DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 41 Maribor, sobota, dne 22. maja 1937 Leto XII Kongres čehoslovaške socialne demokracije Socializem porok miru in svobode Po zaslugi mednarodnega socializma uživa čehoslov, republika največje simpatije vseh demokr, držav Evrope Igra in politika H kronanju angleškega kralja. Preteklo sredo so se vršile v Londonu kraljeve kronske slavnosti po več stoletij starem ceremonijelu in ob srednjeveškem sijaju. Angleška tradicija se izraža ob kronanju vladarjev kakor v malokateri deželi. To je tem pomembnejše, ker je Anglija dežela stare ukoreninjene demokracije, na katero val današnjega fašizma ni prav nič vplival. Običaji so sicer iz dobe fevdalnega gospodstva, vendar pa je v Angliji vkoreninjeno spoštovanje zakonov, ki jih izda parlament in zvestoba do demokracije, kakršno bi po pravici želeli tudi v drugih deželah, zakaj v Angliji, kjer je politična kultura na višku, velja tudi pravilo, da nobena stranka ne sme niti žaliti političnega življenja svojih nasprotnikov. Kronanje Jurija VI., ki je nasledil bratu Edvardu, sedaj Windsor, na prestolu angleškega imperija, se je porabilo tudi za državno konferenco svetovne države, na kateri so razpravljali zastopniki britske države in dominionov o oboroževalni in gospodarski politiki. Angleški državniki namreč žele, da bi se oborožili tudi dominioni Kanada, Avstralija, južna Afrika in kolonije v zadostno obrambo imperija. Posvetovali so se tudi o carinskih mejah, ki ovirajo razvoj gospodarstva. Kronanja so se udeležili predstavniki držav in ogromno števila tujcev. Razni diplomati so porabili to priliko, da navežejo med seboj politične razgovore, zlasti so tudi obravnavali srednjeevropsko in podunavsko vprašanje, ki se danes nahaja na nekakšnem razpotju. Tu gre predvsem za mir ob Renu in mir v srednji Evropi. Gre za mir ob Dunavu, V Angliji dobro vedo, da je Avstrija danes v neprijetnem položaju. — Madžar grof Bethlen je te dni izjavil, da je za Ogrsko sodelovanje z malo antanto nevarno. Že se kujejo vezi, ki bi izolirale Čehoslovaško republiko. Zato je tudi predsednik čehoslo-vaške vlade dr. Hodža poskušal z angleškim zunanjim ministrom Ede-nom napraviti dogovor, da se izolacija prepreči. Anglija tudi ve, da je sedanje vodstvo Avstrije v zagati; o-brača se ne le v Rim in Berlin, ampak tudi v London in Pariz, da dobi primerno garancijo za svojo neodvisnost, kar pa ne bo moglo zadoščati, če se režim ne obrne za pomoč k delavstvu, ki je najodločnejši zagovornik avstrijske neodvisnosti. Londonske slavnosti so potemtakem za Angleže zgodovinska manifestacija imperija, za ostali svet pa prilika za politične razgovore, ki so danes prav posebno važni in potrebni, da se urede svetovna politična in gospodarska vprašanja. Meščansko in kapitalistično časopisje opisuje in poveličuje po svoje, dokazati hoče potrebo avtoritativnosti, čeprav je angleško kronanje le ceremonijel, dočim dajejo veličino in pioč imperiju politični in gospodarski interesi vladajočih, ki so s svojo politično in gospodarsko pretkanostjo znali spraviti te interese' kolikor to-jiko v sklad s kapitalističnim razvojem ter pokazali svetu svoj imperij kot kolos, ki se mu klanja ves svet. Ministrski predsednik predsednik borze Za predsednika borze v Beogradu je bil izvoljen predsednik vlade dr, Stojadinovič, Praga, 19. maja 1937. Drugi dan kongresa, dne 16. maja, je bil, kakor smo že zadnjič poročali, izredno odkritosrčna in navdušena manifestacija solidarnosti zastopnikov evropskega socialističnega delavstva do čehoslovaškega proletarijata, do demokratične in svobodne čehoslo-vaške republike, kakor tudi solidarnosti prezidenta republike do čehoslovaške soc. demokratične stranke. Takoj po otvoritvi tretje seje kongresa je predsednik s. Hampl pre-čital pozdravni brzojav, katerega je poslal kongresu prezident republike dr. Edvard Beneš, v katerem želi kongresu čim večji uspeh in izjavlja, da bo čehoslovaška republika vedno ostala svobodna in demokratična. — Čitanje brzojava so delegati poslušali stoje in poslanico pozdravili z navdušenimi vzkliki in ploskanjem. Čim je ta aplavz ponehal, je stopil na tribuno zastopnik socialistične Internacionale s. De Brouckere. kateremu so delegati priredili velike ovacije, kličoč internacionali. De Brouckere je prinesel pozdrave socialističnega proletarijata vsega sveta in še posebej proletarijata demokratične Belgije; kon-statiral je, da socialistična internacionala z velikimi simpatijami sledi junaškemu boju čehoslovaške socialne demokratične stranke za popolno zmago svobode in demokracije, ker ta boj in uspehi niso važni samo za Čehoslovaško, temveč za vso Evropo. Ta boj je toliko večje važnosti za-raditega, ker je Čehoslovaška skoro od vseh strani obkoljena od fašizma ali prikritih diktatur. Nadalje govori o fašizmih v Evropi, ki so vseskozi reakcionarni in nesposobni dati člo>-veštvu lepšo in človeka dostojnejšo bodočnost in bodo radi tega morali skrahirati. Omenil je junaški boj proletarijata v Španiji, naval italijanskega fašizma na Španijo, kateri pa je bil z odločnostjo odbit od strani italijanske Garibaldijeve brigade v Španiji. Zelo laskavo se je izrazil o dosledni in demokratski zunanji in notranji politiki Čehoslovaške pod modrim vodstvom prezidenta dr. Beneša, katera si je pridobila velepomembno mesto v Evropi. Govor s. De Brouckera je na če-hoslovaški jezik prevedel s. dr. Sou-kup. Ob zaključku govora so se ponovile manifestacije za socialistično in* ternacionalo. Navdušeno pozdravljen je stopil na tribuno šef Delavske stranke na Angleškem, s. Attlee in dvignil stisnjeno pest v pozdrav (kar je izzvalo burjo oduševljenja). Izrazil je pozdrave angleškega proletariata čehoslo- se bo vršila v pondeljek v Ljubljani. Sklicuje jo ban v zmislu člena 2., odst. 1 in člena 3. 1. naredbe o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah itd. z dne 12. februarja 1937. Ban zasliši neobvezno zastopnike delavskih in delodajalskih organizacij ter zbornic, nakar odredi minimalne mezde za dravsko banovino v okviru omenjene naredbe. Naredba za vaškemu. Govoril je o barbarstvu kapitalističnega razreda v Evropi in o njegovi nesposobnosti ter o neizbežnosti politične in gospodarske demokracije. Kapitalizem ogroža civilizacijo in kulturo, socializem pa ju množi in ščiti. Omenja veliko vlogo mednarodnega socializma za ohranitev miru na svetu in vidi le v zmagi socializma boljšo in srečnejšo bodočnost proletariata in vsega človeštva. Izjavil je, da angleški proletariat misli tudi na Čehoslovaško, kakor na Španijo. Njegov govor je prevedel s. Martinek. Za zastopnikom Angleške je nastopil zastopnik Francoske, s. Levy, ki je govoril v istem duhu kakor njegov predgovornik, mirni in bi rekli suhoparni Anglež, ali s Francozu prirojenim temperamentom. Že samo njegove kretnje so vzbujale aplavz in odobravanje. Ob koncu svojega pozdravnega