OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
TsakoTTitiif tiikoTln«
PRAVNO
EQUALIT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
CowBwrcUl Prlntlag oi All Kinds
!2il XXXVII.—LETO XXXVII.

cleveland, ошо, monday (ponedeljek), AUGUST 2, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 145
•»esi
MARKEL
^ilwaukee, Wis., je po dvo-'®cni težki bolezni preminila lana Anna Markel, rojena let je vodila go-ђј katero zadnja leta vodijo dri	Bila je aktivna pri
Iff v, in več let predsednica Ve št. 8 Progresivnih Slo-g , ■ Doma je bila iz vasi Vrh, pri Krškem na Dolenj-odkoder je prišla v Ame-ip,*! P^ed kakimi 40 leti. Stara jJ'la okrog 62 let.
"^ulo zimo se je nekaj me-"nahajala v Floridi, začet-ођј.^^^аја meseca je prišla na (јо ^ sorodnikom v Cleveland, Prišedši koncem maja ђЈ se je podala v bolnišnico olfH°^®''^cijo, od katere pa ni
Ve ^i^waukee zapušča tri sino-^ Clevelandu sestro Mrs. Vet Hočevar na E. 64 St. in ђ| ^^""odnikov, v stari domovi-sq ® brata in dve sestri ter več les	Pogreb se vrši da-
hine skupas
zjutraj je umrla v Se j View bolnišnici, kjer Jjahajala šest in pol leta, Skupas, rodom Jjit-St stanujoča na 1014 E. 74 Hov	moža Kazimir in si-
sg^.^lgird in Ernest. Pogreb i% Q sredo popoldne ob dveh da J^^ovega pogrebnega zavo-' 1053 E. 62 St.
Мдђ	*
laskovic
^ ob 9.30 uri je preminila staf, . Laskovic, stara 64 let, l^'^joča na 6723 St. Clair Ave. že	bUa Hrvatica. Bila je
v bolnišnici ter je ^^alj časa. Уђђ Zapušča soproga Franka, ^ilan in Vladimir ter
b,
4ge
Ujg ^orodnike. Pogreb oskr-105з	pogrebni zavod,
St. čas pogreba še ni
vest *
aktivna delavka pri Sltpw "> Slovenskem delav-
eni
J'af J	na Waterloo Rd. in
Mts	odboru S.N.P.J.,
^yivjg	Tomle iz 14823
^оцјо	je prejela iz stare
ji jg žalostno sporočilo, da umrla ljubljena &kvar Frančiška Brus, rojena % ^okojnica je bila stara ^ibefgv^®'^ je bila doma iz vasi , ®' Hotederšica na 'No-Ч fg Bolehala je dolgo ča-^0 Zapušča soproga Jožeta, so vsi vojaki, dve ^'ki	sestre, tukaj v Ame-
Jqj^ ®®stro Mrs. Tomle in bra-^0(Ji Skvarca na Sylvia Ave.
lahka domača
NAZAJ V IZOLACIJO -Nlt STIKA S KOMUNISTI!
WASHINGTON, 1. avgusta—"Mi si moramo biti na jasnem, da je vsak predstavnik katerekoli komunistične države, ki uživa v Ameriki gostoljubnost in diplomatsko imuniteto, provokater, saboter, propagandni agent, špijon, morilec. Vsak teh zastopnikov je pristaš političnega programa, da namen posvečuje sredstva. V svoje namene pa je fanatično prepričan." Tako gledajo na komunistični blok senatorji kova Jenner ali McCarran, ki zahtevajo, da se prekinejo diplomatski odnosa j i s komunističnimi državami, s katerimi naj ne bo nobenih stikov več.
Senatorja Jenner in McCar *"	--
ran mislita, da bi ta korak ne pomenil še vstopa v kako vojno. Amerikanci bi se le znašli v pravi realni mednarodni politiki.
Ameriški general Albert We-demayei* zastopa isto stališče. Zadnji dogodki na Daljnem vzhodu, ko je prišlo do streljanja na letala, dajejo tem krogom podlago, da zahtevajo od federalne vlade in Bele hiše, da se diplomatski od noša j i s komunističnim blokom kratkomalo prekinejo. Računajo tudi s tem, da potem ne bo tudi diplomatskih in konzularnih zastopnikov Amerike v državah sovjetskega bloka. Za Ameriko dejstvo ne bo pomenilo nobene škode. Ti zastopniki so itak omejeni v svojem delovanju in kretanju, so izpostavljeni poniževanju, ameriško gospodarsko življenje pa od trgovine s tem blokom nima nobenega dobička.
McCarran je imel v senatu zelo oster govor zoper ameriško-britansko zunanjo politiko in posebej zoper politiko Velike Britanije kot jo vodita Churchill in Eden. Tudi na tem polju senator McCarran zahteva ameriško izolacijo in grozi Churchillu, da mu ne bo pomagalo njegovo sklicevanje na to, da je bila njegova mati rojena Ameri-kanka.
Če Amerika vzdržuje redne zveze s komunističnim blokom, se v svoji naivnosti drži določb mednarodnih z&konov, kar pa na strani komunističnega bloka nikdar ni slučaj. Bolje je torej, da se vse vezi prekinejo, pravi ta krog.
Na počitnice
Na dvotedenske počitnice v Canado sta se podala Mr. in Mrs. \Bohar in hčerka. Mrs. Bohar vo-jdi že dolgo let poznani lepotični parlor v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Shawova oporoka
LONDON, 1. avgusta — Pokojni dramatik George Bernard Shaw je zapustil zelo obširno oporoko. V oporoki je določil tudi $600,000 irateri denar naj se uporabi v ta namen, da se pisanje angleščine poenostavi. Angleška abeceda naj bi v bodoče imela 40 do 44 črk, pisalo pa naj bi se tako, kakor se izgovarja, torej fonetično. Mnogo znanstvenikov na jezikoslovnem polju se je pečalo že pred smrtjo Bernarda Shawa z reformo angleškega pisanega jezika. Nekateri so se javili in predložili svoj elaborat ter zahtevali nagrado iz dedščine Bernarda Shawa. Nastalo je pravno vprašanje ali so upravičenci do nagrade tudi tisti, ki so se z reformo angleškega jezika pečali, še predno je napravil Shaw svoj testament, ali pa so upravičenci le tisti, ki so šli na delo šele po času veljavne Shawove oporoke. Končno де važno tudi ali zadostuje nek elaborat, ki je lahko dovršen ali pa je treba, da se ta nova angleška abeceda v resnici tudi sprejme.
SKRBI IN SLABA LETA TAREJO UBOGEGA KMETA .. .
To joi morda veljalo prod več kot sto leti, ko je pesnil France Prešeren,
Na izredne vremenske ne-prilike smo končno lahko navajeni. Z njimi se moramo sprijazniti. So pa še druge moderne nadloge, ki tarejo kmeta tam, kjer je civilizacija na višku.
Ameriška federalna sodišča morajo reševati tožbe, ko kmetje zahtevajo odškodnine, povzročene po letalih. Če se dvignejo ameri-riška lovska letala, letijo začetkoma na precej dolgo progo v zelo nizki višini. Živina, ki se pase, postaja nemima in treba jo je nato hraniti tretjino časa dalje kot pa je to sicer slučaj, da dobijo dobro težo.
Letalstvo dela škodo tudi pri kravah mlekaricah. Prizadeti kmetje trdijo, da je hrup in ropot letal pri kravah mlekaricah povzročil, da dajejo najmanj za 25 odstotkov manj mleka kot so ga dajale popre je, ko je bilo nebo mimo In prosto letal.
BOGAT ZAROD
ZURICH, Nemčija, 1. avgusta —Minna Dreesh je doživela 92 let starosti. Ob proslavi njene 92. let/iice rojstva se je zbralo pri njej bližnje in daljno sorodstvo. Mina je lahko gledala na 25 vnukov, 80 pravnukov in 12 prapravnukov, razumljivo, da poleg njihovih staršev.
Prestala operacijo
Poznana Mrs. Mary Grill-Iva-nusch, urednica glasila Progresivnih Slovenk, je v soboto srečno prestala težko operacijo. Nahaja se v Huron Road bolnišnici in obiski niso dovoljeni. Želimo ji čimprejšnjega okrevanja!
DR. SHEPPARD POD KLJUČEM
DREVO
—J. LEBTJRY, Vt., 1. avgu-^ cesti št. 53 je avtomo-^otno	ob ovinku v sa-
k ^^vo in razbil avto. To ^Gljo	tednom dni. To ne-
istem kraju in na pripetila druga ne-Ц Cest ^j'^'^obilist je na ovin-^0 ij^	zadel v isto dre-
<ltr	svoj avtomobil.
ZA OTROKE!
^ N, 1. avgusta—"Insti-življenje" ugo-^ polovica ameriških jjj skrbi dovolj za otro-vzame na potovanje.
Prejšnji petek je bil 30-letni zdravnik dr. Samuel Sheppard aretiran, uklenjen in odpeljan v zapore okrajne ječe v Clevelandu. To pa pod sumom umora svoje žene Marilyn, kateri umor se je pripetil dne 4. julija v zgodnjih jutranjih urah. Marilyn je imela popolnoma razbito glavo, Samuel pa je imel nekaj prask po vratu in je trdil, da jih je dobil od neznanca, ki da je takrat vdrl v spalnico. Samuel pa da je priskočil svoji ženi na pomoč, ko se je ta ruvala z neznanim tolovajem. Kdo naj bi bil ta neznanec?
Preiskovalne oblasti vodijo preiskavo v tej smeri, da je Sheppard sam umoril svojo ženo. Slednji vztrajno zanika kakršnokoli krivdo. Takoj se je obdal s krogom zagovornikov. Tudi ko je bila napovedana aretacija, je hotel policijo prepričati, da mora dopustiti, da se on popre-je posvetuje s svojim zagovornikom. Policija na to ni šla in ga je odpeljala. Dogodku samemu
Nova pota v francoskih kolonijah;
Francija naj se prerodi v temelja
je prisostvovalo precej radovednežev.
