Prvi slovenski dnevnik ▼ Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemS nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v c-Ameriki. first Sirw wit Dafiy Id tt*e United States. Issued evwy day except Sundays an! Hobdays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,187«. stev. 211. NEW YORK, V ČETRTEK, 8. SEPTEMBRA 1904. LETNIK XL Glasovanje. štrajkujoči delavci chica-ških mesarjev glasujejo za in proti končanju štrajka. Izid glasovanja v Chicagn še ni znan. Strajkarji kar tmmoma iščejo delo. konec štrajka. Chicago, 111., 7. sept. Je li štrajk mesarskih vslužbencev že končan, ali bode še trajal nadalje za nedoločen čas, zvedelo se bode Se le danes zvečer kajti glasovanje za in proti štrajku še ni končano. Glasovanje se vrši tajno in o njem še ni ničesar znano. Par unij ni hotelo sedaj glasovati in sicer iz nepoznaih uzrokov. Da se bli/a konec štrajka, je danes videti povsodi v klavniškili okrajih. V klavnicah je prosilo za delo nad 1000 štrajkarjev, kteri vsi so dobili delo. Med štrajkarji je slišati mnogo o mirovnih pogojih, Joda uradniki mesarjev izjavljajo, da o taeih pogojih sploh misliti liijcajti mesarji ne bodo sklepali miru z unijami, tem vež z posameznimi Strajkarji. Pri vselj unijah se vrše danes seje, toda Strajkarji ne pričakujejo izida sej in iščejo raje delo, da ga potem, ko je štrajk že de faeto končan, že imajo. Tudi v vseh druzih mestih, kjer imajo tukajšnji mesarji klavnice, se vrši danes končno glasovanje. Kansas City, Mo., 7. sept. Tukajšnje unije delavcev mesarjev, so glasovale za nadaljevanje štrajka. Isto to so storili tudi Strajkarji v Kansas City, Kana. • • • Štrajk vslužbencev chicaških mesarjev v New Yorkn, je končan. Skoraj polovica štrajkarjev mesarske tvrdke Schwarrsebild & Sulzberger ter United Dressed Beef Co., je dobilo zopet delo. Neunijski delavci, kteri niso za delo zmožni, so odpotovali. Neunijslrih delavcev ni nihče nadlegoval. Oni izjavljajo, da se jim je ves čas dobro godilo. Onih štrajkariev, kat eri so tekom štrajka nadlegovali neunijske delavce, ne bodo več sprejeli. Omaha, Nebr., S. sept. Tukajšnji vslužbenei chicaških mesarjev so sklenili zopet pričeti z delom. Včerajšnje glasovanje še ni znano, vendar pa unija že danes izjavlja, da bi bilo bedasto še nadalje štrajkati. Sioux City, la., S. sept. Mesarski vslužbenei tukajšnjega mesta so potom glasovanja sklenili z delom zopet pričeti. Pomaožitev vojaštva. OB pacipičnem obrežju po množeila bode naša vlada vojaštvo za dva polka. General McArthur se sklicuje na stra-tegičen pomen obrežja in otokov na Pacifiku. stotniki PEŠCEV DOBE KONJE. Washington, 7. sept. General Mac Arthur poroča vojnemu uradu o vojaškem oddelku pacifičnih držav z glavnim sedežem California. On izjavlja, da je vsled koncentracije eko-11• rt i•■ !:li in političnih koristi ob Tihem oeeann, tamošnje obrežje postalo zelo važno z ozirom na vojaštvo. Vsled rapidnega napredka ob pacifičnem obrežju je treba tudi tamošnje posadko pomnožiti. McArthur priporoča v^tanovitev nove posadke v soseščini Los Angeles, Cal.,' kjer naj bode nastanjen cel peš polk. Tndi naj se tam ustanovi manjša posadka v dolini W lliamitte, Ore., kjer naj bode nastanjen polk konjiče, dasiravno že Be.Iaj tabori polk konjiče v Presidiju. Nadalje priporoča general McArthur v svojem poročilu, naj dobe vsi stotniki peš polkov konje, kterih do sedaj nimajo. Stotnik pešcev ima na bojnem poljn toliko opraviti, da brez konja skoraj ne more izvrševati svoje naloge. Končno poroča tndi general, da se število dezerterjev manjša. "Hurrah for America!" PRINCEZINJA LinZA KOBURŠKA IN NJEN MATAŠIČ-KEGLE-VIČ PRIDETA "K NAM". Ostavljeni Lnizin soprog je ne bode zasledoval v Ameriki, ker mu to ni mogoče. "BIZNES" DOBITA V GLEDALIŠČU ALI PA RESTAVRANTU. ■ • o ■" - Dunaj, 8. sept. O "dvornih krogih" dobro poučeni list "Wiener JFremden-blatt" naznanja, da se v dunajskih •'dvornih krogih" trdi, da pride iz Coswiga ubegla princezinja Luiza Co-burška z svojim ljubimcem Matašič-Keglevičem v Ameriko. Avstrijske oblasti potem beguncev ne bodo mogle več zalezovati, ker se na svobodnih tleh hipoma prelevita iz aristokratov v navadne priseljence. Ako prideta v Zjed. države, jima zagotavljamo, da dobita "delo" v kakem gledališču a la "Sans Souei" in "London" na Bowery, kjer bodeta našim državljanom kazala kake so "dvome" milosti na onem bregu Vtlantika, Ako se jima pa to ne posreči, je dovolj restavrantov na na-šej GuljaS Avenue, v katerih še nimajo strojev za pomivanje krožnikov. Iz Evrope. KNEZ SVJATOPLUK MIRSKIJPOSTANE NAJBRŽE MINISTER NOTRANJIH ZADEV. Madjarski dediči ameriškega denarja. Madjari in avstrijski nadvojvode. RAZNOTEROSTI. Petrograd, 8. sept. Sedaj se zopet zatrjuje, da postane general, knez Svjatopluk Mirskij, minister notranjih zadev, kot naslednik pokojnega Plehveja. Svjatopluk Mirskij, kteri je sedaj generalni gubernator v Vilni, bil je včeraj pozvan k carju v Petrov Dvorec, kjer se je dalj časa z njim posvetoval. Preje je bil knez gubernator v Penzi in Jekaterinoslavn. Za časa ministra Šipjagina je bil Šef orožni-štva in pomožni minister. Knez Mirskij je star 47 let in je zlasti med ljudstvom zelo priljubljen. Najbrže bodo njegovo imenovanje ministrom že danes uradoma proglasili. Budimpešta, 8. sept. Tukajšnje časopisje objavlja, da je Emanuel Gut-hard, kteri se je pred 60 leti izselil v New York, os t a vil več milijonov dolarjev, ktero svoto dobe njegovi, na južnem Ogrskem živeči sorodniki. Dedščina znaša 274 milijonov kron. (V newyorskih ogrskih krogih o tem ničesar ne vedo in vest najbrže ni resnična.) Szeged, Ogrska, 8. sept. V tukajšnjem mestu, kakor tudi drugod, je ljudstvo ogorčeno na avstrijske nadvojvode. V Szegedn nameravajo mehčani namreč zsrraditi spominsko cerkev po anarhistu Luchenijn umorje-nej cesarici Elizabeti. Tozadevnemu pozivu se je pa odzvalo le 6 "nadvojvod", dasiravno imajo v Avstriji ta-cili ljudi cel regiment. Petrograd, 7. sept. Poročilo, da je bil senator Platonov imenovan ministrom notranjih zadev in Šefom ruske policije, ni resnično, kajti Platonov ni kandidat za imenovano mesto. Rim 7. sept. Dijonski škof je bil včeraj pri papežu Sartu v zasebne j avdijenci. Škof, kterega je moral papež trikrat pozvati, predno je prišel v Rim, je ostavil škofovsko službo, kar je storil tudi njegov tovariš Geav. BITKA PBi MUKDEND? Prvi in sedemnajsti kor ruske vojske sta napadla Kurokijevo vojsko. GENERAL KUROPATKIN JE DOSPEL S SVOJO VOJSKO PRED MESTO MUKDEN, KJER SE KONCENTRIRAJO RUSKE ČETE. IZ MUKDENA UMAKNEJO SE RUSI DO TIELINGA. PRED PORT ARTHUR JEM SEDAJ NAPADAJO RUSI JAPONCE. Paris, S. sept. Petrogradski dopisnik lista "Echo de Paris" brze javlja: "Pred Mukdenom se je vnela večja bitka. Prvi in 17. kor ruske vojske sta napadla vojsko japonskega generala K uroki ja, dočim je glavna ruska vojska na potu proti Tielingu. Prvi kor vodi general Stackelberg (glej sliko), dočim je 17. kor sestavljen iz evropskih čet, kterih del je vodil preje general Orlov. Mukden, S. sept. Glavni del ruske rezervne vojske je ostavil Mukden in koraka dalje proti severu. Japonci sedaj več ne napadajo in so veseli, da zamorejo, svoje z 56,000 ranjenimi in usmi lenimi vojaki pribor-jene pozicije držati in odbijati vedno gostejše ruske napade. Petrograd, 7. sept. General Kuro-patkin je dospel v Mukden. Petrograd, 7. sept. General Ivuro-patkin je preprečil vse japojisjce načrte in maršalu Oyami se ni posrečilo zastaviti mu pot proti severu. Jutri zvečer bode že vsa vojska v Mukden ii. Odde'ek japonskega generala Kuro-kija gre tudi proti severu. Obe voj- vrhu tega