Imi Gi£j DGiA/ji P€m qosporo/i|i Ledena zina je prešla prišel je sončni maj, vernemu srcu tako dragi Marijin mesec. Teplo "božje sonce je zbudilo naravo iz težkega zimskega spanja, narava si nadeva praznično oblačilo, zaljša se z zelenjem in čuhtečim cvetjem. Ptice? božje pevke, se radujejo tople pomladi in se^vadijo v svojih spavih $ vsa narava je kakor v radostnih priprav ah;'"pozdravi ter dostojno počasti Brezmadežno De* vico, Kraljico neb e:-; in zemlje* ' ' Verni kristjani se ne bomo dali osramotiti od brezumnih bitij v naravi, temveč moramo zavzeti med Marijinimi častivci prva mesta«, Po svojih skromnih- begunskih ti ob i o ah si bemo postavili šmar* nične oltarčke z Marijino poaobc in oih krasili z duhteoimi cvetli* cemi, ’•* -•*'* ’*•- u" - --U. - - - - - -- MM Hl&jjU l^vy.'JUV ri* • še nepokorščino in upor prve žene 3ve« Pobožni njeni starši, Jcahim in Ana, sta poslala Marijo v Jeruzalem v tempeljsko šolo, da bi tam služila in se vzgajala. Težko je bilo slovo staršev od hčerko edinke, še težje jo bilo slovo za malo Marijo, toda uklonila se je, ker je tako velevala volja staršev. Še v ne žeih letih je za vse dobro sprejemljiva Marijina duša spoznala vzvišeno lepoto popolnega devištva. V nasprotju z dru* gimi judovskimi dekleti, ki so hrepenele po zakonski zvezi, se jo Marija velikodušno odpovedala zakonski sreči in je Bogu zaobljubila dorešoala, oci bra* izpolnila s j, e heroj njih; vedno in popolno devištvo« Z nerazdeljenim srcem je hotela služiti edinole Bogu0 Njeni starši so mislili drugače. Vsaka verna judovska diužina je gojila tiho željo, da hi vsaj v svojem potomstvu mogla šteti n!.:d^ svoje" člane bodočega Odrešenika, ali bi vsaj v svojih otrokih dcča^ kala težko zaželjeni čas, ko bo'prišel n. svet obljubljeni Zveličar. Zato je veljalo pri judovskih družinah za dolžnost, da si vsak mladenič in vsako dekle izbere zakonski stan« Isto so želeli tudi Marijini starši« Ker oe bila Marija pokorna, je kljub obljubi vedne= ga devištva sklenila zakon s pravičnim Jožefom, potomcem kralja Davida. Seveda st^ se takoj po sklenitvi zakonske zveze soglasno sporazuu'i,la, da bosta v zakonu živela življenje popolnega devištva« Pa poseže vmes višja oblast, volja samega Boga« Svojega poslanca Gabriela pošlje Gospod v lazaret-8 k Dovici Mariji z nebe= ŠKim, pozdravom in z izrednim naročilom. Angel ji naznani, aa jo jv Bog izbral za mater svojemu Sinu - Odrešeniku sveta« Čeprav ji je angel zagotovil, da bo nedotaknjeno ostalo njeno dv-vistvo, je bila odločitev vendarle težka. Iz napovedi prerokov in razsvetljena po Sv. Duhu je spoznala, kaj čaka na zemlji Odrešenika sveta« Razumela je> da bo moral postati klavna žrt^v, ki bo darovana za grehe človeštva. Zavedla se je te že: velikosti in bolečine te žrtve, ki jo bo v zvrhani meri deležna tudi'mati Oarešecikova. Ker je bila Ma= rija pokorna, se je uklonila težkemu ukazu božje volje in s popolno pripravljenostjo izgovorila v,-like besede* “Glej, dekla sem Gospodo* v a, zgodi se mi po tvoji besedi.11 Izpolnjevanje bouje volje je bila prej in slej vsebina vsega njenega življenja. Prav tako kot božji oblssti, je