanem narodnem premoženju — v milijardah — pod srečno Stojadinovičevo roko, ki so na raznih zidovih in plotovih še vedno prepuščeni zobu časa. Da jih ne bo ogladal, jih bodo vitezi zdaj sneli in spravili. Jeseniško mesto bo pa prispevalo nagačeno, svoj čas zastraženo domačo živalico, ki je bingljala pred kolodvorom. V zameno bo pa visela v špiritu namočena podoba VODJE. ČASOPISNO KANONADO na »kašto« K1D so si privoščili listi najrazličnejših kalibrov. »Toti list« je pa lansko pomlad zapisal: »Ko prodajalcem vseh branž zapoje boben in noben sodelavec velike tovarniške družine ne bo več videl denarja, zavlada sreča in pravo sožitje. Ves družinski zaslužek bo ostal kar v glavni družinski kasi, pri gospodih očetih — delničarjih.« TRŽIŠKA Pod Storžičem spravil sneg mnogo fantov je v nebesa, , na denar pa v zvezi s tem padla mračna je zavesa. PISMO Milan Koruza je bil znan pisatelj in je zato pisal pod psevdonimom. Pa ne radi tega, ker je bil skromen. Bil je zelo domišljav. Imel pa je mnogo oboževalcev, posebno med ženskim spolom. Tak oboževalec pa je bil tudi njegov krojač, ki mu že par let ni plačal obleke. Časopis »Jug« je sprejel pisateljev roman in kar je bilo najboljše — priobčil ga je! Nekega dne je prejel naš literat parfumirano pisemce z naslednjo vsebino: l Spoštovani gospod! V zadnji številki »Juga« sem čita-la Vaš roman. Sem zelo navdušena in očarana. Pišete pod psevdonimom »Junak s Pohorja«. Vem sigurno, da ste to Vi, gospod Milan Koruza! Priznajte to in dovolite, da bi Vas smela osebno prositi za avtogram. Vaša Sonja. 1 Poste restante. P. s. Nad posteljo imam obešeno Vašo sliko. Dvajset let mi je in sem blondinka. + Milan Koruza ji je odgovoril. Priznal ji je, da je to res on napisal. Pozval je Sonjo, naj pride ob 3. uri k njemu. Pet minut pred tretjo uro je razlil po sobi kolonsko vodo. Ob treh je pozvonilo. »Sonja!« je radostno rekel Milan in šel hitro odpirat. Pred vrati ie stal njegov krojač. »Jaz sem Sonja!« je rekel. »Hotel sem se prepričati, če ste to Vi napisali v list »Jug«. Z a ta roman ste prejeli honorar in sedaj sem prišel po svoj denar!« * Od takrat Milan Koruza ne piše nobeni ženski več! ' »DIVJI« LOVEC. Letoviščar: »Ali je v vašem gozdu kaj d v-jačine?« Gostilničar: »Prej je bilo tukaj nekaj jelenov, pa je prišel letoviščar, ki je bil strasten lovec in ta je tako divje streljal na te živali, da so s0 vse izselile. Ljubljana pred pasjimi dnevi Dopisnik Cene Jadikovanje ljubljanskih penzijoni-stov nad podrtimi kostanji v »Zvezdi« se je še poleglo, ker so uvideli, da bo njihovo zatočišče le še polepšano v splošno zadovoljstvo. Toča, ki nas je obiskala le dni, je popolnoma opnstošila krasne nasade ob bolnišnici in razbila dokaj šip na kirurškem paviljonu. Strela pa je udarila v pisarno nekega oderuha in mu »poravnala« vse zastarele terjatve. Dolenjska je postala čez noč naj-drazje letovišče pri nas. Krivi so temu večinoma Ljubljančani, ki so se kar naenkrat tako enodušno spomnili nanjo. Dolenjci pa so sklenili v spomni na to preseljevanje prekrstiti gorovje Gorjanci v vabljivo obliko: »Dol, jancil« Športni