Erscheint fetter fumstag
Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKI GOSPODA
Verlag ud SckriUteitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Femruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark vierteljährlich RM 1.20 eiascbl. 9 Rpi rtstgebüftr: im OHreich: RM 1.20 einschl. 3 Rpf Postgebühr zuzüglich iTtff zSn«s£!SS
Postscheckkonto Wien Kr. 55030
II. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 12. September 1942
Nr. 37
Srditi boji za posest Stalinsrada
Nemške čete so po srditih bojih zavzele previs dujoče višine zapadno od Stalingrada - Važna črnomorska luka Novorosijsk v nemški posesti - V bitki okrog Rževa je bilo v petih tednih uničenih 2126 sovjetskih tankov - Sovjetski razbremenilni napadi povsod odbiti
V preteklem tednu je veljala pozornost sveta dvema dogodkoma na vzho-padcu važne črnamorslse ta-
dni fronti
ke Novorosijsk in pa vrhuncu se bliža joči bitki za Stateigrad. Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, so nemške m zavezniške čete vdrle globoko v obrambni sistem pri Stalingrada, kjer se sovjeti žilavo m krčevit» branijo v sila razpredenem m močno utrjenem trdnjavskem sistema. Po najnovejših poroeifih so nemške oklopne čete dne 9. septembra prodrle hudo bra»jeae sovražne postojanke ter so obenem zavzele prevladujoče višine za-padno od mesta samega. Nemško letalstvo je v noči na 9. t. m. bombardiralo mesto Stalingrad in sovjetska vzletišča vzbocLio od Volge. V ostalem so potekale operacije na vzhodni kosti v preteklem tedna takole:
že pretekli četrtek so nemške čete zavzele jugovzhodno od črnomorske luke Anapa z naskokom nekaj višinskih postojank, ki so jiti sovjeti krčevito branili. Pred Statingradom so nemške in romunske čete istega dne vrgle 8 pomočjo letalstva sovražnika iz močno utrjenih bunkarskih postojank. Sovjetski protinapadi so bili odbiti. Jugo-zapadno od Kaiuge in severozapadno od Medyna so bili odbitr vsi sovjetski napadi, prav tako pri Rževu, kjer je bilo uničenih 109 sovjetskih tankov.
{užao od LadoSkega jezera ter pred .eningradom so se izjadovili ponovni sovjetski napadi Dne L m 2. septembra je sovjeisko letalstvo izgubilo 184 Ičtcll«
Dne 1. septembra se nemške in romunske čete prodrle s polotoka Kerč preko pomorske ceste pri gerču na polotok Tamaa, kjer so vzpostavile zvezo z romunskimi četami, ki prodirajo z vzhodne strani Po petkovem poročilu so nemške čete prenesle napad na Stalingrad vse do zapadnib predmestij. Pri Kalugi, Medynu in Rževu so
bfli odbiti vsi razbremenilni napadi ter je bilo razbitih 83 sovjetskih tankov.
Dne 6. septembra je prispela razveseljiva vest, da so nemške pehotne divizije skupno z romunskimi konjeniškimi odredi po večdnevnih trdih bojih na siJa težavnem terenu zavzele trdnjavo Novorosijsk, zadnjo pomembno vojno luko, ki je po padca Sevastopola še preostala sovjetski črnomorski mornarici.
S hitrimi sunki proti jugu je bil nadalje strt zadnji odpor boljševikov na polotoku Taman, kjer je bilo v bojih zaplenjenih 37 večjih in manjših topov.
V Kavkazu so nemške čete po večdnevnih bojih zavzele neko nadaljno višinsko sedlo.
Pred Stalingradom so se razbili razbremenilni napadi, ki jih je sovražnik podvzel s severne strani. 84 sovjetskih tankov je bilo v teh bojih uničenih. Mesto Stalingrad, dovoz na Volgi in razna vzletišča so bili cilj nemških letalskih bomb.
Pri Voronešu so boljševiški letalski odredi napadli nemška vzletišča. Pri tej priliki je bilo zbitih 27 sovražnih letal na tla.
Ifessoschka O
Otrada
ftfflSm
Črtauttrumf:
1	lfasahchi-{nsel
2	Ostrow-Insel Krasnoar T^Dnjeneshnyji-lnSBl
cfbfTBf!	0
Straßen & Berge '
KHNtN-0 ISN»]
Kart« Weltbild
Weltbild/OUes<l Der Kampiraum um Stalingrad
V	času od 25. avgnsta do 4. septembra je izgubilo sovjetsko letalstvo 1062 letal. Nemško letalstvo je v istem razdobju izgubilo 49 lastnih letal.
V	bitki za StaKngrad so nemške in romunske čete po poročila z dne 7. t m. pridobile na terena. Sovražnik je s severne strani ponovil svoje močne razbremenita*: napade, ki so pa bili odbiti, pri čemer je sovražnik moral žrtvovati 108 tankov. Nemško letalstvo je mesto Stalingrad in razna vzletišča vzhodno od Volge podnevi in ponoči bombardiralo z velikim uspehom. Se-verozapadno od Medyna so hili sovjetski napadi odhiti y protisunkih.
V	težkih bojih za Novorosijsk, kjer je imel sovražnik izredno težke krvave izgube, je bilo od 8. t. m. ujetih 6758 sovjetskih vojakov. Plen je do omenjenega dne znašal 14 tankov, dO topov, en oktopni vlak im več ladij.
Pred Stalingradom so nemške čete po poročita z dne 8. t. m. fcljab silnemu sovražnemu odporu zavzele n»daljne višinske postojanke. Mostove čez
Auf,
hebt unsere Fahnen
1. Auf, hebt unsere Fahnen in den frischen Morgenwind, laßt sie wehn und mahnen, die, die
müssig sind. Wo Mauern fallen, baun sich
andere vor uns auf, doch sie weichen alle unserm Siegeslauf.
2. Solln Maschinen wieder schaffend ihre Räder drehen, sollen deutsche Brüder beßre Zeiten sehn: muß unser Streben danach unermüdlich sein, muß ein neues Leben sie für uns befrein.
Land- und Seefestung Noworossijsk am Schwarzen Meer Weltbild Nach dem Fall von Sewastopol der größte Kriegshafen der sowjetischen Schwarzmeer-
' flotte fiel in unsere Hand
Nov plen nemških podmornic
Potopile so znova 17 sovražnih ladij z nad 100.000 bit. - Težki udarci za angleško letalstvo, ki je v dvanajstih dneh izgubilo 252 letal
V ponedeljek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo posebno vest, po kateri so nemške podmornice iz konvojev ter v posameznem lovu ob vzhodni obali Amerike, v Atlantiku ter ob zapadni obali Afrike potopile v trdih bojih 17 ladij s skupno 108.000 brt. Drug hud udarec je prejelo angleško letalstvo v času od 28. avgusta do 8. septembra. Izgubilo je namreč v tem času 252 letal, od teh pa 120 nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki. V istem času je nemško letalstvo v borbi z Anglijo izgubilo 59 lastnih letal.
Potek operacij v boju z Anglijo je bil v preteklem tednu sledeči:
Na egiptovski fronti so do preteklega četrtka sestrelili v zadnjih bojih 51 sovražnih tankov. Dan poprej so nemški in italijanski letalci sestrelili 21 sovražnih letal.
Odredi angleškega letalstva so v noči na 3. september bombardirali mesto Karlsruhe. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V notranjem mestu je nastala škoda. Sest angleških bombni-
Volgo južno od Stalingrada je nemško letalstvo bombardiralo podnevi in ponoči.
v srednjen. sektorju fronte so se vršile manj pomembne operacije. Sovjetsko letalstvo je izgubilo 6. in 7. septembra v letalskih bojih 125 letal. 40 letal je zbila protiletalska artilerija^ tri letala pa so bila uničena na tleli. Pet lastnih letal ni orišlo več nazaj.
kov je bilo zbitih na tla. Nemško letalstvo je težko bombardiralo industrijske in prometne naprave na otoku Wight. V noči na 3. september so padale nemške bombe na važne cilje v Srednji An-glij.
Po poročilu z dne 4. t. m. je bilo v letalskih bojih nad Egiptom zbitih 25 sovražnih letal. Preteklo soboto so nemški letalski odredi bombardirali industrijske in prometne naprave ob južni in vzhodni obali Anglije.
V noči na 7. t. m. so angleški letalski odredi napadli Zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V
3. Wir sind heut und morgen, alles, was die Zeit erschafft, ist in uns verborgen bildet unsere Kraft. Stürmen und bauen, Kampf und Arbeit unentwegt wird in uns zum Pfeiler, der die Zukunft trägt.
(Willi Zorg)
stanovanjskih predelih nekaterih naselbin, zlasti v Duisburgu, je nastala škoda na hišah. Enajst sovražnih bombnikov je bilo zbitih na tla, nadaljnih sedrm letal pa ie sovražnik izgubil pri poletih nad zapadnim zasedenim ozemljem.
D r o c k on-t Verla»: Marburger Verlan- ond D-nckerel-Oes m. b. H. — Verlagjleltung! Ego» Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Oolob: alte In Marburar a d Drau Badzasse 6.
Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Kr. 1 vom L Jnll 1942 gültig. Auslall der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezugs-iceldes.
Nova ameriška oporišča
v Južni Ameriki
Iz Madrida poročajo: Parlament republike Ekvador je na tajni seji odobril pogodbo, sklenjeno z vlado Zedi-njenih držav; pogodba se nanaša na odstop oporišč na polotoku Santa Eie-na in na otokih Galapagos. Konservativna opozicija je vojnega ministra na omenjeni seji ljuto napadla. Tako je postavil poslanec Luna Yapez neprijetno vprašanje, kakšen dobiček si vlada neki obeta iz pogodbe z Roosevel-tom.
Ameriški dolarski imperijalisti so s tem napravili nov korak v smeri, ki jo narekuje blazni »svetovni prezident«
Roosevelt. Zasužnjevanje Južne Amerike napreduje z vsemi pripomočki agitacije dolarja in surove sile. Zanimivo pa je, da so Zedinjene države pričele utrjevati omenjena oporišča še pred pristankom ekvadorskega parlamenta. Že meseca februarja so pričeli z utrjevanjem polotoka Santa Elena, ki leži pred zalivom Guayaquil kakih 1500 km od Panamskega prekopa oddaljen. Tudi otoke Galapagos so Amerikanci pričeli utrjevati, ne da bi počakali na »pristanek« ekvadorskega parlamenta. Rooševelt je sedaj pač doma skoro po vsej- Južni Ameriki in dela, kar se mu poljubi.
Razbijte zadnjo zapreko!
Piše Führungsamtsleiter II Siegfried Tremi.
V istem času, ko prizadeva nemški vojak v najmogočnejši borbi zgodovine Ha vzhodu, na visokem severu, na za-padu, v Severni Afriki in na vseh morjih sovražniku z nepopisno hrabrostjo udarec za udarcem, se na Spodnjem Štajerskem razvija zaželjeni politični razvoj v naglem tempu.
Vsi poskusi, motiti ta jasni razvoj na Spodnjem štajerskem, so bili zaman. 6e tako ostudni in strahopetni umori, foparski napadi in nasilstva, izvedena od posameznih nahujskanih in poživl-tijenih komunističnih banditov, niso ostali samo krajevno omejeni, temveč so izzvali v spodnještajerskem prebivalstvu samo gnjev in zaničevanje, ne da bi ga bili odvrnili od pravilnosti ciljev, ki si jih je postavila organizacija Steirischer Heimatbund.
Okrožni dnevi, ki so se vršili ali se Izvršujejo, so mogočne demonstracije dobre volje, ki kažejo jasno in nedvoumno, da se je prebivalstvo resno izpovedalo za Fiihrerja in Reich (maja 1941) in da hoče to izpoved ob slehernem času potrditi.
Sedaj poziva Bundesfiihrer organizacije Steirischer Heimatbund v jasnem In nedvoumnem oklicu vse Spodnješta-jerce, naj razbijejo zadnjo zapreko in naj se nauče nemščine.
Steirischer Heimatbund je od vsega početka storil vse, da bi — kjerkoli je to le možno — pomagal uresničiti ta načrt. Možnost priučitve nemščine v obliki jezikovnih tečajev je izkoristilo že v zimskem polletju 1941-42 130.000 Spodnještajercev. V prihodnjem zimskem polletju bodo učitelji zopet pripravljeni pomagati prebivalstvu v najrazličnejših jezikovnih tečajih.
Možnosti za priučitev nemščine so tako raznovrstne, da v bodoče nikdo ne more priti z izgovorom, da je pač bil dobre volje ali da ni našel nobene poti do nemščine.
Za mladino to ni sploh nikako vprašanje. Otroški vrtec, šola in »Deutsche Jugend« so dosegli že tolike uspehe, da je smatrati jezikovno vprašanje za te stopnje starosti kot rešeno.
Pripadniki tistih stopenj starosti, ki Je posedujejo ostanke nemškega jezikovnega znanja iz leta 1918., jih lahko Osvežijo brez težav in bodo na ta na-lin tudi prav lahko dosegli postavljen cilj.
Vsem drugim so v prvi vrsti odprti otvorjeni jezikovni tečaji, in sicer po obratih ter v Wehrmannschaft-1, kakor tudi splošni jezikovni tečaji, ki na osnovi lanskoletnih izkušenj tudi meto-
dično odgovarjajo potrebam prebivalstva. Besednjak, čitanke itd. bodo bistveno poglobili znanje, pridobljeno v jezikovnih tečajih.
Po vsem tem je storjeno vse, da se bo lahko vsak Spodnještajerc odzval pozivu Bundesfiihrerja, ako bo imel za to potrebno dobro voljo.
Zahteva se pa ne ustavlja samo pri tem, da se jezika samo priučite, kajti nemški jezik naj se konsekventno uporablja v vseh življenjskih položajih. Prva načelna misel te zahteve nI morda kak možen materijalni dobiček, temveč jasna okolnost, da mora član skupnosti, v katero se hoče docela zarasti, samo po sebi razumljivo, govoriti jezik te skupnosti kot svoj jezik.
Poleg obvladanja jezika gre mimo dobre volje v veliki meri tudi za to, da se premaga marsikje obstoječo človeško lenobo, udobnost in brezmiselnost. Premagovanje teh ovir mora biti naj-odličnejša naloga ne samo uradnih či-niteljev, oblasti, obratovodij itd., tu morajo ob'vsakem času sodelovati vse sile, možje in žene, fantje in dekleta.
Kdor zna nemški — in četudi še v tako malem obsegu — se ima posluževati nemščine, ravno tako pa mora pozivati k uporabi nemščine tudi vsakega drugega.
O daljnosežnosti te zahteve si mora biti vsakdo na jasnem. Uporabe slovenskega narečja se ni prepovedalo v spoznanju, da odgovarja prostovoljnost priučitve in uporabe nemščine politični veroizpovedi spodnještajerskega človeka. Bundesfiihrer je v lanski jeseni postavil geslo, da je priučitev nemščine v teku štirih let možna. Na stranpoti se nahaja tisti posameznik, ki misli, da mora nemščino, ki jo že obvlada, uporabljati šele v štirih letih ali pa da se nemščine spričo posebnega talenta lahko uči šele v zadnjem četrtletju. Ta formulacija pravi, da se mora široka masa prebivalstva do leta 1945. priučiti nemščine v besedi in pisavi načelno tako, da je možno sporazumevanje v nemščini po vsem Spodnjem štajerskem. Povsem jasno je, da je eden ta cilj dosegel že sedaj, drugi ga bo dosegel v enem ali dveh letih, gotovi del pa šele v štirih letih.
Čimprej pa bo Spodnještajerc lahko dokazal znanje in uporabo nemščine, tem bolje bo zanj.
Znano je, da je začasni član organizacije Steirischer Heimatbund nemški državljan na preklic. To se pravi, da se nemško državljanstvo v teku teh desetih let lahko prekliče in da pomeni
preklic izgubo nemškega državljanstva. Samo po sebi se razume, da bi zlobno odklanjanje uporabe nemščine ali pa priučitve utegnilo postati vzrok za preklic nemškega državljanstva, s čimer bi bil dotičnik izobčen iz nemške narodne skupnosti. Na drugi strani je znano, da je prevedba iz začasnega v definitivno članstvo Heimatbunda in s tem odpoved na preklic zvezana s predpogojem znanja in uporabe nemškega jezika.
Od vsakega posameznika je tedaj odvisno, kako se ga bo v bodoče vrednotilo in ocenjevalo v nemški narodni skupnosti.
Da se bo preko tega razne skupine poklicev ostreje ocenjevalo, je razumljivo. Kdor je v javni službi, kdor ima kak obrat, koncesijo ali kaj sličnega, kdor se hoče udejstvovati v prostem poklicu kot advokat, umetnik itd. mora že prej računati s tem, da se ga bo v tem pogledu preiskalo. Ta preizkušnja se bo izvršila po končni jezikovni akciji organizacije Steirischer Heimatbund v mesecih marec—april 1943. Od te preizkušnje bo odvisno, v kolikor bo ta ali oni ostal v teh poklicnih skupinah.