govora je izjavil, da mu je pred odhodom v Prago naročil predsednik francoske vlade s. Blum, da naj sporoči čehoslovaškim sodrugom, da bo demokratska Francoska smatrala vsak napad na Čehoslovaško republiko kot napad na Francosko republiko. Ta velepomembna izjava s. Bluma je izzval na kongresu kakor tudi v vsej čhoslovaški javnosti nepopisno vzhičenost in zadovoljstvo. Za zastopniki velikih in pomembnih strank so eden za drugim nastopili zastopniki malih, ali v politiki svojih držav odločujočih strank: Švedske, Danske in Holandske. Za Popoldne ob 15. uri so bili vsi zunanji gosti sprejeti pri prezidentu republike dr. E, Benešu, kateremu je predsednik stranke s. Hampl brez vsakih ceremonij predstavil vse goste poimensko, ki jih je predsednik pozdravil vsakega osebno in v jeziku, ki ga je delegat govoril. Pozornost je vzbudila tudi to, da je prezident osebno poznal že od preje ss. De Brouckera, Attleeja in s. Topaloviča. Po izvršenih pozdravih se je na željo prezidenta razvil daljši razgovor o vseh evropskih vprašanjih, kakor tudi o raznih vprašanjih posameznih Pravzaprav je kongres zaključil še le v torek, dne 19. maja zvečer v »Lucerni«, največji praški dvorani, ob navzočnosti tisočev in tisočev socialnih demokratov iz Prage in okolice, Na tem mogočnem zborovanju so o potrebi miru, svobode, demokracije in proti vojni ter fašizmu govorili ss. Hampl, de Brouckere, Levy, Petejan, ki je govoril slovensko, kljub temu pa je neprestan aplavz pričal, da so ga dobro razumeli), Buchinger, dravsko banovino utegne iziti še ta mesec ali vsaj v najkrajšem času. Predlog bana je, da se določi v Sloveniji minimalna mezda samo za nekvalificirane delavce in delavke, ne pa tudi za kvalificirane in vajen-ce. Minimalna mezda bi bila določena po nevarnostnih razredih v treh skupinah. V krajih z nad 5000 prebi- njimi pa je med ogromnim navdušenjem nastopil s. dr. Živko Topalovič, kateri je tudi v imenu s. Petejana izrazil socialistične in bratske pozdrave socialistov iz Jugoslavije socialistom v Čehoslovaški republiki. Orisal je simpatije jugoslovanskih socialistov do čeških sodrugov in se jim zahvalil za vse, kar so do sedaj napravili za naše gibanje. Izjavil je, da niso samo socialisti, temveč velikanska večina državljanov lepe Jugoslavije, pristaši svobode in demokracije ter prijatelji bratske Čehoslovaške in vseh ostalih demokratičnih držav Evrope, kar se je in kar se bo ob vsaki priliki tudi v bodoče javno manifestiralo. S. To-palovič je govoril v srbohrvaščini, toda delegati so ga razumeli, spremljali vsak pomembnejši stavek, ki ga je izgovoril, z aplavzom. Za njim sta nastopili: ss. Radace-anu za rumunsko socialno demokratično stranko in naš stari znanec s. Buchinger iz Budimpešte za ogrsko socialno demokratično stranko. Na kar so zbor pozdravili zastopniki nemške in poljske socialno demokratične stranke na Češkem. Zlasti je bil z navdušenjem sprejet stari voditelj socialnih demokratov na Češkem, minister dr. Czech, ki je govoril v češkem jeziku, kar je izzvalo se večjo pozornost. Po pozdravih zastopnikov strokovnih, kulturnih, športnih in gospodarskih organizacij je bila ta velepou membna manifestacija mednarodne solidarnosti zaključena. držav. Pri tem razgovoru se je opazilo, da je g. prezident sijajen poznavalec evropskih problemov in obenem veliki prijatelj demokracije in svobode ter veliki optimist napram vsem težkočam, ki nastajajo pri reševanju raznih vprašanj. * * * Tretji dan je kongres nadaljeval debato v vseh referatih, sprejel po komisijah predložene sklepe in izvolil novo strankino vodstvo, vse soglasno. Nato je ob pevanju »Internacionale« predsednik zaključil ta veliki in zgodovinski kongres. Radaceanu in dr. Czech. Pred začetkom in ob zaključku zborovanja je omladinski zbor z velikimi rdečimi zastavami (kakih 30) v rokah zapel »Internacionalo«. Tudi na tem zaključnem zborovanju je čehoslovaško delavstvo pokazalo svojo navdušenost in solidarnost do mednarodnega življenja, ki je edini sposoben rešiti proletariat in ves svet iz kaosa, kamor ga je pahnil kapitalizem. valci bi znašala Din 3, Din 2.75 in Din 2.50 na uro, v krajih s pod 5000 prebivalci (v smislu ministrske naredbe 10 odst manj) Din 2.75, Din 2.50 in Din 2, za mladoletne pod 18. leti pa Din 2.50, Din 2.25 in Din 2. Strokovne organizacije bodo k predlogu zavzele svoje stališče, o čemer bomo še poročali. -)(- Pred določitvijo minimalnih mezd v Slovenili Anketa o minimalnih mezdah Sprejem pri prezidentu dr. BeneSu Velikanska manifestacija v Lucerni Boj za svobodno Š V Španiji je prišla na krmilo nova vlada, ki je sestavljena tako, kot smo omenili v prejšnji številki našega lista, pa tudi razloge, ki so dovedli do nove vlade smo navedli pravilno. Vlada je sestavljena tako-le: Predsedstvo, finance in narodno gospodarstvo: Juan Negrin (socialist); zunanje zadeve: Jose Giral (levi republikanec); vojska: Indalecio Prieto (socialist); justica: Manuel de Iruno (baskiški nac.); notranje zadeve: Julian Zugaza-goriti (socialist); šolstvo in higijena: Jezus Herman-des (komunist); poljedelstvo: Vincente Iride (komunist) ; javna dela in promet: Bernardo Giner de los Rios (republikansko združenje); socialna politika: Jaime Ayguade (katalonska levica). Nova španska vlada sestoji iz vseh političnih strank ljudske fronte. Socialistične strokovne organizacije CGT SO' obljubile vladi podporo. — Anarhisti pa so izločeni. Predsednik vlade Negrin je 48 let star, zdravnik in vseučiliški profesor Nova Španska vlada za gospodarske znanosti. V socialistični stranki sta bila s Prietom, ki ima velike vojaške sposobnosti, predstavnika centruma. Oba uživata velik ugled med ljudstvom. Vlada je izdala proklamacijo, v kateri izjavlja, da je cilj vlade potlačiti upor, narodu zagotoviti svobodo in zajamčiti neodvisnost Španije. — Vlada obžaluje, da ni mogla pritegniti strokovnih organizacij v vlado, upa pa, da jo bodo podpirale. Mir se bo vrnil v Španijo šele, ko bo potlačen upor. Zato je potrebno, da vladata v ozadju fronte mir in red. Ideološka naziranja so sicer upravičena, toda njihovo uveljavljanje ne sme povzročati zmed. Vlada bo podredila vse vojaške operacije enotni komandi in bo sama prevzela posle velikega vojaškega sveta, obenem pa razširila pooblastila generalnega štaba. Vzdrževala bo najožji kontakt s parlamentom,. V zunanji politiki pa bo šla po isti poti, kot prejšnja vlada, izjavljajoč, da smatra pakt o nevmešavanju kot kratenje pravic zakonite vlade, ki ima po mednarodnem pravu pravico dobiti pomoč zunanjih držav v slučaju upora. —///— Boji na baskiSki fronti se še vedno nadaljujejo. Po.hudih naporih se je posrečilo nacistom, da so zavzeli Amorebieto, kraj, ki leži 16 km zapadno od Bilbaja. Baski so mesto izpraznili in odpeljali s seboj ves vojni materijah Nacisti pa so Amorebieto poprej zažgali z bombami iz zraka. Kakor vedno poskušajo tudi sedaj zvaliti