krogi so v skrbeh, kaj bo s slovensko ligo, če bodo vsi ljubljanski klubi vzeli od nje slovo. Na merodajnih mestih baje pripravljajo ustanovitev enotnega ljubljanskega športnega kluba, ki bi širil slavo slovenskega centra. Da bi bil pa klub že na zunaj vabljiv, ga hočejo imenovati: S. K. Cviček. Aeroplani, ki že nekaj tednov »o-grožajo« belo Ljubljano, so pretrpeli v zadnjem času občutno izgubo na - - ničlah. Od 20.000 je menda ostala le še dvojka in še za ta dva se je izkazalo, da sta — naša! OH, Tl PREDPISI !žanec se je nekolikanj zakasnil in ga je prehitela tema. Seveda na vozu ni imel nobene luči, a kljub temu jo je odrinil proti domu. Že za prvim vogalom ga je ustavil stražnik. »Gospod stražnik,« se je odrezal Išunec, »meni in moji Liski ni treba nobene luči. Jaz malo vidim, kljusa je pa čisto slepa, pa bova kar po umih našla pot domov.« 1 »NAŠA KRI« V LJUBLJANSKI DRAMI O, gospoda, kri ni voda! ' Vendar »Naša kri« je v Drami bila premočno vodena, Pa čeprav igrali sami so začetniki krvavi. Slava, slava, slava upravi! EKSPERIMENT z odpovedjo »Ljubljanskega velesejma« je popolnoma usipel in to v moralnem, materi-jalnem in celo v strategičnem oziru. Kajti je vsa druga leta med velese;,eniškimi dnevi padal dež in ni to imelo nobenih koristi. Letos je ves čas, ko bi moral »delovati« velesejem, sijalo sonce. To je za našo agrarno deželo vsekakor koristno. Pa tudi za tujski promet je sonce neobhodno potrebno. Dežnikov še tujci ne marajo več, ker je dokazano, da te pred pravim dežjem ali točo nobena marela ne obvaruje. Zato svetujemo upravi »Ljubljanskega velesejma«, da iPriredi velesejem odslej samo v dnevih velike suše; kadar pa bodo nevarnosti nalivov ali poplav, naj velesejem kar odpove... UPRAVI LJUBLJANSKE DRAME ZA KONEC SEZONE To za klobuk ti zatikam, uprava, ker pač ne maraš spregledati sama: Tukšnale Drama nikakor ni Drama. Saj nas ne drami, nasprotno — 1 uspava. Hoteli so ga postaviti za ravnatelja gledališča. On pa si je izbral manjše zlo in se obesil. NAŠI MESARJI so tako nesebični, da kar sami od sebe propagirajo brezmesne dneve, namreč s tem, da hočejo povišati cene mesu in tako znižati število svojih konzumentov. BORBA PROTI DIKTATURI MUH V GLEDALIŠČU — Prosim vstopnico! — Oprostite! Prihajam kot statist, da bi predstavljal gledalce, i SOCIALNA GESTA Mestni delavci bodo dobili po najnovejšem zagotovilu povišanje mezd tedaj, ko ne bo videti nikjer na cesti več pijanega delavca, kajti le tedaj bodo merodajni res verjeli, da je zvišanje mezd potrebno. Mestni delavci bodo izdali na vse prebivalstvo Ljubljane tozadeven proglas o prohibiciji. PRILJUBLJENOST (Itz časniškega poročila o slavju službene petindvajsetletnice gospoda kaznilniške-ga ravnatelja.) ... Kako priljubljen je bil g. slavljenec tudi pri bivših kaznjencih njegovega zavoda, kaže njih živahna udeležba pri bakladi' prejšnji večer. Nič manj nego devetintrideset ovadb radi žepnih tatvin je iprišlo na oblastvo. Maturantove sanje 1 i i V Zamorska logika »Neverjetno! Tu čitam, da jih ujamejo v Evropi vsak dan na stotine, pa so ti uvedli kljub temu v pomanjkanju mesa brezmesne dneve.