Z nemško natančnostjo izvedena registracija vsega prebivalstva In obiskovalcev jezikovnih tečajev bo skupno s tekočim opazovanjem sodelovanja potom daleč razširjene organizacije Heimatbunda jamčila za to, da se bo o vsakem posamezniku natančno izvedelo, kako je reagiral na BundesfUhrer-jev poziv glede priučitve m uporabe nemškega jezika.
Spodnještajerc pa mora vedeti še sledeče: Ako se priuči nemSčine in isto uporablja, se ni naučil kak poljuben jezik, temveč jezik svojega stomilijon-skega naroda, ki je na osnovi svoje notranje upravičenosti, moči In jakosti Ze prevzel vodstvo Evrope. Vsak Spodnještajerc se lahko radi tega s ponosom prizna k temu svojemu narodu ter govori njegov jezik. Po izvojevani zmagi, ki je ni več mogoče iztrgati, bo imel odprte vse možnosti Velike Nemčije, to pa samo tedaj, ako bo obvladal nemščino.
Spodnještajerska mladina koraka jasno in odprtih src v svitlo nemško bodočnost. Dolžnost vsake matere in vsakega očeta bodi: podpirati to Jasno zasidrano pot ter mladini pomagati tudi z uporabo nemškega jezika v rodbini.
Najvišje in največje kulturne dobrine sveta, ki jih je brez dvoma ustvaril in ustvarja nemški narod, so odprte tistemu, ki je vešč nemščine, in so zatvor-jene pred tistim, ki je ni vešč.
Pot in cilj sta jasna! Vsak Spodnje-
f
5frtdkještofem-
Z današnjo številko pričenjamo objavljati jezikovni kotiček kot pripomoček za uk nemščine, ki je vsakomur potrebna. Izkoristite to priložnost in zasledujte ta brezplačen tečaj. Nemščina je jez k našega mišljenja, nemščina je vodilni svetovni jezik bodočnosti!

Pred gospodarsko katastrofo
Zedinjenih držav
Cene kmetijskim pri-
Roosevelt grozi kongresu z diktaturo -delkom narasle za 85$ m še naraščajo
Dne 7. septembra so praznovali v Zedinjenih državah takozvani delovni dan. Ob tej priliki je imel prezident Roosevelt dva govora. Prvi govor je bil nekaka poslanica na naslov kongresa. V tem govoru se je bavil prezident z grozečo nevarnostjo inflacije. Drogi govor prezidenta je bilo običajno kramljanje ob kaminu Bele hiše. V poslanici, namenjeni kongresu, zahteva Roosevelt do I. oktobra izvedbo zakonskih ukrepov, ki naj bi stabilizira!) stroške življenskega standarda. Prezident je v zvezi s tem zakonom omenil, da mora odvrniti nevarnost, ki bi utegnila preprečiti zmago Zedinjenih držav. Roosevelt je pa kongresu tudi zagrozil, in sicer z besedami: »če kongres ne bo temu primerno postopal, bom prevzel odgovornost nase ter bom storil vse, kar je potrebno«.
V svojem govoru je moral Roosevelt priznati, da so se cene kmetijskih pridelkov od septembra 1939 povišale za nič manj kot 85 odstotkov in še vedno naraščajo. To zviševanje dokazuje, da se nahajajo Zedinjene države pred veliko gospodarsko katastrofo. Ako bi Roosevelt dejansko prevzel vso odgovornost, kakor je zagrozil kongresu, bi s tem odstranil zadnji ostanek demokracije. V tem slučaju bi bila njegova diktatorska pooblastila neomejena. Omeniti je treba, da je izdelat vse te načrte zid Bemhard Baruch, ki ga že imenujejo kot kandidata za vodjo vsega gospodarstva Zedinjenih držav.
Da bi napram prebivalstvu omilil svojo poslanico kongresu, je Roosevett obenem tudi malo polcramljal ob kaminu Bele hiše. V tem svojem kramljanju se je bavil z vojnim položajem na splošno ter je tudi napovedal vojne stroške za prihodnje teto. Roosevelt je mnenja, da bo vojna zahtevala v letu 1943. kakih sto milijard dolarjev sr kov. Nato je prezident napravil mal sprehod po raznih bojiščih. Olede vzhodne fronte je dejal, da bodo sov-jeli s pomočjo zaveznikov Že vzdržali, »i pa podal konkretnih podatkov glede te pomoči. Sicer je res — tako je govoril Roosevelt —, da je bilo zavo-jevano važno rusko ozemlje, toda Hitler ni mogel uničiti sovjetskih armad. K dogajanju v Južnem Pacifiku je izjavil Roosevelt, da ameriški narod ne «me precenjevati uspeha pri Salomon-skih otokih. Japonska ofenziva je bila sicer zaustavljena, toda sovražnik ima Se velike moči in skuša obdržati ini-cijarivo. Sovražnik bo vsekakor trdo «daril, zato naj se ameriški narod va-
Štajerc naj presodi, kako bo prehodit to jasno pot do označenega cilja. Kdor pa misli, da lahko sloji ob strani, si bo »oral pripisati vse iz tega izvirajoče
posledice.
ruje pred pretiranim optimizmom. O Sredozemskem morju in o Bližnjem vzhodu je Roosevelt dejal sledeče: »Zavedamo se naše nevarnosti, smo pa polni upov glede izida obupne borbe za Egipt, za kontrolo tega področja in za gospostvo v Sredozemskem morju in v Indijskem oceanu«.
Kot cilj zaveznikov je označil prezident Roosevelt ofenzivo proti Nemčiji na evropskem operacijskem področju. Po njegovem mnenju je najmanj tucat različnih točk, na katerih bi se dalo izvajati napade. Ameriški narod se naj zaveda, da so tozadevne priprave v teku tako v Angliji kot v Zedinjenih državah, kajti moč Nemčije se mora po Rooseveltovem kramljanju zlomiti na evropskih bojiščih. Mnogi ljudje — tako je dejal prezident — pr«Hagajo, da naj br se izvedla koncentracija na enem ali drugem izmed štirih bojišč. V resnici pa ni mogoče predlagati odpoved pomoči za Moskvo ali pa prepustiti Pacifik Japoncem, Sredozemsko
morje in Biižnji vzhod pa Nemčiji. Ameriški narod naj bo prepričan, da se ne bo zanemarjalo nobenega izmed teh štirih bojišč. »Gotove pomembne vojaške odločitve so že sklenjen« — tako je nadaljeval Roosevett — i» v danem času bo svet in tudi sovražnih izvedel, za katere odločitve gre. Sedaj fahko rečem, da stremijo vse te odločitve k uvodu v ofenzivo«.
Kakor poroča agencija Globereuter iz Washingtona, so bila Rooseveltova izvajanja predmet razburljivih debat med njegovimi poslušalci. Tako je napravila njegova trditev, da bodo Nemčijo premagali na evropskih bojiščih, konec domnevanj o tem, kje neki bo napad zaveznikov najbolj uspešen. Imajo pa tudi vse polno vzrokov za. domnevo, da se bo »velik zavezniški napad« odigral na eni izmed dvanajsterih foČk, ki jih je omenil prezident, toda ne v tekočem, temveč morda šele v prihodnjem letu. Angleški tisk, ki Si že bavf z obema govoroma, se sklicuje na prihodnje Cfmrchilfove izjav? pred Spodnjo zbornico. Pri tem pa dvomi »Daily Herafcf« v nasprofjir do Roo-seveftovih trdrtev, da so se voditelji zavezniškega tabora Že sporazumeli glede enotnega vojnega vodstva.
Po padcu Novorosiiska
Poziv sovjetskim četam - Nova zaskrbljenost v taboru sovražnikov - Sovjetija se boji za tekoče goriv»
klicah prepoved izhajanja komunistu'«?» dnevnika »Daily Worker«. Imenovani lisi je fbjavil načelni članek k položaju na vzhodni toti. V tem članku ugotavlja)« angleški Kotjieviki, da zahteva ¿Ufw brezpogojno drugo fronto, čfanek objav'ja sledeče tri zahteve moskovskih oblastnikov: 1. Takojšnjo otvoritev drage frmre v Evropi 2. Ojačfffje zveze med zavezti1« m še tfs-nepe s. «iefcvanje, ki se mera izkazati v podpiranju Sovjetske Unije 3. Obnovitev angleških pogajanj z Indiji in priznanje indiisiiih pravic do lastne nacionalne vlade. Ker zahtevajo angleški komunisti tudi zastopstvo komunističnih Indijcev, i2gleaa, da želi Moskva ojatifi upltv komunistične stranke v fndijr tfa hi se tako faltfco nciefr/ita »Mast? nad indijskim narodom.
Lažnjivec Churchill pred parlamentom
Churchill je podal pretekli torek » Spodnji zbornici izjavo o vojnem položaja. Ker se je od njegovega zadnjega poročila nanizala eefa vrsta vefifcili vojnih dogodfeov, je angleška favnosf z napetostjo pričakovala njegove rt-Jave. TTsfi, ki so pričakovali podrobno poročilo o težkih anglo-ameriških izgubah, so doživeli veliko razočaranje. Churchillova izjava je bila polna laži in protislovij. Največkrat je ponavljal že znano obrabljeno frazo, da se te pač moralo sprejeti težke izgube. V Sredozemskem morju je bil potopljen ffosflee fetaf. z nji m pa «fve Prrffartr m en rušilec. Druge vojne ladje so bile
Iz Berna poročajo: Sovjetska radio-postaja je izdala nov oklic ali poziv sovjetskim četam. Oklic se glasi med drugim tako-fe: »Sovražnik se premika polagoma proti Volgi in zemeljskemu bogastvu Kavkaza. Naša usoda je odvisna od izida trdih bojev. Niti koraka nazaj i Branfte se tfo smrti!« Že ta oklic sam na! sebi nam mtdi dovolj jasno iTirstraeijo položaja na vzhodni fronti. So pa še druge vesli, ki ponazoril jejo obepni vojaški položaj sovjetov. Tako rta primer citirajo angleški listi neki govor, ki ga je imel londonski sovjetski veleposlanik Majski. Po Majski-jevih navedbah izgubljajo holjševiki dnevno 6000 do 7000 mož. »Svenska Dag-bTn-det? objavlja neko privatno informacijo iz Ankare, po kateri nameravajo v Kavkazu uporabit četo ameriške letalske odrede in padalske čete ki so jih izvežbaK v ameriških gorovjih.
Po padca Novorostjska mora sedaj ameriški in angleški tisk priznati vso težino borb na vzhodni fronti. Ti listi pa v svojih opisih bojev ne pozabljajo omenjati jakosti sovjetske obrambe. Tako poroča agencija United Press, da branijo Stalingrad najjažje . siJe. Poleg vojakov rdeče armade da so vpostavfti mornariške fizflirje floti I iz Volge ter še ljudsko milico. Mesto Stalingrad je po teh opisih že precej razrušeno. Število požarov je tako veliko, da jih ne morejo več pogasit. Nad zgorelimi «teti mesta se vleče velik črn dim. »Daily Maik opozarja svoje čitatelje,, eta sedanji pofožaj ne dopušča nikak<b ifrmj in upov, Sovjetski položaj glede tekočega goriva bo postal brezupen v trenutku, ko bodo nemške Čete dosegle Ka-spiško morje.
V fSfRtom? so, kakor smo že poročali, po Churchillovem obisku v Moskvi pre-
Der Krieg in der Steppe
PK. Die deutschen Infanterie-Divisionen Stießen im große« Don Sogen, durch pausenlose vierwöchige Verfolgungskämpfe und härteste Gewaltmärsche ermüdet und durch die Ausfälle, die solche Kämpfe zwangsläufig mit sich bringen, auch zahlenmäßig geschwächt, auf einen ausgeruhten Gegner, der zum äußersten Widerstand entschlossen war. Das S teppenge lande im großen Donbogen war unter Anlehnung an die wenigen Flüsse und unter Ausnutzung der Hügel und Schluchten zu einem einzigen Verteidigungsriegel ausgebaut worden, der den deutschen Vormarsch in dem Donbogen und damit zum Wolga-Knie bei Stalingrad aufhalten sollte. Die Infanterie, die i,n vorwärtsstürmenden und zügigen Angriffen einen ganzen Monat lang den Gegner immer wieder warf, seine Feldstellungen und Befestigungen durchbrach stieß nun auf eine starke Barriere, die den Schwung des deutschen Angriffs zunächst abstoppte.
Bunker auf Hunderte von Quadratkilometern
Die Bolschewisten hatten in diesem Gelände Gelegenheit, ihre Taktik des hinhaltenden Widerstandes zu erproben, der eine Atempause für den Aufmarsch der starken Angriffsarmee schaffte, die aus dem großen Donbogen heraus die Gegenoffensive führen sollte. Sie hatten auf Hunderte von Quadratkilometern in wo-ellenlangen Schanzarbeiten ein in der Breite und Tiefe weitgegiiedertes System von Bunkern und Feldbefestigungen. Panzer- und Schützengräben, Maschineu-gewehrnestern, Kampfständen und Schützenlöchern gebaut, das alle Möglichkeiten der Tarnung und die Vorteile des Geländes ausnutzte. Der starke Einsatz der Patuerwaffe auf beiden Seiten hatte die Infanteristen beider Kriegsparteien panzerfest gemacht, und die Methoden det Abwehr und der Sicherung gegen Panzer-sngriffe sind im Verlaufe des Krieges auf Grund praktischer Erfahrungen verbessert worden. Ein Gelände das von Panzerkräften durchschritten ist, ist noch lange nicht genommen. Die Schlacht ist erst dann entschieden und gewonnen, wenn die Panzergrenadiere oder die nachfolgenden Infanteristen den Gegner aus seinen Bunkern, Feldstellungen und tiefen Schützenlöchern herausgehauen haben. Hinter dem Panzer steht der Infanterist.
pošl odovane. Toda te izgube — tako je izjavi! Churchill — niso bile pretirane z ozirom na »dosežen uspeh«. S to izjavo je Churchill dosegel višek zavijanja iu potvarjanja resnice, saj je znano, da je bilo uničenje velikega konvoja v Sredozemskem morju eden izmed najhujših udarcev, ki jih je Anglija prejela v zadnjem času. Prav tako debelo Je lagal Churchill glede izkrcanja pri Dieppe-u in glede položaja v Egiptu. V poročilu g'ede pogajanj v Moskvi se je angleški premijer, ki je Stalina nekoč proglašal za morilca, globoko priklonil kremlskemu oblastniku. Churchillov govor je vzbudil vtis, da hoče Churchill Spodnjo zbornico vedno bolj izločevati kot faktor opo-ticije, da bi tako imel še bolj proste roke za svojo diktaturo. Značilno je, da je z istim manevrom proti kongresu pričel tudi Roosevelt,
Panzerbrechende Waffen
Auch die große Schlacht im Donbogen hatte diese zwei Phasen, die sich zeitweise überschnitten. Denn ebenso wie die Sowiajt setzten auch wir in einzelnen Absfflnitten der Schlacht Panzer zur Unterstützung reiner Infanterieangriffe ein. Die Überlegenheit liegt in solchen Kämpfen immer auf der Seite der Panzerkräfte. Entscheidend war aber, daß in den Brennpunkten des Kampfes, wo die deutschen Infanteristen gleichzeitig gegen sowjetische Schützenregimenter und Tanks kämpfen mußten, immer die stärkeren panzerbrechenden Abwehrwaffen auf unserer Seite standen. Flak und die neuen Kanonen der Panzerjäger haben sich hierbei erneut hervorragend bewährt. So erlitt die sowjetische Tankwaffe schon in diesen Abschnitten der Kämpfe in denen unsere Panzerregimenter noch- nicht zum Zuge kamen, schwerste Ausfälle. Stück um Stück mußte aus der infanteristischen Verteidigungsfront der Sowjets herausgebrochen werden und Tag um Tag wurde die stählerne Phalanx der Tanks dezimiert, ehe die Voraussetzungen zur Kesselbildung westlich von Kaiatsch geschaffen werden konnten. Die Kraft des deutschen Angriffs und Gegenangriffs wird dem sturen Widerstandswillen des Gegners immer um jene Grade überlegen, deren Summierung das Übergewicht schon in der vierten Woche der Schlacht auf die deutschen Kräfte verlagert.
Leichenhaufen von Bolschewisten
So ist der Sieg das Ergebnis des Zusammenwirkens aller Waffen, das im großen Donbogens exerziermäßig vorgeführt wurde, und die Feststellung trifft vor allem auf den todesmutigen Einsatz der Kampf-, Nahkampf- und Schlachtfliegerverbände zu. die der schwer bedrängten Infanterie immer starke Entlastung brachten. Die Krönung des Sieges aber ist das Verdienst der deutschen Infanteristen die bei 50 bis 55 Grad Hitze in der bäum- und wasserarmen Steppe dem hinterhältigen Gegner den Todesstoß versetzten. Es sind in der Schlacht über 60000 Gefangene gemacht worden. Aber die blutigen Verluste des Gegners werden hinter dieser Zahl nicht sehr zurückstehen, denn es sind hunderte von Bt'nker-begatzungen im Nahkampf aufgerieben worden. Es ist vorgekommen, daß sie sich in blindwütigem Kampfesrausch selber in die Luft sprengten und es gibt Stellen auf diesem Schlacntfelde, an denen kilometerweit die Sowjetleichen herumliegen. Dei große Don-Bogen ist ein einziges Massengrab der Sowjets geworden.