krivda na Baske. Pa zaman, ker je nacistom prijazno časopisje (tudi pri nas) prineslo večkrat izjave generala Franca in Mole, da bosta, ako se Baski ne vdajo, požgala in porušila vsa baskovska naselja. Boli na ostalih frontah so se vršili le v manjšem obsgu. Na fronti Cordoba—Fuenteovejuna so vladine čete na delu frontnega odseka zopet napredovale za par kilometrov proti zapadu. Natančno 600.000 zlatih peset bo odnesel odstopivši predsednik španske vlade Largo Caballero kot svoj plen v Mehiko. Najbrž sodi »Slovenec« Caballera po tistih svojih znancih, ki nalagajo svoj plen i v Jugoslaviji i v inozemstvu, samo, da je 600 tisoč zlatih peset zanje bagatela. Doma Uvpo wetu Na jugu države bo vzrastla velika železarska industrija. Kakšne posledice bo to imelo za železarsko industrijo v Sloveniji, ki leži na severu, bomo videli. O koncentraciji železarske industrije izven mej Slovenije še nismo čuli kakšnega nasprotnega mnenja v slovenskem delu JRZ tiska. . Poletje na obalah Jadrana v znamenju ogrožene morale. Škofje obmorskih škofij so zopet izdali poslanico proti ogrožanju javne morale v Hrvaškem Primorju in Dalmaciji v bližajoči se poletni sezoni. Žalostni ugotavljajo škofje, da poslanica, ki so jo izdali lansko leto ni dosegla za-željenega uspeha. »Pojavi sramotne nemorale so se opažali v vseh svojih odurnih in najbolj odurnih oblikah ... pristojne oblasti so po večini mirno dopuščale, da se povsod v javnosti vzbudi vtis, ker se mora — tujim gostom pustiti polna svoboda.« Novo v tem oklicu je tudi, da »spolna raz-rvanost pospešuje širjenje komunističnega gibanja.« Nekaj takega trdi nemški fašizem v svojih procesih proti katoliškim duhovnikom. Po naše je treba moralo uveljaviti najprej tam, kjer vemo da je ni, čeprav škofje o tem ne govore. Obrtniški izobraževalni tečaji. Zavod za pospeševanje obrta (TOI) v Ljubljani namerava prirediti poučne tečaje ob večernih urah in nedeljah dopoldne. Tečaji bodo imeli splošno izobraževalni namen. Poučevalo se bo risanje, računstvo, kalkulacije, geometrija, korespondenca in drugo. Interesenti naj javijo zavodu, v katerih predmetih bi se radi izpopolnili. Ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, kovinskih, papirnatih, kemičnih, živilskih, usnjenih izdelkov, blaga itd.) podajata naša domača industrija in obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem, letu. Za posetnike zlasti privlačne pa bodo še posebne razstave: Razstava poljedelskih strojev, vzoren sadni vrt, lovska razstava, razstava pohištva in avtomobilska razstava. Gospodinje nam bodo letos pokazale vzorno stanovanje, v katerem se more gospodinja počutiti res udobno in srečno. V zvezi s to razstavo bo prirejena velika modna revija dvakrat dnevno. Ljubljanska tobačna tovarna bo imela razstavo tobačnih izdelkov monopolske uprave. Poskrbljeno pa bo tudi za raznovrstno zabavo. Priporočamo Vam, da ne pozabite obiskati ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 5. do 14. junija. Na železnicah imate 50%' popust za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 14. junija, za povratek pa od 5. do 19. junija. Vskrbeh za Hadiarsko Italijanski kralj v Budimpešti. Italijanska zunanja politika na Balkanu pomeni za Madžarsko vsaj začasno odpoved podpiranja njenih revizionističnih stremljenj, t. j. stremljenj po zopetni priključitvi, ki jih je izgubila ob polomu monarhije v mirovnem dogovoru v Trianonu. Da bi Madžarsko potolažili in jo potrdili v njenih nadah, je te dni sam italijanski kralj posetil Budimpešto. Intimnega banketa sta se razen članov madžarske vlade udeležila samo še avstrijski in jugoslovanski poslanik, c .4' Zadušena vstaja v Albaniji Dvignil jo je bivši notranji minister Etem Toto V Albaniji, v okolici Argirokastra, je izbruhnila vstaja, ki jo je vodil'bivši notranji minister Etem Toto. iVladina poročila trdijo, da je bil Etem Toto — analfabet (kako je potem mogel biti minister, je res zanimivo!), nadalje, da je začel vstajo v zvezi s kominterno, da se je vstaji pridružilo petdeset oseb, ki pa so obvladale tri kraje in da so se preostanki vstašev umaknili v gore proti grški meji, ljudstvo pa, da se jim. ni pridružilo. Zanimivo je tudi, da je kralj Zogu dobil iz vse države (v Albaniji so brzojavne naprave redko posejane in nepismenost ogromna) na tisoče brzojavnih čestitk, da se mu je posrečilo upor zatreti! Čudno je to, da 50 ljudi lahko začne v Albaniji vstajo in povzroči toliko hrupa! —///— Sanacija pokojninskega zavarovanja Bratovskih skladnic Z velikimi črkami je oznanil »Slovenec« rudarjem vest »Vlada je rešila rudarsko starostno zavarovanje«. V tej zvezi ugotavljamo samo, da je vlada odredila pobiranje posebnih doklad na premog in rude, a* *« ‘t I ' ? in da država za sanacijo zavarovanja ne bo prispevala ničesar. Spričo vsega tega si dovoljujemo dvomiti v napoved »Slovenca«, da je rudarsko starostno zavarovanje rešeno. Zdi se nam, da niti « i.. *. : niso enakega mnenja s »Slovencem«. Nad milijon ljudi demonstrira na Poljskem V nedeljo in pondeljek so priredile združene ljudske stranke v 200 okrajih protestne manifestacije proti nameri izvajanja diktature in za povrnitev k demokraciji. Na zborovanjih je bilo desettisoče zborovalcev. Tako v Jaroslavu 50.000, v Bochumu 50.000, v Jaslu 25.000. Zborovanja je obiskalo do enega milijona ljudi, zlasti so se protestnih zborovanj udele- — proti diktaturi žili kmeti. Manifestacij se je udeležilo večinoma tudi socialistično delavstvo. Koc in njegovi prijatelji taje svoje totalitarne načrte. Širijo se pa vesti o izpremembi vlade in vplivu nacionalistov v bodoči vladi. Nacionalisti taje svojo namero iz običaja kakor povsod. —III— A. M. de Jong: 20 IZDAJA------------1 Otroška leta Mereyntjeia Geysena Vzel je klobuk in stopil do vrat. Vi naslednjem trenutku je neodločen obstal; ali naj pusti otroka z izpahnjeno tiožico kar takole, meni nič tebi nič, sedeti pri mizi? Kaj, ako bi se v spanju prevrnil s stola? Lahko bi se prav pošteno udaril... Naglo je stopil k postelji, zravnal posteljnino, stresel zglavnik in nato dvignil Mereyntjeja raz. stola. Previdno ga je položil na posteljo, ga pokril z odejo, potem pa še nekaj časa opazoval njegov rjavi obrazek, ki je bil tako okrogel, spokojen in naiven, z: lahnim), komaj vidnim nasmeškom okoli ustec... Gotovo je sanjal o svojem angelu varilni, ki je razgovarjal z njim o tej ali oni važni zadevi; ta presneti, mali menih... Tak otrok... on pa!... Divji lovec se je okrenil in zaklical psu s pritajenim glasom: »Sem ... vleži se, Poli. Pazi na otroka!