tudi ni zamogla Kuropat-kina dohiteti. Petrograd, 7. sept. Vest, da bode baltiško brodovje odplulo na Iztok še le v novembru, se uradoma demeutira. Brodovje odpluje v soboto v Libavo. Kedaj odpluje od tam, še ni znano. Vlada namerava odpozvati admirala Uchtomskega iz Port Arthurja. Povelje tamošnjega brodovja bode prevzel sedaj najbrže kapitan Vi-renj. poveljnik križarke "Bajan". Splošno se sodi, da knez Uchtomskij za tako službovanje ni zmožen. Turške grozovitosti. KONZULARNO POROČILO O PO LOŽAJU NA ARMENSKEM. POVSODI SE VRŠI POŽIGANJE. V Bitliškem vilajet- ^ Turki pomorili 350r prebivalcev. POMOČ JE NUJNO POTREBNA. -o- Washington, S. sept. Ameriški konzul poroča iz Harputa, da je obiskal pokrajino krog Biltisa na Armenskem in da se sedaj mudi v MuŠu. Tamo-šenji vali ga je obiskal in mu ponudil vojaško spremstvo pri njegovem potovanju po tamošnjih vilajetih, zlasti pa po Sasunskem gorovju. V sasun-skem okraju je sedaj vse mirno; stra-tegično važne točke so zasedli turški vojaki. Na mnozih krajih je vlada tudi vstanovila stalne posadke. Oni ljudje, k t ere Turki niso pomorili so sedaj v obupnem položaju in popravljajo svoje požgane hiše. Pri tem jim vlada nekoliko pomaga. Turki so pomorili kacih 3500 prebivalcev, dočim jih je tudi mnogo pomrlo vsled lakote in pomanjkanja. V okraju Muš so pričeli vstaši z guerilja-bojevanjem in napadajo turško vojaštvo, kakor tudi tolpe Kur-dov. Armenci zahtevajo reforme pri lokalnej upravi, ktere obstanku turškega cesarstva niso nevarne. Vstaši so oplenili in požsrali več vasi in pobili večje število Turkov, radi česar je prif-akovati novega prolivanja krvi. Kacih 15.000 prebivalcev je izgubilo vse premoženje in morajo sedaj stradati. Iz Amerike je prišlo nekoliko denarne podpore za nesrečno prebivalstvo. GENERAL STAKELBERG. Št raj kar ski nemiri. Lynn, Mass., 7. sept. Včeraj zvečer morali so oditi trije oddelki policije k tovarni tvrdke Jacobson & Jacobs, ktere delavci so pričeli minoli petek štrajkati. Tvrdka je nato najela Italijane in Grke. Ko so slednji včeraj zvečer ostavili tovarno, napadli sc jih Strajkarji s kamenjem. K sreči ni bil nihče ranjen. Petrograd, 8. sept. Večji del ruske vojske dospel je pred Mukden. Čete ne prihajajo v mesto temveč se koncentrirajo pred mestom, da tako v slučaju potrebe primejo prihajajoče Japonce. Pri Jentaju je le še nekoliko če t ruske zadnje straže. Vsa ru--ka vojska bode že danes zvečer zbrana pred Mukdenom. V Mukdenu je že vse pripravljeno, tako, da zamorejo Rusi mesto poljudno ostaviti in oditi proti Tielingu. Shanghai, 8. sept. Semkaj se poroča, da pri Tielingu gradi na tisoče Kitajeev okope. Iz tega je razvidno, da se bode tamkaj Kuropatkin zopet spoprijel z Japonei. Kupantse, Manažur, 8. sept. Semkaj dovažajo na tisoče japonskih ranjencev. Njihove rane so zelo nevarne in mnogo jih na potu umrje. Čas-niski poročevalci se zelo pritožujejo, kajti Japonei jim ne puste opazovati bojev. Tokio, 8. sept. Japonske izgube pri Liaoyangu so bile tako velikanske, da c^neralni štab podrobnosti o tamošnje j bitki noče objaviti. Cbefoo, 8. sept. Tukaj je Čuti stre-janje portarthurskih topov. — Semkaj je dospel list "Novi kraj" z dne ti. avgusta in javlja o bojih dne 29. in 30. avgusta, ob desnem ruskem krilu. Dne 29. avgusta zvečer so Japonci pričeli streljati na trdnjavo št. 3. Zveoer ob 9. uri je jeden ruski polk nenadoma napadel Japonce in jih z bajoneti pregnal do trdnjave št. 2, na kar so Rusi zasedli prejšnje japonske pozicije. Zjutraj dne 30. avgusta je rusko topništvo razkropilo dve švadroni japonske konjiče. Istega dne so Rusi tudi poškodovali neko japonsko tor-pedovko. ski sta le počasi napredovali, kajti pota so skrajno slaba. Japonci so korakali po hribovitem in Rusi po ravnem ozemlju. Ruske zadnje straže so se neprestano bojevale z Japonei, toda boji so bili le malenkostni. Generalni štab neče o Kuropatkino-vih načrtih objaviti niti besedice. Znano je le toliko, da bodo Rusi tudi Mukden ost ari li in se vtaborili pri Tielingu, 40 milj severno od Mukdena. Mukden, 7. sept. Oni del ruske vojske, kteri se ni udeležil bitke pri Liao Yangu, je že ostavil Mukden in odšel proti severu. Petrograd, 7. sept. Nadaljiiih. poročil o bojih zadujih desetih dni, ni iz bojišča. Sedaj, ko je znano, da je Kuropatkin tudi pri Liaoyangu vodil Japonce za nos in spretno preprečil vse japonske načrte, je rusko časopisje z položajem na Iztoku zadovoljno in jednoglasno hvali generala Kuropat-kiua. Japonski vojskovodja Oyama je hotel v bitki pri Liaoyangu obiti rusko levo krilo, da bi tako Rusom preprečil odhod proti severu. Kuropatkin je pa takoj početkoma vedel, da nameravajo Japonci obiti rusko vojsko in jim je to pravočasno preprečil s tem, da je odšla ruska vojska na desni breg reke Taitse in spremenila svoje fronte. Ruska in japonska poročila glase se jednako. Do odhoda ruske glavne vojske iz Liaoyanga je Kuropatkin odbijal vse japonske napade na Liao-yang in Zajedno prejxidil tudi Kurokijevo vojsko, tako, da je vspeh na ruskej in poraz na japonskej strani, dasiravno so odšli Rusi proti severu. Japonska vojska je bila v strategi enem smislu popolnoma poražena in Roparski napad. POZOR ROJAK!! Sedaj je lepa priložnost ceni in dobro potovati z najbržimi parniki v stare domovine. Cena finim poštnim pantikem prek« vod« je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega jJoyda: KAISER WILHELM n., 5RONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DEB GROS8E, j« preko vode samo $25.00. Cena splošnim franceskim parni-kom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVO IE in LA LOB-RAINE, na kterih stan« vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri šett potovati v staro domovino, da kmalv naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaost ejo, kakor s« sleherni dan prigodi rojakom, kteri n« poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dohiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, Now York, .77« St. Clair Stroet, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA Landsdalle, Pa., 7. avgusta. Včeraj /jutraj prišlo je šest zakrinkanih roparjev v postajo Lehigh Valley železnice v Soudertonu blizu tukajšnjega mesta. Roparji so pred vsem zvezali štiri železniške uslužbence, na kar so razstrelili blagajno in ušli z $800, katero svoto je železnica dobila na delavski praznik. Vsi napadalci so bili dobro oboroženi. V uradu sta dve blagajni, toda roparji sc. le jedno odprli. Dvojni umor. Clarion, Pa., 6. sept. 831etni Geo. Ivaber, zelo bogat meščan v Shippen-vtlle, naprosil je svojega sina, naj obišče svojo bolno mater. Ko je prišel sin v sobo svoje 841etne matere, našel je vstreljeno ležati na postelji. Ivmalo nato so našli tudi Kaberja vstreljenega krai vodnjaka. Starček je storil grozni čin najbrže v hipnej blaznosti. Roparji v Pennsylvaniji. Lancaster, Pa., 7. sept. Tolpa roparjev je včeraj po noči vznemirjala tukajšnjo okolico. Rano zjutraj so roparji napadli osobje Lehigh Valley železnice in odnesli precejšnjo svoto lenarja. Malo preje so obiskali Springs hotel v Willow Grove in odvzeli lastniku Chas. Ehrenfortu $2000 irotovine, kteri denar je hotel Ehren-fort naslednje jutro odnesti v hranilnico. $86,000 poneverfl. eXwark. Ohio, S. sept. Tukaj so zaprli tajnika bankerotne Homestead Building Association, James F. Lin-edicija pod vodstvom polkovnika Young-husband a je srečno dos|>ela v Lhaso, katero mesto je bilo toliko let Zaprto Evropejcem. Angleži sedaj trdijo, da je ta dogodek svetovnega pomena, dasiravno ima pomen le za Anglijo, ne pa za angle-žko ljudstvo. Vspeh ekspedieije