Man muß sich vorstellen, was es für den deutschen Infanteristen bedeutet, in der Steppe gegen einen solchen Feind und Gegner zu kämpfen. Jeder lauwarme Schluck brackigen Wassers aus der Feldflasche war eine Kostbarkeit, an jeder Patrone hing das Leben. Die Feldküchen standen oft irgendwo im Hintergrunde, kilometerweit mußte das Essen durch Träger herangeschafft werden. Im Ge-
toit uetduukeiu
von 20» bis 6" Uhr!
strüpp dürrer Gräser in tiefen Schluchten und Regenrinnen, in Gehölzen und Gebüschen — überall lauerte der Feind.
Wassertümpel für die Feldküchen
Die Infanteristen haben sich oft tage, lang nicht waschen können. In Divisions. befehlen mußte das Benutzen der Wasser-tümpel zum Waschen und Baden verböte« werden. Im großen Don-Bogen hat der deutsche Infanterist und jeder Soldat bis an die Grenze der menschlichen Leistungsfähigkeit gekämpft und er hat ge siegt, weil er sich selber das Übermenschliche abgefordert hat.
In der Kriegsgeschichte wird dies* Schlacht einst als Gegenstück der Winterschlacht erscheinen: dort die Überwindung der sibirischen Kälte und de; winterlichen Einöde, hier die Überwindung der tropischen Hitze und dei nur von Horizont begrenzten Einöde der weite« Steppe. Beide Male aber ein Triumph det Selbstüberwindung der deutschen Feldsoldaten, die in den kriegsentscheidende« Wochen, in denen der Gegner das Schlaf tenglück mit rücksichtsloser Gewalt eu wenden versuchte, durch ihre todesmutig* Tapferkeit den Sieg an sich rissen.
Kriegsberichter Oswald Zeukej.
Nekaj o Vo;gi
Že drugič stoje nemške čete ob Volgi,
V	jeseni lanskega leta so prekoračile zgornji tok Volge pri Rževu, sedaj pa stf»j« severno od Stalingrada na obrežju vele-toka ki je s svojo dolžino 4000 kilometrov največja velereka evropske celine sploh. Volga izvira v Valdajskem gorovju 226 i* nad morsko gladino. Izteka se v smeri a zapada proti vzhodu. Na mestu, kjer s* v Volgo izliva reka Kama (pri Kazanu) usmerja Volga svoj tok v smeri sever-jug,
V	Volgo se izliva 1080 stranskih rek. m sicer večinoma v gornjem toku. Večino voda sprejema Volga iz ogromnih goz dov, ki se razprostirajo nepretrgoma oii jezera Umen pa vse do severnega Urala 190 dni je Volga brez ledu. Manj kot 17to dni v letu je Volga plovna. Kakor Dnjepi in Don, tako je tudi Volga vsled nizkega padca zelo plitva in široka. Poti, po katerih vozijo mali parniki, se morajo sproti ugo tavljati vsako leto ter je plovba povse.n. neovirana samo ob velikih nalivih.
Volga ni samo najdaljša, temveč tudi najširša velereka Evrope. 2e pri Rževu znaša njena širina 120 m. Pri izlivu Oke, ki meri sama 1600 m širine, je Volga široka 850 m. Izpod izliva Käme meri Volga 700 do 2700 m, izpod Saratova 4200 in pri Stalingradu 8000 m. Ob izlivu ter v času povodnji je Volga široka 45 kilometrov. V času povodnji naraste Volga redno za kakih 14 metrov. V poznem poletju pa je Volga izredno plitva ter so mesta kjer sega voda človeku kvečjemu do prsi. Izliv ali ustje Volge je največje v Evropi. Ploskev tega izliva meri 15.000 kvadratnih kilometrov, kar bi odgovarjalo polovici Belgije. Samo en rokav, tako-zvana Ahtuba, je dolg 500 kilometrov. Izliv Volge predstavlja veliko število stranskih rokavov, zamočvirjenih otokov, malih jezer, zaraslih s trsiko. Tu je pravi raj vodnih ptic. Levo in desno od spodnje Volge pa se r.ahaja solna puščava. Volgo so pravzaprav krstili Bolgari, ki so posedovali v davnini ob srednjem toku reke svoje carstvo. L. 1820 je plul prvi parnik po Volgi in deset let pozneje so uvedli vlačilsko službo s stroji. Plovba na Volgi je bila velika postavka v ruskem trans-portništvu. Več kanalov združuje Volgo v gornjem teku z Nevo in Dvino ter na ta način z Vzhodnim in Belim morjem.

*	J
............ «1....... .

Scheri-Bilderdienst-Luce)-M. Italienische »Meharisti« in der li&yschen Wüste Die italienischen E'itetruppen der Wüste, die »Meharisti«, waren während der Kämpfe in Libyen eingesetzt und hatten einen Angriffsversuch degaul'istischer Truppenverbände zurückgeworfen und dabei verschiedene gepanzerte Fahrzeuge vernichtet. — Unser Bild zeigt die charakteristische Kamelreiter-Truppe auf dem Marsch.
Spodn estajerci kot vojaki
»Afoji ljubi spodnjeästajerski prostovoljm strelci!
V času, ko se Spodnještajerci kot prostovoljci borijo v oddelkih slavne nemške oborožene sile in ko stopajo spodnješta-jerski rekruti v vrste zmagovitih nemških polkov, bo naše bralce zanimalo, kakšni vojaki in bojevniki so bili spodnještajerski fantje v svetovni vojni. Nižje popisan zanimiv in zgodovinsko važen dogodek slika Spodnještajerc iz lastnega doživljanja.
Bilo je leta svetovne vojne 1916, v Si-stiani pri Devinu, na južno-zahodnem bojišču. Vsled nevarnosti pred opazovalci iz zraka, pred letalci in sovražno artilerijo, ki je dotični odsek vedno obstreljevala, se je c. kr. prostovoljni strelski poljski bataljon Marburg IV, to je K k. freiwill. Schiitzenfeldbataillon Marburg IV, postavil v razvijeni črti v neki globoko ležeči kraški dolini čakajoč novega poveljnika bataljona, ki si je hotel svojo formacijo ogledati ter hkrati odlikovati s hrabrostnimi svetinjami več mož, ki so jih zaslužili v prvih bojnih črtah meseca julija 1916. Bataljon 15—18-Ietnih spodnještajerskih prostovoljcev je željno čakal na trenutek, ko bo novi poveljnik pripel prvim možem hrabrostne svetinje na njihova mlada, junaška prsa. Lastna bataljonska godba, ki je stala na čelu stotnij — sestoječa seveda tudi iz samih iz bataljona izbranih mladeničev — je liki oficirjem pozorna čakala na migljaj poveljnika parade, kadar bo treba z udarcem na boben dati znak za sviranje. Ko se je bataljonski poveljnik v spremstvu svojega adjutanta in svojega namestnika nadporočnika dr Josefa [org-a približal, je godba živahno zasviraia strumen pozdrav, poveljnik parade je podal raport, nakar je novi poveljnik v izbranih besedah pozdravil bataljon, povdarjajoč fast in ponos že prvi dan pripenjati hrabrostne svetinje na prsa junakom, katerim je postal poveljnik. Nato je adjutant postavil moštvo, ki ga je bilo odlikovati pred bataljon, nakar je nadporočnik dr. Jos Jorg, ki je kot najstarejši oficir in stalen namestnik poveljnika bataljona poznal večino moštva po značaju in vsem od pet do glave, dobil povelje, da spregovori nekoliko primernih besed Kot duhovit mož in odličen vojak je nadporočnik stopil nekoliko v ospredje ter izvajal:
Ko ste pred dobrim letom, po starosti bolj šolarji kakor mladeniči, prostovoljno stopili v vojaško službo ter se po Vašem izvežbanju zopet prostovoljno javili na fronto, na fronti pa iz območja sovražnega artilerijskega ognja na vse sile zopet prosili da se Vas postavi v še bolj nevarne vrste, kjer se bije boj mož proti možu, od Vaših predpostavljenih nikdo niti dvomil ni, da bi Vaše navdušenje ne bilo pravo navdušenje, ki prihaja res iz srca in prepričanja in da Vam gre res za udejstvo-vanje za našo milo skupno domovino. Da se bodete pa v najnevarnejših bojih tako obnesli in postavili, kakor ste se Vi mladi junaki, pa presega vsa naša pričakovanja. Vaše junaštvo je zadivilo ves svet, vse Vaše predpostavljene do najvišjih mest pa prijetno ganilo.
Zgodovina našega spodnještajerskega bataljona prostovoljcev bo kot prvo junaško delo zabeležila, kako je peščica prostovoljnih strelcev pod vodstvom četo-vodje Funk-a in korporala Strohal-a, pod najtežjimi okolnostmi in v največji nevarnosti kljub ukazu, da se umaknejo iz brezupnega položaja, z nepopisnim junaštvom celo noč zopet prostovoljno, z ročnimi granatami in bajoneti držala svoj odsek ter odbila vse močnejše sovražne naskoke ter postojanko tudi stvarno v naših rokah obdržala. Višja poveljstva so to junaštvo priznala ter odlikovala četovodjo Funk-a in korporala Strohal-a z velikimi srebrnimi svetinjami za hrabrost. Strelec Iskra dobi malo srebrno svetinjo za hrabrost, večina ostalih pa bronasto hra-hrostnn svetinjo za hrabrost.
Prostovoljni strelci! Vojna še ni odločena. Število nam sovražnih držav se je ravnokar še povečalo. Velike naloge nas še čakajo. Prostovoljno ste se javili na fronto, prostovoljno silite vedno v najbolj nevarne postojanke, prostovoljno se žrtvujete za domovino. Marsikdo izmed Vas se celo jezi, da nima dovolj priložnosti, udeležite se še nevarnejših bitk da bi se lahko izkazal. Spodnještajerski fantje! Še ife čas in možnost, da si še vsi zaslužite
visoka odlikovanja, kakor sta si jih zaslužila tovariša Funk in Strohal.
Moji mladi junaki! Negujte Vaš odličen vojaški duh, čuvajte si Vašo disciplino. Domovina, ki jo ljubite nad vse, Vas še potrebuje in Vam bo nudila priložnost, da se Vam vsem Vaše želje po udejstvovanju, bojevanju in odlikovanju izpolnijo v celoti. Predno bo bataljonski poveljnik prvim odlikovanim spodnještajerskim prostovoljcem pripel podeljene jim hrabrostne svetinje, zakličimo na ta prvi bataljonski praznik, trikratni »Hoch« našemu vi hov-nemu poveljniku, naši domovini ter naši lepi Spodnje Štajerski.«
Sledilo je sviranje himne, nakar je poveljnik izvršil odlikovanja. Nato je bataljon defiliral pred odlikovanci in vsem navzočim se je zdelo kakor da so svetle hrabrostne svetinje na pržih mladih junakov nekoliko prevelike in pretežke, ker so jih nosili komaj 16 do 17 letni bojevniki, ki so bili po življenju in vojaškem službovanju zreli in celi možje, po telesni razvi-jenost in letih pa mlečozobi mladeniči.
Takšni vojaki in junaki so bili Spodnještajerci v svetovni vojni.
o žene hotentotov in bušmanov, to sta plemena, ki jih najdemo v južnem delu Afrike in predstavljata takozvano svetlo raso Afrikancev, so zelo nagnjene k debelosti ali korpulencl. Tolšča se jim, kakor tudi ženam drugih ras, najbolj nabira na mestu, ki ga je že Eva določila za sedenje ter na trebuhu. Ta ženska debelost doseže večkrat za naše pojme skoraj neverjeten obim in je to pri teh narodih preje nekaj lepega in mikavnega za moške, kakor pa odbijajočega.
Bei einer erfolgreichen Flakbatterie im Westen. Wieder einmal ist es so weit. Eben hat der auf einem besonders guten Beobachtungspunkt vorgeschobene Flugmeldeposten seine Batterie durch Flaggenzeichen alarmiert und beobachtet nun den einfliegenden Gegner, um die Zahl der Maschinen und die Flugzeugtype feststellen und weitermelden zu können.
PK-Aufn.: Kriegsberichter Haustein (Wb.)


Izrek tedna
Vse za zmago!
»Alles, was dem Siege dient, 1st kriegswichtig. Alles, was dem Siege schadet oder ihn aufhält, ist ein Verbrechen an der Sicherheit des Volkes.« Po našem: »Vse, kar služi zmagi, je važno za vojno. Vse, kar zmagi škoduje ali jo zadriuje, pomeni zločin zoper varnost ljudstva.« Te misli našega ministra za propagando dr. Goeb-bels-a so nam izrek tega tedna.
V dveh stavkih je Goebbels, ki ga poznamo kot izredno duhovitega moža, mojstra svojega peresa in sijajnega govornika, povedal veliko več, kakor se to na prvi pogled vidi. Mi vemo, da se Nemčija in nemški narod nahajata v vojni, kjer se bije boj za biti ali ne biti. Ves nemški narod, staro in mlado, moški in ženske, starčki in otroci so stoodstotno zainteresirani na izidu te vojne. Izguba sedanje vojne, do katere nikdar ne bo prišlo, bi pomenila konec Nemčije. Nemško ljudstvo se vsega tega v polni meri zaveda. Zato se pa nemška oborožena sila bije kakor še še ni nikdar bojevala kakšna oborožena sila, domovina Nemčije pa dela in pomaga, da na svojih področjih dopri-naša in pomaga utirati pot, ki naj vodi do končne zmage.
Spodnještajerci! Tudi mi tvorimo sestavni del nemškega judstva in nemške domovine. Usoda nas vseh je najožje povezana z usodo ostalih naših bratov v starem delu Reich-a. Kakor se ljudstvo v vseh gauih Velike Nemčije vsestransko žrtvuje, da prenaša trdote, ki jih nalaga vojno stanje, tako moramo tudi mi. Spodnještajerci izpolniti in izvršiti vse, kar služi zmagi, od katere je odvisen naš bodoči obstoj. Pri tem zadostuje, da izpolnjujemo in se točno držimo vseh navodil in ukrepov, ki jih izdajajo oblasti in da vestno izpolnjujemo državljanske dolžnosti in vse, kar se od nas zahteva. Vojno-važno je danes vse, kar nam odreja naša uprava, ki po dobro premišljenih zamislih stori vse, kär je mogoče za dosego zmage. Morebitno sabotiranje, izogibanje, neizvrševanje ter oviranje izvrševanja ukrepov, ki jih izdajajo oblasti, zadržuje odločitev in škoduje zmagi in bi bil to zločin zoper varnost ljudstva, kakor pravi Goebbels in seveda tudi zločin zoper samega sebe.
Spodnještajersko ljudstvo, ki je bilo vedno domoljubno in požrtvovalno, če mu je šlo za drago in milo domovino, ostane tudi v sedanji vojni v vrstah tistih, ki hočejo biti med prvimi bojevniki na fronti in v domovini, ki do-prinašajo svoje zasluge In storitve k zmagi in za zmago. Spodnještajerci kot nekakšna obmejna trdnjava niso nikdar bili in tudi danes nočejo biti zlo-žinci zoper varnost svojega lastnega naroda.
VV ,JJ
PK-Kriegsberichter Hoepner (Sch)
Panzerspähtrupp nimmt Bolschewisten in Empfang Ein Panzerspähtrupp ist in die sowjetischen Stellungen eingebrochen. In Gruppen kamen nun die Sowjets aus ihren Schützenlöchern heraus und gaben sich gefangen.
Dobri in hrabri bojevniki
Marsikdo misli, da zadostuje, če se da zdravemu možu orožje v roke in se mu pokaže, kako je treba rokovati' z istim, da je potem že vojak. Stvarno temu ni tako. Vojaški izvedenci lahko o tem mnogo povejo. Rekrut, ki je stopil v vojaško službo ter po več-tedenskem praktičnem in teoretičnem vežbanju predelal toliko vojaškega znanja, da se ga lahko šteje med izvežba-ne vojake, je še zelo oddaljen od popolne izvežbanosti. Kakor zahteva vsak poklic gotovo strokovno znanje, tako je tudi vojaško službo gledati kot neko specialno opravilo, za katero ne zado-
PK-Kriegsberichter Gehrmann (Sch)
Die Sonne brennt über die Steppen des Ostens
Bei der sengenden Hitze des Sommers werden von unseren Truppen am Südabschnitt der Ostfront gewaltige Leistungen vol'bracht. Doch unverdrossen und siegesgewiß marschieren sie durch die glühendheißen Steppen dem Feind nach.
stujc samo rekrutska izvežbanost. Kakor je izšolan inteligent v šolah ali izučen rokodelec v delavnicih šele dobil glavne podlage za nadaljnjo spopolnitev v svojem poklicu, tako je tudi z izvežbamm rekrutom. Kakor vsakega, se je tudi vojaškega poklica treba temeljilo učiti.