bila Marija pokorna budi človeški oblasti, bodisi oblasti svetnih poglavarjev, ali verskih predstojnikov. Rimski cesai je razglasil ukaze o ljudskem štetju» Za= povedal je, da se morajo vsi podaniki cesarstva popisati,^ in sicer vsak v svojem mestu. Marija se j6 pokoravala temu ukazu, čeprav je bila izpolnitev tega povelja zanjo združena z velikimi težavami. Ker sta bila Jožef in iviarija iz Davidovega rodu, sta morala potovati k popisovanju v Davidovo mesto Betlehem. Dolga in utrudljiva je bila ta pot do Betlehema, posebno, y:e za Marijo, ker je bila v dnevih svojega pričakovanja« -- Marija pa jv bila pokorna in je s svojim zakonitim možem izpolnila vse,, ka:' je veleval ,cesarjev ukaz« Mozesova postava je velevala, da mora mati štirideseti dan po rojstvu deteta potovati v Jeruzalem v tempelj, tam opraviti očiščevalno daritev in prvorojenca Bogu darovati t*r ga odkupiti z določeno odkupnino« 'i‘a postava gotovo za Marijo ni bila obvezna.^ Božje materinstvo Marije ni moglo omadeževati, tem.-eč jo je le še bolj posvetilo, Tuai ji ni bilo treba odkupiti svojega prvorojenca, saj je bil Sin božji, resnični Bog, ki mu je bil v s ali prvorojenec posVečen in določen^ da uai služi. Marija pa je kljub temu natančno zadostila vsem določbam Mozesove postave, ker je hotela biti pokorna. V sredi noči, ko so ljudje spali in je vsa narava počiva= la. naznani Jožefu nenaden božji ukaz* "Vstanif vzemi dete in njego= vo mater in beži v Egipt, in boai tam dokler ti ne porečem.” Nopo= pisno težko je bilo to povelje za mater z malim detetom s brez sred= stev iti v tujo deželo, med popolnoma neznane ljudi! Marija je bila tudi sedaj pokorna in je z Jožefom nemudoma izvršila ukaz nerazumljive božje volje. Komaj se je sv 0Družina v Egiptu malo udomačeHa in si gospodinjstvo nekoliko uredila, jo je iznenadil nov božji ukaz% Vstani, vzemi dete in mater in pojdi v izraelsko deželo,- Marija in Jožef niti za trenutek nista pomišljala, temveč sta storila* kakor je veleval božji ukaz. Strašen dan je bil za Marijo veliki petek, ko je postala Marijina slutnja resnica« Njen Sin je postal daritveno jagnje, ki so ga ta dan peljali v zakoljf da bo darovano za grehe vse&a sveta. Vsaka druga mati bi zblaznela od bolečine in sramote. Marija pa je tudi v teh strahotah velikega petka spoznala ukaz volje božje, zato je tudi sedaj v morge bridkosti zatopljena njena duša govori« la besede popolne pokorščine« "Zgodi se tvoja volja'*. Ko je Jezus vstal od mrtvih in se je prikazal svoji Materi, je nedopovedljiva radost napolnila njeno dušo. Zunanji svet je zanjo odmrl. Hotela je ze. vedno in neločljivo biti zdru= žena s svojim Sinom Jezusom. Kako je hrepenela, da bi se ob Jezuso= vem vnebohodu tudi ona d\ignila z ngim v nebeške višave 1 Njen Sin •ezus, pa ji je na zemlgi določil vazno nalogoj njegovi mladi Cerkvi naj bo svetovalka$ vtolažnica, m?,ti in priprosnjica, Zato mora še ostati na zemlji, čeprav v duhu že vsa v nebesih, se je njena volja uklonila« Pokorno je tudi sedao govorila kakor nekoč angelu Gabri= elu$ " Zgodi se ur, po tvoji beseai, dekla sem Gospodova1’. Marija je bila pokorna