« Poli je zarenčal, kot da bi odgovoril in se je ubogljivo zleknil pred posteljo, glavo oprto na sprednji taci. Po prstih je zapustil Vrč sobo in tiho zaprl vrata za seboj. Pred hišo stoječ je s polnimi pljuči zajel sveži zrak, potisnil klobuk nazaj in si zi roko potegnil preko čela... Vražja stvar to!.. • Kaj le naj reče Mereyntjejeveniiu očetu?... Oh, vse skupaj je bilo vendar bedasta otročarija! ... Rekel mu bo enostavno, dai se nahaja Mereyntje z izpahnjeno nogo pri njem in, da naj ga pridejo iskat, čim prej tem bolje ... Tako bo rekel, da!... In konec!... Njegova hiša vendar ni bila nikako otroško zavetišče!... Govoril je že dovolj neumnosti ni napravil dovolj otročarij! ... Počasi se je iztreznil; hitrih korakov je stopal proti vasi, vesel, da ni srečal nobenega človeka ... Nedaleč od Mereyntjejeve hiše je pričel hoditi počasneje... Da bi le ženska tako strašno ne kričala Nenadoma je zagledal v temi pred seboj temno postavo, ki se mu je^ bližala, kar odleglo mu je, ko je spoznal krtačarja Qeysena. Mercyntjejevcga očeta. »He!... Geysen!« je zaklical. Prestrašen je Geysen obstal, najbrž, da ga ni bil takoj spoznal. Potem pa je rekel: »Oh, ti si, Goort! Kaj je?« »Radi Mereyntjeja pridem,« je odgovoril Vrč osorno. »Z izpahnjeno nogo leži pri meni na postelji. Ali ga še nisi pogrešil? Našel sem; ga na nasipu, pa sem ga vzel s seboj v vas, toda pri tebi doma je bil krik in vik...? Sedaj spi... Kaj bi?« Geysen je vzdihnil, privzdignil kapo in se popraskal po glavi. »Človeku se zdi, kot da bi imel slamo v glavi,« je rekel potrt. »Baš sem bil izvedel in sem bil že na poti k tebi... pri ženi to pot ne gre dobro... Da, kaj le naj napravimo z Mcreyntjejem? Ostala deca je pri sosedi, toda pri njej je tudi že vse polno... Mereyntjejeva stara mati je pa pri nas...« »Nocojšnjo noč že lahko ostane pri meni,« je čemerno rekel Goort. ^ Geysen ga je začuden pogledal: da zna biti Vrč tako uslužen, pa res ni vedel... Vaščanom se bo zdela stvar gotovo smešna!... Toda položaj pri njem doma je bil v resnici brezupen in to bi bil na vsak način prav dober izhod. Hvaležen je odvrnil : »Ako ti ne povzroča posebnih sitnosti?« »Dobro, v redu. Lahko noč, Geysen!« ]e osorno prekinil divji lovec razgovor, se obrnil in izginil v temi, še predno se je Geysen zavedel od presenečenja. Občutil je v sebi pritajeno veselje in obšla ga je čudovita skrb. Moral se je požuriti. Ako se je bil pritlikavec zbudil... in poskusil vstati?... Poli je bil vajen točno izpolnjevati, kar mu je bilo naročeno ... Mogoče ne bo s tem, zadovoljen, ako bo Mereyntje brez Vrčevega dovoljenja splezal s Postelje! Prisedši domov je našel vse, kot je bilo. Me-reyntje je ležal na hrbtu in spal kot roža, rokici prekrižani vrh glave. Pes je ležal pred posteljo in z napol zaprtimi očmi opazoval vstopivšega, nalahno mahajoč s svojim košatim repom, da se je dvignil cel oblak prahu. Divji lovec je z nogo odrinil psa na stran. »Pojdi spat. Poli, sedaj bom že sam pazil. Naprej, v klonico, marš!...« . , i. IDatie prlhodnill.) 7s ftašiU Ucatev Sodrugi iz Ljubljane in ljubljanske okolice! Udeležite se vsi sestanka v dvorani Delavske zbornice, ki se bo vršil danes, v sobto, dne 22. t. m. ob tričetrt 8. uri« Poroča s- Petejan o sedanjem delavskem gibanju v Čehoslovaški in o tem, kaj je tam videl in slišal. Bata hoče graditi veliko palačo nasproti sedanje kavarne »Slon«. V palači ibo velika blagovnica in v najvišjeml nadstropju moderna kavarna. Proti tej nameri industrij c a Harlbor Predavanje o položaju pekovskih pomočnikov po novi uredbi o odpiranju in zapiranju obratov se bo vršilo v nedeljo, dne 23. maja s pričetkom ob 10. uri dop. pri »Zlatem konju«; 'predava s. idr. Reisman. — Pridite vsi in točno! Nov dckaz, kako potreben je delavstvu lasten časopis. O veliki .prireditvi pevskega odjeka pekovskih pomočnikov, čije priča je bilo na tisoče Mariborčanov, ni poročalo meščansko časopisje niti besedice. Za te liste so binkoštni -dogodki obstojali iz par karambolov, par tatvin in vlomov, o katerih so se razpisali na dolgo in široko pod najsen-zacijonalnejšimi naslovi. Razen tega so šteli tudi ljudi na Pohorju, le tistih, ki so se udeležili delavske kulturne prireditve, niso videli nikogar. — Mi to 'prav dobro razumemo in jim tega niti ne zamerimo, še manj, da bi na njihova poročila reflektirali. Pač pa se nam zdi potrebno, da na to opozorimo 'delavsko javnost, zlasti naše delavske organizacije, da vidijo, kako potrebno je, da imamo naš lasten list »Delavsko Politiko«. Ako bi nje ne bilo, bi 'delavstvo in ostala javnost v Sloveniji niti ne vedela, da je ibila v Mariboru tako velika manifestacija. Pritožbe radi smrada. Pešci, ki hodijo po Ruški cesti mimo tovarne Doctor & drug, se pritožujejo radi smradu, ki jim udarja v nos izpod ceste, z dravskega brega. Trdijo, da so smradu krivi odpadki, ki jih tovarna odklada kar na bregu, kjer potem gnijejo in razpadajo. Zdravstvena oblast naj zadevo preišče in potem izda ukrepe. Odkladanje odpadkov na bregovih Drave je prepovedano, ako je prepoved še v veljavi. (Izgleda pa, da so močnejše razvade tistih, ki odpadke in smeti mečejo po bregu, kot pa občinska prepoved. Na desnem bregu Drave, pri državnem mostu 11. pr. je dolgo časa stala tabla z napisom, da je odkladanje smeti prepovedano. Za prepoved se ni nihče zmenil. Nazadnje so omajali še steber s tablo in je nekega dne vse skupaj izginilo.) _ Stanovanjski najemniki morajo zatajiti svoje otroke. Socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva je v zadnjem času ponovno ugotovil, ida imajo najemeniki z otroki pri iskanju stanovanj težko stališče, ker se mnogi stanodajalci branijo otrok. Dogajajo se celo iprimeri, da so starši primorani zatajiti svoje otroke oziroma jih razdati, ker bi sicer ne 'prišli do 'Stanovanja, — Tako izgleda, ako je hišni lastnik absoluten gospodar, brez vsakršnih omejitev s strnni države. />. t ti»» ■hiL.m u Nočno lekarniško službo vršita od 22. do 29. maja lekarni Vidmar in Savost. Celle VVesten — kum. Veliko zanimanje je v Celju vzbudila vest, da je g. Westen, znani nemški prvak, kumoval pri poroki znanega slovenskega rodoljuba in veleindu-strijalca g. Praprotnika. Hišo pri kapucinskem mostu podirajo. Stranke so se vse izselile, deloma v ubožnico. Do poslednjega je ostal v hiši neki invalid, ki dobiva skromno invalidnino, s katero se preživlja, ne da bi bil doslej nadlegoval občino. Za najetje stanovanja nima denarja in bi bil zadovoljen, ako mu občina da kje kakšen kot. V ubožnico pa ne mara, tudi radi tega ne, ker ne sme jesti vse od kraja. Upamo, da bo občina našla zanj kakšno prazno sobo, da tie bo njegovo skromno pohištvo še nadalje razstavljeno na Masarykovi promenadi. Preserje Poverjenik za »Delavsko Politiko« je s. R.ot Ivan, Podpeč 26. Njemu naj naročniki redno plačujejo naročnino. Plačujte točno in podipirajte s tem s. 