Svetovna vojna je pokazala, da so najboljši vojaki vseh armad in front šele po dolgomesečnem opravljanju frontne službe postali pravi frontni vojaki. Vežbe in urenja, ki so jih v mirnem času pripravljala za slučaj vojne, so bila samo podlaga, ki jim je omogočila spopolnitev vojnega znanja v
praktičnem frontnem življenju in vojskovanju. Ko je svetovna vojna iz prvotne maneverske ali premikalne vojne prešla v poznejšo pozicijsko ali utrjeno vojskovanja in je ta način vojskovanja trajal že ieto in pol do dveh let, tedaj so tisti seveda že bolj redki frontni lx>-jfevniki, ki so prebili ves čas na frontah, predstavljali v frontno-vojaškem smislu tako izurjene bojevnike, da je tem možem vse to prešlo tako v možgane^ meso in kri, kakor da niso v življenju nikdar nič drugega delali, kakor fronte držali, napadali in se bojevali. Frontno življenje jim je postalo poklic. To so bili takrat res dobri vojaki za vojskovanje.
Predpogojev, da vojaki na fronti postanejo v pravem smislu besede dobri vojaki in bojevniki, je več. Slabo disciplinirane, površno izvežbane ter po značaju, miselnosti in vzgoji dvomljive vojake nikdo ne bo spremenil v dobre frontne bojevnike. Vojak, ki ga samo strah pred kaznijo sili k izvrševanju dolžnosti, ne more biti dober vojalc. Šele tisti, ki ga razen dobre discipliniranosti . vodi tudi ljubezen, veselje in volja do vsega, bo šele dober. Vojak, ki je prepričan, da se bojuje za svoj in za dobrobit svojega naroda, poslano dober bojevnik. Dobri vojaki postanejo tudi radi tisti, ki so sinovi hrabrih očetov. Narodi z veliko vojaško tra* dicijo, si lahko ustvarijo veliko boljša vojake, kakor ljudstva katerih zgodovina i ne po.zria vojnskih nhvfz in slavnih
GOSPODARSTVO
Posevki zimskih žitaric se ne smejo zmanjšati
Riše Oberiancfo .rtschaftsrat Dr. log. Leitner.
V četrtem vojnem letu stojam©. Tri teta trdih bojev in največjih zmag naše oboro-iene sile so za nami. Fronta v ozadju je pri tem s svojimi storitvami odločujoče doprinašala svoj delež h skupnim uspehom. V naravi boja za biti in nebfcta je, da se od nas Nemcev na fronti in v domovini v obračunaniu z svetovnim boljševizmom zahteva vedno več. Zato pa motaj» Kriti tudi vse naše site usmerjene t en edini cilj, ki mcTa stremeti za srečno zmago. To velja tudi za nas v kmetijskem gospodarstvu, da bomo šteli z ostaFrrm ki v isti vrsti.
* ospredje segajoča naloga kmetijstva je danes potreba po nezmanjšanem pridelovanju zimskih žitaric, ki jih jt na vsak način gojili «a isfi ploskvi, kakor smo jih gojili teta IS38/39. RaarM
vojnih pohodov. T® je »udi pri nemškem vojaštvu že «d nekdaj igralo in še igra soodločilno vlogo ,za kakovost jojaMT.
Dobro izvežbani in dobro upotreb-ljivi frontni vojaki še nfco farafcri ali junaški, če ni za to danil» pogojem iumaStvo v bojih je aekaj, kar najlažje razloži tisti, ki ta je »tarav» sama obdarila s to bolj redko lastnostjo. Nai-bolj šoten, strumen in izurjen bojevnik tahk-o v boju pri prvem sovražnem strela popolnoma odpove. Izkustva so o tem pokazala častnike in vojaške, ki so v miru veljali za najzmožnejše in najvrednejše, ko je pa napočil trenutek, da bi v vojni prišel njihov poklic do veliav«y pa nuo bili niti v stanu, da bi v boju sodelovali, še mani pa da 1» bili hrabri. Hrabrost v bojih je nekaj pri-rojenega, vsak človek ne more biti junak Ln ima to z živčnim sistemom, človeškim srcem, inteligenco, mirom in samoobvladariiem veliko sknpoega. V vojni se je videlo može, ki so v življenju z svojo bojevitostjo in energijo zdaleka nadkriijevali povprečne ljudi, Id pa na frontah niso mogli zbrati toliko svojih sil, da M se skrili in sklonili ter na ta način rešili svoje dame •red sovražnimi kroglami, leer so hgUr i*ii razsodnost. Hrabrost v pravem i besede je tam, kjer so podani za
1 pogoji. Bes hrabri vojaki, ki uen vsega tega tudi volj« in
S[e do stvari za katero gre, lahko ta. i jo naravnost čudežna junaštva.
Kakor boječnež lahko s svojo strah®, petnostjo okuži svoje tovariše, da posta, bejo boječi, tako tudi junak vedno Bmo$o vpliva na svoje sobojevnike. Jo-naš ki poveljnik s svojim vedenjem lahko ojunači cele oddelke, če je tudi dnu gače zmožen in kna upliv na svoje ■vojake. Junaštva na bojišču združena z Velikimi storitvami lahko izvršijo samo gotovi možje, ki jim ne manjka naštetih predpogojev za to.
Znano in zgodovinsko dokazano je, iia je med nemškimi vojaki Se od nekdaj največ junakov. Tudi lapo&ci, katerih junaštvo sloni v veliki meri na versiklh osnovah, imajo slavno vojno Zgodovino. O Spodnježtajercih sc tudi lahko btfi, da so znani kot dobri vojaki In hrabri bojevniki že iz pradavnih časov. Najbolj v živem spominu je junaštvo Spodnještajeroev iz svetovne veL ne leta 1914-1918, v kateri so si priborili neoenljive zasluge.
okolščine, kakor neugodno vreme, zgodna zima, pomanjkanje delovnih sil, vpreg M je tudi pri nas na Štajerskem jesensko setev krušnega žrta 1940/41 v pravilnem razvojn ovirate ter žetev nekoliko znižalo. Nadaljnjo zmanjšanje ploskev zimskih irt se pa mora na vsak način preprečiti. Ta ploskev mora letos biti ista kakor je bila leta 1938/39 ter bodo Landesbauernsebaft Sterermark k Kreisbauertrsclraft-i strog® pazSe, da se to povsod upošteva.
Tntifiti se je za dosego čim večje samooskrbe vseh kmetij s potrebnim krasnim žitom ter preko tega za kolikor mogoča vefiko možnost oddaje za trg.
Premije, ki se dovoljujejo za večjo produkcijo v kmetijstvu, so na štajerskem •sproža« mM o enostranskem pridelovanju mTeka. Nekateri kmefje mislijo, da je to njihov delež, če pridelovanju žita obrnejo hrbet, pozabijo p*, da delajo s tem luknje v preskrbi krušnega žita. Pri tem tu«fi ni tako, kakor je zapisal neki kme» tijski Itst, d® koticiw pioitrrskft dfis, ki so jih dolga leta izvrševali napredni kmetje, v tem, da so v času pomanjkanja fn kriz svoje kmetije vedno bolj preurejali na produkcijo mleka, našli svoja priznanja. S te» b» se reklo, da kmet, ki se drži mešanega kmetijskega gospodarstva, iti
napreden. To bi pa ttrtfi vsakega kmeta z odredbo o uvedbi premij takorekoč opozarjalo in vodilo na enostransko gospo, darjeuje z tniekom. K temu se ugotavlja da so tudi dotični kmetje, ki gojijo živino in kmetom-mlekarjem debailpjo dob* mlekarice, kakor tudi kmetje, ki so v zadnjih letih z izboljšanjem žitnih njiv dosegli bistveno vSje žitne pridefte, opravljali pionirska deta. Svrha m smisel uvedbe premi} je v tem, da se da vzpodbuda za večjo oddajo mleka z izboljšanjem krmil' ne podlage, razumno izbiro plemena, iztrebljenje sfabtfr nrfekaric, izboljšanje nege živine, štedeiije mleka gospodrnjsfv* rn krmljenju telet, povečanje reje ženskffc živali itd. Kdor to dela, vidi samo višje dohodke, hi m® jtfi prinašajo premije, ne priznava se pa k zahtevam, ki jih zahteva totalna vojwa, ki zahteva, da stojimo v popolni samooskrbi • krušnim ž rtom.
če bo po zmagi več njiv za Sta na razpolago, nt izkljtrčeno, da bomo v vi?jih Štajerskih tegtdr nekoliko šktčiB pridelo* vanje žita, da se bo pridelovalo le za last-no preskrba kmetij. Toliko zanimanj* mora tudi naš hribovski kmet imeti rt lastno vzdrževanje m prehranjevanje. Mimo tega bo pa potem lahko živinoreja glavna panoga štajerskega kmetijstva, iz. katere bo črpaf svoje glavne dohodke. To bo seveda mešana živinoreja m ne cmr® reja mteksrric. Dokler traja vojna, se pi mora pridelovati oziirmo frto kolikor je 1« največ mogoče, pridelovanje in mleka je pa vsestransko zviiaSL
Določitev časa za vinsko trgatev
Landesbauernf ¿ihrer
Piše Sepp RatnzT,
Da bo vinski pridelek dober, 96 mora trgatev vrSifi ob pravem času. V največjih primerih vinogradniki prezgodaj berejo. Trgatev pred popolno dozoretostjo da kisle jagode in to zmanjša dobrino bodočega vina.
V interesu splošnosti je, da ne posamezni vinogradniki sarm, kcthij začefi s trgatvijo. V starem dete Reicb-a določanje črn >a trgatve že davno urejeno, i» sicer z dobrim uspehom.
Letos naj zopet krajevne komisije v vsaki vinogradni občini na področju Lan-desbaueraschaft-i SSdmark z oziram a« velike lokalne razlike v posameznih tegak, določijo čas za pred- ia prvo trgaiev. Komisijo mota sklicati vodja krajevne kmetske skupine (Ortsbauernfuhrer) ter jo tvorijo Ortsbanenrftthrer, Bfirgeniiei» ster Rebsciurtzwait ter dva sposobna ht dobra vinogradnika. Na vsak način mo-
rajo komisijo tvoriti ljudje, iti imajo interes, da bo vato dobro in da za določila, ki jflr izdajo, frnfi v cefcrtr odgovaijajo. Oa bo espeh popoten, je dolžnost komisar, da si najbolj važne lege in vinograde vdirat ogleda Pri te» je treba ugotavljaj stopnjo dozorelo str grozdja ter morebiti* gnitje. Sete po tehtnem preudarku vseb tek okolnosti naj komisija izda svoj sklep, čas vinske trgatve, ki ga določi komisija, se mora razglasiti z nabffje» na obfinsa tabli, nadalje na tabfi za objavo o zašfhl traja teT z razglasom po hišah potom sete. Naznaniti pa mor* komferj* eas trgaf»« to^fi pfist&jmKAifl KrcisfesaBCTn ftifa t cf~ fjbl Jasno je, da se mora paziti «a morebitne prestopke. Noben vinogradnik ne sme pred določenim časom pričeti s trgatvijo. Krajevne komisije morajo biti do t. okt. 1943 sestavljene. Izvršena vinska trgatev se mora istotako javiti pristojnemu Kreis-baaernffifrrer-jrr.
GOSPODARSKE VESTI
godba. Med Madžarsko in Finsko je ] do dog!0vof&, ki za leto dni ureja Ei promet med
Tozadevni dekret jc vlada objavila. Vsi za to potrebni načrti so izdelani po strokovnjakih generalne direkcije romunslefli državnih železnic. Najprej bodo začeli z gradnjo vodnih central ob reki Bistrici Ia Moidavi. V zamislih imajo gradnjo volUrih zajezb ter ¡podzemeljskih električnih central ln odvodnih kanalov.
X Turški teSniki. Po poročUUi iz področij ob Črnem morju, kjer Tttrkl gojijo leinike, cenijo IetoSnji pridelek na 66.000 ton. To bo dalo v izluščenem stanju kakih 320.000 vreč po 80 kg.
X Virginia-tobak gojijo v TttrflJL ▼ jugovzhodnem delu Anatoli je že nekaj M pridelujejo v poskusne svrtoe aroerfiOS to» bak vrat« Vfrgfetía. Portoal so nad v» pričakovanja uspeäi te» Jo letos s to nrtf tobaka oWeäane Se i«r hektarjev zemlja,
X Izvoc «Ho te Hrvatsko, V
izvoznem področju sliv, v Brčki (BesnaV so ravnokar začeli odprem!jati prV» pošiljke letošnjega pridelka za izvoz. Kakor poročajo, Je letotajl pridelek pea» dober. IzvoifB fcodb nad K» vagonov t inozemstvo.
X Pridelki njiv ta travnikov V Nemfljl V Nenrčfff so «e v zadnja 5ff let» prt-etefki žita evSaffl za 79 do 8® Produkcija krompirja Js v tste« skočila za 1» odstotkov. Ve dvig pridelkov izkazujejo za isto ni Je pašniki in travniki, ki so narasli za 39 do 4t odsfaCfrge.
UMNI KMETOVALEC
Čiščenje In kvašenje semenskega žita
1. Vzrok in razvoj naprav za čiščenje žita.
Razbiranje M as j a že na njivi je naj-prvotnejš» način čiščenja semenskega žita Od Ijuljke in drugega plevelnega semena. Se dandanes je odbiranje klasja najzanesljivejša, čeprav istočasno tudi najdražja pot, ki vodi k dobremu, čistemu žitnemu semenu. V nekem oziru je ta način celo edino uporaben: namreč glede pridobitve iistosortnega žita. Kajti posamezne isto--vrstne žitne sorte se dajo med seboj dobro razpoznati in odbrati edinole potom Odbiranje klasja na njivah.
Tudi drogi način čiščenja semenskega žita je že tisočletja star in je bil do nedavno udomačen pri vseh skrbnih kmetovalcih tudi v naših krajih, namreč: Ročno izbiranje semenskega žita v zrnju. To je bilo zamudno in natančno, zato pa tudi drago delo. Kmetovalci so si dolgo zaman prizadevali, nadomestiti ročno prebiranje žita s strojnim; kot prvi uspeh v tej smeri lahko omenimo rešeto, s katerim je bilo mogoče, očistiti semensko Sto od drob-nejše Ijuljke in drugih, še bolj drobnih plevelnih semen. Grahorja m grašiče pa z IBŠetom ni bilo mogoče odstraniti iz žita.
Šele pred kakimi sto leti so prišli v promet prvi stroji za čiščenje Sta, to so tako-Ivani artrijerji« (Saatreinigungsmaschine)';
▼ prvotni obliki je bil trijer namenjen gsmo čiščenju žitnega semena od grahorja in grašice. Zato so prvi trijerji obstojati iamo iz pločevinastega, vrtečega se valja z okroglimi luknjicami vprav tolikšne velikosti, da je v tako luknjico sicer sedlo Okroglo grahovo seme, ne pa podolgovato
Kčno. Ker se je valj vrtel, se je gra-seme v luknjicah dvigalo ob strani valja. V določeni legi pa je vendarle izpadlo iz luknjic — in sicer na pločevinast žleb, ki je bil vložen v valj z namenom, da prestreza iz trijerjevega valja izpadajoče grahovo zrnje in ga o<tvaja.
Valj z okroglimi luknjicami za prestrezanje grahovega, grašičnega in drugega okroglega plevelnega zrnja je ostal vse do danes osnovni sestavni del in bistvo »trijerjev« in sploh vseh strojev za čišče-»je semenskega žita. Seveda pa so se ti »troji v teku desetletij zelo izpolnili.
Medtem, ko je, kot omenjeno, Sstil prvotni trijer samo okroglo grahovo itd. «eme iz žita, ljuljko pa so morali odstranjevati z rešetom, se je kmalu izjavila izpopolnjena oblika trijerja; pri tej obliki je valj že podaljšan z okroglo, vrtečo se rešetko, skozi katero prehaja pri čiščenju žito; drobna zrna Ijuljke in nedozorelega žita izpadajo pri tem skozi njo, tako da pride v valj z okroglimi luknjicami te močno razvito pšenično seme. Posebna krtača čisti vrtečo se rešetko, da se ne zamaši.
Nadalnje izboljšave, ki so si v teku časa Sledile:
21eb za odvajanje grašice je dobil vodoraven takozvani »večni vijak«, ki poriva grahovo seme iz trijerja, čeprav leži žleb docela vodoravno. Pod nasipalni lijak so začeli vzgrajevati vodoravno rešetko, ki je bila toliko gosta, da je skozi njo padalo pravilno razvito žitno zrno, ne pa kamenčki, debele smeti itd. Da se ta rešetka ne zamaši, je zvezana s peresom, ld uhira nazobančeno kolesce na pogonski osi in tako povzroča tresenje rešetke.
Nadaljno izpopolnitev trijerja pred-davlja vetrnica med nasipalnim vijakom In vodoravno rešetko. Ta vetrnica od-
pihuje prah in pleve, ki bi se morda nahajale v žitu.