do junaške stopnje, pokorna vse življenje. In na.sa pokorščina? Težka nam je pokorščinat mnogokrat se nam upira, d:-, v bi se pokoravali volji drugih. Preveč smo za= ljubljeni v svo;o voljo. Veličanstvo lastnega jaza se čuti globoko užaljeno in ponižano, če se mora ukloniti volji staršev, predstoj« nikov ali volji samega Boga. Biti sam svoj gospod, od nikogar odvisen sen, nikomur pokoren, to je zeželjeni vzor, o katerem sanja naš ošabni in uporni napuh. Marija je drugače mislila, drugače ravnala, bila je poKorna, vse dni življenja ponižna dekla Gospodova. Zato jo je tudi Bog povišal iz ponižne dekle' v Kraljico nebes in zemlje. Marijina pokorščina nam bodi sv stal vzor. Po Marijinem vzoru bodimo pokorni vsaki zakoniti oblastis bcžji in človeški. V tem je tudi naša veličina. Č^TILCm 5V0JE(^ M BOA ML H® NO /IM,M BODO CPU TO NMKLj MpE HE (9.obljuba Srca Jezusovega.) h H S šanje nam je božje Srce dalo odgovor,. Sin človekov je prišel iskat in reševat to, kar je izgubljenega.Odrešenik sveta išče povsod. Kjerkoli na svetu se dviga 'proti nebu kak križ, povsod se hoče raz njega sprostiti dvoje rok in te objeti. Kjerkoli stoji kaka spovednica, povsod te iz nje vabi oko dobrega Pastirja. Kjer je pogrnjena kaka obhajilna miza, povsod te čaka prijateljsko Srce, ki zate bije tako gorko in zvesto kot obeno drugo. Pa se najdejo srca, i se pred to ljubeznijo za= pr o in je nočejo. Kdo naj re = si teka srca? Tudi na to vpra= častilci Srca Jezusovega bodo im.ili tako moč, da se jim bodo udala tudi taka srca, pa naj bodo še tako zakrknjena. Kdo je zakrknjen? Kdor 35 ne da omehčati, noče nič vede= ti o spreobrnjenju, se upira milosti. Lahko mu še taJko lepo pri= govarjaš, pa nič ne pomaga, lahko ga s solz?.jni v očeh prosiš, pa ga ne zadenta, če bi ga na kolenih prosil, ga ne gane, ne poboljša sg, ne popusti, trd je kot kamen, Mnogo jih ja, ki imajo za vsak tak poskus samo pomilovaln^asmeh«, ali norčevanje, ali pa še celo izbruhnejo v jezo in sovraštvo radix.tega. Kdo naj spreobrača take? Častilci tirea Jezusovega. Zivlje= nje samo nejn je napisalo premnogo dokazov o moči častilcev Srca Jezusovega nae zakrnjenimi dušami* Spomnimo se na sv .Benedikta, na sv. Frančiška, na sv,Ignacij a. Kadar so imeli ti ljudje vpliv na človeška srca, je bil ta vpliv čisto drugačen kot vpliv drugih ljudi. Imeli so do duš neprimerno večjo mo5 in ta je izhajala iz Srca Jezusovega, katerega so tako vneto častili« Isto lahko opazujema tudi dano s pri marsikaterem duhovniku, gorečem laiku> ali dobremu očcVcc, ali globoko verni materi. II najdsjo bssude, ki jih nihče drug ne najde. 4e njih pogled je ves drug,vzvok n^ih glasu drugačen. V vsem je nek naazemski dar, milost in moč Srca Jezusovega. Ta dar, to moč hoče Jezusovo Srce dati vsem svojim častilcem, tudi tebi, da tudi ti lahko postaneš apostol zakrnj enih duš in jih vodiš nazaj k do= bremu jtastir ju s t:uto močjo, keteii se ne bodo mogle ustavljati, Nikjer pa ni zapisano, aa jc t.ko spreobračanje možno samo s pou* kom in prigovarjanjem - možno in včesih še celo edino možno je tudi z zgledom in molitvijo. Sa tak način sj lahko lotimo ^ spreobračati državnike, viso= košolske profesorje, pa druge take vplivne in vodilne ljudi, saj ima Odrešenik toliko izgubljenih ovc. Brez dvoma„se mora zahvaliti trki skriti delavnosti za svoje spreobrnjenje Španec 3nrique Matoria, Bil je tajnik pri od= boru za brazboznisko mladinsko organizacijo* Pa se je spreobrnil in priznali Resnica je le v Kristusovem n?uku. Kako drugačen bi bil lahko svet, če se ne bi bil od tega nauka odmaknil. Vem, da mi bo to priznanje prineslo samo žalitve, sramotenje in obrekovanje, vendar čutim dolžnost svojo zmoto priznati in služiti resnici, 0 slapu na reki Niagari v Ameriki pravijo, da ima toliko moči, da bi lahko poganjal vse stroge na svetu, Kaj potvm premore _ šele golgotski slap božje krvi tekoče iz Srca Jezusovega s svojimi silnimi valovi milosti in usmiljenja, zdravja in rešitve. Izrabimo to moč, katero hoČe Srce Jezusovo dati^vsem, ki Ga časte z namenom, da bi mogli spreobračati zakrknjena duše. Kakšno veselje bo v ne= besih nad eno samo* tako dušo, če se spreobrne. Gotovo pa je, da je vsaj ena, če ne več, od teh duš v tvoji roki, ti jo lahko rešiš in spreobrneš - če dobiš od Srca Jezusove ga mo5, kateri se ne more ustaviti nobena še tako zakrknjena duš.-., In to moč je Jezusovo Srce obljubilo vsem, ki Ge. čast s. NAJVZŽJ/V TPTA NA SVETU V grajskem parku v Hampton Corut v Angliji raste največja trta na svetu.Vsadili so jo leta 1769, Njena najdaljša veja je 35 m dolga. Hodi poprečno 2500 grozdov, vsak tehta približno en funt. Dolgo časa 80 brezuspešno iskali razlage za to nenavadno rast in rodovitnost. Ko so pa gradili neko novo stavbo, so prišli temu na sled. Dognali so, da ima korenine dolge 10 m in segajo prav do Temze, kjer dobiva stalno vlago in hrano v rečnem blatu. Podobno je z nemi, če smo v posvečujoči milosti, segajo -naše korenine daleč, daleč v Srcs Jezusovo, v zvezi smo s Kristusom. H STARŠ IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV. Ps. 95- HVALITE GOSPODA - KRALJA VSE ZEMLJE! Mm Pojte Gospodu novo pesem, prepevajte Gospodu vse dežele. Pojne Gospodu, hvalite Njegovo ime, oznanjajte dan za dnem Njegovo rešenje. Pripovedujta med na.rodi o Njegovi slavi, med vsemi' ljudstvi o njegovih čudovitih delih, velik je Gospod in vse hvale vreden, ra je "bolj ko vseh drugih "bogov. Zakaj bati se Gc. Zakaj poganski maliki so prazen nič, Gospod je nebesa ustvaril. Veličast in sijaj se širita pred Njim, v moč in blesk je odet Njegov sveti prestol. III« Dajajte Gospodu, ve družine narodov, priznavajte Gospodu slavo in moč, IV«, skazujte cast Njegovemu imenu«, Prinašajte daritve in stopajte v Njegove dvore, padajte pred Gospodom odeti v sveta oblačila, j V strahu se tresi pred Njim vsa zemlja, pripovedujte med narodis Gospod kraljuje. Utrdil je vesoljstvo, da se ne maje« vladal bo narode po pravici« Vesele naj se nebesa in raduje zemlja, zabuči naj morje in vse, kar ga napolnjuje, giblje naj se polje in vse kar je na njem« V v-eselju šumi vse drevje po gozdovih vpričo Gospoda, ki prihaja, saj prihaja vladat zemljo* Vladal bo vesol-jstvo po pravici in nabode po svoji zvestobi. &MJČNIS Boi) Iti oTRpK, Y