Preiskovalne oblasti eo začele z zasliševanji. Zasliševanja so bila dolga, in se nadaljujejo. Samuel se je postavil na stališče, da ni kriv, v tej smeri dosledno vodi svojo obrambo tako, da je tudi policijski komentar o dosedanjih zaslišanjih ta, da so advokati Samuela "dobro pripravili."
Ožje sorodstvo Samuela je javilo, da je samo najelo privatne detektive, ki naj izsledijo dotič nega neznanca, ki da je pravi morilec. Za javnost pa ne daje nobenega komentarja.
Zdravnik Samuel Sheppard je bil vsega skupaj zaslišan že 17 ur. Pozitivnega rezultata ni. Včeraj so se njegovi advokati javili in prepirali z uradnimi oblastmi, koliko časa smejo in če sploh se smejo posvetovati s klijentom Sheppardom.
Preiskovalne oblasti so sklenile, da bo Susan Hayes danes dnevno zaslišana.
VROČINA JE POPUSTILA
Severni del Ohio je imel 60 dni vročine in suše. Cleveland sam pa 57 dni. V soboto na" večer je deževalo.
Posledice suše v severnem delu Ohio so katastrofalne. Poročila iz posameznih okrajev javljajo, da bo mnogo kmetij silno težko prizadetih. V nekaterih grozi gospodarski polom.
Na splošno javljajo iz Amerike, da je prišlo do vremenskega olajšanja tudi v državah, ki so bile najbolj izpostavljene vročini in vlagi kot na primer Texas. Vzhodni del ob atlantski obali je imel dovolj padavin. Na splošno pa ni bilo toliko dežja, da bi se lahko pncakovala zadovoljiva letina, predvsem koruze. Tudi pašniki so opustošeni. So kraji in mesta, ki značijo rekorde tako v višini temperature kakor v trajanju suše za mnogo deset let nazaj.
NA POČITNICE!
PRINCETON, 1. avgusta — Po zbranih podatkih se lahko trdi, da je šla ali pa bo šla letos na počitnice najmanj polovica ameriških družin. V številkah izraženo 50 milijonov odraslih ljudi. Najpriljubljenejši mesec počitnic je avgust. Letošnje počitnice bodo pomenile ameriški rekord, udeleži se jih namreč šest milijonov več Amerikancev, kot si je kdaj poprej privoščilo poletni oddih.
USA DOLAR V KANADI
OTTAWA, Kanada, 1. avgusta—Kanadska vlada je objavila, da znašajo naložbe ameriškega dolarja v Kanadi $8,600,-000,000. Lansko leto so se dvignile za $600,000,000. Britanske investicije v Kanadi znašajo le $1,886,000,000, so torej za ameriškimi skoraj sedemkrat manjše. Domače naložbe torej investicije v kanadskem dolarju so tudi manjše, znašajo le $5,679,-000,000.
ZDI SE, DA UGANJA LE POLOVIČARSKO POLITIKO
PARIZ, 1. avgusta—Predsednik francoske vlade Pierre Mendes Frances se nahaja v Tunisu. S seboj ima nov francoski kolonijalni načrt, ki bi Tunisu dovolil, da ima svoj parlament, oblast tega parlamenta pa bi bila ta, da bi domačini sami potom svojih predstavnkiov odločali o vseh notranjih vprašanjih Tunisa, zunanje zastopstvo in obrambo pa bi imela v rokah še vedno francoska vlada v Parizu.
Francoz Mendes France hoče*"
posneti britansko politiko do indijskih knezov. Indija kot ogromna dežela z raznimi ljudstvi, je imela in še ima tudi obliko vladanja kneževin in velikih kneževin. Ti številni knezi so bili v Indiji, ko so bili tam gospodarji še Angleži, doma suvereni, le s to razliko, da je zunanje interese in obrambo kneževine prevzela Velika Britanija.
Današnja Indija Nehruja skuša in postopoma tudi izvaja enotno upravo. Kneževine in velike kneževine se odstranjujejo in v Indiji Nehruja se poraja upravna skupnost. Angleži so spoznali, da je minil čas, ko naj imajo v Indiji posamezni knezi in veliki knezi izjemno stališče in so prepustili Nehruju. da sam izvrši notranjo reorganizacijo državne uprave.
Zopet so Francozi t,isti, ki ne doumejo duha časa. Kar so Angleži že opustili, Francozi hočejo uvesti kot nekaj novega, kot darilo velikih političnih svoboščin. Predsednik vlade Mendes France, ki je sklenil za Indokino premirje, je napovedal zboljšanje kolonijalne uprave tudi v francoskih afriških kolonijah.
Odstop severnega dela Vietnama v Indokini je bila radikalna gesta. Radikalnost je napovedal tudi glede kolonij v Afriki. Obstal pa je sredi pota.
Dvoje najvažnejših funkcij, če gre za občutek samostojnosti političnega naroda in države, sta zunanje zastopstvo in vojaška obramba. Država stopa do kake druge države kot enakopravna, kar ji narekuje notranji po-nos. Če je treba državo braniti, če jo bo dobil, kadar bo predlo
le delo prihodnjosti. Delo neposredne sedanjosti je Francija sama. Francija naj se spremeni v temeljih. Kakšna pa naj bo ta sprememba?
Velika Francija—
je bila!
Francija od danes se ne more prištevati k velesilam v pravem pofnenu te besede. Gospodarsko vzeto je bila po drugi svetovni vojni silno odvisna od Amerike. Francija nima posebnega narodnega ponosa. Kot dežela, ima odličen položaj, bogato kmetijstvo, dovolj surovin za razvoj industrije, posebno še, ko je dobila nazaj Alzacijo in Lotaringi-jo, dvoje zelo industrijskih provinc in ko skorišča -bogato Po-sarje. Kar pa Francozi občutijo, je njihova splošna a pati j a do vsega. V agrarizmu vlada stara tradicija in se polje obdeluje, kakor se je obdelovalo pred sto leti. Če omenjamo francosko industrijo, moramo omeniti tudi francosko komunistično stranko, ki s svojimi stavkami ovira produkcijo.
Mendes France je napovedal tudi bistveno spremembo v notranji politiki. Francija naj se postavi gospodarsko na lastne noge in naj bo odvisna sama od sebe. Ker pa je v Francozih občutek, da jim mora pomagati Amerika, naj se ta občutek odpravi tudi za ceno, če naj se pretrga francosko-ameriško politično zaveništvo.
Ko je šlo za Indokino, je Mendes France dobil potrebno večino v francoski zakonodajni zbornici. Je pa veliko vprašanje,
ske zakone, lahko misli, da bo potrebna Francija močnejša av-toritetna oblast, četudi na škodo državljanskih svoboščin! Toda končni uspeh?
ZADNJE VESTI
Za Cleveland je napovedano lepo in toplo vreme. Morda sem in tja padavine. Najvišja temperatura bo X4 stopinj, najnižja pa 65 stopinj.
Včeraj, kako tudi danes, je dobil dež ameriški srednji zapad in sever. Na splošno so se vremenske prilike bistveno spremenile.
jo zopet brani sama, četudi v zvezi s političnimi in vojaškimi zavezniki. To dvoje funkcij vlada v Parizu obdrži in jih ne da iz rok!
Toda Mendes France je v Tunisu domačinom tudi povedal,
žil v odobritev radikalne gospodarske in davčne spremembe. Ves čas po vojni so se Amerikanci jezili na Francoze, da se ti iz-begavajo davkom. Davčna morala je zelo nizka. Ali jo bo Mendes France dvignil? Lahko da
da bo ta kolonijalna reforma še- izglasovati stroge davčne kazen-
CELA VERIGA NESREČ
Novoporočni "dar"
Novoporočenca Hogsten, ki stanujeta, na 1653 Wayside Rd., sta šla na poročno potovanje. Vandali so jima demolirali notranjost stanovanja in garaže, da je škoda par sto dolarjev.
V	Whitesburgu, Ky., je treščil v prepad avto, v katerem se je vozilo 12 oseb. Avto je zgorel in v ognju je umrlo 11 oseb, med temi sedem otrok. Smrti je ušel edinole voznik, ki pa ima težke opekline.
*
Ga. Jirlean Sandors seje peljala s svojim avtom v Gordon Park. S seboj je imela šestmesečno hčerko Yyonne. Sanders je pustila hčerko v vozu, sama pa stopila na skalo, ki odbija valove, pa ji je spodrsnilo in je padla v vodo ter utonila. Ker ni bilo blizu kopalcev, sama pa ni
znala plavati, je utonila.
*
V	Clevelandu je bil povožen 74-letni Andrew Petrigac, ki je stanoval na W. 9t) St. Prenešen v bolnišnico, je tam ranam podlegel. Cleveland ima letos že 74 smrtnih žrtev cestnoprometnih nesreč, dočirn jih je bilo lansko leto ob istem času le 61.
Štirje mehikanski turisti so pli v Kanado in so se vzpenjali na goro Mount Victoria v bližini kraja Lake Louise, Alta. Vsi so bili navezani na vrv. Pri vzpenjanju je spodrsnilo in so štirje padli v globino tisoč čevljev ter se na mestu ubili.
V Teheranu je vlada na hitro roko organizirala posebno eks-pedicijo, ki je šla v gorate pokrajine Kazvin, kakih sto milj severno nad prestolnico. Zajelo jo je neurje, ki je povzročilo velike poplave. Kače kobre, ki sicer čepijo v svojih luknjah, je voda pregnala in se je pojavilo na tisoče in tisoče teh kač, ki so postale prava smrtna nadloga prebivalstva. Na kačjem piku je umrlo že 250 ljudi. Tudi iranski Rdeči križ je poslal v ogroženi kraj posebno ekspedi-cijo s potrebnimi zdravniškimi sredstvi in pripomočki.