« D. Goflja: Device Barbare zadnja ura Bilii nekje je Barbara, devištvo je. cenila, kljub temu včasih urico sladkosti je užila, i In dasi spoštovano ime ji »Barbara« je bilo, se vendar moškim ni pri njej barbarsko nič godilo. ! Kljub temu spoštovana vsa bila je prav v resnici, kot to pri vsaki boljši in uradni je devici. ! Zakaj bi tudi svoj šiv dan gospe neporočene izmed milijona sladkarij ne okusile nobene ? V izpolnjevanju takem Barbari izpadati frizura začela je, kot prvi znak, da pride zadnja ura. I In ko dejansko je prišla do Barbare smrt s koso, preteklost zlata ji oči pokrivalu je z roso. Prišel pred mroči ji pogled je najprej Mrakov Jože, ki zlasti nravstveno močno bil slonove je kože. Nato pred trudno ji oko je stopil Kranjčev Miha, bil malo nor je, zvest zato do zadnjega ji diha. te je grozila s koso smrt, prikazal se je Cene, ki tudi razen Barbare poljubil ni nobene. 7m Cenetom uzrla je še Hrastovega Marka, ki njeni je mladosti dal prekrepkega povdatka. Tedaj se naveličala . je smrt čakanja vsega: »Meni že dosti,« Barbki de, »je defileja tega/« Prosila milo Barbara je, da naj še počaka, dokler še zadnji ljubi fant pred njo ne prikoraka. Ker smrt to odklonila je, Boga je naprosila, naj bi se zadnja ura ji v tem smislu odložila. Bog je še vedno dober bil, ' zato se je usmilil misleč: saj kmalu zadnji funt bo k njej primotovilil. Naročil smrtni kosi je, da toliko počaka, da mimo Barbkinih oči še zadnji fant koraka. Bog mislil je: Če šestdeset že let je doživela, zakaj ž njo ne bi zdaj še smrt minut dveh potrpela? Nato je prikorakal Franc in Izidor, ki pasel pri njej ovčice je in ji zato v srce je zrasel. In Eduard in še Tomaž in Albin in Stmplicij — a vendar, da bo vrste kraj, — nobenih še anspicij! r Minuli sta minuti dve, minuli i dve uri, minul je dan, le kraja ni ljubimski proceduri, i Minul je teden, mesec že, minulo je i leto in Bogu je bilo že žal za obljubo, njemu vzeto. Procesija ljubimcev pa je mimo Barbke drla, še smrt opilila je kap, le — Barbka ni umrla. In ko je končno vendarle procesija minila, je Barbka za slovo lahko 1 — stoletnico slavila... DiKov o filozof iYr an je A .d p c ' ° ^ A -c o. c Truden, zmučenih rogov, boj naj spet začenjam nov in odcejam svojo kri, lomim zmučene kosti? Le zakaj me dražijo in pokoncu spravljajo? Kdor tri leta zgublja kri, le počitka si želi, Dež in toča sta za vami, oglasite se pri „Lami“, izberite zadnjo modo hlačk in dresov za v vodo! Modna konfekcijska trgovina „L a m a** IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN^ Jurfilava ulica Stav. 4 Kdor klobuke in perilo, majce, srajce, spodnje krilo le pri „Lahu" si kupuje, nikdar se ne pritožuje. Modna konfekcijska trgovina JalcoL Lak iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Glavni trg Stav. 2 BODO VIDELI! A: »Vam je umrl stric? Moje sožalje! Bil je menda že precej star?« B: »90 let.« A: »Lepa starost. Ali je bil v teh letih še duševno zdrav?« B: »To bomo šele vidleli, ko bomo odprli testament.« NEPRIJETNO Sodnik: »Gospodična, koliko štejete let?