Y „ "Živim, pa. ne več jaz, v meni živi___ Kristus",, (Gal 2,20) Kristus in jaz ostaneva dve ose= bi. Toda ta razlika ne ovira združenja. V fj_ presveti Trojici so tri različne osebe, vendar vlada med njimi popolna edinost, Resnična ovira združenja ni razlika oseb, \ marveč odpor sebičnosti, egoizma. Kogar vodi sebičnost, ne more sklepati prijateljstva. Sebičnost je smrt vsakega medsebojnega za= upanja. Sebičnež išče vedno nokaj svojega} ne mara upoštevati drugega, ne mara razumeti drugega, pač pa mora vsak njega v vsem upo= števati in ga vedno razumetio Kdor hoče živeti s Kristusom, se mora odpovedati sobiv 11 On mora rasti, jaz pa se manjšati", Te besede jordanskega spo« kornika so geslo vsakega, ki živi s Kristusom, Sebe moramo izniči--..ij da bo v nas zaživel Kristus. To mora biti sad naše rasti v Krijtueao Kar delamos lahko delamo s Kristusom, .samo,, da so ,i dejanja dobra in skladna s Kristusovo voljo. Nekdo razlaga Pavlov nauk naše združitve s Kristusom takoi "Vsa moja življenska dejanj, kakor spoznanje, mišljenje, ljubezen, veselje, žalost, hrepenenje, delo, več niso moja, temveč Kristusova v meni,11 Vsa moja dejan j a* ki ne nasprotujejo Kristusovi volji, niso moja, temveč postanejo Kristusova. Pred nebeškim Očetom ima vrednost samo tisto dejanje, ki g& Kristus izvrši v rac ni 0 Navadno pa povemo isto resnico z dru--gimi bšsedamit " Pred Bogoja so zasluži samo tista dejanja, ki jih storim v posvečujoči milosti božji*" Po posvečujoči milosti božji pa sem eno s Kristusom. Le v moči Kristusove milosti lahko vršim dobra dela, kar je tudi Kristus povedal* "Brez mene ne morete nič storiti!" Torej dobrih del ne vršim sam, temveč Krištus jih vrši v meni. Toda to Kristusovo življenje in delovanja v meni mi ne vzame svobodne volje.-Moja svobodna volja je celo nujno potrebna, da bo Kristus lahko deloval v meni. Če njegove miiosti ne sprejmem in z njo ne sodelujem, potem Kristus v meni ne more delovati. Ravno v tem je odlika sodelovanja z milostjo božjo# Po eni strani brez Kristusa ne morem nič dobre gr., storiti, po drugi strani pa je mojo sodelovanje nujno potrebno * Ljudstvo je takoj po najdbi sveto Krvi častijo Bricija kot svetnika« Prihajali so na njegov grob in so se mu priporočali v vseh svojih dušnih in telesnih potrebah. - Nad njegovim grobom so kmalu sezidali kapelico., V prvih letih so ga častili samo dom:čini* Ko se je pa o najdbi svete Krvi razvedelo po vsem Koroškem, Solnograškem, Štajerskem in cela Kranj* skem je prihajalo na grob svetega Briclja vedr-o več romarjeve Tudi na kraju, kjer so našli-Bilci, ja in pšeni čne klase so sezidali kapelico v kateri je slikar v šestnajstih mi~ h podobah naslikal vse dogodke o zločinu in čudežu, kakor tudi kako je sveti Bricij prinesel sveto Kri Kristusovo na Koroško iz daljnega Cari= grada. Na ^ricijevem grobu so leta 1273 zgradili pod. škofom Henrikom malo cerkvico. Ustno poročilo poroča, da je bilo na priprošnjo svetega Bricija mnogo' čudežnih ozdravljenj. Pa tudi v drugih zadevah je bilo pobožno ljudstvo vedno uslišalo. / 7»češcenje relikvij svete Krvi. Češčenje svetega. Brici ja je vedno bolj