Na Daljnem vzhodu se nebo oblači. Na Koreji so bile v krajih, kjer je uradno bivališče komisije, ki nadzoruje premirje na Koreji, odvržene tri bombe. Žrtev ni bilo. Že v soboto je prišlo v Pusanu v Južni Koreji do slič-nega incidenta. Po Južni Koreji gre propaganda, da so Čehi in Poljaki, člani te komisije, navadni špijoni in naj s<' poberejo domov.
Severno - korejske vojaške oblasti so javile, da so trije Amerikanci prešli v nevtralno zono. Ker se na poziv, da se ustavijo, niso ustavili, so obmejne straže Severne Koreje začele streljati. Sevemo-korejci so trdili, da je bil ubit eden, nato da sta bila ubita dva ameriška vojaka. Ameriške oblasti na Koreji pa pravijo, da na te vesti ne dajo veliko. Komunisti namreč niso povedali z imenom kdo naj bi bil ustreljen, niti niso izročili trupel.
V vodah ob kitajski meji naj bi bila napadena po ameriških letalih dva poljska pamika. Poljska vlaila je pložila v Wash-ingtonu protest.
Hanoi v Indokini naj pripade kot mesto severnega Vietnama komunistom, vendar je določen rok, do katerega se ohrani dosedanje stanje. Prebivalstvo, ki komunistom nasprotuje, pa se lahko izseli. Komunisti so začeli z razobešenjem rdečih zastav in silijo v prebivalstvo, da stori isto. Vsied tega je prišlo do krvavih obračunov In je računati lahko z težkimi posledicami, ki bodo motile Izvajanje premirja.
Komisija, ki naj izvaja premirje v Indokini in ga nadzoruje, je že v New Delhi v Indiji. To komisijo sestavljajo zastopniki Kanade, Poljske m Indije, na-čeljuje ji pa Indija.
Washington je javil, da je ameriška policija F.B.I., aretirala v Denverju in Los Angelesu pet komunistiih voditeljev, tri moške in dve ženski. Do sedaj je v zaporih 115 vidnih ameriških komimistov, katere policija dol-ži, da hočejo s sUo spremeniti obliko ameriške uprave in vlade.
Na počitnice
Mr. in Mrs. Jim Stakich, ki vodita Stakich Furniture Store na E. 163 St. in Waterloo Rd., sta se v soboto podala z družino na enotedenske počitnice v Puerto Rico. Želimo jim mnogo razvedrila!
Klub društev A.J.C.
Nocoj ob osmih se vrši redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Prosi se vse društvene zastopnike, da se udeleže.
stran 2
enakopravnost
ii
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznaSalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _____________________________________________
For Six Months—(Za šest mcsccev) ____
For Three Montlis—(Za tri mesece)____
.-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Otlier Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno letto) __________________________________
Fur Six Montlis—(Za šest mesecev)"_________________
For Tlirec Months—(Za tri mesece) _________________________
_________$12.00
------- 7.00
--------- 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NOVA DAVČNA POSTAVA
Ameriški kongres je izglasoval nov davčni zakon. Obseg je ogromen, zavzema debele knjige. Davčno vprašanje je namreč zamotano, davčne postavke pa so številne. Obsežno je tudi gradivo, ki te davčne postavke pojasnjuje.
Ce je davčna zakonodaja na eni strani zamotana, je na drugi strani tudi suhoparna. Celo v zakonodajhih zbornicah je le malo število zakonodajalcev, ki bi se spoznali v davčnih vprašanjih kot pravi strokovnjaki. Isto je z ameriškimi privatniki. Velike gospodarske družbe, ki so povsem zainteresirane na davkih, si pomagajo na ta način, da imajo v Washingtonu, kakor tudi v prestolicah posameznih držav svoje "lobiste," posebne posredovalce, ki pritiskajo na kongresnike in senatorje, da izglasujejo zakonodajo, ki bo pridobitnim družbam v prid, na drugi strani pa se spoznajo v že izglasovanem zakonu.
Novi ameriški davčni zakon je pomemben. Na novo je uredil davčne vire in davčne postavke. Posredno ali neposredno bo prizadet vsak ameriški davkoplačevalec. Zlasti so važne postavke koliko dohodkov je letno davka prostega in kaj sme davkoplačevalec prijaviti, da se mu prizna kot znesek, ki se pri-odmeri davka upošteva.
Mi se z novim davčnim zakonom moremo pečati le r.a splošno. Novi davčni zakon določa v kakšni višini se lahko prijavijo stroški za zdravljenje, kar naj se upošteva pri odmeri davka. Kaj lahko prijavijo zakonci, ki so na delu če med tem časom nekdo drugi, ki pa mora biti plačan, skrbi za njihove otroke v starosti pod 12 leti. Katere dividende, pokojnine, drugi prejemki so prosti. Kako se obračuna uporaba strojev. Kaj si lahko odtegnejo poljedelci in to denarja, ki so ga utaknili v zemljo v namenu, da jo zboljšajo.
Federalno zakladno tajništvo računa, da bo prišlo vsled novih davčnih olajšav v federalno blagajno 1,360,-000,000 manj vplačanih davkov. Korporacije same pa bodo plačale letno dve milijardi dolarjev manj davka.
Republikanska administracija je šla na delo, da izpolni dano obljubo, ki jo je dala v volilni agitaciji leta 1952, da se znižajo davki, a obenem, da se uravnovesi federalni proračun, to je, da bodo dohodki isti kot pa izdatki. Ameriška republika naj se ne zadolžuje več. Kako izpolniti to nalogo?
Clevelandčan industrijalec Humphrey ima mesto za-kladnega tajnika. O njem se je stalno trdilo, da je na finančnem polju strokovnjak in vobče sposoben človek. Federalne finance so važne. Od njih je odvisna končno tudi vrednost ameriškega dolarja. Kako si je Humphrey zamislil novo rešilno finančno politiko?
Začetni račun je bil precej enostaven. Vojna na Koreji je končana. Odpadli bodo torej vsi ti vojni izdatki, ki so šli v težke milijarde. V notranjosti republike se bo na vojaški strani tudi marsikaj spremenilo na bolje. Silno oboroževanje s silnimi stroški bo prenehalo, oziroma se bistveno omejilo. Torej na vsak način veliki prihranki ker ne bo velikih izdatkov.
Amerika podpira svoje zaveznike na raznih kontinentih. Večinoma gre za pravo podporo, ne pa za posojila, ki naj se v določenem času vrnejo. Humphrey je zračunal, da je ta ameriška pomoč tujim od leta 1946 dalje narastla na celih 36,000,000,000 dolarjev. S svojimi kolegi v federalni vladi s pritrditvijo Bele hiše je najavil veliko spremembo tudi ko gre za ameriško pomoč tujini. "Trade, not aid. Гогеј princip, da naj se mesto pomoči da ameriški politiki podlaga v trgovini. Z Ameriko naj se trguje, naj se izmenjava blago, katerega je po trgovskih principih treba tudi plačati.
Račun je bil precej enostaven. In kaj se je zgodilo? Ameriška pomoč tujini ni izostala, marveč se z njo nadaljuje. To zahteva pač realna politika. Tudi Amerika ima
problem starejšega delavca
Večina pokojninskih planov za delavce določa, da se delavec upokoji s 65 leti, ker s to starostjo se prične tudi izplačevanje pokojnine socialne zaščite. Vendar pa so začeli nekateri vladni uradniki, kot tudi mnogi vodilni ljudje v raznih obratih uvidevati, da za nekatere delavce je upokojenost s 65 leti še prezgodnja. To pa radi tega, ker število starejših ljudi narašča dvakrat hitreje kot pa število mlajših skupin. Po aktualnih številkah, je pričakovati, da se bo število 65-letnikov in čez povišalo od sedanjega trinajst in pol milijona (zadnje štetje) na 15.7 milijona do leta 1960. Ako torej spričo tega ostane 65. leto starosti določena meja med srednje-letnostjo, najproduktivnejšo življensko dobo, in starostjo, ko naj posameznik neha delati za svoje preživljanje, tedaj bo starejše prebivalstvo končno postalo tako breme za ostali del prebivalstva dežele, da bodo z leti silno narasli stroški izplačevanja penzij in podpor.
Med bizniškimi firmami, ki proučujejo možnost bolj elastičnega pokojninskega programa, je velika družba javnih naprav na vzhodu dežele, kakor poroča biljten Instituta življenske zavarovalnine (Institute of Life Insurance.) Tekom zadnjega leta in pol, je ta družba postavila v preiskušnjo načrt, po katerem je izbranim delavcem dovoljeno ostati na delu ali v službi tudi po 65. letu starosti, ako tako hočejo. Ta poiskusni program pravijo, da se je dosedaj kar dobro obnesel. Približno 20% delav-sem so ponudili, da lahko ostanejo še nadalje v svojih službah in delih, četudi so že dosegli pokojninsko starost 65 let. Nad dve tretjini teh delavcev in uslužbencev se je odločilo ostati naprej v delu. Ta ponudba pa ni bila da-
na preddelavskemu in nadzornemu osobju. Tudi v pogledu delavcev in uslužbencev, ki so bili izbrani, da lahko še nadalje ostanejo na delu, se je vnaprej proučilo in pregledalo njihove rekorde, koliko so izostali od dela radi bolezni, ali kar tako, in seve rekord njihove izurjenosti in dela.