'poverjenika pri njegovem delu! Družnost! Uprava. Studenci pri Mariboru Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva ipriredi v nedeljo, dne 23. maja t. 1. otvoritveni izlet v Ruše k s. Magdiču. Odvoz ob pol 14. uri izpred društvenega lokala pri Majheniču. Člani, kakor tudi gostje dobrodošli! Glavna skupščina Glavne bratovske skladnlce v LJubllanl Zavarovancev pokojninske blagajne je nad 10.000, zavarovancev bolniške blagajne pa nad 11.000 in 22.000 svojcev Bat'e protestirajo trgovci, kavarnarji in gostilničarji. Velika palača bo imela s pritličjem devet nadstropij. Torej, kaj je s poštnino iz ČSR? Že dvakrat smo 'pisali v našem listu, da velja med ČSR, Rummnijo, Bolgarijo, Turčijo, Grčijo in našo državo že od 1. aprila t. 1. znižana poštnina. Mislili smo, da bomo dobili mi in drugi časopisi že radi teh javnih pritožb o nasprotnem poslovanju naše pošte od pristojnih činiteljev pojasnilo in uradi tozadevno navodilo. Vendar do danes nismo ničesar prejeli in mariborska pošta zahteva še tudi naprej franikiranje .po starem in nalaga kazni, če prihajajo pošiljke z znižano poštnino, kot je dogovorjena med temi državami od 1. aprila. — Pustili smo ugovore tukajšnjega 'poštnega upravnika predočiti ministrstvu pošt v Pragi, če res mora naša država čakati potrditev tega svojega dogovora s’ ČSR in drugimi državami iz Berna? Dobili pa smo pravkar odgovor, da to ni res, ker je 'bil dogovor sklenjen direktno med nami in ČSR in je ibil o tem Beograd tudi pravočasno obveščen. To je sedaj naš čitatelj tudi ponovno predočil mariborski pošti, ker je moral zopet neupravičeno plačati kazenski porto. Toda nič ni pomagalo, vodlstvo mariborske pošte vztraja 'pri svojih kaznih. Kaj pravi k temu direkcija pošte v Ljubljani in glavna direkcija v Beogradu? Prosimo ministrstvo pošt, da napravi red in očuva državljane pred daljnim oškodovanjem. Mariborsko gledališče Alojz Kraigher: Školjka. Slovenski pisatelj Kraigher je izrazit realist in je zbudil s svojim romanom »Kontrolor Škrobar«, v katerem opisuje podeželsko življenje v Slovenskih goricah v predvojnih letih, splošno .pozornost. Njegova drama »Školjka« je močno delo, ki obravnava ljubezenske odno-šaje poročene žene v tipičnem malomeščanskem okolišu. Glavno osebo Pepino, je podala B. Rasbergerjeva kot rafinirano ženo, ki gre brezobzirno za ljubezenskim nago-noip in ki se kljub svojemu iskanju' čiste ljubezni ne more dvigniti nad samo sebe. Njenega partnerja Maksa je igral Nakrst dobro premišljeno in realistično. Zelo naravno igro je imel J. Kovič, ki je dramo tudi zrežiral. Opustil je padanje zastora med posameznimi diejanji in tako pospešil tempo igre. —e—. Velika vrtna veselica stav-binsklh delavcev bo v nedeljo, dne 23. t. m. v gostilni pri »Beli zastavi« v Studencih. Pričetek ob 2. uri pop. Vabimo vse sodruge, s »družice in prijatelje! Odbor. V ogledalu Prosvetljena krščanska demokracija. »Slovenec« (št. 107) piše o kronanju v West-minstru, ki da je 'bilo manifestacija krščanske demokracije in oblasti 'božjega izivora. »Zato pa«, pravd »Slovenec«, »tudi mi pošiljamo svoje skromne čestitke z željo vred, da ,bi (kralj) vedno pravično izvajal oblast, ki od Boga izhaja in ki je namenjena, da z njo ohrani srečo svojega ljudstva, pa ne samo svojega, aimpak z njimi tudi srečo vseh ,on:h narodov, ki danes v močni, urejeni in krščanski Angliji vidijo edino trdno poroštvo, da bo svetu ohranjen mir po krščansko pTo-sivitljeni demokraciji.« — Tu nastaja zmeda pojmov: prosvitljena krščanska demokracija je bila — vsaj doslej — za »Slovenca« avstrijski avtoritativni stanovski režim., uvedba stanovskega režima v vseh krščanskih državah (zlasti tudi v Španiji, kjer je njegov vzornik general Franco), njegova zahteva, ki jo je opiral na papeževe enciklike. — Anglija pa je parlamentarna država, kjer izhaja vsa oiblast iz ljudstva, kjer smatrajo da sta stanovščina in avtoritativnost osnovi reakcije. Zato bi naj »Slovenec« svoje zmešane pojme o prosvitljeni krščanski demokraciji že enkrat končnoveljavno uredil. Reklama s kljukastim križem. »Slovenec« in »Jutro« sta te dni objavila oglas za neko nemško razstavo v Diisseldorfu — s kljukastim križem kot simbolom. Trbovlje Zaslužki in draginja Rudarsko delavstvo je s precejšnjim pomirjenjem vzelo na znanje vsakokratno objavo s strani rudnika, da se bo delalo nekaj delavnikov v mesecu več. Res delajo jamski obrati, z majhno izjemo, polnoštevilno vse delavnike. Samo ostali obrati, posebno zunanji, še deloma praznujejo, vsekakor pa naredijo delavci (tudi zunanji) povprečno po 4 do 6 delavnikov več na mesec, kot pa lansko leto ob tem času. Ali veselje vsled boljšega zaposlenja je bilo preuranjeno. Komaj se je konjunktura za par delavnikov izboljšala, je krizo takoj nadomestila draginja. Draginja je zelo občutna, saj se je podražilo prav vse, karkoli človek rabi. Cene zaznamujejo vidne skoke navzgor. Sedaj je rudar bolje zaposlen, a z zaslužkom si vsled draginje zopet ne more nabavljati najpotrebnejše hrane. Poprej je stradal, ker ni imel dela in zaslužka, sedaj pa strada, ker si kljub boljšemu zaposlenju vsled draginje ne more nabavljati zadostne količine življenskih potrebščin. Ker je vzrok draginje pri nas očividno v tem, da se redijo razni verižniki in prekupčevalci, kakor tudi veletrgovci, ki na račun delavstva in ostalega naroda služijo milijone, se delavstvo, ki vsled tega trpi pomanjkanje, obrača na državno oblast, da omeji draginjo, ki postaja za delavstvo neznosna. Zagorje ob Savi Novoustanovljeno delavsko kulturno društve1 »Naprej« ibo pravilno vršilo svojo nalogo med zagorskim proletarijatom. Boli jih. [Naš zadnjii dopis v »D. P.« strašno boli gotove gospode. No, nič zato, kar ie res, je res. Nekoliko čudno se nam zdi, da naši brezposelni ne dobe stalnosti v zaposlitvi. To absolutno ni prav, če se meri in presoja 'brezposelne z dvojnim merilom. Jesenice Cestni prah. ki se dviga po Jesenicah, je neznosen. Nekaj dni ni dežja, pa ni mogoče stopiti na glavno cesto, ker vsako motorno vozilo dvigne toliko prahu, da človek več minut ničesar ne vidi, niti ne more dihati. Na Jesenicah imamo sicer predpotopno škropilnico, toda ta do nedavna sploh še ni stopila v akcijo. Te dni so nabirali tu okoli za Protituberkulozno ligo. Lepi nameni in cilji. Ali bi si ne molski ta liga oz. njena jeseniška podružnica staviti kot prvi cilj to, da si jeseniška občina nabavi motorno škropilnico ali pa da se — kar je še najboljše - glavna cesta skozi Jesenice m Javornik asfaltira*^ Sai je ta cesta ena glavnih prometnih žil tudi za tujce. Jeseniška občinska večina je blizu vlade, kaj bi ne mogla nič storiti? Morda bi se dala uporabiti za asfaltiranje žlindra, ki jo tovarna meče v Savo in jo bo, kadar bo obratovala visoka peč, imela precej na razpolago. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob ■ uri Pop.) zabaven velefilm »Ljubezen na zapoved« z R. Ronianowskym in Th. Lin-Kenom v gl. vlogi. Med dodatki zabaven Ulm, m zvočni tednik. — Sledi za praznik: »1 nje snubci učiteljice Kristine« (»Učiteljica ljubezni«). Slovenska Bistrica O pojavih »btljševiške kulture«, ki do- bro osvetljuje duha v našem imestu piše »Slovenec« (štev. 91). Dolg'o smo premišljevali in preiskovali, kje so ti pojavi. Ogledali smo si razne delavske prireditve, pa smo našli tam samo delavsko kulturo. Torej kje potem? Že srno hoteli vse skupaj pozabiti, ko smo prišli slučajno na sled neki govorici, da se je neki vodilni krščanski gospod izrazil napram dvema preprostima delavcema tako, da bi to res značilo še več 'kot boljševizemi Tako-le je govoril ta-le gospod: »Poprej ko ibosta minuli dve leti, 'bo tekla kri, pa jaz se nič ne bojim, saj še znam dobro sukati sabljo. Vas (mislil je socialiste) je samo 300, nas (mislil je klerikalce) je ipa preko 3000, tako, da vas lahiko kar pohodimo. Preko 350 zvestih me je že P™* 0' . ® grem z njimi na čelu nadi vas (rdeckarie)) in da vas potolčemo, ker boljše je, da otroki in drugi od gladu pomrje-jo, ali pa, da jih pobijemo, kakor pa, da ibi tih vi (rdieckarji) vzgajali v svojem duhu.« — Če v srednjem veku kdo ni bil povšeči duhovski gosposki, so ga tudi itakoj na grmadi sežgali itd. 1 orej, kar imeč v roke in dajmo se. — Iz tega sfe vidi, da so gospod čisto pozabili na Kristusov nauk, kii pravi: Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan. In peta 'božja zapoved Uidi uči: Ne ubijaj. Menimo, da take izjave mirno lahko Prištevamo za pojave kleroboljševiške kulture, ki jasno osvetljujejo duha. Huni niso mislili manj 'krvavo, kot pa ta gospodi Mežica Vabimo na sestanek strojnikov in kurja-'-e^, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. maja s pričetkom ob pol 10. uri dop. v prostorih gostilne Toff. Dnevni red: Akcija za izboljšanje življenskih pogojev in za dtosledno iz-yajanje pravilnika o parnih napravah, soci-lalne zakonodaje itd. Poroča delegat iz Maribora s.^Roner. Naj nihče ne manjka! Zve-*a strojniki,V in kurjačev, sekcija Ljubljana, Pododbor Maribor. Širite naS listi V četrtek, dne 13. maja t. 1. se je vršila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani glavna skupščina delegatov glavne bratovske skiadnice za dravsko banovino. Skupščine se je udeležilo 29 delavskih delegatov, od katerih je odpadlo na ZRJ 16, na SMRJ 6 in na ostale 7 delegatov. Ravno toliko je bilo zastopnikov podjetij. Na skup* Kolevje Poštne razmere pa take. V poštnem okolišu našega mesta vladajo nemogoče razmere. Št. 32 »Delavske Politike« z dne 21. aprila smo dobili dostavljeno 25. aprila, t. j. pozneje, kot bi jo človek prejel v Londonu. (V Pragi dostavijo »Delavsko Politiko«, a'ko gre z popoldanskim brzovlakom ob 4.15 uri iz Maribora že oib 9. uri dopoldne naslednjega dne. Op. ur.). 15. maja pa je pošta nabila razglas, da ,se vsled obolenja več pismonoš pošta v okolišu mesta sploh ne dostavlja. S 1. julijem bo poštnina za dopisnice povišana za 25 para, z dostavljanjem pošte je pa vedno slabše. V naših krajih, ki dajejo poštni upravi tako lepe dohodke, ibi bilo pa že treba urediti dostavljanje tako kot se spodobi. Kdor je v zaostanku z naročnino za »Delavsko Politiko« naj čimprej izpolni svojo dolžnost in zaostanek poravna pri poverjenikih s®.: Jenkotu, Lampe tu ali Zoglerju. Zaostankarji so največja ovira, da ne more »Delavska Politika« pričeti trikrat izhajati. »Delavsko Politiko« imajo narc'čeno tile gostilničarji: Nikolič, Laušman, Uran in Vidoševič. Prvi trije so tudi prav redni plačniki. Delavci upoštevajte, kadar obiskujete gostilne. Kdor ne mara našega lista, naj-ibrž tudi ne mara delavcev kot gostov in njihovega denarja. VZAJEM NOSI Maribor Zelo zanimivo predavanje o pravicah žene v zakonodaji je imel v sredo, dne 12. t. m. s. dr. Vito Krajger. Obravnaval je samo tiste zakonske določbe, v katerih je žena zapostavljena v primeri z možem; zlasti so to viprašanja razmerja v zakonu, dedno pravo in socialna zaščita. Obširno je razčlenil predavatelj vprašanja splava in u-veljavljenja načela socialne indikacije (odprave plodu radi socialnih razmer), obenem pa pozval žene, da se pobrigajo za svoje pravice, predno bo uveljavljen novi obči državljanski zakon, ker se sedanji osnutek v ničemer ne razlikuje od avstrijskega o. d. z. iz 1. 1811. Za svoja izvajanja je žel predavatelj priznanje. Tezno Družabni večer priredi »Vzajemnost« v soboto, dne 22. maja s pričetkom ob 8. uri zvečer v gostilni Felič. Pridite! Vstop prost! Družnost! — Odbor. Pobrežje pri Mariboru Dramska vprizoritev. »Vzajemnost« vpri-zori v nedeljo, dne 30. maja ob 8. uri zvečer v dvorani pri Renčelju dramo »Vzrok«, ki jo je napisal Leonhard Frank. Opozarjamo že danes vsa delavska društva na to prireditev! Slivnica-Orehova vas Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«. Pod zelenim Pohorjem je vzrastla nova postojanka za širjenje delavske izobrazbe. V nedeljo, dne 16. t. m. pop. se je vršil ustanovni občni zbor novoustanovljene podružnice »Vzajemnosti«, katerega se je poleg slivniških sodrugov udeležilo tudi večje število sodrugov in sodružic iz: Tezna, Pobrežja. Maribora in Ruš. Občni zbor je otvoril s. Fric z lepim nagovorom na člane in goste. S. Megličeva Marica je deklamirala Pesem mladine. Nato je v imenu centrale »Vzajemnosti« pozdravil s. Eržen. Za njim je izpregovoril izpred po-brežke »Vzajemnosti« s. Belak, za tezensko »Vzajemnost« s. Auer, s. Kreuh za ruško »Vzajemnost«, s. Tanc pa za mariborsko. Vmes so sledile še deklamacije oz. recitacije in sicer so nastopili: mala Cer-nečeva (Pobrežje) s pesnitvijo »Otrok moli«, s. Male Franc (Tezno) s pesmijo »Invalid« in s. Stanka Drevenškova s pesmijo »Deložacija«. Pravila so navzoči soglasno sprejeli. Odbor pa je sestavljen iz teh-le ss.: pVedsednik Ciril Fric, predsed. nam. Šobernik Janez: tajnik Horvat Jože, taj. nam. Grošelj Jože; blagajnik Lešnik Fr., blag. nam. Lobnik Angela; odborniki pa: Novak Jakob, Šuštarič Franc, Lešnik Franc, Krivec Franc, Kumer Marica in Krivec Kati; nadzorstvo: Ludovik franc, Ferlič Leopold in Meglič Ivana. V Slivnici, zlasti pa v Orehovi vasi je veliko delavcev in delavk, železničarjev, tekstilcev in drugih poklicev, ki so zaposleni v Mariboru. Potreba po izobraževalnem delu je gotovo velika, agilni sodrugi in sodružice pa bodo skrbeli za to, da bo društvo tudi v resnici lepo uspevalo. Najprvo bodo za-čeli s petjem. Godba na pihala išče dobrega kapelnika. Godba ima sv.o] sedež v Sladkem vrhu pri Št. liju. Kapelnik dobi službo-. Interesenti naj se javijo pri: Deuitschman Anton, Št. Ilj, žična železnica. ščini je bilo podano poslovno poročilo za leto 1934, 1935 in 1936. Poročila so bila odobrena soglasno. Iz poročila za leto 1936 je razvidno, da je bilo lani v oddelku za pokojninsko zavarovanje zavarovanih 10.326 članov, pri bolniškem zavarovanju pa 11.348 aktivnih članov z 22.892 svojci. Ravno toliko je bilo zavarovanih pri nezgodnem zavarovanju. Premoženje pokojninske blagajne Velika izbira ženskega in moškega blaga za obleke, plašče, kostume in huberluse, po najnižjih cenah dobite samo v CESKEM MAGAZINU Maribor. UL 10. oktobra Na drobno! Na veliko! je znašalo koncem leta 1936 Din 13,629.693.99, nezgodne blagajne Din 5,128.604.08, in vseh bolniških blagajn pa Din 19,449.413.34. Pokojninska blagajna je prejela od Osrednjega sklada za sanacijo pasivnih bratovskih skladnic v Beogradu, podporo v znesku Din 4,638.000 za kritje primanjkljaja na izdatkih za izplačilo pokojnin. Izvoljena je bila nova uprava, katero so v glavnem upravnem odboru zasedli predstavniki ZRJ s 4 mesti, SMRJ z 1 in ostali z 1 mestom. Nadzorstvo in razsodišče sta zasedli prvi dve skupini. Pri točki razno se je sprejelo spremembo gotovih nejasnih določb pravilnika, s skupnimi in odvojenimi predlogi. —///— Blumova vlada trdna Odločna izjava s, Leona Bluma Blum je odgovarjal na interpelacije in kritiko splošne gospodarske politike: »Očita se nam, je rekel, da gremo v propast. Toda mi gremo prav nasprotno, k obnovi. Glede naše avtoritete, češ, da se približujemo anarhiji, pa bodi povedano, da Francija ne bo šla v anarhijo in ne v samovoljno vladavino.