rastlo. Vsako leto so prihajali pobožni romarji iz bližnje in dal jne okolice - nekateri so bodili več tednov peš - in častili svetega mladeniča, ki jo prinesel relikvije svete Krvi na Koroško«, Mnoge nezgode so v tistih davnih časih obiskovale naše kraje. Takrat, ko je sveti Bric j. j prinesel relikvije svete Krvi na Koroško, so tu prebivali Slovenci« Ob koncu 10* in v začetku 11, stoletja pa je nemški naval na Koroško - tedaj imenovano Karantanijo - izredno močan«, Slovence so zasužnjili in jih tudi kot sužnje prodajali« Ne skupno, ampak'tako, da so trgali družine* očeta so prodali v en kraj,. mater v drugega, ct-roke zopet v tretjega. Zato so tu Slovence popolnoma iztrebili, da za njimi ni ostalo niti rod= binskih imen, Poleg tega so nastopale tudi kuge, lakota, vojske, Turki, kobilice, potresi in vse mogoče nesreče. V teh hudih časih je tudi izginila sled, kje naj bi se nahajale relikvije svete Arvi» Tri pšenične klase in stekleničko s sveto Krvjo je shra= nil gospod, ki je pokopal svetega Bricija„ Zelo se je bal za sveto Kri, ki jo je hranil v cerkvi«, Gospod je kmalu nato umri in nihče ni vedel, kje se sveta Kri nahaja. Vršila so. se povpraševanja na vse strani, toda nihče ni vedel; kje naj bi se sveta Kri nahajala. Opravljale so se posebne molitve z namenom, da bi Bog dal kako primerno znamenje, da bi se našla sveta Kri in bila po= stavljena v javno češČe nje« Kakor nikoli, tale o tudi^sec1 a j molitev ni bila zastonj, ekega dne se je zglasila v župnišču neka pobožna žena in povedala gospodu župniku, da ve, kje se nahajajo relikvije svete Krvi, Sanja= lo se ji je namreč, da je neki duhovnik v tej cerkvi na desni strani oltarja odprl neka vratiča in iz. njih vzel stekleničko s sveto Krvjo jo postavil na oltar nato pa pokleknil in molil. Ko je z molitvijo končal, je pa stekleničko zopet spravil na prejšnje mesto. "Ako bi šla sedaj v cerkev, ali bi mi lahko pokazali kje so bila tista vratiča?" "No pa poskusimo," ja dejal gospod župnik in odšla sta iz župnišča in mimogrede poklicala še cerkovnika. Ko so prišli v cerkev so najprej nekoliko molili pred ta= bernakljem, nato pa je žena pokazala mesto, ki ga je v sanjah videla Cerkovnik je potrkal s kladivom po steni, ki je res odme* Vala precej votlo. "Kar tu koplji" je ukazal gospod župnik. Dolgo je kopal in tolkel in končno razbil velik kamen,ki je zapiral manjšo vdolbino v debeli steni. Gospod je pogledal v vdol bino in ni ničesar videl vdolbina je bila prazna. Nato je cerkovnik pristavil klop na katero se je ^povpel gospod in segel z roko v vdol bino. Tedaj je zatipal’ neko pločevinasto skatijo, ki jo je izvlekel iz vdolbine. Vpričo obeh navzočih, je gospod škatljo odprl in iz nje -vzel najprej usnjat mešiček, v katerem so bili neki papirji. Ko je gospod natančneje ogledoval je opazil, da so to uradna potrdila, ki jih je nosil Bricij s seboj na poti iz Carigrada, ' (Dalje prihodnjič.) LUČ N/f\ POTI DO/AC7Z (Nadaljevalje.) TaKole je končal svoj^samotni samogovor tisto noč $ MMo j Bog, to jo pa zarez; žadnje, kar še imata. Večje dragocenosti od sv os- je časti pa nimam t " Po tem velikem aejanju