Del kritike obvezne pokojninske dobe za delavca v industriji izvira, pravi omenjeni Institut, iz znanega dejstva, da recimo farmarji in samostojni mali obrtniki, trgovci in protesijonalci pogosto ostanejo aktivni v svojih delih in poklicih preko svojih 65 let starosti, mnogi celo do pozne starosti. Naprimer, danes imamo v deželi 400,000 farmarjev, ki so stari že nad 70 let, toda še vedno delavni na svojih kmetijah.
Institut naglasa, da med mnogimi vprašanji, ki jih je treba rešiti preden bi se moglo uvesti splošni elastičnejši pokojninski program v industriji, je vprašanje, da-li bi bilo mogoče osvojiti tak program za delavce v širjem obsegu. Težavno je celo vzpostaviti standard, po katerem je starejši delavec premeščen iz težjega in odgovornega dela na lažje, ki pa eventuelno pomeni poleg manj truda in odgovornosti tudi manjšo plačo.
Četudi bi torej druge družbe sledile vzgledu prej omenjene družbe javnih naprav, bi to pomenilo le delno rešitev problema starejšega delavca, ki bi rad tudi po doseženi starosti 65 let ostal pri svojem delu. Vendar pa že dejstvo, da se skuša priti v okom temu problemu z aktualnimi po-iskusi zadržanja delavcev na delu po dosegi pokojninske starosti priča, da odgovorni ljudje končno uvidevajo potrebo spremembe mišljenja o tem, kdaj se pravzaprav starost prične.
(Common Council)
KER JE BILA CERKEV PREMAJHNA, JO JE ŽUPNIK SPUSTIL V ZRAK
"Slovenski vestnik," ki izhaja v Celovcu, je prhiesel nedavno tole vest:
Marsikdo bo mislil, da pretiravamo ali da pišemo neresnične stvari. Toda stvar je resnična, pa naj je še tako nenavadna in lahko bi rekli, vsega obsojanja vredna.
Pred okrajnim sodiščem v Traunsteinu na Bavarskem je namreč pred nedavnim stal župnik iz Obereisendorf Schwert-firm, ki je bil obtožen, da je samovoljno razstrelil farno cerkev. Obtoženi župnik se je zagovarjal s tem, da je bila cerkev premajhna in ni mogla sprejeti številnih vernikov, društvo za zaščito spomenikov pa da ni dopustilo, da bi cerkev povečali, ker je spadala pod zaščito spomenikov, saj je bila zgrajena leta 1429. Sodišče je izreklo nerazumljivo milo kazen in obsodilo razstreljevalca starega kulturnega spomenika na dva meseca zapora pogojno. Mežnar, ki je župniku pomagal pri nekulturnem poslu, je dobil mesec dni zapora in mora plačati 300 mark kazni, medtem ko je župnik obsojen na plačilo 500 mark odškodnine.
Ne glede na to, da bi drugod kaj takega imenovali vsaj bo-goskrunstvo, pa je izrečena kazen neverjetno nizka tudi v ci-vilno-pravnem oziru, saj je predmetna cerkev predstavljala kulturni spomenik, star več kot pet stoletij. Hkrati pa je tako simbolična obsodba nedvomno tudi nevarna vzpodbuda za podobne primere. Zanimivo bi bilo vedeti, če se namerna razstrelitev hiše božje (v mirnodobnem času in ne v teku vojaških akcij!) tudi po cerkvenem pravu tako milo kaznuje.
spomini na potovanje v staro domovino preteklo leto
Piše JOSEPHINE ERJAVEC. Joliet, Illinois Romanje na Šmarno goro in drugi doživljaji
[z življenja naših ljudi po Ameriki
EL CAJON, Calif. — Peter Benedict je dobil iz stare domovine vest, da mu je dne 24. maja umrl njegov zadnji brat John, star 84 let.
CICERO, 111.—Tu je dne 19. julija umrl Felix Rozina, star 62 let, doma iz litijskega okraja v Sloveniji. Bil je član SNPJ. Zapušča soprogo in dve hčeri. Pokopan je bil na Woodlawn pokopališču po civilnem obredu.
AUBURN, 111.—Tu je preminila 12-letna Judy Prelec,^članica SNPJ. Podlegla je leukemiji. Zapušča očeta Steve Prelca, mater in štiri sestre. Bolna je bila okrog mesec dni.
DULUTH, Minn.—Tu v bolnišnici St. Mary se je zdravil Joe Kochevar iz Chisholma. Zdaj se zdravi doma.
KAKO PREPREČIMO IZGUBO TOPLOTE
Z dimom in plini odhaja s pe-trolejskih kurišč tudi veliko toplote. Takle lovilec pa to precej omeji. Aparat je obešen v dimniku. Zgrajen je na principu spremembe pritiska plina. Drug aparat pa je utripajoči sežigalec. Ustvarja vrtince, ki pospešujejo izgorevanje. Izžarevanje toplote v atmosferah pa preprečimo tudi s posebnim prahom, ki ga potre-scmo po dnu kurišča. Pod vplivom toplote prah kristalizira v kristale z bleščečo površino. Toplotni žarki se na površini kristala lomijo, zaradi česar se poveča temperatura izgorevalnega prostora. S tem načinom prihranimo 15—40 odstotkov goriva.
srčne bolezni je več vrst
Vsaka kronična bolezen, posebno pa nekatera isrčna obolenja zahtevajo od bolnika, da svoj način vsakdanjega življenja prilagodi bolezni in vsakokratnemu njenemu stanju.
Navodila, ki jih navajamo, so namenjena najpogostejšim obolenjem srca, zaradi katerih iščejo bolniki nasveta, t. j. poapnenje venčnih arterij torej ožilja, ki srcu dovaja hrano, potem so to razne srčne napake kot posledica prebolenih sklepnih vnetij, obolenja srca s povišanim krvnim pritiskom in pa razne srčne motnje po dolgotrajnem bronhitisu, razširjenju pljuč itd.
Tudi če srčno obolenje v začetku ne dela posebnih težav, vendar se začno po večletnem obremenjevanju in prenapornem delu kazati znaki utrujenosti oziroma popuščanja srca, kratka sapa pri manjšem naporu, otekanje nog, pri nekaterih bolnikih nočni napadi, ko imajo občutek, da jih hoče zadušiti, in jim odle-že, šele ko se usedejo.
Razumljivo je, da vsako tako obolenje zahteva zdravniško pomoč in nadzor. K normalnemu poteku bolezni in osebnemu počutju bolnika pa mnogokrat pripomorejo sledeča najvažnejša pravila:
Kar se tiče prehrane, jc najvažnejše dvoje: 1. hrana nc sme biti preobilna in mastna, ker bi se bolnik redil in ker mastna hrana pospešuje poapnenje žil; 2. hrana mora biti neslana, če bolniku otekajo noge ali če se pojavljajo drugi znaki popuščanja srca. Sicer naj bo hrana običajna, mešana, vendar pa mora bol-
interes, da njene zaveznice razpolagajo z ameriškim dolarjem, s tem dolarjem pa plačujejo ameriške produkte. Do tega dolarja pa morejo priti le, ako se jim dovoli pod ugodnimi carinami uvoz njihovega blaga v Ameriko. Skratka: Realno življenje je postavilo na glavo vso- finančno stavbo Humphreya, ki sedaj prosi, da naj se mu dovoli nadaljnih 15 milijonov dolarjev nadaljnjega zadolževanja!	L C
nik dobiti v hrani dovoljno množino beljakovin, ki so potrebne za graditev telesa.
Ce si bolnik, ki mu zatekajo noge, hrano soli, mora omejiti množino tekočine, dnevno približno do 1 litra, v vročini nekaj več. Ce pa bolnik uživa le neslano hrano, potem lahko pije tekočine po potrebi, ker je količina vode, ki se zadržuje v telesu, odvisna od količine soli v telesu. Neslano hrano si lahko napravimo okusnejšo s pomočjo raznih začimb, n. pr. kisa, paprike, popra itd.
Koliko se bolnik lahko giblje in koliko lahko dela, presodi bolnik najbolje sam. Bolnik naj dela vse to, kar lahko prenaša brez občutka utrujenosti in napora. Zaradi spremembe zaposlitve, zaradi skrajšanega delovnega časa ali upokojitve naj se sporazume s svojim zdravnikom.
Bolnik naj po možnosti nima daleč do delovnega mesta, tudi naj ne hodi prepočasi, ker počasna hoja zahteva od srca več napora, kakor normalna hitra hoja.
Občutljivost bolnikob za nikotin je različna. Bolniki z močnim poapnjenjem žil, bolniki, ki jim /3 teka j o noge ali pa imajo sveže srčno obolenje, naj se popolnoma vzdrže kajenja. Ravno tako naj nc kadi bolnik, ki čuti, da mu nikotin škoduje in da mu povzroča bolečine pri srcu. Ostali bolniki pa lahko brez škode pokade 6 do 10 cigaret dnevno.
Črna kava se smatra za zdravilo, samo prevelike množine kave naenkrat povzročijo razbijanje srca, neprijetne občutke okoli srca ali hujše motnje.
Nekaj malih skodelic črne kave čez dan ne bo škodovalo, kvečjemu samo koristilo.
(Nadaljevanje)
Bila je naša zadnja nedelja v domovini. To smo hoteli izkoristiti kolikor mogoče. Hotela sem jo prebiti v moji rojstni vasi Sent Vid nad Ljubljano. Takrat, ko smo šli prvič v Ameriko, sem bila stara komaj štiri leta, ko smo odšli s stariši za boljšo bodočnost. Bilo je to pred 50 leti. V teku teh let bi se lahko odtujila rojstni domovini ter postala brezbrižna. Toda ker imam pa toliko sorodnikov, s katerimi so si moji stariši dopisovali, pozneje pa tudi jaz, da sem imela vedno zvezo z domovino. Tam imam skoraj vse sorodstvo. Tam sem tudi kar doma. Vsi so bili nam tako dobri in postrežljivi. V teku tednov mojega bivanja v Sloveniji, sem se kar odpočila od dnevnega dela in skrbi.