je pa velikega zgodovinskega pomena, kajti sedaj bode svet saj nekoliko izvedel o tajnostih sv. Lamaizma. Ako pa stvar razmotrivamo iz zemljepisnega stalila, potem se nam vrednost Tibeta dozdeva povsem drugačna. Ako pomislimo, da je dežela sieer velika toda le slabo obljudena, potem je prihod angležke ekspedieije v tako deželo le malovažen. Mogoče je. da so si z sedanjim vspehom zavarovali del meje svoje indijske posesti, toda tudi to je le male vrednosti, kajti preko Tibeta ne bode nihče napadal Indijo, dokler so še prosta pota preko Perzije, Afganistana in Belud-žistana. Tibet je velikanska dežela, v kterej živi pa le kaeili 2.000.000 ljudi; od katerih pride po jedim osoba na jeden t I irjaški kilometer. Tamošno podnebje je skrajno slabo in po zimi nepopisno mrzlo. Tibetanei sami pa Lidiji tudi niso nevarni, ker to bi tudi njim parnim ne prinašalo kaeih koristi in ker bi jih iz Indije lahko prepodili. Radi tega je prihod Angležev v Lhaso brez vsacega političnega pomena, dočim je tudi trgovina z Tibetom le majhna. Tibetanci ne morejo mnogo kupovati in tudi prodati zamorejo le malo. Ako je pa temu tako, potem je tudi zgodovinski pomen le male vrednosti, dasiravno je v Tibetu marsikaj dobiti. Dalaj Lama je bežal, ker on neče občevati z Angleži. Mogoče bode sedaj Tibet povsem ostavil in svoj papežev prestol kje drugod vstanovil. Važno pa je, ako se Angležem posreči tajnosta lamaizma odkriti, kajti o tem civilizirani svet še ničesar ne ve. Toda 'civilizirani" Evropejci bodo v Lhasi najbrže postopali tako, kakor svoječasno v Pekingu, kjer so požgali na tisoče let stare knjižnice in kakor v Koreji, kjer so uničili ta-inošnje starodavne spiše. Izvirna poročila iz Ljubljafie. V Ljubljani, dne 22, avg. Odkar se morajo umikati slavjanski jeziki tudi iz cerkve, razpravlja se mnogo o tem, ali ima slavjansko bogoslužje svoje zgodovinsko pravo Osobito nasprotniki Slavjanom, a to so nase cerkvene in posvetne oblasti, trudijo se zadnja leta na vso moč, da bi izpodrinili slavjanščino iz cerkve. Vrši se še danes isti proces, kakor se je vršil pred tisoč leti. Vrši se danes še ista borba za slavjansko bogoslužje, to je za slavjanski jezik v cer k vi, kakor pred tisoč leti, ko se je ustanovila slavjanska liturgija. V devetem stoletju po Kristusovem rojstvu ustanovil je Svatopluk veliko-moravsko državo, ktera je obsegala stan- Panonijo. Svatopluk je tu utemeljil slavjansko državo na narodni podlagi. Hodili pa so takrat Slavjanom oznanjat krščansko vero nemški duhovniki, a ti Nemci so imeli namen, da so ne samo krstili Slavjane, ampak da so jih tudi pridobivali za Nemce, da so širili nemški vpljiv v Slavjanih, osobito v panonskih Slovencih. Imeli so torej poleg verskega tudi politični namen. Ta upljiv ni bil po godu Sva topluku, ni bil v korist razvoju slav- janske države, katero je ustanovilmo-dri slavjanski knez. Svatopluk se je hotel odkrižati nemških misijonarjev in je zato poklical v svojo državo dva učena filozofa iz Soluna, dva brata: Cirila in Metoda. Ta dva brata sta prišla v Panonijo, a Svatopluk jima je naročil, da krstita panonske Slovence in da jih učita krščansko vero v slovenskem jeziku. Ciril je sestavil slavjansko azbuko in je začel pisati knjige v slovenskem, ali kakor vedno pravimo, v sta^oslovenskem jeziku. Nastalo je tako slovensko pismo ali črke, katere se zovejo Cirilica, tako imenovana po Cirilu, kateri jo je izumil. Cirilovega in Metodovega delovanja sad je bil velik. Pripravila in prevela sta na slovenski jezik vse knjige, katere se rabijo pri cerkvenih obredih. Osnovala sta bogato slovensko cerkveno književnost, katera je cvela v devetem stoletju v Panoniji. A to je ona književnost, katera je danes podlaga slavjanske znanosti. Ali že v devetem stoletju je bilo tako, kakor je danes. Nemci so srpo gledali na ta kulturni razvoj Slavja-nov. Nemškim duhovnikom bila je zaprta pot v slavjanske narode, a tudi sosednje držaje nemške so videle!^ kako mogočno se dviga velikomorav-ska, to je slavjanska država, Svatopluk je svojo državo modro zasnoval; dal ji je narodno podlago, uvel je v cerkev slovenski jezik, da bi panonski Slovenci bili v cerkvenem oziru popolnoma neodvisni od Nemcev. To je bila takrat velika ideja, za katero sta zelo delovala brata Ciril in Metod. Iz političnih ozirov je nastala staro-slovenska književnost. Politična neodvisnost velikomoravske države morala se je izvojevati s tem, da se je cerkev ločila od Nemcev, a ta ločitev se je morala utrditi s slavjanskim cerkvenim jezikom. Že Rastislav iehotel doseči neodvisnost od Frankov in zato mu ni ugajalo, da bi nemški škof bil poglavar slavjanski drža-i. Ko sta sveta brata Ciril in Metod dovršila svoje delo sredi polovice devetega stoletja, prosila sta v Rimn dovoljenja, naj bi rimska stolica odobrila njiju delo. Zahtevala sta, da sme staroslovenski jezik rabiti v cerkvi. Bil je takrat rimski papež Hadrijan II. Papež je sklical zbor v Rimu, zaslišal sv. Cirila in uvaževal razloge, s kterimi se je potezal Ciril za slavjansko bogoslužje, a dal je besedo tudi protivnikom, kateri so bili zoper slavjansko bogoslužje. Na tem zboru je Hadrijan II. proglasil slovenski jezik 7.a bogoslužni jezik. Hadrijan n. je dal peti slavjansko bogoslužje v cerkvi Sv. Petra in še v nekaterih drugih rimskih cerkvah, a Cirilu je dal oblast, da se sme staroslo venskega bogoslužja posluževati v bogoslužju in da sme svoje vernike poučevati v slovenskem jeziku. Cirilova oblast pa se je raztezala na panonsko-sremsko metropolijo, torej v tej veliki škofiji ie bilo priznano in potrjeno slavjanska bogoslužje. Slavjansko bogoslužje je torej naše staro .pravo. Rimska stolica je dala shivjanskim jezikom, osobito staro-sluvjanskemu jeziku isto pravico, katero so tedaj uživali v rimski cerkvi hebrejski, grški in latinski jezik. Vsi li jeziki so imeli isto pravo v cerkvi kot bogoslužni jeziki. Kaj se je zgodilo z Svatoplukovo •li- avo, to je obče znano. Razrušili -o jo naši narodni sovražniki, predno e je mogla utrditi; uničili so jo Nem-«'i in Madjari, torej isti narodi, proti katerim se še danes boju jejmo. Panonski Slovenci in njih metropolija je padla za vedno. Te panonske Slovenec, katerih je bilo gotovo mnogo milijonov, raznarodili so nam tekom stoletij Nemei in Madjari, tako da danes ni več niti jednega panonskega Slo-vi nea. Le malo potomcev tega rodu živi še danes na zapadni strani Ogr-sk ;*ga, to so naši Prekmurci, in na izločili strani Štajerskega, to so torej ii ji našo j i Slovenci, kateri prebivajo na obeh straneh reke Mure. Cirilovi duhovniki pa so takrat, ko je pala velikomoravska država, bežali uu jug in iztok. Razpršili so se po , sem slavjanskem svetu in so tu nabil jevali svoje delo. In kamor so r.