« Gospddična: »Pet in dvajset!« Glas iz publike: »Ampak službenih!« ! _____ ČUDNO »Jožek, ali že veš, da leži v ljubljanski bolnišnici neki revež že štiri dni, pa ga še niso pokoipali.« »To pa ni lepo. Zakaj ga pa nočejo pokopati?« »Zato, ker še ni u in r 1.« Iz Šoštanja POPRAVEK K dopisu iz Šoštanja v letošnji štev. 13 »Totega lista« ipod naslovom »Gola resnica« blagovolite objaviti, glasom § 777 svobodnega tisk. zakona na istem mestu, z istimi črkami sledeči uradni popravek: 1 Res je, da ni res, da stoji na Trgu Kra-ljia Petra v Šoštanju nepomemben spomenik s slovenskim napisom. Res pa je, da je res, da stoji tam zgodovinsko silno važen spomenik s posvetilom: »Gevvidmet...« — Ta napis je za Šoštanj življenjskega Pomena in bi bila nepopravljiva škoda, če bi bil pisan v slovenskem jeziku. Ni namreč vseeno »agg« ali »jak«. 2. Res je, da ni res, da niso nameščenci in uslužbenci tuk. industrije člani nacijo-nalnih društev. Res pa je, da bo res, da se vsi ti vpišejo v ta društva, v njih sodelujejo ali vsaj posečajo njih prireditve. To je točno in edino Prav, saj je nacijonalna država največji odjemalec te industrije. 3. Res je, da ni res, da nekateri slovo vzamejo, pa še ostanejo. Re9 pa je, da je res, da zaenkrat še ne bodo šli. 4. Res je, da ni res, da ima (peto) kolo v Šoštanju mnogo privržencev. Res pa je, da je res, da ima to peto kolo in še nekaj drugih koles gnilobo in se bo že pri prvem poizkusu strlo. 5. Res je, da ni res, da jo Vi. kolona »klepetoinanov«, klepetulj in raznašalcev vznemirljivih in tatarskih vesti v Šoštanju boljša nego drugod. Res pa je, da -e res, da jo ta koiona še sedeminpolkrat bolj naivna, kakor vse ostale v srednji Evropi. Toliko za danes, da se prizadetim ne dela krivice. Vašemu dopisniku iz Šoštanja pa ukinite mastne nagrade in ga pošljite — po gobe! ' ■ ' ‘ Generalno ravnateljstvo šoštanjshe vzpenjače. Kr. dvorni juvellr In dobavitelj B. Rangus Kranj, Dravska ban. Res dobre ure, lepa zlatnina l.t.d. / SUROVINE Svet se tepe za surovine, mi pa surovine zapiramo. Čudno, a samo na prvi pogled. Svet se tepe za tiste surovine, ki jih še nima ali ipa, ki bi jih zgubil, mi pa zapiramo tiste surovine, ki so že izpolnile svojo dolžnost. Zato smo lahko nevtralni. Seveda, če bi nam primanjkovalo surovin, 'bi se tudi tepli zanje. A pri nas je tako, da se surovine same pretepajo. Pa še kako! S surovinami ije zvezana tudi usoda kulture in civilizacije. Brez surovin bi kar zastala, pa je vendar prava naloga civilizacije in zlasti kulture, da uničuje surovine in surovost. In reš uničuje civilizacija surovine, še ibolj pa tiste izdelke, ki jin naredimo iz surovin. Pomislimo samo na to koliko železa zmeče moderna civilizacija v zrak in koliko ladij s surovinami pošlje pod morje. Pa ne zato, da bi bile surovine nepotrebne! Zmeda je velika. Surovine uničujemo in jih krvavo potrebujemo. Krvavo se lepejo zanje in trmasto se jih otepajo. Vse za kulturo in civilizacijo. Vendar, ne spuščajmo se v vse probleme, ki so zvezani s surovinami, lo bi nas zmešalo. S tem naj se ukvarjajo diplomati in gospodarstveniki. Še