Torej, zadnjo nedeljo smo šli zopet v Sent Vid. Hotela sem biti tam pri sv. maši. Ako bi nam ne odstopil svoj prostor v cerkvi sorodnik Jožef Furlan, bi bili mogli stati, ker cerkev je bila natlačena. Poslušali smo krasno petje in vsi doživljaji preteklih tednov so mi bili v spominu. Ko je minila maša, smo šli k Beletovim na kosilo. Po poti smo srečavali ljudi, ki so prihajali iz Šmarne gore, ki so bili tam pri sveti maši. Imajo pač navado, nekateri, da gredo kar gori.
Zopet sem slišala krasno zvo-nenje zvonov iz Šmarne Gore, ki se je zelo krasno razlegalo po okolici. Tisti zvonovi udar-јјајо skoraj na dušo in se jih ne more kar tako hitro pozabiti.
Potem smo šli h Kristini Erjavčevi na Brod in se poslovili od njenega doma, s solznimi očmi nam je imela še povedati naročila za svojce tu v Ameriki. Nato smo pa šli k Furlanovim. Tudi Beletovi so prišli za nami in Erjavčevi, da smo bili vsi skupaj zadnjikrat. Imela sem namen obiskati bratranca Viktor in Marinko Setina, ker je pa silno deževalo, sta pa ona dva prišla k Furlanovim. Njih otroci, Olga, Mimi in Viki, so ostali doma. Te smo prej večkrat videli. Pri Furlanovih smo našli tudi sestrično Elo Kušar s hčerko Mi-Ijuto, Prišli so bili še drugi in kmalu smo začeli plesati in peti. Jože Furlan je igral na klavir in tako bi bilo mnogo veselja, ako bi ravno ne bilo slovo. Tako pa nam je beseda kar zaostajala v grlu.
Tudi Cvetka Mijatović in mož Mile s sinom Vojkom so bili še z nami, prišli so bili iz Srbije; ker Cvetka ni hotela iti prej domov, dokler smo bili še mi tam. Mož Mile je pa vzel dopust od armade, ker je oficir, da je lahko z nami delal druščino. Mile Mijatovića sem šele prvič spoznala to pot, ker pred 15 leti je bila Cvetka še mlado dekle, ki je živela z družino v Hočah ter jih je bila vojna pognala po svetu. Sedaj so se ustanovili v Vižmar-jih, kjer je sestrična Jozefina Furlan bila rojena v Guncljah. Naše slovo od njih je bil ravno tako težko in solze so nam polzele po licih, kakor pred par meseci tukaj od doma. Imeli smo samo eno željo, da se vidimo ponovno še, vsi skupaj čez par let.
Bilo je že pozno in morali smo se podati proti Ljubljani. Vsi so nas spremili do tramvaja.
Prihodnji dan, v ponedeljek, sem še letela v "Zvezdo," kjer sem se večkrat ustavila pri frizerskem salonu. Ker je bilo tam več frizerk, sem kmalu prišla na vrsto. Hodila sem se frizerat tudi na Kodeljevo, kadar mi je bilo priporčno. Kadar sem šla k "Zvezdi" frizerski salon, sem se rada ustavila v Nunski cerkvi, ki je tako temna kakor so cerkve po Franciji. Pri "Zvezdi" so imeli včasih godbo na prostem, toda tega ni več. V Ljubljani
stane umivanje las in pa frizU" ra (setting) 20 do 25 centov. Za trajno (permanent) pa od dolar in pol do dva dolarja. (So velike razlike na cenah).
Potem sem se peljala še kolodvor, da sem uredila moje ptrljage, katero sem P"" slala naprej. Z mano je šel bratranec Franc Lesjak, ki so
X ' Un-
znana tista pota in pa Jože račin, ki mi je preskrbel postre^ ka, kije vse skupaj odpeljal n® kolodvor. Poslala sem vso рг^ Ijago naravnost v Cherbourg, ® sabo sem vzela samo pet kom^ dov prtljage.
Bile. so stvari, ki sem jih ^ zadnjem trenutku prejela ° raznih ljudi; nekaj prostora se№ pa pridržala za spomine in d*' rila, katere bi še kupila po liji. Ko je bilo vse to urejeno, J® Mili Koračinova že imela P*^' pravljeno kosilo. Ronald in ЈаШ' ta sta ji vedno naročala, da na redi marelčne knedelnje. smo se odpeljali še v štefanj" vas na pokopališče, kjer so P"" kopani sorodniki Lesjakovi pa stariši od Mili Koračin.
tlej smo se odpeljali še k Sv. hu ter videla sem, kako gradij" velik spomenik—krasen park-
Peljali smo se naprej do Mar' je Device v Polju. Še prej sm" obiskali mater in brate sedanji" ga konzula v Chicagu, Fra"*^ Zugel, ki je doma iz Štefan je si. Obiskala sem tudi bratranca Franc Lesjaka. Posebno se ni' je dopadel njegov krasni vrt, P"" saj en z vsakovrstnimi cvetlic^ mi. Ima toliko rož, da bi jih ko prodajal, ako bi se izplačal®' Vsakovrstne cvetlice mi France prinesel vsak dan, da s" )(rasile mojo sobo in napojil® bo z raznimi cvetličnimi d'®® vami. Vonj cvetlic se mi je ^ ' kakor da bi se noč in dan n^ha jala v cvetličarni.
France je bil vedno zelo kava lirski in neprenehno pazil, nam je ustregel. Tudi drugi s" vedno prihajali, ampak so rnoi^ li biti pri nas že rano v jutr'^' ker drugače bi nas ne dobili o ma. Vedno so nam nosili česnJ®' jagode, marelce, jajca, in vsak® vrstna jedila. Skrbno so na nas sorodniki in prijatelji, smo imeli vsega dovolj, ® j bili tukaj v Ameriki, sem odhodom v staro domovino ve no svarila sina, ko ni hotel je^^ ene ali druge jedi (bil je pae ^ birčen). Povedala sem mu, da bo šele v stari domovini nau^, jesti, ker tam ne bo imel za iz rati. Toda tam se je šele raz^^ dil, ker je izbiral to in ono, k® še tukaj v Ameriki nimamo-
Na vse take stvari se ob ko to pišem spominjam, toda nilo je vse, saj ni vse za vecn^ Minili so nam krasni dneVi domovini) za nami so ostali spomini, ki jih ni mogoče biti.
Noč pred odhodom nisem gla spati. Vsi dogodki so se vrstili pred očmi. Bila sem ^ rano v jutru pokonci. Toda kn^^ lu nato je prišla sestrična . fina Furlan s sinom Janezom, je bil ves čas pravi komerad z mojega sina. Mnogo sta skuP^J prevozila. Pozneje je prišla strična Mici Konjar iz Smled'^! ka, Franc Lesjak in drugi-šel je gospod Zalar, mož sestn^ ne mojega moža, ki ima mesn^^^ ter nam prinese veliko sala^ in tudi salame za sorodnike
kaj v Ameriki. Prinesel je
tudi
druge stvari za na pot, da nc I'' bili lačni. Tudi pijače ni manJ kalo. Tudi Lesjak je pri"^^^ najnovejše cvetlice, da smo 3' vzeli s seboj.
(Dalje prihodnjič'
ARE WE HEIPIESS?
NOT A Bil WHEN WE'VE GOT
OUR RRST-AID KIT!
ORU* COUNTIK HAS OFFICIAl DISASTER flRJI.AlB iUPPI^
ENAKOPRAVnOST
STRAN S
"^AŠISTIčNA ofenziva na arabce
^ adui sadigi"—sovražnik sovražnika je moj prija-■1~~ tako se glasi stari in zdaj t , ^•tirani arabski pregovor, ko rečemo, da je v njem izra-nekakšna državniška mo-zlasti v mednarodnih sti-^®^ine arabskih politikov. Ob 3 modrosti so se nekoč vzgajali jatelji nacistične Nemčije v ^S'Ptu, Iraku, Iranu in drugih ^ njihovih očeh Hitler ni У ^ °^inski agresor proti miru vropi, marveč prijatelj, ki borer
ciji,
se proti Angliji in Fran-
'^^■Padel kolonije posedujoč Srednjega vzhoda. Zato Srednjem vzhodu često na-mnenje, da ne veljajo v ^ tista merila, s katerimi navadno presojajo fašizem in njegove zloči-Дј vsem tem povprečni kol • Р°^^^13з,јо, da je nemški °Wizem pred svojim izgo-iz Afrike, po prvi svetovni Ц''' nastopal enako divjaško jg Negovi partnerji in da se sili!'	proslavil z najhuj-
^ЈЛ°ЈП'П11 zločini, storjenimi
VEti,
opiji.
OM filozofija je povzročila V Kairu in Aleksandri ji »»acu-® velike manifestacije za jih vojaške sile. Sprožilo J® prikazovanje nemškega bil ^^'^t^rnega filma "To je Rommel." Film so napra-Inv ^ "^cističnih vojnih žurna-
0 afvjsi_____ 1__________ ,,v4^v.o_
bili
Pa
afriškem korpusu, upora-
So tudi angleške žurnale C^Someryjevih bojih pri To-ђ ^ in E1 Alameinu. V majh-jjjj 'kinematografu "Lido" je Vg^,navdušeno pozdravljala jan' ^^'^nielov nastop in razbi-Pj angleških tankov, hkrati "Jeift ^	hrupom in žvižga
skein
sprejela Churchilla na film-
platnu ali uspeh angleške
Se znova razplamteva ne-рц °2enje proti Angležem na
njo Sueza. Vso to kampa-%
nje zadeve Artajo na obisk na Srednji vzhod. Spremljala sta ga Francova hči in šef protokola s kovčkom, polnim arabskim državnikom namenjenih odlikovanj.. Artajo se je vrnil v Španijo z več konji arabske pasme, ki jih je podaril Francu, njegovo poslanstvo pa se je v celoti izjalovilo.