šli, tain so učili cirilico in jo raz--irjali. Zapustili so sadove svojega 'ela v Bolgariji, Srbiji in Rusiji, to je v narodih, kateri imajo še danes staro lavjansko bogoslužje. V ruskih, srb-k'h in bolgarskih cerkvah, rabi se še ■hiines tst arosl a v j a n slči jezikin nihče 'a jim ne more kratiti. Ti slavjanski narodi se ne klanjajo latinskemu Rimu in zato jim tudi Rim ne more ukazovati v cerkvenih rečeh. Razkol je odtrgal Ruse, Srbe in Bolgare od Rima in jih priklopil Bizantu, kateri je spoštoval in še spoštuje slavjanski je/.ik v slavjanskih cerkvah. Drugače je bilo s Hrvati in z nami Slovenci. Tudi pri Hrvatih je bilo ".vodeno narodno bogoslužje. Hrvati so uživali isto pravico glede bogovi n?nega jezika, kakor n. pr. Srbi, Bolgari in Rusi, ter najpoprej panonski Slovenei, katerim je papež Hadri-ian TL potrdil slovensko bogoslužje. V Hrvatih se je razvila posebna književnost, a to glagoljaba književnost. Hrvati so pisali z glagoljico, katera ima nekoliko drugačne tipe od ciri- lice. Hrvatski duhovniki so sestavili glagoljske knjige, pisali so z glagoli-vo, in zato jih še danes zovemo glago-Ijaše. Ti hrvatski glagoljaši žive še danes in še danes opravljajo cerkvene obrede v narodnem, to je v staro-slavjanskem jeziku. Glagoljaši pa spadajo v rimokatoliško cerkev. Čitali so mašo vedno v staroslavjanskem jeziku. Kadar je glagoljaš potoval, nosil je seboj misale, to je masne knjige, iz kterih je Čital mašo na svojem potovanju. Ali osodepolni časi prihajajo tudi hrvatskim glagoljašem. Rimski papeži hočejo jim odvzeti staroslavjanske misale, hočejo jim odvzeti staroslav-jansko bogoslužje. Rim in Avstrija kot rimokatoliška država, to sta dva sovražnika slavjanskemu bogoslužju. Italijani, a papeži so sami Italijani, usiljujejo drugim narodom latinski jezik. Avstrija podpira to težnjo, a to zato, ker so krmilarji Avstrije Nemci, kateri ne dovoljujejo, da bi se Slavja ni krepili v svojem narodnem elementu. Naši škofi so rimskega, to je latinskega mišljenja, in tako imaslav-jansko bogoslužje obilo sovražnikov na vseh koncih in krajih. Že večkrat sem poročal in opozarjal na to, kako se zatira hrvatski jezik v cerkvah v Dalmaciji, to je v tistih cerk%'ah, v katerih so se posluževali Hvvati svojega materinega jezika. Ne bodem ponavljal tega dejstva, zadosti bode, ako pravim, da nastopata proti rabi staroslavjanskega jezika v cerkvi naša vlada i naši škofje. Staroslavjanskega bogoslužja se je le nekoliko ohranilo v Dalmaciji. Bilo je nekdaj ukoreninjeno na Hrvatskem, osobito v zagrebški škofiji, kar je temeljito dokazal Tkalčič, a tudi v Slovencih. (Konec prihodnjič.) kake brezverce in razbojnike. Je-li potem čudno, da so Ricmanjci, ki so zakrivili edino to- da so zakonitim potom prosili, naj se jim v teh slabih letinah zlajšajo bremena ter naj se jim ustanovi samostojna župnija, ogorčeni nad takim brutalnim postopanjem katoliškega škofa, ki ni do njih imel niti kake oblasti, obrnili hrbet tej cerkvi, katera ni zanje imela srca, ter iskali zavetja v pravoslav-ju? Je-li modro dandanes zapirati in pečatiti ljudem eerkve, ko sami ta-korekoč na vseh vratih iz njih beže ter jih je treba še v cerkev siliti, kaj pa jim jih še zapirati! Noben škof Slovan ne bi bil v Ric-manjih na tak brutalen način postopal, in gotovo bi bil vso stvar mirnim potom poravnal. Pokojni škof Šterk je bil v par mesecih trikrat osobno v Riemanjih radi te zadeve. Kolikokrat je bil pa škof dr. Nagi? Z orožniki in bajoneti se ne pridobivajo srca vernikov, ampak le — z ljubeznijo, česar pa škof Nagi ne pozna. Vprašamo, bi se li bila postopila škof dr. Frančišek Nagi in "c. kr." primorski namestnik "grof" Leopold Goess kaj enakega, kakor sta storila v slovenskih Riemanjih, storiti tudi v kaki italijanski vasi. Škof dr. Nagi se ni v svojem izstopanju v Riemanjih pokazal nikakor modrim in previdnim uadpastirjem, s takim ravnanjem se duhovi le odtujujejo in ne smemo se čuditi, da nočejo Rtiemanjci Škofa Nagla za svojega nadpastirja, in da ni to vprašanje na veliko pohujšanje in sramoto cele tržaško-koprske škofije še do danes rešeno! Le čuditi se je, kaj more k temu reči sv. stolica, ki je morala vendarle dati škofu dr. Naglu glede ureditve riemanjskih cerkvenih zadev kake ukaze?" Kranjsko slovensko katoliške joij. totvo KJCMANJSKO VPRAŠANJE. (Dalje.) Drugim Riemanjeem pa sose dostavljale kar hektogratirane rešitve njihovih prijav v pravoslavje, češ, da se razvidi iz prijave, da jim niso znane razlike med rimsko-katoliškim in gr-ško-vztočnim obredom in se ne more meniti, da niso izbrali novi obred iz lastnega prepričanja, marveč je opravičeno mnenje, da so oddali izjavo v nenormalnem dušnem in čutstvenem stanju; izjava nima prave moči. Iz Trsta je bil dobil okr. glavar neki for-mular, po kterem je izpraševal Rie-manjce sieer prav zvito, ali večkrat so s*a ženske spravile v zadrego. Po jedni strani se je zgodilo to, po drugi pa so protestantski pastorji pred očmi orožnikov agitirali slobod-no, naj pristopijo Ricmanjci k lute-ranstvu, češ, -potem dobijo zopet milosti pri vladi, tudi tržaški škof ne bode nasprotoval, izročiti eerkev v Riemanjih za protestantsko službo božjo, vlada jim da podpore za nasajenje ameriških trt itd. Torej ti so smeli neovirano hoditi jxi Riemanjih, proti unijatskemu kanoniku pa je spravil škof Nagi na noge celo četo orožnikov in čakal je bataljon vojakov. Pa tudi orožniki sami so nagovarjali Riemanjce, naj prestopijo k protestantstvu, češ, da bi bilo to vladi všeč, ker prestop na pravoslavje se jim tako ne dovoli. Dne 2G. jan. 1903. je bil v Riemanjih prvi civilni pogreb. Od tedaj naprej ni bilo nobenega eerkvenega po-sri-eba. Škof je delal tudi proti temu ter poskrbel, da je prišel vaški župan Berdon na zatožno klop radi zasmehovanja cerkvenih obredov, toda bil je oproščen v Trstu in na Dunaju, brez dvoma ne v veselje brezsrčnega škofa Nagla. Neki odlični duhovnik tržaške škofije se je o postopanju škofa Nagla izrekel tako-le: "Dr. Nagi je pokazal jako malo di-plomatičnega takta, še manj pa du-snopastirske previdnosti iu modrosti, da je dal v Riemanjih zapreti obe ccr-kvi in zvonika. Vse njegovo postopanje, kakor je v svojem pastirskem listu izjavil, je bilo naperjeno proti dr. Požarju, a znesel se je nad ljudstvom, s katerim do tedaj še v dotiko ni prišel, ki je bilo do tedaj pravno pod jurisdikcijo križevskega škofa. Popolnoma neumljivo je, zakaj je ukazal pošiljati brez vsakega povoda toliko orožnikov v vas, kjer je vladal do tedaj vzoren reu in mir in ni bilo nikdar ui kakih izgredov, in to še v cerkvenoobčino, ki je bila pravno pod jurisdikcijo grsko-katoliškega škofa v Križevcih. To se pravi izzvati prebivalstvo ter ga zavajati na nepremišljene korake! Dve celi leti so Rie-manjei faktično pod jurisdikcijo kri-ževskega Škofa, torej popolnoma neodvisni v duliovskem oziru od tržaškega ordinarijata in dolinskega žup nika, a to je hotel dr. Nagi kar na mah odpraviti ter jih zopet pahniti v prejšnje razmere, ne da bi jim v zameno niti obljubil, da jim hoče ustanoviti vsaj samostojno župnijo. Povrh tesra je še ukazal odpraviti iz cerkve staroslovanski jezik! Osramotil je škof Nagi Riemanjce tudi s tem, da jim je z oboroženo silo ukazal zapreti in zapečatiti obe cerkvi in zvonika, da jih je takorekoč proglasil za ne- Bepisi. Aldridge, Mont., 26. avgusta. Slovensko, katoliško, podporno dru Hvo sv. Jožefa, št. 17, J. S. K. J., je ;melo svoje glavno zborovanje dne 14. avgusta t. 1., ob katerej priliki si je za tekoče leto izvolilo sledeče uradnike : John Stampfel, predsednikom; Simon Jaklič, podpredsednikom; G. G. Zobec, I. tajnikom; Matija Turk, II. lajnikom; Paul Rigler, blagajnikom. Gospodarski odbor: Martin Mohar, načelnik; John Češarek ir. Luka Zupančič, odbornika. Bolniški odbor: E. Podobnik, načelnik; Frank Henigman m Štefan Glach, odbornika. Bolniški odbor za Horr. Eleetric: John Flerij, načelnik; Math. Fox in Jos. Turk, odbornika. Anton Kurent, redar. Zastavonoše: Anton Goltnik in John Češarek, Maršalom: Josip Cajnar. Finan >'ni odbor: John Petek, Vencelj Ster-mec in Andrej Kavčič. Ob jednem naznanjam rojakom, da je tukaj sedaj prenehalo z delom, za torej ne svetujem sedaj priti semkaj, ker mi sami ne vemo, kedaj se zopet začne z delom. Z bratskim pozdravom G. G. Zobec, I. tajnik. Za 190 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.55 in k temu ie 15 centov sa poštanino, ker mora biti denarni poii-Ijatev registrirana. svete Bartee Krasni poštni paraik ZEELAND odpluje 10. sept. ob 10.30 dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Vožnja velja do Ljubljane $25.45, do Reke $26.50. Ekspresni parnik KAISER WILHELM DEB. GROSSE odpluje dne 13. sept, on 10. uri dopoldne iz New Torka v Bremen. Vožnja velja do Ljubljane $34,45, do Reke $35.65. Veliki poštni parnik RYND AM odpluje 13. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Vožnja velja do Ljubljane $25.50, do Reke $25 40. Brzoparnik MAJESTIC odpluje 14. sept. oh 10. uri dopoldne iz New Ycrka v Liverpool. Vožnja velja do Ljubljane $31.80, do Reke $32.30. Francoski parnik da dva vijaka LA TOtJRAINE odpluje 15. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Vožnja velja do Ljubljane $28.70, do Reke $29.00. Vse prekemerske družbe so znižale cene tudi za drogi razred in velja sedaj vožnja «d $30.— do $40.— ▼ dm gem razredu iz New Yorka v Havre, Bremen, Hamburg, Antwerpen, Rot terdam, Cherbourg, Southampton in Liverpool. Imenevajie cene veljajo d« preklica. Vežnje listke je Miti pri FRANK S AX SER, 119 Greenwich Street, JTew Terk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. v Forest City, Penna iMkorporirano dnč 31. januarja 190*2 t ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, rorest City, Pa> Podpredsednik; Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, P* I. tajnik: Ivan Tklban, P. C. Box 607, Forest City, Ps. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 57a, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Mtraič, P. O. Box 537, Forest City, Ps* GOSPODARSKI IT RAČUNSKI ODBOR: Josip Bociheli star. P. O. Box 591, Forest City* Pa A , ■ ir ^»vk s V O r«ix 537, Forest City, Pa. Iv-qjn Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gofeno, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBORi čosrp BUCINELI ml., P. O. Box 591, Forest City, H &arol z al ar, t. o. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se poSiljajo L tajnika: John Telban, P. O. Bos 60^ Morast City, Pa Društveno glasilo je "Glas Naroda*. Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon«) v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. 8 spoštovanjem MARTIN RATJH, Box 58, Chestnnt, Park Co., Montana. "GLAS NARODA" prodaja po 1 vest ftevi£b»: Aatoi Behek, poalevodia p»* družniee Frank Sakser. 1771 St. Glair St., Cleveland, Oki«. John Suitiriii, U08 N. Oe»* tre St. Joliet, Hi. Frank Gabrenj-a. Sli F««« St.. J •testowm. Pa. Frank A. Baudek. Milwaukee Wii. m v | zaslužene denarje je naj- S P7kfl sigurno domu I U&KlU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street New York Resnica jo da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-Ako je človek bolan ZC1I. neinore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? ' Kadarje človek bolan — more so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako rao Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 ' V začetki moje bolezni hut mras meje stresa, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in rnagat. Potem se obrnem na Vas dr. a . v. * bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat R®1®™* Ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav.111 gia- Toraj se Vam srčno zahvalim zatova OZtlravIjena. relko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živeL Maik Strah, 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skllšek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestxad, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseh *>olestis Kakor boles t i na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcn, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prelilajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto v matemem jeriku in adresujte na * PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar veC ne povrne: — Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v EL.Y, MINNESOTA. URADNIKI: Pred^dnik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1796 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleth, Mmm. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L- Br«zich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poeiljatve naj so peeiljaje blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in p« svojem zastopniku. Društveno glasil« je: "GLAS NARODA". SUSPENDIRANI. Od družtva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., Jurij Iskra cert. 1785, Anton Olao cert. 2573, Jurij ZepuLar eert. 1810, Ivan Baša cert. 3 771, Fran Seljak cert. 1805. Družtvo šteje 45 udov. Od družtva sv. Jožefa Št. 12 v Pittsburgh, Pa., Ivan Muren cert. 1020, Fran Steržišer cert. 1040. Družtvo šteje 87 udov. Od družtva Sladko Ime Jezus fitev. 25 v Eveletliu, Minn., Tomaž Pecnik cert. 17.'»9, Anton Turk cert. 1755. Družtvo šteje 63 udov. Od družtva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Ivan Fortun cert. 134, Josip Grahek cert. 152, Ivan Kočevar cert. 195, Josip Lovšin cert 212, Fran Majcelj cert. 222, Josip Palčar cert. 1768, Leopold Pu-celj cert. 280, Josip Svetič cert. 204, Ivan Lovšin cert. 207. Družtvo šteje 165 udov. Od družtva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Ivan Rozman cert. 504, Josip Vidervol cert. 546, Fran Rifel cert. 503, Fran Majcelj cert. 460, Ivan Mačin cert. 466, Matija Drenek cert. 381. Družtvo šteje 133 udov. ODSTOPILI. Od družtva sv. Štefana štev. 26 v Pittsburgu, Pa., Ivan Varoga cert. 1811, Josip BarbiČ cert. 1773. Družtvo šteje 43 udov. Od družtva sv. Jožefa štev. 13 v Pittsburgo, Pa., Anton Potočuik cert. 1034. Družtvo šteje 86 udov. ZOPET SPREJETI. K družtvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Ivan Arko cert. 102, Ivan Bartol cert. 108, Ivan Butala cert. 100, Andrej Ferderber cert. 135, Fran Pakiž cert. 251. Družtvo šteje 170 udov. K družtvu sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Caluuietu, Mich., Peter kolaj Adlešiš cert. 755. Družtvo šteje K družtvu sv. Jožefa Stev. 14 v Crockettu, Cal., Matija Malenšek cert. 1111. Družtvo šteje 37 udov. Iv družtvu Sladko Ime Jezus štev. 25 v Evelethu, Minn., TomaŽ Pečnik cert. 1739. Anton Turk cert. 1755. Družtvo šteje 66 udov. K družtvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., Ivan Mestnak cert. 1028. Družtvo šteje 87 udov. JURIJ L. BROŽIČ, I. tajnik. Drobnosti. V staro domovino so se podali: Anton Perezin iz Richmond, W. Ya., v Bistrico; Jože Jenič iz Omaha, Nebraska, v Kanižo; John Glavač iz Sparta, Minn., v Kaplovas; John Kern v Podboršt iz W. Seneca, N. Y.; Nik. K.ttaranin, F. Šario. Pet. Zakula, Pavi Brkic, St. Begovič, G Galač, vsi v aZgreb, Anton Maljovec iz Eveleth, Minn.., v Jelšane; Mat. Gavš, iz Gladstone, Mich., v Klano; Tomaž Debelak iz Pittsburg, aP., v Staro Oslico; I. Bradač v Krko, J. Skrabe in Jože Janko vie. na Ijr, i 7. Barberton, O.; iz Eveleth, Minn.: Fr. Dolenc z rodbino, v Polhovgradec, Fr. Osredkar v Gorenjovas, Mat. Širok na Vrhniko: iz Crumb, Pa.: J. Branisel in J. Sraj-bos v Cirknieo, Fr. Susteršič, v Jezero Fr. Smrekar v Višnjo goro, J, Smre-kar v Litijo, J. Deželan v Leskovee, M. Kunst iz Ely. Minn., v Ljubljano; Mili. Frbas z rotlbino iz Clevelanda, O., v Loški potok; Jak. Ravšelj na Rakek, Val. Mestek v Mohorje, Joe Jairer v Landol, Jos. Brodnik v Tilm-dol, Fr. Kos iz Cambria, Pa., v Rečico; G. Sturm iz Chicago, III., v Selce, Rožo Samaržia iz Dnluth, Minn., v Krasno, Fr. Znidaršič iz Johnstown, Pa., v Stari trar; Trezija Nekar iz New Torka v Čatež. Tz Clevelanda, O.: And. Prelec v Divačo, Fr. Lohkar. v Dobrepolje, Mat. Stopar v Kostanjevico, J. Ponikvar in A nt. Zalar v Dobrepolje, Ant. TCamhič iz Chicago, III., v Semič; iz