« Razen tega je Blum apeliral na javnost, delavce in delodajalce. Sedaj se najprej izvede razdolži-tev kmetov. Povišana poštnina za dopisnice bo veljala od 1. julija. Dosedanja cena dopisnic se bo zvišala od 75 par na 1 Din. — La,, c-tuv.. 0**. J.* 4 ca K. K.: Delovni ias in potitek osobfa v trgovinah in obrtnih delavnicah Nova naredba o času odpiranja in zapiranja ter nedeljskem počitku v trgovskih in obrtnih poslovalnicah Čl. 3. poslabšuje zopet predpis čl. 2 in dopušča, da so trgovine po vaseh lahko odprte celo zjutraj in zvečer po pol ure dalj, kar bi pomenilo 72urni delovni čas tedensko za nameščence v vaseh. Cl. 25. pa prinaša lepo pridobitev, t. . popolni nedeljski počitek trgovskega pomožnega osobja v sledečih krajih: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Trbovlje Jesenice, Brežice, Sevnica in Kranj. Za vse druge kraje pa predvideva 2-urni delovni čas ob nedeljah. Druga točka člena 25. predvideva nedeljski počitek za brivce samo za mesta: Ljubljano, Maribor in Celje. — Treba se bo boriti za raztegnitev nedeljskega počitka na vse kraje v banovini, za trgovske nameščence in brivce. Nujno je pa zlasti določiti zaščitni pas 10—15 km okrog krajev z nedeljskim počitkom. Čl. 27. predvideva dva državna praznika, 6. september in 1. december, ko bi morale biti trgovine ves dan zaprte. Na Vidov dan ter Ciril in Metodovo pa samo po 2. uri. Čl. 28. a) govori o onih cerkvenih praznikih, ko naj bi bile trgovine tudi ves dan zaprte. Ti prazniki so: Novo leto, Trije kralji, Telovo, Vsi svetniki in Božič (prvi dan). Za Ljubljano, Maribor in Celje veljajo pa kot taki vsi cerkveni prazniki. Čl. 28. b) predpisuje samo popoldansko praznovanje sledečih cerkvenih praznikov: Jožefovo, Velikonočni pondeljek, Vnebohod, Binkoštni pon- deljek, Sv. Peter in Pavel, 15. avgust, 8. december in drugi božični dan. Za Mursko Soboto se predvideva povrhu tega še praznovanje Velikega petka. Treba bi pa bilo doseči obvezno praznovanje vseh cerkvenih in državnih praznikov ves dan in za vso banovino. Čl. 34. govori o celodnevnem nedeljskem počitku za klavnice. Popolnoma umestno bi bilo, vsaj ob zimskem času ob nedeljah zapreti iudi mesnice in vse živilske prodajalne, ker le tako bi prišel res do izraza neokrnjen nedeljski počitek za vse oso-bje takih obratov. Čl. 35. jamči pekovskim pomočnikom vse banovine nedeljski počitek. Edini ta člen naredbe jasno predpisuje, da mora uživati pekovski pomočnik nedeljen 36-urni nedeljski počitek, t. j. od 18. ure v soboto zvečer do 6. ure v pondeljek zjutraj. Le škoda, da tudi ostali členi naredbe niso tako jasni in jih bo vedno lahko izigravati v škodo nameščencev in delavcev. Čl. 42. in 43. govorita o kaznih za prestopke naredbe in predvidevata denarno kazen od Din 50 do Din 3000. Pravico, naznaniti prestopek upravni oblasti, ima vsak državljan in organizacija. Po čl. 45. pa je stopila naredba v veljavo s 15. majem, t. j. 15 dni po objavi v »Sloužbenem listu«. (Konec prihodnjič.) Delavski pravni svetovalec Fanta pustila, ženina zgubila. Vprašanje: Služila sem v Zagrebu in se tam seznanila s fantom ter imela z njim dalj časa prijateljsko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Šla sem dotnov in tam porodila. V soseščini sem se seznanila z vdovcem z dvema otrokoma, ki mi je prigovarjal, naj pustim fanta in njega vzamem, češ, da bo že on skrbel tudi za mojega otroika. Jaz sem slednjič v to privolila in poslala mojemu prvemu fantu odipov-ed. Ko pa me je ta vdovec »dobil«, se me je začel na prigovarjanje njegovih staršev izogibati in se ženi sedaj z drugo. Jaz pa nimam ne .prvega fanta in ne njega. Ali lahko tožim tega vdovca radi obljube zakona, in sicer tako, da ne bd imela stroškov, ker sem sedaj povrh tega še brezposelna (z otrokom)? Odgovor: Tožite že lahko. Vprašanje je le. kaj Vam bodo na sodišču! rekli, ko bodo slišali Vaš roman, ki za Vas ni ravno časten. Vsak, ki bo to čital, bo nedvomno rekel: Prav se ji zgodi, kaj pa ni ostala zvesta svojemu fantu! Še celo hujše Vas bodo obsodili ljudje, da se spajdašite z drugim, ko še svojemu fantu, očetu pravkar rojenega otroka niste poslala niti »odpovedi«. Vsled tega tudi pred sodiščem najbrže ne boste mogla dokazati kake škode, zlasti pa ne krivde tistega vdovca, ker ste bila še sama srčno vezana na svojega fanta in ste mu sama rada »odpovedala«. Toži se pa vsakdo vedno le na svoje stroške. Če zmaga tožnik, ima pravico zahtevati od nasprotnika sodno odmerjene stroške. Lahko pa na podlagi ubožnega spričevala začasno tožite, ne da bi Vam bilo treba plačati koleke in druge pristojbine. Takšno tožbo Vam morajo pri okrajnem sodišču sprejeti na zapisnik, pred okrožnim sodiščem pa dobite uradoma odvetnika kot zastopnika, ki Vas mora zastopati, dokler Vi nimate sredstev za zastopstvo. Vračunanjc zaslužka tekom brezplačnega dopusta (Kočevje) Vprašanje: Ali smem tekom brezplačnega dopusta delati pri drugem podjetniku, ne da bi izgiitbil pravico do mezde za1 čas brezplačnega dopusta? Odgovor: Podjetnik sme delavcu odtegniti od mezde, ki jo dlolguje za brezplačen dopust, zaslužek, 'ki ga je delavec prejel drugod in tudi to, kar je namenoma opustil zaslužiti. Zato ste dolžni sprejeti delo, ki se Vam ga ponudi za čas brezplačnega dopusta, ter se Vam ta zaslužek odtegne od mezde, ki Vam gre za čas brezplačnega dopusta. Izplača se Vam le razlika, če je ta zaslužek manjši. Nadure in boleznina žagarja na kmečki žagi (Rečica) Vprašanje: Bil sem dvakrat ibolan, razen tega delam vsak dan po 17 ur. Ali smem zahtevati mezdo za nadurno delo in za čas bolezni? _ Odgovor: Obrtni zakon velja tudi za gozdarsko proizvajanje in obrate, ki so z njim v zvezi, torej zlasti tudi za delavce, zaposlene pri žagah. Zato imate pravico zahtevati boleznino po §u 219 obrtnega zakona za bolezni tekom zadnjih 3 let. Podl-jetnik, pri katerem dekule, je lesni trgovec, njegov« podjetje je torej obrtno podjetje in zato velja za Vas tudi Zakon o zaščiti