V prizadevanju, da bi prepričal zahodne države, zlasti pa ZDA, da je Španija most, prek katerega bi se lahko približali arabskim deželam, je Franco povabil na obisk generalnega tajnika Arabske lige Abdel Kalek Hasuna. Čeprav so temu predstavniku v Španiji izkazali velike časti, je njegov obisk le malo odjeknil v egiptovskem tisku. O njem so več pisali šele po vrnitvi v Kairo. Prvo vprašanje, s katerim so ga sprejeli novinarji, je bilo, kaj je s Francovimi obljubami o neodvisnosti tistega dela Maroka, ki je pod špansko kontrolo. Hasun si je na vse načine prizadeval, da bi se ognil odgovoru na to vprašanje, naposled pa je le moral izjaviti: "Mi pričakujemo od Španije konkretnih dejanj, ne pa samo besed. Naši stiki s to deželo so zelo koč-
LASTNIK PRODAJA
SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU FANTU.
na
18305 NEFF RD.
Pridite pogledat po 6. uri zvečer,
ENO OPREMLJENO
SOBI SE ODDA V NAJEM POŠTENIM FANTOM.
— Vpraša se na —
1110 Easl 72iulSt.
EN 1-8254
Ijivi, glavni razlog pa je vprašanje Maroka."
Prav zaradi tega v Egiptu menijo, da obisk generalnega tajnika Arabske lige v Madridu ni ro-lil zaželjenih uspehov, ker je zdaj jasno, da stoji Franco glede arabskega sveta na istem, starem kolonialističnem stališču. Fašistični diktator že več let obljublja neodvisnost Maroku in skuša s tem kupiti prijateljstvo arabskega sveta, hkrati pa nadaljuje najbrezobzirnejše preganjanje in ubijanje maroških nacionalistov. Že to očitno kaže, da od Franča ni moč pričakovati odkritosrčnih ukrepov glede arabskega sveta in njegovih želja po osvoboditvi izpod kolonialnega jarma.
Takšna sta torej dva vidika fašistične ofenzive na arabske dežele.
Počastitev Rommelovega spomina' je še rodila nekakšne sadove : če ne on, je pa vsaj njegova žena prišla v Kairo s sentimentalno politično propagando, kar pa se tiče Hasunovega potovanja v Madrid in Rim, je doživelo popoln polom in v vprašanju Maroka je samo kompromitiralo Arabsko ligo v očeh Arabcev severne Afrike.
Z Pečar.
AVSTRIJSKA PROSTA CONA V HAMBURGU?
Avstrijsko zunanjo trgovino organizira Zvezna trgovinska zbornica na Dunaju, ki vzdržuje v tujini 60 predstavništev. Ta pospešujejo poslovne zveze med avstrijskimi podjetji s tujino, obveščajo svojo domovino o razvoju na tujih trgih in o možnostih za plasiranje avstrijskega blaga v tujini. Tako ima Zvezna trgovinska zbornica svoje predstavništvo tudi v Frank-furtu. Zdaj nameravajo Avstrijci dodati svoji gospodarski delegaciji v Nemčiji še nekakšno podružnico v Hamburgu. Avstrijski minister si bo ob tej priložnosti ogledal hamburško pristanišče in proučil njegovo zmogljivost. Iz poročil nemških listov ni jasno, ali gre za proučitev možnosti, da bi Avstrijci izposlovali v Hamburgu svobodno cono; nemški listi vsekakor z zadovoljstvom poročajo, da je treba obisk avrstrijskega ministra spraviti v okvir priprav za pospešitev tranzita čez nemške lu-ke. Minister Ilig si bo tudi ogledal nemške avtomo.bilske ceste. Avstrija namerava namreč v kratkem pričeti z graditvijo avtomobilske ceste Dunaj-Salz-
burg. Iz Salzburga že vodi avtomobilska cesta v Nemčijo.
Po novem voznem redu, ki se je uveljavil že v maju, bodo uvedli brze direktne tovorne vlake iz Hamburga do Nuernberga; ti bodo vozili s hitrostjo 63 km. Nuernberg leži ob Meni (Maini), po kateri se gradi prekop Dona-va-Ren, in nedaleč od Regens-burga ob Donavi, važni prekla-dalni postaji v kombiniranem prometu (po železnici in rekah) med Avstrijo in Nemčijo, a tudi med Nemčijo in Balkanom, ki je povezan po Donavi in Meni z Renom. Po Meni je že danes možen rečni promet z manjšimi ladjami. Hitrejša povezava Hamburga z Nuernbergom, oziroma Regensburgom bo vsekakor v škodo tržaškega prometa, ki .bo seveda tudi trpel zaradi 'splošne pospešitve avstrijskega tranzita skozi Hamburg.
3i g
v celoti podprli najvišji funkcionarjih izkazali
■ovski državni ^^■stmi, ki
so
''^'nelovi vdovi, ko je prišla k ^^ovanju tega filma v Kairo
Priki
ter
Slovenska družina
išče stanovanje s 5 sobami; (2 spalnici) od Lake Shore Blvd. in E. 185 St. Dva mirna otroka, stara 8 in 15 let; oče je zavarovalninski zastopnilt. Plača sc do $85 mesečne najemnine. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista.
generalom Nagibom in žila veleposlanikom udele-predstave. Organi-i(i "Njenega prihoda v Kairo ^ so hoteli pod nedolž-^i^ezom trgovske propagan-^rah	znova spomniti
огоЈ-^®	moč nacističnega
'Razbitega na bojišču, vdova pa po senti-fej.g . ' izjavi na tiskovni kon-ka v. je cilj njenega obis-tii ^'^&nje v kraje, kjer se je ^ %udil njen mož, ni za-la, priložnosti, da je poveda-Jlgj . j® hotel Rommel priti v osvji prijatelj, ne pa kot Da	Ta njen izrek je veči-
%a	časnikov uporabila
naslov svojih poročil, ko prijatelji nacizma ^^ovarijo v arabskih deželah ® prikazovanjem filma o nedvomno dosegli pro-
VAS MUCI GLAVOBOL?
Nabavite si najboljijs tablete prof glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034
Pošljemo karKoli prodamo kamorkoli.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicelt 1-3113
HIŠE NAPRODAJ
(ki
tiste ^speh), ne velja to za ^ so napeli vse sile, da bi ^rancovo Španijo arab-bi ®yetu. V prizadevanju, da \ ^ ^zhod iz politične osarait-'^^nco pred dvema letoma Svojega ministra za zuna- j 960 East 185th St.'
NA EAST 173rd STREET,
blizu Graphite Bronze Co.
Lepa hiša za eno družino; 6
sob; 3 spalnice. Garaža in dovoz. Lota 40x125. Cena $11,500.
Se tudi zamenja.
KOVAČ REALTY
KE 1-5030
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
vidite kako bodo vaši prihranki rastli
Ali vaši prihranki PREVEČ hitro poidejo? Ali prepočasi rastejo? Potem je čas, da nekaj storite! Poskusite tole;
Vsaki teden, vložite del vašega zaslužka v jiranilno vlogo na banki, predno boste KATERIKOLI del potrošili. Redno vlaganje s obrestmi vred pomaga vaši vlogi, da hitro raste.
PRIČNITE HRANITI TAKOJ!
Plačujemo 3% okiresti—vloge zavarovane do $10,000. Odprto od 9.30 zj. do 2.30 pop., ponedelje, torek, četrtek in soboto; sredo 9.30 zj. do 1. pop.; petek 9.30 zj. do 6. zv.
euclid savings association
22818 LAKE SHORE BLVD.	RE 2-9090
ALI BI VERJELI, DA MOREJO
3 kozarci mleka
, Л.-1П sTOBiii
na (laii®^
ZA VAS?
Dva pogrebna mavod*
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo
СЕМАнГ* KI JIH
VI
DOLOČITE pokUčU«
^GN)INA(fSONS
niNERAL DIRECTORS ДСМм AMV	htm
Društveni koledar
AVGUSTA
8. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
15. avgusta, nedelja — Piknik Mlad. pev. zbora na farmi S.N.P.J.
22. avgusta, nedelja — Piknik društva Spartans S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
29. avgusta, nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J
SEPTEMBRA
4.	septembra, sobota—Plesna veselica Čitalnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	septembra, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slov. na farmi S.N.P.J.
12. Sept., nedelja—Piknik zbora Triglav na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
7.8. septembra, sobota—Izlet At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. septembra, nedelja—Vinska trgatev na farmi S.N.P.J.
OKTOBRA
17. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
17. okt., nedelja—Proslava 50-letnice S.N.P.J. v Yukon, Pa. —pevski zbor Triglav poda scenični prizor "Črni graben"
24. oktobra, nedelja — Igra dramskega zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd.
30. oktobra, sobota—Hallowe'en ples društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
3 LOTE NAPRODAJ
Podstavek za klet je že gotov dovolj lesa za zgradbo hiše. Blizu dveh novih tovarn. Imam naprodaj tudi vino. GEORGE KOZMA, 16814 South Miles Rd., Cleveland 28, Ohio
m
Oglašajte v Enakopravnosti
V blag spomin
ob četrti ol>leliiici wlkar je odšel v večnost naš preljubljeiii soprog in dragi oče
ANTON
CHANDEK
Svoje inilc oče je zatisnil za vedno dne 2. avgusta 1950.
Težka bila je ločitev,
tužno bilo je slovo,
dan na dan od Tvoje smrti, solze nam zalivajo oko.
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin jc na Te svet.
Žalujoča soproga iii hči
Cleveland, Ohio, dno, 2. avgusta 1954.