je Krištofa prevzel spet nov po= gum. Skozi vse žile mu je šlo veselje in volja do nove borbe za osvojitev ljubljene duše. Novi dom je hitro našel. Zapuščeno ogljarsko kočo tam pri gozdnem jezercu. Tja ni vodila nobena stezica, Tam je mogel v hrepeneči samoti čakati ure. ko mu bo dano deKle nazaj. Tako je v ogljarsivi koči, kav-ar« s@ je vsak izognil, kdor je šel mimo‘? brez= domet-, tujec in neznanec v domovini, tisto noč prvič zatisnil svo= je trudne veke« Drugi dan je izvlekel iz suknjiča knjižico - pravzaprav so bili 1 - še listi, Vendar bi ti j.isti mogli veliko povedati o tihem trpljenju v švedskih ječah. Prav do konca je popisal te li= ste v dolgih dneh, ko se mu je čas vlekel v brezkončnost in ni ho= til miniti. Tudi sed:j v oglarski koči so se mu ure vlekle v brez= končnost. Začel je razmišljati, kaj naj stori za veliko Kraljico sedaj, ko je njegov meč obsojan v brezdelje. Otožnost se ga je lo= tevalaj kj je gledal nerabljeno Orožju, pa si je mislil* "Vihtel sem mec, pa kaj mi je to pomagpjto. Hiti ene roke nisem mogel pri= vesti do tega, d-3 bi se pobožno sklenila pred podobo Device. In vendar bi za Njo dosegel največjo zmago, če bi dosegel to, da bi se par rok več sklepalo k Njenemu češčenju. Do česa je -go razmišljanje privedlo mladeniča? Sprijaznil se je z mislijo, da bo popisal na liste papirja, ki jih bo izprosil, kako je vsakemu prirojena ljubezen do velike Kraljice, vsaki taki duši, ki hoče biti vdana Odrešeniku« Ka c.c brezumno je ravni ar* Martin Luter, ki je to ljube s,n iztrgal iz src novovercev. Zaupal je svojemu peresu vse,- kar mu je narekovalo njegovo lastno srce in kar so gr. naučili dnevi njegov > vojaške službe# In la-darkoli je nje* govo pero drselo preko papirja, vedno so mu je zdelo, da vse to pripoveduje eni sami dragi osebi, ki mu gleda s svojimi dragimi mo= drimi očmi pod pero, kaj piše* V duhu jv. sam priklical svojo Lavret= ko za poslusalko* „. Knjigi pa j.; dal naslov po svojem meču* "Meč naše ljube Gospe". Tc kar \o napisal, naj bi namreč šlo kot meč skozi srce vsakega novoverca in v njem odprla rano ljubezni do nebeške Kraljice Tako je Krištof doma pri*mizici hotel dokončati tisto,kar je v tujini začel. Njegovo srce pa je neprestano hrepenelo po tisti url, ki bi niu spet vrnila njegovo Lav ret ko# Samo en^mu se je dal Krištof spoznati: Staremu gospodu župniku, x.i je imel tako zv,;sue, dobre oči«, Od ginjenosti se je star ček treeel, ko je Krištof spet st<.l pred njim* Ko mu je pri;govedo= val, da se je zakopal v samotno leseno kočo, in da bo tam čakal, dokler mu Bog ne bo pripeljal v naročje njegove mlade ljubezni$ so mu stopile solze v stare oci, "To, moj Krištoft da si se odpovedal posestvu in dobremu imenu, zato da rešiš to dušo, je večje junaštvo, kakor sukati meč pod Tilij^m'*, je Ipnrjen rekel stari gospod , Od takrat je stari lapnik večkrat ob palici prilezel do puščavnikove koče ob jezeruc Cele ure je tam poslušal dokaze, ki r.u jih ja Krištof prebiral iz svoj^ ki^jige* — Ženice pri vaškem vodii joku pa so ob takih prilikah vedno šušljale* ”£anes je stari župnik spet šel k zločincu s košarico v