tem učenim glavam delajo surovine velike preglavice. Mi si oglejmo en sam primer potrebe surovin za kulturo. Eno izmed znamenj kulturnega človeka je, da se zna podpisati. Za to pa potrebuje svinčnik, ki ga ni ibrez svinca — in svinec je surovina. Kdor se nauči čita-nja in pisanja, morebiti neha biti surovina in se takorekoč civilizira in kultivira. Torej vidimo, da je za odpravo surovosti potrebna surovina. Seveda, imamo tudi čudne surovine. Ni vse kultura in plemenitost, kar se sveti! A tildi za pridobivanje surovin je potrebna surovost. Vojskovanje za surovine ni preveč plemenito, o tem smo si menda vsi edini. Najbolj brezobzirno se vojskujejo seveda surovine, hudi ibrezsrčneži. In vendar služijo surovine za pospeševanje civilizacije in kulture, z vsem tem pa plemenitosti. »Pravi začarani krog. Dandanašnji gre pa predvsem za surovine, ki so potrebne veleindustriji. Za kultu-ne surovine zdaj ni prilika, da bi se tepli zanje. Veleindustrija je prvo, potem pride vse diugo. Z veleindustrijo je zvezano železo,. premog, petrolej in mnogo drugega, predvsem pa velemagnati. Pri nas na Slovaškem je bolj malo teh tičev in tudi bolj mialo veleindustrije. Surovine že potrebujemo, a tepemo se ne zanje, ker nas ni toliko, da bi res kaj zaleglo. Imamo pa dosti srednje in male industrije. Nekaj surovin dobivamo za to indkistrijo tudi od zunaj — seveda proti dobremu plačilu in naša srednja in mala industrija še nekam gre. Zlasti za malo industrijo nam ni treba biti v skrbeh, ker imamo potrebne surovine doma. Izmed mnogih primerov se bomo spet o-prijeli enega samega. Saj ta dovolj dokazuje, da so tudi manjši industriji potrebne surovine, predvsem so pa važne za našo borno kulturo. Pred meseci so trčile v večji gostilni skupaj tri surovine in se spoprijele kakor se spodobi. Za nas ni važen podroben opis tega spoprijema, tudi ni treba dokazovati, da so taki spoprijemi v gostilnah možni, ko smo pa včasi priče, da se spoprijemljejo celo v dvoranah in na ulicah, a ne suroveži, temveč politiki in podobni ljudje, ki imajo vsekakor patent na nesurovost. Rabuka v gostilni je nadaljevanje naše narodne in splošno ljudske tradicije. O tem PLAŠČI IZ BALONSKE SVILE BALON-GABARDIN A * NOVE BARVE NOV KROJ TENIS POTREBŠČINE. Tenis žoge CONTINENTAL FRANCI. ČOP - MARIBOR llllllllllllllllllM^ PALAČA BANOVINSKE HRANILNICE ANEKDOTA Znani angleški pisatelj Chesterton je zelo rejen, doeitn pa je Sha\v prava trlica. Nekoč sta sc sporekla in Chesterton je dejal Shawu: »Če vas človek pogleda, si mora misliti, da je prišla lakota v deželo.« Shavv mu ni ostal dolžan in ga je takoj zavrnil: »In če človek vas pogleda, si mora misliti, d!a ste lakoto vi povzročili.