•	Vam pomaga bolje spati
•	Vas sprosti, zmanjša nervozno napetost
•	Vam nudi kal-cium, ka ga potrebujete
•	Sčisti vašo polt
•	Poveča vaše zdravje, ne debelost
nit-tt PRODUCERS
FEDERATiOri OF CIEVELAKO 2012 V.'»5at3r Cljvaisr.i ir.ChIa
m

\
У)

Ш

V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
Harmle^ fife Z or k it?
Looks harmless enough. Doesn't seem to botfier the big trees much.
But the truth is, this kind of uncontrolled, slow-burning grass or brush fire does untold damage across the nation each year.
Why? Because in that grass and brush are tiny trees—the future woods of Amtcia—the timber that your children will urgently need. [ ire kills these small trees.
It is mighty important that we prevent these "harmless" fires. For they are forest fires, too... just as destructive, just as shameful, just as costly.
For America, for your children, please be extra careful with matches, smokes, campfires, any fire. Be sure that every flame, every spark is dead out. Think of those tiny trees ... hidden in the grass.
Only you can
PREVENT WOODS FIRES!
like other Americnn business firms, we b«liev« that business has o responsibility te contribute to the public welfofi. This advertisement is therefore sponsored in cooperation with The Advertising Council and U. S. and Stote Forest Services by:
ENAKOPRAVNOST
Repfoi oner IN
will BE CAREFUL!
ENAKOPRAVNOST
<	A
ZAfllA VRATA
SPISALA
JULIJA BRACIC
(Nadaljevanje)
v prihodnjih dneh je Zorma-nova peč spet oživela. Resda je bil Simon bolj tih in miren, a peč je bila za čuda pusta in prazna, če ga ni bilo gori. Pri tepežu je zalegel za dva in v tem ga še Viktor ni prekosil, čeprav je bil starejši in večji. Kadar so pritegnili vsi hkrati, se je vnel boj, ki mu zlepa ni bilo podobnega. Ovsene pleve v natrgani blazini so frčale na vse strani in če je kdo prav takrat vstopil, si je moral z roko zasloniti oči, če se je hotel razgledati v oblaku prahu, ki je plesal po izbi. V tistem trenutku je bila peČ tudi že tiha ko miš. Kriv pa ni bil nikoli nobeden, še najprej so obdolžili belo pisano mačko, ki je dremuckala s podvihanim repom v kotu za pečjo.
Monika je bila med dečki za peto kolo. Kaj si morejo poma-
gati s takole drobno punčko, ki ni za nobeno pošteno igro; ne za vojake ne za pobijanje zmajev, še najmanj pa za tepež. če jo le malo trčiš ali vščipneš, pri čemer bi fant še cmevknil ne, ti ona že cvili in kliče vse svetnike na pomaganje, kakor bi jo grabila smrt za vrat. Kratko in malo, babe so za nič in fantiči so si belili glave, zakaj neki je Bog postavil na svet tudi deklice. Menda res le za to, da delajo zgago fantom in prikličejo nanje očetovo palico. Le kadar gonijo mlin s pisanim fižolom, se igrajo živo vago ali kapucinarja, pokličejo tudi sestrico. Za kaj takega je že dobra, vsaj za število, za drugo tako ni.
Prvi dan po Simonovi vrnitvi so bili otroci za čuda mirni. S spoštovanjem so gledali obvezo in celo iz najlepšega kota na peči, za katerega so se drugače
tISTIlNA RAZPRODAJA
Cene na vsej poletni opravi so bile
znižane za nalmani
20%
Damo in izmenjavamo Eagle znamke.
Ob torkih dobite dvojne znamke.
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 sr. CLAIR AVE.
Shore Enough!
Ampt« forking
(1. s. HIGHWAY 6, six Milts Ms( tf SMhsty

k
FinMt BATHING BEACH
Iti the WorlJ
vsak dan sproti skavsali, ga niso preganjali. Ko so videli, da mu je prvi večer mati podložila najboljšo blazino iz kamre pod glavo, so se tudi sami kar skušali, kdo mu bo bolje postregel. Celo jesti so mu nosili na peč.
Takoj drugo jutro pa so se že spravili nadenj.
"Kako je v mestu, Simon?"
"Pripoveduj nam, a nikar si nič ne izmišljuj, kot imaš navado."
"Ali so res hiše v Mariboru tako visoke, da jim ne dogledaš strehe?"
"In da se drže tako tesno skupaj, kot bi jih z verigami porajt-Ijal?"
"Pa cerkveni stolpi, ali si jih videl ? Kaj so prav zares tako visoki, da je naš farni proti njim kakor muha proti konju?"
"Kje, za božjo voljo, rase potem trava za krave in korenje za prašiče?" Monika je upirala radovedne črne oči v Simona, ki se je smehljal tako vsevedno kakor mati.
"Pozna se ti, da si deklica," se je zaničljivo namrdnil Jurček, ki je kar plamenel, kadar je pripovedoval Simon o mestu. "Misliš, jeli, da sredi mesta korenje pleve jo kot pri nas tamle doli na Dolšcah? Oj, v mestu je vse lepo, kakor zlikano! Kamor koli stopiš, je, kot bi hodil po našem pre-derju ob sobotah. In tudi z blatom se tam ne oškrofotaš, zakaj v mestu ni nobenega dežja," je gnal Jurček kar v eni sapi. Resda mesta še ni videl, a ne bo dolgo, ko ga bo; po slikah ga pa pozna bolje od Simona. In Drej-čkov Jo je mu je tudi že toliko pravil o njem.
"Kaj, da v mestu ne dežuje, praviš! Ne nori!" Simon se je ozko nasmehnil kakor človek, ki nevednežu z enim zamahom podre njegovo trditev. Jurčka pa je kar vrglo pokonci.
"Ali si sam videl, da bi v mestu lilo?"
"Pa še kako! S postelje ob oknu sem gledal in poslušal cur-Ijanje dežja na streho in plunka-nje po žlebu."
"Bolan si bil in nisi mogel gledati ali pa te je mesec nosil," Jurček zlepa ni odnehal od svojega.
Zdaj je dosti tudi Simonu. Bledi obraz mu zagori, divje mahne krog sebe z obvezano levico:
"Ali si bil v mestu ti ali jaz, to mi povej! Tebe nosi mesec, tebe, ki govoriš take budalosti!"
Na peči je vojska, Simon, Viktor, Franček in celo najmlajši, Blažek, nasproti pa Jurček z Mo-niko, smrkavim deklinčetom, ki se ti nalašč postavi zmeraj na stran šibkejšega. Boj je vsako minuto hujši. Fižolovo stročje je iz košare streseno vse križem po kotih, koruzni storži frče po glavah bojevnikov. Eden prileti Blažeku na nos, da se zadere, kot bi ga devali iz kože.
Zmagali so močnejši. Ko je
rx>oo<xx>ooooooo<>ooooooooooooo<>ooo<x>ooooo<>^oc»oooooooooor
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
iX>000000000000<0.<^0^000000000000«>000000000<>000<^00000^00<^
kmalu zatem razdelila mati otrokom kose kruha, so si jih že stežka v miru pregledovali, kdo ima večjega. Ko bi ne bilo matere zraven, bi se za trdno v drugo stepli.
Potem se je primaknil Jurček k Simonu: "Tiho bodi, Simon, nekaj bi ti rad povedal, a ni treba, da bi čuli vsi. Kaj misliš, ko bi šel pogledat?"
"Kaj?"
"Mesto."
"Ne nori! Kaj bi tam, ko ni ne liske ne šeke ne trave in ne bukev z gnezdi. Dolgčas bi ti bilo, kakor je bilo meni. Komaj sem čakal, da sem smel domov."
"Pa bi le šel. Samo pogledal bi, ali je res vse tako, kakor pravite. Ko bi šel prav zgodaj zjutraj ■ z doma — teti Luciji bi naročil, da bi me zbudila, ker mama bi ne smeli vedeti — bi že prišel tja do večera."
Simon se je po tiho zahihital. "Beži, beži, desetkrat bi se izgubil. Kaj misliš, da je z Dolgega vrha do Maribora speljana samo ena cesta! Najmanj dvajset jih je, pa hodi, če veš po kateri."
Jurček je pomolčal. Glej ga hudirja, da ni pomislil nato! A kmalu se mu je posvetilo.
"Povprašal bom. Ljudje mi bodo že pokazali pravo pot."
"Saj še govoriti ne znaš po njihovo. Nikjer na svetu ne govore tako kot pri nas."
Da, to je nekaj drugega. Simon je preklemansko trd, ne da in ne da do sebe, a ima bržkone le prav. Jurček podvihne noge, potisne glavo med kolena in napeto misli. In jo spet iztakne:
"Viš ga, kako so pa potlej tebe razumeli?"
"Hm — da, jaz--jaz sem
jim kar kazal, ko me je bolelo, da govoriti še mogel nisem. — Bodi pameten, Jurek! Še prene-kateri kos kruha boš snedel, preden boš dorasel taki cesti."
"A bom šel, boš videl, da bom! Prav zato, ker mi ti ne privoščiš! O, le čakaj! Kar napravil ae bom, potlej pa lahko vsi vkup duhate za menoj."
Tako je sanjala peč in otroci na njej. Zunaj je sneg na debelo zametal pota in blatne kolovoze, smreke v bregu za hišo so stokale pod bremeni, prezeble sini-ce in vrabci so iskali oken. Ob večerih so zmeraj pogosteje pritiskali k peči odrasli. Tedaj so z otroki kar pometli.
"Čas je, otroci. Molit in spat!"
Najlepše je bilo, kadar je takole sredi večerke prisedla za kako uro na peč Lucija. Če ni luščila fižola ali robkala koruze, je šivala in krpala. Vsi otroci so se je hkrati obesili na ramena, celo Viktor, ki je že rasel pod vrh.
"Pripovest, teta, pripovest!"