Pittsburgh, K^ns.: A. B a vdaš v Gorico, O. Teršinar in Al. Kerin v Škocjan; Anton Hamovc iz Richw* >od, W. V a., v Cirknieo; J. Te-kavc v Št. Vid pri Cirknici, J. Zalar v Novovas; Fannv Kotar iz Deves, W. Va., v Ljubno; Aveke. Večja nesreča je bila v Mali Loki, kjer je strela udarila v hlev vdove Marije Novljan 'Marti-novke), ubila dva vola, kravo in teli-«*o. Vse štiri živali so bile takoj mrtve. Ubogi udovi je ^tal prazen hlev reva je temvečjega usmiljenja vredna, ker so ji eiuranje pred petimi leti pr; Ivrki ubili moža. Zaprli so Janeza in Josipa Brgleza loma iz Šmartna pri Ljubljani, radi hudodelstva tatvine. Janez je bil pekovski pomočnik ter je kradel svojemu gospodarju moko in razno pecivo. Nosil je vse to svojemu bratu, ki je zidarski pomočnik. Ko je pekovski mojster zasačil svojega pomočnika, je ovadil stvar policiji, katera je oba Brgleza aretirala in izročila okrajni -uidniji v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Terezija Zelje, šivilja, 17 let, Krakovske ulice št. — Rudolf Eberl, delavčev sin, (3 nesecev, Karolinška zemlja št. 14. — i-Yanja Lnkan, železniškega uradnika dova, SI let, Karlovska cesta št. 11. — Josip Trefalt, delavčev sin, 6 me-ecev, Vodovodna cesta št. 24. — Iv. Jeleni«", gostilničarjev sin, 1 mesec Stara pot št. 3. — V hiralnici: Andrej Kokalj, učitelj, 77 let. — Jernej Golob, delavec, 72 let. — Tomaž Jeglič, dninar, 74 let. — V bolnici: Cecilija Japelj, zidarjeva žena, 34 let. — Ana Yš, gostija, 63 let. Iz Planine nad Vipavo, 22. avg.: Danes smo prvič po dolgi suši dobili >.datnega dežja. Da smo ga dobili .»red tremi tedni, imeli bi bogato je-en. Tako pa so poljski pridelki skoraj do cela v ničen i, po vinogradih pa lobri dve tretjini. Ako bode vreme •dslej ugajalo, bode si grozdje, upamo, še dokaj opomoglo. Iz Amerike v zapor. Dne 23. avg. se je pripeljal v Ljubljano iz Amerike Ivan Petelin, po domače "Bit", 50 letni bivši posestnik in gostilničar iz Notranjih Goric, ki je že od leta 1900 zasledovan v policijskih listih zaradi suma hudodelstva tatvine. Petelina je na južnem kolodvoru "sprejel mestni policijski nadstražnik Jernej Papier in ga potem spremil v zapor, Petelin je dobre volje in pravi, da ima dobro vest. Izpred sodišča. — Kazenske razprave pri ljubljanskem dežel, sodišču. — Anton Šuštaršič, kovaški pomočnik, in Ignacij Prosen, mizar, oba iz Kranja, sta se v Lombarjevi gostilni v Gorenji Savi napila žganja in docela opijanila. V takem stanju sta trikrat tekla za Lombarjem ter ga skušala podreti na tla; Šuštaršič je vpil, odprt nož vihteč: "Čakaj hudič, ti bom že dal!" potem se je obrnil tudi proti dekli Mariji Sušnik, rekoč : "čakaj, sedaj bom pa tebe!" Potrl je Urbanu Lombarju dve svetilki, poškodoval vrtno ograjo in razbil 8 šip, tudi se je orožnikom protivil pri are tovanju. Obsojen je bil na dva meseca, Prosen pa na 1 mesec zapora, ker je sodišče upoštevalo pri obeh pijanost kot olajševalno okoliščino. — Fr. Maleg, črkoslikar v Ljubljani, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe pbsojen na dva meseca težke s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Jernej Jenko, zidar na Koroški Beli, je zagnal Lenartu Noču kamen in mu zlomil nosno in gor^njo čeljustnokost. 'Wod tepeža je bil prepir med fanti v Noeevi krčmi. Obsojen je bil na pet tednov ječe. — Karol Riccardi iz Ma-nente na Laškem doma, uslužbenec pri gradhi železnice na Rečici je bil zaradi žaljenja veličanstva obsojen na štiri mesece težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Ivan Radovan. oskrbnik bolnice na Hrušici ima po predpisu stavbnega podjetja oziroma ordinarija nalo£r. paziti na red. Ko je ležalo v bolnici truplo ubitega Mihe Svetlina, so ga hoteli iti radovedni delavci gledat. Med dru-irimi je prišel tudi France Tomažin, delavec na Hrušici. Ker delavci niso hoteli oditi, jih je odstranil slučajno navzoči orožnik. To je pa Tomažina tako ujezilo, da se je po odhodu orožnika vrnil k bolnišnici in se tam proti Radovanu izusti: "danes moram dva zaklati, in ti boš ta prvi, primojdnš!" Obsojen je bil na tri mesece težke, s postom poostrene ječe. — Jurij Jelov-čan, hlapec, in hišni posestnik v Ško-f ji Loki, je bil zambljen za iztoženo svoto 3fi00 K, ki jo je imei plačati Janezu Cemažarju za kupnino hiše. Da bi rubež brezuspešii. je vzel svojo gotovino v znesku2C70 K iz skrinje, in ko ga je sodni sluga držal, da ne bi z denarjem všel, ga je pahnil Jelovčan z obema rokama vstran in je stekel; denar je izročil Pavlu Jamniku. ki je /. njim izginil. Ko je Jurij Jelovčan zaradi tega silovitega dejanja bil v preiskovalnem zaporu, se je zopet poskusilo priti do denarja in pri ti priliki je jrospodar Andrej Jamnik izročil izvršilnemu organu obdolžencu lastno gotovino 2670 K. Jelovčan je bil obsojen na tri tedne zapora, poostrenega z jednim postom na teden. KOROŠKE NOVICE. Sv. Jakob v Rožu. (Razno.)_V soboto, dne 6. t. m. se je ponesrečil v kamnolomu za predor nove železnice mlad fant. En strel se ni pravočasno sprožil in je ubil fanta, dva druga delavca je pa ranil. Sploh se ponesreči tajveČ delavcev v kamnolomu, mno-rim pa zastrupi pljuča moker, mrzličen zrak v prodoru, da začnejo hirati. —V Podrožčiei je sedaj vse živo, zlasti ob nedeljah. Prej je bila tam pra-va goščava, sedaj se pa šopiri tako-'.vano 1 oarabarsko mesto", obstoječe z večine iz lesenih barak, deloma pa !udi že iz novih priprosto zidanih hiš. 'e zaide tujec v ta kraj, ne ve, bi se li smejal, ali naj bi se čudil. Ne ravno -xmosne barake nosijo napise, kakor jih nahajamo v velikih mestih^ n. pr.: "Zum Baerenwith", "Cafč Central" :td.; napisi so skoro izključno nemški ali pa italijanski. Domačini podpiramo seveda samo domačine, ki se ie sramujejo vsaj dvojezičnih sloven-ko-nemških napisov. Guštanj. Gotovo se je vozil že mar-ikateri mimo naše postaje in popra-eval, kakšna tovarna je pri nas. Pred eti še ni bilo v sruštanjskih fužinah ako živahnega življenja, kakor dales. V novejšem času, posebno pa, >dkar stojijo prevaljske fužine, je po-•talo jako živali no. Sedaj se največ zdel 11 jejo krogi je za topove, katere •nkaj stružijo. Pošiljajo jih v Pulj, eliko pa tudi v inozemstvo. Delavci »ri krosrljali največ zaslužijo. Fužine -o lastnina grofa Thurna, ki ima tukaj tudi svoj grad. Prodajanje kmetij. Z žalostjo in krbjo opazujemo, kako prehajajo na voroškem najlepše kmetije v roke veleposestnikov, ponajveč grofov. Ko bi iaši ljudje le vedeli, kaj imajo! Več-erat sem hodil po Kranjskem in videl, '-ako lepo se preživi tam tudi velika lružina na primeroma malej kmetiji. V pri nas si tega ne upajo. In tako se ■nnoži proletariat po tovarnah in mestih. Grof Thurn je pokupil na Spodnjem Koroškem že toliko kmetij, da lahko hodiš od Črne na Koroškem do Slovenjegradca na Štajerskem po njegovem posestvu, ne da bi bilo treba stopiti na tuja tla. Cela gora sv. Uršule je že skoraj njegova. Nesreča. V Grabi j ah se je igral 1.31etni Gregor Potočnik z lovsko puško. Kar naenkrat se puška sproži ter zadene kroglja njegovo sestro in 6-letnega Josipa Grmadnika. KJE JE IVAN HODNIK, doma iz Male Pudlake, pošta Leskovee pri Krškem. V Ameriko je prišel pred 6 leti. .Kdor ve zanj. naj na-nani njegov naslov: ANT. VRHOVŠEK, Box 45, Baggaley, Pa. NA PPRODAJ. Naznanjam rojakom, da prodam vsled bolezni soproge po nizkej ceni svoj lepo urejen SALOON, ali pripraven prostor za prodajalno vsake vrste na lepem prostoru blizu radotopilnice. Rudo topilnica je še nova in vedno napreduje, v ktere j dela dosti rojakov Slovencev. Prostora je za 25 boardar-jev. .Natančneja pojasnila daje: JOHN DROBNIČ, P. O. Box 355, Salida, Colo. NA PRODAJ je v Novem mestu hiša z več njivami, hosto in travnikom. Proda se tudi posamezno. .Ista je na najlepšem prostoru Plorijanskega trga. sestoji iz 3 sob, kuhinje, 2 kletij, hleva z svinjakom, drvarnice in vrtom. Tudi se nahaja v hiši velika peč za peka. Na njivah so kozolci in pod. Vse pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri lastniku ADOLF GROM U, Novo mesto, hiš. št. 122. Dolenjsko. (8-9 9) Bojakum v Clerelandn, 0hi«f In okolici priporočani svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim izvrstno Leyay-Jevo pivo, domača in lmportirana vina, whiskey, likers in pivo v stekleni-cab ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priperočam roja. kom za TOLMAČA, ake kedo peaesrečl in m p o Skoda je t to ram i, da mn iztirjam •iikodnine, ker imam t tem £e večletne skuSnje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brea-▼estnežev. GAŠPER KORČE. 