delavcev in imate pravico zahtevati mezdo za nadure za zadnja tri leta. Za ostala leta je mezda že zastarana. M. Z. Sporočite Vaš naslov, ako hočete imeti odgovor, Imena ne povemo nikomur. Mtaditosld vtdnik Dajmo mladini delo In zasluiek! Poleg krize, ki jo preživlja naše rudarsko delavstvo radi dolgotrajnega praznovanja šihtov in nizkih mezd, obstoja še drugo, težje vprašanje, to je zaposlitev naše rudarske mladine. Danes lahko mirno trdimo, da mora vsak rudar preživljati povprečno po 1 do 2 brezposelna družinska člana, kar povzroča v rudarskih družinah silno 'bedo. Vse uipanje, da bi se dalo to do-raščajočo delovno silo zaposliti v naših rudnikih, je izključeno. Tu ibo treba iskati novih potov, da se najde mladini delo*. O tem perečem problemu je na kongresu ZRJ v Celju poročal s. J. Arh. Od njega predložena resolucija, Jvi jo je kongres naslovil na bansko upravo, se glasi: Delegati rudarjev, zbrani na VI. rednem kongresu »Zveze rudarjev Jugoslavije« v Celju, dne 25. aprila t. 1. so po zaslišanju referata o položaju rudarjev, v pogledu brezposelnosti med rudarsko mladino ugotovili sledeče: 1. Trajni zastoj v razvoju rudarske industrije naše ‘banovine in nemogoča odselitev odvišnega števila delovne sile v druge rudnike v državi ali inozemstvo, sta povzročili preobljudenost med rudarskim prebivalstvom, kar ogroža eksistenco še delno zaposlenih; 2. na podlagi tega dejstva, ne more do-raščajoča mladina priti do nikake zapolitve, da ne govorimo o možnosti postavitve lastnega ognjišča. Dosedanja praksa z zaposlitvijo pri javnih delih čez poletne mesece stvarno ne odgovarja in zimska oskrba potom občin in banovine je popolnoma nezadostna. Ker to stanje pri tisočih rudarske mladine obojega spola naravnost upropašča vero v možnost, da je sploh mogoče zgraditi lastno eksistenco in jim ubija veselje do vsakega pozitivnega 'Sodelovanja v človeški družbi, naprošamo kr. bansko upravo, da blagovoli pa Delavski zbornici čimprej sklicati anketo v Ljubljani, ki bo razpravljala o tem vprašanju in nanjo povabi zastopnike rudarjev, občin, rudarske oblasti in banovine. Naloga ankete naj ibo, iskati rešitev tega. za rudarska mladino tako važnega vprašanja. Mladina In šport Za nas delavsko mladino je posebno pereče vprašanje, našega odnosa do športnih društev. Šport nam je po trudapolnem, večkrat čisto enostranskem delu potreben. Toda šport, kakršen je dandanes, ne odgovarja potrebam delaivske mladine. Šport je postal privilegij višje kaste, na drugi strani pa rentabilno podjetje. Veliki del delavske mladine nima niti časa, niti denarja, da bi se udejstvoval v športu. Tisti pa, ki ise udejstvujejo v športu, so izpostavljeni nevarnoti, da pridejo v »športni lonec«, kjer se kuhajo rekordi, goli, točke, navijači in še mnogo take ropotije, kjer se az borbene mladine vzgoji ljudi, ki izgubijo vsak smisel za razredni boj, t. j. za organizacijo, s katero se da izbojevati izboljšanje večkrat neznosnega položaja. Mi pa hočemo v sportsikih društvih vzgojiti mladino telesno jako in odporno, ki se bo zavedala svoje razredne pripadnosti, ki je pripravljena ne surovo napadati igralce in gledalce, ampak vsakemu sodrugu po svojih močeh vedno pomagati. Bakj. Drobit V Nemčiji so začeli po šolah snemati križe, nadomeščajo jih s Hitlerjeva sliko. Katoliška cerkev je zaiprepaščena. Na neki novogradnji v Zagrebu čuva pes nekega stražnega zavoda, namesto delavca čuvaja. Zavod dobi za psa Din 30 za vsako noč, mladi delavci na isti stavbi pa Din 24 za 8-urno delo. Stavka usnjarlev v Konjicah Politična razračunavanja med JRZ JNS. Stavko usnjarjev v Konjicah pri Laurichu je vsekakor treba pozdraviti. Prav je, da se skuša zlomiti odpor mogočne firme proti zakonito zajamčeni pravici delavstva do organizacije, da se skuša odpraviti teror, pod katerim je leta in leta ječalo delavstvo v tem podjetju, kjer so različni novodobni industrijski valpti psovali delavstvo in ga, če se jim je zdelo, celo pretepali. Enega pa pri vsem tem le ne razumemo: kakšni razlogi so merodajni za gospodo, ki se v tej stavki ekspo-nira za delavstvo, da ne začne kampanje tudi proti g. Westnu v Celju, ki ni odpustil samo 38 delavcev, ampak jih je vrgel na cesto kar okoli 270, in pToti tovarnarju Woschnaggu v Šoštanju, ki je takisto postavil na cesto lepo število ubogih trpinov, da si zagotovi »mir« v svoji tovarni. Če prebiramo »Slovenca«, potem si njegovo jezo na Lauricha že lahko razlagamo: on namreč trdi, da je poraza JRZ pri zadnjih občinskih volitvah kriv Laurich, ki da je delavcem po svojih podrejenih ukazal, da morajo voliti JNS, ki je potem tudi zmagala. Za »Slovenca« je stavka Laurich-ovih delavcev predvsem sredstvo političnega razračunavanja. Ne vemo, da li bi »Slovenec« mirno prenašal tako izrabljanje stavke v^ politične namene, ako bi si kaj sličnega dovolili n. pr. socialisti. Zelo lepo je bilo tudi, da je oblast izgnala sedem inozemskih državljanov, ki so vedrili in oblačili v Lauri-chovi tovarni. Ne razumemo pa, da sedaj ti ljudje zopet prihajajo eden za drugim nazaj, na svoja mesta in da se izgoni preklicujejo. »Slovenec« pa, namesto da bi vse to pojasnil, molči. Delavstvo pa bi vendarle rado vedelo, ali gre pri stvari za res, ali za »špas«. Z največjim zadoščenjem nas navdaja, da je stavka pod katoliško pa-tronanco stoječih delavcev pokazala, da je uvedba o minimalnih mezdah, v kolikor se tiče stavk, nemogoča in da je s tem postavljen na laž sam »Slovenec« in njegovi trabanti, ki so pisali, da stavke itak nobene več ne bo, ker ne bo dovoljena in pa, kor je rdečim hujskačem vzet veter iz jader. Za bodoče stavkovne pokrete bo zlasti važno, da se uče iz stavke v Konjicah o tem, kaj vse je po novem v stavki dovoljeno. Po poročilu »Slovenskega doma« z dne 20. maja sodeč, smejo stavkujoči zasesti ne samo vse dohode v tovarno, ampak tudi ves kraj; tako-le piše: »Delavci so zastražili ne samo vse številne vhode v tovarne, marveč tudi cel trg Konjice.« Tako radikalni so lahko delavci in ni se jim treba bati, da bi jih kdo radi tega preganjal, ali pa, da bi si sicer nakopali na glavo jezo proti rdečemu radikalizmu in terorju grmečega »Slovenca«. O teh stvarih pišemo, ker hočemo, da se bodo delavci v sličnih slučajih lahko sklicevali na konjiški primer, ako bi slučajno gospoda pri »Slovencu«, kar je pri njej v navadi, do tja pozabila na to, kar je pisala. Stavka likvidirana. Kakor poročajo iz Konjic, je stavka likvidirana. Laurich bo sprejel dve tretjini delavcev, eno tretjino pa bo izmenoma zaposleval. Torej bo ostalo nekako pri tem, kakor je Laurich ukrenil, ko je 38 delavcev odpusju-Kolektivna pogodba se bo šele s lsJ nila. Delovni red pa mora ii«etl itak vsaka tovarna. Tudi izgnani inozemci pridejo baje vsi nazaj.. Sprejmem prirofriMe zostopnlke v vseh okriljih vPravsIU^banovM- Prednost irnnjo^o-drugl, ™n,„ihP nod šifro .Postranski zaslužek* Gostilna „Pri Upl“.«a