« so si edini naši zgodovinarji in drugi brihtni 'velemožje. Malokdo pa pomisli, da ta tradicija koristi naši industriji. Pri omenjenem spoprijemu je tekla kri, žvenketali so kozarci, za njimi žarnice in šipe, surovine so prevračale mize, stole in celo omare. Pa ne samo prevračale, tudi lomile so to reč in zraven je pokala obleka in ljudem so trepetali živci. Ob vsem tem je imela naša industrija velike koristi. V prvi vrsti sanatoriji za živce. Ker je tekla kri, pa je bilo treba obvezati rane in kri zaustaviti, je bila na dobičku zdraVniška industrija in industrija za izdelovanje obvez. Ker se je parala obleka, je prišla na račun tekstilna industrija, za njo pa krojaška obrt in vse, kar je še tu v zvezi. Mnogo je tudi pridobilo steklarstvo, trgovina z električnimi predmeti in tudi mizarska obrt ni zaostala. Z njo je profitirala lesna industrija in zaradi okrušenega zidu so se odrezali tudi zidarji, Z vsem temi pa še mnogi drugi, brez katerih ni krojaštva, mizarstva, steklarstva itd. Greli bi bil, če bi pozabili na koristi na'' še kulturne industrije. Časniki so se na ši- Zemljlca obleko novo zdaj na pomlad je dobila; dama, glejte, da tudi Vi boste kakor zemljica storila! Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 naroIniki Prelita! obvestilo na drugi strani I roko razpisali in naši kulturni časnikarji so pri tem pokazali vso svojo kulturnost. S surovino je imela opravka še policija, potem sodnija, pazniki, državni tožilec in spet časnikarji, pa advokati, skratka trije surovinci so zaposlili vso našo elito, razen profesorjev. Skratka, surovine so potrebne vsema svetu in tudi nam, potrebne so mali, sredn|i in veliki industriji, prepotrebne so pa za vzdrževanje kulturnih delavcev, za obstanek civilizacije in kulture. Naj torej živč surovine! NA MITNICI. ' 1. mitničar: »Ti, poglej tega gospoda, meni se zdi, da ima zajca pod suknjo.« 2. mitničar: »Beži, beži, to je vendar nedeljski lovec. Če bi ta zajca ustrelil, bi ga v triumfu prinesel v mesto.« ir »~ i. ... . . : ‘ "t. •> ' ',n kne« NEKAJ VESELEGA. Mati: »Ti porednež, deidek je tako bolan, ti pa tako razgrajaš. Sedi k dedku in mu povej kaj prav veselega.« Janezek (sede kraj dedka): »Dedek, ali bosta pri tvojem pogrebu igrali dve godbi?« PO SVOJE Učitelj: »Janezek, ponovi prislovico, ki sem vam jo včeraj povedal.« Janezek se ne more spomniti in učitelj mu pomaga: »En oče laže preživi sedem otrok, nego...« Janezek hitro: »Nego era otrok sedem očetov.« ČUDEN GOSTILNIČAR . Neki gospod vpraša gostilničarja: »Kaj imate na jedilnem listu?« Gostilničar začne naštevati: »Svinjsko glavo, goveji jezik, telečje srce...« Gospod ga jezno prekine: »Nisem vas vprašal, kakšni ste, ampak kaj imate skuhanega!« tMladoporočenca sta šla na kolodvor. »Ah, dragi,« je ona rekla, »kaj če ljudje vidijo in vedo, da greva na poročno potovanje. Mene je sram, kako bi naredila, da ne bi opazili?« »Potem pa Ti nesi kovčege in nihče tega ne bo več opazil!« PRAKTIČNA PTIČA — Kdo bi danes še frčal sani po zraku, ko te pa aeroplan trikrat hitreje prepelje! Tempora mutantur Kje so stari dobri časi, kje si ti, kemija zidaj, kje si zakon o substanci? Se li vrnete še kdaj? Čudeži gode se javni, da še Kana kos jim ni. kjer le voda se je v vino, .čaša se &prem’nila ni. Zdaj zlato se v Petroleum izpreminja kar čez, noč, a železo kot srebro se išče, zbira na vso moč. Iz premoga kruh se dela, in iz mleka svila je. celuloid je za klobase; velik križ z denarjem je. • ■ i ■ Vendar čudeža še manjka, ki prinesel srečo bi: da iz> »pufov« dal denarce . in iz »fajf« odliko bi! Odlomek iz poučnega slovarja POZABLJIVI GOSPOD PROFESOR »Aha, se mi je zdelo, da sem nekaj pozabil: dežnik sem pustil doma!