Da bi se omogočilo čiščenje različno debelih vrst žit, so začeli izdelovati raznovrstne izmenljive rešetke: za pšenico, za rž, itd.
V zadnjih desetletjih so prišli v promet trijerji, ki semensko žrto ne le čistijo od plevela, marveč tudi delijo po debelosti zrn. To 90 takozvani sortimi trijerji-Prednost tovrstnih trijerjev je v dejstvu, da je lepo enakomerna setev žita s sejai-nim strojem mogoča samo, ako je žitno zrnje enakomerno debelo; tudi je rast žita enakomernejša, ako je seme enakomerno debelo.
Ker je pogostno menjavanje rešetk na trijerjih kaj zamudno delo, imajo nekateri najnovejši veliki trijerji (n. pr. »Maroti«, izg. maro) mnogo (do osem) zaporednih, a neizmenljivih mrež. Žito prehaja pri čiščenju zapovrstjo od najgostejše do vedno bolj redkih rešetk. Zato pada pri tovrstnih trijerjih najboljše žito raznih vrat pri raznih rešetkah.
Najboljša rž pada že skozi rešetko, ki propušča pri čiščenju pšenice samo drobno, nedozorelo seme itd.
Najbolj izpopolnjeno obliko strojev za čiščenje semenskega žita pa predstavljajo najnovejši žitočistilni stroji: »Saaigut-bereiter«-ji. Ti stroji so prirejeni za motorni pogon in imajo veliko delazmožnost. Izdelujejo jih v dveh oblikah: bodisi kot prevozne žitočistilne stroje, ld v času pred pričetkom setve potujejo od vasi do vasi in čistijo semensko žito, ali pa kot nepremične stroje za žitočistilne postaje, do katerih morajo vsi kmetovalci določenega okoliša pripeljati svoje semensko žito v čiščenje.
Ti veliki žitočistilni stroji, ki obenem semensko žito tudi že kvasijo, za večji del naše dežele ne prihajajo v poštev. Prevoznih strojev radi njih ogromne teže in naših slabih in strmih poti namreč ni mogoče voziti iz kraja v kraj, enako nemogoče pa je, da bi mogli kmetje voziti žito na žitočistilno postajo iz tako velikega okoliša, da bi se nabava in obratovanje teh velikih strojev izplačalo.
Zato je od najnovejših žitočistilnih strojev za naše hribovite okoliše prikladna samo najmanjša oblika »Heid-Saat 6«. Ta žitočistilni stroj je mogoče prirediti na motorni pogon, izdelan je enostavno in skrbno, čisti hitro (do 30© kg na urol) in je prikladen tudi za čiščenje malih količin semenskega žita, medtem ko se na velikih sortirnih strojih par mernikov semenskega žita skoraj porazgubi.
Vse doslej povedano smo napisali samo zato, da naši kmetje ne bi (in to itak brez uspeha!) nadlegovali tovarn z naročili velikih žitočistilnih strojev, temveč naj bi spravili — za letos — v red že dovolj razširjene trijerje, v kolikor so sploh še uporabni. Najvažnejše je, da je rešetka cela in dovolj redka in da trijer ne prepušča grahorja. Ce je rešetka pregosta, pride tudi deblejše seme ijuljke med semensko ŽitOl
Koder pa so letošnjo teto dobili najnovejši »Heid-Saat 6« žitočistilne stroje, naj pri čiščenju raznih vrst žita pazijo, da bodo vlagali v stroj rešetke in valje onih številk, ki so na razpredelnici predpisane za dotično vrsto žital In če priredijo stroj na motorni pogon, je paziti, da stroj ne teče prehitro, ker v tem primeru izmetava
obenem z grahorjem tudi preveč žital Zato naj pogonska jermenica na stroj« ne dela več kot 600, največ 700 obratov na minuto.
Da je treba vsakemu kmetovalcu vse semensko žito prd setvijo očistiti na tri-jerju — tega pač menda ni treba še posebej povdarjati!?
2. Vzrok ta razvoj naprav za kvašenje semenskega žita.
Naša žita napada mnogo vrst škodljivcev, ki jih lako vidimo: vrane, miši, uši. Več kot ti škodljivci, pa napravo na naših žitih škode razne žitne bolezni: snetjavo-sti, rje itd. Tudi vse te žitne bolezni povzročajo živa bitja, takohnenovane glivice, ki pa so tako majčkene, da jh človeško oko ne more videti.
Žitne bolezni delimo v dve skupini: bolezenski trosi prve skupine se vrastejo v zrno samo, pri drugi skupini žitnih bolezni pa se bolezenske klice oprimejo površine žitnih zrn. Važno je vedeti, da moremo s kvašenjem uničiti samo bolezenske trose te druge skupine žitnih bolezni, medtem ko nasproti boleznim prve skupine kvašenje žita ne učinkuje.
Posebno se moramo tega dejstva zavedati pri pojavi prašnate smetjavosti žita. To |e namreč ona snetjavost, kjer ostane od žitnega klasu samo steblo, snettjivi rjavi prah pa se razkadi naokoli in okuži sosednje žitne rastline. Ker se trosi te bolezni vrasejo v notranjost zrn, ni mogoče na semenskem žitu ugotovit, ali je okuženo ali zdravo, niti ni mogoče snet-javosti s kvašenjem žrta pregnati.
Edini način, s katerim lahko uničimo trose prašnate sneti pri žitu, je namakanje semenskega žita v vroči vodi, ki ne sme imeti manj kot 50, niti ne več kot 54» C. Pri nižji toplini se trosi ne uničijo, pri višji pa trpi kaljivost žita. V vroči vodi mora ostati žito najmanj štiri ure in mora ves ta čas imeti voda predpisano toplino. Tako razkuženo žito je sejati šele čez kak teden, ker vroča voda začasno škoduje kafjivosti, pozneje pa se kaljivost spet izboljša.
Najbolj zagotovo se ubranimo prašnate sneti pri žitu ako ne jemljemo žita za seme z njtv, ki so po snetjavosti okužene, niti ne sejemo žitnih sort, ki snetjavosti rade podlegajo!
Vprav zaradi nevarnosti prašnate snetjavosti je treba pri nakupu semenskega žita nepoznanih pridelovalcev in nepoznane sorte največje previdnosti, ako se hočemo obvarovat! neprijetnih presenečenj in škode! Kajti, četudi semensko žito že kvašeno kupimo, ali pa sami kvasimo —■ prašpata snet se na žitu lahko kljub tema pojavil *
Proti kakšnim žitnim Boleznim pa se branimo s kvašenjem Semena?
Predvsem proti snežni plesni (Schnee-schimmel). Ta žitna bolezen je dobila ime po tem, ker se pojavlja spomladi, ko sneg skopni, v obliki sive pajčevine ali plesni na ozimnem fitu, predvsem na rži pa tudi na pšenici in ječmenu. Ljudje sicer mislijo, da je ta pajčevina po žitu nastala zaradi dolgo ležečega snega, vendar je to mnenje upravičeno le v toliko, da se snežna plesen bolj razširi, ako sneg dolgo časa leži; neposredni povzročitelj te bolezni, ki je med našimi kmeti poznana kot pozeba žita, pa je neka glivica.
Trose te glivice, ki se nahajajo na površini žitnih zrn, lahko uničimo s kvašenjem semenskega žita s posebnimi razku-žilnimi sredstvi.
Druga bolezen, k so s kvašenjem semenskega žita z gotovostjo preprečujemo

Mit Vorspann querfeldein Ein kurzer, aber wolkenbruchartiger Regen hat das Vormarschgelände im Osten total aufgeweicht. Die Wege selbst sind nicht befahrbar; darum geht es hier sechsspännig über die versumpften beider und Wiesen. — PK-Kriegsberichter Wacker (Sch)
je smrdljiva ali trda snet pri pšenici (Steinbrand). V nasprotju s prašnato snetjo obdrži napadeno klasje in zrna svojo obliko ; namesto moke pa vsebuje obolelo zrnje le smrdljivo črno snov.
Nadalje s kvašenjem semena uničujemo trose pokrite sneti pri ječmenu (Gerste-streifenkrankheit), ki je slična smrdljivi snetjavosti pšenice in še nekateri bolezni pri žitih, predvsem trose prašnate sneti na prosu, prašnate sneti pri ovsu itd.
Končno pa s kvašenjem semenskega žita tudi povečamo njegovo kalilno silo in odpornost mladih rastlinic proti napadom raznih bolezni.
Za kvašenja žita — ki je že stoletja staro, — so nekdaj uporabljali predvsem apno in lesni pepel. Že takrat so kvasili žito na dva različna načina: Pri mokrem kvašenju (Naßbeize) so žito namakali v apneno vodo za nekaj ur (Tauchverfahren), ali pa so razgrnjeno žito z apneno vodo poškropili (Benetzungsbeizen). Pri suhem kvašenju (Trockenbeize) pa so apneni prah ali pa lesni pepel pomešali med žito.
Odkar je pri nas poznana modra galica (Kupfervitriol), so mnogi kvasili semensko žito z njo in sicer so namakali žito v Vi'/o-ni raztopini vsaj 12 ur.
Dandanes uporabljamo le posebno, v tovarnah vprav v ta namen prirejena in oblastveno odrobrena sredstva za kvaše-. nje žita (Beizmittel). Vsa ta sredstva so »univerzalna«, to se pravi, učinkujejo proti vsem naštetim žitnim boleznim. Enako pa so vsa ta sredstva tudi hudi strupi in je torej treba pri kvašenju žita z njimi največje previdnosti.
Najbolj znana tovrstna sredstva so n. pr. Ceresan Abavit, Germisan, Fusariol itd. Vsako od teh sredstev se prodaja v dveh oblikah: bodisi za suho kvašen je (Trockenbeizmittel), ali pa za mokro kva-Šenje (Naßbeizmittel).
Tu moramo odgovoriti na vprašanje, kakšno kvašenje semenskega žita je boljše, suho ali mokro. Stvar je taka: Pri Suhem kvašenju je za človeka, ki kvašenje izvaja, nevarnost, da se zastrupi, ker se ta sredstva zelo prašijo in je vdihavanje tega prahu zelo škodljivo. Enako škodljiv je ta prah za oči in za odprte rane. V vsem ostalem pa ima suho kvašenje prednost pred mokrim načinom, kajti kvašenje je veliko hitreje izvršeno in tudi kvašene žito, v kolikor se ga ne porabi za sem? se lahko spet naredi porabno, ako ga : tavno operemo v mrzli vodi in hitro fi> sušimo, da ne začne kaliti. Mokro kvašenje ima tudi ta nedo6tatek, da moramo kvašeno žito pred setvijo spet sušiti, ako
ga takoj ne posejemo, ker sicer začne kliti. Če pa sejemo s sejalnico, je treba mokrokvašeno žito v vsakem primeru posušiti, ker mokro žito maši sejalnico.
3. Kako kvasimo semensko žito?
Za kvašenje semenskega žita moramo imeti pripravno posodo, ki jo je mogoče vrteti. V sili je dober mali neuporaben sod, kjer žito in kvasilo vsipljemo v sod, vratca zadelamo in sod nekaj minut valjamo sem in tja. Bolje je seveda, če nasadimo sod na os, tako da ga lahko vrtimo. Še bolje pa je, ako si (nemara skupno za celo vas) nabavimo posebno pripravo, takozvani boben za kvašenje žita (Beiz-trommel), ki je prav poceni.
Navadno je vsak boben uporaben tako za suho, kot tudi za mokro kvašenje (KurznaBbeize). Medtem ko pri mokrem kvašenju vlijemo tekoče sredstvo v posodo ob strani bobna, stresemo pri suhem kvašenju točno odmerjeno količino sredstva kar na žito v boben.
Pri kvašenju je paziti na naslednje:
1. Žito moramo pred kvašenjem stehtati, da vemo koliko kvasila naj vzamemo.

Hinterm Pflug.
Weltbil-
2.	Bobna ne smemo napolniti do vrha, marveč samo do prečne črte na vnanji strani. (Navadni bobni so prirejeni za kvašenje do 50 kg žita naenkrat).
3.	Sredstvo za kvašenje je treba točn® stehtati ali pa odmeriti. Za ozimna žita jemljemo navadno 100 gramov kvasila na 50 kg žita. Navadno je posodam s kvasj-lom pridejana papirnata mera, ki drži' polna točna 100 gramov. Če te nimamo, moramo kvasilo stehtati.
4.	Boben je treba dobro zapreti in počasi vrteti vsaj tri minute. Nato nekoliko počakati, nasaditi vrečo na kaveljčke pri vratcih in previdno raztegniti vratca, obenem pa obrniti boben z vratci navzdol.
5.	Varovati se je pred prahom kvasil-nega sredstva. Najbolje je, natakniti na obraz posebno masko ali pa vsaj moker robček privezati pred usta in nos.
6.	Vreče, kjer je bilo spravljeno kvašeno žito, je oprati preden jih vporabim« za mlevsko žito ali moko.
7.	Posodo s kvasilnim sredstvom moram® dobro zapirati in skrbno paziti, da ne pride v roke otrokonl in neveščim ljudem, ker se sicer lahko zgodi velika nesreča!
*	Selitev ptic. Ko nekega dne sredi poletja ne čujemo več kukavice in ko kmalu nato pojenja žvrgolenje in petje naših krilatih pevcev, že lahko mislimo, da se bližamo jeseni, čas okrog Male Gospojne, je čas, ko se zbirajo lastovice na odhod v daljnje južne kraje, tedaj vemo, da je jesen že tu, čeprav nam jo še prikriva koledar. Kaj prav za prav žene ptice selivke k preseljevanju, dozdaj še ni popolnoma jasno. Letos je pa to vprašanje še bolj zanimivo in sicer v zvezi s vprašanjem ali se bo selitev ptic letos izvršila po dosedanjih običajih, ali se bo poznal vpliv sedanje vojne na preseljevanju ptic v tople kraje. Prijatelji in ljubitelji ptic in narave se za to prav posebno zanimajo, zanimal» bo pa to tudi druge kraje in dežele, iz katerih se jesenska selitev ptic vedno vrši Streljanje na frontah namreč pticam ni popolnoma vseeno in ni izključeno, da bodo tudi fronte na preseljevanje ptic nekoliko vplivale.
*	Pobirajte odpadno sadje! črvivo sadje, ki odpada, se v nobenem primeru ne sme pustiti pod drevjem, da bi tam seg-nilo. V kolikor bi se ga ne prodalo odda-jalnicam, ki ga kupujejo, ga je uporabiti v domačem gospodinjstvu. Če bi pa tudi za domačo uporabo ne bilo potrebe, je tako sadje bolje pokrmiti domačim živalim, kakor pa pustiti, da segnije.
*	Kugy-jeva koča na Triglavu. Nemško planinsko društvo je nekdanjo Aljaževo kočo, ki stoji pod severno steno Triglava, preimenovalo v »Kugy-Haus« (Kugy-jeva hiša). Dr. Kugy si Je namreč stekel zasluge za raziskanje in dostop v Julijske Alpe.
ODREDBE
'V
*	Nove odredbe in razglasi, ki jih prinaša
zadnja izdaja Odredbenega in uradnega lista (Verordnungs- und Amtsblatt) šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem trt sicer številka 96, z dne 4. septembra 1942, so sledeče: 1. Odredba k spremembi odredbe o ustanovitvi poklicnih šol na Spodnjem Štajerskem. 2. Odredba o začasni ureditvi oddaje stanovanjskih in poslovnih prostorov na Spodnjem Štajerskem. 3. Tretji oglas o popisu za vojaško službo na Spodnjem štajerskem. 4. Razglas o ukinitvi urada za sode od meroizkusnega urada v mestu Windischgraz. 5. neki popravek.
I 12. September 1942._STlsJERSKl GOSPODAR _
Velezborovanle organizacije
Steirischer Heimatbund v Pettau-u
V soboto in nedeljo priredi organizacija Steirischer Heimatbund svoj peti okrožni dan, ki se vrši za okrožje Pet-tau v Pettau-u. Kakor vse dosedanje štiri prireditve, bo tudi okrožni dan v Pettau-u za okrožje Pettau, največji politični veleshod in sestanek ljudskih množic, odkar stoji starodavno mesto Pettau. Razen prebivalstva domačega okrožja se bo prireditve radi ugodnih prometnih zvez brezdvomno udeležilo lepo število gostov iz sosednih okrožij, ki bodo svoj nedeljski izlet povezali z obiskom te prireditve, ki se jim bo gotovo izplačala.