roki. Gotovo j^ imel notri kruh in sir za spokornika. - Gosji ivdrko pa nikakor ni mogel verjeti, kar so pripove= oovali o "zlocincu”. "Pa. če bi le bil? Ivic hudega, saj sedaj po= koro dela za to”. Ni mu dalo miru, da ne bi šel pogledat k rddeče= brademu puščavniku skozi okno. "Gotovo je bil daleč okoli po svetu in mogoče bi mi vedel povedati, če se bo Krištof še kdaj vrnil1', si misli fantek. Res nekoč odveže splav in zavozi med jezerske rože. Splav naravna naravnost v gozdno senco proti leseni koči. Tam sko= či doli in grb naravnost proti oglj.irski hišici. Krištof je gosjega pastirčka že dolgo pričakoval, saj mu je stari župnik že vse povedal, kar s d j« zgodilo takrat na vaškem trgu. Krištof je že sam tudi videl belo Marijino podobo. Slutil je, da bi mogel biti ta otrok tisti sel, ki bi iiiogel stkati prve nitkv med njim in Lav retko, Mirko je vtaknil svodo kodrasto glavico skozi leseno oken= ce in se skušal prilizniti* :,Ti , tega, da bi bil ti zares zločinec jez nikoli nisem mogel prav verjeti!” "Krištof se je žalostno nasmehnil in rekelt ” Tako, ali to govore ljudje o meni?” "Ho, sev3da! Vendar jaz. mislim, da si gotovo kak pregnani grofovski sin ali kak princ? Got.vo si prišel daleč po svetu? Ali ne?*' •'Zakaj me pa to sprašuješ?” ‘•Ker si morda kje videl Krištofa in bi mi lahko povedal, če še živi in če se bo še kdaj vrnil d_;iov na grad?” "Kdo pa je. ta Krištof?” "Tisti, čigar last je prav za. prav tale grad. Pred leti je odšel in tisti, ki so zdaj v Uradu, niso njegovi pravi lastniki.” "Zakaj bi pa ti raa vedull če se bo Krištof še vrnil?" "En..# ker mu bom moral, ce se vrne, dati podobovnazaj." "Ti bi torej na ta način rad videl, da bi se Krištof nikoli več ne vrnil?" "Ne, tega ne, Le podobo bi na vsak način rad obdržal." "Podobo? ^rištof bi ti jo gotovo podaril - kar obdrži jo! Zato pa moraš vsak dan zmoliti eno Zdrava Marijo za Krištofa, eno za grajsko gospodično in eno za. lene za na gradu.” "Za te? — Za Marjetico in starega? Za te, ki so svete po= dobe zažgali? Za njo, ki pravi naši ljubi Gospej samo Marija I" "Marjetica? Toko menda pravijo grajski gdspodični?” "Da, tisti mlaui stvarci na gradu! NovoversKe ženske ji pra= vijo Marjetica. Veš prej sem bil zelo hud na njo. Kadar so ji zenske tako rekle, sem vedno rekeli Ah, kuj.*« prismoda je ----- Zdaj pa ni= sem več hud na njo, kar mi svete podobe ni vzela...o. da bi pa za njo molil, nak, tega pa ne bom naredil!" "Da, pa prav za njo! Ali ni tudi ona Marijin otrok?" "Tudi ona?" se je čudil Mirko. "Gotovo! Dokler Sin božji njen* duše ne zavrže, skrbi za njo Marija, da bi jo rešila.!” ”Jaz sem ji pa rekel, ds. Marija ni nič več njena mati in da o njej noče nič vedeti V1 • "No, Mirko! Na ta način si pa Mariji naredil veliko krivico, Lavretka je tudi Njen otrok. Toda Njen izgubljeni otrok. Zato Morija Lavretko išče, veš Mirko, kakor ti iščeš kakšno svojo belo-gosko,če se ti zgubi... Ba, da, Mirko, tako je, le verjemi mi to!" Brez besede je fantek strmel skozi okno v sobo. "Mariji sc naredil krivico?" Čisto na tiho jo .je pobral spred koče tako silno ga je to, prijelo. (Dalj e prihodnj ie,)