1776 Bt. Clair St» Cleveland, Ohio. Kretanje parni ko?. V New York 90 dospeli: Pennsylvania 7. sept. iz Hamburga z 1253 potniki. Majestic 7. sept. iz Liverpoola z 1097 potniki. Dospeti imajo: Philadelphia iz Southamptona. Giulia iz Trsta. Pennsylvania iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola. Numidian iz Glasgow a. La Touraine iz Havre. Cedrie iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. Hamburg iz Hamburga. Noordam iz Rotterdama. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Columbia iz Glasgowa. Germanic iz Southamptona. lvronprinz Wilhelm iz Bremena. Odpluli se: La Savoie S. sept. v Havre. Bremen S. sept. v Bremen. Odpluli bode: Zeeland 10. sept. v Antwerpen. Philadelphia 10. sept. v Southampton. Hohenzollern 10. sept. v Genovo. Palatia 10. sept. v Hamburg. Campania 10. sept. v Liverpool. Ilyndam 13. sept. v Rotterdam. SI a von ia 13. sept. v Reko. Kaiser Wilhelm der Grosse 13. sept. v Bremen. Majestic 14. sept. v Liverpool. !Iaiuburg 15. sept. v Hamburg. Prinz Albert 15. sept. v Bremen. La Touraine 15. sept. v Havre. Pennsylvania 17. sept. v Southampton. Finland 17. sept. v Antwerpen. Germanic 17. sept. v Liverpool. Etruria 17. sepf. v Liverpool. Ali hočete pGtovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo iu za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. Hfaznaniloš Slovensko, katoliško, podporno društvo SV. JOŽEPA, št. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. — Društveni-kom se naznanja, da hi se istih v polnem številu udeleževali, ter redno do-našali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo se1 udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvršu-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči društveni uradniki: Jožef Maska, predsednik, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Anton Kolar, podpredsednik, 874 River Ave., Allegheny; Nik Povše, I. tajnik, 28 Tell St., Allegheny; Matevž Matičič, II. tajnik, 15-26 Penna Ave., Pittsburg; V. Vovk, blagajnik, 28 Tell St., Allegheny; Ferdinand Volk, delegat, 122, 42d St., Pittsburg; Franc Strniša, odbornik, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Jož. Cekuta, odb., 67 Villa St., Allegheny; Kaorl Staniša, 25 Troy Hill Road, Allegheny; Franc Krese, odb., 4820, Plum Alley, Pittsburg. .. (24-S 04 24-8-05) Odbor. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi„ III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri ^Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležano ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey* oajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do« bro urejeno keglišče in igralns miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvef vrsti za točno in solidno postrežbo* Vsak potujoči Slovenec dobrodoieli Končno priporočam ožjim rojakota* da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom! Mohor Mladtč. 017 So. Center Av., bllzo 19. n]** CHICAGO, ILLINOIS. Rojakom v Chicago, HI., im ekelici priporečam« našega zastopnika Mr. Moker Mladič a, 617 Oentre Ave., Okicag«, bi., kteri Je p*»Maičem pobirati nare&uae sa "Glas Naroda ''. UpravniHv«. iJ £X3= Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York USTANOVLJENO LETA 1893. O O USTANOVLJENO LETA 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do« movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti I Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. S&daj pošljem lOO kron z,a $20.55 in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj - mi javi, j>o feterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vso potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sum pride v New York fl»a kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača ^25 centov in prihrani dolarje. To je zel6 važnol Z veleštovanjem FRANK SAICSER, 109 OREBNWICH ST., NEW YORK, IV. Y. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 37QS Cortlandt Telefoni 3795 Cortlandt T ti fltelc. Nilko Vdgrio. Novela. Spisal dr. Stejan. (Dalje.) Ko ni Olga v svoj« misli zamaknjena dalje govorila, pristavi Rihard, da je sieer njena misel izvrstna, le izvesti jo je težko. Potem pa sta se brat in sestra vneto poganjala, kako bi mogla Vogrina v svojo družbo dobiti: Rihard seveda zato, da bi se kratkočasil in z njim kot koroškim rojakom obiskoval bližnje trge in vasi, hodil na strme gore in v krasne doline, — Olga pa, da bi imela človeka v obližju, po kterem njeno srce že tako goreče a brezvspešno hrepeni. Pride li Milko v njeno bližino, in spozna li ona, da goji do nje če ne jednake, pa le slično nagnjenost, tedaj dobi ona isto nepremagljivo moč, katero potrebuje njeno srce, da se zoperstavlja sladkim besedam Robertovim. To je bil močen nagih. ki je silil Olgo, da poskuša zdaj vso svojo bistroumnost v tem, kako bi pridobila Vogrina v svojo druščino, a seveda tako, da bi sama svoje na-gr^enosti do njega ne izdala! Ko brat in sestra premišljujeta, kako bi mogla svojo misel izvesti, približa se jima naenkrat mati z baronom Robertom sem po gozdiči. Bilo je že pozno popoludne, kedar je navadno Robert k Skenovskim dohajal. Ker pa ni bilo niti Riharda niti Olge od nikoder, napotita se mati in Robert v gozdič iskat ju. Od daleč ju je že zapazilo bistro Olgino oko! Pri tem vidu se pa deklica kar sklone, tako jej je pogled na Roberta sree pretresel. "Za božjo voljo, Rihard, tiho hodiva!" vzkliknola je deklica vsa preplašena. Mislila si je namreč, da se je mogel njun pogovor že tako daleč f'.i^ati, in da sta Robert in mati menda že uganila, o čem se z bratom pogovarja. Kakor se nedolžni otrok, kedar kaj krivega misli ali storiti na merjava, pred materjo vstraši. Če se mu nagloma prikaže, ter v svojej neizkušenosti meni, da se mu notranje misli kar na lici bero, tako se je zbala tudi Olga zapazivši matei in Roberta. Zatorej je nagloma vstala, popravila so obleko ter še enkrat, a tiho rekla: "Molčiva zdaj, da naju ne slišita. Po nc i pa premišljujva vsak za-se, kako bi se dala najina misel izvesti: jutri se hočeva dalje posvetovati. Zdaj pa pojdiva njima nasproti, ali ves Rihard, pazi, —- in pri teh besedah položi prst na usta, — da se ne zagovoriš 1" Deklici je lice žarelo in srce jej je samega strahu močno plalo, ko se je z bratom roko v roki približevala materi in Robertu. Po bolj etiketnem kakar prijateljskem pozdravu med Olgo in Robertom nadaljevala sta zadnji in gospa Ske-novska svoj poprejšni razgovor. Olga se je namreč še vedno čutila razžaljeno. in to tudi očitno kazala Robertu. Tudi zdaj se je bila hitro matere okle-nola, in sieer tako, da sta bila Robert in mati na sredi med njo in Rihar-dom. "Vam se torej dozdeva, gospod baron, da je nn5 vrt prevarčno ali pre-ekonomi?no urejen," nadaljevala je gospa Skenovska, in vsi štirje korakajo dalje, radovedni, kaj bode baro nova glava na to odgovorila. "Da, to je neovrgljiva resnica", odvrne odločno Robert. "Saj imate le domače in za vsakdanji živež potrebne rastline na njem nasajene. Nn vseh gredah ne najde Človek tropi.'