Na sporedu je v soboto, dne 12. septembra 1942 ob 18. uri, otvoritev razstave v Kreishaus-u. Tu gre za razstavo prereza dela organizacije Steirischer Heimatbund v okrožju Pettau od aprila 1941. Drugi del razstave prikazuje slike in motive Spodnje štajerske. — Med 18. in 20. uro bo ogled
MALE VESTI
*	Stedite elektriko in plin! Tak oklic je izdal Reichsmarschall Göring kot pooblaščenec za štiriletni načrt. Oklic sloni na utemeljitvi, da sta električni tok in plin nenadomestljiva pomočna sredstva industrije, kmetijstva in domačinstva itd. in da je vse to danes v največji meri potrebno kot pri-pomoč za vojevanje in dovojevanje zmage. Oklic je Reichsmarschall zaključil z besedami: »Vso energijo za končno zmago!«
» Zborovanje spodnještajerskih gostilničarjev in kavarnarjev. Minuli petek so te v Marburg-u sestali gostilničarji in ka-varnarji Spodnje Štajerske, da se pogovorijo o težnjah, ki jih iznašajo gostilniški in kavarniški gostje. V glavnem je šlo za previsoke zahteve nekaterih gostilničarjev, ki so od svojih gostov zahtevali več mesnih kart in kart za mast, kakor je to običajno. Tudi slabo pripravljanje jedil je tvorilo predmet razpravljanja. Zborovanje je imelo uspeh. Izdalo se je smernice, ki bodo v neki meri zadovoljile tiste goste, ki so se doslej čutili prizadete. Najvažnejša določila teh smernic so, da se bo za mesna jedila po 50 g mesa zahtevalo samo 5 g masti. Porcije po 100 g mesa se bo lahko ser-viralo, če bodo tudi porcije po 50 g mesa na jedilnem listu in za goste na razpolago. Za solato se ne bo več zahtevalo karte za mast ali olje. Na mesto močna-tih jedi, ki se pripravljajo iz bele moke, s« bo uvedlo močnate jedi iz ržene moke.
V nobenem primeru se pa za močnato jed Iz bele moke ne bo smelo zahtevati več kakor 50 g nakaznic.
♦	Prvi Spodnještajerci gredo v šole Adolf-a Hitler-ja. Gauleiter in Reichs-«tatthalter dr. Uiberreither je minuli četrtek sprejel fante štajerskih Hitler-Jungen, ki so bili izbrani za obisk šol Adolf-a Hitler-ja. Fantje, ki so sinovi očetov raznih poklicev, so se pred Gau-leiter-jem morali podvreči zadnji preizkušnji, ki je pokazala, da so vsi izbrani fantje predpisanim zahtevam dorasli. Pri tem so se med temi fanti prvič nahajali tudi Spodnještajerci. — Fantje štejejo 12
domačih muzejev pri istočasnih koncertih na trgu, kjer bodo svirale godbe oborožene sile in Wehrmannschaft-i. Med 19. in 24. uro bodo tekoče filmske predstave, ki trajajo vsaka pa eno uro v mestnem gledališču. — Ob 20.30 uri bo veliki ljudski zabavni večer v dvorani hiše »Deutsches Haus«. — V nedeljo, dne 13. septembra 1942, bo ob 6.30 budnica, ki jo bodo svirali vod fanfar organizacije Deutsche Jugend in godba brambnega moštva. — Ob 8. uri je začetek jutranje proslave na SchloBberg-u pred mladinskim stano-viščem, ki jo upodobijo odredi Deutsche Jugend. — Od 9. do 9.30 so športne prireditve ženskih oddelkov na športnem igrišču FriedauerstraBe. — Ob 9.40 zbiranje za velezborovanje na športnem igrišču FriedauerstraBe. — Ob 10. uri je začetek velezborovanja in ob 11.30 mimohod brambnega moštva na trgu Adolf Hitler.
let. Po šestletnem obiskovanju Adolf-Hitler-šol dobijo zrelostna spričevala, ki jim odpirajo vstop v vse poklice.
*	Kulturni krožek v organizaciji Steirischer Heimatbund je zasedal v sejni dvorani okrožnega vodstva. Pri tem je vodja kulturnega krožka ali Kulturring-a Pipo Peteln objavil načrte kulturnega delovanja v zimi 1942/43. Temeljne misli novo osnovane organizacije »Arbeitsgemeinschaft für Volks-forschung» je navzočim razložil dr. Helmuth Carstanjen. Končno je spregovoril tudi Bundesführer ter naglasil važnost in notrebc kulturnega delovanja na podeželju. Zahvalil se ie tudi kulturnim delavcem za vse dosedanje storitve na področju kulture.
*	Nov Kreisführer za Marburg-Stadt. Dosedanji vodja okrožja Marburg-Stadt v organizaciji Steirischer Heimatbund, tovariš Klingberg, odide v kratkem k vojakom. Radi tega je prosil Bundesfiihrer-ja, da ga razreši funkcije okrožnega vodje. Bundesführer Steindl je na službenem sestanku dne 7. t. m. ocenil zasluge Kling-berg-a ter na njegovo mesto s pristankom Gauleiter-ja postavil Michl-a Strobl-a za Kreisführer-ia mesta Marburg-Stadt v organizaciji Steirischer Heimatbund. Novi Kreisführer je bil doslej vodja urada za šolstvo v osrednjem vodstvu (Bundesfiih-rung) organizacije Steirischer Heimatbund.
*	Konjske dirke v LuttenOerg-u, ki nai
bi se bile vršile 13. septembra 1942, so nä podlagi odločbe ministra za prehrano in kmetijstvo, odpovedli. Odpoved sloni na odredbi, ki . omejuje prireianie konjskih dirk.
*	200 oseb se je udeležilo vaškega večera v Brückel-u, ki ga je organizirala in vodila Martha Fischer. Spored je bil bogat in razveseljiv.
*	Politična zborovania v Kleinsonntag-u, Stainztal-u, Bad Radein-u in Wernsee-ju, na katerih je govoril Kreisführer Nemetz, so lepo uspela.
*	Kranichsfeld je nedavno imel svoj drugi vaški večer, ki se ga je udeležilo okrog JSOO li-'rti	. H	<t v igrah, plesih in s petjem. Pri tej priložnosti je prvič nastopila nova Schrainmel-godba iz Kranichsfeld-a.
Seite 11.
*	To je duševna prisotnost. V Cilli-ju na Bismarckovem trgu je nedavno raz okna drugega nadstropja neke hiše padel dveletni otrok. To je opazil v bližini se nahajajoč vratar hotela »Europa«, Cyrill Klenowschek, ki je v zadnjem trenutku priskočil, razširil svoje roke ter otroka ujel in ga tako rešil pred padcem na ka-menita tla, kjer bi se bil brezdvomno ubil. Pri tem je pa Klenowschek izgubil ravnotežje ter padel na glavo na cestni pločnik. Zadobil je težak in nevaren pretres možganov, medtem ko je otrok ostal oopol-
: rtoma zdrav.
*	V LuttenOerg-u so priredili nedavno službeni sestanek vseh sotrudnikov delov-no-političnega urada, katerega so s udeležili tudi poslovodje. Glavno poročilo ¡e podal tovariš Nieder. V glavnem je šlo za navodila o postopanju z ljudmi in vodstvo delovnih posad po podjetjih.
*	Pri otvoritvi akcije za vojno zimsko pomoč je v Graz-u govoril Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Sigfried Uiberreither.
*	Prireditve skupnosti v Cil'i-ju, ki so se vršile v soboto na športnem igrišču »Felsenkeller«-, so predstavljale popoldan, «i je bil poln pravljic in plesov, uprizorjenih po delovnih dekletih. V nedeljo je ¡stotam otroški vrtec priredil igre in petje.
*	Norveška policija na vzhodni fronti. Norveški ministrski predsednik Quisling se je poslovil te dni od norveške policijske čete, ki je odšla pod .vodstvom notranjega ministra Jonasa na vzhodno fronto.
*	švedska trgovinska mornarica je doslej izgubila 400.000 brt. Koncem avgusta 1942 je izgubila švedska trgovinska mornarica vsled vojnih operacij 400.000 brutoregisterskih ton. S tem je izgubila bistveno več kot v prvi svetovni vojni.
*	Čiščenje severno od Save. Medtem, ko je v Srbiji vladal tudi v preteklem tednu mir, je bila očiščevalna akcija severno od Sive, v dolinah Fruške gora uspešno zaključena. Tu so našteli 500 mrtvih in 1500 ujetnikov. V ostaI:h področjih se uspešno nadaljuje akcija proti tolpam in cestnim roparjem. V Zaoadni Bosni so v okviru tamkajšnje akcije čiščenja komunističnih tolp med 10. junijem in 29. avgustom npStp» '7!?f> mrtvih in 12.207 ujetnikov.
*	56 divizij in 39 brigad razbitih. Kakor je sporočilo vrhovno poveljstvo nemške vojske, so nemške in zavezniške čete v času od 1. maja do 31. avgusta predvsem v južnem delu vzhodne fronte v teku neprestanega prodiranja razbile 56 divizij in 39 brigad sovjetske vojske.
*	Nemaniči so si že nekaj priborili in vzeli. V Zedinjenih državah Severne Amerike izhajajoč »Engineering and Mining Journal« je nedavno zapisal, kar bo za Evropo zanimivo. Priznal je namreč, da so si sile osi v tej vojni osvojile že toliko surovin na svetu, da se lahko reče, da imajo sedaj že 33 odstotkov vseh surovinskih nahajališč sveta v svojih rokah, medtem ko so ob izbruhu voine posedovale samo 5 odstotkov. Ravnotako je po trditvah istega lista delež na celotnem številu prebivalcev na svetu narastel za sile osi od prejšnjih 10 že na 35 odstotkov. — Res je, kar trdi imenovani žur-nal. Res pa je tudi. da se bo po končani vojni, ki se bo zaključila z zmago sil os:, to rasmerje še čisto drugače .«-»remenilo v prid zmagovalcev.
*	PoUtični begunci iz Evrope, ki živiio v Angliji, so baje glasom poročil, ki izšle v angleških finančnih listih, v Angliji zgradili že 300 raznih tovarn. V teh tovarnah dela kakih 30.000 mož ter Izdelujejo 100 različnih obrtnih i7delkov.
Seite 12.
STAjERSKt GO SPOT» AR
12. September 1942.
Aufruf (Poziv)
Unsere wöchentliche Sprachecke.
Oext 1.
©ewieiktmgen 1.
UiHitersitieirer !
Ihr werdet«) in .diesem Winter«) -wieder die -Sprachkurse de«-'Steiris<Aefi tteimat-bu ndes besu ehe«. Ihr gehört «u -uns»), ihr seid«) unsere Kameraden, ihr sollt») Staatsbürger?) unseres großen deutschen Vaterlandes«) -werben»), ©arum«») lernet») deutsch .und sprechet«!-') auch immer und überall«) unsere deutsche 'Sprache.
Damit») ihr aber auch außerhalb") der Sprachkurse dtehefas*«) imd mit euren Kameraden werterlernen könnte), +irh-reniä) wir im »štajerski Gospodar« jede Woche und «tmer an (9 er gleichen Stet ter») eine Sprächet*« ernis), die euch in einfacher, Jeic'htv-e rstSmllicii er Form»») ein wichtiges») Ereignis3*') ans dem Zeitgeschehens«) vermittelt!»), mich eine £>-Zählung») aws dem I.eften »«) des Arbeiters ©der Bauern toningt^) oder einen interessa-mten®) Zeit-ttngsartikei'-'») Wteder-gibts»).
Diese Erzählungen werden mM Aimwr-kungetis) •»raabe»») sein und dies »der jenes Wwta2) in «loivemscjitr Sprache angeben W).; es worden kurze»*) Bemerkungen«) über Aussprache-'!*) und Sprachlehre»«) sich vorfinden3'), so daßss) ei« jeder»), der«) 4je itir ihn«) so notwendige^) de u t geilt Sprache guit teraen uad verstehe®««) will«), sieh«) gerne«) mit unserer Spracbeeke beschäftigen wird«). Er wird sich diese Stellen der Zeitung auch ausschneiden«) und aufbewahren«), damit er sie immer nachsehen kann«»).
Benutzet«») alsosi) iteißigss) die ¡»Sprach ecke« für Wünsche"'«), die«») aiaf ¡die Sprache Bezug haben«), wir "werden gerne ein offenes Ohr toabeflOS) und sie in der Spraohecke nach Mögiichkeits«) be-
rücksicht-igenc;).
Geht also fleißig in die Sprachbarse. lernet daheim auch aus unserer Sprach-ecke! V«r allem»«), babt den Muts»), itber-lall deutsch zu sprechen, auch •wenuG®) es euch im Anfang«») noch«*) schwer fällt«»). Fürchtet euch nicht«!). wenn Ihr Fehler«®) macht, denn etti Sprichwort $agt««)j »Kein Meister fällt vom Hira-tnel«?).
(Naš tedenski jezikovni kotiček). 1. Besedilo.	.2. Pripombe.
s) ©bivali ^»oste *) v tej zinvi
iie — dolgo; izgovori le dtflgi i) s) Vi spadirte k nam. «) Vi ste
j(ei «govori __ -aj) 7) državljani, «) očefcnjav* ») Maj bi. -jO) Zat® ^izgovom oj ett) «Site se in 12) .govorite as) vedno in povsod 94) Da boste, is) tudi izven •1«) doma, 17) mogli dalje ttffiti
«s) vpeljati
1») istetn mestu, y enostavni, lahko razumljivi «bitki
21) važen **) dogodek,, -■<) dogajanje posreduje, povest
s«) življenje, prinese ««) zanimiv, a») članek, «#) poda
«i) bodo opremljene 82) to ali ono besed«
s») bodo podali s«) kratke
85) izgovarjava, «) jezikovni nauk
87) se bodo naSfe, ss) tsfko da bo
»») vsakdo, «) der-ki-kateri
«) zanj tako «) potreben, *«) razumeti
«) hoče, «s) se b« bavil, "«) rad
4?) bo izrezki
*») b© shranil, «) da «i 4m ogledat 30) uporabljajte, si) t«rej s«) pridno, m) z» želje se na jezik nanašajo cR) bomo radi poslušali M) pg možnosti
<7) upoštevali
ss) Pred Vvsem, m) imejte koruzo, ««) tudi tedaj, »ko
«0 v «oetku, «2) že, <*») težko «te. *t) Me bojte se, *) pogreši«., ««) pregwor prav« «7) »Nobeden mojster ne pade z neha*.
* Prebrana nemških vojakov nadkrilju-|e hrano angleških vojakov. Revija »Zeit-
Schrift fiir VolksernŠhrung« j® nedavno Objavila zelo zanimive podatke o prehranjevanju nemških čet, ki se bojujejo v Afriki. Postavke, ki so navedene v primerjavi z angleškim^ so stvarne in toč-ne, ker gre pri angleških količinah «a Številke, ki so dobljene naravnost iz prehranjevalnega načrta neke v celoti po Nemcih -ujete večje angleške vojaške enote. Slika je sledeča. Medtem ko dobiva angleški bojevnik v Afriki količino mesa nekoliko večjo od nemškega, dobi nem-8ki vojak dnevno 74 g Sunke, 258 g kruha, S8 g marmelade, 10 g masla, 97 g Bočivnih in sadnih konzerv, 35 g suhega sadja, 110 g ribjih konzerv, 18 g klobas V škatljah, 64 g riža in 150 g testenin Več kakor angleški vojak. Pri tem je jasno, da koHčma hrane nt odločujoča temveč njena kakovost. Angleški jedilni list ne pozna dovolj sprememb, angleški vojaki uživajo bolj monotono hrano. Mirno se lahko triH, da je nemški jed rini list «a vojake na frontah najbolj boga* «a
spremembah ter dobro izbranega okusa. Največ važnosti se polaga na lahko prebavljivo hrana. Prehrana z beljakovinami se ne vrši samo potom mesnih, temveč tudi potom mlečnih beljakovin. Nemški vojaki dobijo 15krat v mesecu mle-.ko v škatljah, nadalje mlečne beljakovine, soja-btfljakovine ter sojo, kar vse služi za donos beljakovin, ki jth potrebuje človeško telo. 28krat v mesecu etobi nemški bojevnik 50 g masla ter dnevno 5 g olivnega olja za kuho. Za telo potrebne kemične svojine dobivajo naSi vojaki potom vojaškega kruha in prepeče-nega kruha. Osemkrat na mesec uživajo posušen krompir, štirikrat dobijo krompir v mešanih konzervah. Preskrbljeno je tudi za vitamine. Vitamin A vsebujejo maslo, Sir in ribje konzerve. Vitamin B uživajo vojaki v vojaškem knčhu, ei-tronah in pomarančah, vitamin C v sveži čebuli ter v dnevni razdelitvi bonbonov. Hazen naštetega se vojakom daje t»cB sveže sadje, ki se ga kupuje, gradi »e pa tudi že hladilne naprave, da bo sadje v bodoče eelo teto sa rojake na
razpolago. Z .oziram na tople kraje, s» «r«ja3ki kuharji učij® kuhanja v posetaiti tečajih, ki se seveda razločuje od načina, ki je uveden na drugih bcjj&ah.