"Tisto o treh potepuhih."
"Ono o coprnici z rdečimi las-
mi.
"Rajši o zmaju v Konjiški gori."
"Ali o povodnem možu in vilah rojenicah v Balunječi na Boču."
"Nekoč je živel---"
Otroci se stisnejo v sklopek okrog Lucije. Da jih ne bo tako strah, če bo prilezel v izbo mrak in bodo strahovi kazali režeče zobe. Tako so tihi in negibni, da se sliši, kadar v hlevu butne krava ob jasli. V enem dihu visijo na ustih tete Lucije.
"--in so jedli in pili tri dni
in tri noči--"se po navadi
konča Lucijina povest.
"Ah!" jo končava jo otroci in Zormanova hiša nima več ne oken ne stropa in ne vrat. Razmakne se prek bregov in grap in kotlin in se zlije v zlato pravljico brez začetka in konca in sega v dalj brez mej.
A bilo je čudno; Lucija je znala pravljic brez števila, pripovedovala pa jih je le, če je bila sama z otroki. Ako je stopil v hišo kdor koli, domač ali tuj človek, je pri priči utihnila in živ krst je ni mogel pripraviti, da bi nadaljevala.
3
Čez Dolgi.vrh. je potegnil jug, pobrisal sneg, posušil razmočeni
svet in malo zatem pripeljal za roko zeleno pomlad. Vseokrog je zadišalo po brstenju.
Pri Zormanovih se je po treh letih spet oglasila Anžonova mati. Iz kamre je pritresla v hišo negodnega kričača in ga pokazala otrdkom, ki so si ravno uvijali vrbove in leskove šibe za piščalke, da bi se zapodil z njimi med žolte trobentice po bregeh. No, Viktor in Franček se še zmenita ne za bratca. Čemu v hišo še en drobljanec, ko še Blažek ni za nobeno rabo. Kakor da sta odrasla vsem takim malenkostim, se potegneta nekam dol med vrbovje ob potoku in modrujeta, katere šibe so najpripravnejše, če hočeš res kaj prida priščal in ne tak prdec, kakršnega znajo delati razborški fantini.
"Sina imaš, šestega," se je obrnila Anžonka k Zormanu. Jernej se je nasmehnil, z nerodnimi šapami potežkal štručko in jo vrnil Anžonki.
"Glej, da bo vse v redu in prav."
Potlej je s širokimi koraki stopil v kuhinjo.
"Lucija, nov Zormanov je prišel v hišo. Saj boš gledala, jeli, da bo vse, kakor je bilo druge krati!"
"Menda se lahko zaneseš; še nobenkrat ni bilo narobe."
"Saj zato pa." Dogovorila sta se vse potrebno zavoljo krsta, botrov in botrine. Preveč bahato ne sme biti, beraško pa tudi ne, da ne bodo mogli otresati jezikov. In da bi ne bilo videti, ko da so se krstov že naveličali. Zormanov grunt je že zatorej, da bo brez večjih težav preredil še nekaj takega drobiža; kakor hitro pa odrase, jim je gnezdo tako in tako pretesno, naj jih je v njem pet ali devet.
"Spet se nekaj mesecev ne bom videla iz plenic in otroškega cviljenja," je spreletela Lucijo trudna naveličanost. Kakor iz navade je pogledala skozi odprta vežna vrata na breg za cim-provjem. V vr-hovju smrek je pela pomlad, veter je trgal s smrek zadnje lanske storže, gozd je bu-čal povsem na vnapev pesmi, stare ko zemlja In svet.
Le kdaj se bo to končalo? Kje neki je skrita tista ura, ko bodo rekli tudi njej, Luciji: "Zdaj je prišel čas zate. Sedi in si odpo-čij, prinesem ti vina in kruha in gorkih klobas. Nič ne de, ali so plenice na peči suhe ali ne in ali pogledujejo ritke pamžev iz pre-pleznjenih hlačk. Ti lezi, pomoli vse štiri od sebe in se nastavi soncu ali senci, kakor ti je bolj po volji! — Ali pa pojdi kam na romanje, na božjo pot; a ne morda na Sladko goro ali k Sv, Roku duhat česen in čebulo od onstran Sotle, ampak kar naravnost jo mahni k največji med vsemi svetniki, k Mariji Pomagaj v zlatem oltarju!"
Lucija se je rahlo nasmehnila svojim željam, Ze rajna mati so vse življenje hrepeneli tja gor, a so umrli, preden so jim kure utegnile znesti toliko jajc, da bi jih prodali brez škode za dom in
denar porabili za romanje. Da,' da, denar je bil vedno v trdih pesteh.
Mora že tako biti, je Lucija nazadnje zamahnila z roko. Najbrž si ni zaslužila kaj boljšega. Prav za prav pa tudi Ani ni posebne dobrote. Komaj ji najmlajši shodi, ji že drug živi pod srcem. Niso šale take stvari —
—	bržkone--a vendar--
Kako neki ji je, Ani, ko ji Anžonka položi toplo telesce k prsim; "Tu ga imaš, tvoje je —
—	" In ga 4uti potlej ob sebi tako kakor lastno roko аЦ nogo. Le kako ji ]e pri duši takrat!
Vsa Lucijina notranjost je ob teh mislih vztrepetala. Zlecnila se je kakor pod bičem.
"Zakaj je drugim dano, kar je meni odvzeto? Zakaj ne smem biti kakor An&, kakor druge dol-govrške ženske?''
Pretreslo jo je.
"Bolečine ob rojstvih vseh šestih Aninih otrok bi rada pretrpela, ko bi mi ostal v rokah le en sam takle črviček, ki bi v njem burkala moja kri!"
(Dalje prihodnjič)
CHICAGO, ILL.
WANTED TO PENT
WIDOW, 5 children, being evicted, desperately need apartment.
Lincoln 9-3173
3 RESPONSIBLE ADULTS need 4 to 5 room unfurnished apartment. Any good location S. W. Up to $75.
REpublic 7-3098
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Modern lounge. Must sell. Best offer.
LAwndale 2-9898
Good Buy — GROCERY - MEAT MARKET — S.E. Pay dollar for dollar for stock. Selling, leaving town. See to appreciate 8 to 6.
SOuth Chicago 8-1002
MACHINE SHOP
Near Warrenville
2 large lathes — 1 No. 2 horizontal mill - 1 20" Rockford drill 1 Kalamazoo saw - 1 250 positive arc welder - 1 equivalent Duall saw and blade welder - 2 V^" drills, benches and misc. tools - Electric hoist and gantry.
SAcraiiiento 2-3355
after 7:00 p. m. REpublic 7-1387
HOTEL FOR SALE
2 story brick, three 3 room apartments. One 6 room apartment and 14 room with hot, cold water, 5 baths; 3 car garage. ■ Located ■ in Michigan Resort town 70 miles from Chicago on Lake Michigan and U. S. Express Highway. Open all year. R. R. and bus servicev hourly; golf course, large beach nearby. Income above $10,000. Price and condition of sale by owner.
Call New Buffalo, Micii., 131
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш
advertising
CALL DEtrbora 2-3179
FEMALE HELP WAKT^
GIRL OR WOMAN to »ssist general housework; own » V and bath; uniforms must like children; gentile % . ily. — Call Friday or MondW 8:30 a. m. to 5 p. m.	,„,o
FInunciol
Good Home needs СОМРВТ^јј^ GIRL for general houseW^' Full, charge of 1 child. Own r and bath. Good salary.
NOrmal
COUPLE — Must be experie^ Woman 1st class cook; jo serve and care for groun^' mileK from Chicago;
room with bath. TV. Riefere as a couple require«.	..gg
Call MOhawk 4]^
GENERAL HOUSEWORK^ Own room and bath. ; jjj'e every other Sunday off children. Have references.
RAndolph 6^1^
e*-
Yoii Will Love It ExceUeiit SeWry
Wonderful opportunity perienced, good plain cook ^ eral housework. No laundry• Have extra help for heavy Your own private quarters ceptionally beautiful hoRi®-modern conveniences. Ch®® harmonious family.
GLENCOE 1897
REAL ESTATE FOR SALE
VaO"' AVf;
VACANT PROPERTY 290x118 ft., on Archer (Hwy. 4A) — Justice for motor court or gr®®"? Zoned for business. $10,00U-Phone GArden 2-9172, EverP Park.— Sale by owner.
4 ROOM HOUSE — By own""-75x160 foot lot. $8,000.	.
12775 Lovrf®" __FUlton 5^
1ЛКЕ FRONT HOMK
on CHAIN-O-LAKES s; Year 'round. 8 rooms, 3 bedroo^, full dry basement with	igpl
2 car garage attached. Conven^j, to commuters' trains and j highway. School bus to door. fishing, hunting and real $19,000. Will sell furnished sired. Owner leaving ftate consider tefms. Call ojvnf''
FOx Lake 7-6231
HOME ON GOLF COURSE bedroom brick, stone front, ....... .dscoP%
on 80 ft. beautiful Ian
26 ft. living room with ^ 0. picture window overlooking {t Prospect Country Club: » -ps-screened porch; 2
stircimu porcn; i ' if bS'^ All genuine tile bath; f"^'nef' ment. Attached garage-
CLearbrook ^
BELL WOOD — Modern 4VŽ ''fjjif ranch. 2 years old. Gas bath, tile kitchen, full basei" 2 car garage. Price $16,40^) j
1121 S. 31st Bel]^Qi4 Lin. 4-»"
BRIGANCE
Scoops the Used Car Market
LOOK!
BRAND NEW 1954 BEL-JUR 2 DOOR $1S9S
— All Taxes Paid —
All Models and Colors — Immediately Av#il@bly
Chicago Ave. at Austin Blvd., Oak Park, Illinois
Open Evenings. Open Sunday — AUstin 7-8826, Village 8-5211