« NI RAZLIKE. A: »Kakšen je razloček med giljotino in ljubeznijo?« B: »Nikakršen! Obe pripravita človeka ob glavo.« POSTRANSKA STVAR. Oče: »iVi ljubite mojo Vero?« Snubec: »Da, ljubim jo in snubim jo! Prosim, dajte mi jo. Dota je postranska stvar -ali pod 500.000 ne sme znašati.« Adam. — Prvi človek. Ker ie že mrtev in se ne more več braniti1, pravijo ljudje, da so vse svoje slabe lastnosti podedovali od njega. (Podedovani greh). Amerika. — Dežela rdčega plemena. Belci so tu le podnajemniki. Vendar se z rdečimi gospodarji že tristo let prav uspešno igrajo igro jež m lisica. Bandit. — Zločinec, ki ga ujame roka pravice. Kdor stoji tako visoko, da ga roka pravice ne doseže, ni bandit. Biblioteka. — Ustanova, ki stremi za tem, da kupujejo ljudje čim manj knjjg. Bilanca. — Seštevanje izgube. Budžet. — Nerešljiva računska naloga. Danvin. — Prvii človek, kil ga ni bilo sram priznati, da ima/io ljudje v sebi mnogo živalskega. Deficit. — Materijalni uspeli kulturnih prireditev. Debata. — Zabavna igra za preganjanje časa, ki jo lahko iigra poljubno število oseb. Zmaga onk ki najbolj (prepričevalno laže. Demonstracija. — Skupen izprehod ipo ulicah v spremstvu policijske straže. Dieta. — Zdravniška tortura, ki se izvaja toliko časa, da bolnik prizna, da je zdrav. Direktor. — Uradniško božanstvo. Drama. — Gledališka igra, ki jo hodijo boljši krogi gledat samo iz vljudnosti. Eleganca. — Skrivanje telesne nepopolnosti. Emancipacija. — Borba žensk za moške pravice. Evropa. — Del zemlje, ki bi moral lositi napis: »Ravnaj previdno! Razstrelivo!« Kameleon. — Človek, ki prosto izpremi-nja barvo svojega političnega prepričanja. Spada med zaščitene živali. Kamen. — Primitivna priprava za razbijanje šip o priliki demonstracij. Kaos. — Sedanje stanje zemlje. Kapela. — Večja družba godbenikov. Ce jih je manj, tvorijo kapelico. Kalenje nočnega miru. — Prostovoljna oznanitev spečim meščanom, da ie v gostilnah nastopila policijska ura. Karainbol. — Kršitev fizikalnega zakona o neprodornosti teles. Kariera. — Propadanj«, ki se zaključi z odlikovanjem za državljanske zasluge. Karikatura. — Slika današnjega človekij, slikana točno po originalu. Kavarna. — Zbirališče lenuhov. Klasik. — Pisatelj knjig, ki jih vsakdo kupi, a nihče ne bere. Klečeplaziti. — Edini način, da prideš do tega, kar ti po pravici gre. POSLEDICE. Žena: »Še veš, ljubi Popi, v najhujšem mrazu sva se poročila ...« Mož: »Da, da, če se spomnim, me še danes zazebe.« NA PREDAVANJU. • Zdravnik (na javnem predavanju): »To zdravilo je v rabi že nad 50 let in še nikdar nisem slišal o njem kake pritožbe. Kaj dokazuje to?« Glas iz množice: »Da mrliči ne znajo govoriti.« Padalec — od zaCetka do konca 1. je padel s posodice 2. je padel v šoli 3. je padel s padalom 4. je zadnjikrat padel. Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru.— Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.