« Roosevelt je govoril »nda<Bni sreta« — Kalit ur ven Schiraeta mu je pa odgovora. Predsednik Roosevelt se je v ne, kem svojem govoru obrnil proti mladim Evrope, ki se je pod vodstvom Nemftlj« organizirala za boj proti boljšerizm«, Pred '300 delegati aaaeriSkega dija&tva je iaaescll sledeče misli: »SiacMti hi faii. sta »e morejo mladini drugfiga nuditi kakor amrt, ker «imajo drugega cilja, ka» kor postati »krma kanonov«, ki jo po. trebujejo Sile osi. Hitler je izgradil režim sleparskih In p rot ina ravnih dejanj, M s® v celoB zaščitena po puškah Gestap». -oddelkov. Evropski mladini nasilno vcepljen ideal stani na prisilni, duševni proti rani. V Zedinjenih državah Severa» Amerike je pa prodrlo spoznanje, da «k>» <dnost ne predstavlja nikakšno predpravtc» ^taraabi. Saj imamo mlade ljudi, ki m razumni in stare, ki so nespametni. V nadaljnjem govoru je Roosevelt skufefl ameriško mladino ogrerti in navdušiti tn vojno. Med drugim je nadaljeval: VI veste, za kaj v -tej vojni igre. Tudi, t* M ¡bojujete v tujini, se bojujete za wašo domovino, vašo svobodno šolo in svoboda» cerkev. Ko se vrnete iz bojifič, bodete lahko na t« gradili, da vam ne bo trefo» kakor mladini po svetovni vojni trpeti pod gospodarsko zmešnjavo, ki smo J» sami zakrivili. Medtem ko načela, ki stojijo r Atlantik-karti, se .bojujete za novi svet, v katerem bodo možje i» žene brez strahu in a&tinmja i« brez wjnih »trabot živeli. vse to de-«etenao, moča te biti «lofeii, da to trdo it doOgp borbo dobimo.« — Na ta gowor Je Roo»evett-u odgovoril Baldur «on Sd»i. rach, ki ravnokar snuje takozvani »JCu-ropaiseber Jugendverband« pri -čemur m> deflujejo tudi Italija in druge evropski driawe, V Schiraah-ovem odgovoru, ki i» bil porečitan tudi po radiu, je ttlo mnogo jedrnatega, kar v nastopnem navajmao; Ako Roosevelt s svojimi ameriškimi otro, ci ne more končati, če njegova žena ugotavlja moralno propalost aevernoamerlSk« mladine, je ameriški predsednik že v tem izgubil vsako pravico, da bi drugI na deželam in kontinentom dajal pouk 9 pravilni vzgoji mladine. Velike vzgojn» misli za višjo izobrazbo .Človeštva, so š» od nekdaj imele svoj izvor v Evropi medtem ko se je araeriSka mladina, kep »c umika evropskemu vplivu, že od nekdaj razvijala brez vsakSi idealoy, brei vsal:e kulture 1n brez vsakega vodstva. Svetovna mladina si prepoveduje nauk» moža, ki je svojo obljubo, ki p je ameriški mladini dal pred svojo Izvolitvi-»* da ne bo Amerike spravil v vojno, p® volitvah prelomil. V kratkem ho prvi sestanek evropske zveze, večine evropskih narodov, ki bo hkrati z nemSklm ljudstvom obsodila In odklonila govor In poslanico moža. ki se vtika v zadeve, ki g» aič ne brigajo.«
nstai pomeni toliko kakor delavec. Tako je izjavil poglavnik Hrvatske. Ante Pav«iič, nedavno prt sprejemu funkcionarjev delavske mladt»«. Svoio misel je utemeljil z razlago, ¿ta nekdo, ki ne dela, sploh ne more biti ustaš. Kdor ne dela in živi na tuje stroS. ke, ie pa sovražnik ustašev.
* Ranjene) se lahko vozijo v drugem razredu. Ranjeni vojaki, katerih bolezensko stanje zabteva udobnost drugega razreda, Imajo na podlagi vojaškega vernega lista pravico, v železniških vlakih potovati v drugem razredu.
*	Zopet .je padel en nemdki general, V sedanji vojni je našlo junaško smrt na bojišču v prvih bojujočift se vrstah nešteto nemški» generalov. Nemški general' ne, kakor znano, podaja v primerih, ako gre za važne operacijske odločitve tja, tjer misli, da bo- najbolje- presodil polo-jferj ter najlažje vplival na razvoj d«g»d-jbov. Cela vrsta divlaijskih i« a*madnilv poveljnikov se je v toka sedanje vojne na, TOhodu- v kritičnih in odločilnih; trenutkih. t napad« in v obrambi nahajalo- med: svojimi vojaki v prvih1 vrstah, in' ni čada, 6x jilt je prt' tem tudi že ve« našlo smit. Ravnokar poročajo, da se je za vedno preselit- v armado tistih junakov, ki So sa Nemčijo Žrtvovali svoja življenji, todffi nosilec vltežkeg» križca i» komandfon« neke divizije-, GeneralHeuttiant S*ephaw Ritta-u. Padel' je na četo svojih? čet v ©Brambnih bojih pri ftževn. — Takih generalov, ki so ne samo najboPjSi vojskovodje, temveč hkrati najbolj požrtvovalni bojevniki in osebni junaki, ne bodo /r.glteži in Amerikanei' nikdbr porazili.
*	Štirje politični zločinci obsojeni na smrt, V Pragi so dne 4,. septembra 1942 »sadno, objavili sledeče: »Preko sodišče v Pragi je na svoji javni seji dne 3". septembra 1942. na podlagi Člena 3', odstavek X odredbe Eekhsprotefttor-jia, na češkem in Moravske m z- dne 27. maja. 1942; Člen i. o proglasitvi civilnega izjemnega sta-nja, obsodilo starešino češko-pravoslav-ne cerkve v Pragi, Jan-a Sonnevencf-af, nad&Pje- SBrots iste-	CSsraw!i9, ki se x meščanskim, imenom imenuje Matej Pavlik, kaplana pravoslavne »Kari-Bord-meji-eerlfcve* v Praigii, IT., Refflgasse 9, dr. Q. Vladimir Petrek-a ter župnika iste pravoslavne cerftve, VacTava Cffti-a, na emrt z ustrelitvijo ter na zaplembo njihovega premoženja. Obsodba se je danes tevršila. Obtoženi so- v Kart-Boroinisjevl cerkvi' skrivali morilce $-Obergruppen-fiflirer-ja Reydrfth-a in Se nadaljnjih pet agentov padalcev iz l'etal ter jih prehranjevali' in podpirali.«
*; O generalu Eisenhower-jn, ki so ga zavezniki postavili za »šefa evropskih operacij« in ima svoj sedtež- v London«, Be je po popisu iz nevtralnih virov iz-vedfeTa nekaj, kar be tudi naš* Bralce zat-Bihialo. Mož,' fti je baje nemškega rod«, j<f v Ameriki popularna oseBa. Po vsem, kar je znanega <v njem, gre za razgradljivega in kratko odrezanega človeka ih Vo;aka K® je v Londonu prevzel svojo funkcijo, je najprej pomedel z vsemi, fti «o širiti' pesimizem. V ameriSkl armadi «živa sloves, da se niti vraga ne boji. Po zunanjosti je baje skoraj popolen Mm-ttfi tip: Njegovo, obnašanje napram jim- predpostavljenim* je osorno fn Je ve?-toaif mejilo naravnan* na prestopke ae-per podrejenost. Ameriški voja&t ga; imajo radi, ker se jim dopade,. dfe se ne Boji nobenega svojih, predpostavljenih. Posebno, proti generalu Mac Arthur-ju so- jp baje večkrat prav samozavestno ofrrra-Sal. €> njegovem vojaškem znanju govorijo, da jp zelo dostopen za vse tehniške novosti in da kljub- temu ostane na realnih tleh. — Mi pa režemo, da tudi ta ocena Angležem in Amerikancem ne Bo hifeiflfe. Nemški generali so, in ostanejb prvi na svetil in- nikdo jih ne. bet premagal.
*	Se nekaj- iz prcdzgodovlne znanega Simovičeveg» pnča, V Belgradu so- naSi
originalno pasmo, ki ga je dne 20. februarja 1941 pisal takratni- angleški poslanik na helgrajglkem dVora. Campbell, takratnemu državnemu poglavarju, princu- Pav-hi- V dotičnem spisu odgovarja angleška
vlada princu Pavlu o obsegu morebitne angleške pomoči v slučaju vojne med Nemčijo in Jugoslavijo. V tem dopis« angleška vlada ne deli mnenja princa, da bi Nemčija balkanske države zrušila in da bi Bil bodoči obstoj istih zgubljeni temveč stoji na stališču, da bi se lahko uspešno upirale, če se Jugoslavija, Grčija in Turčija skupno postavijo Nemcem po robu-. Dokument predlaga v tej zadevi sporazum med Belgradom in Ankaro ter zatrjuje, da bo- Anglija v slučaja Izvedbe tega načrta podpirala svoje prijatelje v polnem obsegu s svojim bogastvom in premoženjem. Campbell je nadalje zagotovil, da Bo Anglija znatne količin« vojnega materijala prepustila Grčiji in Turčiji ter upa da bo take dobave s pomočjo Amerike lahko Še povečala Na precizno vprašanje princa Pavla, če bi se angleške čete, ako bi operirale v Grčiji, istotam lahko držale, dokler bi se to želelo ali pa samo nekaj tednov, nista odgovorila niti angleška vlada ni"» Camp>-MK — Slika) je ttorej jasna. Angleži niso mogli princa Pavla prepričati, da Bi ga v slučaju Vojne- med Jugoslavijo iff Sfem-čijo dovolj podprli', tofažiji so ga flf 9 Turčijo-, M je pa hotela ostati nevtralna kar je Pavla dbvedlo- do sklepa, (Ta J» Jugoslavija pristopila k silam osi. Istočasno sta pa ameriška in angleška diplomacija v Belgradu pridobivali elemente Simovičevega kova za puč, ki so ga kakor znamo dne 27. mavca 1941 izvedli ter pahnil» Jugoslavijo v vojno-. Sirmo-vičevi zarotniki so pa seveda tudi kmalu nato uvideli, kako so jih Angleži in A meri-kanci potegnili,. Ankara jie ostala nevtralna, kakor tudi Moskva, Angleži niso bili v stanju in. tudi niso- hoteli Jugoslaviji poslati kakšnih eet, mornarice ali letal in tudi nileakšnega vojnega materijala in tako je v par tednih po izbruhu. vojne hudič vzel državo, ki ni znala in, hotela voditi poliiike,, ki bi ji bila v korist
* T» so »«Cnateg»« vredni ChmvhHla.
Lord Louis Mountbatten je ime mofnr, ki je pripravil in vod» ajn<rleški vpad na francosko« ozemlje pri EHcppe-ia, 9 katerim je lepo spopolnil in doprinesel svoj člem le verigi vseh vojaških neuspehov, ki jato je dosiiei v sedan ji volni doživela Velika Britaniia. Tega moža je- do polomijie pri Dieppe-ju cela Anglija amatraiia za nekakšnega univerzalnega stratega v sra-ku-, na morju in na suhem. Temu w nI čuditi. Sai je visokorojeni Io»d, ki J» po poklicu, oiieir vojne mornaric«', B8 v eni in isti osebi trikratni general sngTkaiTTe oborožene sile. V vojni momari«! je nosil. stopnjo admirala, v snfoszemski- vojski je bil generalni lajtnant, v letalstvu pa maršal.. Bil. j« to- nekakšen. unSkum. največja glava angleškega vrhovnega poveljstva ki mu ni najti primere. Bil j« to ti)8, .ki js imel- vedno srečo pri vsem, česar se j/e lotil. Ta lord. sicer ni nikjer kakega nasprotnika premasfali, pa« p» je baie t» Si»edoaemljw nekoč i« toče sovražnih bomb, srečno- pobegnil » svoio laddo in, ta», je za Angleže že- velikanski uspeh, ker drugim, admiralom, v stičnih, primerih ne- ostane nič drugega kakor skok. v morje 2 ladjo. vred. Za ta uspešen beg Je tla mož avanziual, te» postal poveljnik specialnih naskočnih oddelkov, ki. jih. vežfea za akcije proti Nemčiji; in sicer večinoma prostovoljce,, s katerimi misM tvoriti avantn» gardo, ki bi naj neko« korakala in prodirala na čelu zmagovitih Angležev po evropski celini. Kako so mu te vaje njegova naskočnike usposobile tr kako imenitno jih je po svojih lastnih
načrtih vodil, so vsemu svetu najboljši dokaz diletantski vdori Angležev pri Saint Nazaire-ju, Boulogne-ju in sedaj pri Diep» pe-ju. Kakor s« čuje, je ta velikanska vojaška glava po zadnji polomiji izginila 90 odstotkov svojega ugleda ter 60 najbrž, njegov položaj za vežbanje napadalcev in naskočnikov na Evropo prevzel kakšen ameriški civilist v generalski uniformi.
*	»Velika Britanija Se do danes nI vw-
liUo storila.« Tako je zapisal londonski »Daily Herald« v svojih opazovanjih o poteka prvih treh vojnih let. Med (im-gim navaja list, da v treh letih niso zavezniki zabeležili niti ene zmage, medtem ko so sile osi zasedle ogromna sovražna področja. Tudi v Sovjetiji, kjer se odigravajo glavne bitke, položaj »t ravno rožnat. Zato je za Anglijo najbolje, če si vse to predoči ter uvidi, da j» to, kar je doslej storila, za Anglijo- bor? malo in da ima pred seboj ogromno Ste. vite še nerešenih problemov.
*	Največja raeij» vsej» časov. Po po««' čilih' iz Londona, ki jih j« objavil N*t »Stockholm Tidningen«, je poiicija Seve», ne Irske priredila racijo, ki je bila p« svojem obsega največja vseh časov. Ra., cija je bila naanenjiena zopes »!*a«-orga, nizacijo oairoma zoper njene člane. PoH*. oija je te člane ponoči vlačila Iz postelj in stanovanj, vršila je hkrati hišne p*«-iskarvr ter iskala orežjw ter Spfjwire-, kt M naj delovali v prid Nemčije;
*	Zet dirtarvmoga oprawHfclja Hortfty-ja s« je z Mrtmi smrtno j>ones*ef». Groí Rudolf Karoiyí, predsednik madžarske zrakoplovrie zveze, se- j« javil za vojaško letališko službo. Minulo sredw s» Je pa » svojimi letaltom v Bližini Budimpešte ansm v Donam Grof Karolyi Je bil star
let. Njegova žena Püulétte Ho«hy-jeva, hčerka državnega upravitelja Ho t. tfhy-ja, m« je nmi-ta: pred* ¿fremf leti.
*	© detovanítí srbsWfr kowwnistov. N». vemi-ra lanskega Iteta" m srbsfti líoTnwni-stični uStasi' sfeli nekega ifalijansftegii zrdvavnika. Letois j-otf^'a se je omenja m? rrm posrečilo1 pobegniti in setflaj je javw^sti ofejavil svoje- cfr>2Wljaje. ? sedmih mesecih svojega ujetništva je tritoat zastonj postea-Sal.' pobegniti in edino rfjegovo- zd"favmgteo znanj« mw je prt- tem rešilo življenje. UpwraWjali -s©' g-a m zdva-cništeo službo v podi-fflčjui, ki1 so ga. imeli kowunistt p<«l svojo »pravo. O svopte opazovanjih in ugotovitvah iff raaglasil, dia so- ob' začafteu Iflmke zim« komunisti držali le slaiio meii-sehojno- povezan prostor,, ki so ga predstavljala le utrjena odporniška gnezda. Vod1i«e potoža-j« po vaseh so zavzemali, start komunisti. K4or 1é bij' nefewé član korminističiuf stranke; je bil samo partizani iii navaden član: tolip. Vojaškemu poveljniku j« bili čisto po sovjetskih metodah, nadrejeni politični komisar. Oficinji teh tolpi so bili večinam« beograjski inteiigernti_ ki so že od; nekdaj okuženi' s komunizmoro! Tii lažni- nfeirji so stalno držali svoje politična govore, l«i jih čtani tolp in prebivalstvo zasedienih vasi seveda v ruajivečjib primerih ni naium«io. O- kakšnem vojaškem znanju niso imetii niti pojma, V bojih so se tolpe morale dižati, kakor so »1 m off le irr. znate. Šlo je za inicijativo vsakega posameznika.. Posluževali- so se največ strahopetnega načina- četniškega vo-jevarrja. V mnogih oddelkih so sodeltovale tudi ženske po vzosu stičnih, sovjetskih ©bonoženihi bab. Te so se posebno groze-vite pokaiale z ujetniki. Glavni kolovoza vseh komunističnih tolp je bií Žid, Meša Pijade, ki. je prebil. 20 let ječe v Belgradli. Ta pobegji. kaznjenec, se je naaival »vrhovnega političnega poveljnika«.