-nega rastlinja, ki bi služilo očem in vonjavi. To kar je tu, dobi se v vsakem kmetskem hišnem vrtu ali zelen jaku." Te besede bile so priprostej gosp£ vendar-le odveč, in po njih se je Čutila prisiljeno, posvetiti malo nazorom baronovim, zatorej odgovori odločno: " Ravno to pa hočem pri hiši imeti, da nisem od druzih odvisna. Kaj mi pomaga evetlinjak ali park, polen dišečih in vonjivih cvetlic, ako nima kuharica zelenjadi vzeti z domačega vrtat Vi tam doli na Ogrskem dičite lahko hiše, graščine in vile s cvet-njaki in dragimi rožami v njih, a tu pri nas se mora varčno gospodariti, ako hoče človek kaj imeti in si sam pomacati. Tako so delali moji starimi, tako delam i jaz, in bode menda delala tudi moja Olga." Hčerki je bilo kaj ljubo pri srca, da je mogla materi pomagati, ko je ta nasprotovala Robertu; zatorej pristavi malo nagajivo: "Da, mama tako bodem tudi jaz ravnala kakor ti. A reči pač moram, da bi svojemu možu, če bi mi kaj takega oponašal, pometala vse tropične cvetke in rastlinje iz cvetnjaka, in rajši bi tam karfiola, Spargla, solate in druge zelenjadi nasadila. Jaz ne vem, zakaj bi postavim mi tukaj na deželi morali imeti poseben park ali celo cvetnjak; saj je vsa narava tako lepa, da se njej gotovo najlepši umetni vrti ne dado primerjati I" "Oospica Olga, Vi bodete potem drugače govorili, ko vidite naše umet- ne vrte doli na Ogrskem", pristavi hitro Robert obrnen proti Olgi. "Že naš vrt okolu graščine je prav lep in tako okusno nasajen, da se mu bodete | čudili, ko stopite vanj." "Ne bode mi pač treba, gospod baron", odvrne brezobzirno deklica. '' ogledovat si iti Vaših parkov na Ogrsko; kar se mene tiče, prepuščam Vam rada vse Vaše vrte, a Vi pustite meni mojega! Ta je meni najljubši ter mi je tako k srcu prirasel, da ga ne menjam za Vašega najlepšega!" Dekličina odločnost in tako brez-ozirna izjava zdela se je Robertu malo čudna. Skušal jo je potolažiti, kajti uvidel je, da ni bilo pametno odkrivati tu svojih nazorov o ekonomiji; zato odgovori mirno: "Danes ste pa kaj hnda, gospodična Olga. Upam, da to ni Vaše pravo mnenje in resno prepričanje. Vi se radi z menoj pošalite, kaj ne, go-pica ?'' "Ni moja navada, gospod baron, da bi se s kom šalila, najmanj pa z Vami. Kar govorim, je moje svetj prepričanje. Ali vsak dan mi je bolj :asno, da so Vaši nazori v vsem in vsakem od mojih različni. Če sem tudi mlada in neizkušena deklica, toliko pa vendar vem in čutim, da bi z -e Vašim idejam ne mogla klanjati." (Balj« prihodnjič.) BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N. Y., ! CINCINNATI, OHIO, I CHICAGO, ILL., MBI tel«fw kadar do«p*i va kako postajo v New York im AC ▼ei kako prit? k F*. Sjjcf«s*ju. Pokliči številko STO Cortland in govori sloveask 36-38 BARCLAY STREET. 343 MAIN STREET. 211-213 MADISON AVE. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV BVBTOVNI, FRENOVIJEKn it SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO ita. in razne renmatične neprilike. SAHO; 2Sct. in 5Oct. * vseh lekarnah ali pri F. Ai Rlchter & Co. 215 Pearl Street, New York. HRVATOM SE PRI- & J £ POROČA IZKUŠENA ^ j BABICA * POLGNA MEVZEK, 252 WILSON AVENUE, CLEVELAND, O. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom ilovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni SALOON, 198 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: 31dc> lah* Puhet Naravna kalifornijska fina na pradaj. Dobra £ t a • ia belo v i a o od if 4* 45 cftoter galona; staro bel« aH črmo vin* 60 c«bUt gataaa. S«c-in* iS (St. ff&loaa. Kdor kupi Maj kakor M galea vina, mera dati $3.90 ui aoaafia. »rež aik od $2.25 do $1.73 (t poitevaajeMi ŠTEFAN JAfiSHE, P. O. Box 77, Oroekatt, California OeMtre Ooa+a CV POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bnndc« rov, društvenih zastav, znakov in po naročilih. Vssko naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Naznhtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. UNIONE AUSTRIACA LINE vozi direktno Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu i* najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter rx fi ae*a, naravnega vina. Kdor boleh* aa želodcu ali prebavnih orranih. naj n pije redne. Pošilja m v zabojih po j eden tucat (iS steklenic) na vse kraje rapadnik držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RTJSS, 432 S. Santa F6 Av. Pueblo, Col. iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki "Frieda", "Gerty" ia "Giulia", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so onuslene po najnovejšem krojn, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. ^s- Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . INBW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset Be priporoča FRIDA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. CUNARD LINE F>ARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NI KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljnje iz New Yorka dne 13. sept.. 1904. odpljnje iz New Yorka dne 27. septembra 1904. odpljnje iz New Yorka dne 11. okt. 1904. ULT0NIA, SLAVONIA in PANNONIA so paniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. V FRONTEN AC, KANS., in •kolki je mej zastepaik Mr. L • e p * 1 d Krwskits. Imenovani «Wuje im matiju let s mesej in av* vojno t najlepšem feOfflaojn, sate K* rojakom toplo priporočam. Wr 8*kwr. T Brad dock, Pa., in akolici j« nai zastopnik Mr. Ifaac Magister, 1141 Kacket Ave. »tičali j« pooMaščtn aa pakiranja naročnino in prodaja knjig, ter ga vnem rojakom toplo pri- Oompagnie Generals TransaMque, Francoska parobrodna družba D rpT* «*v»*r.PAi*iS.$VIC0-iNMSBRUK UUBLJAIIA, tv^TNl PARNIKI SO I ,,La Lorraine", n* d*« A M!:EIiSKA CRT A > vozi kraljevo nizozemsko in pošto 2j&dln]er.ih držav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM prefe Boulognesur-Mer, N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYN9AM. parnik s dvojnim vijakom, 12,500 torn. POTSDAM, parnik s dvojnim vijakom, 12,500 tos. STATENDAM, parnik z dvojni® vijakom, 10,500 too, ROTTERDAM, parnik z dvojniM vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseb krajev južne Avstr^ Radi cenir ^riej un THOscl.ej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v m©stil& f DUNAJ, I. Kolowratring io.|INOMOST, 3 Rudolfstras TEST, št 7 Prosta luka. i BRNO «t Krona Parniki o d p! j n j e j or Iz ROTTERDAM A vsak k ill iz NEW YOKKA vsako sredo ob 10. uri zjutraj. .....-ni r~"'i'M~ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW TORK. ^©arbom St., THTCASO, ILL RE.D STA1 LINE (Prekomoi-ska parobrodna družba „lltio«tete vse potrebščine, dobrs »rana, najboljši |K>strežb8. Pot čez Ai»t\rerjK'U ie jedna najkrajših in n:ijprij»'tnejSih zj.. potnike iz ah v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, ICorosko, Primorie Hrvatsko, Dalmacijo in (Jru^e deie Avstrije. ' Iz NRW YOKICA cxlpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uopolndne od i>omola š^ev. 14 ob vznožja Fulton Street. — Iz PHIL A DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola o!> vznožja Washington S^ Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov a« :je obrniti na: J Office, S Broadway, New Yotk City, 90—0« Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SATNT LOUIS. I 21 Post Street. SAN FRA2TCI&CO« — ali a. zastopnik*