Ni





let. Jelka stoji največ 1200, jabolko 200, divji kostanj 250, gaber 250, indijska figa 3000, hruška 300, bezeg 2000, in v Kali-forniji v Ameriki rastoče krušno drevo 5000 let.
o Nadi zanamci bodo verjetno veliko večji od nas. V zadnjih petdesetih letih je opažati, da se ljudje belega plemena veliko bolje razvijajo kakor so se razvijali še naši očetje in pradedje. Zdravniška opazovanja, merjenja ter razne uradne statistike ugotavljajo, da se počaat in sigurno veča telesna rast ter izboljšuje zdravje bele rase. Pri tem je zanimivo vedeti, da so ti pojavi bolj izraženi pri mestnem kakor pri podeželskem prebivalstvu. Povprečno se je v zadnjih 50 letih povečala visokost človeka od 2 do 7 cm napram velikosti ljudi pred pol stoletjem. V zvezi s tem je dokazano, da se tudi otroci in mladina bolj hitro razvijajo. Marsikateri otroci že shodijo, prednot dovršijo 1 leto starosti. Takozvana puberteta ali spolna dozorelost fantov je v zadnjih 50 letih premaknjena za celi 2 leti naprej. Pri dekletih je isti prehod narava v istem času tudi preložila za leto in pol naprej. Znanost še te naravne pojave raziskuje, na da bi c tem bila že podala kakšna pojasnila. Gotovo pa je, da je izboljšanje prehrane, stanovanjskih razmer, higijeničen način življenja, šport ln splošen napredek v omiki soodločujoč, če že ne glavni povzročitelj popisanih pojavov.
REALITÄTEN UND
GESCHÄFTSVERKEHR,
b Zu kaufen gesucht
Besitz mittelgroß, sofort zu kaufen oder pachten gesucht in der Untersteiermark oder Kärnten, am liebsten in der Nähe von Marburg oder Cilli. Übernehme auch Auszügler. Anträge unter »Besitz« an die Verw. 1298-2 b
C Zu verpachten
Besitz wirc* gegeti	halbe Fechsung
verpachtet.	Zelzer Juliane,
Unter-Kunigund.	1300-2-c
ZU VERKAUFEN
Verkaufsanzeigen (Qebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Diinaekalk in Waggonsendungen a	oder kleineren Mengen
erhalten sie bei der Firma Anton Birgmayer, Marburg/Dr., Tegetthoffstraße 74. Telefon 24-97.	1187-3
Photoapparat T " ni,verkau"
■ nuiuuHpuiui {en 0(Jer tausche gegen
Harmonika. Lorenz Krainz, Wintersbach, Barba in B.	1231-3
1 Kuh Mariahofer
hochträchtig, 2 Kalbinnen, Fleck, trächtig, verkauft Willkommhof, Wachsenberg.
_1301-3
Sehr schöne Zuchtschweine sowie trächtige Säue
abzugeben. Ostmärkische Viehverwertung, Viehmarktplatz.	1306-3
TO IN ONO
o Uniforme. Beseda uniforma Je novo, latinskega izvora ter pomeni enaka obla. čila vojakov, policije, carinikov itd. Uniforme so se pojavile prvič šele z ustanovitvijo stalnih armad v začetku 17. stoletja. V času Ludvika XIV. so bile uniforme franooskega vojaštva, ki je bilo prvo uniformirano, nekakšen vzgled vsem drugim evropskim državam. Barva uniform se je večkrat menjala. Predvladovale so pestre barve. Kroj je bil sličen civilnim oblekam vse do 18. stoletja, dokler ni v pruski armadi Friedrich Wilhelm odredil pred. pise za tesne, prilegajoče se kroje. Koncem 18 .stoletja je prišlo do uvedbe visokih ovratnikov, bluze so pa sličile salonskim suknjam ali frakom. Hlače so bile kratke do kolena, z nogavicami in pozneje z gamašami. Dolge vojaške hlače so se pojavile šele po ameriški osvobodilni vojni in po francoski revoluciji. Kot pokrivala za glave so po prvoL nih klobukih uvedli razne čelade m čepice, ki so jih nazivali čake. V času napoleonskih vojn se je veliko polagalo na bleščeče, lepe uniforme. Gotove oddelke se je odlikovalo z raznimi dragocenimi okraski v obliki raznih značk, perja itd. V 19. stoletju se je povsod začelo izpodrivati prenapete In tesne uniforme z bolj praktičnimi, v katerih so se vojaki lažje gibali. Po iznajdbi dima prostega smodnika je prišlo do velikih sprememb v uniformah. Vse armade so se trudile, da odpravijo, kar je na uniformah v očipadajočega in da se uvede barve uniform, ki se ne bo mnogo razločevala od ozemlja, na kate. rem čete operirajo. Tako so armade celega sveta v času izbruha prve svetovne vojne leta 1914 prišle do več ali manj precej podobnih in sorodnih uniform za fronto, ki se v svojem bistvu tudi danes niso veliko spremenile.
o Pes je najbolj zvesta žival. Na pokopališču Montparnasse pri Parizu v fran-ciji, so pred sto leti v neki družinski grobnici pokopali nekega mladega oficirja, ki ga je nekdo umoril. Ker je šlo za zadnjega potomca njegove rodbine, so ga
ljudje prav hitro pozabili. Ni ga pa pozabil njegov pes, ki je žaloval in iskal svojega gospodarja. Ko ga je končno našel v grobnici, ga ni nikdo več mogel spraviti od groba in tudi hrane nI sprejemal. Sedel in žaloval je na grobu, dokler ni od lakote, žeje in žalosti končal. To je takrat ljudi tako ganilo, da so dalt mrtvega psa nagačiti, nakar so ga postavili na grobnico njegovega gospodarja, kjer sedi še danes, akoravno nekoliko zaprašen, še vseeno kot let pes, ki žaluje za svojim gospodarjem. Tako sta ostala združena po smrti gospodar ln pes, ki sta se razumela ln ljubila v življenju.
o Sonce pomori molje. Molji ter drugi škodljivci po stanovanjih ne uničujejo naše dobrine samo spomladi, temveč preko celega toplega letnega časa. Pri tem je pa ravno v toplem letnem času najlepša priložnost, da jih uničimo. Jajčeca moljev namreč prenesejo 10 stopinj zime in še več, tako, da najbrž nikdar ne zmrznejo, ne prenesejo pa sonca. Najboljši način pobijanja moljev je, če se zimska oblačila v vročem letnem času večkrat odnese za nekaj ur na balkon, vrt ali na dvorišče ter jih izpostavi vročim sončnim žarkom.
o V Benetkah Imajo ženske gondoljerje aH čolnarje. Kakor znano, leži mesto Benetke ob Jadranskem morju v Italiji na takozvanih lagunah ali morskih plitvinah, kjer se mestni t>romet v veliki meri razvija s čolni, ki jih veslajo gondoljerji. To znamenitost že od nekdaj hodijo gledat tujci, ki se potem sami morajo voziti po raznih kanalih Benetk, da si ogledajo to svojevrstno znamenitost. Gondola ali čoln se lahko najame približno tako kakor pri nas izvošček aH avtotaksl. Danes radi vojne seveda ne prihaja mnogo tujcev ln tudi marsikateri gondoljer Je moral v vojno. Kakor pri nas, so seveda tudi v Italiji ženske prevzele moške poklice. Promet s čolni opravljajo gondoljerke, ki nosijo uniformam podobne bluze in čepice ter kljub napornemu veslanju zadovoljivo nadomeščajo moške čolnarie.
o Kakšno starost dosežejo drevesa. Hrast ln lipa dosežeta starost do tisoC
Invasionsversuch an der Kanalküste gescheitert Die furchtbare Niederlage, die das britische Landungskorps vor kurzem bei Dieppe an der Kanalküste hinnehmen mußte, war ein Zeugnis für die ganze Welt, daß die deutschen Truppen die Atlantikküste In jeder Weise gesichert haben und in der Lage sind, auch solch großen und überraschenden Angriffsversuchen mit einer unwiderstehlichen und vernichtenden Schlagkraft zu begegnen. — Unser Bild zeigt schwere deutsche Artillerie, die die Kanalküste sichert — PK-Kriegsberichter Andres (Sch)
Hieiuet Anzeiget i
jedes Wort kostet Mir Siellengesuche Hpf, das fettgedruckte Wort 26 Rpf. Hh Geld-, Realitätenverkehr, Brietwechsel u. Heirat 13 Rpf. das fettgedruckte Wort 40 Rpf. für äffe übrigen Wonanzeigen 10 Kol. aas fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben le Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk.- ..Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. - Anzeigen-Annahme-scfifuss: Donnerstag um 11 Uhr. - ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Vor-elnsenduno des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mtndest-gebühr für eine Kleine Anzeige 1'- RM
Ihfällp Altpapier, Hadern, Schnei.
derabschnitte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Briefmarken kaufe jederzeit alle Serien v. ehem. Jugoslawien, Wohltätigkeit ungebraucht und gebraucht Freimarken nur gebraucht. Angebote an Korenjak, Briefm. Ver-tand, Brückl (Kärnten), Postfach.
945-4
Vor Einstellung von Arbeltskräften muB die Zustimmung de zustandigen Arbeitsamtes ein-eeholt werden
freiwillige für den Wachdienst in den
besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis (0, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf, Werbeleiter, Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, und Innsbruck, Hotel Mondschein, Mariahilf 6.
Eine Winzer-Familie
mit 3-4 Arbeitskräften wird bis 1. November für Weingarten in Rodinsberg, Gemeinde Liclitenegg aufgenommen. Anzufragen bei Fannv Schega. Pettau, Oberrann 34.	1174-6
Intelligente weibliche
Hilfskraft
liir Photogeschäft sofort gesucht; bei Eignung Dauerstellung und guter Verdienst. Photo Kieser, Marburg, Viktri.ng-boigasse 30.	1258-6
Wii17PF mit mindestens 4 Arbeits-nill&GI kräften ab 1. November gesucht. Anschrift in der Verw. 1262-6
Tüchtiger, selbständiger Wirtschafter
liir einen landwirtschaftlichen Betrieb samt Gasthaus und Trafik in Zwettendorf bei Marburg wird ab 1. September gesucht. Eigene Konzession erwünscht. Anfrage: Schumenjak. Krainburg, Falken-dorf 41/1.. Oberkrain._1217-6
Fleißige und verläßliche
Köchin
liir 15. Oktober gesucht. Anzufragen Frau Grete Kiffmann, Marburg/Drau, Mellinger-straße 25/1. __1282-6
Hemdennäherinnen
werden sofort aufgenommen. Wäschefabrik Hido, Lang <& Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting.	1132-6
Bäckerlehrling	So0:
bitz 56 aufgenommen.	, 1295-6
Schulfreier Bursche wird als
Hirt
aufgenommen. Koschag 13, Gole Johann.
1294-6
Wagnermeister guter Arbeiter, mit
Gewerbe, für dauernden Posten gesucht. Anträge unter »Gewerbe« an die Verw.	1293-6
Win7prf9milip m>t 3—5 Arbeitskräften
ninzeriamme für November zum
Eintritt gesucht. Anzufragen: Marburg, Carneristraße 22, Parterre.	1292-6
MärfrhPII das etwas kochen kann, wird maubiiGH für leichtere Arbeiten zur
Familie gesucht. Bresnik, Drauweiler. Benzgasse 3, Marburg,	1290-6
Mädchen und Bursche
von 14 Jahren aufwärts werden zwecks Ausbildung zum Facharbeiter gesucht. Die Aufnahme erfolgt nach Überprüfung durch das Arbeitsamt. Ebenso werden Frauen und Männer in allen Altersstufen als Arbeiter aufgenommen. Anzufragen bei Anton Pinter Marburg, Reiserstraße 16, oder Zwirnerei Thesen.	1209-6
Lehr junge ¿ÜI\, Gemischtwaren-
' ** handlung auf dem Lande mit sofortigem Eintritt wird gesucht. Anträge unter »Lehrjunge« an die Verw.
1286-6
Alleinstehender Knecht
wird bei Karl Goldschnig, Kunstmühlen-besitzer, Frauheim, aufgenommen. Nähere Auskunft schriftlich oder mündlich. 1305-6
Tüchtiger Winzer
mit 4 Arbeitskräften im Stadtbereich wftd aufgenommen bei Reiser, Girstmayer-straße 2.	1307-6
Mädchen fleißig» ehrlich, wird sofort als Hausgehilfin für eine Bäckerei aufgenommen. Anzufragen: Marburg, Kärntnerstraße 11.	1302-6
Für lefchte Arbeit
in der Fabrik (Brauselimonadetabletten) werden reine, gesunde, geschickte Arbeiterinnen (auch Jugendliche von 16 Jahren aufwärts) aufgenommen.. Arbeitszeit von 6—14 Uhr. Direkte Anmeldung in dei Fabrik Unio-Gesellschaft, Marburg/Drau, Meiling, Landwehrgasse 23.	1303-6
Sparherdzimmer
ist zu vergeben an zwei oder drei Personen ohne Kinder, teilweise gegen Arbeit abzudienen. Grazerstraße 33, Leitersberg, Lopitsch.	1299-4
Einzelunterricht
in Deutsch, besonders Nachhilfe für VoIks-und Mittelschüler. Leichteste und schnellste Methode. Preis gering. Hotschewar-gasse 16.	1304-10
RM 50*- und	Fleischkarten (Edlings) am	1. September von Tur-nisch bis Pettau	verloren. Abzugeben gegen Belohnung	im Geschäft Slawitsch-Heller, Pettau.	1296-13
Tausche eine *ast neue Damen-Singer-Nähmaschine für eine Endelmaschine. Meschko Franz, Herren- und Damenschneideri, Cilli, Bahnhofgasst 3.
1285 14
Für die
Obftverwertung
werden ab sofort liir einige Wochen
weibliche Arbeitskräfte
für
leichte sitzende Arbeit
benötigt. Auch für noch nicht erwerbstätige Frauen bietet sich hierbei die Möglichkeit durch
Halbtagsbeschäftigung
vormittags oder nachmittags, zu einem
Nebenverdienst.
Weibliche Arbeitskräfte, die für diese Beschäftigung geeignet sind, melden sich umgehend beim	1297
ARBEITSAMT MARBURG L»RAU, Schillerstraße 37, Tür 2.
tutalkisiCHi^e
Marburg, Burgplatz 1
RING-FILM zeigt:
Sie Weit
atme Maske
Ein Film vom Fernsehen mit
HARRY PIEL
OLGA TSCHECHOWA
Für Jugendliche nicht zugelassen!
PrnlbPSPnJeder Art — Leder — Leicht-■ ■■"^■■»metatt — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummi-Strümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, Cflli, Marktplatz 13.
762-14
Erstklassige Simmentaier Kühe und Kalbinnen
hochträchtig und mit Kälber im Gasthaus »Löwenwirt«, Marburg,
Schmidplatz, zu verkaufen. 1308
Staatliche Lotterie • Einnahme
WESIACK
Marburg (Drau) - Herrengasse 25
128»
AmtJteheJCu^^
über die Pflicht zur An- und Abmeldung der hi der Land- und Forstwirtschaft beschäftigten Arbeiter und Angestellten
Durch Abschnitt I, § 1, (2) der Verordnung über die Regelung der Sozialversicherung vom 28. Juli 1942 (Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Nr. 93 vom 11. 8. 1942) wurde die Sozialversicherung mit Wirksamkeit vom 1. August 19<ß auf die in der Land- und Forstwirtschaft beschäftigten Arbeiter und Angestellten erstreckt und dieser Personenkreis somit in die Sozialversicherungspfkckt einbezogen.
Soweit Beschäftigte solcher Art nicht durch die gemäß der Bekanntmachung vom 13. Dezember 1941 (Verordnungs- und Amtsblatt Nr. 60 vom 31. 12. 1941) durchgeführten Vorbereitungsarbeiten erfaßt wurden, sind sie durch den Arbeitgeber ab 1. August 1942 unter Verwendung der hiefür bestimmten Vordrucke bei der Überleitungsstelle für Sozialversicherung in Marburg/DTau zur Anmeldung zu bringen. Dies gilt auch für solche in der Landwirtschaft beschäftigte Arbeitnehmer, für die schon bisher Sozialbeiträge an die Überleitungsstelle für Sozialversicherung entrichtet
Für diese Gruppe von Arbeitern und Angestellten ist keine Lohnnachweisung vorzulegen, noch dürfen sie in solche für gewerbliche Arbeiter und Angestellte aufgenommen werden. An die Stelle der Lohn- und Beitragsnachweisung tritt für den Dienstgeber die Verpflichtung zur Erstattung einzelner An- und Abmeldungen.
Der zu entrichtende Sozialbeitrag wird nach Lohnstuien berechnet und dem Dienstgeber zur Zahlung vorgeschrieben werden.
Marburg, am 3. September 1942.
Überleituttgsstelle für Sozialversicherung, Marburg Drau
Der geschäftsführende Leiter: 1288	gez.: i. V. T s c h e Ii g a.
Staatl. Berufsfachschule für Korbflechterei in Pettau
Nacheinschreibungen
Da in der Werkstätte der L Klasse.noch verfügbare Plätze sind, werden im Laufe des Monates September d. J. noch Neuaufnahmen durchgeführt. Anmeldungen täglich (außer Sonntags) in der Schulkanzlei, Hebergasse 3, in der Zeit von 8 bis 12 und 13 bis 18 Uhr.
1287
Landßs-Hvpothßkenanstalt für Steiermark
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. IS
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
Kommunaldarfehen
CILLI, Postfach
Siedlungsdarfehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt