JUGOSLAVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI i UMJETNOSTI NOVIJI PISCI HRVATSKI Noviji pisci hrvatski NOVIJI PISCI HRVATSKI KNJIGA 6. Urednik Akademik ANTUN BAR A C JUGOSLAVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI I UMJETNOSTI STANKO VRAZ SLOVENSKA DJELA II. Priredio ANTON SLODNJAK ZAGREB 1952 PRIJEVODI UMJETNIH I NARODNIH PJESAMA Grcke Anakreontove 1. CITRAM Se hapim od Atrida, od Kadmovega zida, al citric vsaka nota brni le od Erota. Brž strune si prepregnem, inaci je nategnem, ter pocnem pet’ od slave, Heraklove težave, glas pa Erota hvali. Tak zbogom bod’te, kralji, ker glasek strune moje le od Erota poje. 2. ŽENSKIM Natura bikom roge, konjem kopita dala in zajcem urne noge ter levom ostre žrela in ribicam splavoti in pticicam peroti, ter v moža razum d’jala. Za žensko ni kaj ’mela? Kaj dala nji? Lepoto. Predere škit nje strela in sul’co zlom’ ko proto, c’lo rude žar premore, ktera lepoto zmore. 7 3. ROŽI S Kypridinim cvetjem - z rožo - Bakhovo povijmo krožo, venec ’z njenih listov lepih plet’mo okol’ oci slepih, sladko smejmo se pri pitji, roža, prvi cvetek v bitji! Roža - duša mladoletja, božja radost ’z vsega cvetja, roža, ki ž njo, zvezde jasne vencec, med Haritke krasne stopi sin Kyterin v raje! Vencaj me ž njo, da pevaje, Dioniz, ’kol’ cerkvi tvoje, ki ’ma kroglih zizkov dvoje, z deklico bom plesal fleten, z lepo rožico opleten! 4. EROTU Oh, nemil Erot me mlati grozno s cintinimi bati, veli, da mi noga tece crez potoke in crez zgraje, crez doline in crez gaje. Vroci pot me v lici pece, vcasi tja do nosa prasne duša - malo, da ne vgasne. Ter pak dvigne perutnice, z mehkimi pihlja mi lice, rekši: »Še se ti ljubit’ nece?« 8 5. LASTOVICI Al kaj ti cem storiti, žlabrasta lastovica? Bi nežne ti peruti, zgrabivši te, odvzel? Al raji itak tebi jezicek kakti Terej nejaki ti izmeknol? Zakaj iz sladkih sanj si mi s svojim ranim grlom Batila prebudila? 6. E ROTU Jaz hocem ljubit’ krotek, da tak veli Erotek. Prej sem z okorno glavo dolgo ne storil pravo. Vendar on zgrabi locec, na pleca hiti tocec, veli, da v boj se stavim. J?er jaz se brž opravim ko Ahilej v oklopje in vzamem škit in kopje. Ter zacnem bit’ ga z drogom. On sproži, jaz pa - zbogom! Ko nima vec strelice, se razjezi in lice brž spremeni ko veter; se hiti mi vsred jeter ko kok, me vpeša kmalo. Zastonj mi pokrivalo, zakaj - cem’ bramba zvune, ko so od znotraj bune? 9 7. ANAKREONT SAM SEBI Od mene prav’jo žene: »Anakreont si sedi, vzem’ ogledalo, gledi: lasje nehali glavo ter celo ’maš plešavo!« Al mlado še mam celo, al pak mi že odcvelo, ne vem. Al vem do volje, da se starcu bolje porednost spodobi, cim bliže je že grobi. 8. VSE MORA PITI Mat’ crna zemlja pije, ’ž nje pa pijo drevesa, morje pije ’z nebesa, ker sonce ’z morja sreba in sonca luni treba. Cem’ cete men’ braniti, prijaflji, ce cem piti? 9. SVOJI LJUBICI Sliš’ ti, malar najcednejši, malaj, malar najcednejši, rodijske vmetnosti blago, malaj, ki m’ odišla, drago, s kako bojo si vedel vcasi. Sprvega ji malaj lasi, kito crno, lepo, mehko, kol’ko ’z voska storit’ lehko, 10 zmalaj ji dišec od maži, zmalaj celem’ na obrazi, rujnimi pod lasi vdolbi celo kakti slona zobi! Obrvic ne presekavlji, niti skupaj jih speljavlji, ter naj njene kak device skrivne bodo trepavice, zenic modrih robek crni, al pogled njih žar zagrni, naj bo celo ves ognjeni ino moder kak Ateni ino volhek kak Kiteri. Nosek pa in lice zmesi, kak kdo rožo v mleko spusti, zmalaj kakti Peithe usti, s kih se smeje kušec sladko, niže nadra, grlo belo - vseh Haritek skrbno delo. Kaj še trupla, ji obleci v tanki lep oblec erdeci; ki malciko kaže kože skoz’ znamenja skrite rože. Zacni! Kip mi v misli zori, precej, vos’k še ti govori! 10. SVOJIM LJUBEZNIM Ki listeke mi goste prešteješ vsake hoste, ki morskega ti polja prešteti kaplje volja, le tebi cem veleti, mi ljubice prešteti. Naj prvic iz Atene jih dvajs’tka ljubi mene, 11 ter petka in desetka, korintski dvojni bereg mi celi daje šereg. Ahaja mojih ’made vse, ki so lepe, mlade, ter mojih še Lezbinek in ljubicic Joninek in ’z Kar’j e in ’z Roda ljubezen dvajs’tkrat sto da. - »Kaj meniš?« - Si postavil? Še ne od sirskih pravil, nit’ sem od njih ’z Kanoba, kjer sama je miloba, ’ma ljub’ca cerkve svete, ne pravil sem od Krete. Kaj ceva od množine ’z Gadironske krajine, od Baktre, Ind’je dvoje ljubicic duše moje? 11. POMLADI Glej, kak v svetlo mladoletje trosijo Haritke cvetje, glej, kak po valovji morja širi se tišine zorja! Glej, kak racica splavava, glej seliti se žerjava! Soncece zdaj sija jasno, trebi nebo celo krasno. Lepo je clovecje delo z zemlje s sadovjem pricvelo. Žene popike oljica, s cvetjem venca se trtica in kraj listja k mladem’ lesi se cveteci sadek vesi. 12 12. ZDRAVICA Ko sladko vince pijem, si skrbi ’z glave zbijem. Kaj hasni joc, težave, kaj misli skrbne glave? mam vmret’ al cem al nocem, ak ravno bridko jocem. Zatorej vince pijmo in si Lyaja vžijmo! Zakaj kter’ vince pije, si skrbi ’z glave zbije. 13. SAMEMU SEBI Myrtini na veji mladi, lotoski na zelenadi, radosno cem srebat’ pilo. Erot pak naj oblacilo z licjem si na ramo zveže, s sladkim vincecem mi streže! Naše se življenje vlaci kak na kolevcah potaci: ko oslabe kolenice, samo - smo prahu pešcice. Cern’ ta kamen bi škropili, cem’ zastonj si tla rosili? Raj’ mi, dokler še mi duhi, maži z rožami osluhi, zvenci, klici mi deklico! Pred kak moram dol v temnico, kjer pokojnih duš so tropi, naj mi vsaka skrb odstopi! 13 14. EROTU Modrice so Erota pre z venceci zvezale in Lepi ga predale. Kitera ga zgrešila, ji prinesla rešila, naj sinka ’z voze spravi. Al ce itak ga zbavi, ne gre, raj’ ce ostati, ker zna že hlapcevati. 15. SAMEMU SEBI Ti, kar Tebance kvari, on Frig’je bitke poje, jaz sam pak lastne boje. Konj smrti mi ne vdari, ne pešci ne ladjari, al šereg c’lo inaki - so — njen pogled - vojšcaki. 16. KORI Naj begnot’, dekle, vcasi, ko vidiš sive lasi; naj, ce so tvoja leta v dobi krasni cveta, ljubezni se odreci! Viš, k roži se rudeci ’ma beli limbar nesti ter ’ž njiju venec splesti. 14 17. EROTEKU Na rožici Erotek ni videl c’belce, s’rotek, al ko v prstek zbola, te, te mu b’la nevola; vrešci in z rokco maha in k materi, poln straha, k lepi Kiteri tece: »Oj, proc sem, proc!« ji rece, »zdaj vmreti mam od žala, me pic’la kaca mala, ko ptic perutnata, jo za c’belco kmeti ’majo.« Na to mu mati rece: »Ce cbelji Žalec pece, cim vecji je sirotek, ki pici ga Erotek.« 18. ŠKRŽATU Blažen si mi ti, konjicek, tvoj je dom dreves vršicek, ’maš za pitev roso jasno, kakti kralj si poješ glasno, zakaj to ti vse, vse služi, kar prezreš, kar kmet prepluži; tvoji so zeleni gaji, kdo pa je poljancem raji? Tebe nikdo ne poškodi, tebi hvala je povsodi. Ti veliš, kdaj leto pride, teb’ se srce Pieride, tebi Febovo odprlo, ki ti je dal sladko grlo. To ti dar brez teže, blagi, 15 modrec, zemljic, pevec dragi! Ti brez mesa, nikdar v tlaki - samim bogom si enaki. 19. LASTOVICI Ti, ljubo lastovice, si z letom priletelo, zdaj Tnaš pa z gnezdom delo: bo zima zabelila, greš v Memfido do Nila. Men’ Eros v srcu išce za gnezdo si torišce. Obcut prhece v meni, nek’ v jajcini še mreni, nek’ pa že ’z prekljuvane. Mi civkanje nastane od ’zvaljene mlajine. Mlajši Erotic zine, a starš’ ponudi hrano, ter, kar jih že spitano, brž druge mi godnjajo. . Odkod pomoc mi dajo? Jaz ne m’rem sam obstati, Erotov vseh pregnati. 20. EROTOVIM STRELICAM Mož Kiterin v kovacnici na otoku, na Lemnici, delaje Ero tu strele vzel železne rude vrele. Ostro Kiprida vsladila, v sladek med jo namocila, Erot pa v žolce crne. Arej z bitke se povrne, 16 s težkim kopjem zamahuje, Erotovem’ nasmehu j e. »Bašti težko,« Erot pravi, »dvigni ga, boš cutil breme!« Arej strele v roko vzeme, Kiprida se mu nasmeje, on pa zdehne, zamedleje: »Saj so težke, zbav’ me, zbavi!« »’mej je, ’mej!« mu Erot pravi. 21. JULIJANA EGIPCANA Ko ’z rožic venec spletam, namerim se Eroti, ga zgrabim za peroti in v vincece namocim ter z vincem v goltek stocim: zdaj pak me v srcu pece, s perutmi me šegece. 22. GOLOBU Golobek, ptica mila, odkod ti takšna sila, ker dihaš duhe take ter plavajoc skoz zrake jih sekajo peroti; kdo si? Kak posel to ti? »Anakreon pošilja do fanta me, Batila, ki dragi je povsodi, celo kralju, gospodi. Kiterka njemu dala, za pesem me prodala. Zdaj pevcevem na krili 2 Slovenska djela II 17 gledim po narocili. Odnesem vsaki list, a vse mu opravim scista; ter, ak bi d’jali prosto mi odleteti v hosto, jaz ne bi htel oditi, raj’ hotel hlapec biti. Zakaj ni letat’ volja mi cez gore, polja, sedevat’ na vrhove, si hrane brat’ sirove: zdaj pak mi dobro pri njem, s pogacinim drobtin jem me hrani s svoje dlani, napaja, ako treba, z vincem, ki sam ga sreba. Ko se napijem, prham ter pevcu sedem vrham, pihljam s perutmi celo. Ko krilo oslabnelo, na citrah si posedel. Pojd’ zbogom! Vse si zvedel. Si kriv, da bil mi taki žlabrav jezik kot sraki.« 23. E ROT IZ VOSKA Fant kip za kup postavil, ki ’z voska ga napravil, jaz pak na trg pritecem: »Kaj hoceš ’meti?« recem, »sliš’, kol’ko bog ’ma cene?« On pak po dorsko dene: »Za kolk set vid, uzam ga, vndar prštimaj sam ga, vosku jes vedež nesm, pak nocem bit, ker besn 18 Erot u hiž je z men, daj tora j, daj ti men -« »Daj mi za krono eno spajaca lepega mi!« Ti pa me, Erot, vnami, ak ne boš brž me vnetel, boš kmalu v ogenj letel! 24. SAMEMU SEBI Pre lepo za Kibelo, ko ni še c’lo odrasel, in na planini pasel, je At’ja zabolelo. Kdor s Klarovega brega od vencanega Feba tleskeco vodo sreba, tud’ zaboli srce ga: men’ pak za vinsko srago in za mazilo drago ter za prelepo dekle so jetra z’lo otekle. 25. LJUBEZENSKA IN PLESNA PESEM Vencek spleten ’z lepih rožic naj osluhe mi okroži, sladko smejte, z mano pijte: z listjem palice povite bršljanovim nosi dekle ter, kakor citre so ji rekle, pleše na gleženih lehkih; fanticek pak v lasih mehkih, ki ’zmed ustnic smeh mu ’zvira, 19 medtem strunice prebira, z gladkim grlom se naglasi. Al Erotek zlatolasi z lepim Bakhom gre v družino skupaj z lepo Kiterino, s polnim srcem vse radosti, starcem ’zvoljene na gosti. 26. SAMEMU SEBI Kada mene Bakli obide, kmalu vsaka skrb odide: ko bi Krezovo ’mel blago, bi mi le pet’ bilo drago. Spat’, povit z bršljana listi, rad vse pretrpim v obisti: Idi v vojno - jaz cem piti, ti pak, hlapec, ’maš naliti! Vstati gotovo pijane laže od mrlicev stane. 27. BREZSKRBNEMU ŽIVLJENJU Gig’ men’ ne tare glave, ki Sardske ’mel države: jaz nikom’ nisem jalen, nit’ ne navidim kraljem. Mem’ telu samo milo, da troši se mazilo. Zdaj z rožami je vreme opletat’ meni teme. 20 Ce dnes mi je nazoci, kdo ve, al svit napoci? Dok dan še ti prijazni, nalivi ji si ter prazni, na cast Lyaju toci! Zakaj - zna kuga priti, rekoc: Zdaj henjaj piti! 28. ZMEROM BOLJ IN BOLJ PLEŠAVA Zmerom bolj in bolj plešava ino siva mi je glava, konec je mladosti lepi: moji zobje stari crepi. Oh, življenja dnevov malo blaženih mi vec ostalo. Torej me pobije solza veckrat, da me pekla groza. Had je prepad grozoviti, ino kdo že tja odide, on nikdar nazaj ne pride. 29. NI MENI BRAT Ni meni brat, natoceni kter’ pri kroži pijance spominja se svaj in od boja krvavega; al kteri od krasnih dari Muz in Afrodite ter skupaj govori dragega od veselja. 21 30. HCI TANTAUVA Hci TantaFva postala na Fryškem gorju skala; Pandion’va pa v ptico se vrgla lastovico. Jaz pa bi htel zrcalo, kaj v me bi se gledalo; jaz htel bit’ ruho belo, kaj dekle bi me ’melo! Jaz htel bi voda biti, znalo b’ se z mano vrniti; jaz htel bi bit’ mazilo, kaj nase bi me vlilo! Al zizkom trak postati al biserce na vrati. - Oh, bar bil b’ solnic, mila, kaj bi me ti tlacila! 31. ZVRTAJ HEFAJST LJUBLJENI Zvrtaj, Hefajst ljubljeni, ’z zlata ti krožo meni, na nji pa nic od boja! (Cernu? - Boj ni slast moja.) Vendar naj bo široka, kak moci - prav globoka. Nit’ meni na nji treba z zvezdami, z Vozom neba nit’ crnega Oriona, Plejad, Boota - ona m’ ne tare luc po glavi. Vendar mi trs napravi, na njem pa grozde sladke in bravkinje Menadke ter zlato kad naredi 22 in nji tlacarje kredi ter še poleg Erota Batil in Lyaj naj bota. 32. E RO TU Nekdaj, bilo opolnoci, ko se zvezda Voz potoci proti naroci Boota ter, ki vtrapila rabota, trdno spali že vsi ljudi, pride Erot, me prebudi ter na dveri s kljuko trka. »Kdo je? Kdo kol hiše štrka? Kdo mi sladke sanje plaši?« Erot pak veli: »Ne straši se, le odpri! Dete zvune sem premoknjeno - brez lune v trdi noci zaostalo.« To slišec se smilim malo, vstanem hitro, vzamem sveco, odprem: Dete trepeco, v roki si zaglednem z lokom, na perotnem hrbti s tokom. Sedem si k ognjišci taki, vzamem rokici med šaki, ju segrejem ter mu z lasi moker mraz omeknem vcasi. Ko se pri meni segreje: »Daj da locec!« mi veleje, »moram skusit’, al to žila se na dežji ni skvarila.« Napne, sproži, v jetra vdari, da me pikne kak komari. On pak skace, se kihece: »Brat, vesel’ se z mano!« rece, men’ se locec ni pogubil, ti pa-š v srci rano ljubil.« 23 IZ A N A K R E O N TI K O V Tebe pomilovati, tvoja usta cvetece cutit’ ustih na mojih, draže men’ bilo bi, men’ od vsake dobrote. Tebe poradovati ne bi bal se nikake kare, niti okovov rudnih Piritojskih niti zmerom vrtežnih Iksiona obrocev - in ce Jupiter sam bi stal nad menoj in z bliskom me grozil bi zatolci, nagnil k tvojim bi ustom usta moje gorece in tak cakal pogibel. O 8 v Y o m i |i 8 p i p. v a i Vžij si radosti, vžij se veselja, dihaj ljubezen, dokler še tebi se nasmejava z licem prijaznim, cvete - roditna mladost in radost! Morda žalosti ino sovraštva tak še nebrojno caka te mnogo, Murne zavisti v skrivnost zavito casov prihodnjih! 24 Iz antologije grcke ŽABICA Deklico nimf, dežu prijafljico, pevkinjo mokro - žabico, ki plesket vodice jo veseli, iz bronca ’zrezano, kak potnik obecal, daruje, hudo da žejo, ki ga pekla je, si potišil: kajti pokazala ’zvir je blodnemu - sladko vegaje - ’z votlega golta ust dvoje mu navajenih. Ter vabljivi ji glas nasledovavši popotnik blaženo najde vodo, ki je po nji hlepenel. LUNA BREZ OROŽJA Kje pa ti ’maš, luna, lok? Kje tul? Kje sulice ostre? Lajanje tvih hrtov vec po gajeh ne hrumi. Cernu zamišljena ti zmerom pod mirtami hodiš? Kaj je to? Pase jelen, glej, se na trati rogljast. Kaj je ljubavi lok vgodil, crti vsako pušcico sulico ’no, bol smiljenja naucil jo je. VOLAR Evnika ’mela za norca me, ko htel sladko jo kušnot’, ter me skregala jezna rekoc: »Poberi se odtod! Ti me kušovat’ ceš, volar, siroce? Ucilo ti kušovat’ mene, siroce? Nisem se ucila ni seljanca ljubiti, le mestne ustnice gristi, ne-š ti, volar, nikdar kušoval teh ust nit’ v sanji. 25 Kak to glediš? Govoriš? Po kmetiškem zadržavaš, kak neslano ti rec golciš kak žlabrava baba. Kak ’maš gladko brado, kak mehki so tvoji lasje. Ustne so ti nezdrave, po rokama pa koža crna, gre gnusen od tebe slap. Kraj od mene! Pust’!« To mi povedala brž in v nedra pljunola trikrat ter me od glave do pet vsega izmerila z okom, cube obesila ter pogledala mene poprecki. Latinske NA CESARJA AVGUSTA Poslal že zadosti snega ’no grozne toce zemlji oca je ’no z goreco pravo dol v posvetne gradove treskal, strašil je Mesto. Strašil ljudstvo, da nazaj ne bi prišel Pyrhe ’durni cas, ker toži si strašno, kdaj vso credo Proteus vis’ko na hribe žene na pašo. Kterega boga v porušenje raja ljudstvo de zvalo? Kak s prošnjo obud’le bi device svete, Vesto služece, malo na pesmi? Komu de dopustil zbrisat’ prevzetnost Jupiter? Den’ pridi, prosimo tebe, v oblak prebeli rano zaviti pevec Apolo! Al raj’ ti ceš, Eruina smejoca, ktero oprhece Žal ’no Kupido, al narod zapušcen ti ’no stvarnik pogledneš? 26 Ah, osrden prevec z guranjem dolgim, kteri rad ’maš boj ’no šišake lahke, marsovskega pešca oster pogled na fojnta krvav’ga. Ah, mladenca v drugi spodobi nasleduješ tu, letecega sina žlahtne Maje, fantitelja Cezarja zvat’ se trpiš ti. Kasno se obrni v nebo ’no dolgo hod’ veseli dol’ med ljudstvom Quirina; naj te ne odnese vihta grozna crez naše zlocestvo - z’lo razsrden. Raj’ tu vel’ke triumfe, raj’ ime ’mej: oca ino vajvoda, ’no ne pusti kufrasfga meda jokati, kralj si ti, Cezar. NA MUNACIJA PLANKA Hvalijo eni Rodos ali pa Mitilene, Efezus ali dvo-mornega Korinta zidi al Tebe, kjer Bakhu, al Delfos, kjeri Apoli sveto, ali tesalijske Tempe. Sojo, kterim je sama skrb grad Minerve preciste v pesmi primerno poslaviti, ino vzame naprej postavit’ olive vtrgano šibo. - Vec pa, kjer k casti veliko June poje Argos, konjem prikladni, bogastvo Mikene. Mene miroven Lacedemon ne tak, mene tudi polje rodovitne Larise tak ne gane, kak domovina Albune glasne ino bister Anis ’no log Tiburna ’no ograd sadja, od zvirnatih tokov ves volhek. Ravno tak ne skoz sivi zdol’c z neba temnega megle ne tudi dopelja 27 dežje prevene. Tak tudi ti moder zmisli dokoncat’ žalost ’no život poln truda vlahkoti si, Plank,--------------------- tabor držali al obsegne te gosta senca Tibura tvojega. Kdaj je Tevker bežal v Salamis od oce, da je od Lyaja zmocene tem’na oplel, kak pravijo, s topolovim vencem, tak je on žalostnim prijateljem rekel: »Kam nas koli nese sreca boljša kak oca, bomo mi šli, o pajdaši, pajdaši! Nic dvojiti, ce Tevker vojvoda - je, men’ je resnicno obecal Apolon dvojno prihajajoco Salamis v drugo deželo. Mocni, ker z mano še hujše trpeli veckrat ste, moži, zdaj skrbi si z vinom odžen’te! Jutri mo ladjali v morje grozovito.« NA ARISTIJA FUSKA Cisti žitek, od prevzetnosti zdrav, ne potrebuje mecev mavrijskih, ne strele niti, Fuscus, shrambe žmetne od lokov, ce de ladjal on po Syrtah žarecih al potoval prek nestanovitnega Kavkaza, po krajih, ktere neznani moci Hydaspes. Kajti mene volk v logi Sabinskem, kdaj jaz pejem mojo Lalago ’no crez kraj, skrbi gotove, lezem z mišljenjem, beži me, mene brez brambe. Deni me, kjer v božni zemlji ni eno drevo rase vis’ko v leti od zraka, kteri kraj ’z oblakov sveta, kjer hudi Jupiter kralj je; 28 deni me pod prevec bližnjega sonca kola, v deželo božno na hramih, Lalago bom ljubil, sladko smejoco, sladko golceco. LICINIJU Boljše boš, Licinij, živel, po morji ce ne-š plašil se, nit’ tud’, kdaj nevihte strašiš se ’no v brodi nevarnem prevec se stisneš. Kteri koli zlato srednost si zbere, tist’ zdržan ne potrebuje nesnage božne koce, trezen ne potrebuje jalnega dvora. Hujše bo od vetrov skušana grozna smreka, vikši turmi z rušenjem vecjim padnejo; ’no ’durno treskajo bliski v strašne planine. Upa v hudem stavi v srecnem boji skoz drugo sreco jako zvižano srce. Hudo zimsko vreme nam dol pripelje Jupiter; sam ga bo odtiral. Ne, ce zdaj je hudo, de dalje tak: da citre tiho modrice nekdaj zbudijo, nit’ skoz natezuje strelbo Apolon. Kdaj obsod tišci te, bodi saguren, mocen kaži se ’no z modrostjo sam pri vetri prevec srecnem k sebi potegni jadra napeta. NA VENUS Venus, o kraljica Knida ’no Pafa, crti ’zbrani Kypros ino se seli v hram ves s kincem, zove tebe Glycera z dosti kadilom. S tabo fant saguren, Grac’je s pojasi razvezanimi, naj se pašcijo nimfe ’no brez tebe malo fletna Mladenca, tak tud’ Mercurius. TORKVATU Otalil se že sneg; trata se povrne na ledine, listje pa na drevesa. Zemlji se spremenjava obraz, naduti potoki nad brege že stopajo. Gracija z nimfami in dvoje sestrama drzne plesati naga kolo. Ni na nevmrtelnost se zanest’, opominja te ura, ki vnaša blaženi dan. Zimo segreje zefir, pomlad pretira poletje, prejde i leto, bo brž rodovitna jesen sadovje sesipala, ter kmal’ pride drevena zima. Prešlo hitre vendar povrnejo lune nebeške: mi' pa ko odidemo, kamor božen Enej in bogat Tullus in Ancus, prah ino tenja bomo. Kdo ve, al današnjem’ pridenejo jutrišnje cislu vecni bogovi vreme? Vse lakotnih bo rok naslednikovih se rešilo, karkoli daš milorad. 30 Ko si brž sporocil, ko crez te sreco prijazno sklene Minos soditelj, ne, Torkvat, tebe rod ne zgovorljivost, niti te spet pošlje domov pobožnost. Ker nit’ *’z podzemeljske voze sramežljivca Diana rešila Hipolita, niti letejske premore Tezej zdrobit’ Piritu pote, svojem’ prijat’lju. ELEGIJA Hrani vas vir, valovje, kter’ iz Etrurije tece, med gorecima vir psema nikar dostopljiv, zdaj pa, ki j’ najžlahtnejša med Baje posvetnimi slapi, kadar rumeni pomlad spet razodmoci polje: Ali Persefona men’ že cas nazocuje pre’duren. Mlad’ga, nedolžnega, ah, skoncat’, bogica, nehaj! Nisem skušoval, ne sme se cesar predrznuti moški, drzen castljive otkrit’ svetkov božice mister’, nit’ moja roka za smrt - donesla otrople pijace kupico, nikomur nit’ crnega strupa sem dal; niti jaz preklet skrivoma sem cerkve nažigal; nit’ se moje skrbi cinov necistih srce; niti nespametnega misliv’ jaz grajo jezika -, golcal preklete reci proti protivnim bogom. Ino še niso seri lasje ognusili crne, niti kuljava starost casno prišla stopaje. SULPICI JINA Al je tebi, Cerint, svoje dekle za skrbi vzeti, dokler trapi men’ slabe vrocina ude? Oh, inac’ se meni pretrpet’ žalostne bolezni ne raci, ak ne vem, kaj tvoja tudi želja. Kajti cemu pretrpet’ je meni bolezen, ako ti z mirnimi prsami si mojo nevoljo nosiš. 31 ZDAJKARKOL LEPIH ŽENSKIH JE Zdaj, karkol’ lepih ženskih je, naj toži, ter kar je lepših fantov, lepših moži! Vrabljincek vmrl moji je deklici, vrabljincek, radost moji golobici, ki bolj od lastnih oci ga ljubila; zakaj on lizal se ter bolj kak mila poznala mater, on znal šege njene: Ni genol se vam z neder, kril ljubljene, ter skakal sem ter ta okol’ deklice, le zobal z gospodinjine pešcice. Al zdaj on shaja v one temne strani, odkod vrnitev vsakem’ se zabrani. Naj zlodi vzame tebe, vozo slepo, peklensko, ki vse požreš, kar je lepo: vrabljince lepo vzela si na vecno, nemila smrt! Vrabljince ti nesrecno! Nezgoda tvoja moji ljubi oci zdaj zmerom s sivimi solzami moci. LEZBIJI Ti, Lezbija, prašaš, kušcev kel’ko bi b’lo mi dost’, bi b’lo preveFko? Kol’k’ v Libije morji zrnec peska, ki na Kirensko brežje tleska; kjer Jupiter proroci v puši, kjer vrel grob Battu, stari duši; al koFkih zvezd po tihi noci glede na skrivno ljubav oci; da b’ toFk’ mi dala kušcev, mila, vendar vnetosti ne b’ vtešila, ki ne b’ preštet’ jih mogli zlobni, nit’ jezik mogel zrec’ hudobni. 32 FABULU Gostil se dobro boš, Fabul, pri meni naskorem, ce bo sveta volja božja, al lepo dekle s sobo si priženi ter dobrih jel se ti naj prinest’ ne vnoža, ne brez soli, smehov - ter ne brez vina. Gostil se dobro boš, brat srca moj’ga, ak to prineseš, da Katula tvoj’ga prepregla mošnjo prek prek pavocina. Zato pa sladki ljubavi do cini, ter kar od njih še slajše, lepše kodi: jaz dam ti mast, ki moji jo deklini Lepote dale so ter njih porodi. Njo podihaje, brat, pred boga-š kleknol, prosec, naj celega b’ te v nos premeknol. AZINICU Azinic Marucin, nesrecna roka ne služi ti lepo pri šali, vini: speljava ker brisace, ne pusti jih - Ti meniš, kaj to sol? Nimaš je v glavi: to grda šega je in nepoštena. Ne ver’ješ tega men’? Le verji bratu Pollionu, kter’ tve naj tatbine s šegoj vred stepe iz glave, zakaj pri šalah zna dobro zadržat’ se in v norijah. Zakaj, al edenajstic tri stotin se vcakaj, al mi spet povrni brisaco. Nje cena k tem’ mene s’cer ne pobada, al lep spominek moj’ga je prijaflja. Zakaj brisace ’z Setabe, ’z Hibern’je poslala men’ sta daroma Fabul in Veranij. Te zato so meni drage, kak moj Veranjolek in moj Fabulek. 3 Slovenska djela II 33 PRIJATELJICI FORMIANOVI Srecno nisi, dekle, nosek vel’k brez reda, brez lepe nog’ce ti, brez crn’ga gleda, brez dolgih prstekov, brez suhe cobe, cTo reci so ti majciko pregrobe, prijatTjica vtratovalca Formiana? Ti si v provinciji za lepo spoznana? Tebe stric stav’jo Lezbije moje zras’i? O vi bedasti, vi prevrgli casi! VRABLJINCKU Vrabljincek, radost moje golobice, ki s tabo hinca se, te v nadrah varje, ki kazavec dat’ mora ti po sili, ki draži te, jo ostro kljuvaš v lice: ko, ce ji srcece po meni merje, • ne vem, kaj ljubega se raci mili. (Da ’ma odžalbico si za bolezni: al naj, kak mislim, silen ogenj mine) Ko s tabo si, kakor ona, smem igrati ter žalostne tolažit’ skrb ljubezni, je men’ tak drago, kak bil pre deklini okorni on’ jabolka sad zlati, ki dolgo varjen pas znal odkapcati. L E Z B I J I Oj, vžijva si, se ljub’va, srce moje, ter vse, karkol’ surova starost gloje, po ceni cast’va z vinarjem enaki. Ak sonce zajde, spet izhaja s traki: Ko pak luc kratka zajde naj’n’ga sonca, va v temni noci dremala brez konca. 34 Daj kušcev jezero, potem stotino, ter drugo jezero z drugo stotino, potem spet jezero ter k tem stotino. Ter, ko va dost’ jezer si jih že vžila, preplet’va je, naj jim ne bo števila, naj jalni ne bodo nad njimi red’li, nit’, koFko sva jih vtrošila, zved’li. O VIDI JEVA Vroce bilo! Ur od polovice dneva že poteklo, zložim ude na sred post’lje na pocivanje. Odprta b’la polovica okna, polovica zaprta: svetlo bilo kakor skor’ sveti se v gajih; kakor mrak, ki se razprestira, ko sonce že zašlo, al ko prešla že noc, nit’ še celo beli dan. Taka svetloba, taka je za poštene dekleta, ker si vedno bojeci po skrivanjih gleda sram. Glej, Corinna pride v podpasano ruho zavita, na dvoje razcesani Tol vratu bel’ga lasje: Tako pre shajala prekrasna Semiramida v posteljo in Laida, ljubljena od množine, z nje ruho vlacim: ni s’cer redko mnogo zakrila, vendar pacila si isto z ruho zaslonit’. Ko se tako pacila, kot ki ne b’ premagala rada, je radovoljno po svi obladana krivici. Kak mi pred ocima stala, ko zagrinjalo že b’lo v kraj, ni na celem nikjer trupli pomanjka najt’. Kake rame in kake videl ’no naroci se tikal, in podoba bobekov, kak bi je tiskal nase! In kaki pod zrejenima zizkama trebušic napet, kaka pa stegna, litki kaki cveteci! Cern’ pa vam sosebno vse kažem? Vse b’lo hvale vredno: ter nago sklenol sem si na svoje telo. Kar b’lo potem, kdo ne ve? Sva si pocinola trudna. Tako si potrošim jaz vecjikrat popoldne. -• 35 Talijanske DIVINA GOMMEDIA L Na steze našega življenja sredi se v mracnem logi noga ma zatece, da prava pot ni meni b’la na sledi. Ah, tak bil, moj jezik težko zrece, ta log in grozoviti, divji, pusti, da men’ v spomeni že srce trepece tak grenki, skor da manje smrt je skus’ti: al slavit’ blagor, ki ga tam nalazil, vse kmal’ spak drugih pravili ta usti. Povedat’ prav ne vem, kak ta zagazil, tak mocni trudi so me bdi prevzeli, da taki s prave poti sem zapazil. Al ta prišedši, bregi kje poceli, a so taki strahi mi srce zaseli. Ta doli, dnike kje se že skonale, ozrem se kvišku, oci so zgledale, kak zvezdin svet mu ramena posine, ki spelje nam krepost skoz vsake skale. Tedaj mi strah pomalo sicer mine, ki v srca vgodil krvne reke skoz noc, ki davala mi take brine. III. Cez mene steza gre v te grozne puše. Gez mene pot, kjer vecna je bolezen. Cez mene cesta med zgubljene duše. 36 Pravicnost ganola Boga, da jezen postavit’ ’z vsemogocnosti me sklene - najvišja modrost in prva ljubezen. Pred menoj stvari ni bilo nobene,’ zvun vecnih torej sem jaz že od veka: Nehaj vsak up, kdor koli gre cez mene. To Bog veli, da crno se zaseka nad vratami, ki se pred menoj stale. Jaz vpijem: Groza me, gospod, preteka! Al on mi, kakor mož ne duše male veli, da tu trep’tat’ se ne spodobi, da malo ne pusti srce tod dalje. Zdaj v kraj sva prišla, vsaki ki osobi pripravljen je, ki v Boga ni živela, kakor sem rekel, božji po podobi. Ter lepo prime mi roko, me pelja z veselim licem, kaj mi vzame groze, kjer clovecanstvu skrita je dežela. Zdih’vanje, jok in strašen cvil ’z te voze in zraka kam nikdar se ne prizori, pridere se, da pobijo me solze. Razlicni jezik, grozovni govori, besede žalostne, cemerni krici, drtje in pljuskanje z rokami stori rožljanje tako tamkaj, kjer mrlici ne znajo, kdaj je dan v ti vecni noci, ko pesek, ki bijo ga burje bici. In jaz, ki ni še luska mi spred oci, velim: Kaj pak pomeni hrupa tota? Kaj to za pleme se tak s togo moci? 37 On pak pove: Po zraki tem se kota duš onih šereg vbogi in nemili, ki zanje ni bila cast ni sramota. Ti truini grdi so se pridružili angeli, ki so z’ punta bili v nebi ni za Boga ne proti njemu bili. Spodil jih Bog, nebes kaj zgrdil ne bi, ne hiti v pekla t’mice jih globoke, naj pekel teh casti ne cisla sebi. In jaz: Gospod, povej ti meni vzroke, zakaj te duše tako togovajo? On pak pove: Brž spoznal boš te moke. Le-ti nit’ upanja na smrt ne znajo, njih slepi život v taki je nezgodi, da vsaki drugi križ za sla j o ?majo. Njihov se glas od ust do ust ne plodi ter njih crti pravica in smiljenje, ne kramljajva od njih, le glej in hodi! A jaz ko se ozrem, zazrem znamenje - bandero, ki tak hitro skoz plah’tala, da zdelo se obsojeno trpljenje: Za njo pa tol’ka se množica gnala in ljudi, da skor’ verjeti ni mogoce, kaj tol’ko duš s sveta že smrt predala. Ter ko se neke mi spoznati hoce, oziram se, brž stopi predme tenja njega, ki se protivil le ’z slaboce. Ko ta gledim njih, pridem brž do mnenja, da to je onih trop, ki so nekrivi pri Bogi in sovražnih brez poštenja. 38 Te gnuse, ki nikol ne bili živi, pikali nage zdaj ko clovek prvi komarji in srš’ni nemilostivi. Ter jim z obraza tekale od krvi in solz debele kaplje, to pak srago od tal so srebali odurni crvi. • Ko zapusti pogled moj to nesnago, prikaže z ljudstvom reka se široka ter pak velim: Gospod, ce ti je drago, povej mi, kdo so ti in kaj jih poka, da vsi tak hitro tekajo na brode? (Toliko v mraku prišlo mi dp oka.) A on veli: To že ti znano bode, ko bova prišla že na naju poti kraj žalostnega Aheronta vode. Jaz k tlem obrnem svoj pogled v sramoti mislec, da razžalila ga beseda, in grem do reke zmer’ za njim v tihoti. Prot’ nama privesla podoba bleda: Glej, starcek v colni sivo glavo stresa krice: Joj tebi, duš nesrecna ceda! Ne upaj vec ni mislit’ na nebesa! Jaz peljem vas onkraj na vecne dnove, kjer v temi, v ognji, v ledi so telesa. Ti pak, k’ si spravil se med trume ove, brž, živi duh, mi se ’z teh ten j poberi! Ko vid’, da ne porajtam nic njegove, 39 veli: Skoz drugi kraj, skoz druge dveri je pot, ne todej one na prostore, zate po lažji ’ma bit’ barka meri. Ter vojvoda: Kaj ti ta kric pomore! Tak, Karon, ce j o tam, kjer se dene, kot se le ce, nehaj zato ’zgovore! S tem brž kosmate lalavke zaklene njemu, ki z njim prek gnusnih vod se grede. Kak dva potaca mu oci ognjene. Al boge duše so postale blede, zaškripale z zobmi prej trudne, nage, ko grozne zaslišale te besede. Preklinjale Boga in starše drage, clovecje lice, dedeke, ocaka, cas, kdaj in kje so se rodile - prage. Ter pak k nesrecnem’ bregu se potaka jocec, oh, prenemilo vsaka duša, cesar se vsak, kdor brez Boga je, vcaka. A Karon, vrag, ’z oces plamene spušca, grozec se ter seganja skup te stada, z veslico bije, ktero ga ne sluša. Kakor kadar v jeseni listje pada, za enim drugi padne, dokler z veje na zemljo padnola vsa zelenada, - tak Adamov se zli porod tam šteje. Na mig bežale duše k njem’ po redi ko pticice, ko jim pticar zapeje. 40 Ter se peljajo prek po reki bledi, in brž ko eno v colni prek se spremlje, že druga je na brodi truma kredi. Moj sin! - lepo gospod veli, - ki jemlje jih jezen Bog s sveta in smrt nemila, vsi morajo sem ze vseh krajev zemlje. In vsaka b’ rada precej onkraj bila - zakaj mocno jih božja roka žene - da b’ groza se v smiljenje spremenila. Todej nikol’ ni dobrih duš nobene: zakaj nad tebo Karon vpil nemilo, zdaj spoznaš - cemu dal ti opomene. Ko to veli, brž tak silno storilo se crno mesto, da brž strah napada, ko le vpotim se, še mi vsako žilo. Ter puhnol veter ’z tega solz ograda ter z vetrom se žareci zor preblisnol, kateri vsaki cutljaj preoblada, da pal sem, ko da b’ sen mi oci zatisnol. XXXIII Odmeknol usta od pre’durne jedi ta grešnik je, brisavši lasi z glave, ki samo zgrižena ni bila spredi: ter d’jal: Ti ceš, kaj ustna me spet prave, nesmiljeno k’ srce tišci mi breme, ceravn’ ne zrecem misli, ki me dave. 41 Al jezik moj ce sejat’ mora seme, da ovadilcu, ki grizem ga, sram prirase, boš zrl pri golci, kak me joc prevzeme. Ne poznam te, kdo si, po kakem tvoje je prišlo truplo sem, al pri moji veri, si Fiorentin’c, c ne blodi uho moje. Ter slušaj: To je arciškof Ruggieri in mene zovejo: Knez Ugolino, zakaj kraj njega sem zdaj v služni veri. Vpeljala mene sem njegova psina, da mu verovavši so m’ le vlovili, in tu umrl, ne treba ti spomina. Al lahko k tebi ne še govorili ti glasi, kako bridko smrt mi dali, boš cul in znal, kak grozno me ranili. V kletki, ki po moji imen’vali jo muki, je od znotraj fmica, v ki menim še do drugi gladovali. 42 KANCONA Kaj bi zacel? Kaj, Ljubav, si velela? Zdaj cas bi bil mi zginot’; al se zamudil dolže, ko ’ma biti. Oj, ljub’ca vmrla, m’ srce s sabo vzela: tud’ cem onkraj zavinot’, pretrgat’ si dolžne življenja niti, ker spet nje dolom priti ne upat’ vec, men’ pa se vnoža cakat’, ker ž njo mi radost vsaka odprhnola, uk v joc se preobrnol, življenja med v pelinkovec se zvrnol. Ti, Ljubav, veš, zakaj te srce roti, zgub je prevelik, strašen; ker vem, da bol te moj razžali, teži, tem vec še naš, ker, ko se skale loti, se zlomil coln moj plašen; se zagrnolo sonce v mracni mreži. Naj meni b’lo bi leži, kdo prednjo sreco spet mi nadomesti? Oj, svet s’romašk’, nezvesti! Do pomiFvanja dosti ’maš pricine, ves blagor, ki ga ’mel, ti vec ne sine. Proc teb’ slava, ni je videt", neti je vreden bil, dok bila tukaj na zemlji, cenit’, je spoznati, nit’ da te tlacile nje nog’ci sveti, ker rec tak mila nebesom more pravo lišpo dati. Vendar mi ni prestati, brez nje ne svet ne život se m’ ne ljubi! Njo klicec joc me gubi, to še do toFke naje me podigne, le to je vzrok, da duh mi ne odšvigne. 43 Gorje! Njen lep obraz te lišpa kraje, ki bi nebesa kitil, ki blagra k nam prinesel glas sloveci. Odišel nevidljiv je duh njen v raje in šlarcek s sebe hitil, ki sencil je mladosti dob cveteci, potem se tam obleci* drugoc, ter je nikol’ vec s sebe d’jati, kjer zrast njen svet’ in zlati še zirkali mo bolj, koFk’ nevmrtelna lepota vec velja ko vsa zemeljna. ŽIVLJENJE TECE IN NA HIP NE STANE Življenje tece in na hip ne stane, smrt pa za njim s širokimi nogami, vsak zdanji pripetek in minol da mi ter, kar že mi prihaja: skrb in rane. Spomin v onkraj, kam še mi duša plane, in caka, tol’k’ me žge v posvetnem hrami, da b’ davn’, ak ne b’ se smilil duši sami, že nehal davat’ truplu služne hrane. Ce mal nekdanjost blaga se povrne spet tožnem’ srcu, drugam brž oprte na colnek padajo mi vihte crne. C’lo v brodi burjo najdem, veslo moje opešalo, so vojke, jadra strte ter vižaric’ mi vžgalo zvezdic dvoje. 44 OJ MIR MI DAJTE MOJE MISLI NORE Oj mir mi dajte, moje misli nore! Še ni zadost’, kaj Ljubav, Smrt, Nesrece - sovražno vse ’znad vrat in krog obtece - in mi nikak vojšcak ne da podpore? In ti, Srce, ce kaj še se ti zmore, ce men’ nezvesto bogaš, kar prirece ti ljuti vrok, ter onim davi ješ mece, ki men’ nasprot tak radi urno bore. V te Ljubezen tajne poslanike, Nesrece preselile so vojnike, Smrt pa spominek rane po obsodi. Kaj cudo, ak te moj ostanek bega, nestalne misli te oblaciš z blodi, zato le ti pricin si moj’ga zlega. OCI KI SEM JE TAK OPISAL VRELO Oci, ki sem je tak opisal vrelo, narocje, roki, nogi in pogleda, ki splašila sta dušo mi brez reda, da zdaj drugace sem ko ljudstvo celo. Teh konder meh, svetlih ko zlato belo in usten smeh ko angelski, poln meda, na zemlji bivši, rajske ljub’vi greda, so drob ta zdaj prahu ko cvetje velo. Jaz pa še živ in tožen, revnemu mi, ki tak sem ljubil njo, ostal brez luci in brani coln, krog njega burja šumi. Zdaj, zdaj, ti moje ljub’vi glas, zamolci, ker že vsušil se ’zvirek trudnem’ umi, prihoden pa se placa žitek uci. 45 NA KRILIH MISLI DIŽEM SE V NEBESA Na krilih misli dižem se v nebesa pogosto, ko da b’ z one bil gromade, ki tamkaj svoje hranijo zaklade, na tleh nehaj e šlar telesa. V srce zazebe od sladkega me tresa, koj prebledim, ko glas na uho pade, rekoc: »Zdaj se ti cast in srce dade, ker z lasmi zmenil šego si peresa.« Pelja me pred Gospoda: mi poklekne prose pohlevno noga, naj dovoli, da vcas’ pohodiva se v ti radosti. On pak govori: Vrok se ne premekne, naj caka dvajs’t al trides’t let še doli. Kaj se ti prevec zdi? Vendar ni dosti. O BLAŽEN DUH KI NAME OCI JASNE O blažen duh, ki name oci jasne obracal milo ko sonce, ki posine, zdihljeji in govor tvoj mi ne izgine ter sploh še reci vse so v uhah glasne. Še sploh zrem tvoj’ga ognja iskre krasne, zrem nog’co tlacit’ trav’co in cvetline, tak d’vice ne - tak angelceki cine. ’ž njih On, ki pamet ga nikol’ ne vgasne. Ti povrnol se k Stvarniku po blodbi, nehaj e tukaj svojo krasno haljo, ki spet jo boš dobil po slednji sodbi. V tem vzela s sveta brž slovo Ljubezen in Poštenost; je sonce z neba palo. C’lo smrtna jela sladka bit’ bolezen. 46 Engleske KOM A L IN GALBINA Komal bil Albionov sinko, nad sto je hribi bil vladatelj, ’z jezero mu srne pile tokov, ’z jezero hrumilo skal psov lajanje na lovi. Jasnilo mu lice mlado, z roko viteznikom smrt bil. Eno ljubo ’mel in krasno, hcerko silnega Konloca, sonce bila med d’vicami, njene lasi vranine krila, njeni psovi slavni lovci, njeni lok povetrom brizgal. Srce za Komala bilo, sta z ocmi se srela veckrat, shajala na lov se skupaj, blago skrivši govorila. Ali i Grumal ljubil d’vico, grozni kralj Ardvene mracne, gledal nji po hodu v pušci, vrag nesrecnega Komala. Nekdaj zjutraj trudna lova - (megla ju zakrila drugom), Komal in Konloca hcer sta srela v brlogu s’ Ronanskem, (on pocival tam navadno). Šcitov je po sto, oblekših s kožoj viselo v brlogu, in celad sto glasneg’ ocla. »Stani tu, Galbina mila, sonce brloga Ronanskeg’! Srna kaže se na hribu, hribu Morskem, jaz bom ponjo šel, al itak se povrnil. Stani tu, ma ljuba!« rece. 47 »Vražjeg’ Grumala me groza, brlog ki Ronanski,« rekla, »obiskavlje, al ostanem jaz, ošcitena z orožjem, taki dojdi al moj ljubi!« Komal šel na hrib po srno, al ga ljuba skušat’ htela, krasni život ob’rožila, odkoracila ’z brloga. - Zmenil njo je s svojim vragom, v prsih srce mu zatolklo, lice je spremenil mahom, z mrakom se zakrile oci. - Lok nategnil, kak se sprožil, v krvi zvila se Galbina. - Togoten nazaj sleduje, vice ljubo, odgovora ni ’z samotnega brloga. »Kje si, moje ljubo?« vice, nadra nje se dvigat’ z’gledne, srce tolci kraj pušcice. »To Konlaca hcerka?« rece in se sune ji na prsi. - Lovci naj šli tam nesrecna; spava z ljubo j tam Galbinoj, krog hrume šumeci slapi nji j’ zelenih grobov in njih zgledne vsak mornar, po morju severnem ki priladjari. GROBJE Cerkveni zvon zvecera dan poslovi, mrkece ’z graje ceda in skaklja, orac se truden vrne proti krovi, in svet in tihe zrake men’ neha. 48 Faksimil Vrazova rukopisa: Prijepis odlomka Byronove pjesme Fare thee well! i poktišaj slovenskog prijevoda Zakrivi j e jo se leskni kraji v mrake, zamolkne velicansko koj nebo, brne le mirno krilatke žužake in zvonci daljnih ced cinkecejo. Zvun ’z turna, ki bršljan ga okrili, naklanja sova luni se s tožbo j nad tem’, ki skrivno gnezdo vznemirili samotne sedla stari in pokoj. Med brest jem hrapavim v sencni ibi, kje nek prhneci kup se zeleni, nehavši hram na vek v sosednem hribi, ocaki spijo krepostni vasi. Zefir’k, ki zjutraj divno cvetje ziblje, spod slamnjaka, kjer lasfvica žvrg’li, kokotov krik in roga hrum ne giblje, ne ’z proste postelje jih vec budi. Pri kom’ni, kjer k vecerji se jim kuri, vec skrbne gospodinje ne brzne, ne deca tata luka vec skoz duri, kdaj pride, pleza libkat’ ustnice. Pod srpi dostikrat jim klasi pali, njih ralo grudi brazde paralo, goved na trate kak veselo gnali, drvnjacam njih se drevje klanjalo. Gizdavci, njih pridu se žalit’ najte, domanjih radost’, temnega vroku; posmevaje veFkani ne slušajte njih kratko zgodbo - prostega stanu! Gizdost gramot in velicanstvo, silo in vso lepoto, zdravje k’ njo poda, neizprosljivo &ka smrti krilo, pot ji pokaže do pokopa in spelja. 4 Slovenska djela II 49 Cestljivci, ne zamer’te njim prostosti, brez snažnih pametkov ce groba ni, napuhnjene ce hvale kor veFkosti po cerkve licnem’ loki ne slovi! Sme urna pisana, brhka podoba, povrnit trupli dušo zbegano, sme cast prizvati nemi prah iz groba, lest zmecat’ smrti gluho al uho? Prhne j e morti tu v jami hladni: srce, nebeški ogenj k’ v njem tlil, in pest bi spodobil bat, ki njo ladni, al prst, ki b’ ’z živih strun vnetost budil! Al njih ocesom ni modrost odkrila listu, ki z znanjem cas ga vbogatel, s’romacnost huda žlahtni duh vklopila, s tem misli tok obilnih vledenel. Kak neki kamen, k’ cisti blesk g’ obsine, v nezmernem’ morja dnu leži, kak neki klije cvet nezren in zgine, vihar lepoto v pušci vledeni. Kol’k’ selskih Hampdnov prša nestrašljiva, protivlje ki se majhnem grozeži, nek’ nemi, neslaven Milton tu pociva, nek’ Cromwell, v krvavi cist vlasti. Pokornim bogat’, svet’valcem velevat’, gibeli strašne groze zanic’vat’, v dežele obilnosti rajske vlevat’, v ocesih in naroda zgodbe brat’: ni dal jim vrok: ter skrcil jih krivi, ce branil vecjim do kreposti, ne dal po krvi grožat’*do stolici, zapret’ ljudem dur’ do zaslužnosti. 50 Trapljivih prave vesti muk tajiti, tajiti lice srama prostega al gizde in napuha stol snažiti s kadilom, ki ga Muza vdimila. BYRONOVA Nesrecno srce, si na dvoje, pa kak se zlomilo na kosic’? So zate leta skrbi moje vse bde potrošene za nic? Vsak zlomek tebe mi je raje in draže vsaka trohica od tega hipa, kar se m’ zdaj e, si lepši kipek mojega. SLOVO Srecno, srecno, ce na veke lociva se, stan’ srecno, ceravno srdu ni leke, srce klelo te ne bo! Da odprte prsi bde bi, na kih glav’ca slonda tva, ko sen sladek vhajal tebi, ki ne bo vec takega. Da b’ zazrlo v prsih oko vsake misli mrenico, tam zaglednolo globoko: teh odsunot’ ni lepo. 51 Ce te ravno svet v tem hvali, nad tem Žalcem se smehlja, pa ta hvala te razžali, k’ drugem’ srcu rane da. Al naj misli te ne kane, d’ srca mahom vgasnejo, oh, ne ver’, da hipne rane srce s srca strgnejo. Ce me kaka strast skrunila, ni b’la najti druga dlan zvun nje, ki me prej grlila, srcu dat’ necelnih ran? Ce še srce se spominja, kakor moje, ki v njem mec: grozna misel, ki ne zgine, je - ne boš ti videl vec. To je grenša rec za usti ko za mrtve solza lic, ž’vela va, al bota pusti naj’ postelji ko vdovic. Ceš sprosit’ odžalbe na to, ko bo zrekla prvo rec, uci hcerko zrekat: »Tato!« ki je pest’vat’ ne sme, strec’. Ko te z malo rokco boža, da ti na usta usteca, misli na molitev moža, ki si ga velicila. Ce bo licece ti dalo njegov kip, ki ga ne bo, 52 bo ti srce strepetalo z meni verno še krvjo. Mort’ me slabosti ti znane, vendar blaznost moja ni. Ves up, kam se ti noga gane, vmira vendar pri tebi. Stresen vsak cut, vsaka žila, glave, ki ne vgnal ves svet, ti jo vgnala - me pustila, zdaj vsa duša mi je led. Proc je, proc — cemer so reci, moje pak najbolj zastonj; al kdo more misli vpreci; siFjo v pot, ki gredo ponj’. Zbogom bodi! Jaz sirota sam od srece sem zaprt, v srci rana, bol, samota, grenša ne m’re mi bit’ smrt. HEBREJSKE MELODIJE I. Joc’te se za ljudstvo, jokat’ ki kraj Babela ne henja, ki oltarji so mu pusti, ki dežela mu le senja; joc’te se za sladke glase vtrgane judejske strune, žaFte - kjer je Bog stanoval, le zdaj zlocestnik grozni kolne. 53 Kje je zemlja, kjer b’ pocival Izrael s krvavo nogo? Kdaj bo spet razveselila sladka pesem Sion vbogo? Al judejske nikdar pesmi bolje so razveselile srca, da poskakovalo, zaslišavši strune mile? Narod zmirom skitajoci, ki ti prsi težko sope, kdaj nazaj pripeljal bodeš svoje na pocitek trope? Brlog caka svoj lisico, gnezdo golobico milo, svojo vlast ’ma še clovecanstvo - Izrael pak le gomilo. Njemacke JELŠNJAK Kdo jaše tak pozno po vetri na dom? To je oce si z malim sinekom: Kak skrbno in toplo var’je njega, pestuje s toplima narocima. Sin, kaj tak trepeceš, se k meni tišciš? »Viš, oce, jelšnjaka tam, viš ga, viš! ’ma venec in rep - viš, tam možak.« Ne, ni, moj sin, to je megle trak. »Moj ljubi fant, pojd’, pojdi k nam, sto pisanih igracic ti dam: dosti rož pisanih ’ma naš breg, ter še moja mati nek’ zlati oblek.« 54 »Oh, oce, moj oce, viš ga, viš; kaj šep’ta ino obeca mi, sliš!« Na miri, na miri, le bod’, moj sin, to v suhem listji Šumija pohorin. »Ceš iti, ti ljubi fant, z meno? Moje hcerke do stregle ti lepo. Moje hcerke rajajo polnocni ples, te zibale bodo, ti pevale zmes.« »Oh, oce, moj oce, glej, glej tam prek jelšnjakove hceri in mracen breg!« - Moj sin, moj sin, vse vidim, vse; to sivo blešci se staro vrbje! »Me mika po tebi, z obraza si mili, ak tebi ni volja, te vjamem po sili!« »Oj oce, moj oce, prijel me je že, jelšnjak mi to stori, oh, zle mi je, zle!« Oceta je groza, brž zadirja z jececim sinom v narocima; dotira v dvorišce, glej, skok na skok, vendar že v krili mu vmrl otrok. V ZELENADI PTICE GLASNE V zelenadi ptice glasne ’z grla majhnega pojo, na pomladnem soncu krasnem v pušci rožice cveto. Tak tudi cvete men’ srce, kda mi njena milost na glavi, ki mi blagor v nadra spravi, kakor s’roticam sije. - 55 RIBIC Brbunk šumi, brbunk kipi, je ribic kraj brega, zmerom na vodico gledi, hladno mu do srca. In ko sedi in ko gledi, brž voda stopi v raz; iz slapkov zburkanih vzkipi lep, vlažen žensk’ obraz. Zapeje mu in rece mu: »Kaj vabiš mi živad, prebrisan clovek, zvejan ti, na smrtnih zrakov hlad? Oh, da bi znal, kak ribici je dobro na dni tukaj, brž v vodo se podurnol bi, bi laže b’lo ti spodaj. Se v morji mesec ne krepi in ljub’ga sonca žar? Njun kip napol lepše blišci skoz svetli vodni šlar. Ne mika te sem globok zrak, s’jajno-modro nebo? Ne mika tvoj’ga lica trak na vecno rosnp dno? Brbunk šumi, brbunk kipi, ’no z golo tleska nožico, srce mu skace, hlepeni, ko da bi srecal ljubico. To rekla mu, to pela tam, že po njem je, gorje! Mal’ vlekla ga, mal’ lezel sam ter koj ga videt’ ne. - 56 PRELJA Zmirom brnel kolovrat, ko sem tiho prela, mož pristopil lep in mlad h kodlji, kjer sedela. Hvalil, kar b’lo hvaliti, - tega ni tajiti, - kodlji enake me lasi in enake niti. Meni vec miru ne da, krotkost zadrznela;* koj se nitka vtrgala, ki b’la do zdaj cela. Predena s’cer dosti še težkih klobek dale, vendar pa so vse ne bde vredne tol’ke hvale. Cut’la sem, ko k tkalcu šla, gibat’ v nadrah nekaj, hitrej’ mi ’kol’ srceca gnal krvi je tecaj. Zdaj pa ko sonce žari, na belilo nesem, težko že pogibljem si, moderc mi pretesen. Kar se v izbi tihoma tak na tanko predlo, vse - kak se goditi ’ma - zdaj ob dne se zved’lo. 57 MIGNON Al znaš za kraj, kjer cvet limonin mlad, kjer v sencnem listji žolt narancin sad, kjer vetric hladen pihlja z modrih nebes, kjer mirnih mirt in ravnih lorbkov zmes, al znaš ti zanj? Oj tja, oj tja me mika, ljubcek, oj tja bi s teboj šla. Al znaš za hram? Na stebrih strop sloni, leskece streha, v izbah se blišci, tam kipi name zrejo ’z milih ok: kaj pa so ti storili, ubog otrok? Al znaš ti zanj? Oj tja, oj tja bi jaz s teboj, moj var’h, odhajala. Al znaš za hrib, ki po njem pot kot trak, po megli mezeg stopa, hlipka zrak; kjer krije pleme zmajsko se v brlog, je strma pec, ’znad nje vali se tok? Al znaš ti zanj? Oj tja, oj tja je najin sled, moj oce! Pojdiva! - PEVEC »Kaj slišim si od vrat za glas, kaj z mosta zun’ brneti? Rec’te, naj stopi sem pred nas, rec’te, mu v izbi peti.« Kralj govori, hlapcic beži; hlapcic pritece, kralj veli: »Pustite notri starca!« 58 »Pohvaljen bod’, gospodje, Bog, pohvaljen, krasne žene! Kaj za nebo! Kaj zvezdic krog! Kdo znal bi jim imene? Kak zlata izba se blišci, ne gleda j tu, kjer casa ni se cudit’, veseliti.« S tem pevec brž zažmiril je in brenknol v strune glasne, vitezi srcno ga glede, glede si v krila krasne. Ta pesem kralja veseli ter rece, pesem da plati, zlat lancec pevcu dati. »Ne davlji zlafga lanceca, vitezu ga dat’ reci, ki bije, da sovražnika lome se trdi meci; daj kanclerju to zlato sprav, naj zraven drugih še težav to zlato breme nese. Jaz pejem si ko pticek prost, ki v vejicji prebiva ter s sladko pesmico si dost’ obilne place vživa. Ak smem prosit’, prosim za to: podajte zlato kupico najslajšega mi vina!« Ter nagne kupico do dna: To ti je sla ja, starec! »Oh, blažena je gospoda, kjer je to mali darec! Ce dobro vam, spomn’te se nas, in hvaFte Bogu, kak vam jaz za tote kaplje hvalim.« 59 TRI MLADENCI Tri mladenci šli so prek Dravice ter postali kraj bele kronice. »Krcmarka, al tvoje vino kaj velja, ’no kje je tvoja lepa hcerkica?« Moje vino je dobro, da boljšega ni; al hcerka moja na odru leži. Ko stopijo v svetlo izbico, položena je v crno tružico. In prvi ’znad nje je peco odkril, je milo pogledal, se žalostil: »Da bi še živelo, ti mlado dekle, oh, jaz bi te ljubil od dnešnjega dne.« In drugi pokrije jo s peco nazaj; nemilo jocec se obrne vkraj: »Na odru si zdaj, tvoj obraz je bled, ki verno sem ljubil te toliko let.« In tretji odrine spet peco z nje, ter kušne jo v modre ustnice: »Tebe ljubil sem prej, tebe ljubim še zdaj, tebe ljubil bom skoz ’no vekomaj.« V DUHU POZDRAVLJEN JE IZ DALJNIH KRAJEV Kdaj sonca poznem o zapadi vštric te podoba se smeji pod lipoj v cvetni zelenadi in kimaj e spet v zrak zbeži, to duh prijateljev, teb’ zvest, ki na radost in mir ti jest - 60 Kdaj luna ljubno ’z mrakov žira in ljubav lepše se ti javlja, skoz cer j e, vrbje duh zefira soglasno-milo prheta in bolj poskoci ti srce - to moj ^e duh, k’ okrili te. Tva misel v blažene zaplava, kje vešcni Jkraj prehodnosti in raho tekne kak skušnjava, al hladka duh se ustnic ti in trep’ta sveca plah’taje - to moj je duh! - Ne sumi, ne! Kdaj slišiš zvezd ob srebra sviti v hiš’ci tihoj samotnoj kak glas harmonikin brenciti, sodružno rec’: Na veke tvoj! Te sladko spi, to duša ma - ki ti radost in mir poda! Ruska SIVI GOLOBCEK Zdih’val golobcek sivi, zdih’val in dan in noc, ko sta ljub’ci ljubeznivi dalec odleteli proc. Vec ne mucka, vec ne poje, in ne zoblje pšenicice, skrb tišci mu srce svoje, skrivši lije solzice. Z ene vejice na drugo prheta j e poleti, in šcakavlje si soprugo, drago družko z vseh strani. 61 Caka - oj, zastonj mi caka, ’nac mu zgoda sklenola! Dverhne - strastna ljubav jaka revnega golobceka. Leže v travici ubožec, kljunek v perjice vtaknol; ni vzdihljajev - vmolknol tožec - golobcek - na vek zasnol. Spet golob’ca priletela ’z daljnih krajev žalostna - nad svim ljubcekom posela, sen budi golobceka. Place, zdih’va, srce vmaga ji, krog milega hode. Al’ - ojoj, Violka draga, drug ti sanja smrtne sne. Poljske POMLAD Že zopet se sonce povrnilo z bleskom dan in svojim slavi, al kaj soncu memu se zgodilo, da se dotehcas ne javi? Spet zacel slavicek v gaji pesmi, les se ves mu odglašuje; pticeki zamrace zrake lesni, a moj pticek ne spevu j e. Zemlja cvetje že zopet pognala, sklilo kak nekdanje case; pis’nim plašcem trata se navdala, al moj cvet mi ni prirasel! 62 Že se žito visoko doklilo in že skor’ je klasje v cveti; celo polje se zazelenilo, al pšenicke me ni zreti! O pomlad, bom te še dolgo prosil? Gospodar, jaz vsod - žalostni, s solzami sem kraje te že orosil, daj mi, ah, še sad radostni! VRNITEV OCETOVA »O pojte, deca, pojte vsi, vsi skupa zgor za mesto ta en casek, pred cudni kleknite obraz pod stupa, mol’te božno ocenašek! Domu ni tate: zvecer ga in rano v solzah cakam in bolesti, nadute reke, v smrecji zver neznana, polno zbojnikov na cesti.« Sliše to deca, tecejo vsi skupa zgor za mesto, ta en casek, pred cudni kleknejo obraz pod stupa in zacnejo ocenašek. Kušujo tla, potem v ime Oceta, Sina in Duha svetega, pohvaljena Trojica bod’ presveta, zdaj in casa do vecnega. Tu ocenaš in zdravomar’jo, vero, deset zapov’d, roženkrance. In kdaj zmolili cisla mero, knjižke vzeli neprestance. 63 I materi najsvetejši litanije starši peje brat, a z bratom: »Mat’ najsvetejša,« vsako dete vpije, »smili se, ah, smil’ nad tatom!« V tem sliš’! ropot po cesti, kola, bice ter voz znanoviti sprede; skocili deca in na ves glas krice: »Tata, ah, naš tata grede!« Ozrevši kupec joce se radoma in z voza na tla skoci: »Ha, kak še z vami kaj? in kak še doma? Hlepeli ste li po oci? Jel’ mama zdrava? Tetica? Povejte!« — — — — — — — — — — — — — — —« To zase pravi in to zase dete, polno radosti in krika. »Požen’te!« kupec hlapcem zapovede, »jaz grem v mesto peš z otroki.« Gre - al’ razbojnikov dvanajst ’z zasede zavre krog mu pot v obskoki. Njih brade dolge, sukani mustaci, divji gled, suknje nesnažne, za pasom noži, bliskni kraj njih meci, Zavrisne deca, se k ocetu vtece, pod plajš na prsi se skrivaje, trep’tajo hlapci, bled gospod trepece, k zbojnikom roke vzdigaje. - »Ah, ’mejte voze, vse blago si vzem’te, naj nam život le ostane, na s’rote drobnih teh otrok ne den’te nit’ na vdovo žene mlade.« 64 Faksimil Vrazova rukopisa: Na lijevoj strani prijevod iz Ossianovih spjevova Jamesa Macphersona i odlomak originala; na desno j strani odlomak slovensko g pri je- voda Byronove The Bride of Abydos Ne sluša ceta, en že voz sprežuje, drug si jemlje konje, tretji pa d’narje, bato pa krice - zdiguje, on’ se hlapcem z mecem preti. V tem: »Stojte, stojte!« vpije zbojnik starši, nje nehat’ veli na cesti. Spustivši deco in oce: »Tovar’ši, ite!« rece brez bolesti. Kupec mu hvali, al razbojnik pravi: »Men’ ne hval’! Povem brez kritve bi prvi zigral z batom ti na glavi, ce ne b’ decje b’lo molitve. Kaj zdrav si, to milost ti deca dali, njim si dolžen život, zdravje; raj’ za to, kar se zgodilo, njim hvali, kak pa b’lo je,--------------------------- Slišaje zdavna o prihodu kupca že jaz z mojimi pajdaši ža mestom tu na hribcu sem kraj stupca šutal skrivoma na straži. Dnes najdem deco, zrvši tja med smrecje, kak molijo do Boga, sprv’ smeh pobil me pri molitvi decji, potem vendar srd in toga. Pri tem na misel prišle lastne strani Ah, jaz mam ženo, pri njej tudi - malicki je sinek taki. Id’, kupec v mesto, jaz moram v pušo, vi pa, decica, en casek na hribcek tec’te, in za mojo dušo zmol’te tudi en ocenašek.« 5 Slovenska djela II 65 METULJ IN GOSENICA »Kaki je to crv rjavi? Oj, te gnusne gosenice!« Lep metulj ek enkrat pravi. Odgovor je: »’maš že dolgo letavnice? Res, med nama ni velik razlocek, tud’ vi ste bdi, nedavno gosen’ca, gospod’cek!« Ceške NECEM ZLATA JESTVIN NE NAPOJA Necem zlata, jestvin, ne napoja, ne si kron ne titulov prositi, al ce smem si vendar kaj ’zvoliti: daj mi krila, Slava, mati moja! Naj na njih bom tja, kjer sela svoja ’majo bratje, mogel se spustiti. Cehi, k vam, k Hrvatom, Srbom priti, k Visli, in kje, Volga, zibel tvoja! Kak metulj na cvet zletava s cveta, tak po zraku letal bi v krajine obcestvenega slovenskega sveta. S pašoj toj b’ oci premnogoj bavil, in vam, širom rodi in rodine, s petjem mater kakor hcerko slavil. 66 OPOLNOCI KO CELO ZEMLJO SKRIVA Opolnoci, ko celo zemljo skriva in zrak in zima snežnate odeje, vpešana noga klatila od te je, ki zmerom moje srce jo zaziva. Povsod je tiho, samo sever briva in psalme Bogecu briždžece peje ter se z rastrganih oblakov smeje men’ meseceva s’jajnost ljubezniva. O vlevlji, svetlo-blodni, men’ siroti devico s’jajno, tebe prosi znanec, osveti plantave kraj Šale poti! Saj ni moj hod nit’ kradba nit’ izdada, jaz nisem nit’ zbegun niti pregnanec, vse kriva Milekom je mati Lada. SONET Povejte, žnjeci, s srpi, ki pšenice na polji zrele žinkate vi late, niste li žinkati med vami zlate, v presvetlem venci videli ženjice? Pastirji, povejte mi, ki ovcice gonite bele na zelene trate, niste li šetati enok se zlate po trati videli mi pastirice? Oh, prašam vas, vi drozdje, vas golobe, niste li: skala, ’zvir, ti cvetna zgraja, slišali glasa krasne te podobe? Oh, smil’te ljubavi se zveste joku, povejte meni, kje zdaj ona shaja, bar naredite sram nesrecnem’ vroku! 67 DEKLE IN ŠKRJANCEK Dekle rožice si pleje, pticek prileti nad gredo, jo zagledne, k nji zapeje: Kaj ti je, dekle? Cem’ si bledo? Kak bi moglo bit’ veselo, mali pticek, moj škrjancek? Ljubega mi mesto vzelo v belem Gradci je moj Stancek. Oh, da b’ jaz le perce ’melo, drobni listek napisalo; ti pa bi mi z njim letelo, kam se srce mi podalo. Vendar perca ne imavi, nit’ za drobni list papira, torej s petjem ga pozdravi, da tu meni srce vmira. BENEŠHERMANOV Oj, ti sonce, sonce milo, se zažalostilo! Cem’ pošiljaš na nas trake, vboge siromake? Kje je knez, kje naše rote? Dalec šli do Ote. Kdo nas reši ’z roke vraga, s’roce, ti vlast draga! V dolgi vrsti sovražnika gre Nemca Sasika, zgrelske božne crez planine v naše nam krajine. 68 Dajte, norceki, kar ’mate, reci srebrne in zlate, ’naci vam pogori stanje - hiše, dvori. Bašti so nam vse požgali, srebro, zlato pojemali, odegnali nam govejo, zdaj dalj k Troskam grejo. Najte tožit’, najte, kmeti, bo se trav’ca zeleneti, ki scep’talo, žito, tuje ga kopito. Venci cvetni naj mu bodo, ki vam dal slobodo, setva se zeleni, spet se vse spremeni. Brž se nam vse spremenilo, glejte - Beneš, naše krilo, tam v šerege k vojski vika ljudstvo nad Sasika. Truma kmetov se zebrala, v les ta, kjer je skala, vsak vojšak je, z orožjem, s cepi se prot’ vragu krepi. Glejte Beneša vpred iti, za njim šereg ves srditi; moštvo Sasiku se zdira, ki nas zdaj obira. Oj, s srditostjo brž plane besnost v obe strane, v srcih vre, po žilah kroži razdraženih moži. 69 Užgejo se jima oci, strašno si nazoci, zdvigne bat se nad batico, sulica nad špico. Zgrabita se obe trumi, kak da b’ les v les padnol - šumi ko grom, bliskavica vis’ka se orožje bliska. Grozovit se kric razlegne, ’z lesov vsa zverjad pobegne, vsak nebeški ptic odprha onkraj tretj’ga vrha. Krog razlece po dolinah, skalnatih planinah: tu kos meca, suFce strte kakti drva, halje zdrte. Tak stojita vproti strane si, nobena se ne gane, vsajena je peta, žila litk napeta. Beneš nazgor nese glavo, mahne z mecem v pravo, ta vsa sila koj potegne ter jim v levo segne. Zavihrala v levo sila, se na skalnat lom sadila, kota vse kamenja ’z loma Nemcem vprot’ vrhoma. Ide bitka v ravno z brega, Nemci se puste do bega, b’lo jim, Nemcem, grozno vpitje - b’lo pobitje! - 70 Prešernove - Njemacke PEVCEVA TOŽBA Akprem pregnale pesmi ’z domovine prijatelja rimljanskih so Kamenk, vendar pozabit’ ne m’re muz ljubljenk, niti molce nositi bolecine. Besede tuje uci se od tujine ter joce kraj vod Donave ledenih, odkrivlje Skitom bol ran nesmiljenih - z glasovi, ki ne bili ’z materine. Akprem domaca pesem mi ne pomaga, ker jaz ko on ne morem petja nehati, ki sploh z zavidom, srdom me oblaga, oh, ne zamer’te, da po mojem brati v besede bol navcila pesem draga, ki ni mi gibko pravila jih mati. PRIMERI LJUBEZNI 1. Pomlad prihaja, reki, loki, gori in vsaki stvari gost je preljubi j eni, vsak pevec brž se s hvalo ga spomeni, ki iz srca obilnega govori. Le jaz ga ne slavim, ko se prizori, ne pojem ne od leta ne jeseni, ampak le žal, sedi ki v srci meni - me za nje voljo z grenko slajo mori. 71 2. Kak on, ki njemu vse vzel v divjem skoki vihar in vtopil v morja grob neznani, dok dolgem po valovji bicovani zadnjic ne vjide k pustemu otoki, ter tu oplezel vsaki breg visoki, po ladjah lukal je skrbno v vse strani se z’lo razveseli, ko ’z daljne strani bandera kakšna vzide željnem’ oki; tak se jaz veselim, ki mi življenje je pust otok, ki slapi ga obdajo, samotne, mrzlo-polne, strašne sen j e, ko jaz zamarjam - kdaj pogled po celem kraju s trepetom je premeril strašne ten j e, le pantlje, ki s klobuka ti pahljajo. 3. Kak silno hlepeni on, ki v nesnagi globoki temne jece mu sedeti, da Bog mu beli dan bi dal zazreti in ljubo sonce - luci potok blagi. Al ko odprejo jeco, on na pragi stoji in vidi nebo v modrem cveti, ne ver’je, da je na lažljivem sveti, tak silno jemlje mu oci dan dragi. Tak hlepeni mi oko, da zamarja njo, sonce, ki notranjem’ mi životi, ki dan in noc v nemirnem srcu ’stvarja. Vendar ko vidim kak kraj moje poti crez kraso uide vso - ko tiha zarja, ne upam nit’ pogledat’ k ti lepoti. 72 ZAKAJ - KI VREDNA DA NJE HVALO PELI Zakaj, - ki vredna, da nje hvalo peli vsi pesniki Homerja od ocaka, ki ni nobena b’la lepota taka deklic, ki so o njih pevci peli - oni, ki v njo zamaknjen duh moj celi, ki ji zarocena misel vsaka, v slovenske krože hvala se nataka, ne se po nemški cast ji ne podeli? Pri nas je šega, da nemški govore gospodje in gospe ter ki so v gradi Novogrcke CIPRSKA ZIBALNA PESEM Hajaj, hajaj, sincece mi, hajaj, da fanticece mi, spavaj, spavaj sincece, sladko, bom te razveselila: al z aleksandrijskoj slajcicoj al z misirskoj kašicoj, k tem’ še s Konstantinopolom boš velevalo leta tri, in še k tem’ cez sela tri, sela tri in kloštre tri, da po selih, da po vasi bodeš se sprehajalo, v treh pa tvojih kloštrih boš Bogecu se vklanjalo. - 73 SMRT KICOS-BOCARIDA Tri ptic’ce so sedele na mosteci Artenskem, ena gledala v Janino, druga gledala v Sulin, tretja pa se vseh najlepša zdih’vaje zakriknola: Bocaris se je obrnol, prot’ Janini napotil, naj ukaz bi zapecatil, naj ga v Burgarel poslal, naj bi sterjal si denarje, ki na posodo jih dal. Ko skoz Arte že odišel iskat stana si na noc: stan so brž mu pripravili pri cevljarju, pri Ridsu, brž na mizo prt prostrli, kruha vecerjat’ dali. Tri so puške tam slonele zložene poredoma. Prva ga vgodila v stegno, druga na sred srceca, 74 tretja pa najbolj strupena vgodila ga v glavo. Usta s krvjo se zalile, pele ter povedale: »Stan’te, moji vi junaki ino ti, oj sinek moj! Kaj pa ni zdaj njega pri vas, odsekajte mi glavo, da Turcin nje ne odsece, da b’ tekel k veziru ž njo. Gledali b’ njo sovražniki z radostjo, vam na žalost.« ROMA JIŠKI 1. Minka, ko-š po vodo tekla, boš mi hip in uro rekla, naj ti pridem, tam pocijem, in ti rocko ’z roke zbijem, da boš šla domov brez vode. - »Kaj si, hcerka, brez posode?« - »Sem se poteknola, pala, pala, rocko si razklala.« - »Ti si se ne poteknola, al si ljub’ga obinola.« 75 2. »Stopi, moja ljuba, s praga! Tebe nekaj boli, draga, da na laket si desnice žalostna naslanjaš lice.« »Mocno bije srce moje, morem li poprašat tvoje?« »Kak te zabolelo vbogo, naj ti jaz zlahkotim togo?« »Cemu prašaš me, neveren, moj žal tebi je nezmeren; ki si ti meni dal slovo ter si išceš ljubo novo.« »Kdo to rekel, moja golobica, kdo to pravi, moja studenica? Kdo to tebi rekel, moje dekle, naj bi mu za teden ure stekle. Rekle zvezde? Naj vgasno! Sonce? - Naj ne bo vec jasno! Ako rekla to devica, naj ne bo nikdar ženica!« Španske narodne romance 1. O KRASNI GOSPE Krasna ste, gospoja moja, bolje še ko soncni trak, al bi smel to noc tu spati brez orožja, brez straha; sedem let preteklo, sedem, 76 kar ne bil brez orožja, bolje crni mi je život, kak je vgasnjeni oglan. - Lez’te si, gospod, le lez’te brez orožja, brez straha, ker mi knez odišel na lov do Leonskega gorja; da b’ mu ostekleli hrti, orel sokola zaklal, da b’ ga rezali zamorci sem do doma od gorja. - Ko tako se spominjala, njeni mož prav pride dam. Kaj si pocneš, krasno dekle, hci oce nezvestega? - Moj gospod, si lasi cešem, žala prevelikega, ker me ti pustiš samotno, na lov ideš do gorja. - Tako govori mu dekle, al to nije brez zvijac. Cigav pa je le-ti konjic, ki tu spodaj videl ga? - Moj gospod, moj’ga oceta, tebi so poslali ga. - Cigar pa je to orožje, ki sloni kraj prikleta? - Moj gospod, mojega bratca, ki ga tebi je poslal. - Cigar pa je le-to kopje, ki ga tukaj vidim jaz? - Vzem’te ga, moj knez, o vzem’te, zbod’te mi ga sred srca, ker sem le-to smrt, o knez moj, dobro si zaslužila. - 77 2. O KNEZU ARNALDU IN MORNARJU Komu bila taka zgoda, ko se vozil sred morja, kaka b’la knezu Arnaldu zjutraj na Ivanov dan? Sokola na levi roki ide na lov nad zverjad in zagledne eno barko, ki kretila do brega; jadra plahte v same Žide, vožje sama svila b’la, ki po nji zapovedal, pesmice je pel mornar, da se potolaži morje, da potiši se vihar, vsaka ribica b’la na dni, kvišku je priplavala, ticke, ki vis’ko letele, so posele vrh dreva: Oj ti barka, moja barka, naj te zlega Bog obvar’! Od nevolje tega sveta, ko se voziš sred morja, var’ te od ravnic almerskih ter kjer tesen Gibraltar, od zatokov venec’janskih, od Flandskega pesecja ter zatokov Leonskih, kjer nevolja cakat’ zna! - Dobro sliš’te, kar govoril, kar je rekel knez Arnald: Za Boga, mornar, te prosim, pej, da še mi pesem zdaj! 78 Al mornarcek njemu rece, taki odgovor mu da: Jaz tega nikom’ ne pejem, ampak, ki se men’ poda. 3. O RENEGATU BOVALIJI ’znad Monkajske sem planine videl priti renegata, ’majo ga za Bovalijo, Bovalijo za pogana; sedemkrat se je zamorcil, toPkokrat vkristjanil, para, ter na zadnjikrat, na osmo, vkanila je prednja strast ga, vero zapustil kristjansko, vrnol spet se do Mohama. To je najhrabrejši zamorc, ki onkraj morja odhajal, do njega so pisma prišla, da Sevilla je vsa ravna. Si pripravi ladje, barke, pešce, konjenike spravlja, po Guadalquivirji pride, pleh’ce visoko zastava; ter na polji ’z blanj si zgradi, si postavi hrame tab’ra, s tri stotinami šatorov ’z Žide in najcisfga zlata, in na sredi vseh šatorov stoji šator renegata; na vrhonci, na visokem jabolko je ’z lep’ga kamna, za to leskne se ponoci kakor sonce sred bel’ga dana. 79 4. O PREKOMORSKI ZAMORKI Jaz sem zamorka ’z prekmorja, lep’ga lica zamorka, prišel mi kristjan na vrata, da bi me ogoljufal, lepo govoril arabsko kakor ucen Arabcan. Odpri, zamorka, mi vrata, naj te zlega Bog obvar’! - Kak bi ti odprla, s’rota, kdor si božji, tebe znam? - Jaz sem ti zamor’c, Ma^ota, tvoje mat’re lastni brat, ker kristjana sem umoril, men’ na petah že alkad, ak mi, duša, ti ne odpreš, tukaj vid’la boš me klat’. - Kakor sem se jaz skrbela, brž na noge skocila, rjuho si na glavo vrgla, ker ne naj šla klobuka, mu nasproti tekla k vratom, je odprla tihoma: 5. O KRŠCANSKI SUŽNJI ’z Ronde meni b’li moj oca, ’z Anteguere moja mati, mene pa zamorci vjeli, ko bil mir, se ne boj Vali; so v Velez de la Gomera 80 na prodajo me odpeljali, sedem dni in sedem noci mogla sem na trgu stati, ni zamorca ni zamorke, ki htela zame d’narje dati, ter b’la le zamorska para, ki zame dal stotino zlati. Vzel s sobo v svoje dvore, velel mene v klado d’jati, oh, življenje hudo dal je, oh, življenje tožno meni, ’mela tolc’ skoz dan konoplje, ponoci pa žito phati, d’jal mi je koš na usta, d’ nic ne b’ mogla v zobe djati. Ter pograbil me za lasi, spet me zanje vlekel h kladi. Zdelo se nebeškem’ Bogu, da ga k dobri ženi spravil. Ko zamor’c na lov odišel, me velela ’z klade d’jati, me naslon’la v svoje krilo, mi praskala po glavi. Za dobroto, ki jo d’jala, ona še mi stala dražji, v kraj domaci me nehala, davši mi stotino zlati, volja tak nebeškem’ Bogu, ki me rešil taki tlaki. 6. ROMANCA O DONI ALDI B’la v Parižu dona Alda z don Roldanom vmožena, zraven nje b’lo tristo deklic, naj bi kratile ji cas; 6 Slovenska djela II 81 vsem b’la oprava enaka, vsem obuv enaka b’la, vsem obed pri eni mizi, vsem od kruha enega, samo b’la le dona Alda med njimi najstariša; stotina jih prela zlato, tkala svilo stotina, stotina brenkala v strune doni Aldi na zabav. Brnile so jarko strune, dofia Alda vdremala, zadremavši se ji sanjal sen pomenka važnega; razplašena se zbudila vhajal jo prevelik strah, s takim glasom zakricala, kaj zaculo se na grad. Govorile k nji deklice, ki nji rekle, paz’te prav: »Kaj vam je, o gospodinja, kaj se zgod’lo zlega vam?« »Sanjala sem sen, deklice, je pomenka važnega, zdelo se mi bit’ v planinah, krog mene pušcina bila, v doli planine najvišje vid’la letet’ sokola, vprot’ pa priletel mu orlic, ki mu vel’ko zlega d’jal. Meni sokol mocno splašen priletel v naroca, ali orlic mocno jezen ’z mojih naroc zmeknol ga, z drapi perjice mu puli, s kljunom mesice seka. - Nji pa pravila tak spalna, paz’te, kaj govorila: 82 »Isti sen vam, gospodinja, dobro raztolmacit’ znam: tisti sokol je vaš Ženih, prišel bo ’z onkraj morja, ta pa orlic vendar vi ste, s ktero se on zdati ’ma, ta planina pa je cerkev, tam bota k poroki šla.« »Ako tak bo, moja spalna, bom brhko te podarila.«---- Drugi dan, v jutro rano pisma prišla s tujega, bde zunej crne pecati, pisano s krvjo znotraj: Njen Roldan kaj vbit na lovi v Roncevaleskih planinah! 7. ROMANCA OD KRALJA MARSINA Svetek bil, cvetna nedelja, hteli so pasijono brat’, ko zamorci in kristjani skupaj se zaceli klat’; obnemogli že Francozi, vsi spustili se v begaj, ali dobro je pobada vecji paladin Roldan: »Oj, nazaj, nazaj Francozi, , na borišce srcema, lepše je po slavnem mreti ko brez slave živ ostat’!« Spet zagnali se Francozi na borišce srcema, brž potolkli o napadki 83 prvem šestdeset jezer; po planinah Altamirskih je odbegnol Marsin kralj, vitez jezdil le na mezgi, ker dobil ni konjica, krv, ki je od njega tekla, travico je pisala, reci, ki jih glasno tožil, segnole so do neba: »Žal me je za vse Mahome, kar na te potrošil, žal, truplo zdolbsti ’z srebra, nogi, roki ’z marmora, dal postavit’ cerkev v Meki, v kteri b’ te cestil romar, še na vecjo cast Mahoma glavo dal še ti ’z zlata, ponarocil sem ti junakov, b’lo jih šestdeset jezer, ter kraljica, moja žena, druzih trideset jezer. —« 8. ROMANCA O GAYFEROSU Pojd’va, pojd’va, stric moj dragi, ko j v Pariž, veliki grad; vzem’va halje si romarske, da ne spozna naj’ Galvan, zakaj, ce Galvan naj’ spozna, bode velel naj’ zaklat’, vzem’va volnato opravo, svilnate ne jemljiva, svoja meca si pripaš’va, 84 kaj va bolj obrambena. Že na poti sta romarja, že na poti, že oba. Skoz noc hodita po stezi, po grmovji pa skoz dan. Celo noc po gladki stezi, celo noc sred gostih zgraj. Prideta po dolgi poti do pariškega grada, vrata najdeta zaprte, ni je videt’ uhoda. Sedemkrat ga obkrožita, da bi vhod poiskala, ter na konec osmokrati najdeta odprt stežaj, zapazivši koj sta v gradi, ljudi prašat’ zacneta, al ne prosita za stanek niti tudi za spital, ampak prašata za hišo, kje stanuje knežica. »Bog vas, knežica, obvarji...« »Lepo hvalo, romarja ...« »Dajte da nama almoštva ’z milosti in cešcenja ...« »Pojd’ta zbogom mi, romarja, nicesar vam ne smem dat’, zakaj knez mi je prepovedal dat’ romarjem kaki dar.« »Dajte, dajte, gospodinja, tega knez ne bo seznal, rad je daval Gajferos, ko še je tu stanoval.« Brž ko sliši: Gajferos, zacne bridko zdihovat’, dat’ veleje jima vinca, dat’ veleje kruheca. Brž ko pijeta, ko jesta, stopi v izbo knez Galvan: »Kaj mi je to, kaj za smaga? Kdo sta tota, knežica? Sem vam jaz ne prepovedal, ne gostiti ro­marja.« Pri tem kviško zdigne roko, ce jo vdariti v obraz, kaj bi lahko bele zobe ’z lepih ustnic zbil na tla. Se zakre- gata romarja, k svaji ga prisilita, zagovarjata knežico, res 85 zaslužila ni zla. »Al sta vidva mi romarja, ni pripravljen vama stan!« Segne po svoj mec Gajferos ter ž njim mahne mu za vrat, da se hitro s šinjaka mu glava zvrnola na tla. - Brž se knežica zajoce, rekši jo obide strah: »Kdo sta božja, dva romarja, kaj ste kneza vmorila?« Brž ji odgovori romar, taki odgovor ji da: »Jaz sem Gajferos, lasten vaše krvi sem gospa.« »To ne more bit’ mogoce, bit’ ne more istina, zakaj da jaz na znamenje, vaše srce, glavo mam.« 9. ROMANCA O JULIANESI Hod’te, psi, hoj, hod’te! Huda naj pograbi vas steklost! Klat’ po cetrtkih prašice, ’no po petkih jest meso! Sedem let že temu prešlo, kaj tu hodim gor in dol, kaj zbosil si že noge, kaj mi curi krv na noht, kaj le pijem krv rumeno, kaj sirovo jem meso, ker žalosten Juljaneso išcem hcer cesarovo, ki njo vplenoli zamorci zrana na Ivanovo, ko v ocetovem ogradci brala cvetja si in rož. Slušala ga Juljanesa, v narocah njo ’mel zamor’c, in solze zamorcu v lice vsipala se ’z njenih oc\ 86 10. GRE FRANCOSKA KRALJICICA Gre francoska kraljicica - lepo dekle v suknji novi, šeta se proti Parizu k ljubi materi in - oci; zajde vboga s prave ceste, zmoti se na svoji poti, ter pocaka pod pecino, morti pride kdo nji proti. Vidi priti konjenika, ki v Pariz ga steza vodi; ko zagleda njega dekle, precej tako mu govori: »Al ti ljubo, o konjenik, da jaz zraven tebe hodim?« »Ljubo mi je, draga, ljubo, ljubo mi je in po volji.« Skoci konjenik se sedla, da od ljubavi govori, deklico vsadi na sedlo, on pa sam posadi za njo se. 11. ROMANCA O LJUBEZNI Rano stanem, rano, mati, zjutraj na Ivanov dan, zaglednem deklico stati, po pobrežji kraj morja, sama pere, sama žmice, sama na grm prestira; dokler se suknjice sušijo, pesem peje - deklica: Oje mi, ljubezen, joje, kamo bi jaz iskat šla? Slap odteka, slap priteka, pesem poje deklica; razcesava svoje lasi, ceše zlato z rokama: Povej, da mi to mornarcek, naj te zlega Bog obvar’, al si videl mi ljubezen, al jo videl, kam je šla? 87 ŠKIPTARSKE 1. Bo, bo. bo, bo, bo, odpri duri, bod’ tiho. 2. Pridem, pridem in bežim, odpri dveri, ne vstopim. 3. Kalar’jotka crnooka, odpri, naj pri tebi spim. 4. Bo, bo. bo, bo, bo, cujem te, ma dušico! 5. 6. Kalar’jotka crnooka, kušneš me ter zapustiš.’ 7. Ce te kušnem, kaj ti hasni, vendar ogenj ostane dušici. 8. Ranila tvoja me ljubezen, ljubil sem te al na bolezen. (Tvoja ljubav me ranila, ljubil te, ti žal mi vlila.) 88 9. Vnela si me, oj deklico, d’jala v srcece strelico. 10. D’narji ni hlepenje moje, le oci, obrazi tvoje. 11. Daj mi tvojo le lepoto, nehaj tvojo plam’no doto. 12. Jaz sem tebe, oj deklico, z zvesto ljubil dušico, ti pa s’ zvestega nehala kakti drevce vsahnjeno. SRBSKE NARODNE PESMI 1. Dve cvetlici sta pri dinji rasli: modri žilnjak in zelena meta. Modri žilnjak ide na Dolanje, pa ostane meta pri dinji sama. Pozdravlja žilnjak njo z Dolanja: »Duša moja, ti pri dinji meta, kak še s teboj je pri dinji samo j?« Odgovori mu od dinje meta: »Kaj je nebo, da b’ bil list papira, kaj je gore, da b’ b’la samo perje, kaj je morja, da b’ b’lo crna tinta; pa da pisala tri leta dni bi, ne bi moje spisala žalosti!« 89 2. Se izvila bela vinska rozgica dol pod belim gradom, gradom Budimskim; al to ne b’la bela vinska rozgica, ampak bil to lepi Jovo z Maricoj. Sta poznala ’nadva že s’ od malih nog, od malih nog do dorašene dobe; ko b’la doba, kaj bi mlada se že vzela, ju razloci kurva, psica budimska. 3. Se obvila bela vinska rozgica ’koli grada, ’kol’ Budima belega; to ni bila bela vinska rozgica, ampak bilo dvoje milih in dragih. Sta onadva se spoznala v mladosti, al locit’ zdaj na nesreco morata, eden drugem’ ob locitvi govori: Idi, duša, idi, srce, skoz naprej, tam ti najdeš ogradec ograjeni, v ogradci pak grmek rože rumene. Tam naberi eno kito rožicek, pa jo vrzi si v nedra do srca: Kakor vene ona kita rožicek, tako vsiha meni srce po tebi! Drugo pa tak ob locitvi govori: Ti pa idi, duša, malo spet nazaj, tam ti najdeš eno goro zeleno in na gori studen’c mrzle vodice, in v studenci eden kamen marmorni, na kameni ena kupa zelena in v kupi ena gruda snegeca, pa si vrzi njo v nedra do srca. Kakor zgine ona gruda snegeca, tako gine meni srce po tebi. 90 4. SMRTNA BOLEZEN Ah, kaj zacet’! Ponoci ne spim, srce mi gori, muka me trapi, umreti cem, ah, umret’, duša, rad’ tebe. 5. VELIKA ROSA Deklica moja, konja mi napoj! - Ne morem bosa, pala je rosa, konjecu do sedla, men’ pa do vrata, konju do nosa, meni do pasa! 6. ZNANJE Oj deklica, oj Milena, sedi meni kraj kolena! Ker mi nismo divji ljudje, ker mi znamo, kje se kušne: Vdovicam med ocema, deklicam pa med zizkama. 91 7. CVETI ROŽA Cveti, roža, in ne gledaj name, jaz sem se ti, junak, že oženil, ah, z vdovico j meni neprikladnoj. Kodar hodim, za prvim žen’hom žali: Prvi Ženih, prvo dobro moje, dobro meni je pri tebi bilo! Rano legla, pozno sem stanola, si me budil, v oci si me ljubil: »Stani, srce, sonce se rodilo, stanoli so naša stara mati, dvor pomeli in vode prinesli!« 8. SMILJ’ SMILJANKA Smilj’ Smiljanka kraj vode je brala, si nabrala nedra in rokave, ’z njega splela tri zelene vence; enega je zase si pustila, drugega pa tovar’šici dala, tretjega je v vodo spustila ter je tiho govorila: »Plavaj, plavaj, moj zeleni vencek, ter doplavaj do Jurjevega dvora in poprašaj tam Jurjevo mater: Bote, mati, oženili Jurka? Ne ožen’te z mladoj ga vdovicoj ter ožen’te z lepo j ga deklicoj!« 92 9. DA B NESRECNA Da b’, nesrecna, mrzla b’la vodica, jaz bi znala, kje bi jaz ’zvirala, ’zvirala bi dragemu pod okno, kjer se dragi slaci in oblaci! Naj bi se me dragi moj napojil ter naj bi na srcecu me nosil! 10. OJ TI JAVOR Oj ti, javor, moj preljubi bratec, svrž pripogni do zelene trave, da jaz splezam tebi na vrhunec, da pogledam ti na morju ladje, al moj dragi bar sedi na ladji, al plah’ta mu robcek po rameni, kter’ga sem tri leta našivala, sem všila mu tri žolte zlate ino štiri svilice rumene. 11. OJ DEKLICA DUŠA MOJA Oj deklica, duša moja, al ceš meni ljuba biti? - Norec, norec, mladi fantic, ’z tega bašti nikaj ne bo. Jaz cem rajši v krcmo iti ino zlata kup’ca biti, kakor tebi verna ljuba. Jaz pa fantic mlad krcmaric, pa spet moreš moja biti. - 93 Jaz cem raj’ v kavarno iti ino zlata skled’ca biti, kakor tebi verna ljuba. - Jaz pa fantic kavovaric, pa spet moreš moja biti. - Ne budali, mladi fantic, ’z tega bašti nikaj ne bo; jaz cem raj’ na polje iti ino prepelica biti, kakor tebi verna ljuba. - Jaz pa fantic hiter lovec, pa spet moreš moja biti. - Nikaj, nikaj, mladi fantic, ’z tega bašti nikaj ne bo; jaz cem rajši v morje iti ino bela riba biti, kakor tebi verna ljuba. - Jaz pa fantic tanka mreža pa spet moreš moja biti. - Al si taka al inaka, moja si po viži vsaki, al si tamo ali šemo, moja si ti, hodi šemo! • 12. KAJ TI DUNAJ Kaj ti, Dunaj, tiha voda, zakaj mi tak kalen teceš? Al te jelen z rogom skalil al pa Mirce vojvoda? - Ni me jelen z rogom skalil, niti Mirce vojvoda, ampak d’vica, prevzetnica, vsako ubogo jutro prišla, si peroniko trgala, svoje licece umivala - 94 13. SOKOL LECE VISOKO Sokol lece visoko, krila nosi široko, se obrne na desno, vrata gradu zagledi, al pri vratah deklico. Belo lice umivala, z obrvema migala, nedro se ji zabeli kak ti snegec na gori. Mladen’c poleg nje stoji, pa n jo j tiho govori: »Zakapcaj si nedrinjak, da se grlo ne beli, naj me srce ne boli.« 14. DRAGA MOJA SI SE OMOŽILA? Draga moja, si se omožila? - Sem se, dragi, tud’ že porodila, sineku sem tvoje ime dala, da ga zovem, naj mi želja mine. Ga ne klicem, pojdi k meni, sinek, ampak zovem: Pojdi k meni, dragi! - 15. OJ DEKLICA DUŠA MOJA Oj deklica, duša moja! Cem dišijo nedra tvoje? Al od kut’ne al narance, al od smilja al bosilja? 95 Oj moj Bože, mladi junak, ne od kut’ne ne narance, ne od smilja ne bosilja; ter od dušice dišece. 16. POD BUDIMOM OVCE Pod Budimom ovce v senci stale, zrušila se stena Budim-grada in zatolkla svilovolne ovce ter pobila dva mlada ovcara: Marka-Šetijer in Andraša-Mato. ŽaTvala za Markom mati, oce, za Andrašom niti mat’ ne oce, ampak samo deklica iz sela. Zanj ŽaTvala ter si govorila: »Joj, Andrašek, moje cisto zlato! Ako bi te v pesmici zapela, pesmica gre od ustec do ustec, pa bi prišla v ustece poganske; ako bi te si v rokav našila, rokav bi se skoro mi raztrgal, pa bi tvoje ime se pozabilo; ako bi v pismu zapisala, pismo ide od roke do roke, pa bi prišlo tud’ v poganske roke.« 17. TRI DEKLICE CVETJE POSEJALE Tri deklice cvetje posejale, na hrib smilje, v doli pa bosilje. Se navadi neoženjen mladen’c ter popiplje cvetice deklicje: al deklice mrežo so si splele % in vlovile neženj’nga mladenca. Edna d’jala: Vrz’mo ga na ogenj! Druga d’jala: Stirajmo ga odtod! Tretja d’jala: Oj, raj ga obes’mo! Al govori neoženjen mladen’c: Nisem zlato, da bi me užgale; nisem kurva, da bi me stirale, ampak junak, da b’ me obesile na zlo drevo, na deklicje grlo. 18. MRAZ ODHAJA Mraz odhaja — dušica moja, al pomlad prihaja, ptice pojo — dušica moja, rožice cvetijo, vse se ljubi - dušica moja, in casu ne gubi, al ti zlato, dušica moja, neljubljeno drago, vendar gubiš - dušica moja, in mene ne ljubiš. - 19. OB KOLIKIH JE ZDAJ PONOCI? Ob kolikih je zdaj ponoci? Draga mi velela priti, rekla priti, pa ne pride, jaz jo cakam do polnoci, al po polnoci domov grem. Srecal drago sem sred mosta, nakuš’val sem se je dosta, usta mi ostale medne, ravno ko bi jel sam cuker, jel sam cuker, pil slajcico! 7 Slovenska djela II 97 20. VEZIR-SEJNA Vezir-Sejna v dinji našivala, in po dinji in po rožnem vrti. Mati Sejno so k vecerji zvali: »Pojdi, Sejna, pojdi brž k vecerji, pojd’ vecerjat’ cukrovih pogacic!« Sejna mafri tiho odgovarja: »Vecerjajte, ne cakajte name, ni je meni za vašo vecerjo, ampak mi je za mojo nevoljo. D’nes je k meni dragi se prikradel ino vel’ko škodo mi ucinil, cvetje mi po ogradi popipal, na šivili svilo mi zamotal. Koln’te, mati, ga, obe ga koln’ve, naj v temnico bde mu moja nedra, moji roki lancek okol’ vrata, naj b’ mu usta moje oci spile!« 21. RAJKO PRAŠA SREBRNO DANICO Rajko praša srebrno danico: »Ljuba zvezdica, nebeška cerka, oj, povej, kaj Minka zrana vstane, pecolat obleci si na rame?« Nato odgovori mu danica: Dobri mladenec, ko Minka vstane, pecolat obleci si na rame, stopi k oknu, solzna gleda name ter pak si ogledne prot’ zahodi. Nato vpije Rajko ter govori: »Dobro je, da gleda na danico, to mi prica - njeno cisto srce, 98 dobro je, da gleda na njo - solzna, to mi prica njeno krotko srce. Al najbolje, da k izhodu gleda -« 22. ZIDANJE GRADA SKADRA Ko pocelo se že leto strto je zakricala s planine vila: »Oj, ne trapi da se, Volkašin kralj, oj, ne trap’ se in ne troši blaga, ne boš mogel podvala postavit’, temu manj e še zazidat’ grada, dok ne najdeš dveh prilicnih imen, dok ne najdeš Stoje in Stojana, ki si bota bratec in sestrica, da zazidate nju turmi v podval. Tako se ti podval bo održal, tako bo ti grad sezidat’ moci.« Ko pak to zacuje Volkašin kralj, si prizove hlapca Desimira: »Desimirek, moje drago dete, do zdaj si mi ti bil veren hlapec, al od zdaj boš moje dete drago. Vprezi, sinek, konje v kolesa ter naloži šest tovarov blaga, idi, sinek, širom bel’ga sveta te ti išci prilicne imena, išci, sinek, Stojo in Stojana, ki si bota bratec in sestrica; al ju vpleni al za blago kupi, pa pripelji v Skader na Bojano, da zazidamo ju v podval turmi, da bo se nam podval obdržal, naj bo da nam moci grad sezidat’.« 99 Ko to hlapec Desimir zacuje, on brž vpreže konje v kolesa in naloži šest tovarov blaga, ide hlapec širom bel’ga sveta, ide iskat dveh prilicnih imen; išce hlapec Stojo in Stojana, išce hlapec cele tri leta dni, al ne najde dveh prilicnih imen, al ne najde Stoje in Stojana, se povrne v Skader na Bojano, ’zroci kralju konje in kolesa in mu ’zroci šest tovarov blaga: »Na ti, moj kralj, konje in kolesa ino na ti šest tovarov blaga, nisem našel dveh prilicnih imen, nisem našel Stoje in Stojana«. Ko pa to zacuje Volkašin kralj, on veleje brž Radu zidarju, Rad veleje brž tri sto težakom. Kralj si zida Skader na Bojani, kralj ga zida, vila pa razdira, ne da vila podvala postavit’, temu manj e grada sezidati ter veleva iz planine vila: »Cuješ li ti, para, Volkašin kralj, oj ne trap’ da se, ne troši blaga, ne boš mogel podvala postavit’, temu manj e grada si sezidat’! Vas je ravno troje lastnih bratov, ki ?ma vsaki svojo verno ljubo, c’gava zjutra na Bojano pride in prinese zajutrek težakom, tisto zazidajte turmi v podval, tako bo se vam obdržal podval, tako bo vam moci grad dozidat’.« Ko pa to zacuje Volkašin kralj, on dozove brž dva lastna brata: »Cujta da, o moja draga brat’ca, 100 ravno vila iz planine pravi: Ne da vila podvala postavit’, temu manj e grada sezidati, pa govori iz planine vila: Nas je ravno troje lastnih bratcev, ki ’ma vsaki svojo verno ljubo, c’gava v jutro na Bojano pride in prinese zajutrek težakom, njo si zazidajmo turmi v podval, tako bo se nam obdržal podval, tako bomo si sezidali grad. Ce je vama, brat’ca, vera draga, naj noben ne pravi tega ljubi, ampak naj zgodi se po primeri, ktera v jutru na Bojano pride.« In to vero si s prisego dali, da noben ne pravi tega ljub’ci. O tem pa je crna noc nastala, odišli so vsi v bele dvore, vecerjali gosposko vecerjo, vsak gre s svojoj ljub’coj v spalnico. Ali, glejte, cudo preveliko! Kralj Volkašin vero je prelomil ter on prvi rece svojoj verno j ljub’ci: »Vari da se, moja verna ljuba, naj da jutri na Bojano priti, naj prinesti zajtrka težakom, kajti svojo bi zgubila glavo, zazidali bi te turmi v podval.« Vero tudi Uglješa prelomi ter on rece svoji verni ljub’ci: »Ne prekan’ se, moja verna ljubica, naj ti jutri na Bojano priti, naj prinesti zajtrka težakom, kajti mlada mogla bi umreti, zazidali bi te turmi v podval.« Gojko mlad pa vere ne prelomi, nicesar ne pove svoji ljub’ci. 101 Ko se zjutraj zora napocila, rano vstali trije Mrnjavcevici ter odišli k zidu na Bojano. Zapov’d pride, naj se nese zajtrk, red je ravno bil gospe kraljici, ali ona gre k nevesti svoji, gre k nevesti, ljub’ci Uglješini: Cuj da mene, ti moja nevesta, nekaj me je zabolela glava, ti si zdrava, ne m’rem od bolezni, nesi da ti d’nes zajtrk težakom!« Al govori ljub’ca Uglješina: »Oj nevesta, oj gospa kraljica, nekaj me je zabolela roka, tebi zdravje, od bolezni ne m’rem, veli nama mlajši ti nevesti!« Ali ona gre k nevesti mlajši: »Oj, nevesta, mlada Gojkovica, nekaj me je zabolela glava, tebi zdravje, od bolezni ne mrem, nes’ da nama zajutrek težakom!« Al govori mlada Gojkovica: »Cuj da, mamka, me gospa kraljica, oj, jaz rada tebe bi bogala, al še mal’ga sinka ne kopala, niti bel’ga platna pobelila.« Odgovori ji gospa kraljica: »Idi«, rece, »idi mi, nevesta, ter odnesi zajutrek težakom! Jaz bom tvoje platno pobelila, a nevesta sinka okopala.« Kaj nakani, Gojkovica neha in odnese zajutrek težakom. Ko je bila kraj vode Bojane, zagledne jo Mrnjavcevic Gojko, mladencu se srce razžalilo, žal mu je za svojo verno ljub’co, žal mu je za sinka v zibelki, 102 kjer ostane komaj mesec dni star, pa na lici solze ga pobile. Zagledne ga njega tanka žena, krotko ide, dok do njega pride, krotko ide ter tiho govori: »Kaj je tebi, moj dobri gospodar, da na lici solze te pobile?« Al govori Mrnjavcevic Gojko: »Zlo je meni, moja verna ljuba, imel sem jaz jabolko iz zlata, pa mi padne danes v Bojano ter ga žalim, pretrpet’ ne morem.« Al ne spoti še se tanka žena ter govori svoj’mu gospodarju: »Prosi Boga ti za svoje zdravje, zlejal boš si jabolko še boljše.« Te junak še bolje se razžalil, pa na stran od nje obrnol glavo, ni mu moci vec gledat’ na ljubo. Al sta prišla dva Mrnjavcevica, prišla svaka Gojkovice mlade, pograbila jo za bele roke, odpeljala v grad na uzidanje. Brž prizvala Rada, Rada mojstra, Rade pa velel brž tri sto težakom. Al se temu smeje tanka žena, ona misli, da je samo šala -. V grad jo djali, naj b’ jo zazidali, oklopilo jo tri sto težakov, oklopilo z drevjem in kamenjem, prizidali kletko do kolena, in zdaj še se smeje tanka žena, in zdaj misli, da je samo šala. Oklopilo jo tri sto težakov, oklopilo z drevjem in kamenjem, prizidali kletko do pojasa. Ko tišci že drevje in kamenje, zdaj previdi, kaj nesrecno najde, 103 grozno vrisne kakor divja kaca, pa se moli milima svakoma: »Ne dajta me, ak Boga poznata, zazidati mlado in zeleno!« Tak se moli, al ji ne pomore, kajti svaka nanjo ne gledata, pa se moli svoj’mu gospodarju: »Ne daj mene, moj dobri gospodar, kai me mlado v grad zazidajo, samo pošlji k materi mi stari, moja mati ima dosti blaga, zanj boš kupil raba al rabin j o, da te turmi v podval zazidali.« Tak se moli, al ji ne pomore ali ko že vidi tanka žena, da ji nic vec molba ne pomore, slednjic še poprosi mojstra Rada: »Oj, po Bogu brat moj, Rade mojster, nehaj da mi okno na ziz’koma, napelji mi moja bela zizka, kadar pride gingavi moj Vanko, kadar pride, naj se ’z ziz nadoji!« To je Rad prejel za bratstvo božje, nehal je ji okno na ziz’koma ter ji zizka na polje napelje, kadar pride, gingavi njen Vanko, z kadar pride, naj se ’z ziz nadoji. Spet sirota Rada prizivala: »Oj po Bogu brat moj, Rade mojster, nehaj da mi okno na ocema, naj bom vid’la proti belem’ dvori, kadar do mi Vanka prinašali in kadar do spet ga odnašali.« Tudi to prejel Rad za bratimstvo ter ji nehal okno na ocema, naj bi vid’la proti belem’ dvori, kdaj bi sinka Jova ji prinesli in spet proti dvori ga odnesli, 104 Ino tako v grad jo zazidali, pa prinesli dete ji v zibelcici in ga nadajala za teden dni, ona glas po tednu dni zgubila; al detetu hrana tam ostala, še za leto dni ga nadajala. Kak te bilo, se potlej godilo, da še tudi dnešne dni tam hrana, naj b’ b’lo cudo, naj bi bila leka ženam, katere nimajo mleka. SLOVAŠKE NARODNE 1. Popevke, popevke, kje ste se ve vzele, al ste z neba pale al ste v dalji vzcvele? Nismo z neba pale niti v gaji vzklikle, ampak nas mladenci in d’vice zmislile. 2. Zapopevlji, dekle, dok si na slobodi, dok te ne pograbe kakor rib’co v vodi, rib’ca morti pride še nazaj do vode, al ni moci teb’ vec, dekle, do slobode. 3. Ce sem ravno mlada, smem se ponositi, kakor vel’ke dekle vse znam opraviti; sosedovi Dori, vrstovnici moji, še ni znano, kak se krava doji. Znam že platno tkat’ in moko osejati, žet’ in plesat’ in si lepo popevati. 4. Takega gospoda ’mamo raj’ na polji, kter’ nam placa manje, pa nam pet’ dovoli. 105 5. Pridem, moja mila, pridem jaz naskorem, nic se ti ne skrbi, ’meti še te morem! »Da bi jaz to znala, kaj bi tvoja bila, vsodi bi si pela, kod bi kol’ hodila.« 6. Ce si ravno pejem, vendar plakat’ morem, kak se hitro v srci na milega spomnem. Ustnice mi pejo, oci se mi smejo, al od srceca mi solzice se lejo: Ne zato si pejem, kaj b’ vesela bila, temoc pejem, kaj bi žalost pozabila. 7. Pesmi moje, pesmi, dost’ vas znam, popevljem, resem vse še skupaj v ladico si zdevljem. Ktera je najlepša, njo po vrhu zložim, kdaj me moj mož bije, pred njega položim. Ino kdaj deteti bodem popevala, bom si je po redi z ladice jemala. 8. Mala je to hvala, dosti pesmi znati, ce ne ve pevkinja lepih viž jim dati. 9. Kje Slovenka - tam se poje, kje Madjarka - tam se gloje, kje Nemkinja - hudobija, kje Ciganka - tam tatija. 106 10. Zdati cejo me z mesarjem: mesar meso vaga, svaja mu je draga. - Nocem ga vzet’. Zdati cejo me z mlinarjem: tam prašijo z moko, zasmeti se oko. - Nocem ga vzet’. Zdati cejo me s pisarjem: pisar dost’ šcrbeka, pri tem malo teka. - Nocem ga vzet’. Zdati cejo me z Žnidarjem: Žnidar šivlje v noci, pogubi si oci. - Nocem ga vzet’. Zdati cejo me s cevljarjem: Z Bogom on ne viža, se s kopitom križa. - Nocem ga vzet’. Zdati cejo me s kovacem: kovac z mehom puše, ženo z macljem buše. - Nocem ga vzet’. Zdati cejo me s hajdukom: hajduk povsod klati ter po ljudeh mlati. - Nocem ga vzet’. Zdati cejo me s krcmarjem: krcmar dela škodo, vino meša z vodo. - Nocem ga vzet’. Zdati cejo me s kmeticem: poje kmet na polji, to je men’ po volji. - Hocem ga vzet’. 107 Poljske narodne KRAKOVJAKI 1. Da bote poznali pravega Poljaka, bodem vam plesaje zapel krakovjaka. 2. Kakor lastno dušo, ljubil sem te, d’vica, al ker nimam d’narjev, ne boš mi ženica. 3. Da bi me z enakim srcecem ljubila, ne bi tvojih ustnic kušovat’ branila. 4. KoFkor kapljic morje in ’ma zvezdic nebo, tol’ko mam radosti, deklica, jaz s tebo. 5. Siv racak splavu j e sred globoke vode, zato tak je vesel, al mene v srci bode. 6. Ljudje si golcijo, (kaj to njim na škodi?) kaj pajbicek mladi k svojoj ljub’ci hodi. 7. Dekle, kjer stanuješ, leto bom vpomladil, tebi bom pred oknom belih rož nasadil. 108 8. Mir srce želi si, zlata se ne loti, lahko zadovoljno v kakem koli koti. 9. Lepa s’, d’vica, lepe tvoje sive oci, le pri tvojih b’ mojim najt1 miru b’lo moci. 10. Sveti mesec, sveti gor’ med zvezdicami, meni pa je najraj’ ljub’ca med d’vicami. 11. Vsakega v kraj drugi ce naj’ Bog zažene, vendar naj’ne srca ne do razlocene. 12. Posekali hrastek, ne bo zdaj vec rodil, vzeli mi deklico, h kteri sem jaz hodil. 13. Zoral sem na žito, vsejal pa pšenico, htel sem ’meti ljubo, al mam nevernico. 14. Naj rano al vecer al po obedi, ce povem, da ljubim, ljubim jaz po redi. 15. Dve reci žalosti mo jo j sta pricina, ljubezen brez nade in nada brez cina. 109 16. Oci so ti lepe, ustni pa rumeni, zanje so fantje na smrt ti pripravljeni. 17. Na sred temnih lesov drevce se vklonilo, tja me ljubav vlece, kje mam svojo milo. 18. Ljubim jaz mladen’ca, kdo pa mi to zvraci, sama bi si mogla, pa se srce paci. 19. Oh, jaz vidim, zdalec siv konjicek tece, oh, moj ljubcek ide, srce mi trepece. 20. Stala sem pri okni, na fanta gledkala, pojdi, ljubcek, k meni, bom te kušovala. 21. Naj se cudit’, da žlahtnim gospam štimanje, ker cim glajše dreva, zmece plezit’ nanje. 22. Naj ga Bog na vesti in na cesti kara, ki zacel me ljubit’, zdaj zame ne mara. 23. Zaljubila v fanta dvorljivega sem se, al je 1’ on me ljubi, to pac prav ne vem še. 110 24. Zdravo ni to drevo, k’ mu list vene v cvetji, stalna ni ljubezen, kjer se vpleta tretji. 25. Posekali hrastek, ne bo vec zeleni, slovo dala ljub’ca: ne sme nezvest k meni. 26. Zdanji fantje Bogu z’lo se zagrešijo, mesec dni so zvesti, te k drugim bežijo. 27. Da jaz tebe ljubim, tega se ne stidim, v ocicah ti krasnih samo stalnost vidim. 28. Poje slavcek, poje na soncnem izhodi, ce te ravno ljubim, kaj to komu škodi? 29. Mili mi je ta kraj, v kterem sonce vzhaja, vendar milši še, kje Jasio se sprehaja. 30. Na visokem hrasti je golobek sedel, ljub’va da se stalno, ne bo nikdo vedel. 31. Sto let les sekali, pa še je le hosta, naj bo krakovjakov do tih cas zadosta. 111 32. Ljubi, d’vica, tega, kteri te cešnje, temu bod’ priljudna, kteri te kušuje. 33. Sonce jasno sveti, vetric tiho piše, kdar te kol’ zaglednem, srce milo m’ diše. 34. Srce omedleva, solzne so mi oci, d’vice teb’ enake vec mi najt’ ni moci. 35. Zato mi natura je pocutke dala, da bi ljubica se zmerom milovala. 36. Deklica plakala, ’mela je vzrok plakat’, jo zdali se starim, ki ni mogel skakat’. 37. Deklica ’z Kremenca, ne bogaj ti Nemca, Nemec hudoplemec, cepec da za venec. 38. Pel slavicek, pel na zeleni slivici, ktere ne boš vzel, naj priliz’vat’ se d’vici. 39. Židana mi suknja, rokavci našiti, al moj Matjaž noce z menoj se ženiti. 112 40. Ce sem ravno dekle ubozega iz hramka, vendar me ne dajo komur koli mamka. 41. Z gore pa se voda leje, deklica se name smeje, pojd’ da bližej, dekle moje, va smejala se oboje. 42. Zdanjim se prilici davnih vekov zdenje, ljubiti en druga osladi življenje. 43. Ne cudi se, da mlad fant bogato hoce, brhko bi živel rad, delati pa noce. 44. Tece voda, tece, po kamenju ruci, kdor ne ve zdihovat’, ljubav ga nauci. 45. Z one strani mlina cvete jarebina, kdo b’ ne ljubil te, ker lepa si deklina. 46. Visoka grašina, višja še je skala, povej mi, deklina, koga si mil’vala. 47. Komu mesec sveti, meni zvezdic traki, koga eden ljubi, mene ljubi vsaki. 48. Tega bom ljubila, ki mu beli lasje, hod’la sem po polji, pobirala klasje. 8 Slovenska djela II 113 Ukrajinske narodne KOLOMYJKE 1. Nisem žita jaz sejala, samo se mi zeleni, ne kozaku pricin’vala, sam rad hodi k meni. Jaz ne znala pricin’vati, niti moja mama, soseda me ni ucila, tam iz tretj’ga hrama. 2. Sem sejala kor’c hajdine in dve mer’ci prosa, jaz sem v crevljih pred hodila, al zdaj hodim bosa; hodila sem pred v crevljih z žoltima petama, al zdaj hodim si po mrazi z belima nogama. 3. Sveti mesec, sveti mesec, sveti al ne greje, tako men’ za ljubim mojim srcece medle je. 4. Mati klicejo k vecerji. Vecerjajte sami, moj’ga ljubega ni pri nas, ne bom tud’ jaz z vami! 5. Oj, ti mesec, oj, ti mesec, idi da za stalo, naj bo moci z mojim ljubim pogovorit’ malo! 6. Oj, do hiške je stezica, do hiške stezica, ne morem te nikol’ vec pozabiti, deklica. 114 7. Da bi zved’la, moja mila, kak si mi ti draga, kak težaku v leti mrzle vode sraga. 8. Cveto v lesi take žela, da med bere b’cela; oj, jaz ti med v ustah cujem, ko d’vico kušujem. 9. Ce ti, srce, mene ljubiš, hrani si to sama, ker po ustah se raznaša kak po vetri slama. 10. Stoji vrbica kraj vode in šumoce s soboj, al za menoj te tak bode, kak mene za toboj? - 11. Sejem rožice po mrazi, po snegi docvela, preveliko zaljubljenje v nevoljo pelja. 12. Sivi konjic, sivi konjic, siva tvoja griva, al je meni, sivi konjic, d’vica milostljiva? 13. Oj, jaz idem na vesnico, stojim sred vesnice, ena ljuba nese vrhnje, druga povitice. 14. Vrba visoka, široki list z nje pada, veFka ljubav, težko razlocen j e srcece prebada. 115 15. Gore, ali se raztop’te ali me prekrijte, ak me cete razlociti, rajši me zabijte! 16. Dober oca, dobra mati, oba sta mi rada, ne branita se mi šetat’, dokler sem še mlada. 17. Oj, jaz si pojdem v krcmo in gledim s praga, d’vice pojo, šecejo, al men’ na cesti draga. 18. Da bi bila taka krasna, kak je zorja jasna, svetila bi, že vem komu, in nikol’ ne ugasla! 19. Oj, mladenic, oj mladenic, ti si tak mil meni, kakor v leti pri stezici javorek zeleni. 20. Oj, ti mesec, prelom’ da se na dve polovici, ena mi naj sveti ljub’mu, druga pa men’, dvici! 21. Oj, na gori dva javora, tretji naklonil se, ak ne dobim, ki jo ljubim, ne bodem ženiL se. 116 49. Sveti mesec, sveti okol’ moj’ga doma, ljubila te dolgo, ali vse skrivoma. 50. Tece konjic, tece v enem stremeni, spomni, da si ljub’ca po mojem imeni. ZORJA ZAKRIVALA POLJE Zorja zakrivala polje, kjer kozak jezdil na polje. Oj, on jahal kraj gorine, kraj gorine, vrhovine: »Ti gorina, vrhovina, kaj si rano ne svetila?« »Jaz sem rano ne svetila, ker s krvjo se bom zalila.« »S kakoj pa?« - »S kozaškoj krvjoj, polovico z ljudsko j krvjoj.« Grejo Ljahi na tri kraje in kozaki na cetiri, al Tatarci polje krili; za Tatari vozov širom, za vozovi konj turski, na tem konji sin kozaški, prava roka v sabljo bije, a ’z te roke krv se lije. Ide mati, tožno place, nad življenjem svojim kleje, svoj’ga sina pa ne pozna. Vran sedi na skali dravi, kima z glavo j, tako pravi: »Jaz pa poznam tvoj’ga sina, 117 trikrat na dan na njem se pasem, kljuvljem mu ’spod cela oci. Idi, stara, domov skoci, vzemi pesek v pravo roko, sejaj ga po gredi š’roko, kdar zelen bo pesek zišel, te tvoj sin domov prišel!« CRNO POLJE ZAORANO Crno polje zaorano, joj, joj! Crno polje zaorano in s kroglami posejano, z belim telom povlaceno, joj, joj! S krvico pa porošeno. Leži vojšcak na kopini, joj, joj! Leži vojšcak na kopini, si zakril oci v rumeni - si v rumeni plajš sukneni, joj, joj! Si zakril oci v sukneni. Niti truge niti jame, joj, joj! Niti truge niti jame, niti otca niti mame, niti komur zazvoniti, joj, joj! Niti komur zatožiti. Zvone konji s kopitarni, joj, joj! Zvone konji s kopitarni in vojšcaki z ostrogami, zvone konji s kopitarni, joj, joj! In vojšcaki z ostrogami. Vran leti iz tujih krajev, vran leti iz tujih krajev, joj, joj! 118 Na hribic posede, skoci, kljun mu zapikava v oci, joj, joj! Kljun mu zapikava v oci. Hodi mati tožejoca, hodi mati javkajoca, joj, joj! Hodi sina iskajoca: Dobro znam za tvoj’ga sina, joj, joj! Ker je zame on kolina. Povej meni, vranek mili, oj, povej mi, vranek mili, joj, joj! Jel’ še sinek moj ne gnili; jel’ še oci neskaljene, joj, joj! Ter še usta mu rumene! Oj, povej mi, vranek mili, oj, povej mi, vranek mili, joj, joj! Jel’ še sinek moj ne gnili; jel’ še lasje mu zlate se - joj, joj! Ter jel’ lice rumeni se? Že so usta njemu sive, že so usta njemu sive, joj, joj! Lasje crni kakti grive; v njega lice s kljunom bijem in sok njega oci pijem. - Ruske narodne GROB MLADENEC Grob mladenec pri sosedi, domek poleg domka, zala d’vica pri sosedki, plotek poleg plotka. Piše vetrek od polnoci, vrnjace se stari, 119 piše vetrek od poldneva, se milu j o mladi. Mili družcek bil v vrti, v okno k nam polukal, ah, jaz mlada, kak sem rada ven na prag odišla. Z milim družcekom rec sladko kramljati sem htela, al hodili oce v vrti, sem kramljat’ ne smela. Siv golobek je na strehi, tihoma muckuje; pravi Anjuta h golobku, milo s’ ogleduje: »Ti moj sivek, moj golobek, stiha mucka joci! Kaj na okence ti moje ne jdeš zleta j oci? - Tebi bi jaz, moj golobek, pred kak zišla rosa, ta na okence sipala pšenicke in prosa. Prid’ na okence, kdaj hoceš, in kdaj sonce za j de; nihce tebe, moj golobek, ne plaši, ne najde.« Siv’ na strehi je golobek reci ne razumel, nit’ na vrti stari oce: mili pa razumel, 12Q Ni priletel je golobek pšenicke zobati: prišel vendar družcek mili se z menoj radovati. AH JE TEŽKO Ah, je težko jarni roži, kdaj njo sneg zakrije listice in njene veter hladni z mrazom hudim ji odpihne. Ah, sirota mlada d’vica, kdaj senca oblegne nji žalost, reva in velika tožljivost nji ’z oces in z lica gleda. Cemu toži, place d’vica ma, cemu trapi se mi mlada? Cemu in v kraj daljni z okenca zmer’ ocesa si napinja? Oh, cesarska služba, vel’ka tužba, v boj nad Turke je odišel, kaj se vec mi ne povrne dobri mladenec, drug mili? O kak sladko jarni roži, pada kdaj na njo jablanin cvet, topel vetrek ino z radostjo njo na valih svojih ziblje. Kaki blagor mladi d’vici pada v srce njeno, kdaj radost, sreca nji in velika mirnost se ’z oces in lica sveti! Cem’ vesela skace d’vica ma, kaj se mlada nasmehava, po ulici na lahkih nogah cep’ta in od družke k družki? 121 Cesarska služba - mala tužba, prišel, ’z boja se povrnil, nad sovražniki vitezoval dobri mladen’c, družcek mili. JE OB ZARJI B’LO Je ob zarji b’lo, je b’lo ob sviti - pala ni še z rožneg’ cvetja rosa, a po licih solze se tocile mlade d’vice, mlade Vasiljevne. Ona tožna, ona i žalostna ’z bolnih neder težko je zdih’vala, dobremu mladencu govorila: »Zbogom bodi, zbogom, dragi mili, zbogom nada ma in ma miloba! Zdaj na veke nama se raziti; oce, mati niso tebe radi, nenavidi tebe i rodbina, z drugim, mili, bodo m’ omožili.« - Dobri koj mladenec premišljuje, premisliv nji taki odgovori: »Le ne plakaj, duša ma, ne plakaj, draga, in ne lomi roke bele! Nama misli so premišljevati in po dobrem svetu svetovati. Dalec od ondod v daljnem kraji, kje v daljnem kraji med gorami jezero poteka mocno vel’ko in na dnu jezera je otok, otok, cudovite kraj lepote. Osedlam z vecera dva konjica, k jezeri na njih bova jahala; kraj brega napravim hiter colnek, na njem pa odplavava k otoki, 122 na otoki vstaviva si mesto, ali mesta ne ter le vesnicko, stanovala tam bo naj’na ljubav i do veka i do smrti naše.« - Mu odgovorila zala d’vica, zala d’vica, mlada Vasiljevna: »Komu pa, ah, bode moj ogradek, komu cvetje modro in rumeno? Kdo pa bode oce tam in mati, kdo sestrice, kdo mi tovar’šice?« »Vsodi najdeš, mila zase ograd, kam pogledneš, zrase ti modrina, rožice pa, kje si vmiješ lice; bode tebi oce jasni mesec, bode mati tvoja toplo sonce; bojo tovar’šice vse zvezdice in na veke bom ti jaz drug mili!« SVATEVCIN A Kaki cudoviti kraj, moj Bog, cudoviti kraj! Na zahodu še sneži, na izhodi sonce sija; na zahodi svet poln mraza, na izhodi zelenat. Kaki cudoviti kraj, moj Bog, cudoviti kraj! Gostje idejo z zahoda, svatevcani pijani, na saneh se Ženih pelja v sobolovem kožuhu; pred njim metelica, za njim pa snežnica. Kod se stari pelja, se pelin obrase. 123 Ljuba mati, najte me staremu prodati, ljuba mati, raje hcem na mladega cakati. Gostje idejo z izhoda svatevcani veseli, fleten Ženih na konjici, v lahkoj modroj suknjici, pred njim topel vetrek veje, za njim letni dan se smeje, koder mladi ide, cvetjice precvete, ljuba mati, zdaj me zdaj le mlademu prodajte, jaz, o mati, necem dalje star’ga pricakati. - DNJEPER DNJEPER VODA PLAVA Dnjeper, Dnjeper, voda plava, skor’ ti konca ni j e, vendar riba te preplava, kraj brega poci j e. Srce, srce, žalostno si, kaj ne boš se mi vtišilo? Ti po prešli vmiraš rosi, proc je, kar ti milo. Dnjeper, Dnjeper, burno teceš, hladne tvoje vode, srce, srce, ti me peceš, vendar konec bode. Srce da bom ohladila, skocim v Dnjeper neizmerni, 124 Dnjeper sklenil bo me v krila, da kozak neverni. Z vetrom se poroci v krila, bo mirovna duša tvoja, oj, kak bi se jaz molila - on le misel moja. SLOVA DEKLICJA (Po litovskem) Tam so v vrti cveli majaroni, tu so v vrti cveli timijani, kje pa naša sestrica je slon’la, tu so le najlepše rož’ce cvele. Kaj si se naslon’la tja, deklic moj? Kaj si se naslon’la, mlad deklic moj? Jel’ ni mladost--------------------- 125 [ZVORNI KRITICKI I BELETRISTICKI SASTAVCI PREDGOVOR (H knjigi Navuk v peldah, Gradec 1836) Gospod založnik je meni narocil tote knjižice po obcinsko- slovenskem preložiti. Bivši pak jaz do volje z drugimi knji­ževnimi posli zabavljen, nisem si upal k bremenom pali bre­mena preložiti, ampak sem ga izrocil gospodu Šamperlu, kterega ljubav do lepega domacega jezika mi je po nje­govem neutrudnem ucenju domacih in ruskih gramatik - ter vednost iz nekoliko drobnih lastnih pesmic znana bila. On je radovoljno in z veseljem meni odloceno težavo na svojo glavo vzel ter vse Slovence, kar jih od Beljaka do Ljutomerja - od vesnic sred Železne in Zaladske stolice do Adrianskega morja prebiva, na pameti ima j e, se k te­žavnemu delu pripravil. Za obcinstvo, v nasnovane meje zagrajeno, pisati, ni lahko delo. Tak pisati, kaj bi vsakemu po volji bilo, ni mogoce; ali pisati, kaj bi za vse razumljivo bilo, je vendar in samo tedaj mogoce, kadar se po izhodni izreki (po malo-štajerskem ali zahodno-vogrskem) piše. Kak na izhodnem izrekovajo, je vsakemu, ki le zdrave uha ’ma ter crke šrbekati ve, moci pisati; kak pa Kranjec in Korošec izgovarjata, niti ni pravopisnih crk na sveti niti jih ne bomo ’meli, ce še nam ravno milost božja stotino prerokov Metel­kove glave in pameti poslala bi, zakaj da Kranjec in Ko­rošec nimata samoglasnika, ki bi ga gladko uho razlociti moglo, kteri ’zmed petke bi bil, zvun onih, na ktere se ojster udar (a, e, i, d, u) naslanja. Zatorej so zahodni pisarji ne ved’li, ktere samoglasnike bi v pismu jemali, ter nekoliko 9 Slovenska djela II 129 jih je trdilo, da ne je mogoce tega narecja v pismo spraviti,1 nekteri pak so v tesnobi pisali, kak se jim na uho padati zdelo, da na našo izreko in narecje kakti na kakšno hrapavo kramljo (patois) niso se hteli oglednoti, temvec da je za naše dni nekoliko iz nas zacelo njihov sled iskati ter v njihove stopinke stopati. Velikouceni gospod Cop, ki nam ga je prezgodaj nesmiljena smrt vzela, je grajal slepljivost in slabost gramaticne podstave: Piši kak govoriš! Gospod Cop je samo Kranjsko na mislih ’mel, torej lahko trosil in zružil podstavo za zahodno izreko, a potem se z izhodno seznavši je dal receno podstavo za toisto kakti stalno izre- kovanje veljati, ktero je gotovo naš celi Evropi slavoznani gramatik na misli ’mel. 1 Also ist auch die Windische sprach, wie die in diesen landen gebreuchig, nit vor hundert oder mehr, sondern allererst bey dreussig Jaren nit geschrieben oder auff Papyr gebracht worden. Auch viel Leut vernaeint, das dieselbige, von wegen jhrer besonderer, und in ettlichen wdrtern, in andern sprachen vngewdhnlicher schwerer aus- sprechung, nit wol kondte in die Feder gebracht, vnd mit lateinischen Buchstaben, zum druck gebracht noch viel weniger, das die ganze Bibel darein transferirt werden. (Svetu pismu 1. 1584.) Kak je on in pokojni gospod Cop mislil, tak tudi mi mislimo in pišemo po naši cisti in stalni izreki ter v prihod pisati voljo mamo. Laže je zahodnim Slovencem v pismi samoglasnikov preskociti ali (po Vodnikovem) pogoltnoti, kolikor jim ljubo je, kak nam brati brez njih ali pa celo s takimi, kterih niti mi niti oni niti noben Slovenec nima. Naj nam ne zamerijo naši zahodni bratje, kterim tote be­sede nazoci pridejo, tega trdega naprejvzetja, ter nas ne krivijo bedaste ljubezni do kotekov svojih zležišc: mi tak devljemo ’z cistega cutljaja prednosti naše izreke ter z mirno vestjo severne in južne bratance Cehe, Rusjane in Ilire (Hrvate, Srbije) na obsodbo klicemo. Mi s tem d’ja- njem ne zametavljemo kranjšcine in korošcine, ampak z radostjo v potrebo jemljemo in jemali bodemo besede in lastnosti njunega narecja, ktere koli so prave domace kore­nike in slovenskega duha. - Toliko od izreke (pronuntiatio) in narecja (dialectus). 1 130 Zdaj Še nekoliko popravkov pisalnega nacina, ki prvic se v totih bukvicah prikažejo, spricati dolžen sem. 1. Razlocek med predlogi (praepositio) 5 (t. j. dozdanji s, p. ’s doline, ’s planine) in 5’ (t. j. dozdanji s’, p. s’ dolino, s’ planino) je resem po izreki težko razsoditi, kak bi se pisala, zakaj pred trdimi samoglasniki se izgovarjata oba trdo, pred mehkimi pak mehko. Naši dozdanji pisarji so si mehko 5 (’s in s’) pisali, gospod Danjko pak v svoji abe­cedni knjižici oboje trdo; ali zakaj oboje? Mi mamo neko­liko besed p. fofed, fovražnik, fegreti, femleti, v kterih se zavoljo izrecne gladkoce med ta J (s’), ki šesti padež terja, samoglasnik postavi, ter v svojem pravem znacaji oglasi; zatorej smo ga tudi mi v svoj oblec oblekli. Kak se pri nas izgovarja, se tudi pri naših bratancih izgovarja, ter se dru- gaci izgovarjati ne more, piše pak poleg našega popravka. 9 2. Pri namestimeni (pronomen) on, ona, ono v vseh pa- dežih zvun enakih prvemu postavili smo namesto nj samo j, zakaj vsi padeži zvun recenih se speljavajo od zastarelega ji, ja, je. X samo za predlogi zavoljo slajše izreke pristopi: zatorej j e ga, je, j emu, ji nam. njega, nje, njemu, nji, ter od njega, od nje; pri njem, pri nji pustili. 3. Za crkami j, zh, sh, fh, kadar ’ma cisti o slediti, smo postavili vsekdar cisti e, kak se v starem slovenskem svetem pismi 1. 1584. veckrat najde, znamenje, da je v našem obšir­nem narecji navadno. Namesto tega o so tudi dozdanji pi­sarji že kje kje pisali e p. nafhe blago, moje ferze, vrozhe fonce, nam. nafho blago, mojo $erze, vrozho fonze. To so vsi popravki. Ce nisem mogel jih pravote pred vsemi s temi besedami spricati, ne kriv’te nje, ampak mo­jega dokaživanja slabost. Jaz nisem Orfej. - Kaj pak se znotranje cene teh knjižic tice, odprtosrcno povem, kaj bo se sicer kje kje kaka slabejša, manje slovenska vrsta najšla, ali temu je vzrok, da je vrli poslovenitelj na sred dela zbo- lenel, založnik pak z zdanjim tursko silo delal. Naglo delo ne more biti popolnoma, najmanje pak književno. Kaj se udarev (accentov) tice, je poslovenitelj vse delo ž njimi vred spisal, da pak je tiskarnik že skoro v prvem listi akcen- tovane samoglasnike potrošil, so se v sledecih nehati mogli. 131 Nas bo z’lo veselilo, ako bodo gospodje uceniki in ravni- telji krepkih mladih Slovencev in Slovenk to malo z Iju- bavjo do domovine zaceto in zvršeno delo za prikladen darek pridnosti svojih ucencev in ucenic obsodili ter nas k vecjim delom obudili. PRIDAVER Že vsi drugi Sloveni ’majo obilne zbirke svojih narodnih pesmi, kterih je nekoliko v izobražene jezike tujih narodov, postavim: Nemcev, Francozov, Anglicanov, preneseno ter z radostjo in cudenjem prijeto, samo slovenskih pesmi naših krajev še se ni noben pisar do zdaj doteknol, barem jih ni v prostem obleci, kak ’z ust naroda tecejo, zapisal. Jaz sem že od mladih nog te mile, ’z lepih duš zvirajoce pesmi rad slišal. Ko pak so mene dorašene leta v neme kraje odegnale; ko sem ’z detecjih let v mladenške stopil, se ljubav do do­movine obudila ter ž njo nekšna želja in sila se z domacimi recmi zabavljati: za korist in poštenje svojega narodeka skrbeti, sem po jesenih na kratke case domovino obhajajoc le-te proste glaseke spet slišavši zapisaval, kje bila se meni koli prilika podala. Moja dozdanja zbirka jih 250 zapopade, ktero, ko brž tretjo stotino dopolnim, slovenski obcini zro- citi nakanim. Narodne pesmi, ki jih deklice in fantje v pameti in na ustih nosijo, so najvecji zaklad naše narodnosti, najdražja troha njenega nekdašnjega bogastva - blago, s kterim slo- bodno nazoci svojih sosedov stopimo, rekoc: »Glejte, mi še smo Slovenci!« Narodne pesmi so najkrasnejši udi našega znacaja, kteri so v tanko, gladko ruho jezika obleceni. Na­rodne pesmi so dragi kamenceki, ktere toliko bodikaj zda- njih: nekaj surovih, nekaj prenadutih, malo pak dobrih pesmi zasipavlje, ter jih je ta smet zarinola in njih kokodakanje oglušilo bode, ako jih zdaj nikdo ne odkopa - teh milih glasekov v note ne postavi, njihovega sladkega duha pred nezasluženo umrtelnostjo ne ohrani. - Naj za njih ohranjenje vsaki skrbi, kteri cuti, kaj je njega Slovenska rodila, ter ve, 132 kaj je ljubav in detinška dolžnost. Vsak naj stori, kar mu mogoce, naj zapiše, kje kaj prostega cuje, naj bo se mu videlo dobro ali slabo. Naj nikdo med žitom kokolja ne puli, pri tem bi se lahko kaki dober klasek poteptal: škoda bi na njem bila. Ko bo vse v parmi, bomo zebirali, ter kar bo liulke na smetišce hitili. kar pa pšenice, na radost svojih vnukov in pravnukov v žitnico slovensko shranili. Slovenske od sramežljivosti ne pojejo rade vprico suk- nienih ljudi, celo ne dajo pisati. Pricina temu je, da na­vadno neki iz niih tak topi so, da ne najdejo nikakega teka na nrostem petji, kak žganicni pijanec ne na ide teka na sladkem v;ni. Ali to naj nobenega ne odplaši. Kje kaj cuie peti, naj hvali rekoc: da je leno; da še bi drugic ter tretjic rad slišal. Medtem pak naj piše skrivoma ter dovrši, kar je pri prvem in drugem petji nehal. Tak sem jaz delal za kolovratom sede ali pak za ženkinjami, pri kožuhanii v ka­kem koti hvalec in prosec skrivoma pisal. Le po takem je mogoce do takega blaga priti. V moii pisarnici se že toliko originalnih in prenesenih pesmi ucenih živih in pokojnih ljudi nabralo je, da bi že lahko ’ž niih (ne lažem, ce recem.) najmanje tri Cbelice natisnoti dal. Davno sem že obljubil in nakanil to vse po sosebnih zvezkih na svetlo dati ter sem založnika iskal, ali meni se je do zdaj (smili se Bogu!) godilo kak modrijancu, ki je opoldne s sveco cloveka iskal: jaz ga nisem najšel. Vsaki se škode boji pri zalaganji pesmi, da pre v našem casi samo prozo ljubijo. Jaz sicer narodne pesmi ob svojem na svetlo bom dal, ali za vecje troške je moja mošnja preplitva. Ako obcini slo­venskih bralcev in milostivnih bralkinj jakost in ceno nek­danjih in zdanjih ucenih pevcev soditi volja je, naj se na zdanje njih cvetlice milovoljpo podpišejo ter svoje castivne imena v graško knjigarno Damian et Sorge franco pošljejo. Taista knjigarna bo tudi doneske narodnih pesmi prejemala. Cena ne bo za list (Bogen) dražja od 4 kr. ter se bo pri prejetvi zvezkov polagala. Brž ko bo toliko podpisateljev, kaj bo trosek tiskanja naplacan, bo rokopis c. k. cenzuri poslan. 133 Naje se mamo, da bodo tudi naši kranjski in koroški bratje to osnovo dobrovoljno in krepko podpirali, tem vec, da tudi pri vsakem od nas zvezki Kranjske Cbelice najti so, ter da smo pripravljeni zraven teh, ki jih že mamo, tudi doneske drugih, še nam neznanih slovenskih pisateljev onih krajev z radovoljnostjo in hvaležnostjo prejemati. Od Slovencev na Kranjskem bo tudi ljubljanski biblio­tekar gospod Miha Kastelic narodne pesmi, druge doneske in imena milovoljno prejemal, od Slovencev celjskih okolic pak gospod Štefan Kocevar, dohtar celjski. Zadnjic še enok svoje brate za radovoljno podpisanje prosimo. Modra roka vladanjska nam je šole dala. Ali nekteri ne spoznajo tega daru ter ne podpirajo po dolžnosti milostive matere, zato smo po svoji nemaršcini brez poštenja ter nam narod v pušci Cepi. Našem’ narodu ne bo poštenja, dokler ’z te pušce ne ’stane, ’z te pušce pak ne more brez nauka;2 nauka ni brez knjig; knjige pak se ne tiskajo ter ne dobe brez denarjev. Ce cete, kaj bo vam poštenje, mora tudi biti vašem’ narodu; zatorej ga peljajte ’z pušce, pripo- mor’te ga k nauku; dajte mu knjige do rok; polož’te denar zanje, kterega je Bog vam, vsakem’ po potrebi podelil. - Naj noben ’z naših redkih bralcev ne misli: jaz si ne bom teh. knjižic kupoval, saj si je moj sosed kupil bo, on bo mi je gotovo posodil. Taka'nesrecna misel zna mnogim na pa­met priti. Po takem se potrebni denar ne nabere, - osnova vezne in troŠek zlatodragih casov naše mladosti je na nic. Mi radi cas trošimo, niti ne terjamo vinarja za polnocno buden j e, ako samo vemo, kaj ga trošimo za korist - za dobro domovine, ne pak za hrano moljev, ki bi se nam v rokopisih gostili, ali za plesen, ki bi tezaje naših peres oblacila ter jedla. Bratanci Cehi v zlatem Pragu posebno peneznico (cassa) ’majo, v ktero denarje polagajo, vsaki po svojem 2 Ce recem »brez nauka«, ne menim, kaj so Slovenci slabe prirode - topleki, bedaki. Naopak: ’zmed njih se podigavljejo glave, ki se jim Nemci klonijo. - Poglednite na stolice avstrijanskih visokih šol! Niso najimenitnejši možje, ki na njih sedijo ter od nekdaj sedeli so, slo­venskega kolena? Slovencem je priroda dobre lastnosti dala ali jih noben sosed ne da veljati, zakaj one so skrit, zakopan denar. 134 glestvi: ucenci po 2 do 5 r., školniki, mešcani, kaplani 5 do 1C r., cesarski služebniki, farji 10 do 20 r. fr. na leto. S temi denarji pak se knjige za dušno in telesno korist prostih in siromaških ljudi na svetlo davi je jo, t. j. knjige od zadrža- vanja, od kršcanskih, clovecanskih dolžnosti, od gospodarstva itv. (preglej Casopis Museum Ceskeho 1826-1836.) Nekteri pri nas (saj so, hvala Bogu! redki) še so, ki mi­slijo: »Zakaj ta šaka ljudi ne bi svojega jezika ’z misli pustila? Moramo jo siliti, naj se nemški uci.« Take vpra­šamo: Ali so one ptice, ki so mogle prirodne pesmi pozabiti ter po pišcali žvrgole, za proste gaje, za cisti zrak? One v kobacah cubijo. Kteri tak govorijo, tem svetujemo, naj se nek cas hranijo s travo, ki jo pri nas za dobro misel ’majo; potem naj spet sodijo od tak važnih reci. Dotehcas pak zbogom! Pisal v Gradci na dan sv. Janeza Krstitelja Jakob Cerovcan. 135 PŠENICNO KLASOVJE SLOVENSKIM M L A D E N C E M L f Vi, moji mladi bratje, mladenci dobrega srca, ne bod’te maloverni, ne bod’te lahkoverni! Ce cujete koditi našo ma­terino, ne bod’te kak bedaste zidine, ki vsako rec odglasijo, ce je ravno gnusna in puhla laž. Ce vi vidite od zdalec lepe trake slovenske, ver’te, da je tudi lepo telo; ce je lepo telo, ver’te tudi, da je lepa duša. Ce kdo kdaj cuje v hiši ropo­tati, ne misli taki, da je skušnjava, ter uho nakloni ino drugoc posluhne: ce drugoc ali tretjic spet enako cuje, niti zdaj ne ver’je, da je skušnjava, ampak odpre dveri ter po- gledne. - Ce kdo v lesi vidi rožo cvesti, ne misli brž bedasto: to je divji šcipek, ampak bliže stopi in podehne. Ce bo vam kdo na trgi ’z grla prical: Vaš narod je neroden, klumpast, vaše ljudstvo cigani, krade, razbija, vaši hlapci - rabi, nji­hove besede so laži, njihove d’jan ja ukambe! - Ne ver’te tega ter bliže stop’te, zbriš’te breme, ce so vam že tujci s predsodi pamet naložili, s sebe, ter poglednite: zravno telo, visok nos, iskrno oko, prosto celo - videli bod’te proti pra­vicnem’ nebi obrnjeno lice. Ter dajte dobrovoljno rec in culi bod’te namesto nerodnosti in klumpastoc - modrost krotke in proste duše. Ce kdo ceden zamazano rec vidi, ne gleda samo z drevenim okom na madež, ter si premisli in ogledne, rekoc: Odkod to je ta madež? - Rešem, tudi Slovenska ’ma globoke rane, grozne krulje. Ali ko je vidite, premišljava j te si tudi vi ter se oglednite, rekoc: Odkod to so te grozne rane? In videli bod’te one, ki so je vsekali. Sod’te dobro, moji mladi bratje ter ver’te! - 136 II. MoFte ino Bog bo vas osluhnol, zakaj pisano je: Kdor trka, tistemu bo se odprlo ino kdor prosi, tistemu se bo dalo. Ali kada vi molite, moFte z besedami, ktere vam je Bog že v zibeli na mutast jezik položil. Ako Bog komu dar po­deli, hoce, da ga v potrebo spravi. Kdor božji dar zavrže ter se drugega loti, se zagreši v božji modrosti. Kdor božje dobrote od sebe suvlje, ne je vreden, da se klice božje dete. On je zgubljeno dete ino nehvaležno, ino nehvaležno dete gotova nesreca dojde. - Ce vam je nezgoda ali zloba po sili na vaše misli tuj (stranski) plajš metala, ali vašo pamet skri­voma v tuje zajnke zapletala - domaco besedo na jezikih dušila - vrž’te te grde cape, te mrzke cunje z vas, odmo­tajte al odtrgajte te tesne žinje, spet usta gibljite z doma­cimi besedami in misli vadite v materinskih ruhah hoditi! Ne ogibajte se trudov, ne dajte se odplašiti, ce se vam do­macina sprvic ljubno ne nasmeje ter nasproti naroci ne po- drži. Ona je ne kakti prešerna deklica. Ona terja truda in mujanja, pak ve vroci pot v svojih krilah dobro naplatiti. Zato se trud’te, da bote znali moliti, kak ste za malih nog molili. Bog še živi, ki na vsaki narod sluša. Ako po tujem molite, bo vam gotovo osluhnolM tuje molitve na tuje uho naslonil ter cez tujce blagoslov poslal. Ce so tujci sovražniki vašega ljudstva, ste na pogibel samih sebe molili, na po- gibel vašega naroda, ino vaši bratje bodo vas preklinjali. Zato se trud’te moliti z besedami, ktere vam je Bog v zi­belki na ustnice položil in Bog bo vas osluhnol; blagoslov bo vam na vsakem d’janji, hvala za vsako stopinjico. III. Ce se vi cesar hapite, ce vi dobro storiti nakanite, ne pre- mišljavajte si zmerom v pameti, ne ter’te si glave: Al bo nam za to hvala? Al bo nam za to placa? Neko jezero v pusti gori je na samocini. Pušava nima ušes, vendar pak beli labod neutrudno po vodi splavava ter si sladke peje in ka­ 137 dar prepeje, ne sliši krog sebe, da bi mu kdo hvalo pleskal, ali on se ogledne v nebo ter podse v cisto vodo. - Ce se kteri iz vas s siroto - z nevoljašem zide - ter v žep segne, da bi mu milodar poiskal, naj se ne praša: al bo mi on kdaj to povrnol? Ali bo barem hvaležen? Pticek z er- decim nadrinjakom golo kukavicko vgnezdi, godnja in hrani, akoravno ve, kaj mu tega nikdar ne bo povrnola. In povest nas uci, kaj pastorka pestunjo požre, ko brž se že ve sama živiti. - Da bi nas Bog vmahom v raj prestavil ter bi živeli v miri in v skladnosti eden drugem’ na pomoc in obilna sreca bi nam z neba kapala. Nato pak bi si nek svojevoljen clovek zmislil: Jaz necem drugim brez place streci! In trdo- kornost bi obvladala njegovo srce in on ne bi pomagal. Njegov brat pak bi prišel k njemu ino prosil za pomoc ino on ne bi pomoci sprosil ter bi si mislil: Jaz tudi necem drugo- krat nikomu pomoci. Ino trdokornost bi obvladala njegovo srce. In trebalo bi njegovem’ najljubšemu prijatelju pomoci ino on bi se njemu vtekel, a ne bi pomoci sprosil, bi se žalo­sten njemu prijatelj odvrnol ter jezen d’jal: Jaz tudi necem nikomu vec pomagati. Ino prišel bi štrti, peti brat ino noben ne bi pomoci sprosil ter bi si vsaki d’jal: Jaz tudi necem vec pomagati. - Ino prišel bi deseti in dvajseti pomoci prosit ino prišlo bi jih sto in jezero ino noben ne bi pomoci dobil ter vsaki bi velel: Jaz tudi nikomu necem vec brez place pomagati. Ino spacilo bi se precej društvo, prešla bi lju­bezen, prešla bi sreca, prešel bi blagoslov, ino raj bi se brž preobrnol v pekel. - Kadar torej ti dobro na misli ’maš, zvrši ga precej, ce ti ravno ne bo kredi place ali gotove hvale. Veliko dobrega se je že zasejalo ino hvalnega in neka stotina in jezerka je že temu pretekla, a place še njemu ni priraslo niti hvale priklilo. Neki dober cin je nehvaležnost obrasla in sramota se mu v sled napotila, ali pride ura, prišel bo sodni dan ino ž njim obilna placa, in sramoten plajš, ki ga je zloba okol dobrih cinov zagrnola, bo se razcesnol, kako se razcesne ino razpoci mehir na vodi in cini se bodo zasvetlili v jezero soncih. - Tolaž’te se bratje ter se drž’te vaše vere in upajte! 138 IV. Kdor ’ma bogastvo tega sveta, naj ga ne zaklepi j e vnemar in naj ne zakaplje pregloboko ter naj polno škrinjo pred svojimi vrati odpre in kruh med sirote razdeli: Ta, ki je na gori sedem kruhov delil, tri jezerke ljudi ž njimi nahranil ter je še sedem pleterk kcsicev ostalo, bo tudi tvoje kruhe blagoslovil, s kterimi ti sirote okrepiš. - Zakopani zlati pe- nez je mrtev in plesnivi, kak globoko zavlaceno seme ne požene ter se v zemlji zaduši in stehneje. Kteri sirote hrani, njega veselje in radost obdaja. Roža na vrti rase sred mla­dih travic, ki ljubno steblo obimljejo. Konoplja pak v sa­moti cubi, da vso zemljo krog nase vlece, kaj slabe in rahle zeliša okol’ nje kverhajo in se sušijo. Skopost je život brez duše, ki vam je Bog blaga svojih darov podelil, ne bod’te jalne konoplje, bod’te prijazne rože. V. Kdor ’ma sveco, naj jo nažge in nese pred sobo, da po­noci tega sveta s steze ne zajde, ter da siroti posveti, ktera nima svece, in jo po stezi spremi. Bogatec, ki sveco pred sobo nosi, pak jo pod plajš skrije, ko siroto vidi plašljivo po temi štapati, je jalen ino hudoben. Ali vendar je naj- hudobnejši on, ki svojemu bratu od domacih vrat na stezo posveti ter na sred steze luc ugasne in ga strahom in sum- Ijam izdade; on je kakti severni lesk, ki potnika blešci ter ga v mocvarna jezera in luže zapelja. VI. Ne žalujte, bratje, ce vas ne hvali, ce vas množica kodi, a šupljaste govornike in nadute pevce slavi. Vi znate, da kukavica ne poje lepše od slavica, akoravno više seda ter glasneje krici. Vi znate, da votli oreh bolj ropoce od jedr­natega. Ce ste hvale vredni, išcite jo v lastnih prsih, od tam- 139 tod bo slava vaših trudov, ali terjajte si jo, kadar ste si placo zaslužili, inace vam z vkanljivim penezom plati, kteri se vam bode na voglenje preobrnol, kadar ga pri luci po- glednete, in vaša radost bo se v žalost prevrgla. Vendar popolna placa vam bode na onem sveti, kadar bo Zvelicar prišel na oblakih in svet sodil, svojim vernim ’zvoljencem rekoc: »Stopi na desno, moja deca, ino pojdi v raj, kteri je že davno odlocen!« Neverni pak bodete pred svetim oblicjem strašili in v vecne temnice prepali, kje bo joc in zobi škripanje. Resnicno vam povem: Prišla vam bo gotova placa in - hvala kak hudobnim strah in sramota. VIL Ce cujete prebrisane glave, kadar se z gladkimi ino slad- nimi besedami na stolicah naduvljejo, ne mislite precej: To je uceni clovek! Zna lepo in visoko povedati! To je modrec! Ter prašajte: Al spod teh ucenih besed srce govori? Kje je um brez srca, tam ni modrosti, tam ne rec’te: To je mo­drec! Ter rec’te: To je velik duh, pak mala duša! Vi pa bod’te spoznali modrece po njihovem d’janji. Kteri lampico opoldne po cesti nažgano nosi, o njem ne bod’te rekli: Toti vam je modrec! Ter se bod’te nasmehovali rekoc: To vam je bedak! To vam je Radi Jurij! Ali: To je otrok! Je kuka­vica modrijanka, da sred poldneva krici ’z vsega grla, ko se stotine lepših - - - - - --------------------------- 140 DOBROVOLJNEMU SLOVENCU (Slovenski predgovor k Narodnim pesmim ilirskim, 1839.) Le-to je tretja stran slovenskih narodnih pesmi, ki sem jih jaz v okolicah štajerskih že 1. 1833. zebirati zacel, potlej pa še k temu po Kranjski, Koroški in zahodni Vogrski pešice hode jih nekaj sam pribral, neke pa že nabranih od pismo- ucenih Slovencev za izdanje dobil. Bilo bi jih sicer vec, da bi mi vsi oni le po eno dali, ki so mi jih obilno obecali. Ker pa so mi jih nemogli vkup spraviti, zakaj eden si je kmetijo, drugi jarem volov kupil itd., za cesar voljo se pre vsaki more starati, ne pak za praznimi posvetnimi sloven­skimi posli gledati. Prosim Te, ljubeznivi dobrovoljni Slo­venec, spricaj me s tem, ce se Ti ova moja zbirka preslaba videla bode, ter mi s Tvojimi dobrovoljnimi prineski (Bei- tragen) drugi ino tretji zvezek pomnožiti ino popolniti do­brotno pomori. Prosim Te tudi, ne zameri, da nisem, kjer bi mogel, pesmic na lepše zgladil, postavim: vse tuje ali pokvarjene besede izrinil, temvec jih v oni opravi pustil, v kteri so se mi pred oci stavile. Jaz sem to storil, zakaj da sem bil to dolžen storiti istini, ktero terjate od takšnih knjig historija ino etnografija, s tem vec, ko sem bravši ruske, ceške, poljske in ilirske, po Srbskem ino Dalmatinskem itd. zebrane pesmi, videl, da so jim zbiraci vse idiotizme in pro- vincializme pustili. Dobro vem, ljubi slovenski prijatelj, da se Ti ne boš cudil, ko boš zaglednil te pesmi v enem oblacili, v kakvem še no­bena slovenska knjižica štampana ni, t. j. da boš videl jo v ilirskem pravopisi (Orthographii), kjer je postavljeno 141 c namesto starega z, s » » J, Z » » s, c » » zh, Dajnkovega h š » » J h, » 8 ž » » sh, » x Zakaj jaz vem, da tudi Ti z žalostnim srcem gledajoc pravopisne razprtije, hlepeniš za vpeljanjem zdravega, spa- metnega in stalnega (haltbaren) pravopisa v naših gornjih krajih; vem, da si tudi Ti bral modre besede preslavnega Šafafika, ki trdi, da je ilirski pravopis, v kterem se je štampal Kacic, Vukutinovic ino drugi, v kterem se štampajo Kovine ilirske ino Danica ilirska, ne samo naj lepši ino naj- prvejši od vseh slovenskih (Slavisch), temvec od vsih evro­pejskih pravopisov: - bral si, pravim, modre besede, s kte- rimi priporocuje, da bi se vsi južni Sloveni (Siidslaven) v ta imenitni pravopis zedinili.1 Zato se mi vidi nepotrebno s Tobo dolže besedo širiti; Tvoj bistri um ino Tvoje dobro- voljno srce slovensko mene brez tega že držita za sprica- nega. 1 Wir haben schon friiher diese organische Orthographie des Dr. Ludwig Gaj (in der Zeitschrift des Bohm. Mus.) erwahnt, wo wir uns dahin erklarten, dass sie die einfachste und richtigste unter allen sla- vischen Orthographien lateinischer Schrift sey, und wir setzen hinzu, dass sie in Hinsicht auf Einfachheit und Richtigkeit nicht in ganz Europa ihres Gleichen findet u. s. w. Šafarik Ost u. West 1839, Beil. Kr. 25. Drugo je vprašanje, zakaj sem jaz, rojen ino odrejen med Štajerskimi Slovenci, predgovor v višjem, ilirskem narecju ali dialektu, ki se za naših danov spet omlajuje, pisal? Že pred nekoliko letami previžan (uberzeugt), da je vse pisanje v slovenskem (Wendisch) kar nije za prosti polk, ampak za izobražene odloceno, necimerno delo; pisal sem ta predgo­vor, ki nije za prosti, temvec za izobraženi svet slovenstva odlocen, v lepem ino bogatem narecju ilirskem, ki v njem že klasicnih knjig obilno zloženo je; v onem narecju, ki od vseh Slovenov pod imenom najljuboglasnejše (wohlklin- gendste) ino najbogatejše narecje slovensko (Slavisch) po­ 142 znano ino štimano je - v onem narecju, ki obeca tudi nam ono prirodno duševno (geistige) hrano, ktere mi v našem prostem slovenskem narecju zavoljo manjkanja piscev (Schriftsteller) ino bralcev nemarno, niti nikol’ ’z tega zroka ’meti ne m’remo - ono prirodno hrano, recem, ktero mi v tujem duševnem sadovji zastonj išcemo. To so zroki, ki so mene vodili pri vkup nošenju ino iz- danju le-te knjige. Znam dobro, da ce nisem Te, od cesar sem Te htel, previžal; nije temu rec, ktero jaz pred Tvojim bistrim umom branim, temvec moj slabi glas kriv, zakaj Tebi, ljubi slovenski prijatelj, priporocujem slišati mogocne glase Šafarika, od kterega uceni svet pravi: »Man weiss nicht, wass man an ihm mehr bewundern soli, ob den Men- schen oder den Patrioten oder den Gelehrten«2 3; ki jih je on v casopisima: Museum Ceskeho ino Ost und West (Prag, Redakt. R. Glasser) ino v knjigi Ein Wort an Iliriens hoch- herzige Tochter, vom Grafen Janko Draškovic* podignil; ino Ti boš previžan, mene, ce ne pred bistrim Tvojim umom, vendar pred dobrovoljnim slovenskim srcem Tvojim za spri- canega držal; te obrnil vedro, bistro oko k jugu na bogato polje prelepe ino prežlahtne narodne poezije, kakršne v enaki obilnosti ino v enakem cveti noben narod nima, k jugu v Dubrovacke (Ragusanisch) vrte mile ino slavne lite­rature ilirske ino tam z obilno prirodno hrano krepil Tvojo vedro glavo, veselil Tvoje žlahtno slovensko srce. Tam se ceva, ce Bog ino sreca da, spet videti. Do tega casa ostani zbogom! 2 Žurnal minist. dla prosvešcenija, St. Petersburg 1837, Juli S. 146 und die folg. 3 Agram 1838 bei Hirschfeld, Laibach bei Paternolli, Graetz bei Damian et Sorge, Pr. 24 kr. /. c. 143 10 Slovenska d jela II ODLOMCI Izvorne pjesme V NOCI POD ZVEZDIŠCEM Kdo nam svetle rede na nebi viža miriade zvezd? Kdo stezo njim nadelava, kdo pa svecno luc njim nažaga? Ktera vecna moc? Jel’ hoceš biti: Jehova zvan al Brama, imenoval, jel’: Jupiter bi te al pa Zevs, Ahajem vladno ime? Kak koli teb’ imenujem, strašna si od vekoma moc, dobrota voljna--------------------------------- TU NA TVOJ KAM’NI OBKRAJ Tu na tvoj kam’ni obkraj, o bistra Mura, si ležem. Gradec, srdim te jaz, visoke tvoje hrame, tvoje gizdavo blago ’no tvoje mnogo imanje. Kotam se tu, ka le bi se zlahkotilo tožno srce, ako bi s tvojoj cistoj vodoj združila ’stocena solza. Ako se moral bi--------------------------------- ODLOMEK Vidiš, sinek, srebrnkasti jasne cerkvice na hribu turen, se vesele rozge krog nje pletejo po kolji, z mozgom sladkim, plemenitim; vsaka rožica krasnejše glavico podigne k ranem’ soncu na radost in k šalnem’ milovanju zefirovnem’ - kak prijazna Delos z morja. - - - 147 BCELICA MARNA Bcelica marna, ki bcel umetelnosti taki ti kaže, k vsakemu cvetu letiš, med pa i ’z strupneg’ srkliaš: Modrica, ti mi povej, da k njemu jaz tecem ucit’ se, draca cvetecega dost’, malo pa najdem medu. RIBNIKA NA KRAJU Ribnika na kraju v vrt sem ševši sel na klopi jelni, na oskorušo naslonil glavo, v radost zagrežen um, v ribniku zgledoval mirno lune sem oblicje in prijaznih zvezd gledal prijaznejše še obraze. Vsa je molcala natura, v globocini, v dolini zven slavica milih glasov, od ljubezni naj’ne dvica sem mislivši premišljaval ure, od zvelicanega dne da podal trepeco roko tebi---------------------------- samo ne, kak inda si se skazala mi v sanjah jasnih pod obrazih še jasnejših, da trepeca tvoja roka v roki moji b’la trepeci, in da usta tvoje palne visele na mojih ustih PRAVITE MI Pravite mi, d’ zaglušeno brenkam struno s prstom slabim, ino pravite, da habim poezije vaše pšeno. To dovoFte še mi, prosim, kaj spet malo želc vam strosim. 148 NA BOLHO 'maš Žalec bodeci, ’maš dolge bedre; se upam priseci, da zajce dobe. Ne prostiš cesarji, ne maraš za stan, kdor z macljem te vdari, ne vdari ti ran. Znaš srajce in kože napisat’ lepo in v posteljo rože natrosit’ gosto. Greš, ce se t’ ne vnoža z gospodom v sprehod, al cakaš na moža, dok pride odkod. Ce ljub’co pripelja, v šcegetcih jo ima; še ti jo ’z veselja šcegeceš stih’ma. Ce v srajco si seže, že v gacah ticiš; ce gace razveže, že v srajci cepiš. Cuj, hincava bolha, mam prošnjo na te: pij ’z hrbta, ’z trebuha, le ’z mojega ne! - ODLOMEK Ce iti, brž se opet vstavi noga. »Ne trep’taj, saj ti ni povsod strelica!« Sam sebi na kvar pravim. Srce ’boga, oci podignem, odkod njeno bliska. - Glej, to je zelen šlar zaslanjal lica: Oh, ti si duša - angel! Ti Faniska! 149 AH LETI DUH Ah, leti, duh, na lahkih krilih pesmi, cez dravnih rek, cez gor s srebrom tkanih, kam oko zirat’ mi hlepeno ne srni in solza rosit’ krajev, fantu znanih! Obrazov milih mi donesi ’z raja, na njih srce naj trudno se nadaja! Kje hram si, ti, skoz snažni, belosteni, Na srd, ki materi mu sten obrazil; kje vrt sadovni mem’ srdit imeni, ki gladke debla visoke poplazil, nastavljal kletko (še sem na spomeni), sinica v ktero nek in brglez vgazil in stric, kje neko stricevko ovdovil. ODLOMEK Al’, bratec, mi le veš povedat’ pravo, kar teb’ je rekla babica al mati, da davno shajal mož po toti trati, zdihoval vplenjeno nad Muro, Dravo? s pravicnimi razklal verige bati, al ko zlomila tvoj mec sila, d’jati spet mogel v jarem vrat, k’ tiši krvavo. Š AND OR IP.SILANTI Šandor Ipsilant' pritece ’z boja ves opešan, vroci, kje se slobošcine krvi zadnja kapljica raztoci. Tam zaslužil si znamenje lepo, al še mu neznano, ki razparala mu prsi, viteško zaslužil rano. 150 S tako pisano si rožo svoja nadra je nakitil, z mecem, ki ga boj ušcrbil, v ine kraje se zahitil, naše rakošanske kraje, ter pod našo streho stopil, nas rokoval, nam tak rekel: »Malo je, za kaj vas prosim, dajte cap, naj krv si ustavim, naj si užijem vaš’ga zraka, naj jaz pri vas tu ozdravim!« Ali lepše še od reci mu govori krv iz rane. Recejo mu, naj le pride in naj slobodno ostane. STAJNKO INO JELENA I. Razgovor Kaj tam za mil šepet je okna okol’, kaj z okna to za govorice? Slovo to jemlje Stajnko, sivi sokol, od Jelke, krotke golobice. Ni smelo s’jat’ ljubezni sonce njima, ni smel ji on objet’ postave, nit’ ona ust vtopit’ njemu v ustima ne d’jat’ na ramo lepe glave. Ko ptic, ki ljubica mu je vlovljena, nemilo prha krog kobace, tak hodi k hramu on, kjer jeca njena, kjer ona po njem vmira, place. »Kmalu si prišel ter ceš spet v zidine, ostani še mi, mili, ’stani! Le kdaj kdaj nama sonca žar’k prisine in ti ga goniš k nocni strani.« »Naj, ljuba, naj, srce ti z mojim zdano, ne vidiš tam na nebi zarje? Ves izhod je žerjav, al to ni rano, še dolgo je do zdravomar’je.« 151 Ta zarja bolj in bolj razsveti mesto, po mesti samotne ulice, obsine v Bogu dano mu nevesto in mili njega moško lice. To celo, nos, ustne, brada, vrat mocen poprsje Rimljana, bi rekel, pogled siv inda, zdi se zdaj nazocen, ko da b’ se v modro preoblekel. In ona: dolgi so crni ji lasi cez neder belo protiletje; usta - krv, lica lel’je - te k ti krasi dvoje zenic ko lana cvetje. In ’z teh glede nebeških oci solze ko zvezdice svetloblišcece; to moglo b’ kamen raztopit’, a z voze vendar pustit’ je oce nece. Vceraj je njuni bil ves svet obilen, te raj mislec že spravljal v sebi, tak hrast drži se zemlje mocnožilen, z vrhuncem seže pak po nebi. Al dnes že nic: ne omecil oceta, vec ni za nikšno mu življenje, nji upi bile so le senje, zakaj nje roko drugem’ že obeta. Te rece: »Znaš, kaj zarja ta krvava? - To strašn’ga sonca predhodnica, ki se krvavo mestu nagrožava, ’no mesto nas v obrambo klica. Z radostno grozo smrti grem v naroci, vendar je sanje žal mi v duši, ki prišla mi kak istina pred oci, in kaj se mi sanjalo, sluši: Da bom položil ti po bitvi v krila nemirno celo, lica vroca, da nekdaj boš oci mi zavecila. - Al proc s tem, proc, kar ni mogoce!« - Te vtihne on in ona njega gleda in crv v srcema tiho mori, stoji na ustah in v oceh beseda, vendar nobeden ne govori. 152 Faksimil Vrazova nikopisa: 1. strana Vrazove I. zbirke Slovenskih narodnih pjesama, zabiljezenih s napjevima 1834. u Vrazovu zavicaju i susjednim selima Ta hip je slajši od šep’tanja ure, ko oko z oka reci pije. Oj, škoda, da tak kratek! Cuj pet’ kure, cuj, Stajnko, ura dve že bije! To brž predrami sina domovine, stisnol ji roko na ustnice ter spustil ter odjagmil na zidine - ona pak skrila v dlani lice. II. Bitva Z nebeškega žge cela sonce bolje na radgonske obroc zidine. Te kdo tam s tulpami nasadil polje? V trepece gleda j tja krajine! Na miri vidim neke stat’ ko stolpe, a neki kje kje, o glej cuda, begajo sem ter tam - to neso tulpe, to ti je turska vojska huda. Pod grad se ko nevihta s toco vlece - hrzget konjev, rožljaj orožja, plah’tajo v zraki zastave rdece - »Smiljena bod’ nam, mati božja!« Tak vpije vojvoda, brž mož pešcica v red stopi za zidine božne, vendar za nje* bojuje, k Bogu klica molitev decice nedolžne. MORSKA DEKLICA Stoji polje, stoji zraven ženka, stoji v beli ruhi slovinski to ni ženka, to ni ruha tenka, al to je grad, grad Belotinski. Prot’ izhodnem’ soncu polje širom, dobrava je proti zapadnem’, v dobravi pa stoji ribnik z mirom, kjer igrajo ribice v hladnem. ' 153 V belem gradi o vecernem hladi, glej, gospa na linah, vdovica; kraj nje sin, mladen’c: celuje, gladi stari mat’ri roko in lica. V Pohorji zadnji trak sonca vgasne gredo v grad ženkinje ’z žita: pojejo si pesmi miloglasne, od njih ena bolj je cudovita. Kaj pa, zlata mamka, to za d’vica, ki tak cudno lepo si peje? To ti, sinko, peje grlicica, ’z dobrave, ’znad hrastove veje. Belotin gre z mamico k pocitki, pesem v post’ljo mu sleduje, z grozo od pet do glave, skoz litki glasi smicajo, ki je cuje. Al v ti grozi ni srcnosti zdrave, srce trosi se ko trstika, nit’ v ti grozi placljivosti prave, da oditi v srci ga mika. To-li glasi ptice grlicice? Ni pet’ v noci ura ji, mati! Odkod so te cudovite pesmice, sam cem videt’, sam moram znati. Skoci s posflje, ide ’z grada, vrta, lok v rokama, mec pa na strani, gresta v sled pretegnjena mu hrta, car mu diže nogo neznani. Cim bliže uham glasi, kar še bolj mu pete pobudi: on v dobravo, mesec ’ž nje pocasi diže se, z njim v ribnik se cudi. Glej, sred njega d’vica s plesom raja, rast ko bela mati nebeška, z usten zvira cudovita slaja, k tem še milo se šakama pleska. Lice je videt’ le do polovine, in tak cela, usten iri nader, oko, ko kmal’ mesec vanj zasine, tam prek rahlo ko mehur jader. 154 Jo sliši mladen’c: oko, lepoto le na pol previdi in manje, žal za srce, žal za dušo, s’roto, glas zaplete misli mu v sanje. Padne glava v dlan, zatrmi oko v njen nadut oblec ko v mreže, kak se diže, za njim slap visoko, kušne podplat ter si spet leže. Skoci na noge, po kraji bega, v ribnik k nji naroci prestira: »Teci v krilo, duša, pojd do brega!« Zove, sega v ribnik brez mira. Vendar pleše, noce slišat’ z brega reci niti ene ne o ve; on postane ter spet krog, krog bega, bega, bega, stane in zove. Ter prisega svetcem, vsem sveticam, kar še bo jih, kar jih že b’lo je, pravi jasnem’ mescu in zvezdicam: »Ona duša, ona srce je moje!« Al nit’ kušci niti reci kratke ljubav ohladijo nelecno: mekne z ustama od ustne sladke, stisne roko, spusti jo: »Srecno!« Klekne pred njo: roka v roki, solzno oko, al mu ne plaka; padne na tla mladenec visoki, ki še ni b’la hlebnost mu taka. Ter k nji z licem, ce govorit’, al jema misel na jeziki mu, misel zreci to in tol’k’, kar on htek nema clovek nit’ reci niti cisel. Petje še prenese, ali vzdihi vbadajo v srce ko noži, plane, ce oditi po noci tihi, al ga spoti mame uk božji. Vzdihi dnevoma so žalostneje, k njim pridruži plac se nemili, 155 placni glas se v grozen joc razleje, da ne joce vec, samo cvili. Po njem je: to cut mu vso moc zlomi, materni kip z misli odbega, zdaj ga ne bi splazili vsi gromi: brž v log tece, tece do brega. Tece ter ga ni domov do zorje, niti domov do beleg’ dneva, mat’ ga gre budit’, al najde, gorje! prazno hišo, zgrabi jo reva. S temi besedami deklico premaga, brž priraja na breg zeleni; vpije: »Kje bila si tak dolgo, duša draga, ljubi moj od bogov odloceni.« Vendar deklica mu v naroce pade, ce dopovedati mu bolezni; same najdejo usta ustne mlade, ki so neme bile ’z ljubezni. Tako celo milo vecer sta v hladi, vsako nekaj šep’ta in govori, vkup sedita kot dye ovcici mladi, prideta vkup ki ob prvi zori. Ter hodi vsako vecer tja, kjer ribnik tleska. Oj ljubezen, ni tvoj pot vcasi krivi? Kaj je, ak nisi, kak prav’jo, hci nebeška? Pa saj v nebesih Bog - Bog milostivi. Vsako vecer si bere ljubezni sadje - z žejnima ustama, pa ne zmisli, cas mu poteka ko bistri po strugi ladje, ter ne ve ubog, kar prinese mu v cisli. Vdova, ki ne da starost ji v noci spati, vstane in gleda na line visoke, oj gorje, v mesecini zagledne mati sina, ki ide od nekod z loke. Ter ga iskati zacne sirota povsodi, kakti besna togoti vsa bleda, slednjic širom po logi vse sprehodi, vendar glasu mu ni niti sleda. 156 Pride k ribniku, tam ležita hrta, korpec med njima ’z rakitja spleten, a na korpec je tenka rjuha prestrta, a pod rjuho spi otrocic fleten. Lepe so liceca, al so mocno bleda, zdigne ga ’z korpca, dene v naroci, fant se zbudi, nasmeji se ji, jo pogleda kak Dragotin njen let za otrocjih. Ko ga tak gleda, na misel ji pride sin njeni, brž na zenico ji vdari kaplja, vendar ko zre oko milo, ta smeh ljubljeni, kmalu bolezen se v radost vtaplja. Skrbno cvrstega fanta redi vdovica, ljubav stavi v njega ko v sinka, fant ji dorasel, skoz bledomile so lica, torej od lic ga ’ma za Belotinka. Ko že do sablje zraste, v boje on hodi, kje treba šcita proti Obari, v miri pak znano njegovo srce obsodi, vsak le ubogih pri njem dobi dari. V vsako srce in usta se Belotin prime, dalec, kak širok je kraj slo vinski, ter celo grada pozabi se staro ime - od tega hipa je grad Belotinski. ZASTONJ - JEZIK Zastonj - jezik besed nima za vso omamljivost srca, ko zazre oka prosti trak mi zemljo, morje, sonce, zrak, ko da b’ jih vse moj duh prezrel, globoke cudeže preštel! Pove ti ena rec zadost’, silne j’ od cutkov - Bil sem prost! Ko prišla ti, vsa skrb šla kraj; moj bil svet - ne - nebeški raj! Oj pust’ v povodenj me, kje bil ocak, zažen’ me v kraj, ki je Tatarcu drag! Moj šator na sred’ puš’, sred’ morja coln sta dražja men’ kod grad, hram ženskih poln. 157 Ko me konj nosi, s krilnim colnom grem na sred pušave al pred vetricem ... Bež’, konj, kot ceš, let’, barkica! Le ti potniku bodi zvezdica, Zulejka, sed’ v moj coln, ga blagoslov’; ti golobica, mir prines’ v moj krov! ODLOMEK ROŽMARINCEV Trmim z okom v solzni rožmarinov kal, ga za nadra denem, naj blaži mi žar. Onkraj teh gor južnih moje duše hram, tam mi vse ostalo: moj život, moj raj. Tu ni nic ostalo kakti srca žar, nad njim vmirajocim tvoje roke dar. ODLOCITEV Kdaj kdaj grmek zaškrebece, suhem’ listju da življenje, kdaj ko on v tišine stece, ki ga trap’jo težke senje. Kam le koli oko leta, vsod stoji žalostna zima - sestra bledoroke smrti drevje krije in obima. Kam kol’ uho se naklanja, glasožejno se obraca, vsod tišina, ak ni cuti brizge severne in placa. Al to se še vse spremeni, pride jug, pobegne zima, sine sonce, brž bo cvetje, kjer je mrzel led in zima. Pride vigred, lep in mladi - glasnem’ pticu, njega sini, al meni vigreda nikol’ vec - le živec bo mi v spomini. 158 Prijevodi umjetnih pjesama VISOKA PESEM (Canticum canticorum) Kušni da me s kušcem svojih usten, zakaj tvoja zizka boljša sta od vina, da ’z n ju diha tvoja dobra mast. Tvoje ime je dišece olje, zatorej, dekle, te ljubijo. Vleci me za seboj, tak poteceva. Kralj me pel j a v svoje izbe. Mi se radujemo in veselimo v tebi, mi vec mislimo po tvojih prsih kakor po vini: pobožni tebe ljubijo. Jaz sem crna, ali krasna, ve hceri Jeru­zalemske, kakor cedrove lope, kakor Salomonove plahte. Ne gledajte da me tako, da sem crna, zakaj sonce me je ožgalo. ODLOMEK IZ ILIJADE Zorja pa ’z Okeana se togotnega rumenoroka zdignola, naj bogom bi donesla svit in Zemeljcem, ladje dosegši, podar noše od Boga domu, najšla svojega ležat’ kraj Patrokla drazega sina, žalostit’ se ljuto. - Mnogi krog njega bili tovar’ši turobni. Med njimi javila vmah se božja boginja, jevši ga za roko, zgovore rec, mu rekla tako: 159 ODISEJA Knjiga 2. K’dar zorja rana se prikazala z rožnatimi prsti, skoci iz / postelje dragi sin Odisejev, oblece se ino na rame dene ojstri mec, / al’ pod noge svetle priveže lepe podplate, ide iz spalnice podoben / bogu. Hitro zapove glasnim klicarjem v zbor zediniti Ahejce / z dolgimi lasi; oni so oznanili, ti pa se urno zedinili. / Ali k’dar so b’li zedinjeni, ino se vkup znajšli te se zbrali v zbi/rališce, ino vsaki ’ma bronceno kopje, ne sam ampak z njim / psi s hitrimi nogami, ino z nebeško ljubeznjivostjo oblila ga je / Atena, tega, ko prihaja, ogledava ljudstvo, na sedalo ocetovo / sede, tam tudi serci. Njim tedaj zacne govoriti junak / Ajgistos, kterega je starost krivila ino ki jezero reci zna; tudi / njegov sin z junaškim Odisejem ide v votlih ladjah v lepi Ilion, vojaški Antif, te ga vmori trdi Kiklop v votli jacki, ino zdaj spi zadnji sen; troje jih je imel, ino Evrimon hodi s potacem, druga dva delata ocetovo delo.----------------------------------------------- Ali niti ta ni je pozabil njega, zdihaje ino v žalosti; tem’ tedaj rece ino govori ino solze lije. Poslušajte tedaj zdaj, Itake sini, kaj bom govoril; nikdar nismo se zebrali niti se zišli, kdaj je nebeški Odisej v votlih ladjah odišel; zdaj pa ko nas je sem pozval, kaki tamo vel’ki posel pride ali mladencev ali kteri so se prvlje narodili, jeli kako novino od prihajajocega šerega dobil, ki bi jo nam gotovo povedal, ker jo je prvlje zvedel, ali bo kaj drugega od ljudstva povedal ino govoril, vrli clovek mi se zdi biti, da bi le Zen to dobro spolnil, kar ’ma v pameti.-----------------------------------------,---------------------------------- VERGILIJ: GEORGIK Knjiga I. Kaj silje veselo rasti pusti, kteremu zvezdišci zemljo zmenit’, Maecenas, ’no na jagnjede visoke trse speljati dohaja, ktera je skrb za goved ’no strežba ovcam je dati, kakšna še vednost b’celicam našim: to vse jaz pevati zacnem. O vi preciste svetlosti sveta, ktere vi leto prehitro dopeljate na tem visokem nebi, Bachus ’no Ceres rodnica; to je vaš dar, da nam zemlja želod chaonski dopusti, za siljevje latovje ’zdacno. 160 ’no aheloiske rocke s pobranim grozdjem nam spolni; tak tudi ti, o kmetovska svetlost, brzni vi Favni, zdignite, Favni, pete, tak tudi Driade deklici; vaše skrbnosti jaz pevam. Tudi ti, kteremu zemlja srcnega prvega konja je dala, v ktero si drucil s trizobom, o Pozejdon, ’no skrbnik te hoste, kteremu tri sto dimkastih juncev obpasejo šumo obrašceno v Ceji. Sam zapustil gojzd vlasti si ino hoste Lacija, Pan, ovcinji ti stražec, ce tebi je Manalos oskrbi, bodi ti, o Tegejski, tu, men’ radovoljna Minerva, olike stranica, ’no fantic ti, stvarnik plant’vega pluga; ino Silvanus, držec pri koreni mlado cipreso. Bogi ’no bogice, kterih je skrb ovar’vati polja: kteri vi novi sad brez vsega semena shran’te, kteri vi sil ji drobnega deža pošljete z neba, tudi ti, kterega skoro do bogov spravile krila, samo ktere - ne znamo: za mestno oskrbo, o Cezar, skrb ti ceš zemeljskih obkrajev, ’no, svet ves visok tebe kak stvarnika gleda ’no zapovednika vremena vzame gor, glavo tebi oplete z mirtovcem starim; pridi, ker bog na nezgruntanem morji, svetost vso tvojo naj poštujejo ladjavci, služi naj---------------------------------- V lepem pomladi, dere na serih planinah se mrzla mokrost razpusti ’no rahicka zemlja se odpre; zacne že meni ta bik pod stegnjenim plugom zdihavat’, ko v brazdo zasekano plužno železo se blišcat’. Tisto tam silje zdaj spolni želenje skrbnega kmeta, kteri si dvakrat je sonce, mrzloto si dvakrat je vžival: žetve so tak jako ’zdacne, ka njemu vkup stisne skednje. Pred kak mi lociti cemo morje pregrozno z železom - Knjiga II. Skrb ti je vetra ’no redi premenjene neba se vciti ino vižo reditno, domace oskrbljenje krajev; tudi kaj tota dežela rodi ’no druga pa nece. Rado tu silje, tam pa obrase grozdje bolj ’zdacno, šuma rodovitnega drevja, brez skrbi tam trava se zeleni. Ne vidiš, da Tmolus žafranove duhe, Indija slonji zob pošlje, ’no rahi Sabeji kadilo? Nagi Chalybi pa ožep, Pontos pa bobrova jajca? Tudi Epiros še pleme zanj’ lepše ko bi Eliadskih? 11 Slovenska djela II 161 Tote naredbe ’no tiste skoz zvižane vešce preminoma narav je nekim krajem prekdal, od tist’ga, kak prvic Devkalion kamne na svet ves prazni je trosil, ’z kterih so ljudje - trdi narod. Zdaj jaz ali zacnem; kdaj na njivi še zemlja je mastna ’no prvic se meci, z mocnimi volmi obrni, da brazde leskece prahnat’ poletje celo odpari in jak’ topleno sonce. Pa kje ni je roditnasta zemlja, tam bo zadosti, k temu priganjaj Anetuna, manjo brazdo gor rezat’: tam, da silji veselmu drac tudi ne škodi, tu, da manja mokrota praznemu peski ne shaja. VERGILIJ: ENEIDA Pesem I. Tisti jaz, kteri enok na pastirskem pišcali žvegljal viže sem ino ven stopil sem ’z lesa spevaje polja sosedne, da bi mu služilo skrbnemu delavcu vsako kmetov ljubezno skrb: zdaj pa jaz marsikako orožje pevam ’no moža kter’ prvi od Tvoje obkrajev v Italijo ino ve kraje lavinske, od nezgode pretiran, tak kak pristal je; dosti ve strahu na zemlji, na visokem morji s pomoc jo j----------------------------------------------- NA JULIJA ANTONIJA Kdo le ce enaki Pindari priti? Julus Štirna se skoz Dedala vednost, iz peroti mi s’ vriska, morji precistem’ dat’ ce imena. NA DIANO Hribov ti ’no logov bramba, Devica, ker na lampi z’lo trpeco deklino, trikrat zvana, osluhneš, smrti obraniš, troimena bogica! 162 OBLEGA KORINTA Z mracneg’ Kitajrona vrhov blesknolo dvajs’t jezer kopij; dok po Istmijski širini od brega do brega vdiljen šotor razpet, bliska mesec med Moslemcev groznih redov; Mnogo steklo let in vekov in nevihte blisk in boja tuge prešlo nad Korintom: A še stala slobode tvrdina, pol ruina jez’ potresa sile hrapavih nje skal ne zgen’le, slednji zid dežele, nje ki s’cer opala, še gizdavih hribov krajna s slapoma obojima, rujno bijeta ki brege, bit’ hite nje jezni vali, pa mude se, njo kušujo. Krv da mogla prej prelita trat, kdaj Timoleona zginol strt’ in Perz’je begnol grozež, zlit’ se ’z zemlje, ki popila, reko sokrv’ce zatolklih, krvi morje stocilo se bi crez Istem prostrani niže, al kosti da mogli bojnih, k^ tu znikli, bi zgromadit’ stegala bi piramida al teh gora v zrake jasne, grada kraj Akrokorinta, s’ zdi, ki celoval oblake. Kumurdza zašel zadnji den, nakitil z njim si triumf Evgen, kdaj Karlovca krvave tla objele mocne so grozeža, je pal, mu ni b’lo zginot’ žal baš, kaj kristjanov ni zmag’val. Kumurdzi - znikne, ki mu cast, ker Grec’jo d’jal si pod oblast, dok moc kristjanska nje sprostit’, ni bil Benetek si zvlastit’, 163 stotino let že bilo prec, spet prigrozi z Moslemci mec in zdaj Moslemcem da pomoc CHILLONSKI UJETNIK Nas sedem b’lo - zdaj sem jaz sam, šest v mladosti - eden star, padli so preganjevcam, zvesti Bogu, na oltar. Eden v ogenj, drugi v boj, dal za vero život svoj; pala sta, kak oce pal, ki se samo Boga bal; tro je v jeco d’j ali nas, ’z njih - ostal le jaz. Je stare šege sedem stebrov v chillonski jeci dedov - POROŠTVO K Dionizu vkrade se na dvor. Mer - skrivši mec v oblacili, okov njemu b’rici nabili: »Kaj hotel si z mecem, odgovor’«, strašno strahonja vpije skor’. »Te vbiti in mesto oteti!« »To zginol boš na križ razpeti!« Glej, dež ulije se plohoma gost, z gor rucijo jarki v poskoki, nekam njih vale se potoki, pride k bregu, skrili pete mu zvestost, zagrabe poprecki že slapi se v most in vdere valovje grmece s praškom mocne loke in prece. 164 Obleži na bregu in place, mole in k Zevsu roke vzdiguje: »Oh, vstavi rekine struje! Poteka mi cas, stoji na poldne že sonce in kdaj je za gore, in ak sem v ta cas ne v dvori, prijaflja strahon mi umori.« Al bolj zagrmi, bolje z valmi hrumi in slapje po slapi odtece in ura po uri potece, zdaj žene ga skrb ’no da srcu pogum in v strugo in tocni zahiti se šum in s krepkima rokama krili, potok in Bog se ga usmili. In hiti ko j dal je, dosegši breg in hvali slaviteljnem’ Bogu, razbojnikov, v temnem ki logu stanujo, popade ga grozen šereg, preti ga vbiti, pot, s kterega vprek, in sili cestnika postati in maše mu z groznimi bati. »Kaj cete?« - vpije in straši se, nicesar nima zvun tela, to kraljeva terja povelja! In izdere prvemu bat ’z roke: »SmiFte za prijateljevo voljo se!« Zakolje s presilnim tri mahom, vsi drugi pobegnejo s strahom. ODLOMEK IZ KLOPSTOCKA Ce roka nam vec ne pomore, ki svet poda jo stvaricam, tak on pomore, ki vse zmore, Stvoritelj milo na nas žira, ocetno lice kaže nam! Zakaj brezanj ni nikdar mira, le pri njem je pokoja hram. 165 IBIKOVI ŽERJAVI K agonu pevskem’ in kolesnem’, kjer na korintskem hrbtu tesnem, ves grški združi rod radost, šel Ibik pevec, božji gost. PEVEC V TABORU RUSKIH VOJŠCAKOV To kup’co sinom davnosti, vam blagor, vam ocaki! PrijatTji, že mogocnih ni, že zginoli junaki! Njih hrame razmetal vihar; zrušile grobe rala. Kopje in njih celade žar rjavine moc zglodala - Ocakov duh, splaš’ sinom strah! In steza je pred vami: Tam najdemo njih slavni prah, z njih slavnimi delami! Poglejte, v grozni krasoti vse redoma po zraki njih tenje zgor se nizati nad našimi vojšaki! - O Svetoslav, bic davnosti! »Oj, zgin’mo! Mrtvim srama ni!« grmi pred žolnirovi. - In ti, nevernim strah, Donskoj, s cetami domovine, letiš s pogibelnoj grozoj v boje nad tujcine! In ti, Peter, v tropi vojvoda, oj, sliš’te krik: Poltava! Tvoj mec posekal prišleca in svet zagrmil: Slava! Ni 1’ davno kaj, ti razbojnik žrl s skokom naše grade? Bež’; pal tvoj konj in konjenik, tvoj pot so - kost’ gromade! Bež’ strah, sramoto skrij v les! 166 IZ KOLLARJA A j, tu leži zemlja - ta, pred mim okom s solzami rosnim, nekdaj zibel, a zdaj naroda mojega grob. TUKAJ VRT ZAPRT BIL Tukaj vrt zaprt bil, ki prijazno cvetje rastlo krog in krog, z zagraje pride k men’ stražar in kljuc mi daje, odprem, srce mi nahaja mrazno. Ah, kaj vidim? Mesto, ali prazno, stolcev, vencev, volno vsake slaje. - 167 Pocetak prijevoda tragedije SMRT CEZARJEVA Osobe: Julij Cezar, diktator, Mark Antonij, konzul, Junij Brut, pretor, Kasij Cimber Dollabella Kaska Rimljan j e, Liktorji, Torišce je v Rimi na Kapitolu. I. D’JANJE Prvi vstop Antonij Cezar, ti boš zdaj kraljeval, glej, presvetli dan, kadar nehvaležen ljudstva rimskega vsak stan spozna po krepostih tvojih, vmazanec, da si palica, mestitelj njihov ino kralj le ti. Dobro znaš ti, da Antonij jalnosti ne sanja, bolj od tebe mi za slavo tvojega življenja: Jaz sem skoval tebi lance, v kterih zdiše zdaj Rimljan, zadovoljen, da s tobo kakti prvi sem spoznan: srcnej’, ce na celo tvo je venec ko j privežem, vecji, mesto da kraljujem sam, ce tebi strežem. 168 Izvorna proza ZACETEK IZVIRNE POVESTI Ako ti, kdor koli si božji, to bereš, kdaj (se) iz Lotmerga v Rado- merje napotiš, po grebeni Kamenskem prideš, tak obrni, prej ko nadol v klanec proti Kostanjevici nogo zavineš, oko malo nad sebe. Malo više zagledneš prek prelaza hramek. Tam je prebival stari Fribec, imenovani Ivanko, se svojim že moškim sinom Markom in se svojo šestnajstletno hcerko Marinko. Jera, mati, je že pred desetimi leti umrla, da še jih Marinka le malo pomni. Stari Ivan so mogli za gospodarstva voljo svojo sestro k sebi vzeti, ktera jim je z domacim gleštvom gospodinjila, in malo hcerko v rejo vzela, njo h kršcanstvi in skrbnem gospodinjstvu vižala. Rešem je Marinka kršcanske dolžnosti tak rada spolnjevala, kaj so jo farmešter Petek v cerkvi, ce je kdo ne nauka znal, pali nji rekli, naj mu pove. In kdor se cesar zvesto in popolnoma uci, tudi zvesto in popolnoma ’zvršava v životu. Marin­kino srce (je) b’lo cisto ko njena bela peca. Nji ni hudoba niti na misel prišla. BTa.(je) pokorna ocetu v vsem; ce je zamarala, da so le oce malo hudo pogledali, ji je taki krv v lice nastopila, misle, da jim je morti ona ni cesar prav d’jala. Dosti je mogla opraviti na dan, da so stara tetica obnemagali, torej je njena skrb skoz bolj in bolj na njo se prelagala, ali vendar nic ne mara, si peje pri vsakem’ deli, peje od belega dne notri do trdnega mraka, peje celi teden in v nedeljo od vecernice s sosedovoj Ancikoj do južine. Ravno pri komeni stoji in obed pripravlja, gleda zamišljeno na znubelj, plamen ji lice posine, po mladem obrazu s tenjo ... »Cemu to si ti sploh tak vesela? Morti si preglavico cula. Ne pej si zmerom tako, bi se ti znala nesreca zgoditi. Vsaka vriska bo skoro stiska.« »Pustite mi, oca, pustite mojo radost, ce vam le hudo ne dene«, jim je rekla in si pali zapela. »Saj so Turki že spet onkraj Mure, kol’ko jih je prišlo crez, koliko jih v dniki ne plava«, rece in se zamikavlje, kmal’ ko krotki sanki ii plamen prek lica in cela plehece, kmal’ spet mirno v nje oci sija, ko da bi se njeni mirni iskri cudil al se je prestrašil. V tem Jaroslav Zdenek cez prag stopi in dober dan rece ter se nakloni. Ona se ogledne, zatrepece ko brezov list, zardeci, ko da bi jo s krvjo polijal in se z roko za komen prime. Ona je ravno na terišce mislila in na lepega mladenca kterega je morti od mrtvih zbudila, ga ucutila in se malo spominola. Njegov bledi kip je skoz okol’ nje bil kakti mili družitelj. In zdaj, ko spet na njega misli, jo 169 naglo ošine, ji moc vzeme ko da sonce, kdaj naglo ’z goste megle celo polukne. Tudi njemu je nekaj oci zaslonilo, ko jo zagledne in mu besedo v grlu tišcalo, da se (ni) mogel itaki v rec vzeti, vendar crez hip ji rece: »Kaj se me strašiš? Saj je ne to moja tenja. To je tisti zdravi život, kteremu si ’z rake pomogla.« Stopi bliže k nji, jo za roko prime in v rumeno lice kušne. Ona z okecama na tla obrne, namir’ gleda; on njeno okroglo lice ogleduje, v roko - cutljaj srca stisne - spusti ter odide ’z prikleta v hišo.---- Rožljaj orožja se razhrumi v okolice. Redki obladavci se pomikajo proti rešenem’ domu, v naroce ohranjene žene in drobne decice. Strašen pokoj razprestre svoje nemo krilo po varoških poljih, ktere je smrt s svojim groznim zrnjem zasejala. Tu leži sovražnik kraj sovražnika, ktera sta se v životu mrzila kak jastreb in vrana, al smrt ju zedini. Glej, v lice si obrnjena, drži eden roko objemaje po vratu drugega. Cudno jih je položila na odre: eden leži na lici, drugi na strani, tretji na hrbtu. Eden ima zaklopljene zenice, drugi široko z mrtvim okom trmi. Vsi hrami spijo po okolici, le prenehoma kje kie kterega težki sopci - globoki zdihljaji umirajoce - dramijo ’z strašne tihoce. Glej, kakti beli golobi - pridejo Ljutmeržanke na polje svojih iskat, ker se jih niso mogle - vcakati. Pretakajo ubite po krvi, neka spozna moža, se nanj hiti in placec, neka sinka mili in drami, tretja grli mrtvega ljubega in mu na prsih omedli, na ustah umira, al ga za Boga ne ucuti ter (je) spet sama sebe na žalost in samotno življenje. Kaj pa je to za jadna deklica, ki ne gleda in ne var’je snažne oprave ter teka med ubitimi. V levi roki nosi rocko vina, v pravi vode, v furtošeci pa cape. Kje k toplemu truplu pride, rocke pred njega postavi, ga cuti, mu z vodoj krv in prah z usten umiva in z vinom zaliva in še istega ženam podaja.------ Kdo je ta deklica, lena kak ta zorja, mlada kak ta rana rosa. To je Fribceva Marinka s Kamenšcaka. Koga pa išce sirota med mrtvimi? Oca in bratec sta se ji zdrava povrnola. Svetle kapljice pa se ji ’z zenice na licne cvetlice speljavajo. Nagodi na mlado, bledo lice in milo zaprte oci, proti nebu obrnjene, vendar še na ustih malo slab život trepeta. Z rane mu krv tece. Segne po nož, mu oklop odpre, njega rano umije, na capo vina vlije in roko zaveže. Mladenec zdehne, slabe oci odpre in zašep’ta: »Je že sodni dan? Zakaj me, angelec, budiš?« »Ni še sodni dan in vi ste še, hvala Bogu, na totem sveti. Jaz vas k preminocem’ življenji budim. Vi še ste mladi, vi še ne smete umreti. Ucufte da se malo!« Poda mu levo roko, desno pa mu pod vrat dene in ga zravna. On ji roko stiska in se z medlimi recmi hvali. »Bolni ne smejo mnogo govoriti. Vi ste bolni in medli. Potiš’te se!« Zdaj ni vec besede priteklo. Ona si ga je v roke naložila in po malem in skrbno v varaš. odnesla. - Krv se njegovi rani celo ustavila, 170 njegovo moško lice je zacelo od sredine lica skoz širje in širje rumeneti in ustna so spet se spreminjevala ko v zorenji jagoda. Vracitelj mu naznani, da je že ’z najvecje nevarnosti ter mu dopusti govoriti. Prva njegova pitanja so bila po deklici, ki ga je gotovi smrti obranila. Povejo mu, da ni ’z varaša, da je njenega oceta hram gor više na bregu. On se popita za njeno ime in ime starega oceta. Kdo bi on bil? Pita - pita, nekoga po dvakrat in trikrat in se ne more vcakati popolnega zdravja. Vsako jutro pita vracitelja, ali bi smel že stanoti. Tri tedne, njemu tri leta, je preteklo, on vstane in ide na Kamenšcak.------------------------------------------------------------------------- KTERI HOCE ZNATI I. Kteri hoce znati, ali je kreposten ali ne, naj ne praša sveta ter ne ver’je njegovi hvali. — Svet ljudi skoz’ ocali sodi, ktere ne kažejo dobro. Marsiktera rosa je kali, postavim: predsodi, bedastost, krivica, strah ali prilizavnost itd. Kteri svetno hvalo ver’je ter lahkoverno srce ž njo napaja, si po lesi gobe in jagode nabira, kterih siromak sam ne pozna ter si ’z njih obed spraži. Takem’ naj Bog pomaga! Kdor hoce svoje zdravje z lica brati, pojde k studencu, da se v njem pogledne. Ce je studenec kalen, ne gleda v njega ter si na drugem kraji sede in pocaka, dok se ne šcisti. Ce pa ga - krak prekrivlje, tudi v njega ne pogledne, ampak si vreže lesko, krak odrine ter se pogledne. Ce hoceš zdravje svoje duše zvedeti, ne prašaj sveta, ampak prašaj lastno vest. Ce so strasti tvojo krv zburkale, pocakaj malo, dok se ti ne vtolaži. Ce pak te lastna ljubav moti, svojo obist preglednoti, odrini jo na stran ter vest poprašaj, in ona bo resnico govorila. - Ako ti vest dobro svedoci, svet pak te kodi, pregledni še jo drugoc ostro, zakaj ti si clovek. Clovek pak se lahko vkani. II. Kadar vidiš, da tvoj bližnji po krivih potih blodi, ne skleni taki, da moreš pred njim pljunoti ter se ga ogibati, noro misle, rekši: To je hudobnik! Kdor vidi ladjo nasred zburkanega morja, kak jo viharji nesmiljeno pokajo ter na skale in pesnice mecejo, ne reci taki: Mor­narji so se zapojili in osvadili ter kretila in vojke potrli ino raztrgali. Morti novaki ladjo ravnajo, njihova volja je dobra, a Bog jih je z morsko boleznijo obišel ino njihove žile oslabil. Vsikdar tak misli ter svojo barko z broda odveži ino od kraja gani, da nesrecne v nevar­nosti pomagaš ter do brega spremiš. Samo prej premisli, ali so bokovi J tvoje barke krepki silnih naskoke slapov odbijati ali ne! Bolje je druge v morji potonoti pustiti, kak se sam v morje potociti ter ž njimi vred na dno smrti padnoti. 171 III. Ce ti zjutraj stojiš kraj reke in ob mirnem vremeni vidiš vodo odtekati ino ti ’maš mocno ladjo, a tvoja ladja še je prazna, tvoj tovar v kleti shranjen, in eden hlapec ti pravi: Dnes bo lepo vreme! Niti krpice megle je ni na izhodi videti! - Te ti vzemi kljuce, pozovi vse tvoje hlapce in znosi svoj tovar ’z kleti ter ga v ladjo naloži - žepni jedra in odplavaj zbogom! Kteri ne sluša hlapca ter do vecera caka in pravi: Sonce na cistem zahaja, jutro bo lepo! Jutri bomo vsi rano vstali in ladjo naložili - temu preide hip, preide ura, preide dan. Dokler ta premišljava, kaplja po kaplji odteka in s kapljami odtece dosti reke do morja in z reko stotine marljivih bark. Dokler ti pre- mišljavaje cas tratiš, se že trži in kupuje in, ko tvoja barka v morje pride, ni vec niti tržca niti kupca na trgi. IV. Kteri je vbožec, naj se ne sramuje. Bogastvo - sreca razdeliva, ne Bog. Srebro in zlato, svila in drago kamenje nima cene, samo krepost ’ma vrednost. Zato pripravljajte krepost, ki je vec v vagi modrijanca od vsega blaga tega sveta, ki vas spremi do vecnosti kak želvo lupanja do smrti. Ce pak stradate, tem vecja bo vam placa. Sirota Lazar je najšel Boga, ki je ne na tem sveti drobtince pri bogatinu najti mogel.----------------------------------------------- KNJIGE NARODA L V imeni Boga Oceta ino Sina ino Duha svetega. Amen. Slava Bogu na višinah nebeških ino mir na zemlji ljudem, ki so dobre misli. Kteri ima uha, naj sliši, kteri ima oci, naj je odpre in pogledne, kajti vreme se približuje. Oce je stvoril Sina, njegovo rec - njegovo Besedo ino Beseda je meso postala ino med nami stanovala; on je prišel na svet in svet ga ni spoznal. Sin je obljubil tolažnika - Duha poslati, Duha, ki izhaja iz oceta in od njega, ino ki je njuna ljubav; on bo prišel ino pomladil lice zemlji ino to bode kakti drugo stvorenje. - Temu je 18 vekov, beseda je zasejala seme božje; ino sveti Duh mu je dal odrasek. Ljudstvo je njega vid’lo cvesti ino vkušalo njegovo sadovje, sadovje životnega drevesa, ki je zasajeno v njegovo bogo prebivališc. Jaz vam povem, bila je med njimi velika radost, kadar so videli prihajati svetlobo ino obcutili v sebi nebeški ogenj. Zdaj se je zemlja spet preoblekla v mrake ino v zimo. -¦ t 172 Naši ocaki so videli sonce zahajati. Kadar se je na nebi pokazalo, se je ves rod clovecanski razveselil. Potlam pa je bilo v totoj noci, jaz ne znam kaj, ki nima imena. Deca mocna, Zahod crn, ali Izhod se zacne zoriti. II. Odpri usta ino povej mi.* odkod je ta zmešava, trepeca, neznana hrupa, ki je je slišati od vseh strani? Položi roko na zemljo ino povej mi, zakaj se ona razveseljuje. Nekaj se giblje po sveti, cesar mi ne poznamo. To je delo božje. Ne caka vsaki clovek z zavupanjem? Jeli ktero srce ne bije? Sin clovecanski, stopi na višine ino oznani, kaj ti vidiš! - Jaz vidim na nebi mracno meglo ino okrog je blesk rudeci kakti žar velikega ognja. Sin clovecanski, kaj še ti vec vidiš? Jaz vidim morje svoje valovje naduvati ino planine z vrhi trositi. Jaz vidim reke v druge tecaje stopati, hribe majati ino rušec doline zasipavati. Vse se trese, vse se giblje., vse se preoblaci v drug obraz. Sin clovecanski, kaj še ti vidiš vec? Jaz vidim prašne vrtanke iz doline ino vsi vhajajo v vse pocutke, se prekatajo, mešajo ino prepletajo. Oni padajo nad mesta, ino kadar so prešli, ni nic videti zvun ravnice. Jaz vidim se narode podigati v burkanji ino kralje prebledovati pod zlatimi venci. Boj je med njimi, smrtni boj. Jaz vidim stolico, dve stolici zlomljeni, ino narode z njoj treskami svetiti po sveti. Jaz vidim kak se en narod bije kakti angel varuh Mihal, ki se je bil z vragom. Njegovi udarki so strašni, ali on je nagi, njegovega neprijat’lja pak debelo oklopje zaslanja. O moj Bog, že pada; vbit je na smrt. Ne, on je samo ranjen. Marija Devica, mati, ga ogrne se svojim plajšem, prijazno gledi ino odnese na mali cas iz terišCa. (Cini ljudi velikega duha ino male duše so steblasti hrasti s prh- netim korenjem, ki je veter od ktere strani koli prepihne, podere - ljudje, ki prašajo brž, ko cujejo rec od dobrega srca: Kaj je to dobro srce? Sama rec srce je prazen glas.) Ljub’mo, moji mladi bratje, ljub’mo mili narod, zakaj vas je draga mati v ljubavi spocela, pod srcem nosila, vas na vroce srce tiskala, ko ste še gingavi na njeni naroci spavali. - Ljubav je duh dobrih cinov, duša kreposti. Bili so veliki in mocni narodi na sveti, bili so slavni Grki, bili so strahoviti Rimljani, ali jih ni vec na sveti, oni so prešli, in nic naokolo zvun glasa njihove slave - zvun glasa njihove strahovitosti, kak veter zrnce drobnega peska, ker vsako zrnce se drugega ogiblje, razpihne in po širokem polji razveja, tak jih je sreca raztepla in njihovo moc med tuje narode razdelila, zakaj oni niso se ljubili, oni so se vekomaj prepirali. 173 Tudi Grki so bili nekdaj raztepen, neznan Šereg, ali duh ljubavi je v vsako šakico ljudi stopil in oni so se zaceli vediniti, oni so se zaceli ljubiti in iz zedinjenih šeregov je nastal narodek, zakaj sklad­nost - sloga je med njimi kraljevala. Sovražniki videvši njihovo ljubav, so jih zaceli napadati in ropati, ali ta narodek se je dobro branil in na sramoto mocne sovražnike d’jal, in iz narodeka je nastal narod. In ta narod je bil mocen, velik in slaven, dokler je ljubav njega živela. Ali sovražnik nenavidevši njihovo sreco, zacel je skri­voma nekoliko od teh bratov skoz zlato odkupivati in jih bogatiti ter nagovarjati, da so vecji in mocnejši od drugih bratov, in nadehnola jih je gizdavost in oni so se zaceli nad brate podigavati in seme svaje in prepiranja sejati. In nastal je velik prepir in krvavi boj in ljubav je prepala in nesloga besnila v narod kak kuga med živino. In sreca je prepala itd. Pleve vsak vetric odpihne, le polno zrno zmerom ostane na tleh. Kaj ste vi, moji mladi bratje? Ali ste vi gizdave rože, ki na sred’ zrahljane grede stoje v rumenem obleci ter dobro in neprenehno rejo terjajo? Kaj ste vi moji mladi bratje? Ali ste vi pestre tikvice, ki jih po polju v dolgih redih rase ter zrele trgajo in na police devajo? Kaj ste vi moji mladi bratje? Al ste vi kecmec in gobe, ki po steblih zdravih dreves narašajo in se ’z njihove mezge redijo, dokler jim zadnja kapljica ne stece? Kaj ste vi moji mladi bratje? Vi niste niti gizdave rože, vi niste niti pestre tikvice niti kecmec in gobe. Al kaj ste vi moji mladi bratje? Vi ste cisto seme, ki v kleti pociva, ki bo v mladoletji ’z žitnice vzeto ter na dobre njive naše domovine zase­jano,.^ kterega bo ji slava in poštenje priraslo. - Vi ste palica, na kteri naša domovina staja, na ktero bo se opirala, ko bodo skušnjave od juga in sevra nanjo padale, kakti kolec, na kterega se spenja gingav klincek in naslanja, ko nevihte na njega od vseh strani se mecejo, da bi ga rade v prah zatrle. Vi ste naroc, ktera mater podr- žava, ko jo sovražniki hocejo v prah zatlaciti. — Vi ste duh, s kterim je Bog krasno telo naše domovine nadehnol, da zacne rahe ude gibati, kak giblje petmesecno cedo pod materinim srcem svoje rokice. - Vi ste duh - život - vi bote duša naše domovine. Vi ste tanke žilice, ktere so po trupli naše domovine razpredene kak pavocine po hojkovih vejah. Kak v trupli vsaka žilica krv svojo zvesto k srcu vodi, tak vi vsi morete vse vaše premoženje (dušno in telesno) k sreci in poštenji domovine trošiti, k poštenji, ki je njeno srce, - k sreci, ki je njeni život. - Kak vsaki krajni nagib udov od izobraženega duha izhaja - tak vi vaše glave zbistrite, da bodo vaši cini krasni - slavni, da bode domovina krasna - slavna. Visoka zvezdica, ki na najvecjem obroci nebeškem se lepo blišci, ceravno pod njo megle krožijo, tak kreposten mož na blodnje, ki se pod njim kopicijo, ne gleda.----------------------------------------------- 174 ZIBEL IN SMRT »Al je dekle al fant?« rec slabo s postelje klice mati, ki kmal’ še komaj napol bolecine ni prestala. »Saj ti je crstev fant, ki že vse prek nas je poscal,« pravi babica ’z bab, ki otroku režejo popek. »Tak nisem vredna, da Bog ti uslišiš mojo molitev. Ni mi dal dekleta. Takih tolkacev že vec imam. Muka, ki z njimi mi bo, dokler ne zrastejo tol’ko, kakih ce cesar ’met’ in vzame za svojo pecenko. Vendar naj se zgodi tvoja volja, ne pak moja, moj Bog!« To molitev pretrga vrisk rojenca, ki so ga v mrzlo kopel d’jale, da malone vseh ne ogluši, dokler ga ’z nje na vsem telesu drhtecega ne vzamejo žene - materi v krilo na zizke ne položijo, kjer se nasreblje prve hrane, ko mu ponudi mati lastne ljubezni. Tam se sit segreva, tam spi, se licic naziza cvetnih. Tam placa ji dar, ko prvic se materi nasmeje, taki ga snažno v zibel položo, kjer ga mati zaziblje s slad­kimi pesmicami, ki še babica jih je njo naucila. Dokler ga z zizka in ’z zibelji ne prežene manjši brat. On pa srdit odide v vrt al odide na trato, tam se v pesku vali ko vrabel po prahu ali pepelu, tam si stavi hrame iz tresk, sosedek mu je podira, komaj se še na nogah drži, pak se srce mu zavreje, s pestnico se preti ter zobe mu (kaže), treske si dvigne in prav dobro sosedka po plecih potegne, da domov poln joja in joca k mami pritece.--------------------;-------------------------- POSKUS KRITIKE AHACLJEVIH SLOVENSKIH NARODNIH PESMI Popis le-ta sem nakanil v štajersko zabavnico Pazljivec dati, ali zavolj’ mnogih mudljivih okolicnosti sem tega nehati prinujen bil, a zdaj sem rad, kaj se je moje nakanjenje ni spolniti moglo, da sem po pismi cestitega in za našo boljšo slovesnost jako zaslužnega Slo­venca zvedel, kaj je Kranjska Cbelica ne umrla, ampak važnosti do­segla bo (vecje važnosti in cene dobila) po tem, kaj prihodnej’ ne sam’ poeticke ter i prozaiske propiske sebirala bode. Števši srbske narodne pesmi Karadžiceve, in poljske in rusinske, ki jih je zebral gospod Waclaw z Oleska, bravši, sem se že hapil, koPko mi (je) b’lo mogoce po Dolnjem Štajeri, kje so vendar dekleta ne manje spev- nostna kak na Tatrah al na Crnogorji, zebirati, a moj zbor še je bil neimenit in nedoskonal, kak sem veselo novino zvedel, kaj je gospod Matija Ahacelj narodne pesmi po Štajeri in Koroškem zebrane na svetlo dati menil. - Moje veselje se je v vel’ko žalost preobrnilo, knjigo do rok dobivši in predgovor števši, in šcavo, ali kak je gospod Šafank imenuje smrdljivi drac (cmaraniny a smerdute želj) pregledavši, sem nobene ne za narodno ne spoznal. Morti je neka nekdaj bila narodna, ali 175 vendar se (je) pod grubim pilom gospoda izdatelja nji dušece cvetje osuti moglo, in bojazljiva in presramežljiva morala gospoda popra- vitelja ji je narodni plajš do golega slekla in c’lo znotranje lepe kra­sote zadušila.-------------------- Tak sta jo----sklestila, kak neumec ’z ograda rože in šcipke ’zruje bojec se, da mu ne bi boba, lece itd. zadušile, al razklati platano ali cvetno lipo, ktero so ocaki sadili, kaj bi sine s hladilno j senco j krepili, ali vnuk ne najde dobicka po njej ter je sklesti. - Slovenske narodne pesmi se preobleci ne dajo in v druge ograde presaditi, so tak rahih obraskov. Kje pa bi Homerju lepota ostala, ce bi mu vse porezali. Slovenska popevnost se oživi in okroti, ne samo stvari (govore), am^ak drevje, reke, kamni govorijo.-------------------------------------- so kak metulj, kteri se pod prstmi fanta, ki ga (je) vlovil, zgloje, ali kak raha roža, ktere cvet vene, kdaj njo presadi, cveteca roža---- Kaj pre neko preloženje original preseže, je zmota, ker zvesto prelo­ženje ne sme nic pokaziti, kar original zapopade, kajti originala obraz je preloženje, nakititi ga c’lo ne dostoji in je še manjša zvestoca. Original je oseba, preloženje tenja, obraz.--------------------------------- IN BOJ JE IGRA In boj je igra a surova igra in kakor vsaka izmed igrac za voljo ene silne pohotnosti vse vaga in mnogo blaženih darov zatere, tak v boju po trdoj glavi silnega enega individuuma jezero nesrecnih glav propadne. To na pamet si vzemi, ako sodiš nad propadom stare srbske casti in sile. Ne slast je zlomila srbskega carstva. Ne pirave votle kolena in brezsocne roke brezpogumnih oslabljencev, same možne kosti Kosovo gnoje, rodovita žita in zrnaste pšenice s stoterim dobickom valujo povetrom. Ne oslastnost ne brezsrcnost, ampak babja svaja in razdvojenost, pogubitelja tol’ko carstev, grob brezcislenih narodov, sta bila zrok pogiba srbskega carstva. NACRT OGLASA NARODNIH PESMI Tukaj porocim našem’ slovenskem’ obcinstvi drobtin’co ’z moje zbirke narodnih pesmi, ktere sem od lanske jeseni do zdaj spisal z ust naših prostih deklic. Dobro vem, kaj se vsaka ne bo smela po ceni s sestricami naših narodnih bratov^posebno Hrvatov (Slovakov?) v red postaviti, in to jim nikdo ne bo zameril, kteri je zvesto zgode in ne­zgode našega narodeka, kol’ko je moci ’z zaprašenih knjig in roko­pisov izvedeti od casov Karola, kteremu je zgodbina pridevek »Ve- 176 liki«, religija pa »sveti« vdolbla, do naših dnevov zvesto premislil; ali vendar slobodno povem, kaj ---------------------------------------------- tudi ne bo njih prostotoj in lepotoj----------------------------------------- ali je, vs-akem’ slovenskem’ srcu to na žal odbrati moram, v redkih ustah: ^starke so mi jih najvec povedale, deklice jih le zlomke na pa­meti ’majo, ktere so v decinskih letih še od babice cule v zibelki, za dorašenih let se vec po cerkvenih skrbijo. Te se ne samo po recih, ampak tudi po vižah od pravo-narodnih starih (prestare od morskih deklic - popripovesti ToTka ko pri7 Hrvatih vile - zmišljene) locijo. Najraje štajerski ples ali menuet. Mera jim je po nemškem tonpricipii vravnana, ki pri starih najveckrat zloge brojijo, kaj jim ono staroj grckoj meri lastno lahkoto ino slast poda. Viže starihJj Mera starih je slobodna. Najveckrat se samo zlogi brojijo. Veckrat stoji na mesti dolge zloge kratka in naopak. To poda vrstam nerimo- vanim lahkoto, ljubost, ktere pismena dela starih klasikov kitijo. To nam tak reci nadomesti plesni skakaj ali koracaj epicke mere Home- rovih ali Virgiliovih heksametrov. Merila so al trohaji al jambi. - Nove pa so najveckrat po nemškem tonprincipii zmerjene. Merila novih so daktili, kterih se noben drugi Sloven ne posluži. Viže starih so tak tožne, žalobne - Slovenci pravijo: nemile - da Slovenke v njih nezgodo - In ti glasi so tak ganljivi, da bi cutljivo srce slišaje od milosti najraj’ usehnolo. Zato tudi nakanim pocasi te viže vse pobrati. Viže novih so veseleje, prevzetne, najveckrat od nemšcine sposojene, t. j. menuet, štajerski ples itd. Njih slišaje se mi je zdelo, da Slovenec že od dolgega žala preobladan, na vso minolost pozabivši, v prici z okom na Nemca obrnjen svojo narodnost in korak popustivši, se nemcini priklanja. Vižam je zavjetek prikladen. Opisuje se zabava z ljubico v krcmi, hodenje k ljubici itd. »Moj ljubi je lep ko nagelnov cvet, še lepši bi bil, da majhen ne b’ bil.« K tem pesmickam sem priklenol tud’ lepo narodno molitev, ktere še se v naših molitvenih knjigah ne najde, tud’ nikake, ktera bi se smela njoj priravnati ali jo preseci. V nebo podignjena cutljivost naših misli je molitev. Ta vnetost z besedami, ktere so vsikdar slab utrip notranjosti, ’zrecena molitev - besede s crkami za branje ob- snovane - poezija.----------------------------------------------------;— 12 Slovenska djela II 177 Prijevodi umjetne proze ŠKRATEC »Mislibor ’ma škratca, mila botra,« (je) šep’tala na tihem Sobina k sosedi Nedeljki, kdaj sta ’z cerkve hitaje mimo lepega Misliborovega hrama šli. »Tamdej je tetica Zorka ocivestno vid’la, kak se (je) žareci pozoj po zrakj. letaje, hiter kak blisk nad njegov dom spustil.« - »To je škratec«, rekla je Nedeljka in se na celi prekrižila. »Lahko je hrame staviti in vrte graditi; ali, Bog mi grehe odpusti, ne bi pod ti strehi spala, niti jabolk jela ’z tega vrta.« - »Terja se tu za dušo in zvelicanje,« rekla je spet botra Sobinka. »Vse je pri njem kak z vode in kak po - Le poglejte na njegovo pohištvo, konje, krave, ovce, vse je crstvo, tolcno; in se siljem letos ne ve kam, gumni polni in parma in še visok stog! Sploh pre v knjige zamaknjen je in prorokuje, kaj bode se pripetilo. Mila botra, on vam rece: bodi dež! In deži kak po uri; bodi vedro! in se zvedri kak ribje oko.« - »To ne ide po pravem«, si je zgolcala Nedeljka, »on ’ma za istino škratca. -« Mislibor ’ma škratca! se razširilo naglas po celem sosedstvi. Tam je zaklada za kralje!---------------------------------------------------- MEGLA V RUSKEM Na cerkveni uri bije dve; grozna t’ma in strašna tihoca zakriva mesto Arhangelsk. Mlado dekle pred odkritim križem stoje, trepetaje kak list in belo kak platno posluša zdihovaje, in svoje oci stalno strmlja v ta zgromajeni mrak, kjer ni mogoce spodobe zeznati. Ne pocuti vbogo mlajše silne zime, ki mu brije lice in ozebljava roke, niti RAJSKA PTICA Pošten starcek, ki je svoje svete dni v mirnem kloštri preživel, je odišel v les smokev za svoje brate brat. Zamaknjen v svoje sveto razmišljevanje je zašel dalec v temno gošcad lesa, kodik še je nobena umrtelna noga ne hodila in kam c’lo zverjad ni zajti drznola. Precej je njegove uha pevanje pticino vplenolo. On sluša, se zamakne, po­zabi na samega sebe, pozabi na vesoljno, in stoji ostrmljen kak ka­men. Poleti vreme in ne sme se ga taknoti s krilami svojimi, ne sme 178 motiti njegove paznosti, kajti bila je podobna paznosti vecnih ne- besnikov. Zamolkne pticka, pošten starcek pa odide nazaj v svoj klošter. Prišedši vidi - druge stene - drugo cerkev - druge izbice in - druge m’nihe - ne verjame svojima ocema, ide k vikšemu kloštra in ga zazabljeno vpraša: »Povej, oca castljivi, povej kaki cudež ie ta hram preobrnol? Za nekoFko ur popred sem jaz odsod odišel in zdaj naj najdem vse inaci?« - »Mi tebe ne poznamo, tujec!« odgo­voril mu je višji. Starcek mu je razložil prigodbe svojega kloštra, imenoval arhimandrita svojega. »Iz letopisov starih našega kloštra so mi znane vse tvoje reci,« mu je rekel zatopljen višji. »Znano mi je tudi ime tega arhimandrita, ali on je živel jezero leto pred nami.« - »Zdaj je nebesna luc razsvetlila oci moje!« pregovoril je starcek po globokem razmišljevanju in pogled njegov je v trepet d’jal vse pricujoce, kajti v njem je bilo nekaj božjega. - »Bratje jaz sem slišal rajsko ptico peti in pri tem ne obcutil jezero let preteci!« V tem hoce dopovedati sladosti tega pevanja, ali jezik mu onemi, oko ugasne - on pade in s sveta duša leti iz rahega tela. Nagrobni njegov kamen so te besede vrezali: »On je slišal petje rajske pticke in ni zapazil jezero let.« ATENSKO ŽIVLJENJE (Iz Karamzinove Aglaje) Grki, Grki, kdo vas ne ljubi? Kdo si more s hladnim srcem misliti na prelepi obraz starih Aten? Kdo ne rece vcasi zdihaje: Cemu ne živim jaz za dni Platonove? Naš vek ’ma svoje prednosti - znam - in vel’ke prednosti. Pa vendar - Bi vam li povedal, moji gospodje, kar se meni zdi? - Mi smo uce- nejši od Grkov, ali Grki so bili spametniši od nas, tak kak so otroci, ki v protiletju po travnikih za pestrim metuljem tecejo cedneji od ljudi dorašenih, ki v Ameriko al Indijo za prijetnim korenjem veslajo (ladja jo). Tam v domovini Sokratov so bolje kakor kje koli, bolje kakor kdaj koli se ljudje zabavljali z važnim pokusom srece. Veselje je bilo konec njihovega modrovanja, kmetovanja, njihovih narodnih zborov, praznikov, teatrov, prizadevanja (prizadetev), trudov in dela. Povsod in v vsem so iskali oni veselje (vžitek); iskali z ognjem strasti, z naj- živejšim pocutkom potrebnosti, kak ljubeznik išce svojo ljubico - in življenje njihovo, da prav povem, je bilo le cveteca poezija. Le smejte se, bratji moji, al jaz bi z radostjo moj najlepši crni frak za kakšni kol’ grški hiton dal - in ga dam. Ob casu svoje naj­boljše volje ogrnem se s purpurnim plajšem (razmi se - v misli), po­krijem v tem najslobodnejšo glavo z razpušcenim klobukom in stopim v alkibiadskih cevljih (zravni tu - korakom!), zraven korace z modri- 179 janskoj važnostjo) na stari atenski trg. Tukaj se ljudnati narod spre­haja, tukaj so znanci in neznanci glasna rodbina, pozdravljajo in za­bavljajo en drugega, pripovedavajo si novine vsega sveta, novine Grške, svoje domovine, pripovesti (prigodbe) domace, žalostne in vesele - ša­lijo se en z drugim s tem prijetnim in gladkim ostroumom, kteri je od Aten svoje ime dobil, in posmehavajo ljudi brez zlobe in razža­ljeni a. Tukaj retori (besedarji) in poeti (pevci) štejejo ljudstvu nazoci svoje dela in slušajo dostojne hvale, kajti vsak mešcan je prebrisane glave, umen sodec vsega umnega. Tukaj obraznik (dletvar) kaže svoj obraz (podobo), rezbar svoje sohe, pazi po mnenju gledalcev in popravlja manjke (nedostatke). Tukaj se filozofi in sofisti prepirajo o sosebnih (0TBJieTieHHbix nadloge; pri 41 je kasneje pripisal: d’vica pa no­bena / ni še mene draga / milo me ljubila. 194 C: 36 sojo (dial.) - knjiž. so, su, jesu. Mura tece skozi Gradec in se vije tudi skozi slovensko zemljo v bližini Vrazovega rojstnega kraja. Štr. 86. Pozno v noci. R3. Iz iste dobe kakor prejšnje, zapisana je v bohoricici. 2, 2 ni citljiv. Str. 87. Zelenje k orožji. R3. Ta pesem in naslednje tri so sad Vrazove »Tirtejske lire«, kakor je te bojevite poskuse Vraz sam oznacil v ljubezenskem sonetnem vencu 1834. V njih se je splelo doživetje nacionalnega nerazpoloženja do graškega nemštva s pobudami julijske revolucije (1830) in s citanjem Tirtejevih bojnih elegij, Ossiana, Kor- nera in Kleista. Prve je Vraz poznal iz grške citanke za drugi huma- nitetni razred, druge je cital v knjižnici graškega Joaneja. Jezikovne in graficne posebnosti kažejo, da je te pesmi zložil spomladi 1831. 1. — 2, 3 in 20 ni bilo mogoce v celoti prebrati zaradi zabrisane pisave. C Verza 20, 21 razodevata nekoliko pravi izvor teh nacrtov. Pesnik se hoce vreci z mecem »med Franke«, t. j. Nemce. Str. 88. Vojnikom. R3. C Verz 27: Raja steze... pomeni, da clovek in narod dosežeta cast po težki in krvavi poti. Tudi ta pesem odkriva s pohvalo svobode Vrazovo revolucionarno mišljenje. Str. 89. Na moj pridni mec. R3 Zadnji verzi niso ohranjeni, bodisi da jih Vraz ni zapisal ali pa jih ni pripisal v ohranjeni rokopis, tako da pesem ni celotna. Str. 90. Na Miloša. R6. C: Tudi ta pesem je še izraz Vrazovega bojevitega mišljenja in hotenja. - Kdo je prijatelj Miloš, ki mu je naslovljena, se ni dalo dognati. V. 17 Horacij pravi ....: Inter arma silent Musae; V. 21 pri Farsali... Sedamnajstletni Horacij je pobegnil 1. 48. pr. Kr. iz bitke pri Farsali, kjer je Cezar premagal Pompeja. V. 29 Ossian, Korner in Kleist... Ossian, keltski narodni junak, znan v evropskem literarnem življenju po Macphersonovi pesniški mistifikaciji (1762-63), ki jo je tudi Vraz prebiral in skušal prevajati. Korner Theodor (1791-1813), nemški pesnik in bojevnik zoper Napoleonove cete v Nemciji. Kleist Ewald (1715-1759) in K. Heinrich (1777-1811) sta bila nemška pesnika in oba vojaka. Str. 91. S slavnim se orožjem opaPte R3. Pri verzih 6 in 26 je Vraz kasneje pripisal varianti: a) »kakor noga nogo, tak nasleduje ga cast«, b) glasen že širom rožljej, caka pa zdanje (?) še zmag. Ta pesem je na videz protirevolucionarna, toda v zvezi z ostalimi mislim, da vendarle izraža isto prepricanje, cetudi nekoliko prikrito. Str. 92. Kdo blažene j si od pevca? R1 in R3. Glede na to, da je Vraz zapisal to pesem v zvezek s pesmimi, ki so gotovo iz 1831. 1., jo je treba uvrstiti mednje. Toda to, da je zapisana v obeh zapisih v gajici, bi ka­zalo na njen kasnejši nastanek. Jezikovni elementi in njen klasicisticni • aparat pa sta urednika prisilila, da jo uvrsti na sedanje mesto. B R1 je prvi zapis z mnogimi popravami, ki jih je pesnik upošteval v R3. Naše besedilo je po R3. Iskanje morebitnega izvirnika v even­ 195 tualnem primeru, da bi bila pesem samo prevod, ni bilo uspešno. Mla­dost v 29. verzu je grška boginja Heba, tocajka v Olimpu, crnooka kraljica v 35. verzu je Persefona, žena Hada ali Plutona, Triglav v 37. verzu je troglavi pes Cerber v podzemlju. Druga mitološka imena so splošno znana. Str. 93. Jezero. R2. Ni nemogoce, da je prevod. Toda izvirnika ni bilo mogoce odkriti. Str. 94. Stante kola vremen! R2.' C kola vremena = cas; 5 ne mora - kriva oblika, ki jo je Vraz zapisal zaradi rime: zora v 7. verzu. Pravilno bi bilo ne more = ne može. Str. 94. Osluhe si opletava. R3. Zapisana je v dajncici, kar prica poleg jezikovnih in stilskih elementov o njenem zgodnjem nastanku. Po vsebini spominja nekoliko na Hdltyjevo pesem Aufmunterung zur Freude. Str. 95. Nerad šumet’. R2. Osnutek izraža hrepenenje, dvigniti se iz šolskega in politicnega pritiska v svobodni svet. Pesnik izjavlja, da hoce nositi samo okove slovanskega in ljubezenskega custvovanja. Zanimivo je, da mu je bila graška pokrajina ljubša kakor mariborska. C 4 Sokolova kopa - Vraz misli goro Schockel v graški okolici in sloveni njeno ime v prepricanju, ki ga je pozneje v pesmih in pismih veckrat izrazil, da so imena današnje avstrijske Štajerske po vecini slovenskega izvora. Str. 96. Ah, ne prašajte me. R3, R7. Verzi so zanimivi zlasti zato, ker jih je Vraz v tretjem stihu datiral. Naše besedilo je posneto iz rokopisa v R7. Ta rokopis je napisan sicer z glagolskimi crkami, a je popoln; R3 vsebuje smo 4 stihe. Str. 95. Na Janeza mojega. R2. Pesem je urednik nalašc uvrstil na konec razdelka Vrazovih prvih pesmi, ker ni docela preprican, da je Vraz njen avtor. Seznam 21 ljubezenskih pesmi (Cvetice zbrane za ve­nec ljubljene moje Milice), ki ga beremo na drugi strani rokopisa naše pesmi, daje misliti, da bil mogel našo pesem zložiti Vrazov pesniški ucenec in prijatelj Dragotin Šamperl (1815-36). Znano je, da je po njegovi smrti Vraz prevzel njegove rokopise in tako je mogoce, da si :je iz njih prepisal tudi to pesem. Str. 98. Mojim pesmim. Rl. Pesem je zapisana na korekturnem (?) listu Murkove slovnice, ki je izšla v zacetku 1832. 1. To pomeni, da je pesem nastala v drugi polovici t. L, morebiti, to bi kazala jezik in slog, šele v prvi polovici 1833. 1. Str. 97. Lastovici. Rl, R2. Prvi zapis je iz pomladi 1833. L, drugi, ponatisnjen v naši knjigi, najbrž iz druge polovice 1834. 1., kar bi dokazovalo poleg izboljšanega jezika in ritma tudi nekaj stavkov Vra­zovega osnutka pisma Gaju, ki je bil zapisan najbrž konec tistega leta. B Prvi zapis je sicer v nekaterih verzih boljši kakor drugi, vendar je pa v splošnem slabši, v nekaterih kiticah kar nerazumljiv. 196 Str. 99. Prec, telesni okov. R7. C V teh distihih je najcistjši izraz Vrazovega zgodnjega roman­ticnega custvovanja. Rokopis kaže, da je Vraz te verze napisal najprej s svincnikom, pozneje jih je prevlekel s crnilom. Str. 99. Noc kdaj naplete nebo. Rl. C Prekrasen opis inspiracije, ki pesnika tako prevzame, da pozabi na vse drugo. Str. 100. Blaženi cas. R7. C Glede na to, da pesnik imenuje v teh stihih nekega Galla, bi bilo misliti, da so prevedeni. Toda doživetje, iz katerega se je pesem porodila, se mi zdi znacilno za Vraza. Ni nemogoce, da je pesem nameril Miklošicu in izzval z njo in z drugimi prijateljeve ostre pušcice, o katerih bo govora pri Vrazovih polemicnih verzih te dobe. Str. 100. Na tvojem grobu, pevec Lavre. R7. Pesem je zapisana na listu, na katerega si je beležil Vraz vtise svojega prvega potovanja na Hrvaško 1833. Za vsebino njegovih takratnih razgovorov z Gajem je pomembno, da je naša pesem poleg omenjenih potnih beležk prvi Vrazov tekst v gajici. C Vsebinsko izraža ta pesem Vrazovo razmišljanje, ali bi zacel pre­vajati Petrarkove sonete ali pa bi po njegovom in Prešernovem zgledu izvirno pesnil v sonetni obliki. Str. 101. Do zdaj 'z globokih. R7. C Zanimiv odlomek, ki nam daje slutiti neka religiozna, iz Vrazo­vega življenja doslej popolnoma neznana doživetja, tako da bi mogel biti ta odlomek tudi prevod neznanega izvirnika. Str. 101. Sonet 1833. R6. C To je najstarejši ohranjeni, cetudi ne prvi Vrazov sonet. Morebiti je pricujoci zapis, a ne besedilo, celo šele iz 1834. 1. Str. 102. Vam to* pesem pejem, Slovencice. R2. C Prva Vrazova pesem nacionalno-socialne vsebine. Bridka usoda zape­ljanih slovenskih služkinj v Gradcu je navdihnila Vrazu te obcutene, tupatam kar realisticne stihe. Str. 103. Ah, moja duša. Rl. C ta pesem je po obliki in vsebini s pesmijo Noc kdaj naplete nebo v najbližjem sorodstvu. Jasno prikazuje pesnikovo borbo s samim seboj, njegovo nihanje med poezijo in ucenjem. Str. 103. Odkod si mi, ljubo dekle? R2. C Ta odlomek, ki prikazuje pesnikovo srecanje z zapeljano deklico in njenim bratom na graških ulicah, je v zvezi s prejšnjo pesmijo. Vec­kratno obravnavanje tega motiva dokazuje, da je Vraz imel pred ocmi konkretne primere in dogodke. Med njegovimi papirji sta se ohranila tudi dva odlomka pesmi o samomoru Slovenke v Muri. Prvi sc glasi: Zanemi, solz’ce ne joce, / v Muro upre oko, / zre v nje slapov obroce, / zre v nje dno globoko. / Na bregu gre tamo in šemo, / vpraša vsakega, ki gre memo: / »Jel’ ste ne hodit’ Slovenke / vid’li tu kraj Mure? / Mlada b’la, postave tenke, / ni preteklo ure ... /Ti vpije ’z ne­ 197 mil’ga grla: / »Mura jo požrla!« - Drugi pa: Jel’ ste ne hodit’ Slo­venke / vid’li tu kraj Mure? / Jokala tu solze grenke, / ni preteklo ure, / skocila v Muro, tam umrla, / voda jo požrla. Str. 105. Leskne v oko tracec s turna. R7. C Tudi ta pesem nam odkriva Vrazovo zgodnje, iz socialnih in na­cionalnih razlogov izvirajoce domoljubje. Ob uvodni vecerni impresiji, ki jo budi pesniku pogled z ieruzalemskega vrha no domacih noricah, se ob vecernjem zvonu vzbudita v njegovi duši dva zgodovinska do­godka, ki sta preobrazila u«odo njegovega ljudstva: nemško gospodstvo in z njim zvezano pokristjanievanje. Str. 106. Kak gizdave. Rl. (Verz 4 se ni dal nonolnoma razbrati.) C Tudi ti verzi so zanimivi za Vrazovo politicno mišljenje. Tuiec, ki se je naselil med Slovenci, se mu zdi podoben gizdavim, pisanim hrošcem, ki se plazijo po cvetlici. Str. 106. Matiaž kralj. Rl in R7. V obeh nekoncanih osnutkih, prvi je iz 1833., drugi iz 1835. 1., si je Vraz zamislil kralja Matjaža, junaka slovenske in kajkavske narodne pesmi, kot mašcevalca krivic, ki jih delajo »grozni nemški možje« slovenskemu kmeticu. Str. 107. V kras as, kaj b9 ljubezen bila. R2. Str. 108. Misli. R7. Str. 108. Luni. R6. C 5 Evdimion je bil po grški mitologiji ljubimec Artemide (Diane) = Lune. Str. 109. Miklošicu. R2. O literarni polemiki 1. 1833 med Miklošicem in Vrazom gl. v uvodni razpravi. Miklošic je pošiljal prijatelju svoje epigrame sicer anonimno, a ta je vedel, kdo je njihov avtor. Vraza je to hudo bolelo in potožil je Muršcu (Dela V. 131) in Kocevarju, kakor prica osnutek njegovega pisma. Iz osnutka bi se dalo celo slutiti, da mu je en epigram poslal v nresojo. Obenem mu je pisal, kako težko živi zaradi tega v Gradcu in kako silno hrepeni drugam. Toda noskušal se je braniti tudi sam in je naperil v Miklošica tri eoigrame. V prvem mu je ocital jezikovne in ritmicne nepravilnosti, v drugem mu je za­grozil z lastnimi satiricnimi epigrami, v tretjem ga je pa napadel z osebnimi ocitki, ceš da je necist in da so zato tudi njegove pesmi uma­zane. C Verz 2/III. Konjski ne tece mu vir. Njegove pesmi ne izvirajo iz pravega pesniškega navdiha. Konjski vir je prevod grške besede Hipo- krene, vrelec na Helikonu, ki je privrel izpod Pegazovega kopita; - Orfej: cudoviti grški pesnik in pevec, ki je po grških pripovedkah ganil divje zverine in celo bogove v podzemlju. - 13 Musaget, grški priimek Apolona, pomeni: vodnik Muz. Str. 110. Ko besedam. R4. C Tudi v teh verzih odmeva razocaranje, ki ga je povzrocila Vrazu polemika z Miklošicem. Str. 110. Kak naš šterc., Rl. C Tudi ta epigram ima satiricno poanto, vendar je tako nejasno iz­ražena, da ni mogoce ugotoviti, na koga meri* 198 Str. lil. Gor na Parnas, na Parnas! R7, P 39. C To satiro je Vraz spisal jeseni 1833. 1. po prvem obisku Hrvaške, kakor pricajo nekateri hrvaški izrazi, zlasti pa zapis v gajici, ki jo je tedaj pricel zacasno uporabljati pod vplivom Gajevega nauka v Kratki osnovi. Idejo in formo mu je pa vzbudila Prešernova satira Nova pi­sarija (Kranjska Cbelica II, 1831). V razgovoru med anonimnim vzpod- bujevalcem k pisanju, gotovo zastopnikom nabožno-utilitarne smeri v slovenskem pismenstvu, in skromnim pesniškim adeptom, gotovo Vra­zom samim, ki marljivo študira klasicno poezijo in se ne upa v javnost, je Vraz podobno kakor Prešeren v Novi pisariji nacel poglavitni pro­blem tedanje slovenske književnosti. Zoper površnost, neizobraženost, nejasnost, surovost in skoraj izkljucno utilitaristicno-nabožno pismen­stvo, ki so gospodovali tedaj povsod v slovenski književnosti, razen v Prešernovi pesmi, poudarja potrebo študija anticne poezije in resne priprave k literarnemu delu. 8 ... kop’je verborum (besedni zaklad). Vraz uporablja tu besedno igro, razumevajoc lat. besedo copia kot slov, kopje. - 9 po školah si sploh eminent bil - odlicno si študiral, imel si same eminence ali odlicne ocene. - 10 omina - znamenja. - 22 noveg’... alfabeta - udarec zoper prizadevanja tedanjih slovenskih slovnicariev po novih abecedah; - 27 krilato Farno. - po Vergilovem izreku: Farna volat (Eneida ITI, 21) imenuje Vraz literarni sloves - krilato Farno. - 30 z branom grških Modric in njih prijetne pitomke - z literarnim orožjem, ki ga daieta pesniku grška književnost in niena hcerka latinska poezija. 32 hvblei- skeg’ medu. Med z materino dušico obrasle Hyble je bil v antiki slovec. Tu pomeni - pesniški navdih. - 45 od Apokalipse - Poslednja knjiga Biblije - Razodetje sv. Janeza - temna napoved o razvoju kršcanstva. - 47 z drznostjo j Pindarskoj - Pindar (522-448 pr. Kr.), naj vecji grški lirik' - 52 a la Žan-Pavel, pravilno Jean Paul, psevdonim nemškega pripo­vednika in esteta Johanna Paula Friedricha Richterja (1763-1825). Str. 113. Zmes. I.-VI. R7; IV. in V. tudi v R2; P 76-78. To je drobna zbirka šestih po vsebini in obliki razlicnih pesmi iz prve polo­vice 1834. 1. in je morebiti tista, ki jo je Vraz vzel tega leta s seboj na potovanje na Kranjsko in Hrvaško. Misel. da so to tiste oesmi, ki jih je Vraz poslal tisto leto uredniku Kranjske Cbelice, se mi ne zdi res­nicna. Prim, v uvodu naše knjige str. 40. B I. kaže poznejše popravke, ki jih je urednik upošteval pri dolo­cevanju koncnega teksta. II. je sonet, vendar kaže v našem rokopisu cudno obliko: po Drvi kvarteti sledijo še trije verzi: Mi skakalo srce, stopali, / se vstavili krevsat’ in trepetali: / Ah, Milek me nehal, kaj b’lo zaceti? - Za prvima vrsticama 2. kvartete beremo spet dva nepo­trebna verza: Oci me silile nazadaj zreti, / srce ne htelo ’z krajev onih ’ziti. III. Tudi tu je urednik upošteval nekatere kasnejše popravke. Prvo kitico je pa Vraz celo predelal in ji dal bolj jasno protinemško vsebino. Glasi se: Sem na Slovenskem al že tu strahuje / železni Nemške jarem, ki sve guli / uciteljnice vrat, smeje nad žulji / Nemci (?), tak ji nauk naplacuje. Iz teh verzov spoznamo, da je v našem 199 sonetu zacetek Vrazovega domoljubno-politicnega venca sonetov. 3, 2 je predelal v: valuje zlatoklasni žitek dragi: - 3, 3 po njivah in po hribih lazi trta. C II. 1, 2 Milek = Amor, beseda izposojena iz Kollarjevega speva Slavy dcera. To delo je dobil Vraz spomladi 1834. 1. v roke in na mah je povzrocilo v njegovem mišljenju, literarnem delu in jeziku mogocne posledice. (Prim. Uvod) - III, 1, 2 usta slavne = slovanska usta; - 2, 1 kem -= v katerem = u kojem. Pod ceškim vplivom ljubi Vraz odslej vse bolj in bolj reducirane oblike osebnih, svojilnih in oziralnih zaimkov. - V. 8 Gomorcev stezo: prim. Biblija I. Mojzesova knjiga, 19. poglavje o zatoru Sodome in Gomore. - VI. je satira na pravo­pisne reforme in boje pri Slovencih v zacetku 30. let prejšnjega sto­letja, ko so poleg stare Bohoriceve pisave uporabljali na Kranjskem novi Metelkov, na Štajerskem pa Dajnkov crkopis ter so nekateri snovali še druge. Prvi je udaril po tej pravopisni razcepljenosti Pre­šeren s sonetom Al prav se piše kafha ali kaina ... (Cbelica III, 1832). In Vrazov epigram se naslanja na ta sonet, ki priporoca Slovencem umetniško ustvarjanje, ne pravopisno prekljanje. VI. 4 po dolgem gnusnem »kafha« - t. j. po Bohoricevem nacinu; - 5 po vogrskem vec krivoversko kasa - t. j. po madžarski grafiki, kakor so pisali prote­stantski pa tudi katoliški prekmurski pisci; - 6 po štajerskem - t. j. po Dajnkovem; - 7 po kranjskem t. j. po Metelkovem nacinu. - 9 do Lotmerga - t. j. do Ljutomera. V Vrazovi prozi in korespondenci se po­zneje pojavi sedanje ime za nemško Luttenberg, namesto dialekticnega Lotmerg-a, kakor tudi Maribor za nemški Marburg, namesto dialekticnega Marprog-a. Str. 116. Milica. R6; P 55; D2. (Vera i nevera, 30) (Predelava z dru­gacnim, srecnim zakljuckom.) Pesem je zapisana na istih dveh listih kakor zbirka Zmes in je datirana 12. I. 1834. B Rokopis kaže poznejše popravke. Tretjo in šesto kitico je pre­pesnil Vraz na novo, kar je upoštevano v našem besedilu, treh drugih poprav: 7, 4 vsadila ke, da b’ kitTe ga; 8, 1 In rok’ce njene pestovale; 8, 3 pricvele > pognale urednik ni priznal, ker so se mu zdele slabše kakor prvotno besedilo. C Zvezo naše romance z Vodnikovo pesmijo Milica poudarja Petre v svoji knjigi (54), vendar nekoliko prevec apodikticno. - V zapušcini sta ohranjeni dve kitici kasnejše predelave istega motiva pod naslovom Dvojni grob, pozneje Ljubav do smrti (Rl) in nekaj nadaljevanja v prvem neizdelanem zapisu (R2), Macun navaja (94) dve kitici neke variante, ki da je imela šaljiv zakljucek, ker je baje Vraz hotel z njo odvrniti prijatelja dr. Kocevarja od »ženitbe namenjene«. Kitici v Rl se glasita: Minka rožmarin sadi in šipek / na gomilo, ki ji krije vse; / ljub’ga telo spava v njej, al kipek / živ zakopan v njeno je srce. It Kopa, dela jacke z eno roko, / z drugo grmke stavi v zemljico, / srce pada ji, se pne visoko, / zen’ca v solzo vtaplja solzico. - Podoba je, da je to isto besedilo, ki ga omenja. Macun, zlasti ker kaže omenjeno 200 nadaljevanje (R2), da je Vraz hotel dati romanci šaljiv, kar satiricen zakljucek. (Milica »pak si je vzela drugega«.) Taka je tudi vsebina ilirske romance Vera i nevera. Str. 117. Trdosrcnost devic. R7; P 56. C 1, 4 de = bode, bo = ce; - 2, 2 Simonid (506-468) grški lirik in epigramatik. Nekateri njegovi stihi so bili tudi v grški citanki za humanitetne razrede. Str. 118. Radosten, brez skrbi ... R7. C 3 »Cras curare fugi!« (Nikar ne skrbi za jutrišnji dan) Horac. 7 Antioh zdaj drugi ... Morebiti misli Vraz na sirskega kralja Antioha Velikega (222-186), ki se je, vzpodbujen od Hanibala, nesrecno vojskoval z Rimljani. Str. 118. Pogled mi mracilo ...Rl. Str. 119. Dolina. Rl, R7. B Prvi zapis je stilski in jezikovno neizdelan. Tretja kitica je ne­citljiva. C Vraz prikazuje tu dolinico pod rodno hišo v Cerovcu. Str. 119. Sem videl... R7. C Ti verzi so se rodili iz istega doživetja kakor prejšnji. 7, 2 krasni dol pomeni tisto dolino, ki jo pesnik opeva v zgornji pesmi; - 1, 2 Lethin brod - breg reke Lethe, ki deli po anticnem verovanju ta svet od onega. Podoba je izraz Vrazove melanholije, ki se je spreminjala v prvi polovici 1834. 1. pod težo resnicne bolehnosti v hipohondrijo. Str. 120. Burja. Rl (dve varianti: A, B); D2 (Gusle i tambura, Borba, 10) B Varianta A se zacenja z 2. kitico variante B, ker je Vraz zložil za B novo prvo kitico. Namesto nje ima A kot 2. kitico v varianti B izpušcene verze, ki so glase: Po cvetju drevcu tecen sad se zvije, / ki z licem prida snaži svržovje. / (ki s pridnostjo podobi svržovje), / al kje sad moj’mu drevcu? - Tesno bije srce. - / Kje sad duha? praša se. / 3. in 4. kitica A ustrezata v glavnem 3. in 4. kitici variante B, 5. kitica pa se v varianti A glasi: Vendar vtonijo mladosti zakladi, / slap strašen coln na suh mi vrže breg; / al - to tvoj, moštvo, raj in zlati gradi? / Vse s’rovo! To tvoj hrb’t, mladost, tvoj beg? / Hrvaško besedilo v D2 je svoboden prepev variante B. Vraz mu je pripisal datum nastanka: »N. Gradec d. 23. travnja 1834.« Str. 120. Prec je prec... Rl. C Verzi so samo prvi zapis pesniške misli, ki je potekel iz ozna­cenega pesnikovega splošnega razpoloženja v pomladnih in jesenskih mesecih 1834. 1. V »Predgovoru in zagovoru« knjige Gusle i tambura (1844) je Vraz tedanje svoje pesmi oznacil kot »Prvo lištje, kojeg šuštnja sami su težki uzdasi, a rosa jutrnja gorke suze«. Opozoril je tam tudi na to, da so bile dojilje njegove mladostne pesmi »vile stare klasicne i nove germanske i romanske - najpace iz luga romantickog.« V tej dobi deluje nanj mocno že Byron. Str. 121. Žal za mladostjo. Rl (A, B); D2 (Gusle i tambura, Prvi razstanak, 5) 201 B Ohranjeni sta dve varianti. Naše besedilo je posneto po drugi. 5. kitica ima pa še posebno obliko in slove: Kak materi še goršo da tožilo / ostanek sinka kondrastih lasi, / in ljubici zrcalo ljub’ga milo - / spomin po teb’ mi oci le solzi. - / (še on tak mi po teb’ oci solzi. -) Današnjo 6., t. j. zadnjo kitico je Vraz zapisal precej pozneje kakor ostale. C Besedilo v D2 je zelo svobodno prirejeno po slovenskem izvir­niku. Zanimivo je, da je Vraz tam datiral pesem: »N. Gradec 3. stud. 1833), kar se mi pa ne zdi pravilen datum, ker je po rokopisih sodec zložil Vraz pesem šele 1834. 1. Str. 122. Kdaj vledenel bo... Rl; D2 (Gusle i tambura, Izpovest, 7) B Vraz je prvih 7 kitic elegije zložil 13. VII. 1834, kakor prica zapis na rokopisu. Nato je 10. XI. t. 1. pripisal dve novi kitici, prejšnjo 7. (Ter zbogom ...) pa postavil na konec celotne pesnitve. Datum v Guslah i tamburi (N. Gradec d. 15. velj. 1834) potemtakem ni tocen. Ilirski prepev je svoboden in izraža nekatere misli, ki jih v slovenskem izvirniku ni. Zato je tudi za eno kitico daljši kakor ta. C Kakor razodeva podnaslov ilirski varianti (»Pisao sluteci smrt«), je Vraz 1834. 1. resno mislil, da bo kmalu umrl. 7. kitico (Ti dragi moj, ki v Grkov propileje ...) je Vraz naslovil Miklošicu kot svojemu literarnemu Mentorju, ne da bi bil imenoval njegovo ime. Tako je pokazal, da je prebolel njune literarne prepire in da ve ceniti prija­teljevo znanje in duhovno pomoc. 1. 1839 je v posvetilu epske pesnitve Babji klanjac obširno prikazal, koliko je dolgoval na literarnem pod­rocju prijatelju in rojaku. Str. 124. Slovo od mladosti. Rl; D2 (Gusle i tambura, Tuga, 15) C Prevod v D2 ie dokaj zvest. Tam je Vraz pesem tudi datiral: »N. Gradec d. 12. listopada 1834.« Str. 125. Venec ljubezenskih sonetov. I. Rl B 2, 4 ambrovni zrak kašmirski pred tem zgine; - 3, 1 Telesni angel v raju tem stanuje. (Telesen angel raja pušcam car da.) C Slavospev pesnikovemu rojstnemu kraju. Mura se prav nad slo­vensko mejo zacne obracati proti vzhodu in obkroža nato v velikem loku Mursko polje in Ljutomerske in Ormoške gorice, Vrazovo ožjo domovino. 7, 4 Vauclusa ... doline - V Provansi, k jer sta živela v Avignonu Lavra in njen poet Petrarka. ^-2,3 Alkinovem’... vrtu - Vrtu (eni­škega kralja Alkinoja. Glej Homerjevo Odisejo, 7. spev, 112-132. 2, 4 ambrovni ... - kašmirski zrak je pri starih pesnikih veljal kot najbolj dišec in cist. II. Rl, R7. B 2, 2 bokalov cink, plesalcev hrupa malo; - 2, 3 me gane, strun brnenje še me d’jalo; - 2, 4 tožnejšega - bolj še rana me bolela. 202 III. Rl, R7; C 10, 276. B 3, 1 Ne vejo te lepote solz mi vstavit’; - 5, 2 Po bregi Mure Odisej jaz drugi; 3, 3 izprehajam se, sedem si na skalni klopi; 4, 1 Kak trudil on z zdihljaji se ozdravit’! - C 10 Razloceni. Let dolgih, dekle, dvojka že pretekla, / Nestorove bi se mi biti zdele; / da ne b’ lasje in lica cvetja ’mele / ter gladka brada mlajšega me rekla ... // Oh, pojd’ pome posvetnega sred pekla, / kam nekšna, m’ cape na pogled debele, / moc, privezavši, ’z zvoljene dežele, / ceravno branil sem se, me odvlekla. H Kje si mi Ti? Krog mene so device, / a jaz ko drug’ Odisej le kraj brega / obracam proti jugi s srcem lica ... // Domacega dimu zagledat’ nega, / ja-m v mra- mor še spremenil se na klopi, / gledaje skoz po svoji Penelopi. C 1, 1 Nestorove ... leta - mnoga leta (Nestor je bil po Homerju najstarejši grški vojvoda pred Trojo.) - IV. Rl C 4, 1 Niobnega srca ... - Nioba ie okamenela od bolecine, ker ie na naglem zgubila vseh štirinajst otrok, pesnik je tudi izgubil vse, toda srce mu ne more okameneti. V. Rl VI. Rl B 2, 2 košata bukev kdaj zazelenela; (z zelenim pantlom bukev se oplela; bukvi kda majhne rož’ce rumenele). Cl, 3 helidonka = lastovica (gr. f) x8Li8(bv). VII. Rl, R7; C 10 278-279. B 4, 3 in mlade nedra. ’z kih ljubezen diše (v teh liubezen diše); in nadriniak, spod kim ljubezen diše; in nadrinjak, ki Milek ga podiže. C 10 Ples. Nad cvetjem Ti lepo metelj prhece; / prešerna noga malo se ga tekne, / ko j spet jo z zlatim truplom vred odmekne / ter v zrak ko pisan robec odmigece. // Lepo vetric s peColatom trepece. / ko rado dekle ga od lic zamekne - / ce stoone, se nadnje ter spet vklekne. / al lepše ona ko na raj se vtece. // Ni videt’ te plesavca, tal ne hiže, / le njeno glavico, ko ona nogi, / ter nedrinjak. ki ga srce podiže. // Kak se vrti! za njo pogled se spuša, / in vsaka misel se zapleta v krogi, / da zadnjic skor’ ne vem, kam mi je duša. VIII. R1. R7 B Besedilo v naši knjigi po Rl. Razlike med variantama so ne­znatne in nepomembne. C 7, 2 na brezslavicnih krajih filomela - V nemškem Gradcu kjer ni slavcev, je izrocil pesnik - slavec - (filomela) svoje solze Muri. Filomela je grška mitološka osebnost, ki je baie bila spremenjena v slavca. Zato pomeni v starejšem pesniškem jeziku filomela - slavca. - IX. Rl (A, B), R2 B Naše besedilo v knjigi je posneto po varianti B. Varianta A se pa glasi: Rad štel jaz cedne Laertida spake / nacelno kak sežgal oko Kiklopi, / kraj nimfe in zdih’val po Penelopi, / c’lo živ prej Lete zrl 203 kak breg Itake. // Od nekdaj štel kak fanatiz’m junake f od ljubke dece gnal in lastni popi, / kak maceha b’la Azija Evropi, / pod palmah hcerki davila junake. H Al prikladnejše memu srcu hrane, / zdaj mislim ni od pesem Smirne starke, / celit’ pomagale te do ljubezni rane. // Pa z mislimi v zavezi roka neje, / ter s srcem blodi, kdaj cem epopeje, / zagrabi le Tibula al Petrarke. Varianta R2 soglaša v poglavitnem z varianto A. Zanimiva sprememba je le v 2, 2 ... lastni popi > zavistni popi. C Samozagovor pesnika in njegove lirske, ljubezenske poezije. 1 1 Laertida spake so dogodivšcine Laertovega sina Odiseja, kakor jih pripoveduje Homer v Ilijadi in Odiseji. - 2, 1 fanatiz’m junaka... To opevajo epi o križarskih vojnah, naj­znamenitejši med njimi Tassov Osvobojeni Jeruzalem (Gerusalemme liberata), in o tem pripovedujejo zgodovinski romani in zgodovinska dela. Vraz je mislil najbrž na Tassov ep. 2, 4 spod palem mati sine klala ... Mati cloveškega rodu in cloveške omike Azija je klala v križar­skih vojnah evropejske junake, sinove svoje hcerke Evrope. 3, 3 pladnji kaše - preprosta tecna hrana. Pesnik misli na epsko poezijo, toda v svoji ljubezni sega rajši po ljubezenski poeziji, anticni in renesancni. X. Rl, R2 (AB) B Naše besedilo je po Rl. Razlocki med Rl in R2 (A) so: 7, 2 sem dicni javor pel in dicne rane; - 3, 1 Al k strunam pesmi zdaj preveno pejem; - 4 Po meci ne po klasicnem ne kraji, / ’mam velicanski Rim in tam Atene, / kje ona ie, so - anatolski raji. V Rl je Vraz kasneje spremenil 3, 2 in 3 tako: Da slavo, Rim kraj nje mam in Atene / kdaj kušna me (d’ objame) - c’lo anatolske raje. V R2 (B) se je pa ohranil poizkus popolne prepesnitve tega soneta. Ohranjeni sta pa samo obe kvarteti, ki sloveta: 7, 1-4 O nevgasljiva iskra, iskra mila, / ljubezni jastreb, kteri ne prestane mi razkljuvat’ rane / in spet nacinjat’, kmal’ mi zacelile! 2, 1-4 Opasat’ hi el bi mec, me vabila / v boj slava, starcev cast, zret’ tuje strane, / al zdaj ne Rim ne Grka grob me ne gane, / Tirtejsko liro d’vica m’ odstrunila. C 1, 1 Tirtejsko liro ... Glej Vrazove bojne pesmi iz 1831. 1. in opombo k njim. - 2, 1 Obhajat’ htel sem tuja mesta ... Atene, Rim in druga klasicna mesta, ki so znana iz kulturne in obcne zgodovine. - 3, 2 ki nekdaj že so zdele mi neslane. Ljubezen ga je prisilila, da poje ljubezenske pesmi, cetudi se zde take pesmi že od nekdaj neslane. - V R7 se je ohranil Vrazov poskus prevoda tega soneta. Kot primer Vrazove nemške verzifikacije naj sledi 1. kitica: Begeistert haben mich Tyrtaus-Saiten, / Ich sang dann Heldenkranze, Heldenwunden, / Hatt’ gern zur Seite mir das Schwert gebunden, / Da Junglingsmuth mich rief um Ruhm zu streiten. XI. Rl (A, B) B Besedilo v knjigi po varianti A. Razlika: Z, 2 obraz na veke vdolben kjer je njeni; - 7, 3 in zlati kjer se hrane nje spornem; - 2, 3 od koder me trobenta ne spremeni; 4, 3 spomin mi spet kdaj spev se božji gane. - 204 XII. Rl (A, B) B Naše besedilo po var. A. Varianta B je pravzaprav prvi osnutek soneta. Ker ne vsebuje nobenih elementov, ki jih pesnik ne bi bil izrazil v B, je ne navajamo. Varianto A je pa Vraz kasneje skušal popraviti v 2, 1 in 2, ki se v spremenjeni obliki glasita: Vse zgiblje, topi kamen, kamor glas doni, / kraj Bogomile na klavirju pevše. — Tudi obe tercini je prepesnil: in se glasita: Ko bil bi duh vmetalen moj kak stari / gletvar Fidij al obraznik Apele’, / al odkod vdehnol b’ moji dušo stvari? - // Ne srdi, nebesnik, ce v tvih nebesih / le najt’ dostojno je, ne šiljaj strele, / tja pridem, angel bode v teh telesih. - C Petje ljube je pesnika tako prevzelo, da se cuti dvignjenega v nebo. 7, 1 Tracenca vešcna lira - carodejska lira Orfeja - Tracana. 1, 2 Kaliopeja - Muza epske poezije Kaliopa, ki je navdihnila Ho­merja. - 1, 3 Minuno - bardinjo Ossianovih spevov. Glej str. 241 naše knjige! XIII. Rl (A, B) B Besedilo v naši knjigi po var. A. B je prvi, s svincnikom pisani koncept. Razlike v varianti A so: 4, 2 in 3 kraljici ko j da z glave vsaka kruno, / c’lo vnemaš prst mi slab, da brenkne v struno. C Sonet je svoboden odmev Prešernovega soneta Vrh sonca sije soncev cela ceda. (Kranjska Cbelica II, 1831), ki ga je Vraz pozneje prevedel v iliršcino. (Prim. D3, 26). Motiv izvira iz Petrarke in Guarinija. XIV. Rl. (A, B, C) B Naše besedilo je po varianti B, ker je le-ta v obeh tercetih bolj dovršena. Oni dve se glasita: A: 3, 1-3 Oprost’ mi, kaj se hapil obraz’- vati / podobe tve in zrasti ne dokonal. / Ledeni srez m’ od kod življenje bilo. 4, 1-3 Prometej drznil sonce je ukrasti, / življenje in postavam duše vžgati, / dovol’ d’ na ustih tvih m’ je netilo. B: (je na­pisana šele 1835) 3, 1-3 Glej, nji objema lice rož’ce cveta / in s’jajnost ko Mariji ude krasne, / da s kraja c’lo stoje pobožno leta. 4, 1-3 In cistost duše. - Kaj je vbogo zlato? - / skoz telo zre ko z neba zvezde jasne, / da b’ kleknol sam pred njo z Diogenom Kato. (Zadnjo pri­spodobo je Vraz ponovil v Dulabijah I 16, Dl, 16.) C 1, 2 jasna Živa - vecernica - vecernjaca, Venera. - 7, 4 Laško - Italija. — 4, Prometeja ... - P. je po grškem mitu ukradel na Olimpu ogenj in ga prenesel ljudem. Str. 133. Le soncna luc rumeni. R6, R7. B Med obema zapisoma so le neznatni razlocki. Str. 133. Sonet. Rl, R7 (zadnji kitici), D3 (Nestalica, 37). B Naše besedilo je posneto po Rl v obeh kvartetah, po R7 pa v obeh tercetah. Ta kontaminacija je bila potrebna, ker je v Rl nekaj nerazumljivih mest, v R7 pa sta ohranjeni samo terceti. Razlocki so: Rl 3, 1-3 A kdo je kriv? Ni ljubezen, ki skula / mi z misli knjige, 205 z zalskim(?) me orodjem / muci kak nekdaj s’roteka Tibula. 4, 1-3 Le ona k njenim petam me obes’la: / ce grozdje bere, bavim se z jagodjem, / ce na ogoni, sucem ji povresla. - C V R1 je sonet datiran 28. IX. 1834. Prevod v D3 je precej natancen. Str. 134. Sonet. R1 (A, B) B V naši knjigi je ponatisnjena varianta A. Razlocki med njo in varianto B, ki je zgodnejša oblika soneta in ni niti popolna, so ne­pomembni. Na pr. 1, 2-4 ko vtihnoli (opešali) vetrovi so že jezni, / zbudila ’z sanje polne je bolezni, / domov peljala morskega od brega. C Vsebina 1. kitice in ideja celotnega soneta je odmev Homer­jevega pripovedovanja o tem, kako se je usmilila blodecega Odiseja feaška kraljicina Navzikaja. Prim. 6. spev Odiseje. Ta spev je moral biti Vrazu posebno všec, ker ga veckrat omenja in citira iz njega posamezne stihe ali misli. - Str. 134. Sonet. Rl, R7. B Naše besedilo po Rl. R7 kaže starejšo obliko. Razlocki so: 7, 1 O duša, vsega mojega ti djanja; - 3, 1 Ti z lica molbo bereš, ko te sreca; - 4, 1 O jaz ti ne smem rec’, da ‘mam te rada. - 4, 3 dok reci solzica ti ne oblada. - Str. 135. Ko svilnate zazrem. R6 (A, B) R7 (A, B) B Naše besedilo posneto po R6 (B). R6 (A) je v marsicem razlicen in se približuje zapisima v R7 (A, B). Poglavitni razlocki so: R7 (B) 7, 1-4 Ko svilnate zazrem tvih lasi pletke, / v ke svoje ljub’vi diše duh lepoto, / oh, oko zmešale tak z mokroto, / otoc’le mene tak so v nad zapletke. 2, 3, 4 in lice, oko, zrast se vso lepoto, / ki laste jo božic’ in d’vice redke, 4, 2 nje najlepše trake, stere nad ji krilo. R7 (A) vsebuje samo tri stihe (7, 1-3), ki so zapisani ocitno v temi, kakor se je Vrazu prižgala misel soneta. V -splošnem soglašajo z ustreznimi stihi v R7 (B). R6 (A) stoji na sredi med R7 (B) in R6 (B) in razodeva posebnosti obeh zapisov. Str. 136. Kaj hasnijo slavicu pesmi vboge. R6. Str. 137. Venec domoljubnih sonetov. I. Rl, R2, R7. B V knjigi je ponatisnjeno besedilo R2, ker je najbolj dovršeno. Razlocki med Rl in R2 so veliki: 2, 1-4 Tak Frankov toce sklale grozovite / polk slavski v selih Hunov in batica / da troha ’stala le, zdaj slavska lica / pod Nemcoma (!) zlo vbitih ranah skrite. - 3, 1-3 Samotne so nehali stolpe slavne / a vsi neme, noben ne zgodbe davne / zvun imenži drobte shranil poznem’ vnuku. - 4, 1-3 S hlepenim okom žira v vek ocakov, / v min’losti mracni al ne najde znakov. - / Dav- nost molci, a prica kaže rano. - R7 je prvi zapis soneta in kaže neka­tere zanimive posebnosti. Na pr. 4, 1-3 Z žarljivim okom v veke zrem ocakov, / v meglenih mrakih al ni najti znakov. / Davnost molci in prica mi le muko. - V splošnem je pa zapis, pisan s svincnikom, skoraj necitljiv. 206 11. R2 C Ostro kriticno mišljenje o tedanji višji duhovšcini na Slovenskem je cutiti tudi iz drugih Vrazovih sonetov te dobe, na pr. iz V. in VI. soneta našega venca in iz soneta: Vi »hofpoeti«, ki gubite kralje ki ga je Vraz zalucal v obraz vsem organom Metternichovega režima, med katerimi je bila duhovšcina na prvem mestu. To mišljenje je pa izražal Vraz tudi v govoru in pismih, na pr. v pismu Gaju z dne 26. XI. 1834. L, torej prav v dobi, ko je zlagal naše sonete. Tam je zapisal med drugim tale znacilni stavek: »Cav se je zapopil, naš narod se zategavoljo nic plemenitega od njega nadati ne sme.« (Grada VI, 308). III. Rl, R7 B V naši knjigi je besedilo po Rl. R7 je prvi, nagli zapis s svincni­kom in kaže mnoge poprave, ki jih ni mogoce prebrati. C Vraz je naštel v sonetu množico krajevnih in recnih imen na nemškem Štajerskem, ki so vsa slovenskega izvira. K temu je dodal oster ukor nekdanjemu in sedanjemu prebivalstvu, v katerem vidi renegate in potomce renegatov. V sonetu je cutiti odmev Kollarjevih misli. IV. R6, R7; D3 (Pali smo, 55), P 66 C 1, 1 Samo (623-58) je združil Slovence s Cehi in jih vsaj zacasno rešil obrskega jarma. Varuh (Volkun ali Valjhun), Godemar (Kajtimar ali Hotimir, 753-65), vojvodi karantanskih Slovencev, Privina (Pri- bina) slovenski knez v Panoniji okrog 840. 1. - Lada, Živa in Perun slovanska božanstva. - Vrazov prevod v D3 je skoraj dobeseden. Med obema zapisoma ni pomembnih razlockov. Vf Rl (A in B) B V naši knjigi je ponatisnjen Rl (B), ker je jezikovno cistejši. Razlocki med obema variantama: 1, 3 Svedocilo to d’janje, ker za svoje; — 2, 1-3 Nasled’vali tvoji so 1’ milobi / vceniki velevavši sploh poboje, / vcelar za meda volj’ kak kolje roje; - 3, 1-3 Krvave, ki krice do vecne sodbe, / bi pisal našega naroda prigodbe, / klel božji nauk, zlagaje poboje. VI. Rl, R6 B Ta najostrejši satiricni Vrazov sonet, ki jasno razodeva Vrazovo versko in politicno prepricanje, se je ohranil v dveh zapisih, ki v glavnem soglašata. Vil. Rl, R7 B Rokopis Rl kaže nekatere popravke, ki smo jih upoštevali v na­šem besedilu, razen v 7, 4, kjer je prvotni verz, namesto novega: ker s svojim’ cobam’ vso žlahtnost pohabi. R7 je prvi osnutek soneta. C Sonet je namenjen slovenski študirajoci mladini v svarilo pred zapeljivo nemško miselnostjo. 207 Vlil. Rl, R7 B Naše besedilo je po Rl, R7 je samo nekoncani prvi zapis soneta. V verzu 4, 3 je varianta: d’ sili bol njo zdehnot’: »In to, mi sini!« C Sonet je miselno nadaljevanje prejšnjega soneta in bica odpadnike. IX. R7 B Pri 2, 3, 4 je Vraz pripisal varianto: kdaj vsem odprte ’zobraz- nosti dveri, / še sonce v potah našega posine. C 7, Kak Jeremij ... Vraz misli na Žalostinke preroka Jeremija v bibliji starega zakona; 4, 1 nevistna Visla... Aluzija na osvobodilni boj poljskega naroda, ki se je zacel v novembrski vstaji 1830. L; - 4, 2 Triglav Cuckoj nos ... Najbolj zapadni del slovanskega sveta se bo združil z najbolj vzhodno tocko slovanske zemlje; - 4, 3 sneg bo Novozemljin... sneg na otoku Novaja zemlja v Severnem Ledenem morju. X. Rl, R6 C Naše besedilo po R6, ker je najbolj dovršeno. Razlocki med posameznimi zapisi so neznatni. V kvartetah je Vraz upodobil Že- rovinsko dolino ob vznožju rodnega Cerovca in sploh dolinske vasi v domacem kraju, v tercinah pa je naslovil ognjevit protest zoper one, ki ocitajo Slovencu nekulturnost, necednost in lenobo ter pozval Slovence, da se upro tujstvu. XI. R6, R7 B Ponatisnjeno besedilo iz R6. R7 je nekoliko poškodovan. XII. R6, R7, D3 (Plac i utjeha, 54) B Besedilo po R7. C 1, 4 ... ki je kralja harfa ... Vraz je v tem stihu svobodno upo­rabil 5. verz iz Davidovega 51. psalma: »Glej, v krivici sem se rodil in v grehu me je spocela mati moja.« - V ilirski predelavi je Vraz zabrisal revolucionarnost izvirnika, cetudi je ohranil prvotno idejo. V R6 je posvetil sonet »Ivanu Dj. (erkosu?) Horvatu.« XIII. Rl, R7; P 65 B Naše besedilo po Rl, ker je jezikovno nekoliko bolj oglajeno kakor R7. Razlocki so: 2, 1 Baš trikrat - stokrat sram vas bodi, brati; 2, 3 nemcino žvecete (prodali Nemcem moc); 3, 1 Davnost inako hra­nila je pleme. Drugo nepomembno. XIV. Rl, R7 (A, B); P 65. B V naši knjigi je posneto besedilo Rl. Od besedila v R7 (B) se loci: I, 1 ima poleg besede: vkresitelj tudi spasitelj; - 2, 1 Kak gromno ...; 2, 4 Poleg besede: spasitelj je Vraz pripisal tudi ucitelj; - 3, 3 kje vešcna ...; - 4, 3 je pa posnet iz R7, ker je jezikovno pra­ vilnejši. R7 (A) je prvi osnutek, ki vsebuje približno to, kar R7 (B). C To je Vrazov odziv na Kollarjevo knjigo Slavy dcera, ki jo je Vraz dobil spomladi 1834. 1. S tem sonetom je posvetil svoj venec sonetov Kollarju in oznacil svoje sonete kot slovenski odmev Kollar- jeve besede, v kateri je cutil združeno Mojzesovo vodniško besedo 208 in Jeremijevo milo tožbo. Prim, tudi Porocilo, ki ga je poslal najbrž 1839. 1. s knjigo narodnih pesmi Kollarju, str. 288 naše knjige. - Pri­znati je pa treba, da je Vraz v svojih sonetih radikalnejši in nepo- srednejši kakor Kollar. In zato bi bil tudi umetniško mocnejši, ako ne bi bil imel težav s književnim jezikom. Zanimivo je, da so se v Rl ohranili nekakšni osnutki še treh domoljubnih sonetov, o katerih pa ni sledu v doslej znani zapušcini. Ti naslovi so: a) Jezaija'na skali sedi, razvaline krog njega, b) Samo groza Hunom, bic lakomnih Frankov, c) Naši abecedarji - Herostrati. Str. 145. Id’, pesem, idi. Rl (A, B) B Naše besedilo je po var. B, ker je popolna. V var. A nekaterih vrstic ni mogoce precitati in tudi sicer je ta inacica pravzaprav samo prvi osnutek našega soneta. Izraža pa nekatere misli, ki jih ni v našem besedilu, toda ni jih mogoce povezati, ker so ponekod besede in cele vrstice prevec zabrisane. C Naš sonet je pesnik zamislil kot spremno pesem, s katero pošilja prijatelju neko drugo pesnitev, najbrž venec domoljubnih sonetov. V verzih 1, 2 in 3 pomeni »ko« reducirano obliko relativnega zaimka »katero« in se torej nanaša na besedo srca v 7, 1. - V 7. 3 je »lepši« seveda nepravilno, biti bi moralo lepšega. - V 4, 1 vzati je nepra­vilna analogija po prezentu vzamen, gotovo zaradi rime z »brati«. Str. 145. Cimburgida. Rl, R7; C 28 101-102 (ponatisnjen Rl), P 83-84 (ponatisnjen R7). B V naši knjigi je besedilo posneto po Rl in dopolnjeno z R7 tam, kjer se je tega rokopisa vec ohranilo kakor onega. Kljub temu je romanca ostala še vedno nepopolna. V obeh variantah manjka odlocilna epizoda s turnirja in prizor Cimburgidine odlocitve. Razlika med obema variantama: R7 od 20-24. Slavo to prinesel v Štajar / pevec, bil ki na Mazovskem. / Srce gane vsem junakom, / srce gane in vojvodi. - C Zgodovinsko ozadje te v obliki španske asonirane romance zlo­žene pesmi je dobil Vraz v štajerski zgodovini v zgodbi ženitve Habs­buržana Ernesta Železnega s Cimburko, knjeginjo mazovsko iz rodu Piastovcev. Glej Ilešicevo razpravo: Štajerski vojvoda snubi mazovsko lepotico. Casopis za zgodovino in narodopisje 1928, 101-105. Obliko je Vraz našel v španskih narodnih romancah in v Prešernovi pesnitvi Turjaška Rozamunda (Kranjska Cbelica IV, 1832). O tej pesnitvi je Vraz zapisal spomladi 1834 v osnutku pisma Celakovskemu: »Kolikrat celujem žlahtno hcer Preš.(ernovo) - njegovo zacarljivo poezijo - njegovo Rozamundo ...« (Prim. Casopis za zgodovino in narodopisje 1927, 34, toda tam je Ilešic napacno domneval, da je Vraz namenil te besede Copu. Prva odstavka tamkajšnjega pisemskega osnutka sta namenjena Celakovskemu, samo zadnji Copu.) Str. 147 (II). Ah, leti duh. Rl (A, B) B Oba zapisa sta nepopolna, tako da ni bilo mogoce razbrati, kako bi se naj glasila 2, 4. A je osnutek, B bi naj bila kolikor toliko izde­lana pesem, zato sem jo uporabil kot predlogo za naše besedilo. Toda 14 Slovenska djela II 209 4, 3 nisem mogel preCitati in vzeti sem moral vrstico iz var. A. S tem je pa nastala neustrezna rima v tej vrstici. Vraz sam ni mislil, da je že sonetu dal pravo obliko, ker je pozneje pripisal obema variantama še tri vrstice, ki jih je menda hotel uporabiti pri nadaljnjem obliko­vanju. Vrstice slovejo: Preteklo skoro let že desetica, / že burja vražje znevihtela glavo, / al vendar še spomenov ni odrekla. - Str. 148. Kritikom. R7; DB 14-15, P 95. C Satira je nastala jeseni 1834. 1. iz Vrazovega razmišljanja, kaj poreko o njegovih pesmih, poslanih uredniku Cbelice, Prešeren, Cop in Kastelic in kako se bodo izrekli o njih ob izidu njegovi štajerski rojaki: Murko, Miklošic, Kocevar, Muršec i dr. V glavnem je že poznal njihovo kritiko. In s pricujuco satiro je hotel premagati v sebi njihove prihodnje ocitke, ki pa bodo zelo razlicni: kranjski kritiki mu bodo ocitali premocan vpliv hrvaškega jezika. Štajerci pa opo­našali, da prevec posnema Kranjce. Cbelicarji mu bodo nasvetovali naj posnema njihov osrednji književni jezik, Metelkovci in Dajnkovci bodo zahteva i, naj piše v njihovih ortografijah. 8 kak Prolej - grški povodni mož, ki je znal prerokovati in se spre­minjati v kogarkoli in karkoli. Kot Protej se je tudi Vraz lahko za­mislil v vse, kar bo katerikoli kritik rekel o njegovih pesmih. - 18 romati v Atene in rotarske kaše - Namig na Prešernov verz iz Nove pisarije: Tri leta pojdi v rotarske Atene! s katerim klice Pisar pesni­škega Ucenca na vas, da se tam nauci književnega jezika. Izraz »kaša« je pa iz Prešernovega satiricnega soneta o metelcici. Glej opombo k Vrazovi satiri: Ah hoceš znat’ ... str. 197. 20 cbelicane - so­delavce pri književnem almanahu Kranjska Cbelica (1830-34, 1848), navadno cbelicarje. - 21 s hrvatijo - s hrvaškimi oblikami; - krajn- cije - kranjskega književnega jezika; - 23 >K - g’ in c-ga - Prva je Metelkova crka ž, druga Dajnkov š; - 24 Quintiljane - med literarne sodnike in priznane literate, po imenu M. F. Kvintilijana, rimskega govornika in ucitelja govorništva v 1. stol, po Kr. - 28 trde Aristarhe - trde kritike. Aristarh s Samotrake (215-143 p, Kr.) je bil ucen, a pravicen grški kritik in gramatik, komentator Homerja. Str. 150. Bogastvo slovenskega jezika. R7. (A, B); P 78. B R7 (A) je necitljiv koncept, naše besedilo po var. B. C Epigram meri na slovensko pravopisno razcepljenost v zacetku 30. let prejšnjega stoletja. V 4. verzu je beseda križ zapisana 1. v Bo- horovicevi, 2, v Metelkovi, 3. v Dajnkovi in 4. v Gajevi ortografiji. Str. 149. Hoj, Košic. Rl, R7. B Naše besedilo je po Rl. V 4, 3 je upoštevan kasnejši Vrazov popravek, namesto prvotnega: Slovencu kak slovenšcino bo zabit’! Celotno 4. kitico je Vraz še enkrat zložil. Slove: Ti misliš, kaj bi v protiletju vtihnoli slavici / ter glasilo se vse kak v jesen po Bakonj- skem gaji. / O bedastoca! O prenora glava! R7 je prvotni osnutek, ki si ga je Vraz zapisal neposredno po tem ko je videl v graški Ley- kamovi tiskarni tiskanje Košiceve madžarske slovnice za prekmurske Slovence. 210 C Dne 6. I. 1834 je videl Vraz v omenjeni tiskarni tiskanje knjige: Kratki navuk vogrskoga jezika. Knjigo je prevedel po knjigi Imre-ja Szalay-a prekmurski duhovnik Jožef Košic (1788-1867). Vraz je pre­letel delo kolikor je v naglici mogel, in sicer tako površno, da še imena avtorja ni pravilno razbral, beroc Rošic- kar je pri cudnih gotskih crkah naslova bilo mogoce. - Zato je v prvem osnutku soneta in v pismih Rakovcu in Copu zapisal Rošic in ne Košic. Košiceva opomba na naslovnem listu, da je delo prenesel »na vandalska viiszta« in nje­gov predgovor, kjer zgovorno z biblijskimi in drugimi citati dokazuje, da je dolžnost vsakega Prekmurca uciti se madžaršcine »da nede zabstoy madyarskoga kruha szi vsivao«, - sta Vraza tako razjezila, da je reagiral na knjigo z našim sonetom in je obširno spregovoril o njej tudi v pismu z dne 6. I. t. 1. prijatelju Rakovcu (Grada III, 266), v pismu z dne 24. I. t. 1. pa je pisal o njej tudi Matiji Copu. (Copova zapušcina v Nar. in univ, knjižnici v Ljubljani.) Str. 150. Dedalske krila. R7 (A, B) B Var. A je surov, nekoncan osnutek, naše besedilo po var. B C Epigram izraža Vrazovo nezadovoljnost v Gradcu in hrepenenje po drugacnem življenju, kakor ga mora živeti med ošabnim graškim prebivalstvom. Str. 150. Epigrami R7. B 111 Pri zadnjem verzu je Vraz pripisal varianto: Je, nenavidi da slab mocnemu, šega svetu. Str. 151. Dve božici. Rl. C Lada slovanska boginja ljubezni, Morana pa smrti. Str. 151. Vecerke. 1. R6, R7 C Ceprav je rokopis prve pesmi našega ciklusa ohranjen v kasnej­šem zapisu, najbrž iz 1. 1837, vendar ni dvoma, da tvori del Vecerk, kakor je Vraz imenoval venec pesmi, v katerih je poleti in jeseni 1834. 1. prikazoval ljubavne sestanke s kmeckim dekletom iz svojega domacega kraja. Morebiti se mu je v življensko gradivo Vecerk splelo in zlilo vec ljubezenskih doživetij, ki jih je doživljal od jeseni 1834. 1., ko je jasno povedal doma, da ne pojde v teologijo, z domacimi kmeckimi dekleti, svojimi pevkinjami narodnih pesmi. Toda pogla­vitno pobudo za ta ciklus in za svojo slovensko ljubezensko liriko sploh je crpal Vraz iz žive in mocne ljubezni do Roze Kvarove. (Glej uvod v našo knjigo str. 36 in sl.). V literarnem pogledu so Vecerke pomembne kot prvi poskus v slo­venski literaturi, prikazati umetniško in življensko resnicno konkretno, realno ljubezensko doživljanje. V uvodu je omenjeno, da so v tem pogledu sorodne Goethejevim Rimskim elegijam (Romisehe Elegien, 1795). Seveda so Vrazove Vecerke mnogo preprostejše. V njih je zgolj cisti opis ljubezenskih srecanj. Vraz ne razmišlja in ne razglablja kakor Goethe, on preprosto in iskreno custvuje in svoja custva pri­kazuje ter opisuje. 211 11. Ta Vecerka se je ohranila v R6. III. Rl IV. Rl B Kot 1, 7 je uporabljena v našem besedilu Vrazova kasnejša poprava, namesto prvotnega: s’jajne ko obroceka nje zgleda; isto velja tudi za 2, 4, kjer je prvotni verz: cemu ni sanja ist’na, ni življenje? nado­mešcen s poznejšim pesnikovim popravkom. V 2, 8 je urednik raz­rešil Vrazovo obliko: jutroš, stvorjeno po nacinu poljskega jezika, v pomenu jutri boš = sutra ceš, v književno obliko. V 3, 4 je Vraz zapisal ime svoje izvoljenke v nepopolni obliki: Reg-^. Tudi to je glede na rimo vedrina v 4, 1 razrešeno v polno ime: Regina. V. Rl VI. Rl B Med sedanjim 8. in 9. verzom je Vraz precrtal dve vrstici: Stopim bliže do nje, zlocesti jeziki clovecji! / Ma duša vec ne pozna nit’ mi noge ne glasu. Zadnji verz celotne pesnitve je zapisal tudi v obliki: ji kušujem dušo, tak brž ji mine srca bol. C O tej pesmi je upravicena domneva, da izvira iz Vrazove lju­bezni do Anjcike Megliceve, ne do Roze. To potrjuje njeno ime v 17. verzu, kakor tudi vsebina sama, kajti izpricano je, da je Vraz res zlagal o Anjciki in sebi pesmi v obliki in duhu vzhodnoštajerskih ljudskih ljubezenskih popevk, ali pa je njeno in svoje ime vpletal v prave narodne pesmi. Nekatere so zašle celo v Štrekljevo zbirko slo­venskih narodnih pesmi. Vil. R6 Str. 151. Srd. Rl (A, B) B Naše besedilo je po var. A, cetudi je starejša kakor B. Toda jezikovno je gladkejša in pravilnejša. Razlocki so pa nebistveni, na pr. 1, 1. Mocno zdaj srdim jaz dragi; -1,4 vzrok s’cer jaz, al krivec ni(!); - 2, 2 v spalnico mi svetila; 3, 2 krotko gledal, tak ji pravil; - 4, 1-2 »Mila, - draga, - zlata ljuba, / sem, povej, razžalil te 4, 4 vkamenilo s’ ti srce? i. t. d. Str. 157. Srd. Rl. (A, B) B V naši knjigi je ponatisnjena var. B. ker je popolna in jezikovno boljša kakor var. A, ki je na mestih in v zakljucku sploh ni mogoce precitati zaradi obledele pisave. Razlocki med variantama so nezna­cilni. C Obe pesmi sta v najbližjem sorodu in izvirata iz Vrazovih lju­bezenskih doživetij v pocitnicah 1834. 1. in iz pesnikove težnje pesniti v lahkem tonu narodne ljubezenske pesmi. Str. 159. Spite, oci, spite! Rl (A, B) B Naše besedilo je povzeto po starejšem zapisu (A). Varianta B je v glavnem enaka. Za našo 2. vrstico ima še štiri nove verze: Kljubi sklepljem oci, / al spat’ ne cedo. / Rekel je, da pride, / ko bo vse že spalo. V. 2, 3 se glasi: mater’ne zaprla. 212 Str. 160. Romanca. Rl. C cudovita slika borbe z izgubljeno, a ne preboleno ljubeznijo. Ro­manca je pravi dokument za poznavanje Vrazovega custvenega živ­ljenja v tem casu. Po svoji življenski resnicnosti deluje kljub dolgo- veznosti in Vrazovim fonetskim in slovnicnim posebnostim pretresljivo glcde na neposrednost in preprostost izpovedi, v kateri se obraca pesnik na nezvesto, a vendar vroce ljubljeno dekle. V formalnem pogledu je zanimiv šeststopicni trohej z žensko aso­nanco. Motto: The pledge... (Zaobljubila sve se drug drugemu, jaz sem še zvest, toda kaj je s teboj?-) je najbrž iz Byronovih ali Mooro­vih pesmi. Oboje je Vraz v tej dobi prebiral in tudi skušal prevajati. Toda tocnega vira citatu doslej še ni bilo mogoce ugotoviti. Str. 164. Vse,vse se premalo. Rl (A, B); (Gusle i tambura: Celovi, 12). B Naše besedilo je po var. A. ki jo ie Vraz naslovil Kušci. Ker bi pa danes morebiti ta naslov nekoliko komicno ucinkoval, je urednik rajši izbral naslov var. B, cetudi je Vraz ohranil prvotni naslov tudi pri hrvaški predelavi te »metricne igracke«, kakor jo je imenoval. V prevodu je pesmi dal motto: Omnia si dederis oscula, parca dabis (50. verz iz Propercijeve 15. elegije III. knjige) — Ako mi daš vse poljube, malo je to. Med njegovimi prevodi je tudi prevod Katulove pesmi Lezbiji: Ouaeris, quot mihi basiationes ... S tem je Vraz sam nekoliko nakazal pobude, ki jih je prejel za svojo eroticno pesem iz latinske lirike, zlasti tudi za našo pesem. Varianta B se razlikuje od našega besedila v glavnem po tem, da je pesnik povezal tisti pre- prosto-prisrcni razgovor obeh zaljubljencev v ljubimcev govor vprico ljubice, s cimer je vzel pesmi poglavitni car. C Pesem je ljubka parafraza omenjenega Propercijevega stiha, njeno življenjsko jedro je v ljubezni do Roze, umetniški cilj pa v lir­ski pesmi narodno lahkotne oblike in vsebine, po kakršni je Vraz stremel v tej dobi intenzivnega zapisovanja domace narodne pesmi. - Da je pesem iz te dobe, prica datum: Ilovci 20. rujna 1834 pod hrvaškim prevodom v knjigi Gusle i tambura. (Ilovci je vas, kjer je bila omožena Vrazova sestra Anka.) Str. 165. Nepokorno srce. Rl; D2 (Gusle i tambura, Nepokornost, 11) C Pesnik prikazuje z dramatskimi poudarki boj z nepokornim lju­becim srcem, ki se ne more odreci ljubezni, temvec se ponižuje pred njenim tiranstvom. Hrvaški prevod je nekoliko parafraziran izvirnik. Vraz ga je datiral: Žerovinci d. 13. rujna 1834. (1843 v D2 je ti­skovna napaka). Str. 165. Krasne ustnice. Rl. B Pri 1, 2 je Vrazov popravek: zankice so žive! - 2, 4 se je pr­votno glasil: prhnol b’ Ti na lice, kar je Vraz spremenil tako, kakor je v našem besedilu. 213 Str. 166. 1. Slovo. Rl. C To povabilo ljubljenemu dekletu, naj gre z njim konec pocitnic v mesto, v Gradec, je zložil Vraz po besedilu neke Bellinijeve arije, kar oznacuje podnaslov z besedami: Po Bellinijevi viži: Willst du mit mir, Arme, hin nach Rom enteilen. (Hoceš, reva, z mano v Rim uteci.) Za Bellinijeve opere (B. Vincenzo, 1801-1835) se je navduševala vsa tedanja generacija, tako tudi Vraz. Sredi 40. let je pisal nekemu pri­jatelju o užitku, ki mu ga je dala Bellinijeva opera Sonnambula v graškem gledališcu, ceš da je zapustil gledališce »sav opijen od te upravo endimionske muzike.« (R4). Str. 167. 2. Zvezdi. Rl. C je oznacil pesem v podnaslovu kot »anakreontsko«. In res spominja v zakljucku na Prešernovo pesem Zvezdogledom, ki je po pesnikovi besedi zložena »po Anakreontovi meri«. (Kranjska Cbelica III, 1832). Toda med pesmimi, ki se pripisujejo Anakreontu, ni tega motiva, ceprav je verjetno, da je zelo star in da ga je treba iskati v anticni poeziji. Zveza s Prešernovo pesmijo je mogoca, saj je Vraz marljivo prebiral Cbelico, mogoce je pa tudi, da je motiv sprejel na­ravnost iz anticne literature. Str. 167. 3. V jutro. Rl. Kot 4. pesem tega ciklusa je Vraz v tem rokopisu zapisal tudi pesem Oko in srce, a jo datiral »v rožencvetu 1835.« To je pesem, ki je znana v ilirskem prepevu pod naslovom Prepirka (D2, Gusle i tambura, 23-25.), ki pa se ocenjuje kot prva Vrazova pesem, posve­cena Ljubici Cantillvjevi. In res beremo pod njo: »Samobor d. 5. rujna 1835. To pomeni, da nikakor ne moremo vedno verjeti pesni­kovim datiranjem in da je mogoce, da je napisal tudi pesem Oko in srce jeseni 1834. ali pa da je treba tudi ostale tri (Slovo, Zvezdi in V jutro) prenesti v 1. 1835., kar se pa ne zdi verjetno tako glede na njihovo vsebino kakor glede na vsebino tistih pesmi, ki so gotovo na­stale šele 1835. 1. Str. 168. Spominki leta 1832. R6. B 1. Jutro. Prvotno besedilo v 3, 1-4 Mikajo tud’ mene / peti prsi pune, / silen mi vsak cutek, / celih slabe strune. - 2. Opoldne ima v 4, 1-4 to-le kasnejšo inacico: Ti sediš v gaberji, / pridem jaz pod senco, / z okom me dosegneš / z nogoj brž odbegneš. C Kljub naslovu moramo staviti te pesmice šele v 1834. 1. Str. 171. Sin in domovina. R6. C: Vraz je zapisal te stihe »v Krapini, na male maše dan, (8. IX.] p. r. K. 1834. leta« in jih posvetil, kakor prica zapis na rokopisu: »G. Dragutinu Mirku 'R.(akovcu). Str. 172. Slovenka. Rl. B Pri 6. in 7. verzu je Vraz zapisal tri variante: a) nje miložarnih oci pogled ko strastne golobice; - b) nje pogled - blisk vroci pak vendar nežne golobice; - c) naše besedilo. 214. C Ker je Vraz pripisal v zapisu slovenske narodne pesmi: Ni lep­šega kraja kak Bolfenska fara ... »pela Anj cika Megliceva, d^ava/t^oi Kat ...« (podobna nesmrtnim boginjam v obrazu in stasu«, je verjetno, da je ta pesem, ki jo uvaja kot motto isti citat iz Homerja, posvecena isti osebi t. j. Anjciki. Str. 172. I.-X. Pesmi za Cbelico 1835. I. Str. 172. Slovenkam. Rl B Pri 6. in 8. verzu upoštevana kasnejša popravka, namesto prvot­nega a) da zrši je srce mi poci; - b) Oh, tiho, tiho, tožni glasi! - Tudi od 8-12 je prva varianta nadomešcena z drugo, daljšo. Prvotna slove: V nje vboga duša zablodila, / kai jih ne bo se vec rešila: / tak ptic’ k’ mu vgodi v zanke glava, / ce bolj condra, s’ bolj zamotava! C Na robu rokopisa naše pesmi je Vraz poskušal prevesti jo v iliršcino ter ji je hotel dati naslov ali Ljubici Ilirkinji ali Devama ilirskim, ne da bi se bil odlocil za tega ali onega. Prevod je jezikovno nebogljen in ga v celoti tudi ni mogoce precitati. II. Str. 173. Cakanje po ljubici. Rl B 14. verz se je prvotno glasil: ni tešila za oci oblacne. C Ime Radmila v 25. verzu je izmišljeno, pesem je zrasla iz pesni­kovega hrepenenja po Rozi. III. Str. 174. Da mi basia centum. (Catullus), Rl, R7; C 10, 279, P 89. B R7 se je ohranil v Kastelcevi zapušcini v Nar. in univ, knjižnici v L j. in se nekoliko, a ne bistveno razlikuje od našega besedila, ki je povzeto po Rl. Pac pa manjka v R7 1. kitica in zato ie ni tudi v C 10 in P, ker sta tamkajšnja ponatisa posneta po R7. Pomembnejši razlocki so še: 2, 1 V kakim zdaj živiva vreme; - 4, 1-2 Cuj! ker boš prezgodaj sama, / men’ prezgodaj vecni casi; - 5, 2-3 naj na srcu srce vpije. / naj ogenj, ki spi globoko; 8, 4 koj boš oživila odre; -9,2 (kreposti se ogne hudo). C Naslov pesmi po Katulovem verzu: Da mi basia mille, deinde centum (daj mi poljubov tisoc pa še sto) iz pesmi: Vivamus, mea Lesbia, atoue amemus! (Živiva. Lezbija moja, in se ljubiva!, 5. pesem, 7. verz). Prim. Vrazov prevod v poglavju prevodov umetnih pesmi. IV. Str. 175. Slovo. Rl (A, B); C 10, 227, P 89 B Naše besedilo po Rl. Razlike med posameznimi variantami so neznatne, predvsem jezikovnega znacaja, in pricajo o Vrazovi skrbi, da bi približal jezikovni izraz osrednjemu literarnemu jeziku. Našo pesem je Vraz poslal dvakrat Kastelcu za Cbelico, zato se je ohranila v dveh zapisih v Cbelicarjevi zapušcini. Pomembnejša razlika je samo v 3, 7, kjer je verz iz Rl (da je vse - vse - vse - vse proc) zamenjan z verzom iz R7 (B). Ustrezni verz iz R7 (A) pa slove: kaj s popiko cvet že proc. V 4, 5-7 je v R7 (B) nova varianta: v raj prinesši cisti cvet: / varuh bila b’ ti tam prosta / men’ do kraja stlizkih let. - C Motto Amata ... quantum ... (ki sem jo ljubil, kakor ne bo ljub­ljena nobena...) je 5. verz iz Katulove pesmi Miser Catulle, desinas 215 ineptire ... (Ubogi Katul, nehaj blazneti...). Tudi v doživetju je med Vrazovo in Katulovo pesmijo nekaj sorodnega. Toda nic ne more bolj lociti Vraza, modernega romantika, od Katula, anticnega skeptika in realista, kakor rešitev, ki jo vidita v podobni življenjski stiski: Vraz hoce prenesti svoje trpljenje nekam v onostranstvo, Katul stiska zobe in odstavlja nezvesto s ponosnimi besedami, cetudi je cutiti iz njih, koliko trpi. Vec o nastanku naše pesmi glej v Uvodu. V. Str. 176. Zvoncek. Rl, R7 B Besedilo v naši knjigi po Rl. R7 je prvi nagli zapis soneta, v katerem so kitice drugace razvršcene kakor v Rl. Pricne se z našo prvo terceto in se nadaljuje z drugo, nato z drugo kvarteto, nato šele pride sedanja prva kitica. Nekateri verzi so pisani v razburjenju ali pa si jih je Vraz zapisal v temi. C Iz vsebine in iz nacina prvega zapisa je razvidno, da je Vraz ta zvoncek (sonet) naperil v nekega prijatelja ali znanca, ki se je navduševal za nemško literaturo (»umu soprotivno hrano«) in je bil slep za duhovne vrednote svojega ljudstva. Idejno izraža ta sonet narodno radikalno prepricanje kakor venec domoljubnih sonetov iz 1834. L, zlasti »Zvonceki« 1835. 1. VI. Str. 177. Prijateljema na tujem. Rl, R7 (A, B); C 10, 278, P 86 (deloma). B Naše besedilo po Rl. ker je najbolj dognano, vendar ni kakšnih posebnih razlockov med njimi in R6 (A, B). Zacetek R6 (B) slove: Vi v mislih sta mi, kdar mi misli vlastne; / ki sta mi kar razpet Bog pušcavniku itd. R6 (A) je prvotni zapis, zasnovan kot posvetilo venca ostrih politicnih Zvoncekov, zato ga je urednik uvrstil ne glede na naš sonet, ki se je razvil iz tega posvetila, pred Zvonceke. C O tem. katerima prijateljema je posvetil Vraz ta sonet, se da le ugibati. Glede na topli prijateljski ton, ki ga izžareva njuno do­pisovanje, bi bilo treba misliti na Jožefa Muršca (1807-1895), ki je bil od 1831-1833 kaplan v Vrazovem rojstnem kraju, in morebiti na Matija Karnicnika. Vrazovega prijatelja in lit. sodelavca (r. 1797, u. po letu 1851), ucitelja v sosednem Središcu. Miklošicu ne more veljati sonet, ker je ta bil kakor Vraz 1835 »na tujem«, t. j. v Gradcu. Mo­goce, da je sonet posvetil katerima ilirskima prijateljema, n. pr. Rakovcu in Vukotinovicu. VII. Str. 178. »Pisarska«, praviš - Rl, R6 C Pesem je mogocen izraz Vrazove ogorcenosti in užaljenosti, ko mu je nekdo ocital, da je njegovo pisateljsko pero (pisecka) orodje castihlepnosti in da ga bo zavedlo, da ga bo zaradi slave in denarjev posvetil tujstvu. V drugem delu pesmi pa izpoveduje Vraz odlocno voljo, boriti se z orožjem zoper narodnega sovražnika. - V vencu Zvoncekov, ki jih je poslal 1835. 1. Gaju za Danico (R6), je Vraz naslovil ta sonet: »Prijatelju M. K.«, kar pomeni najbrž: Matiji Karnicniku. Ta je bil ucitelj v Središcu ob Dravi in je sodeloval v Vrazovem slovenskem literarnem krogu kot prevajalec iz nemšcine. 216 Vlil. Str. 178. Celo noc. Rl; D2 (Gusle i tambura. Grlica. 113) B Pesem v D2 je samostojna romanca, ki je pa osnovana na istem narodnem praznoverju kakor naša. C Vraz je zložil to pesem in naslednji dve v želji, da bi si pri­svojil preprosti, cisti slog narodne pesmi. Motiv mu je dala narodna vera v njegovem domacem kraju, da bo dekle, ki sliši na tešce spo­mladi prvic grlico, postala nezakonska mati (D2 (Gusle ...), 132). IX. Str. 179. Najte me. Rl Primer »pesmicke v duhu narodnem«, kakor je Vraz nazval take pesniške poskuse, približati se narodnemu tonu. X. Str. 180. Prelja. Rl, R7; C 10, 280. B Obe varianti soglašata. C O pesmi velja, kar o prejšnjih dveh. Str. 180. Opolnoci. Rl (A, B), R7; P 91. B Naše besedilo po Rl (A), vendar tako, da smo upoštevali tudi 3. in 4. kitico, ceprav ju je Vraz v rokopisu precrtal. K temu nas upravicuje to, da je pesnik v R7 obe precrtani kitici spet vkljucil v pesem. Zato je pa bilo treba opustiti pozneje vpisani, nato pa precrtani kitici 8. in 9., ker ju Vraz v R7 ni upošteval. Ker sta pa za tedanje Vrazovo custvovanje zanimivi, ju navajamo z variantami vred: 8, 1-4 Mort’ že telo hladno spava, (truplo tvoje), (Morti že brezskrbno spava), / v drugem sveti duša senja, (v tesnih deskah), (duša ji nezvestost senja), / truplo krije žolta trava (jo pokriva), (Ni nezvestost mili moji, -) / nadut mesec, megel tenja. (ni še nad njoj žolta trava). - 9, 1-4 Mesec na vedrini stoji. / Begni strašna misel ’z glave: / Ni še smrti mili moji, / ni še nad njoj žolte trave, (žile še so žive zdrave.) Pri naši 8, 4 je zapisal Vraz kasneje namesto: Ljuba Roža - Vlast in Roža. - Med našo redakcijo in R7 so pa ti naj­važnejši razlocki: 2, 4 bo vec blaženi kter’ taki; - 6, 1 Zdaj nje zem’ca mirno spava. - Rl (B) vsebuje samo 4 kitice, ki so pa popol­noma iste kakor v Rl (A), ostali del rokopisa je odtrgan. C Pesem je znacilni izraz duševnega nemira ki je navdajal Vraza v zacetku aprila 1835 zaradi nejasnih vesti o Rozini možitvi in ga je prignal še pred velikonocnimi pocitnicami v domaci kraj. Str. 181. Oko in srce. Rl, R7; D2 (Gusle i tambura, Prepirka, 23)- P 91. B Naš tekst po Rl. Poglavitni razlocki med obema zapisoma so: 2, 4 stod zret’ milo v sveta kol’barek; 5. 1-2 To men’ gorje, da zdih’vat’ morem, / tožne šiljam teb’ poslanike. C V R7 je pesem datirana: »13. rožencveta 1835«, v Rl: »v rožen- cvetu 1835«, v D2 pa: Samobor d. 5. rujna 1835. O tem, kdaj bi mogla res nastati, glej opombo k pesmi Slovo (str. 211). Str. 182. Bi jaz bezal. R6, R7 B Naše besedilo po R7. Str. 183. Še mesce dolge tri. Rl B Poleg našega besedila, ki tudi ni umetniško izdelano, se je ohranil Vrazov osnutek pesmi - hrepenenja po domacem kraju in ljubljenem dekletu. Ker je ta osnutek zanimiv za poznavanje njego- 217 vega življenja v tej dobi, ga navajamo: »Prot’ jugu me ljubezneni magneti / raje vlacijo, tja veckrat plava / po zracnem morju duša, z njo poletava / aklih so v jeco moji udi speti. / Vec cuti ni po­mladnih slavcev neti, / aj, srecno mestni---------/ Al noe-o mi zavrne cvetna trava / še cas ne - ah, dolžnost, ah, vrok prekleti. / Še 1’ dolge tu zdih’vat’ prat’ka veleva / En - dva - tri mesce - / Ura ljubezniva (trapi jiva)! Vsako sestro štejem od dneva do dneva / od mile, si stirala me, ah, reva / ah, dolžnost trapljiva ... Str. 184. Pojd’ k meni, duša. I. Rl B 2. 5-6 ie Vraz zapisal pozneje: Pa kaj mi hasni sod medice, ce slajšega ni Žitka deležnice; - 4, 5 V kraj šlar! Drhte zedinit’ se ustnic žari. - 5, 1, 2 Snij, duša, dušo mi, spij vse živlienie / vnes’ s soboj, da nem vec cutil tenje! (naj neham koi te tenie.) Ob strani je pa zapisal osnutek še za 1 kitico, ki je pa ni dovršil. Ta osnutek slove: »Plemenito srcece do plemenitega / srca ’koz vnete nedra planot’ sili, / duh plemenit vgodi duha na plemenitega / kraj usten koj v nebesa se ne skrili. II. Rl B Pesem nima nobenih ohranjenih variant. III. Rl, R7; P 86 B V R7 je skušal Vraz pesmi dati sonetno obliko, vendar je tudi ohranil 15 vrstic. Od našega besedila se razlikuje v glavnem po tem, da nima naših zadnjih treh vrstic. C Glede na vsebino vseh teh pesmi, zlasti pa glede na glavni motiv (zeleni šlar) pricujoce pesmi ie soditi, da teh pesmi Vraz ni zložil iz hrepenenja po vaški ljubici Rozi, ki si pac ni zagrinjala obraza z zeleno tancico, temvec iz hrepenenja po neki mestni gospodicni. To dokazuje tudi to, da ie v drugo redakcijo prve pesmi pricujoce sku­pine (Pojd’ k meni, duša...) vpletel motiv »zelenega šlarja«. Str. 186. Regina, jubes renovare dolorem. Rl B Eri v. 10 je Vraz zapisal varianto: da mi trepece kakor ribice na vrtelji, - C Tudi pesmi te skupine so zložene iz doživetja neke Vrazove hipne »mestne« ljubezni poleti ali jeseni 1835. 1., bodisi da je Vraz takrat, ko jih je pisal, za trenutek pozabil Rozo, bodisi da iih je doživljal in pisal jeseni že po Rozini poroki z drugim. Pomisliti je seveda tudi treba, da je bil Vraz izrazit eroticni tip in kot tak zelo dovzeten za žensko lepoto, tako da je v mladosti naglo menjaval ljubezni. Vsekakor pa je zelo težko uvrstiti pesmi takega pesnika v neko takšno razvojno vrsto, da ne bi žalili primitivne predstave o neki stalnosti, v navadnem smislu, pesniške ljubezni. Naslov tega ciklusa je povzet iz Vergilove Eneide II. knjiga, v. 3 (Infandum, regina, iubes renovare dolorem = Neizreceno bolecino mi velevaš 218 obnoviti, kraljica) Podoba je, da je s tem citatom Vraz hotel oveko­veciti ime graške ljubezni ali vsaj poudariti moc, ki jo ima nova izvoljenka do njegovega srca. H. B K v. 18 je Vraz pripisal dva verza: Koga žalujete, al oba, li samo mene siroce? / Kar mi z oka vid’li goret’, k nji v zenicah nesite. III. in ZV. B Obe pesmi sta ohranjeni samo v po enem zapisu in ni­mata nobenih variant. C Obe sta podoba resignacije, ki se je lotila pesnika, preden je okusil novo ljubezen. Str. 188. Na oknu tam sedi. Rl, R7 B Naše besedilo po Rl, R7 je prvi osnutek soneta. Str. 189. Neznana dona. (Romanca.) Rl C O tej pesmi je težko reci, ali je izvirna ali prevedena, ker je Vraz prevajal španske narodne romance (glej str. 243. naše knjige), bi bilo misliti, da je naša pesem ena izmed njih. Toda ne glede na to, da je ni najti v tistih zbirkah španske narodne poezije, ki jih je lahko uporabljal Vraz in ki jih je lahko pregledal tudi urednik, kaže sama njena oblika (drugacen ritem in rime namesto asonance) na umetnega pesnika. Samo na katerega? Njeno ozracje in kolorit sta mediteranska, tako da bi težko mislili, da ju je doživel in upodobil Panonec - Vraz. Nemogoce seveda ni. Ime Regina v 7. vrstici bi pa celo kazalo, ako pomislimo, da je Vraz v tej dobi izvoljenko v pesmi veckrat klical s tem imenom, na njegovo avtorstvo. Str. 190. Pelinkovec I.-II. Rl; R6 (III. in IV.) B I. 2, 3 (prv.) kak na sveta muke svetci; - 6, 1 (prv.) Men’ na tla le oko gleda. C Pesmi izražajo grenko prebujenje iz ljubezenske zamaknjenosti. Odtod ime. Po življenjskem jedru so v zvezi z Vrazovim graškim ljubezenskim razocaranjem poleti 1. 1835. II, 2, 2 mila ko ce-glas v gitari - višji glas strune v c-harmoniji na gitari. Str. 192. Pelinci I.-VIII. Rl, R6 (VII. in VIII.) B I. Zadnje kitice ni bilo mogoce prebrati. Variante: I, 7, 3, 4 (prvotno) al, oh, istina me poti, / da spet k Teb’, le k Teb’ odbegam. (al koj istina me poti ... / Da b’ znal, kje ti odbegam; III. 2, 2 ko tvoj prstan na mezinci; 2, 4 v moji škatli tvoji klinci. C Ciklus ima isto življenjsko podlago kakor gornji, zato tudi po­doben naslov. II, 5, 2 Slejko - Vraz ni bil zadovoljen ne s svojim priimkom ne s krstnim imenom. Priimek Frass je sloveniziral ali prav za prav slaviziral v »Vraz« že 1834. 1. in sicer iz nacionalnih nagibov, ali kakor je oznacil to Markovic (Izabrane pjesme, 1880. 1.): »Sigurno je mislio, da je njegovim predjim tudjinska oblast šilom izopacila izvorno ime slovensko na ružno njemacko, pak se je on volio zvati onako, kako je radio: naime, premda inace veoma nježne cudi, on je mnogo urazio (vrazio) niemcecu šilu u svojoj domovini 219 užjoj i šir joj.« Iz tega bi se dalo sklepati, da je Vraz svoje novo ime spravljal v zvezo z glagolom »vraziti«, ki pomeni v vzhodnoštajer- skem narecju približno toliko kakor: raniti. Teže je razložiti Vrazovo ime Stanko. Iz korespondence se da sicer dokazati, da je prišel Vraz do njega preko imena Konstantin, ki ga je zacel pridevati krstnemu imenu Jakob že 1832. 1., najbrž zato, da bi se oznacil kot clan graške Slovenske družbe: bodisi, da bi z niim poudaril svojo slovensko in slovansko odlocnost, bodisi da bi pocastil delo Konstantina - Cirila. Glede na to, da je tudi to ime zacel kmalu pisati v slovanski obliki kot Stanislav, je verjetno, da je mislil na prvo. Iz te oblike ie pa prešel v Zagrebu 1835. 1., ko je izrocal Gaju prvo pesem za Danico, na obliko Stanko, s cimer je bilo stvorieno njegovo novo pesniško in na Hrvaškem tudi družbeno ime (Stanko Vraz), ki ga je uporabljal celo v nemških uradnih listinah kot »Stanislaus Vraz«. Toda poleg imena Stanislav je uporabljal Vraz že 1833. 1. namesto svojega pra­vega krstnega imena Jakob - ime Sledom (vcasih celo Sl jedorodov). ki ga je pozneje v pesmih skrcil v obliko Slejko. Tako tudi v naši pesmi. Odkod je dobil to ime? Za to ne vem nobene druge razlage, kakor domnevo, da si je izbral namesto dokaj navadnega imena Jakob, ki oznacuje ponekod v dialekticni obliki Jaka, (v Vrazovi domovini - Japa, Japec) preprostega, celo omejenega cloveka, ime Slednin, ki bi naj izrazilo najbolj znacilno lastnost apostola Jakoba, njegovo vdanost Jezusu, kateremu je z bratom Janezom povsod sledil. Tako kakor Jakob Kristusu, tako je Vraz hotel biti zvest (slediti) svojemu rodu, zato si je izbral imena Sljedorodov, kasneje Slednin, skrajšano Slejko. Po 1834. 1. pa Vraz v pismih ni vec uporabljal imena Slednin, pac pa v pesmih vse do 1837. 1., v obliki Slejko. - Str. 197. Ti, hrama do tretjega potek. Rl B Med 18. in 19. verzom je v Rl Vraz precrtal štiri verze, s kate­rimi je pesem v prvem zapisu dovršil. Glede na bohoriško ortografijo prvega zapisa in glede na njegovo vsebino lahko sodimo, da je nastal že 1834. 1. Šteti bi ga morali v venec Vecerk. Ko se je pa Vraz 1835 preprical, da je Roza zanj izgubljena, je precrtal v našem rokopisu štiri zakljucne verze in nadaljeval v gajici ter pripisal pre­ostalemu prejšnjemu zapisu 14 novih verzov. V njih je pretresljivo upodobil svoje obupavanje sprico Rozine poroke in s tem pesmi ni mogel vec uvrstiti med Vecerke. Prvotni sklep pesmi se je pa glasil: »Cuj, dekle, kraticki hip, so urice kratke, / bo nama prezgodaj ’z raja oditi - locit’. / Spravljajva skrbno si te polsrece v dobicek, / dok nama ne zajde sonce, celo ne de mrak. Str. 198. Žalostnica. R6 C Vsebina te elegije (žalostnice, tudi namilke) so Vrazova custva in premišljevanja pred zaprtimi vrati, za katerimi varuje bogat oce njegovo izvoljenko. Ko zastonj trka na vrata, se zamisli v »lepo« slovansko preteklost in tudi neizpolnjeno ljubezensko hrepenenje se 220 mu zdi, da je posledica nemškega gospodstva, ki je izmalicilo nek­danjo slovansko gostoljubnost, zaupljivost in naravnost v družinskih odnosih. - Motto je iz knjige Celakovskega Ohlas pisni ruskvch. Str. 199. Namilka. R6 C Ta elegija je nastala iz slicnih doživetij, kakor zgornja. Str. 200. Lažljiva ljubav. Rl C Pesem je zasnovana po vzgledu narodnih popevk. Naslovljena je nezvesti Rozi, odtod njena preprosta oblika, njena primera z zele­necim, a zlomljenim trsom (5. in 6. kitica) in marsikatera preizrazita dialekticna oblika, ki je sicer Vraz ne bi bil zapisal. Str. 201. Pelinceci I.—III. Rl B I: 1, 2 ki sem t’ skazal jo obilno; - 1, 4 bol, oh, ko rano nemilno; - 3, 2 rec božinjo tvojim ustim; - 5, Kdo bi mislil, kjer angelci / v lici, da vražiCi v krvi. Oh, vražici, ki so krivi, / da bude se kesa crvi! (da rode se v prsih crvi). 6, (prvotni zapis) Vendar jaz htel silno ljubav, / v kteri ogenj je obilen, / oh, al zrasla bol nemilna. / Tiho! saj to tud’ cut silen. B II 4, 3-4 ki z nebes le kdaj-kdaj pade, / da sveta trpkoco vtaplja. C Prva pesem izvira iz žalosti in razocaranja nad Rozo, v drugi se pa zdi, da že odmevajo pesnikovi doživljaji iz Bistrice in Krcev jeseni 1835. 1. Podoba je, da je v nji pesnikov nejasni spomin na prvo intimnejše srecanje z Dragojlo Stauduarovo. Str. 203. V lastnega srca, R7 Str. 204. Sonce let. Rl C Pri ponovnih pregledih tega osnutka se clovek ne more obraniti misli, da bi ga bilo vendarle treba uvrstiti med otožno liriko 1834. 1. K temu silijo ne le bohoriški crkopis, temvec tudi jezikovni in stilisticni elementi. Po doživetju bi ga pa smeli šteti med osnutke 2. polovice 1835. 1. Str. 205. Zbogom. Rl (A, B); D2 (Gusle i tambura: Preprošenoj, 18). V R7 se je ohranil tudi prvi zapis ilirske redakcije. B Zapisa v Rl ne kažeta skoraj nobenih razlockov. V nobenem, tudi v R7 ni mogoce precitati v. 7, 5. R7 je v glavnem prevod Rl ter je mnogo bližji slovenski obliki pesmi kakor ilirski elegiji Pre­prošenoj, ki je za tri kitice daljša, ne glede na to, da ima vsaka slovenska kitica po 6 vrstic, ilirska pa po 7 in da so slovenske vrstice pravi enajsterci, ilirske pa dvanajsterci. C Slovenski izvirnik je Vraz datiral: 15. IX. 1835, ilirsko pre­delavo pa: »Ilovci d. 20. rujna 1835«; oboje pomeni, da je elegijo zložil neposredno po tistoletni vrnitvi s Hrvaškega. V pismu Josipu Muršcu je zapisal 3. XII. t. 1. (Dela V, 140), da je komaj 15. IX. »prebrodil Dravo«, ker ga je »deževje... v Bistrici na Zagorji pri ljubeznivem starci g- opati Križmanici zadržavalo.« Verjetno je, da 221 je zvedel že v Središcu ob Dravi pri prijatelju KarniCniku, da se ga je Roza med tem odrekla. In naša pesem je izraz njegove prve burne reakcije zoper to. Škoda, da ni izdelana, temvec je samo nagel osnutek. V. 1, 1 ... strašna ura k ’stoku ’zvira - strašna ura (slovesa) mineva, izteka; -1,5 ... moja tva že roka - tvoja roka, ki je bila doslej moja; -2,2 ... sred solz otocec - moje oko bo plavalo v morju solz; - 3, 2 ... z vsemogocnim kinom ... - z vsemogocnim so­glasjem - (kiniti, -im, kin, -a, m. = klimnuti (glavom), klimanje); 7, 3 Ni vec Lethe reke - ni pozabljenja. Str. 206. Mišljenke. R6 C Mišljenke so drobne refleksivne pesmice, vecinoma ljubezen­skega doživljanja. Str. 209. Romance. R6, R7 (samo II.) C Te romance so med najboljšimi Vrazovimi pesmimi. Str. 213. Moja vlast. R6; P 94. B 1, 1 Pamet > Misel; - 1, 2 z žalom > najoj; - 6, 1 Gorje, krv še mi silno tipa; - 6, 3 Bij, bij, ’zbij mi tega hipa. C Izpoved mogocne domovinske ljubezni. Pripravljen je za svo­bodo domovine v trenutku umreti. ¦ Str. 214. Cemu stanoviti zdihljaj. Rl B V. 9, 10 (prvotno) Dokler clovek živi na tem svetu, a srecen živi, ce caka tudaj, / kteri mir išce, ga najde le tuj. Str. 214. ]az nisem ’z trume. Rl B Prvi zapis te satire na Pavlino Krizmanicevo, necakinjo bistri­škega opata, je Vraz zložil 11. IX. 1835, kakor prica pripis (»V Bistrici na Zagorskem 11. kimovca 1835 pri abatu Križmanicu«) na koncu manuskripta. Pozneje ga je jezikovno nekoliko popravljal, prvotne verze 25.-36. je pa prepesnil, ceprav jih ni posebno spremenil. C O življenju v Bistrici 1835. 1. je zapisal nekaj podatkov Mar­kovic (Izabrane pjesme 1880, XII-XIII), nekaj je pa razodel Vraz sam v pismu 3. XII. 1835 prijatelju Muršcu (Dela V, 139-140). Vrazove slovenske pesmi (Pelinceci II), pricujoca (Jaz nisem ’z trume ...) in še nekatere druge, pa osvetljujejo Vrazovo bivanje še z druge, intimnejše strani. Ni dvoma, da ga je vzdušje v opatovem dvoru, zlasti pa družba obeh opatovih necakinj mocno zamikala, da pa mu je mlajša Pavlina kazala zelo hladen in nebrižen obraz. To ga je motilo in iz tega doživetja izvira naša satira. - V. 1 ... Kiošcek - prebivalec ali rojak z otoka Hiosa, pravilno bi torej morali pisati Hiošcek (b Xioc). Vraz je s to oznako mislil na Homerja, o katerem je bral v šolski grški citanki (Griechisches Lesebuch fiir die Huma- nitats-Classen II), v nekem gnomu pesnika Simonida (506-468 pr. Kr.) oznako: Xio^ avfjp (mož s Hiosa). V Ilijadi in Odiseji pa Homer zares, ni »lajal z jezikom hrapavim nad ženske«, tako da je Vrazova oznaka zelo slabo podprta. V. 21 ... brez krasosti krasoti... - Vraz 222 razlikuje med besedama krasost in krasota. Prva pomeni duševno, druga telesno lepoto. Besedo je stvoril najbrž sam. V. 37 ... se glasil crpek - hripav, zamolkel glas, kakor da bi crpal svojo glasovno moc iz globine prsi. V. 52 ... ko-š brez rož ... - ko boš > koš (dial.) kad ceš. Isto v v. 88. V. 55 z nobeno ne-š - ne boš > neš (dial.) ne ceš. Tako tudi v verzih 61, 77, 78 in 81. V. 93 ... kak Laida - ime dveh znamenitih heter v Atenah. V. 97 ... vtepena metuljica... - metulj (fem. oblika se ne uporablja, ker pomeni v obliki metuljaca (vsaj, dial.) = nocnog leptira, (knjiž. vešca). Vtepen 3, (pravilno otepen 3) je neki predmet, ki je izgubil nekaj bistvenega: otepena metuljica je tista, ki je zgubila s kril tisti rahli prašek, brez katerega ne more vec letati. V. 98 ime dekleta, kateri je pesem posvecena, je Vraz zapisal v metricni obliki: Pk_j —— Pavlina. Str. 217. Posvetilo prijateljema. R7; C 10, 151 (2 verza), P 86 C O zvezah našega Posvetila s sonetom Prijateljema na tujem glej v opombi k omenjenemu sonetu. Verjetna je misel, da se je sonet sploh rodil iz našega Posvetila. Toda ker pesnik v sonetu ni ohranil prvotne misli, t. j. posvetila svojih politicnih sonetov (Zvoncev) pri­jateljema, je urednik ta del prvotne zasnove soneta Prijateljema na tujem uvrstil pred Zvonce in ga ni dal natisniti med variantami soneta. V Posvetilu pojasnjuje Vraz trdo obliko in težko vsebino svojih Zvoncev, ceš da se njihov srd obraca zoper kamenita srca, medtem ko goji za svoje prijatelje nežna custva, saj ga spomin na nje tolaži in dviga. Str. 218. Zvonceki I.—II. Rl C Prve Zvonceke (ali Zvonce, kakor jih imenuje v pismu z dne 11. XI. 1835. 1. Gaju) je zacel Vraz pesniti že v zacetku tistega leta. Na rokopisu naslednjih štirih Zvoncekov je zapisal dva datuma: »13. svecana ob 6tih rano 1835« in »v Cerovcu 22. svecana ob 4h rano«. To pomeni, da so ti soneti nadaljevanje Venca domoljubnih in poli­ticnih sonetov iz prejšnjega leta. Vendar izražajo novega bojevitej­šega duha, zlasti pa neko cudovito pripravljenost trpeti in ce treba tudi umreti za svobodo domovine in naroda. Jeseni 1835. 1. je Vraz nadaljeval z Zvonci in jih menda zlagal že v iliršcini. (Prim. Grada VI, 309). Hotel je spesniti vec ciklov po dvanajst sonetov. Prvi bi naj bil posvecen Vukotinovicu. Poslal je en sonet za vzgled Gaju, toda ta nam ga ni ohranil, tako da ne vemo nic o njem. - Mogoce je, da sta naša soneta celo mlajša kakor sledeci štirje, toda njihove kronologije ni mogoce dolociti. V Rakovcevi zapušcini se je ohranila ena dvanajsterka Zvoncekov, ki jo je Vraz poslal najbrž Gaju ali Rakovcu (R6). Prim, opombo k naslednjemu vencu. Str. 219. Zvonceki. I.-VII. R6, R7 (IV. A, B); D 33-35, P 80-81. B V tem vencu smo združili sonete iz R6 in R7. Iz prvega rokopisa smo vkljucili vanj sonete: Vas, zvonceki, poženem od veselja..., Od srece stare, kaj bo prišla skoro..., Sirota vboga polk je naš... in 223 Povzela mi je tvoja s’jajnost oci (Danici), medtem ko smo vzeli sonete: Brat, treba žlahtnim žilam tvim pobudaPre - pero ti preostro, brez poštenja... in Gori m’, gori ubogo srce... iz R7, ker so bolj dovršeni po dikciji in obliki. V D in v P so natisnjeni samo po­slednji štirje soneti. V R6 so sonetje razvršceni v naslednjem redu: 1. Vas, zvonceki..., 2. Sem v potah, potah se rodil ..., 3. Slovenska mat’, Slovenska moja vboga..., 4. O Samo, Varuh, Godomer, Pri- vina ..., 5. Pri nas pisari vsaka primaruha..., 6. Pre pero ti preostro, brez poštenja ..., 7. Brat, treba žlahtnim žilam tvim pobuda ..., 8. Gori m’, gori vbogo srce ..., 9. Od srece stare, ka j bo prišla skoro ..., 10. Sirota naš Sloven’c ..., 11. Pisarska, praviš, rec je necimurna ... in 12. Povzela mi je tvoja s’jajnost oci... Na strani je pa pripisan še sonet: Zakaj se mlado celo ti grbaci? Od teh smo sonete 2., 3. in 4. pri­obcili v sklopu »domoljubnega« sonetnega venca iz 1834. 1., da ne bi raztrgali njegove celote. Sonet 11. je ostal v naši izdaji tudi v sklopu ciklusa pesmi za Cbelico 1835. Sonet 5. je pa uvršcen za ostalimi zvonceki z nekaterimi drugimi soneti, ki so iz te dobe neposredno za našim ciklusom. - Najvažnejše variante med posameznimi zapisi so: 1. sonet je v R6 na prvem mestu, takoj za mottom iz Kraljedvorskega rokopisa: I priide cuzi usilno w dedinu; cuzfmi slowy zapowida. Ima v obeh tercinah še to-le inacico: Od Adrije letite do gor ceških, / do Visle, Volge ter nazaj do Tatre, / kjer tol’ko bratov je ko zvezd nebeških! // Za vsako rec’te: spleteni so venci, / kar grelo se na prsih Slave mat’re, / al muceniški sliši zdaj Slovenci. Poslednji vrstici imata še inacici: Za vse otroke spleteni so venci, / al muceniškega dajte Slovenci! (al mucenik najvecji je Slovenec). V R7 sta pa ti dve tercini enaki s tercinama v sonetu: Pri nas pisari vsaka primaruha ... in sonet je uvršcen na 2. mesto. 2. sonet v R6 je v naslovu posvecen: »Ivanu Dj. Horvatu«, najbrže Ivanu Derkosu, v R7 ni tega posvetila. Ostali razlocki so neznatni. Tudi pri 3. in 4. sonetu R6 ni velikih razlockov med ustreznimi zapisi v R7. Sonet 5. ima v R7 samo prvi kvarteti. Pri 6. sonetu so pa v R6 ti razlocki: 2, 1 Bil s perom postal, dokler graj ne henja? 2, 2 Vaš jezik nima konca - s koracajem; 2, 3 le drzno dalj - ta nauk še bratcem dajem; 3, 1 To zvoncek je lapuh, ki se v kožuhe 3, 2 kosmate lovi, rad od njih ne loci, 4, 1 Posluh’n’te na moj glas, ne trm’te gluhi, 4, 2 norije plašc si slec’te - ne bo moci 4, 3 na gladko kožo se prijet’ lapuhi. Sonet 7. (v R7) 1, je posvecen »Ivanu Držicu Horvatu«. Razlocki med variantama so neznatni. Tudi med zapisoma 8. soneta ni posebnih razlik. V 10. sonetu, ki ga naša knjiga navaja po R7, imamo v R6 te posebnosti: 7, 1 Sirota naš Sloven’c ko slepec, vdove 7, 2 brez gleštva, vbogim ki pomrli možje. 7, 4 drob- tin’co kruhca al vzame pod krove; 2, 1 Zastonj si on pravico z neba zove; 2, 2 strahonjem dolgovecno je podnožje, 2, 3 skrhano > zlom­ljeno; 3, 2 zvun njih, ki ’z dlani ’ zvili lok Radgasti; 3, 3 oh, oni - v angelski podobi - besi; 4, 2 mest’ ljubavi kristjanske, dušic masti; 4, 3 na hrb’t nam d’jali križevo le moko. Sonet 11. kaže v R6 v primeri z Rl te-le razlocke: 7, 1 Pisecka > Pisarska; 7, 4 vstrupivši 224 misli dobre rec odurna; 2, 1 Prej cul bom kacji pisk globocka turna, 2, 2 rožljaj > arja; 4, 2 glasno brnela, rano zadela š’roko. C 2, 4 Prove - slovansko svetišce na Rujani; 3, 2 Radgasti. Tudi ta sonet se obraca zoper duhovništvo in kršcanstvo, ki da je dalo Slovencem samo eno svojo »lastnost« - trpljenje na križu. - Sonet 12. je priobcen po R7, izvzemši dedikacije, ki je iz R6. Zapis v R7 ie umetniško bolji kakor v R6. Razlocki so: R6, 1, 3-4 ko on, ki kmal’ ’ž njih zmezil drema bremce, / zbude za soncnega se dne po noci. 2, 3-4 ga vkoval vrok. Al drami služno plemce / tve oko, mu hladilo v rane toci. 4, 3 Ti s’rotek dam (vrocim) te solze in zdihleje. Ponujam s’rotek solze in zdihleje. Z zadnjim sonetom je Vraz pozdravil Danico in ji ponudil svoje sodelovanje, zlasti pricujoci venec Zvoncekov, ki mu je vzrasel kakor Prešernov Sonetni venec (1834) iz »izdihljajev in solz«. V teh sonetih je dosegla nedvoumno revolucionarna politicna misel pri Slovencih v predmarcu najvecjo ostrino in jasnost. Zna­meniti Stritarjevi Dunajski sonetje iz 1872. 1. so glede na Vrazov izraz pripravljenosti, žrtvovati se v boju zoper pravega, zunanjega sovražnika, mnogo bolj medli kakor Zvonceki. Pomembno, dasi ne­razložljivo, se mi zdi tudi to, kar prikazuje Vraz v 2. kitici 4. soneta: Nekdo je z vsemogocnim jezikom razplamtel v njegovem srcu pri­rojeno ljubezen do domovine in tak revolucionaren plamen. Kdo je bil to? Gaj? Ali je pa bil Vraz vendarle clan nekega revolucionarnega krožka? Toda kdo ga je vodil? Str. 223. Pri nas pisari vsaka primaruha. R4, R6; D3 (Nadriknjižtvo, 182) B V R4 sta ohranjeni samo prvi kitici. Naše besedilo po R6. C Satiricni sonet zoper neuko nabožno pismenstvo. V dikciji in misli je cutiti vpliv Prešernove satire Nova pisarija (Kranjska Cbelica 1831). 7, 1 primaruha - kranjski dialekticni izraz priseganja ali za­cudenja. Prvi ga je literarno uporabil Prešern v omenjeni satiri. V Vrazovih casih in njegovi družbi je imela beseda poseben pomen - Kranjec, v pogovorih in dopisih z ilirci je pomenila Slovenca sploh. Str. 223. Vi »hofpoeti«, ki gubite kralje. R6, R7. B V R7 manjka verz 1, 1, ki ga ni mogoce z najvecjim trudom razbrati iz s svincnikom pisanega, skoraj popolnoma zabrisanega roko­pisa. Verze 2, 1-4 je objavil Kidric v Vedi 1912, 162. C Sonet je pomemben zaradi ostrine Vrazove kritike avstrijske predmarcne duhovšcine, patrioticnih poetastrov in drugih nosilcev ter prisklednikov Metternichovega režima. Str. 224. Dežel vi evropejski kipi kisli! Rl. C S tem sonetom je Vraz odlocno in jasno povedal, na koga je še meril s prejšnjim sonetom, razen na duhovšcino in na vojaško ter policijsko asistenco Metternichovega politicnega sistema. V sonetu je pokazal na julijsko revolucijo 1830. 1., na boj poljske šlahte in inteli­gence za politicno neodvisnost, na borbe italijanskega in španskega 15 Slovenska djela II 225 naroda ter na politicno vrenje v nemških deželah. Tako je prikrito, vendar dovolj odkrito izrazil misel, da si bo tudi slovenski narod moral s krvjo priboriti svobodno življenje. Podoba je, da je ta jezni sonet izazval Vrazov prijatelj in pesniški ucenec Dragotin Šamperl s sonetom, v katerem je izražal upanje, da bo Slovence prebudil razvoj drugih slovanskih narodov in da jih ni treba pred casom buditi iz narodne letargije. Šamperlov sonet se je ohranil v Vrazovi zapušcini z našim sonetom v Vrazovem zapisu pod skupnim naslovom Drago- tmova. Da je drugi sonet res Šamperlov, prica Vrazovo pismo Gaju z dne 10. XII. 1836. L, v katerem je Vraz citiral obe kvarteti in postavil pod njiju Šamperlovi zacetnici: D. Š. (Grada VI, 313) Ponuja se misel, da bi bil tudi naš sonet Šamperlov in da je naslov Drago- tinova treba popolniti: soneta. Toda med obema sonetoma je toliko miselno nasprotje, da je to nemogoce. Pac pa je v Šamperlovein sonetu lahko spoznati sledove Vrazove miselnosti in njegove dikcije. Naš sonet je tudi tako soroden drugim Vrazovim politicnim sonetom, da ni mogoce misliti na drugega avtorja. Problem je samo »v terti, da-li ga je spisal Vraz že 1834. 1. ali pa morebiti šele 1835., tedaj ko svoje politicne Zvonce. Šamperlov sonet se pa glasi: A ti pak, moja mati, ti Slovenska, / ti senjaš mirno še pastirske senje / ter še ne veš, kaj boljše je življenje, / ko kruh, ki zmerom prosila si - ženska. // Ne veš, kaj kraljev misel je peklenska, / ne veš, kaj slo- bodnost ko v jeci šcenje, / ki ni še znalo, kaj so luc in tenje. - / Le sladko spi mi, mati ti, Slovenska! H Vi pak mi, bratje, ne dram’te blaž’ne, / glejte, kak sklenjene nedolžne oci, ! kak lepo bele roke, krvi snažne! / / Naj spi, naj spi, to Slave dete malo, / da sonce mu prisije in danek vroci, / bo samo se zbudilo, samo vstalo. Str. 224. Zdaj tebi pred oblicje. Rl, R6. B Naše besedilo po R6, Rl se je ohranilo samo v obeh kvartetah. Pri 2, 4 je pripisal Vraz varianto: z rokama pa grabi po tolstem ropi. - C 7, 4 linica je hrvaška oblika gen. pl., namesto slov, linic. Vraz hoce reci, da stopa pred cesarja »z odprtim vizirjem«. - 2, 2 ... Vogra, Vlaha, t. j. Madžara in Italijana. - Tudi ta sonet prica o Vrazovem ostrem nasprotovanju tedanji avstrijski državni ureditvi. Str. 225. Oh, oce naš; Rl. C Edini zapis v Rl. Sonet gre najbrž v vrsto domoljubnih sonetov iz 1835. 1. Str. 225. Domovina. I,—II. R6 (II. sonet ima 2 inacici). B Naše besedilo po R6 (B). Razlocki med inacicami so zgolj jezikovni. C Vraz je napisal prvi sonet »na križopotji 1. velkosrpna (avgusta) 1835. L«. Najbrž po vrnitvi iz Gradca domov na pocitnice. Oba soneta sta izvirna po doživetju, mislih in podobah. Str. 227. Dr. Iv. K. S. R6 (A, B). C Po zacetnicah je soditi, da je Vraz zložil sonet I(vanu) K(uku- Ijevicu S(akcinskemu). Po dikciji in idejnosti je soroden gornjima. Str. 227. Prijatelju J. C. R6. 226 C Vraz je namenil sonet svojemu ucencu J(uriju) C(afu), poznej­šemu glasniku potrebe enotnega književnega jezika in slovenskemu slovaršcaku. Str. 228. T(b cpiktdtcp R6 C Ni mogoce ugotoviti kateremu prijatelju, brodolomcu v življenju, je Vraz zložil ta sonet. Naslov kaže na veliko intimnost med pesnikom in naslovljencem. Pomeni v grškem jeziku: Najljubšemu. - Beseda »wrak« v 3, 2 je iz holandskega jezika zašla v nemšcino in drugam in pomeni nekaj razbitega, neuporabnega. Uporablja se zlasti kot oznaka za razbite ladje. Str. 228. Ste H volki, ste oroslani. R2. C Prvi, docela neizdelan osnutek politicne pesmi, ki obsoja neslogo in medsebojne spore med Slovenci. Nekatere jezikovne posebnosti bi kazale na to, da je morebiti nastal že prej. Toda ostra politicna miselnost osnutka je prisilila urednika, da ga je uvrstil na to mesto, gledajoc v njem prvo misel nekega bodocega Zvonca. Str. 229. Naši pisarji. R7; P 88. C Epigram bica najbrž Antona Murka in njegovo izdajo malo­vrednih Volkmerjevih Fabul in pesmi 1835, zoper katero je protestiral s sonetom in epigramom tudi Prešeren. Med Murkom in Vrazom je bilo neko staro nasprotje. Str. 229. Joj, joj, miserere. R7. C Domislica, ki jo je Vraz napisal najbrž v šoli 1834/35 med pro­fesorjevim predavanjem o matematiki (o sekantah). Tedaj je imel ponavljalni izpit iz tega predmeta. Prispodoba z Dantejem v zadnji vrstici je v zvezi z njegovim prevajanjem Božanske komedije v tej dobi. - Str. 230. Imenu bod’ posvecena slavskemu. R2. C Ta odlomek v prvi zasnovi, iz katerega bi se naj rodila pesem o pesniškem sestanku z enakomislecim, zavednim tovarišem, bi bil mogel po vsebini nastati šele 1. 1835. Toda pravopis in nekatere besede in gramaticne oblike ga uvršcajo med pesmi, inspirirane po Kollarjevi pesnitvi Slavy dcera v 1834. 1. Doživetje je pa enako z doživetji, iz katerih so se razvili Zvonci. Str. 230. Marko in Micka. R7 in R6. C Prva je varianta v R7, inacica v R6 je tista, ki jo je Vraz priredil za Danico (1835). Str. 231. Raj’ ko nor klece bi molil. R7. C Tudi ta zapis se obraca zoper nekega licejskega profesorja, ki je Vraza dolgocasil s svojo »prazno« ucenostjo. - s Kukave Jožek - je bil menda kak obceznan, ne posebno bistroumen berac tistega casa. Kukava je vas v Slovenskih goricah, kakšnih 12 km od Cerovca. - Str. 233. Porocen je. Rl. B Poleg manjših korektur v nekaterih kiticah je Vraz zakljucno kitico zapisal v treh variantah, ki se pa le malo razlocujejo med seboj. C Ta romanca gre v vrsto Vrazovih poizkusov uporabljati narodne motive kot snov za lastne pesmi. S tem je pricel že 1834. 1. (Prim. Grada VI., 308, dostavek k pismu Gaju z dne 26. XI. 1834.) Tedaj 227 je poskušal zlagati tudi sam »narodne pesmi« in z nekaterimi takimi podvržki je premotil celo Štreklja, ki jih je sprejel v svojo zbirko. (Prim. Glonar, Predgovor k IV. zvezku Štrekljevih Slovenskih na­rodnih pesmi, 47, Ljubljana 1929) Našo pesem je Vraz zložil na osnovi narodne pesmi Boleni junak, ki jo je kasneje priobcil v Na­rodnih pesnih ilirskih 1839, 91-92. Novembra 1835. 1. jo je prevedel v iliršcino in jo poslal Gaju pod naslovom Grob, ceš da bi jo rad »g. Knezu J. D(raškovi)cu,... kakti poglavici domorodcev pripevati, iliti alduvati«. Prosil ga je, naj gre k Draškovicu in mu sporoci njegovo »detinsku, domorodnu zelju« (Grada VI, 309). - V Rl je pesmi pripisal tudi nacrt narodne melodije pesmi Boleni junak. Str. 235. Odglaski. R7. C Tudi ta ciklus si je Vraz zamislil kot nekak odmev (odglasek) domacih narodnih pesmi. Vendar je v pravem pomenu njegova du­ševna lastnina, ker v njem samo posreceno posnema ljudskega pesnika in ni mogoce najti nobene neposredne ljudske podloge. V pesmi Rosna je, rosna ... se zrcali pesnikova ljubezen do Anjcike Megliceve. Po na­stanku je pa treba šteti Odglaske že v 1. 1834. Str. 238. Prodaj in kup. Med Vrazovimi pismi Gaju v VKZ. C To in naslednjo pesem je Vraz poslal Gaju že 26. XI. 1834. Str. 239. Nevoljna ženitba. Prim, opombo k prejšnji pesmi. Str. 239. Minka. R7. C Tudi ta romanca »po narodni šegi« je bila zložena 1834. 1. Str. 241. Sem fletna ’no mlada. Rl. B Prvi kitici je Vraz zapisal varianto: Veselo si pojem, / obraz je moj lep, / vse vaše so pesmi / kak šcrbavi crep. C Pesem je posrecen posnetek vzhodnoštajerske dekliške pesmi brez vsakršne moralizatorske poante. Upravicena je domneva, da bi mogel biti njen avtor Štefan Modrinjak. Str. 242. Citara slovenska. R2. C To pesem domotožja in hvale domacem kraju je urednik postavil na konec razdelka, ki vsebuje v glavnem Vrazove pesmi iz 1835. 1., ker ni bil popolnoma preprican, da je Vraz njen avtor. Nagibal se je k misli, da bi mogla biti duševna lastnina Dragotina Šamperla. Toda koncno se je vendarle odlocil za Vrazovo avtorstvo. V rokopisu je pesem datirana: »20. III. 1835.«. Str. 244. Dragotin na smrtni postelji. Rl (A prvi osnutek, B in C nepopolna). B Že v var. A, ki je ohranjena do 21. vrstice, so vsi miselni in stilisticni elementi var. B. Nekatere vrstice so v tem zapisu naravnejše in lepše kakor v B. N. pr. 12-13 ki s silovnim tak duhom me na- dehnol, / z duhom, ki le v vecnem morji se potiši. Ali 16-17 ter na vrocem poti krv iz žilic pije, / dok slednje kapljice ne posreba žeden. Tudi var. C, ki obsega v. 22-45 je v marsikaterem pogledu boljša kot B. Vsiljuje se misel, da sta A in G pravzaprav odlomka istega zapisa. C V Vrazovi slovenski zapušcini preseneca, da je iz 1. 1836 ohra­njenih razmeroma najmanj pesmi. Res je v zacetku tega leta Vraz 228 bolehal na oceh, res je v prvi polovici leta pripravljal izdajo prevodov Krištofa Schmida in v Šamperlovi bolezni skrbeli zn natisk njegovega prevoda Jaysovih otroških zgodbic, ki mu je dodal tudi pomemben predgovor in »pridavek«, toda ce pogledamo na njegovo bogato pesniško žetev prejšnjih dveh let, cloveka vendarle cudi, da je šele Šamperlova smrt ?16. VIII. 1836) vzganila njegovo slovensko liro v tem letu. Vprašanje je, ali ni morda v tej dobi vendarle zložil vec pesmi, a so se rokopisi izgubili? Misliti je tudi na morebitne ilirske poizkuse ali vsaj predelave slovenskih pesmi v iliršcino. Toda zapušcina nam ne daje odgovora ne o tem ne o onem. Pomembno je pa, da je prav smrt nadarjenega lirika Šamperla oživila Vrazovo slovensko pesniško stremljenje. V naši elegiji je ustvaril Vraz živ umetniški in življenski dokument, v katerem moramo iskati kažipot v Šamperlovo custvovanje in mišljenje. To pretresljivo »slovo«, ki ga govori umirajoci pesnik svojim najbližjim, razodeva njegovo mehko, romanticno-religiozno duševnost, ki diha tudi iz nekaterih Šamperlovih pesmi. Dokaz je pa tudi Vrazovega pravega prijateljstva in globokega vcustvovanja v dušo umirajocega ucenca in prijatelja, ki mu je ohranil tudi pozneje zvest spomin. Pisal je o njem ne samo sprico njegove smrti v pismih prijateljem (Gaju, Prešernu in ch\), temvec tudi pozneje v ljubljan­skem casniku Slovenija (1849, 320), kjer je priobcil tudi nekaj nje­govih pesmi. Škoda, da je menda Macun vzel iz Vrazove zapušcine rokopis Šamperlovih pesmi, ki danes ni znan, tako da je vcasih težko ugotoviti, ali ni morebiti katera pesem v Vrazovi zapušcini Šamper­lova. (Prim, opombo k sonetu Dežel, vi, evropejskih kipi kisli ...) Str. 245. Dragotinova soneta. I.—II. Prvi v R2 (v glagolici); Macun. Književna zgodovina Slovenskega Štajerja, Gradec, 188, 90, drugi v R6. B Razlocki med glagolsko varianto, ki je ponatisnjena v naši knjigi, in Macunovo: 7, 2 vam skor’ se krv vsuši, ke b’lo do vrha; 1, 3 vendar še m’ v medlih sklepih duša prha; - 2 Al kes norosti ranih nje ne gloje, / ceravno sam’ duh kriv, da žizen d Vrha; / ko bel golob ’z telesnih lil odprha, / ko vgasnem mirno; al mi žal za dvoje: 3 Da ni za narod pala roka z mecem / ter da stopaje v grob: »Zdaj duša plani / k Bogu: zadosti sem živel!« ne recem. C Glede na avtorstvo prvega soneta si stojita nasproti Vrazov glagolski zapis in Macunovo porocilo, da je sonet zadnja Šamperlova pesem, kakor da je razvidno iz Vrazovega pisma z dve 9. XI. 1836 Kocevarju. Ker pa to pismo ni znano (v Delih V. ga ni), je težko verjeti Macunovemu pricevanju, zlasti ker je sonet po dikciji in misel­nosti povsem Vrazov. Podoba je, da ga je Vraz zložil iz istega doži­vetja kakor elegijo Dragotin na smrtni postelji; prijatelju Kocevarju ga je pa morebiti oznacil iz pietete do pokojnega ucenca in tovariša kot njegovo delo. - Misel, da umirajoci prijatelj obžaluje, da ni padel v boju za narod, je tako sorodna mislim Vrazovih Zvoncekov, da bi težko pomislili na drugega avtorja, razen ce bi jo povzel zaupen in zvest ucenec, kar bi bilo v razmerju med Vrazom in Šamperlom tudi mogoce. - Drugi sonet je gotovo Vrazov. 229 Str. 246. Rl in izvirni zapis v knjigi Navuk v peldah, ki jo je podaril Vraz 1837. 1. Dijaški knjižnici gimnazije v Mariboru v spomin pokojnega Šamperla, nekdanjega mariborskega gimnazijca. Danes izgubljena ali založena. Natisnjena v K 1883, 43-45. C Kot posvetilo je Vraz zapisal: »Gimnazijski biblioteki Mariborski tote bukvice daruje po smrti poslovenitelja - predgovoritelj.« Pod crto je pa pripisal: »Prvi sonet je ’z slavnega ceškega speva Slavy Dcera; drugi in tretji sta original. G. Janez Dragotin Šamperl, po- slovenitelj tote knjige, rojen 1. 1814, se je ucil latinskih šol v Mari- bori, spisal nekoliko lepih pesmic, ter ’zvršivši modroznanstvo na graškem vseucilišci meseca srpana 1. 1836 umrl na jetiki v hiši, kjer se je narodil 1. 1814 na ta, njemu neprijazni svet. Za njim placejo njegova mati ino njeni verni sini - njegovi brati, dobri Slovenci.« - Kakor je bilo že v uvodu naznaceno, je ideja obeh izvirnih sonetov ta, da je Šamperlova smrt izbrisala Kotlarjev ocitek štajerskim Slo­vencem, da Še niso poslali nobene »zveste duše na krilo matere Slave«. Prvi sonet je 129. sonet III. dela Slavy dcera. ostala dva sta izvirna. Ker pa tvorijo vsi trije enoto, nismo uvrstili Kollarjevega soneta med prevode, temvec smo ga uvrstili v njegovi zvezi. Naslov pomeni: po- božanstvitev, oboževanje (apoteoza). . Str. 248. Men se ne hreti pauoka ne žabe. Rl. B 2, 4 (kasnejša poprava) ki cutit’ duše v životi nit’ slabe. C 1, 3 za madjarja jo ’majo - V Vrazovem rojstnem kraju pravijo moceradu (daždevnjaku) madžar ali madžarak. 2, 1 Men’ se preteg­njeni po odrah habe - Izogibljem se mrtvih, ki leže stegnjeni po mrtvaških odrih, (habati se cesa) 4, 3 ker neki so nedolžno žive smrti - Niso sami krivi, da so žive smrti, t. j. da nimajo nobenega dušev­nega in narodnega življenja. Str. 249. Bratu. R5. C Pesem je prigodnica, ki jo je Vraz zložil »Bratu v Slatini med 15. in 16. velikim srpanom v noci«, kakor prica naslov na rokopisu. Toda podoba je, da je ni zložil rodnemu bratu, temvec nekemu po­bratimu. Str. 250. ’Ajto^8(oCio Rl. C Sprico te pesmi je komentator v dvojni zadregi: 1. ne more spo­znati, ali je izvirna ali prevedena, 2. priznati mora, da mu niti njena osnovna ideja ni popolnoma razumljiva. Iskanje izvirnika pri angle­ških pesnikih tiste dobe ni dalo nobenih rezultatov. Mogoce je, da je naša pesem v zvezi z Byronovimi obsodbami (English Bards and Scotch Reviewers. The Curse of Minerva in v opombi k LXXIJI kitici epa Ghilde Harold’s Pilgrimage) Thomasa Bruce-ja Elgina (1766-1842), ceš da je izropal grške umetniške spomenike in jih izrocil Britanskemu muzeju (Elgin Marbles). Ker je pa bilo tedaj evropsko javno mnenje v glavnem zoper Elgina, je lahko, da je Vraz dobil misel za svojo pesem tudi pri kom drugem. Vendar je pesem v svojem izrazu tako nejasna, da je težko spoznati, ali Vraz Elgina obsoja ali - obožuje. Poslednjo domnevo bi podpiral tudi naslov pesmi, ako ni ironicen, kar je pa težko presoditi. Tudi zadnji verz bi nekako kazal na to. 230 da je Vraz Elgina cenil zaito, ker je grške kulturne spomenike zava­roval pred barbarskim unicenjem, kakor ga ceni tudi današnja znanost. In zato si je Atena zapisala njegovo ime. - V. 2 ’z pameti dete - pamet, ki ’z cela mu skocila. - Grška mitologija je pripovedovala, da se je Atena, boginja modrosti, rodila iz Zevsovega cela. V. 7 ... v mesti preslavnem - v Atenah; - v. 12 ... ’zpit je bokal! - svobodna ponovitev Jezusovih besed na križu: »Dopolnjeno je!« (Jan. 19, 30). - v. tožbo Minerve - Minerva je bila prvotno staroitalska boginja vednosti in umetnosti, v helenisticni dobi izenacena z Ateno. Zato je v tem verzu nekakšno miselno nesoglasje: kakor da bi bila Atena poslušala samo sebe. Str. 251. Jožeku Bajekovemu. R6. C Vraz je zložil sonet »v Ilovcih na božic 1836.« nekemu doma­cemu ljudskemu pevcu in pesniku. V Ilovcih se je Vraz posebno rad mudil pri sestri Anki in njenem možu Mohoricu. Zato so ga zanimali tudi drugi ljudski tipi tega kraja. Danes o Bajekovem Jožeku v Ilovcih nikdo nic ne ve. Str. 251. Popevka trdega Slovenca. R6. C To kljubovalno pesem slovenskega kmeta zoper nemško grašcin­sko gospodo je Vraz zložil 1836. 1., najbrž obenem z gornjim sonetom. Str. 253. Ženin mrtvi nevesti. Med Kocevarjevimi pismi v Vrazovi korespondenci v zagrebški Sveucilišni knjižnici. C Ni mogoce spoznati smi«la teh verzov. Zdi se, da so satiriCno- ironiCni. Ohranilo se je sporocilo, da je Vraz hotel z njimi prijatelja Kocevarja odvrniti od ženitve, ceš pazi, kakšna nesreca te lahko zadene. Str. 254. Sonet na novo leto 1837. R4. B Prvotna 3. kitica se je glasila: Oj bratje. Bog odlocil vas k višini! Na breg z njim, v roke vetrom ga in burji, / ker v dol’ ni vode vašem’, dobrem’ mlini. C Sonet je namenjen dijaški mladini, ki ji je hotel Vraz v zacetku 1837., 1. posvetiti, posebno skrb in delovanje. Tako je v zvezi z njego­vimi socasnimi publicisticnimi nacrti. 1, 1 ... v koriti - v zibeli, (po­nekod uporabljajo korito kot zibelko.) 2, 1 ... Mozarti - Mozart Wolf- gang Amadeus (1756-1791) genialni nemški komponist; - 2, 2 Apeli - Apel (356-308 pr. Kr.) najslavnejši grški slikar; - 2, 3 ki z Diogeno- katonovimi pleci - skromno in požrtvovalno. Diogen (412-323), ki je živel v skladu s svojim filozofskim prepricanjem, da je omejitev potreb prava modrost. Katon st. (234-149) rimski senator, ki je hotel ohraniti v Rimljanih stroga moralna nacela in je to stremljenje pod­piral s svojim vzgledom. V Dulabijah (I, 16) je navedel Vraz oba apticna moža kot primer možatosti. 3, 2 v neboslavnem cini - v de­janju, ki slovi tudi v nebesih, t. j. v domoljubi ju. 3, 3 Balažki, Kureži al Radi-Jur’ji - slaboumni beraci ali vaški norcki, ki se še danes spominjajo v prleški ljudski govorici kot primeri neresnih ljudi. 231 Str. 255. Potnik proti jugi. R4; Danica 1839 (9. in 16. II.) Venac I. Zima, Venac II. Proletje; D3 72-78: Vienac 1. Zima, 2. Proljece. B Prvi del (Zima) je ohranjen v rokopisu fragmentarno (zadnjih šest kitic). In kar je še bolj zanimivo: iz njih je razvidno, da je Vraz zakljucil pesem najprej pesimisticno. Zima bo minila in vrnila se bo pomlad za druge, a ne zanj. On bo doživljal pomlad samo še v spo­minu. Drugi del (Pomlad) se je ohranil menda ves. Kljub temu je krajši kakor je ilirski prevod v Danici. V slovenskem izvirniku je pesnik sicer nakazal »ilirsko rešitev« svojega življenjskega in literar­nega problema, ni pa je še mogel tako dolocno izpovedati, kakor je to lahko storil v zacetku 1839. 1., ko je prirejal slovensko pesem za Danico. Odlomek prvega dela je Vraz datiral: »V Bistrici 13. prosinca 1837.« To pomeni, da je januarja tistega leta ponovno potoval na Hrvaško, cesar doslej njegovi življenjepise! niso zapisali. Napotil se je od svaka in_sestre v Hermancih. kjer je tedaj živel kot privatni slušatelj prava, v Bistrico, odkoder je hotel v Zagreb, da tam razcisti svojo literarno bodocnost v smislu ilirske odlocitve, kakor jo je spo­rocil Prešernu v pismu z dne 19. XI. t. 1. Toda to, kar je zvedel v Bistrici in na Hrvaškem, ga je trenutno potrlo in mu narekovalo pesi­misticni sklep I. dela prihodnjega Venca. Podoba je, da ie tega tre­nutnega pesimizma bila kriva vest o poroki Ljubice Cantillyjeve (19. X. t. L). Morebiti je bilo tudi kaj drugega in je Vraz za to poroko že vedel. Toda v nobenem primeru niso bila doživetja tega potovanja takšna, da bi ga mogla odvrniti od ilirizma. In zato je lahko že tedaj zasnoval II. del Venca, ki prikazuje njegovo »ilirsko odlocitev« in je kasneje dal tudi I. delu optimisticni zakljucek. C Naša pesem, zložena na noti iz Bistrice do Polican na Štajerskem, prikazuje ponovno okrepitev Vrazove volje v smHn odlocitve, ki io je spoznal za pravilno, ne glede na osebne udarce. Vec o tem v Uvodu str. 72. Str. 258. Grlice. R2: D2 (Glasi iz dubrave žerovinske, Grlice, 22). B Razlocek med slovensko in hrvaško varianto naše legende je v tem, da ima prva kršcansko, druga predkršcansko, staroslovansko obe­ležje. Hrvaški pesmi je dodal pesnik na koncu še posvetilo v štirih ki­ticah, ki ga v slovenskem izvirniku ni, ceprav je iz njegovega komen­tarja razvidno, da je zložil slovensko pesem necakinji in ji je najbrž tudi že tedaj pripisal posvetilo. C V omenienem komentarju (D2, 109) je zapisal Vraz o tej pesmi tole: »Za pricicu o grlicah spominjem se, da sam ju cuo pripovedat od pokojne moje tete Marine, vec u moioj prvoj dobi, još mno^o pri je nego sam se poceo uciti nemacki, što je dakle bilo pri je 13. moje godine. God. 1836 buduci na praznikah kod sestre, cuo sam je opet od netjakinje, sedamgodišnie devojcice, koja ju pripovedaše svome u kolevci još bivšemu trogodišnjemu bratcu. Tu sam ju odmah i složio u rižme (barem za onda kako tako) za preneti toli lepu i nežnu stvar takodjer u višji krug literature naše«. Naš rokopis je pa datiran »16. roženeveta 1837« in tudi druge okolišcine (poteze peresa, barva in 232 oblika papirja) kažejo, da je mogel nastati šele tisto leto, kar pa se­veda še ni noben dokaz, da Vraz ne bi bil mogel zložiti legende v prvi redakciji že prejšnje leto. 4 da jij’ pretrese z vugo - da ju spreleti slast. Vuga (knjiž. bi morali pisati volga) je po Murkovem slo­varju (1832) izraz za najvecje zadovoljstvo, torej za slast, in to be­sedo Vraz tudi uporablja v hrvaški redakciji. Razen pri Murku in pa v tej Vrazovi pesmi pa ta beseda v tem pomenu uredniku ni znana in tudi iz domacega, Vrazovemu zelo sorodnega narecja, se je ne spo­minja. Str. 257. Stoji mi, stoji polje... R7, D2 (Glasi iz dubrave žerovinske: Nenadani, 14) B 14, 2 se v kasnejšem popravku glasi: Ljubi pa te pozdravi, ti prstan prinesel. - Hrvaška pesem je samo po motivu ista kot naša, po obdelavi je pa bližja romanci Žalost in veselje, ki je plod Vrazove prepesnitve naše pesmi. Str. 261. Žalost in radost. R2. B Prvotno je imel naš rokopis samo 15 kitic. Kasneje je Vraz uvrstil med današnjo 14. in 16. kitico še eno kitico. C O sorodstvu med našo in prejšnjo pesmijo glej zgoraj. Hrvaška varianta je zanimiva zato, ker jo je Vraz posvetil njeni »junakinji« neki Rezi K., po domace Jurincevi, hceri svoje tete, kar prica, da je zajel snov iz neposrednega vaškega življenja. Str. 263. Konj in osel. R7. ¦ C Ta basen ali pravljica, kakor jo je Vraz krstil, ima satiricno idejo v graji posplošujocih utilitarnih kritikastrov, ki hocejo vsakemu pesniku predpisati tisto literarno pot, ki je všec njihovemu ozkemu, navadno protiumetniškemu pojmovanju. Str. 265. Izvirne po nacinu krakov jakov. Rl. C V zacetku aprila 1834. 1. je kupil Štefan Kocevar na Dunaju za knjižnico graške Slovenske družbe knjigo: Piešni polskie i ruskie ludu galicyjskiego, ki jo je izdal Waclaw Zaleski pod psevdonimom Waclaw z Oleska (Lw6w 1833). Knjigo si je želel Vraz, kakor spo­znamo iz korespondence. In ko jo je od Kocevarja dobil za knjižnico graške Slovenske družbe, je zacel iz nje prevajati nekatere pesmi. Zlasti so ga zanimali krakovjaki, t. j. kratke lirske pesmice, ljube­zenske ali satiricne vsebine, ki so jih prvotno neli nri ljudskih plesih v krakovski bližnji in daljni okolici. Že tisto ali prihodnje leto (1835) je Vraz prevedel iz Zaleskega knjige izmed 670 petdeset krakovjakov v slovenšcino. Oblika mu je ugajala in poizkusil se je tudi sam v njej. Prvim Vrazovim »krakovjakom« so sledili Rožmarinci, med katere je uvrstil tudi pesmice iz našega ciklusa, in koncno ilirske Dulabije. - V. 2, 4 ... v Hermancih jo išci - Hermanci je obcina v župniji Sv. Miklavža v Ljutomerskih goricah. Tam je bila omožena Vrazova sestra Anka. V tej obcini je vas Ilovci, kjer je bil Mohoricev dom, v ka­terem je Vraz preživel pri sestri in svaku marsikatero lepo uro. Najbrž je ljubil tudi neko dekle iz teh krajev in ji je hotel ponagajati s tem krakovjakom. 233 B 4, 3, 4 Tece voda, tece, zlije se u morje, / v ktero se zaljubiš, deklici je gorje. (Lahko si vesela, meni pa je gorje, / cem’ ne prvlje prišel, zdaj že bele zorje.) Str. 266. Rozmarinci. Rl; R6 (XI.) C 30, 142-143. C Konec 1836. ali v zacetku 1837. 1. je Vraz vnovic poizkusil pesniti v obliki krakovjakov. Kot temeljno doživetje, iz katerega je nastajal ta novi venec, je mogoce spoznati - hrepenenje po Ljubici Cantillyjevi. tako da je v njem nekak zacetek Dulabij. Iz prejšnje zasnove je vkljucil Vraz med Rožmarince 3., 4., 5. in 6. pesmico in jih je stili­sticno pa tudi vsebinsko primerno priredil. V njih je uporabil tudi nekaj primer iz svojih prejšnjih pesmi, nekatere nove je pa iz Rožma- rincev prenesel v Dulabije (Na pr. 10. Rožmarinec je prepesnjen kot 10. pesem L dela Dulabij). - Podrobno je razpravljal o obliki in drugih problemih Rožmarincev Ilešic v Casopisu za zgodovino in narodopisje 1930, 142-45. Str. 269. To se rec od tebe. Rl. C Zasnova pesmi, ki bi naj izrazila Vrazovo slovo od Ljubice v Samoboru. To moremo sklepati po zadnjih ohranjenih vrsticah: Onkraj teh gor južnih ..., cetudi ni nemogoce, da je Vraz imel v mislih slovo od kakšnega drugega ljubljenega dekleta (od Roze, Anjcike?) Str. 270. Pitanje. Rl. B 3, 3 al te trka srce tvoje; - 4, 2 (prv.) v ustno t’ dehne kuŠec vroci. Za 6. (sprva poslednjo) kitico je Vraz kasneje dodal še 2 kitici: eno (V zvezdah išce ...) smo prikljucili ostali pesmi kot 7. kitico, druga se pa glasi: Za um nizke ti si vere: (?!) / al za tabo srce diše, / si ti zvezda, ki jo iš’e, ali ne? - / Povej, povej! C Vraz je v rokopisu dal pesmi podnaslov v hrvašcini: Molba. Tudi glavni naslov zveni hrvaško, cetudi je glede na slovensko be­sedilo misliti, da ga je zapisal kot besedo svojega narecja, ki ne pozna centralno slovenske besede: vprašanje. Toda kljub temu je podoba, da naslov in podnaslov kažeta, da je doživljaj te pesmi vzklil iz Vrazo­vega hrepenenja po Cantillyjevi. 7, 1 Že deseti mesec... - To bi mogli razumeti: deseti mesec od septembra 1836. ko si je izbral Ljubico Can- tillyjevo kot »ideal svoje nove, hrvatske (pravilno: ilirske) poezije.« (Drechsler). 2, 1 Ko skoz žveglo ... Vraz je sviral na flavti (pišcali ali žvegli) in ob njeni spremljavi je zapisoval tudi melodijo slovenskih narodnih pesmi. Str. 271. Svoji trinajstletni sestrinki I. C. llovcanki. Rl. C Ta sonet je Vraz zložil, kakor prica naslov, hcerki svoje sestre Anke, ko se je poslavljal od gostoljubne sestrine hiše v Ilovcih in odhajal spet po svetu. Dekletce mu je kazalo posebne simpatije in pesnik ji želi srece v ljubezni in v življenju. - V rokopisu je našemu sonetu pridružil prevod 38. soneta iz I. dela Kollarjeve pesnitve: O polnoci, ko celo zeml jo skriva. (O pul noci, když zem celou skryva ...). Ker pa ta sonet nima nobene vsebinske zveze s prejšnjim, sem ga uvrstil med Vrazove prevode. 234 Str. 272. Slejko Ani. R2. C Pesem je v duhu in besedi slovenske narodne pesmi zasnovano Vrazovo slovo od Anjcike Megliceve. To dokazuje ime Slejko, s ka­terim se je pesnik, kakor smo omenili, veckrat v pesmi oznacil. Pa tudi dekletovo ime kaže na Meglicevo, ki je po Rozini možitvi bila še dolgo v Vrazovih mislih. Pomembno je, da je Vraz zložil o svojem razstanku z Anjciko tudi ilirsko pesem: Odziv (Oj Slovenko, ja mam iti...) Priobcil jo je v Danici 1838 (1. prosinca) in jo podpisal s psev­donimom »Radoslav Ilie K., Ilir iz Štajera.« Zato je ne omenja ne Kidric v Bibliografiji Vrazovih spisov in korespondence (Casopis za zgodovino in narodopisje 1910, 322 in sl.), niti ni vkljucena v Dela, v katerih pa manjka še tudi vec drugih Vrazovih tiskanih ilirskih pesmi. Str. 273. Ballata. Rl. B 4, 4 (prvotno) da krilama ni one duše ženske. C Izpoved pesnikovega idealizma sprico neke dedišcine (Prim. 4, 2-3 ki po pokojnem mi ponujaš blago ...). Pesnik želi spoznati samo dušo ljubljene ženske. V tem je podoben otroku, ki se veseli igrac in blišcece rose na travi. - 4, 3 jezerki srebrni in mezgo drugo - dva tisoc srebrnih goldinarjev in žlahtno vino. Mogoce je bila to Vrazova dedišcina po ocetu. Ballata je italijanska lirska, pozneje tudi epska pesniška zvrst, razlicne oblike. Mojster lirske ballate je bil Petrarka in po njegovih ballatah je Vraz zasnoval svojo. Str. 273. Bolno oko. Rl. C Pesem je nejasna v izrazu in podobah, tako da skoraj ni mogoce spoznati njene vsebine. Težko je reci, koga imenuje pesnik »oko«. Ali misli na svoje oko, ali nagovarja s tem imenom koga drugega. Po­sebno konec je kar nerazumljiv, ceprav je toliko jasno, da bi hoteli ti verzi izpovedati mucno in neozdravljivo melanholijo. Str. 274. Ana za Slejka. R2. C To ni prava pesem, temvec nežna molitev, ki jo je Vraz spisal za Anjciko, da bi jo molila zanj do njuni locitvi. Priznati je treba, da se je globoko vcustvoval v dušno življenje vzhodnoštajerskega kmeckega dekleta, ker je našel za njene misli in predstave resnicne in primerne besede. To je mogel doseci, ker je temeljito prouceval ljudsko besedno umetnost in živel intimno z ljudstvom svojega kraja. Besedilo te molitve je med najbolj adekvatnimi dokumenti miselnosti slovenskega kmeckega dekleta iz polpretekle dobe, kar jih pozna slo­vensko umetno slovstvo. Str. 275. Milemu drevcu. R7. B K zadnjemu verzu je Vraz zapisal varianto: zbriši ji moj obraz ’z pameti - naj ji bo med! C Nagovor na ozelenelo drevo, pod katerim se je pesnik lani shajal z nezvesto ljubico. Želi, da ji njegovi listici ne bi nosili nobene vesti o njem, temvec naj bi ii izbrisali iz spomina celo vsako misel nanj. Str. 276. Tri bratje. R7. C Zanimiv poskus v poplemenitenem ljudskem slogu zapete romance, z rahlo izraženim domoljubnim sklepom. 235 Str. 276. Ladjarji. R2. C Stihi imajo politicno, narodnostno jedro. Namenjeni so slovenski dijaški mladini, ki jo je Vraz v zacetku 1837. 1. nameraval prebujati z živo besedo in neposrednim vzgledom ter vplivom, pa tudi s clanki in pesmimi. »Smrtno morje«, na katerem plavajo šibke ladjice, je germanizacija, prelivajoca se preko Slovenske Štajerske. Vraz klice po slogi in skupnem odporu, ki edina moreta rešiti ogrožene brate. - Kakor Zvonceke tako je tudi to pesem Vraz podpisal s psevdonimom Slovenovic. Str. 277. rvcupoci Rl. C N šolskih citankah (tako latinskih, grških in nemških) Vrazovih casov je bilo odmerjeno mnogo prostora gnomom, t. j. kratkim re­kom, izrekom ali pregovorom o življenju in njegovih najrazlicnejših problemih. Zato je tudi v Vrazovi zapušcini mnogo takih emomicnih poizkusov, katerim se pa povecini ni dalo ugotoviti izvora. Tako tudi pricujocim ne. Uredniku se je celo zdela upravicena misel, da so vsaj delno izvirni. Zato jih je tudi uvrstil med izvirne pesmi. Zapisal jih ie pa Vraz menda prej, najbrže konec 1834. ali v zacetku 1835. 1. Takrat se je pogosto poizkušal v tej vrsti didakticne poezije. - 3, 4 rude pregnale mu bi - znanstveno delovanje bi ga osiromašilo. Rude pomeniiu tu denar, posvetno blago. Str. 278. Sestram. R6 (A, B). B Zapis A je prvi, danes necitljivi osnutek, tudi B se ni dal popol­noma razbrati. Koncne s svincnikom pisane vrstice so prevec za­brisane. C Ti stihi so izraz socutja do užalošcene sestricne, ki jo je na plesu zapustil prevzeten mladenic. Pesnik ga imenuje kneza. Bil je najbrž kak grašcak, ki je iz dolgocasja ali iz želje po lahkih eroticnih uspehih prišel na kmecki ples in tam po vrsti mešal glave kmeckim dekletom. Str. 278. Trojna rana. Rl. C Podoba je, da je Vraz zložil to pesem poleti 1837, na Hrvaškem, kamor je prišel »ran si prati«. Te rane sta mu zadala ljubezen in tujec, medtem ko je izgubo »ucenika in brata« Šamperla že nekoliko prebolel. Toda tudi ob savskem bregu, t. j. med Ilirci ni dobil zdra­vila za nacionalno in ljubezensko rano. Srce se mu vdaja spet ljubezni, cetudi mu je ta tiranka (strahonika) zadala mnogo udarcev. Zato pri­merja svoje srce ponižnemu psicku, ki se pretepen plazi okrog nog krutega gospodarja. Primero je Vraz uporabil že v pesmi Nepokorno srce (1835). Str. 279. Oce, oce, cem ne zidal hiše ... Rl. B 8, 3 in 4 sta se prvotno glasili: al cem’ ne obrnol na visoko, / naj bi prot’ jugu nosila si oko. C Pesem je klic razocaranega pesnika pokojnemu ocetu. V njej mu rahlo ocita, zakaj je postavil hišo tako visoko na cerovški hrib, da se mu je odtam odpiral pogled proti severu in da sta ga zato mla­dostna radovednost in ukaželjnost zvabili v graške šole, kjer je trpel »šest let«, pravzaprav sedem let, toliko gorja. Pesem je velike važnosti za razumevanje Vrazove odlocitve, da zapusti Gradec in si poišce 236 srece na jugu. V Cetrti kitici je prikazal zalezovanje profesorja Schrei- nerja, ki ga imenuje »pedanta«, ki mu je hotel zlomiti »slovenske krila«. Str. 280. Slovenski pisavnik. Kmetijske in rokodelske Novice 1854, list 23 (22. III.), 91. B V naslovu je urednik pustil besedo »pisavnik«, cetudi se danes ne uporablja vec v pomenu: pisatelj, temvec kvecjemu v pomenu: pisalna miza — pisaci stol. C Pesem je priobcil v Novicah Vrazov rojak in ucenec Davorin Trstenjak, ceš da mu jo je bil izrocil Vraz ob obhodu na Hrvaško 1839. 1. v spomin in v nekako pojasnilo, zakaj zapušca slovensko li­terarno podrocje. - »Po Berangerovi šegi« - Pierre Jean Beranger (1780-1857) je bil francoski politicni in socialni priložnostni pesnik v Najboljšem smislu besede. Vraz je po Macunovem sporocilu (Knji­ževna zgodovina, 94) prevedel neko njegovo popevko (NaŠ ded) v slo­venšcino. Toda v zapušcini se ni nic ohranilo in težko je ugotoviti, katera Berangerova pesem bi to bila. Nedvomno je pa Vraz fran­coskega mešcanskega poeta poznal in se od njega tudi ucil, kakor ka­žejo nekatere njegove ilirske satire (Naš obersudac in dr.) in naša slovenska romanca. - 2. 4 Al ker crk njegovih nima - obsodba slo­venskih abecednih bojev v 30. letih 19. stoletja. - 2, 8 Trubar, Guts- man - Primož T. (1508.-1586), prvi slovenski pisatelj; Ožbald Guts- man (1727-1790), slovenski koroški pisatelj, jezikoslovec in sestavlja­vec nabožnih knjig. - 3, 3 Sloven’c je hudi ... Prim, sonete iz Venca domoljubnih sonetov. - 4, 6 To, glej, so tehanti pisali ... - Dekan je bil med takratnimi slovenskimi pisatelji edini Peter Dajnko (od 1831. 1.), zacetnik in propagator dajncice. Dialekticni izraz »tehant« je po­menil obilega in važnega cloveka. Knjigar hoce torej reci, da se pri Slovencih tako naglo spreminjajo crkopisi, da niti delo tako pomemb­nih osebnosti, kakor so dekani, nima pri njih dolgega življenja. - 4, 9 ... makulatur’ - star, pokvarjen ali nerabljiv papir. Str. 281. Antoni Stranjšaki. K 1883, 42-43. C Sonet je Vraz napisal avgusta 1838 za novo mašo (2. IX. 1838) Antona Stranjšaka, ki je bil v graškem bogoslovju vnet zagovornik slovenskih preporodnih misli in se je krepko potezal pred nemškimi kolegi in profesorji za pravice svoje materinšcine. To je tudi pogla­vitna misel Vrazove cestitke. Vraz jo je dal v Zagrebu natisniti na zlatoobrobljene liste in ob Stranjšakovi novi maši jo je poslal primi- ciantu in gotovo tudi gostom. Stranjšak je tak listic dal 1881. 1. Jo­sipu Pajku in ta je pesem priobcil 1883. 1. v celovškem casopisu Kres. - Motto je zacetek 5. elegije iz II. knjige Tibulovih Elegij: Apolon, bodi pozdravljen! Nov svecenik stopa v tvoje svetišce. Str. 282. Hvala nadvojvodi Joanu. V posebni knjižici, natisnjeni v Zagrebu v zacetku 1839. 1. (L. 1910. so bili znani na jugoslovanskih tleh še štirje izvodi, danes samo še trije v zagrebški Vseuc. knjižnici). Naše besedilo po fotokopiji izvoda, ki ga hranijo v knjižnici Joaneja v Gradcu. 237 C Zanimivo vprašanje, zakaj je slavil Vraz, zavzet nasprotnik vsa­kega politicnega nasilja, v tej odi Habsburžana Johanna (1780-1859), brata cesarja Franca L, je skušal rešiti Macun (Književna zgodovina Slovenskega Štajerja v podcrtni opombi k str. 96). Tam se je skliceval na Gajevo pripovedanje, da je Vraz »iz zahvalnosti in morebiti iz politike za Slovence pisal to velicastno pesem.« Nedvomno je bila osebnost tega demokraticnega Habsburgovca takšna, da je budila Vra­zove simpatije, zlasti ker je Johann pokazal veckrat zanimanje za Slovence. Tako se je n. pr. spomladi 1837. 1. razveselil slovenske pesmi, s katero so ga pozdravili v Ptuju otroci v narodni noši. Tisto pomlad je potoval v politicni misiji v Rusijo, kar je moglo zanetiti v lahko­vernem Vrazu razne neupravicene upe. In ko je Johann na tem po­tovanju v Crnem morju doživel strašen vihar, iz katerega se je komaj rešil, je vzraslo Vrazovo zanimanje zanj. Ker so razni nemški pokra­jinski pesniki slavili njegovo rešitev, je sklenil tekmovati z njimi. Zadnjo pobudo mu je pa dalo, tako pripoveduje Macun 1. c., Johannovo pismo nekemu Hrvatu Kordskeny-ju 1. 1838. V tem pismu je baje Johann priznal »veliko veljavo ilirstva« in s tem krepko podprl ilirsko stremljenje, zlasti ker so pismo prebrali v veliki skupšcini zagrebške županije. (Pozneje se je pismo izgubilo.) Vse to je pobudilo Vraza, da je zložil spomladi 1838, potem ko je že »dal slovenski literaturi slovo«, slovensko odo, s katero je hotel obrniti Johannovo pozornost na »mur­ske ino dravske Slovence«. Sprva jo je širil v prepisih, (en izvod je gotovo poslal naslovniku), Oda je vzbujala pozornost tudi pri Nemcih. (Prim. Muršcevo zahvalo v verzih Vrazu v Zborniku Matice Slovenske VII (1905), 135.) Nato jo je dal Vraz cedno natisniti v posebni knjižici. Toda politicnega uspeha z njo ni dosegel. - Motto: H 5’ dp Eroipa tcrvK'towO8pas; p’ exet eioopdccvta. Saj kar strmim, ko gledam, kar se je zgodilo. (Homer.) 7, 1 Dan se zori - 20. januar nadvojvodov rojstni dan; 2, 1 Nemška muza - prigodne pesmi nemških pesnikov (Puffa, Seidla in Illessyja) v graškem casopisu Der Aufmerksame 1837, 145. 7. - 3, 2 ... bele hale - v belo platneno obleko štajerskih Slovenk; - 11, 4 k meji da tujinec sili - L. 1805 in 1809 je Johann vodil obrambo južnozahodne meje cesarstva zoper francoske vojske, ki so prodirale iz Italije. - 13, 3 ko roj matica - Na Tirolskem je organiziral upor Andreja Hoferja zoper Francoze (1809), drugod je zbiral brambovce, ljudsko vojsko, ki bo naj zaprla pot francoskim revolucijskim Cetam. - 14, 1, 2 z njo za­hodne orle ... Spomladi 1809. 1. je sprva uspešno odbijal francosko napredovanje v Furlaniji ob Piavi in na Goriškem ob zgornji Soci, nato je pa bil premagan v vseh nadaljnjih bitkah in spopadih tistega leta. - 15, 3 dokle beli golob mira - 14. X. 1809 je bil sklenjen mir na Dunaju. - 16, 3 Glej, nerodnost jo pustila - Po napoleonskih voj­nah je skušal Johann dvigniti propadlo kmetijstvo in obrtnost zlasti na Štajerskem z ustanovitvijo Kmetijske družbe (1819), ki bo naj pospeševala vse kmetijske panoge. Pa tudi po drugih deželah Notranje Avstrije (Koroško, Kranjsko in Primorsko), ki so imele vecinoma slo­vensko prebivalstvo, je uvajal naprednejše poljedelske metode, po­ 238 sebno je priporocal sajenje krompirja. Na Slovenskem Štajerskem je podpiral razvo j vinogradništva. - 22, 4 ... z Oeniponta zidi - z zidovi mesta Innsbrucka (Oenipons je latinsko ime za Innsbruck). - 23, 2 ki ga Slava je krstila - mesto Gradec (Gratz) ob Muri. - 24, 1 Usta­novitev znanstvenega instituta Joanneuma (1811) v Gradcu, ki je imel ve­liko knjižnico, v kateri se je izobraževal tudi Vraz, muzej in botanicni vrt. Str. 290. Sporocilo. R6 C Ako je pravilna urednikova domneva, da je s to dedikacijo Vraz hotel poslati Kollarju 1839. 1. svoje Narodne pesni ilirske, kajti edino te so mogle biti »prvenec«, ki ga omenja v 1. stihu, potem je ta pe­snitev poslednje Vrazovo pesniško delo v slovenskem jeziku. II. knjiga Str. 7. Grcke Anakreontove. Str. 7. L Citram. Rl; R6 Danica 1837 (26. XI.): Odgovor bratji, što žele, da pevam davorie, D3, 106: Bratji, što ištu da pjevam davo- rije, Grada III, 266-267: Odgovor bratji, što volji da pevam Davorije. B Slovenski prevod je dobeseden, medtem ko je ilirski - svoboden. Razlik med variantama ni. C Anakreon (560-478), grški lirik iz Teja v Lidiji, je preprosto in lahkotno opeval ljubezen in vino. V 2. polovici 18. in v prvih deset­letjih 19. stoletja so bile njegove pesmi v vseh evropskih literaturah prevajane in posnemane. Mnogo njegovih od je bilo v grški šolski citanki Vrazove dobe. Vraz je prevajal Anakreonta 1835. 1. S pre­vodom je bil zadovoljen, vendar je izgubil, kakor toži v ilirski avto­biografiji, »na svojem putovanju kroz Hrvatsku« skoraj polovico pre­pesnitev. Toda njegova tožba ni bila popolnoma upravicena, ker so se menda vsi njegovi prevodi ohranili v Rakovcevi zapušcini. - Tudi Prešeren je uporabil misel naše pesmi in jo je svobodno razpredel v sonetu: Ocetov naših imenitna dela (Kranjska Cbelica II. (1831.). Str. 7. 2. Ženskim Rl, R6 C Zanimiva je Vrazova sprememba v 1. verzu, kjer je postavil besedo: natura, namesto:: Zevs. To spremembo ima tudi nemški prevod ljubljanskega profesorja Franca Peeseneggerja (Anakreon aus dem Griechischen iibersetzt, Ljubljana 1803, 16). Str. 8. 3. Roži. R4, R6 Dokaj uspel in svoboden prevod. Str. 8. 4. Erotu. Rl, R6 Naše besedilo po R6, Rl je neokretnejši in gotovo starejši. Str. 9. 5. Lastovici. Rl, R4, R6. C V. 6. Tezej (Tezeus), traški kralj, je po grški pripovedki one­castil svakinjo Filomelo in ji izrezal jezik, da ga ne bi zatožila. - V 10 Batila - Anakreontovega ljubljenca. 239 Str. 9. 6. Erotu. R4, R6 C Besedilo po R6, ker je najbolj dovršeno, vendar so razlocki med zapisoma neznatni. Str. 10. 7. Anakreon sam sebi. R4, R6 B V. 11 ima varianto: da je že blizu grobi. R6 ima v. 10. in 11. kaj radovati bolje / se v stari je podobi. Str. 10. 8. Vse mora piti. Rl, R6 (nepopoln). Str. 10. 9. Svoji ljubici. R4 R6 Besedilo po R4. Razlicki med zapisoma so neznatni. C V. 5 ne ustreza izvirniku. Tudi v. 8-12 so nerodno prevedeni in brez izvirnika skoraj nerazumljivi. V prozi se Anakreontove besede glase: In ce ti vosek omogoca, naslikaj jo dišeco od mazila, okroglo­licno in belocelo pod crmljenimi kodri. V. 21 volhek kak Kiteri - vlažen od ljubezni kakor Afroditi. V. 24 kakti Peithe usti - P. boginja pregovorljivosti, sladke besede (lat. Suada). Str. 11. 10. Svojim ljubeznim. R4, R6 Naše besedilo po R4. B V. 14-15 var. ter deklic Lezbinek in dalecnih Joninek. C V. 10 Korintski dvojni bereg - namesto breg, zaradi rime: šereg. -V. 16 ’z Kari je in z Roda - Karija: staro ime za južnozapadno Malo Azijo; Rod (Rhodos) najbolj vzhodno ležeci otok v Egejskem morju. - V. 20. Kanob (Canobos) nekdanje mesto v Spodnjem Egiptu. - V. 25. ’z Gadironske krajine - okolica sedanjega mesta Cadiz v Španiji. - V. 26 od Baktre (Baktrije) krajine v Notranji Aziji. Str. 12. 11. Pomladi. R6, R7 Besedilo po R6, R7 nepopoln. Str. 13. 12. Zdravica. R4, R6 Besedilo po R6, R4 nepopoln. Str. 14. 15. Samemu sebi. R6 (3 zapisi). Naše besedilo po R7. Oba zapisa sta glavnem istovetna. Str. 14. 14. Erotu. R6 (2 zapisa). Str. 14. 15. Samemu sebi. R6 (3 zapisa). Str. 14. 16. Kori. R6 (2 zapisa). Str. 15. 17. Eroteku. R6 (2 zapisa). Str. 15. 18. Škržatu. R6 (2 zapisa). Str. 16. 19. Lastovici. R6 (2 zapisa). Str. 16. 20. Erotovim strelicam. R6 (2 zapisa). Str. 17. 21. Julijana Egipcana. R6 (2 zapisa). Str. 17. 22. Golobu. R6 Str. 18. 23. Erotu iz voska. R6 C Zanimiv je Vrazov poizkus oznaciti prodajalcevo doršcino s kranj- šcino. Str. 19. 24. Samemu sebi. R6 Str. 19. 25. Ljubezenska in plesna pesem. R6 Str. 20. 26. Samemu sebi. R6 Str. 20. 27. Brezskrbnemu življenju. R6 Str. 21. 28. Zmerom bolj in bolj plesava... R6 240 Str. 11. 19. Afi meni brat... R6 Str. 22. 30. Hci Tantalva... R6 Str. 22. 31. Zvrtaj, Hefajst ljubljeni... R6 Str. 23. 32. Erotu. R6 Str. 24. Eebe pomilovati... Rl C Te pesmi ne navajajo v zbirkah Anakreontovih pesmi, ki so bile uredniku na razpolago. Vendar je iz vsebine in sloga razvidno, da spada v kategorijo anakreontske lirike. - V. 9 Piritojskih v. 11. Iksi- ona - Piritoja in njegovega oceta Iksiona so kaznovali bogovi: prvega, ker je hotel ugrabiti Proserpino, drugega, ker se je v zmoti bahal, da ga je ljubila Hera. Zevs ga je zato privezal na vedno se vrtece kolo v podzemlju. Str. 24. Oeuyov(5i pepipvai R5. C Naslov naše pesmi (Skrbi beže) in njena vsebina kažeta, da je tudi njo treba šteti med lahkotno melicno liriko Anakreontove vrste. Vendar avtorja z našimi sredstvi ni bilo mogoce odkriti. Str. 25. Žabica. R7 C To in naslednjo pesem je Vraz prevedel, kakor je zapisal ob prevodu iz neke »antologije grške«. Iz katere - se kljub mnogemu iskanju ni dalo ugotoviti. Str. 25. Luna brez orožja. R6 B V. 5, 6 Kaj je ljubavi lok vgodil, crti vsako pušcico / sulica ’no bol ’smiljenja naucilo jo je. (poznejša varianta). C Glej opombo k prejšnji pesmi. Str. 25. Volar. Rl, R6 B Kasnejša varianta prevoda se glasi: Stopil sem do Evnike ljub­ljene, htel jo kuševat’, al ona se smejala ter gizdavo z nosekom vihala, men’ rekoc: »Poberi se od mene, ti pastirce! - Ti ceš moje lice? O ti norcek! Nisem se ucila prostih lizat’ cob te se že užila nekokrat me­šcanske si ustnice ... C Prevod prvih 14ih stihov idile BovkoTJokoc; ki so jo nekdaj pri­pisovali Teokritu (okrog 270. 1. pr. Kr.) Str. 26. Na cesarja Avgusta. R3 C Poizkus prevoda 2. pesmi iz 1. knjige Horacijevih (65-8 pr. Kr.) Od in epod. Ohranjeni so verzi 1-8 in 25-52. Prevod je neokreten, dikcija in jezik sta brez poleta in grobo dialekticna. Gotovo eden prvih Vrazovih poizkusov v slovenski verzifikaciji, morebiti še iz mari­borske gimnazije pred 1830. 1. Str. 27. Na Munacija Planka. R3 C Prevod 7. ode iz iste Horacijeve knjige. O prevodu velja, kar o prejšnjem. Str. 28. Na Aristija Fuska. R3 C 22. oda 1. knjige Od. Prevod je neokreten in trd. V. 13-14 Vraz ni prevedel. Str. 30. Na Venus. R3 C Prevod 30. ode iste Horacijeve knjige je še slabši kakor prevod prve ode. Nastal je socasno z njim. 16 Slovenska djela II 241 Str. 29. Ha Licinija. R3 C Prevod 10. ode 2. knjige Horacijevih nesmi. O prevodu kakor zgoraj. Str. 30. Lorkvatu. R6 C Z dnem »27. velikim srpnom 1835. 1.« datiran prevod Horacijeve VIL ode; Diffugere nives: redeunt jam gramina campis iz IV. knjige Od in epod. Ce primerjamo ta prevod s prejšnjimi, spoznamo, koliko je Vraz jezikovno napredoval. Str. 31. Elegija. R7 C Poizkus prevoda 5. elegije iz 3. knjige Tibulovih pesmi. Poizkus obsega prvih 16 stihov, 2. in 3. veljata danes kot podvržena. Prevod je zelo pomanjkljiv, vendar je za spoznanje boljši kakor poizkusi prevoda Horacijevih od. Str. 31. Sulpicijina. Rl C Prevod pesmi, ki jo je poslala poetka Sulpicija med svojo bo­leznijo nekemu Cerintu, morebiti pesniku Tibulu (55-19 pr. Kr.) Vraz je datiral prevod »V Cerovci 25. velikega srpna 1835.« Str. 32. Zdaj, kar kol’ lepih zenskih je ... Rl C Prevod Katulove pesmi: Lugete, o Veneres Cupidinesque. Nastal je okrog 1837. 1. in je mnogo boljši, kakor so bili prejšnji Vrazovi poizkusi. Str. 34. Prijateljici Formianovi. Rl C Prevod zabavljice rimskega lirika Katula (87-54 pr. Kr.) na Ameano, ljubico Cezarjevega pionirskega castnika, zapravljivca Ma- mura, Formiana. Vraz je prevod rimal, kar nasprotuje izvirniku in anticni poeziji sploh. S tem ni dosegel višine prevoda prejšnje pesmi, cetudi je oba napisal socasno. Str. 32. Lezbiji. R5. R6 B N. 5.-10. (var.) kjer Jupiter proroci v puši, kjer vrel grob Batta stari duši; - al kar zvezd v tihi noci budi, gledi na ljubav skrivno ljudi, da b’ tol’ko mi dala kušcev mila, ne b’ mi vnetosti le vtišila. C Prevod Katulove pesmi: Quaeris quot mihi basiationes ... (Vprašaš, koliko bi rad poljubov...). Vraz je Katulovo pesem posnemal v svoji pesmi: Vse, vse še premalo. Naše besedilo po R6. Str. 33. Fabulu. R5, R6 C Prevod Katulove humoristicne pesmi: Cenabis bene, mi Fabulle, apud me ... V 14. v. ... k Bogu-š kleknol - k Bogu boš kleknol. Vraz je posnel to kontrakcijo iz domacega narecja. Znana je tudi v polj­šcini. Misel te Katulove pesmi je posnel Župancic, a nepopolno, v Cici­banu: Vabilo. Str. 34. Vrabljincek, radost moje golobice... R6, R7 C Prevod Katulove pesmi: Passer, deliciae meae pucllae ... Naše be­sedilo po R6, R7 obsega samo štiri stihe. Str. 34. Lezbiji. R6 C Prevod Katulove pesmi: Vivamus, mea Lesbia, et amemus! Str. 33. Azinicu. R6 C Prevod Katulove šaljivke: Marrucine, Asini, manu sinistra... 242 Str. 35. Ovidijeva. Rl C Prevod 5. elegije iz 1. knjige Ovidijevih (43. pr. Kr. - 17. po Kr.) Ljubezenskih pesmi (Amorum libri tres). Vraz je datiral prevod: »V Cerovcu, 28. velikega srpna« (gotovo 1835. 1.) Pobudo za prevajanje teh lascivnih stihov mu je dala lju­bezen do Roze. Str. 36. Divina Commedia. Rl, R6; Nastavni Vjesnik, 1922, 10-13. C V Rl je ohranjen prevod I. speva od 1.-21. stiha, nato prevod XXXIII. speva od 1.-24. stiha. V Rakovcevi zapušcini se pa hrani pre­vod celotnega III. speva v nepopolnem izvirnem Vrazovem zapisu in popolnem prepisu neznane roke. Izvirnik je Vraz datiral ter pod­pisal, in sicer takole: »V Gradcu na pepelnico 1. 1835. Prepisal na pepelnico 1. 1837. J. Cerovcan.« Da je 1835. 1. prevajal Danteja, je razumljivo zaradi njegovih takratnih priprav za antologijo svetovne poezije z vrta vsakega izobraženega. Cudno je samo to, da tega svojega prevoda ni omenil v pismu Kastelcu (9. in 31. VIL), v katerem mu je navedel, kaj ima že pripravljeno za antologijo. Tam je pa zapisal samo, da mu je z Dunaja (od tamkajšnjih slovenskih prav­nikov: Janeza Copa, Antona Mažgona in Jerneja Zupanca) obljub­ljena poleg drugih prevodov »Smrt kneza Ugolina«, t. j. prevod XXXIII. speva Dantejeve pesnitve. In vendar je imel tedaj glede na datum na rokopisu že lastni prevod popolnega III. speva in, ce sodimo po jeziku in pravopisu, tudi že naše zacetne verze L speva. - Zakaj je »na pepelnico 1. 1837.« prevod III. speva ponovno prepisal in gotovo tudi jezikovno popravil? Morebiti ga je hotel poslati Prešernu in Kastelcu neposredno po vrnitvi iz Ljubljane v Gradec, da bi jima dokazal, koliko je že napredoval v osrednjem književnem jeziku, kajti ta prevod je med vsemi njegovimi prevodi in izvirnimi pesmimi jezi­kovno najbolj dovršen. To je opazil tudi dr. V. Deželic st., ki ga je v Rakovcevi zapušcini odkril in v Nastavnem vjesniku 1. c. prvi objavil. Str. 43. Kancona. R6 C Prevod Petrarkove kancone: Che debb’ io far? che mi consigli, Amore? iz II. dela (In morte di Madonna Laura) njegovega Kanconijera. Str. 44. Življenje tece, nit’ na hip ne stane. R6, R7 B Prim. Petrarkov sonet: La vita fugge e non s’ arresta un’ ora... iz II. dela Kanconijera. Naše besedilo po R6, R7 vsebuje samo prvi dve kitici. Str. 45. Oj, mir mi dajte, moje misli nore... R6, R7 C Prevod Petrarkovega soneta Datemi pace, o duri miei pensieri (Sonetti e canzoni in morte di Madonna Laura). V opombi k Divini Commediji v omenjenem pismu Kastelcu je Vraz porocal, da je za Cve­tlice, prevedel tudi dvanajst sonetov Petrarkinih. Toda od te dva­najsterice se ih je ohranilo samo nekaj. Naše besedilo je po R7. Str. 45. Oci, ki sem je tak opisal vrelo ... R6 (2 zapisa), R7 C Prevod Petrarkovega soneta: Gli occhi di ch’ io parlai si calda- mente (iz istega ciklusa kakor zgornji). Str. 46 Na krilih misli dižem se v nebesa... R6 C Prevod Petrarkovega soneta: Volo con 1’ ali de’ pensieri al delo ... iz istega ciklusa kakor gornji. 243 Str. 46. O blazen duh, ki name oci jasne ... R6 C Prim. Petrarkov sonet: Spir’to felice, che si dolcemente ... iz II. dela Kanconijera. Str. 47. Komal in Galvina. R6 C Poizkus prevoda poeme Comala iz Ossianovih spevov Jamesa Macphersona (1736-96). Vraz je poizkušal poemo prevesti konec 1833. ali v zacetku 1834. 1. Str. 48. Gr ob j e. R2 C Odlomek prevoda elegije (Elegy written in a Country Church- yard) angleškega pesnika Thomasa Graya (1716-1771). L. 1835 je menda Vraz imel prevedeno vso elegijo, kakor prica njegovo citirano pismo Kastelcu. Toda v njegovi zapušcini se je ohranil samo naš odlomek, ki obsega polovico celotne pesnitve. Str. 51. Byronova. Rl C Prevod Byronove pesmi: On a Cornelian Heart which was broken (Ob Kornelijinem »srcku«, ki se je razbil). Vraz je prevod datiral: »Pri Sv. Mikloži 31. velikega srpna.« (1835). Tisto leto je prevajal tudi Byronovo elegijo: Fare thee well (Slovo). Kastelcu je pisal v zgoraj citiranem pismu, da jo je že prevedel, in res se je našel, poleg neka­terih kitic v R7, v R6 celoten prevod. Str. 51. Slovo. R6 C Prevod Byronove elegije: Fare thee well. Prim, opombo k zgornji pesmi. Prevod je neokreten in komaj razumljiv. Str. 53. Hebrejske melodije V. R6 C Prevod V. pesmi Oh! Weep for those ... iz Byronovega venca Hebrew Melodies. Str. 55. V zelenadi ptice glasne... R7 C Prevod trubadurske pesmi nemškega viteškega pesnika (Minne- sangerja) Ulricha Lichtensteinskega. Prim. Bouterwek, Geschichte der Kunste und Wissenschaften 1812, IX, 119. Str. 54. Jelsnjak. R6 C Prevod Goethejeve balade Der Erlkonig. Vraz je balado prevajal 1835. 1. za almanah Cvetlice. Str. 56. Ribic. R6, R7 B 1, 7-8 iz slapov ganjenih zbeži / vlažen žensk’ obraz. - 2, 7-8 brž v vodo se podurnol bi, / teb’ leži b’ b’lo spodaj. - C Poizkus prevoda J. W. Goetheja (1749-1832) balade Der Fischer. Vraz je balado prevajal 1835. 1. Prevod je namenil antologiji Cvetlice, kakor spoznamo iz zgoraj citiranega pisma Kastelcu. Str. 58. Mignon. R6, R7 C Prevod Goethejeve balade Mignon, namenjen za antologijo sve­tovnega pesništva (1835. 1.). Str. 57. Prelja. R6 C Prim. Goethejevo romanco: Die Spinnerin. Vraz je svoj prevod namenil za Cvetlice. 244 Str. 58. Pevec. Rl Prevod Goethejeve balade Der Sanger. Jezikovna zrelost in dosledna uporaba gajice kažeta na to, da je ta prevod iz zadnje dobe Vrazo­vega slovenskega literarnega delovanja. Tudi ga Vraz ni omenil med prevodi, ki jih je namenil Cvetlicam. Str. 60. Pri mladenci. Rl, R6 B R6 vsebuje prvo redakcijo prevoda, ki soglaša skoraj povsem s koncno redakcijo v Rl. Razlocek v 3, 1. ...se cisto svetli; - 7, 2 ’no joce nemilo, obrne se v kraj; - 8, 2 ki ljubil sem, draga, te tol’ko let. C Zelo dober prevod balade Der Wirtin Tochterlein (Krcmaricina hcerka) nemškega pesnika Ludwiga Uhlanda (1787-1862). Vraz ni nemške balade samo jezikovno pravilno poslovenil, vdihnil ji je tudi domace obcutje. Str. 60. V duhu pozdravi jen je iz daljnih krajev. R6, R7 C Poizkus prevoda pesmi Lied aus der Ferne (Pesem iz daljine), nemškega pesnika Friedricha Matthissona (1761-1831). Vraz je pesem prevedel v Lovrecini pri Vukotinovicu »na drugi dan velega srpana 1834.« in jo je poslal prijatelju Rakovcu, v cigar zapušcini se je ohranila. V R7 sta ohranjeni samo dve kitici prevoda. Str. 61. Sivi golobcek. Rl; D2 (Glasi iz dubrave žerovinske: Sivi golub, 46). C Prevod pesmi Sizoj golubcik ruskega pesnika in zgodovinarja Nikolaja Mihajlovica Karamzina (1766-1826). Vraz jo je našel v knjigi Russisches Lesebuch, ki io je izdal Johann v. Heym v Rigi 1805 na str. 88. Knjigo je uporabljal s slovnico istega avtorja pri ucenju ruskega jezika. Str. 66. Metulj in gosenica. R2 C Prevod poljskega epigrama Stanislawa Jachowicza (1796-1857), poljskega pedagoga in mladinskega pisatelja. Str. 62. Pomlad. R7 C Prevod pesmi Wiosna poljskega pesnika Franciszka Karpihskega (1741-1825). Prevod je bil najbrž namenjen za Cvetlice, dasi ga Vraz ne omenja Kastelcu. Toda po svojem nastanku spada že v 1834. 1. Str. 63. Vrnitev ocetova. R7 (A. B) B Rokopis R7 (A) je osnutek prevoda, R7 (B) je cistopis. V zadnjem so nekatere kasnejše spremembe, ki pa niso važne. Prvotni naslov pre­voda ie bil Oce domov pride. C Prevod balade Powrot taty najvecjega poljskega pesnika Adama Mickiewicza (1798-1855). Vraz je namenil slovenitev Cvetlicam. Str. 66. Necem zlata, jestvin, ne napoja... R2 C Prevod 67. soneta (Nehci zlata, napoje a jidla) iz I. dela pe­snitve Jana Kollarja (1793-1852) Slavy dcera. Str. 67. O polnoci, ko celo zemljo skriva ... Rl C 38. sonet (O pul noci, když zem celou skryva ...) iz I. dela ome­njene Kollarjeve pesnitve. Str 67. Povejte, zn jeci, s srpi ki pšenice... Rl C Prevod 13. soneta (Rcite, ženci, co tam se srpecky ...) iz III. dela Slavy dcere. 245 Str. 68. Dekle in škrjanec. Rl, R6 C Prevod pesmi Skriwanek (Škrjanec) iz pesniške potvorbe Vaclava Hanke: Rukopis Kralodworsky. Vraz je prevod datiral »1. kimovca« (1835. 1.) Naše besedilo po R6. Str. 68. Beneš Hermanov. Rl C Prevod istoimene pesmi iz zgoraj omenjene potvorbe V. Hanke. Vraz jo je prevedel »v Ilovcih 30. velikega srpna 1835« in prevod posvetil svaku Ivanu Mohoricu, kakor prica nadpis nad naslovom: »Porocena mojemu svaku.« Str. 71. Pevceva tožba 1. R7 C Poizkus prevoda 1. soneta iz ciklusa Sangers Klage Franceta Prešerna (1800-1849). Str. 71. Primeri ljubezni. Rl, R7 C Poizkus prevoda Prešernovega ciklusa Liebesgleichnisse: 1. Pomlad prihaja, reki, loki, gori... R7 C Ohranjena sta samo oba kvadernarija prevoda, ker je rokopis prav na tistem mestu odtrgan, kjer bi morali slediti terceti. 2. Kak on, ki njemu vse vzel v divjem skoki... Rl, R7 C To je šele osnutek prevoda. Vraz je oznacil, katera mesta mora popraviti, a koncne redakcije ni v njegovi zapušcini. 3. Kak silno hlepeni on, ki v nesnagi... R7 C Dovršen prevod. Str. 73. Zakaj, - ki vredna, da bi hvalo peli... R7 C Poizkus prevoda Prešernovega soneta: Warum sie, wert, dass Sanger aller Zungen... - Vraz si je prepisal tudi druge Prešernove nemške sonete (najbrž ob obisku januarja 1837. 1.) in jih menda tudi hotel posloveniti. Str. 73. Ciprska zibalna pesem. Rl C Vraz je prevedel 1. 1834 in 1835 iz Posartove novogrške slovnice tudi nekaj grških narodnih pesmi. Pricujoca in naslednja pesem sta najbrž sad tega prizadevanja. Ciprsko uspavanko je kasneje prepesnil v iliršcino. Str. 74. Smrt Kicos-Bocarida. R7 C Pesem opeva smrt oceta grškega borca za svobodo Markosa Botza- risa (1788-1823). Drugo glej zgoraj. Ta prevod je mlajši kakor zgornji. Str. 75. Romajiški. R6 C Prevod dveh novogrških ljudskih pesmi iz neznane zbirke. Str. 76. Španske narodne romance. Rl, R6, R7 C Za almanah Cvetlice je prevajal Vraz 1835. 1. tudi španske romance iz Grimmove zbirke Silva de romances viejos, 1815. 1. (Cvet­nik starih romanc). V ta namen si je prepisal v zvezek z naslovom Romances espanoles, traducidas en sloven par J. Stanko vrsto pesnitev, ki so se mu zdele vredne prevoda. Nekatere je res poslovenil, pri drugih se pa vidi poizkus prevajanja. 246 Str. 76. 1. O krasni gospe. R6 C Prim. 1. c. ... De la blanca nina. Str. 78. 2. O knezu Arnaldu in monarju. R6 C L. c. ... Del conde Arnaldo y del marinaro. R6 Str. 79. 3. O renegatu Bovaliji. R6 C L. c. ... De Bovalias el poganos. Str. 80. 4. O prekmorski zamorki. R6 C L. c. ... Della donzella ribericas de la mar. Str. 80. 5. O kršcanski sužnji. R6 C L. c. ... De la cristiana captiva. Str. 81. 6. Romanca o doni Aldi. Rl, R7 C Prim. 1. c. 108: Romance de dona Alda. Str. 83. 7. Romanca od kralja Marsina. Rl C Prim. 1. c. 106: Romance del rey Marsin. Str. 84. 8. Romanca o Gayferosu. Rl C Prim. 1. c. 7: Romance de Gayferos, de como fue a vengar la muerte de su padre. Poslednjih štirih verzov Vraz ni prevedel. Str. 86. 9. Romanca o Julijanesi. R7 C Prim. 1. c. 234: Romance de la Julianesa. Str. 87. 10. Romanca o francoski kraljicini. Rl C Prim. 1. c. 250: Romance de la hija del rey de Francia., Vraz je prevedel samo odlomek, ali pa se je celotni prevod izgubil. Str. 87. 11. Romanca o ljubezni. R6 Str. 88. Škiptarske narodne pesmi. Rl C Pricujoce vzglede albanskih narodnih pesmi je Vraz našel v opombi Lorda Byrona (1783-1824) k 72. kitici pesnitve Childe Harold’s Pilgrimage (Romanje Junkerja Harolda). Tam je Byron navedel te verze »kot primer albanskega ali arnavtskega narecja v Iliriji« in je dodal, da tvorijo pravzaprav dva najbolj priljubljena zborovska speva, ki ju po jejo Albanci »navadno pri plesu moški ali ženske bez razlocka.« Vraz je prevedel 1., 2., 4., 5., 7. in 8. kitico prvega speva, medtem ko je 3., 9. in 10. pustil neprevedene, 6. je pa prevedel v nemšcino. Od drugega speva je prevedel 1., 2., 3., 5. in 6. kitico, 4. in 7. pa ni prevajal. Po drugih prevodih sodec mu ti prevodi niso posebno uspeli. Str. 89. Srbske narodne besmi. R2, R7 C Vraz je prevedel 1835. 1. iz 1. knjige Vuka St. Karadžica (Na­rodne srpske pjesme) 1824. 1.: 1. Smiljana i vijenac (81), 2. Mlado- ženja s udovicom (82), 3. Želja devojcina (90), 4. Draga bratimi javor (91), 5. Zejnina kletva (186), 6. Ne valja gubiti vrijeme (194), 7. Najveca sladost (195), 8. Sud devojacki (195). 9. Ljubavni rastanak (196), 10. Žalosni rastanak (197), Opet rastanak (198), 11. Kako žali devojka (200), 12. Najlepši miriš (203), 13. Radost u opominjanju (204), 14. Devojka na gradskim vratima (206), 15. Smrtna bolest (210), 16. Velika rana (211), 17. Znanje (211), 18. Ti si moja svakojako (228), 19. Mutan Dunav (262). Iz 2. knjige iste zbirke je pa Vraz poslovenil pesem Zidanje Skadra. Prim. Karadžic, Narodne srpske pjesme, II. knjiga, 1823, str. 10. Toda prvih 12 stihov Vrazovega prevoda se ni ohranilo. Tudi prevoda pesmi Kosovka djevojka, ki ga je videl v Vrazovi zapušcini Macun in ga 247 po njem omenja v svoji knjigi Drechsler (30), danes ni vec tam. Pac so pa še v zapušcini prevodi štirih »ženskih« pesmi, ker so pa zapisane v neki tuji, ne Vrazovi pisavi, niso upoštevani v naši knjigi, St. 105. Slovaške narodne pesmi. R6; C 32, 17-19. C Iz zbirke Jana Kotlarja Narodnie zpiewanky I. djl, 1834 je Vraz prevedel 1835. 1. 10 pesmi in jih ubral v nekakšen enoten ciklus (Ilešic). Vzel jih je iz III. razdelka Kollarjeve zbirke, in sicer pesmi: 1. Zpie- wanky a gegich puwodcowe (59), 2. Zpew a sloboda (59), 3. Mlada zpewacka (59), 4. Zpev a mzda (60), 5. Zpew a wdanie se (60), 6. Zpew a plac (61), 7. Pjsne v truhle (62), 8. Napewy (63), 9. Wlast- nosti (63). 10. Wolenie manžela (63). - Obširno je o teh prevodih pisal Ilešic v Casopisu za zgodovino in narodopisje 1932, 16-22. Str. 119. Grob mladenec... Rl C Prevod ruske narodne pesmi po ceškem prevodu Celakovskega. Str. 121. Ah, je težko jami roži... R6 C Kakor zgoraj. Str. 108. Krakov jaki. Rl; C 30. 134-136. C Prevod 50 krakovjakov iz knjige Waclawa Zaleskega (Waclaw z Oleska) Piešni polskie i ruskie ludu galicyjskiego, Lwov 1833. Vraz je izbral izmed 680 krakovjakov Zaleskega 50 takih, ki so se mu zdeli pac najlepši in jih je prevedel najbrž v 2. polovici 1834. 1. iz knjige, ki jo je kupil za graško Slovensko družbo Kocevar. Prevod je dober, ceprav ni Vraz v vseh primerih izvornika popolnoma razumel. Prim, o tem obširno študijo Frana Ilešica v Casopisu za zgodovino in na­rodopisje 1930, 133-145. Str. 114. Kolomyjke. R6; C 32, 14, 23-24. C Prevod 17 ukrajinskih kolomyjk, plesnih narodnih pesmi, enakih krakovjakom. Vraz jih je prevedel 1835. 1. iz zgoraj citirane knjige W. Zaleskega. Podrobno je pisal o teh njegovih prevodih Ilešic v Casopisu za zgodovino in narodopisje 1932, 14-16, 22-28. Str. 117. Zor ja pokrivala polie ... R6 C Prim, ukrajinsko pesem Rumien pole pokrywaje v knjigi Za­leskega, 76. Str. 118. Crno polje zaorano ... R6 C Prim, ukraiinsko pesem: Czorna rola zaorana, Zaleski, 79. Str. 122. Je ob zarji blo... R6 C Prevod ruske narodne pesmi po ceškem prevodu Celakovskega v knjigi Ohlas pisni ruskych. Str. 123. Svatevcina. Rl C Kakor pri prejšnji pesmi. Str. 124. Dnjeper, Dnjeper ... R7 C Prevod ruske ali ukrajinske narodne pesmi. Str. 125. Slova deklic ja. R7 C Prevod litovske narodne pesmi po Herderjevem prevodu v knjigi Volkslieder. Prim. Herder’s Poetische Werke, I. Bd, 1885, 144. Str. 126. Pšenicno klasov je. Rl C Nacionalno-moralna poslanica slovenski dijaški mladini v Mari­boru in Gradcu. Z njo je Vraz hotel v zacetku 1837. 1. zaceti prebu- 248 jevalno delo v smislu svojih nazorov med dijaštvom v Mariboru in drugod po Slovenskem. Posebni, skoraj evangeljski slog si je izbral zaradi vzvišenosti predmeta, zlasti pa, da bi zakril pred policijo in nasprotniki namen svojega prizadevanja. - Spis se odlikuje po lepem jeziku in korenitem slogu, ki spominja na evangeljsko besedo in na dikcijo Mickiewiczewega revolucionarnega spisa: Knjige poljskega naroda in poljskega romarstva. (Ksiqgi Narodu Polskiego i Pielgrzym- stwa Polskiego). Str. 129. Predgovor h knjigi Navuk v peldah (1836). C Prim, uvod naše knjige str. 53. in sl. Str. 141. Dobrovoljnemu Slovencu. C Slovenski predgovor k Vrazovi knjigi: Narodne pesni ilirske. Razdelak I. (1839). PRIMJEDBE UZ PJESME I SASTAVKE U DODATKU 1. Izvorne pjesme Str. 147. V noci po zvezdišcem. R3. Odlomek iz 1830/31. 1. Str. 147. Tw, na tvoj kamni obkraj... R3. Izraz hepenjenja po do­macem kraju iz prvega leta (1830) Vrazovega bivanja v Gradcu. Po­skus je napisan v bohoricici. Str. 147. Odlomek. R7. V tem odlomku je Vraz poskušal opevati le­poto svojega domacega kraja. S cerkvico in vinogradi ovencani Jeru­zalem, ki se dviga iz morja štajerskih goric, primerja otoku Delosu. Str. 148. B’celica mama. R7 C N teh verzih se razodeva Vrazova želja, da se približa ljubljan­skim Cbelicarjem, zlasti Prešernu in Copu. Str. 148. Ribnika na kraju. Po rokopisu sodec fragment iz 1832 ali celo iz starejše dobe. Oblikovno in jezikovno zacetniški prvi zapis, ki ga pa Vraz pozneje ni obdelal, vsaj kolikor kaže ohranjena zapušcina. Zanimiv kot nekak zacetek Vrazove ljubezenske poezije. Str. 148. Pravite mi... R4 C Zacetek satiricnega odgovora nekim literarnim nasprotnikom, ki pa menda niso bili cbelicarji, kakor sp mislili nekateri literarni zgo­dovinarji, temvec Vrazovi graški oponenti: Murko, vcasih Miklošic in drugi. Str. 149. Na bolho. R2 Ceprav je ta popevka ohranjena v Vrazovi ostalini, vendar se zdi, da ni njegova tvorba. Ker pa ni bilo mogoce spoznati, kdo bi bil njen avtor, mogli bi misliti na Modrinjaka - smo jo uvrstili le-sem. 249 Str. 149. Odlomek (motiv »zelenega šlarja«) Rl Str. 150. Ah, leti duh... Rl, (A, B) B Oba zapisa sta nepopolna, tako da ni mogoce spoznati, kako slove 2, 4. A je osnutek, B je pa kolikor toliko izdelana pesem, zato smo je uporabili kot podlogo za naše besedilo. Str. 150. Al, bratec, mi le ves povedat pravo ... R7 C Odlomek politicnega soneta, ki je izražal protest zoper narodno podložništvo. Str. 150. Šandor Ipsilant. R7 B 3, 5 in 6 (prv.) Ali bolj od njeg’vih reci / še govori krv ’z rane. C Odlomek prica, da je Vraza zanimala tragicna usoda grškega bojevnika za narodno svobodo Aleksandra Ypsilantija, ki je po po­nesrecenem uporu zoper Turke pretekel na avstrijsko ozemlje in za­prosil azila, ki so mu ga avstrijske oblasti obljubile, nato so pa ra­njenega Ypsilantija po Metternichovi naredbi zaprle v trdnjavo. Iz odlomka je cutiti Vrazovo socutje do junaka in obsodbo do verolomnih avstrijskih oblasti. 2, 5 v naše rakošanske kraje - v avstrijske dežele. Ime Rakošanija, Rakošansko za Avstrijo se po ceškem vzgledu vcasih uporabljali tudi vzhodnoštajerski pisatelji. Str. 151. Stajnko in Jelena. Rl; C 28, 109-113. B Poprave v rokopisu so maloštevilne in nepomembne. Vecinoma smo jih upoštevali v našem besedilu. Natanko je rokopis ponatisnil Ilešic na omenjenem mestu, kjer se lahko vsakdo pouci o vseh po­drobnostih. C Vsebinsko izvira naš fragment iz Vrazove želje, preiti iz lirskega subjektivizma k epskemu nacinu in slogu. Str. 153. Morska deklica. R6; R7, C 28, 113-116 (Belotinska ljubav). B Varianta našega odlomka, natisnjenega v C 28, izvira iz Rl, toda takrat, ko je urednik naše izdaje pregledoval Rl, je ni bilo vec na mestu. Ker je za umevanje našega odlomka potrebna, jo navajamo po C 28. 1, 1-4 Kaj tak toži v Belotinskem gradi, / al to ptica kukavica? / Ni! Na linjah vecernem v hladi / toži vdova, gospodinja. 2, 1-4 Pitate me, Cemu stara place, / ki ’ma vsega polne dvore, / za edinka s solz’mi lica zmace, / zove ga, al ga ne dozove. / 3, 1-4 V Pohorji trak zadnji sonca vgasne, / gredo ženkinje ze žita, / pojejo si pesmi miloglasne, / od njih je ena bolj cudovita. 4, 1-4 »Kaj pa, zlata mamka, to za d’vica, / ki tak cudno lepo peje?« / »To ti, sinko, peje grlicica / ’z dobrave ’znad suhe veje.« 5 manjka. 6, 1-4 Belotin gre z mamico k pocitki, / pesem še mu v posfljo sleduje: / z grozo od pet do glave skoz litki / glasi smicajo, ko je cuje. 7, 1-4 Ah, s to grozo ... in iz srcnosti zdrave, / da srce ko trstje se trosi, / ni v ti grozi plašljivosti prave, / da oditi v srci ga mika. 8, 1-4 »To se glase ptice grlicice. /------------------------------------/ »Odkod so te cudovite pesmice, / sam cem videt’, sam hocem znati.« 9, 1-4 Petje se prenese, al uzdihi / padajo na srce ko noži, / skoci na noge, gre v noci tihi (plane, ce odit’ po noci tihi), /--------------------------------------10, 1-4 -------------------------------------------/k njim pridruži plac se nemili, / placni 250 glas se v grozen joc razleje, / mi ne joce vec samo cvili. 11, 1-4 Po njem je; to cut’ vso moc mu zlomi, / materni kip ’z misli odbega, / zdaj ne b’ ga splašili vsi gromi, / brž v log tece, tece do brega. 72, 1-4 Tece. Ko ga ni domov do zorje, / ni domov do belega dneva, / mat’ ga budit’ gre, al najde, gorje! / prazno post’ljo, zgrabi jo reva. 13.-16. kitica manjkajo. Nato se pricne 17. kitica, ki soglaša s prvo kitico na­šega fragmenta (R7). Tu je spet v obeh rokopisih vrzel dveh kitic (18. in 19.), potem pa sta v obeh ohranjeni dve kitici (20-21.). Na­daljnji kitici (22. in 23.) sta pa samo v R6, medtem ko sta v obeh rokopisih še dve skupni kitici (v Rl 23. in 24., v R7 pa 24. in 25. kitica). Naslednje, zakljucne kitice (26.-31.), beremo lahko samo v R7. R6 je starejši zapis kakor R7 in vsebuje zacetek zgodbe o nesrecni lju­bezni med morsko deklico in vitezom. C Iz primerjanja vseh odlomkov zaslutimo vsebino zasnovane pe­snitve: ljubezen med belotinskim dedicem in morsko deklico (vodno vilo), ki ljubimca potegne k sebi v vodo, njegovi žalostni materi pa podari v uteho svojega sina - njenega vnuka. Str. 157. Zastonj - jezik besed nima ... Rl C Prevod dveh odlomkov Byronove pesnitve The Bride of Abydos, in sicer v. 23.-33. XVIII. in v 26.-36. XX. kitice. (Prim. Byron’s Works, Oxford Edition, 1910, 266). Odlomka bi morali uvrstiti u prihodnje za- glavje, toda urednik je prepozno spoznal njun izvor. - V. 12 Oj, pust v povodenj me, kjer bil ocak .... - V vesoljni potop, s katerim se je boril ocak - Noe. - V. 13 ... v kraj, ki je Tatarcu drag - v pušcavo ali stepo. Tatarec pomeni tu orientalca sploh, morebiti predvsem Arabca. V. 20 Zulejka - perzijsko žensko ime, opevano tudi v Goethe­jevi knjigi West-ostlicher Divan (1819) in v pesmih drugih pesnikov tistega casa. Str. 159. Visoka pesem. R5 C Zacetne vrstice Salamonove Visoke pesmi (Canticum canticorum). Vraz jih je prevedel 1835. 1. po latinskem prevodu. Str. 159. llijada. Rl C Prim. XIX spev, 1-7. Str. 160. Odiseja. Rl C Prim. II. spev, 1-34. Prevod je natancen, vendar napisan brez mnogega premišljanja in bolj prozaicen kakor pa ubran v heksametre. Po pisavi bi bilo soditi, da ni Vrazovo delo. Misliti bi bilo na Miklo­šicevo avtorstvo. Str. 160. Georgika. Rl C Georgicon liber L, 1-30, 43-70. Zgodnji poskus prevoda Vergili- jevega Poljedelstva. Gotovo iz 1830. ali 1831. 1., kakor pricata dia­lekticni izraz in težki, nerodni slog. Str. 162. Eneida. Rl C: V tisti dobi kakor Georgika je Vraz skušal prevajati tudi Vergi- lijevo Eneido. Pricujocih 7 verzov I. knjige epa o Eneju je edini dokaz za to. O jeziku in slogu velja, kar je bilo receno o prevodu Georgik. 251 Str. 162. Na Julija Antonija. R2 C: 1. kitica 2. ode 3. knjige Horacijevih Od. Str. 162. Na Diano. R2 C: 1. kitica 22. ode 3. knjige. Str. 163. Oblega Korinta. Rl, R7 C: Poizkus prevoda 1., 2.. 3. in 5. kitice Byronove verzificirane novele Oblega Korinta (The Siege of Corinth). Prevodi so iz razlicnih dob, najstarejši (3. in 5. kitica) je iz 1833. 1., ostali dve sta iz 1835. 1. Str. 164. Chillonski ujetnik. R7 C: Odlomek prevoda Byronove pesnitve (The Prisoner of Chillon). Odlomek vsebuje 12 stihov (od 18.-29. vrstice) v zacetku pesnitve. Vraz je 1847. in 1849. 1. vso poemo prevedel na hrvaški jezik. (Dela Str. 164. Poroštvo. R6 C: Odlomki Vrazovih poizkusov iz 1835. L, da prevede za Cvetlice balado Die Biirgschaft Friedricha Schillerja (1759-1805). Tisto leto je Vraz porocal Kastelcu, da je poslovenil celo balado. Str. 165. Ce roka nam vec ne pomore ... Rl C: 6. kitica iz nabožne pesmi Sei Lob und Ehr dem hochsten Gut, ki jo je zložil nemški pesnik Friedrich Gottlieb Klopstock (1724-1803). Str. 166. Ibikovi žerjavi. R7 C: Prvi štirje verzi prevoda Schillerjeve balade Die Kraniche des Ibykus. - 19 1 K agonu pevskem ... - K pevski in dirkalni tekmi - agon iz grške besede dvdyd)v. Str. 166. Pevec v taboru ruskih vojšcakov. R6 C: Prevod od 17.-52. verza rapsodije ruskega pesnika Vasilija An- drejevica Žukovskega (1783-1852): Pevec vo stane ruskih vojnov fiz 1812. L). Vraz je rapsodijo prevajal 1833. 1., ko se je ruskega jezika šele ucil. Zato je njen naslov napravilno prevedel: Pevec pri vstaji (!) ruskih vojšcakov. In ta naslov je prišel potem v literaturo o Vrazu. V Rl so ohranjeni Vrazovi prepisi še treh balad Žukovskega. Pri baladi Svetlana so vidni poizkusi prevajanja. Str. 167. A j, tu lezi zemlja ta... Rl C: Prva stiha Kollarjevega »Predzpeva« v pesnitev Slavy dcera. Str. 167. Pukaj vrt zaprt bil... Rl C Odlomek prevoda 73. soneta v III. spevu Kollarjeve Slavy dcere. Str. 168. Smrt Cezarjeva. R6 C: Zacetek prevoda neke neznane tragedije. Vraz je zacel prevajati delo v »Podcetrtki na dan 16. prosinca 1836. 1 « Prevod je hotel po­svetiti prijatelju Kocevarju, kakor prica ooomba na naslovni strani: »Preložio ino nriporocio Brutus Cerovcan Cassiusu Kocevarju«. - Brutus Cerovcan — Vraz, ki ie bil doma iz Cerovca: Str. 169. Zacetek izvirne povesti. R7 C Zanimiv, žal nedovršen poizkus zgodovinske povesti v romanticno domacijskem slogu z rahlo naslonitvijo na povesti Walterja Scotta. Poizkus kaže tu in tam že rahle realisticne prijeme. Dokazano je, da ie Vraz v graških letih Scotta ne samo prebiral, temvec tudi kunoval. Odlomek je iz 1835. 1. in je najstarejši ohranjeni slovenski izvirni sestavek v pripovedni prozi z umetniškimi nameni. 252 Str. 171. Kateri hoce znati... Rl C: Zasnova clanka Pšenicno klasovje. Str. 172. Knjige naroda slovenskega. Rl C: Poizkus prikazati slovenski mladini nacionalno in socialno gi­banje po julijski revoluciji (1830) v obliki religiozno-moralizujocega traktata s poudarkom na slovanskem mesijanizmu. Tudi ta odlomek je Vraz zasnoval v mickiewiczewskem duhu in slogu. Str. 175. Zibel in smrt. R6, R7 C: Realisticna slicica iz vzhodnoštajerskega kmeckega življenja, ki razodeva natancno opazovanje in dobro psihološko razumevanje du­ševnosti kmecke matere in kmeckega otroka. Po naslovu sodec - more­biti - zacetek zamisli realisticnega življenjepisa slovenskega kmeckega cloveka od rojstva do smrti. V R6 prelit v distihe. Str. 175. Kritika Akacijevih Slovenskih pesmi. Rl, C 27, 42-43. C O nastanku in pomenu tega osnutka glej v Uvodu str. 34. Str. 176. In boj je igra... R6 C: Zanimiv odlomek, ki prica o Vrazovem intenzivnem razmišljanju o vojni kot kruti igri vladajocih in posebej še o kosovskem porazu (1389) kot posledici razprtij med srbskimi fevdalci. Str. 176. Nacrt oglasa narodnih pesmi. R6 C: Prim. Uvod str. 47. Str. 178. Škratec. R6 C: Poizkus prevoda neznanega teksta najbrž iz kake ceške citanke ali slovnice. Str. 178. Megla v Ruskem. Rl C: Zacetek prevoda nekega neznanega sestavka iz omenjene knjige Johanna Heyma: Russisches Lesebuch. Str. 178. Rajska ptica. R6 C: Prevod legende Rajskaja pticka iz knjige Johanna Heyma Rus- sische Sprachlehre fiir Deutsche II. izdaja, Riga 1804, 9—11, ali iz knjige Russisches Lesebuch, Riga 1805, 22. Str. 179. Atensko življenje. Rl, R7 C: Prevod Karamzinove slike Afenskaja žyznb, ki jo je Vraz našel v omenjeni Heymovi ruski citanki in deloma prevedel. Str. 184. Molitva romarja poljskega. R6; C 34, 154. C Prevod iz Mickiewiczeve knjige: Ksiqgi Naroda Polskiego i Pielgrzymstva Polskiego (1832). Prevod je tocen. Vraz ga je napisal 1834. 1. Prim. Ilešicev clanek v Casopisu za zgodovino in narodopisje 1934, 154-159. Str. 185. Selo. R2 I C Prevod znamenite Karamzinove crtice: Derevnja, ki jo je Vraz našel morebiti v lvovskem literarnem casopisu Rozmaitošci (1826). Str. 186. Cerkvica. R4 C: 1. poglavje Vrazovega prevoda povesti nemškega mladinskega pisatelja Krištofa Schmida (1768-1854). Celotnega ohranjenega prevoda urednik ni vkljucil v knjigo, ker delo nima niti umetniške vrednosti niti kulturno zgodovinskega pomena. Vec o prevodu glej v Uvodu str. 50. 253 RJECNIK A almoštvo, n. (iz njem.) milostinja ampak vec, nego B bagranovati, bagranujem (iz rus.) postati purpurne boje baj m. brbljanje bajati, bajam pricati, pripovijedati; carati bandera f. zastava bar ati, danas: vprašati pitati basen f. basna bašti zaista batica f. bat bekniti, beknem blejati belno n. i belmo ocna mrena besednik m. rjecnik betežen 3 bolestan betva f. biljcica, stabljika, slamka bezgoven 3 iz zovine biric (b'ric) m. pandur bistriti, bistrim 1. kao u hrv.; 2. brzo teci (reka bistri, otuda i Bistrica) bitje n. 1. bice; 2. borba blagor m. dobro, dobrobit, sreca blanja f. daska (slednje blanje ili slednja blanja = liješ) blizota f. bližina bliža f. bližina blodnja f. lutanje boben m. bubanj, doboš bobrov 3 dabrov bodikaj nešto slabo borišce n. bojište božanje n. milo vanje božen 3. bijedan bran f. odbrana, branjenje bran, m. (polj.) oružje brati, berem citati 254 brezanj bez njega brezdno n. bezdan, ponor brezstrupen 3 neotrovan brežic m. brežuljak brglez m. brglijez brhek 3 Ijepuškast bridko gorko brina f. briga brivati, brivam (dijak), briti, brijem brijati brizga f. (Vraz) oštar sjeverni vjetar briždžec 3, knj. brizgejoc brizgaj uci brlužiti, brlužim 1. nezgrapno hodati; 2. slabo svirati brneti, brnim zujati, brnjati brnjav 3 poderan brsati, bršem, knj. brcati, brcam, udarati brst m. mladika, izdanak, grancica bruno n. brvno, (pars pro toto: kuca) brž odmah buca f. glavurina, tvrda glava budljaj m. pobuda, buditelj burki j ati, burki jam kljucati C capa f. krpa celovati, celujem nišaniti, gadati cep m. ml at cestnik m. putnik cink m. zveket cinketati, (cinkecem) cinketam zvoniti cip, m. kucanje bilo citara f., danas: citre, citer pl. citra cmrkati, cmrkam (dijal.) srkati cuker m. (iz njem.), knjiž.: sladkor šecer cundrati, cundram cupati cunja f. krpa curom curkom C caren 3, knjiž.: caroben caroban casno, lagano, sporo; pocasno ceden 3 1. pametan, 2. Ijepuškast celada f. sijem, kaciga celih (dijal., iz njem.), knjiž.: ceprav, cetudi premda cestljivec m. castoljubivac 255 cistiti, cistim (Vraz), knjiž.: cislati, tu: brojiti coba f. cuba crcetati cvrcati creda f. stado crepav 3 ko ji ima glas razbitoga lonca crevelj m. 1. cipela, 2. stopa crka f. slovo, pismo crnilo n. mastilo, crnilo crnožolcnosten 3 melankolican crpek m. = crepek prim, crepav crstev 3 (dijak), knjiž. cvrst 3 krepak, jak, snažan crteti, crtim mrziti cubiti, cubim, takoder cubeti, cubim cucati cudež m. cudo cutek m. cuvstvo, os jeca j cuti ja j m. osjecaj, cut cutljiv 3 osjetljiv, osjecajan D da (dijak), knjiž. kdaj kada deklica f. 1. djevojka, 2. služavka (obicno: dekla} deklic m. djevojka deno (dijak, iz njem, dennoch), knjiž. vendar ipak dere (dijak) kada dež m. kisa dimkast 3 crnocrven dirkati trcati dnika f. dubina, ponor dobicek m. plijen dobrodjanstvo n., knjiž. dobrodelnost f. dobrotvornost, dobrocinstvo dokic (dijak), knjiž. dokler dok doklej dok dol m. dolinica dolgocasen 3 1. dosadan, 2. dugotrajan dolica f. dolinica dolom niže niže u dolini doložek m. dodatak, prilog dolshajanje (germ.) zahod, zapad dolže (dijak) komp. od dolgo, knjiž. dalje domacina f. maternji jezik domanji 3 domaci dotihcas (dijak), knjiž. dotehdob, dotehmal dotada, medutim drapati, drapljem i drapam cesati, ceprkati, grepsti; strune drapljem udaram u strune draven 3 divi ji, brz, silovit 256 dreven 3 drven, ukocen, krut, leden drobižek 3 (dijak), knjiž. drobcen 3 veoma sitan drobta, f. mrva droze f. pl. tant. drožde; z življenjem gre na droze život se naginje kraju drtje n. uzvici, vapaji, deranje družiti, drucim (dijal.) pritisnuti, udariti druža f. žena, supruga druzžek m. drug druzitelj m. drug drvnjaža f. velika sjekira drznost f. drskost duh (cvetja) m. miriš duhež = dusež, disež 3 mirisan duhkokrilen 3 (Vraz) kao krilati duh dulec m. 1. dulac, 2. pupoljak (kod Vraza) duri f. pl. tant. vrata ’ dur en 3. oduran dvanajsterka f. podne ili ponoc dverhati, dverham, uspor. kverhati, kverham biti bolešljiv, biti slabunjav E enok (dijal.) jedamput F fant m. momak fantitelj m. ubica, osvetnik far m. župnik farmester m. (iz njem.) župnik fleten 3 (iz njem.) Ijepuškast furtoh m. (iz njem.) pregaca G ganljiv 3 dirljiv gingav 3 (dijal.) nejak, nemocan, slab glasozejno (Vraz) žedno glasa gled m. = pogled oko glestvo n. imanje, imetak gmeten 3 Ijepuškast, pristao godnjati, godnjam gaj iti poletarce gojzdek m. šumica golž m. govor, rijec 17 Slovenska djela II 257 golcati, golcim besjediti goljufati, goljufam pr e variti golobiti, golobim (Vraz) poljubiti, c jeli vati golt m. grlo, ždrijelo Gorotani = Korotani, pravilno: Korotan Koruško gorna daca daca od vinograda gostovanje n. gozba goveja (živina) goveda gož f. uzica, veza, puto gracevati, gracujem (dijal. iz njem.) postajati gramota, f. (rus.) pismo, pisanje grbaciti, grbacim borati, brazdati, mrštiti gredem, iti idem, iti; grede = 3. os. sg. stari oblik grenciti, grencim gorciti grob 3 1. Ijepuškast, 2. grub, sirov grozesa, grozes n. pl. (Vrazova tvorba prema cudo, cudesa), knjiž. groza f. grozež m. tiranin grt m. grca, kvrga guba (gub’) bora, katkad zavrtanj u znacenju pritisak guranje n. igranje, igra, od: gurati se, guram se igrati se gugati se, gugljem se 1 jul j ati se guzast 3 naboran H habiti se — hretili se hajdina f. heljda hapiti se (dijal.), knjiž. lotiti se poceti nešto helidonka (iz grc.) lasta henjati, henjam prestati hincav 3 nestašan, raskalašan hipek m. (demin. od hip) trenutak kititi se, hitim se baciti se, hitnuti se hlapcic m. mali sluga hlapec m. sluga hlepenost f. ceznuce hlepeti, hlepim silno ceznuti hlipkati, hlipkam tražiti vazduha hmajnost f. lijenost hojka f. bor hosta f. šuma hram m. kuca hretiti se, hretim se (dijal.), knjiž. gnusiti se gaditi se na Što hrib m. brdo, brijeg hrupa f. buka, gužva hub ati, •hubam, knjiž. holbati glodati 258 I inaci (dijak), knjiž. drugace inace inam drugamo inda inace iskati, iskam, pravilno: išcem iskati, ištem iskrn 3 = iskren itaki (dijak), knjiž. tudi takoder izcrpati, izcrpam iscrpsti izliliti se, izlilim se izmil jeti, Jzici, izmigoljiti se izmoziti, izmozim — izmozgati izmožditi, iznuriti izobraznoti (’zobraznot’) izobraziti izogniti se, izognem se izb jeci, skrenuti iztakati, iztacem izlivati, prolivati, prosipati izvir m. izvor J jacka f. jamica jadrno brzo jagned m. jablan, topola jakopljenšak m. julij jarebina f. (iz polj.), slov, jerebika divi ja oskoruša jaren 3 (iz ceš.) 1. proljetan, 2. zvucan jeca f. zatvor, tamnica jecati, jecim kukati, jadikovati jevši = nepravilni particip glagola jeti, jamem, ko ji se danas upotre- bljava samo u vezi s prijedlozima, kao: prijeti, primem, etc. jeza f. gnjev, srdžba, ljutnja jezerka f. (iz madž.) hiljadarka joc m. (dijak), knjiž. jok plac joj m. jauk južina f. vecera K kaj (dijak) da kako h’te kako hote, kako god kakšnota f. kakvoca, kvaliteta kal m. (Vraz), obicno: kal f. klica kalen 3 mutan kamba f. obmana, varka kara f. kazna karati, karam (kajk.) kazniti kecmec m. smola na vocki kimovati, kimujem, knjiž.: kimati, kimam klimati glavom kin m. odluka kje kje tu i tamo 259 kjer koli (kot) gdje god klada f. sramni stub, okovi klatiti, klatim kljaštriti klatiti se, klatim se skitati se kletka f. krletka klincek m. karanfil kljukati, kljukam kucati klumpast 3 nevaljan klumpastoca f. nevaljalstvo kmalo doskora knez m. 1. knez, 2. seoski knez knjigar m. knjižar knjištvo n. književnost kobaca f. krletka, kavez koca f. koliba kodik kud koditi, kodim (Vraz), knjiž. grajati, kuditi ko j odmah kolcet m., obicno pl.: kolcti (dijal.), knjiž. kolk kuk kol (za relativi) god, na pr. kdor koli, kolikor koli komaj jedva komen m. kamenit sto kod ognjišta kondrast (dijak), knjiž. kodrast kudrav kondrati, kondram kovrciti, kudrati korec m. mjerica koreneti, kor enim biti ukorijenjen korpec m. (dijal. iz njem.) košara, korpa koruza f. kukuruz Kosci m. pl. tri zvijezde u Orionu kos (dijal.) = ko bos kad ceš košatiti se, košatim se hvalisati se kotati se, kotam se valjati se, kortljati se kovaren 3 lukav 'koz' — skozi kroz kožuhanje n. guljenje, krunjenje kukuruza krak m. žabnjak, žabokrecina krasa f. Ijepota kramlja f. narjecje kramljati, kramljam razgovarati, caskati. krampelj = krempelj m. kandža krapavica f. krastava žaba krasost f. duhovna Ijepota kredi (adv.) spremno, gotovo kregati, kregam karati, grditi, psovati kretilo n. krma krikati (dijal.), knjiž. ukati, vriskati juhukati Križ Jelenin ime zvijezde krmljenec m. ugojena svinja 260 krog krugom, naokolo kratkost f. pitomost kroza f. caša, velika caša krožalo n., danas: šestilo šestar kralja f. osakacenje kucati, kucam cucati kufrast 3 (iz njem.) bakren kuljav 3 osakacen kur m. pijetao, pijevac kutina f. dunja kverhati kverham bolovati, sahnuti kvišku (kviški) nagore, uvis kvoklja f. kvocka L ladati (dijal.), knjiž. premagati pobijediti ladica f. (iz njem.) kovceg, kuti ja ladjati, ladjam ploviti ladjavec m. mornar laja f. lajanje, lavež lakomiti, lakomim, knjiž. lakomen biti žudjeti, žudim lalavke = laloke f. pl. celjusti lapuh m. = locika las m. vlas lastnat 3 vlastit lat m. vi at le samo lenuh m. lijencina les m. šuma leskati, leskam blistati, svjetlucati se lest f. lukavstvo lešcje (les’je) n. liješce letavnice f. pl. krila libkati, libkam (iz ceš.) cjelovati limbar m. lijer lina f. okno na tornju liška f. kobila s lisom na celu litka f. list (na noži) ljubeznik m. ljubimac ljuden 3 ljudski ljudnat 3 s mnogo ljudi, napucen ljudski 3 tud, mnogobrojan lopatica (lopatice tleska) f. veslo lorber m. (iz njem.) lavor 261 lose m. gleda, glazura loški 3 (iz lošcki 3) sad Šumskog drva lovcic m. lovac hipanja f. lupina luža f. isto kao mlaka M madež m. Ijaga, mrl ja madjarina f. madžarski jezik madžar ili madzarak (dijal.), knjiž. mocerad daždevnjak malciko (adv.), vrlo malo malik m. lažni bog, kumir, idol manjciko ili majciko vrlo malo marati, maram mariti mar en 3 marljiv marsikak 3 mnogi macelj m. maljica, mlat materina f. (Vraz) maternji jezik mavrin 3 = mavricen 3 dugin maz f., knjiž. mazilo n. mast, mazivo mea (dijal.) = imel imao meciti, me cim ili mecati, mecam omekšavati, razmekšavati medenilo n. melem, balsam medleti, medlim ginuti, umirati, ceznuti medloba f. 1. bljedoca boje, 2. iznemoglost meglen 3 maglen mehir m. (dijal.), knjiž. mehur mjehur memba f. promjena mesiti si, mesim si, knjiž. meti si, manem si tri j ati mešcan m. varošanin, gradanin metelica f. vejavica, mecava mezeg (mez’g) m. mazgov micen 3 1. Ijepuškast, dražestan, 2. mekan midva nas dva migetati, migecem svjetlucati se, treperiti mikati, micem, mikam mamiti, privlaciti minocnost f., knjiž. minljivost prolaznost mlad m. 1. mlad mesec, 2. potomstvo mladenštvo n. mladenaštvo mladica f. djevojka mladoletje (mladletje) n. proljece mlajina Ł. mladuncad mlajše, mlajšeta n. mlado bice mlaka f. lokva, barica, kaljuža Modrica f. Muza 262 moka f. danas: muka kao u hrvatskom molcati, molcim šutjeti, cutati, umuknuti morgetati, morgecem (dijal.), knjiž. žuboreti žuboriti morti (dijal.), knjiž. morebiti možda mozeg m. srž, moždina moževen 3 hrabar modrijanciti, modrijancim mudriciti mrketati, mrkecem i mrketam vecati, veketati mrlica f. mrtva žena ili djevojka mrlicen 3 (dijal.), knjiž. mrliški mrtvacki muck ati, muckam gruliti, gukati muden 3 koji kasni, koji oklijeva, spor mu jan j e n. (iz njem.) muka, trud mutast 3 mutav muza zgodbenska muza povijesti (Klio) N nadelavati (stezo) (dijal.) put popravljati nadloga f. nevolja nadol nizbrdo nadrinjak m. steznik nadro n. obicno i knjiž.: nedro njedra, grudi nadut 3 naduven, ohol nagrožavati se, nagrožavam se groziti, zagrožavati naj! najte! (dijal.), knjiž.: nehaj! nehajte! prestani! prestanite! nemoj’ nemo j te! naja f. nada najarmiti si nametnuti si jaram naju (naj') dual nas dva nakanjenje n. nam j era naklo n. nakovanj naklonost f. sklonost namiri adv. mirno napahnoti, napahnem razduvati naplesti, napletem komu kaj grdno zakaciti koga naprejvzetje n. namjera naproti nasuprot, usuprot naroce ili narocje n. narucje narociti, narocim, 1. naruciti, 2. uruciti nasledovati, naslednjem našli jediti nasnovek m. osnutak, zametak, zacetak nastmniti, nastrunim (Vraz) strunama opremiti, navuci strune natezovati, natezujem natezati navzoc 3 prisutan navan 3 nepun 263 navdati se, navdam se svidjeti se naskriž adv. unakrst naznanik m. glasnik nazocen biti biti na ocima, biti prisutan nažrt (nazrit) natraške, unazad nazagati, nažagam (dijak), knjiž.: prižigati, upaliti nedoskonal 3 (iz polj.) nepotpun nedostopljiv 3 nepristupacan negvisen 3 (iz njem.) neizvjestan nehati, neham (dijak), knjiž.: pustiti napustiti, ostaviti neizprestan 3 danas: neprestan kao u hrvatskom nekokrat (dijak) cesto nekši 3 (dijak), knjiž.: neki nekakav nemeti, nemim cutati, umuknuti nemil 3 (dijak), knjiž.-.mil 3 mio, ljubak, blag nemost f. nijemost nemudno (adv.) neodložno nenaviditi, nenavidim (iz polj.) mrziti nepreminejoc 3 neprolazan, neumrli, besmrtan nerodnost f. neumješnost, nespretnost neskrunost f. nevinost netilo n. upaljac neumnež m. glupak nevaden 3 neizvježban nevihta f. oluja, nepogoda, bura nevisten 3 neprijateljski nevmrtelen 3 nesmrtan nevoljas m. bijednik, jadnik nezgoda f. nesreca nezgruntan 3 neispitan, nedokucljiv nicemuren 3 ništavan, tašt, prolazan niksen 3 nikakav njun 3 njihov (kod duala) 'no = ino (staro), sadašnje: in i norija f. ludorija noriti, norim (koga) prevariti, obmanuti norost f. ludost, ludorija O obcinstvo n. publika, svijet obimati. obimam (dijak), takoder: obiniti, obinem, knjiž.: objemati grliti, zagrliti obirati se, obiram se 1. lagano raditi, 2. cistiti krila (kod ptica) obist f. bubreg obiti, obidem 1. obici, 2. zahvatiti, 3. posjetiti 264 objeti, objamem, obuhvatiti, objamiti, zagrliti obkraj m. ozidan brijeg rijeke oblacilo n. haljina obladati, obladam, knjiž.: premagati pobijediti obladavec m. pobjednik oblec m. odijelo oblog m. nebeški svod obraz m. slika obraznik (dletvar) m. kipar obraznost f. kultura obroc m. 1. krug, 2. obruc obsod m. sudbina obsodek m. kritika obstati, obstanem održati se obvdoviti, obvdovim obudovjeti ocel m. ocjel ocak m. djed ocali pl. (dial.), knjiž.: ocala n. pl. naocari o civ e sten 2 ocigledan, ocevidan oddati, oddam 1. predati, 2. prodati odeja f. pokrivka, pokrivac odemiti, odemim osvijestiti odri, -ov m. (mrtvacki) odar odglas m., knjiž.: odmev odjek odpinjati, odpinjam odapinjati odrasek m. rasten j e odriniti, odrinem odjedriti odrodinec m. odrod odškrniti, odskrnem (dijal.), knjiž.: odpreti pipo otvoriti slavinu odvracati, odvracam sprecavati odzalenje n. utjeha odžalilo n., knjiž.: tolažba, uteha utjeha odžaliti, odžalim utješiti odzalnost f. (Vraz) utjeha odzmikati, odžmikam istisnuti, iscijediti ofer m. (iz njem.) žrtva o gon m. lijeha ograd m. (dijal.), knjiž.: vrt ogradek m. (dijal.), knjiž.: vrt okeca n. pl. ocice okriliti, okrilim zasloniti koga krilima onadva ('nadva) njih dvoje onuca f. obujak, krpa opacen 3 naopak o p as m. opasac opehati, opeham = opešati opešam iznuriti, izmoriti opešan 3 izmoren, umoren, zamoren oplot m. ograda, plot 265 opomoci, opomorem spompci se oponašati, oponašam predbacivati oroslan m. lav osat (oset) m. cicak, drac osenik ~ osinjak = osicnjak osino gnijezdo ošiniti, ošinem ožariti oslasnost f. pohota osluhi m. pl. slijepo oko osluhnoti, osluhnem uslišati osneti, osnem, osnel (Vraz), knjiž.: ospeti se, ospem se ili osuti se, osujem se kao u hrv. ostric (’stric) m. cicak, drac osvaditi se, osvadim se posvaditi se osvešcavati, osvešcavam posvecivati oscepiti, oscepim obviti ovaci inace ovadilica f. potkazivacica ovcinji 3 ovcji ovdoviti, ovdovim naciniti udovicom ožep m. metvica P pahljati, pahljam hladiti mahanjem, piriti pahnec 3 trunuci pajbicek m. momce pali opet, ponovo pam (dijal.) = pa si bom pa cu pamet f. 1. razum, 2. spomen pametek f. spomenik pantelj m. trak para f. ubogi davo, sirota paradizic m. raj parteka f. (iz madž.) blago, stoka pastorka f. pastorce pavok (dijal.), knjiž.: pajek pauk pazen 3 pažljiv pecolat m. ili pacolat (iz madž.) veo, koprena pedenj m. pedal j pejem m. (dijal.), knjiž.: pojem po jam pekel m. pakao penez m. novac perot f., knjiž.: perut krilo perotnica f. krilo na kolovratu pesnat 3 pjeskovit, pješcan < pesnica f. pješcana naslaga 266 penica f. grmuša pester 3 šaren, raznolik pestunja f. djevojka za djecu, dadilja pešcica f. (pese ca) pesnica, saka petelin m. pijetao, pijevac pevcarija f. poezija, pjesništvo phati, psem gurati pihljaj m. cuh vjetra pikec m. bolest grozda, pikac pikin j a f. (dijak), knjiž.: pika tocka pil m., obicno: pila f. pila pipan 3 (iz djecjeg govora) lijep pirav 3 truo, trošan pisan 3 šaren pisar m. pisac, literat pisavnik m. (Vraz), knjiž.: pisatelj pisac pisecka f. (dijal.) držalje, uvlaka, pero pisker m. lonac plahetati, plahetam lepršati se, prhati, lelujati se planšava f. planina plantav 3 kriv plantuckati, plantuckam hram ati plat f. strana plehetati, plehecem gl. plahetati plesket m. pljuskanje plesav 3 celav pleterka f. korpa, kotarica, koš pletka f. pletenica, vitica plitev 3 plitak pobeg m. bijeg pobit f. bitka pobiti, pobijem (pobijo solzice) zaplakati pobrati se, poberem se, poberi se! cisti se! otornjati se pobudek m. poticaj, potstrek pocestnik m. putnik pocasem (dijal.), knjiž.: pocasi lagano, sporo pocinoti (dijal.), knjiž.: pociti, pocivati pocinuti pocutek m. 1. osjecaj, 2. culo, cutilo, razum pocuten 3 os jeti j iv, os jeca jan podihavati, podihati (podihavsi) mirisati, njušiti podmast f. talog, droždina podproga f. kaiš, potrbušnik podval m. temelj, osnova pogled m., pogleda (dual) u znacenju: oci pogled kurji kratkovidnost pogoltati, pogoltam popiti pogum m. smjelost, smionost pohabiti, pohabim pokvariti 267 po jata f. obicno: koliba, dijal. katkad: velika zgrada, tu: palaca pojdoc na putu pokati, pokam udarati, tuci pokaziti, pokazim pokvariti, upropastiti pokleknoti, pokleknem nokleknuti, poklecnuti polijati, polijam (dijal.), knjiž.: politi politi pokveka f. nakaza, cudovište polk m. (iz ceš.), knjiž.: ljudstvo puk poluknoti, poluknem proviriti pomalnost f. laganost, sporost pomanjek m. mana, nedostatak pomenek m. (Vraz) znacenie, znacaj pomisljiv 3 obazriv. premišljen, zamišljen pomlad m. (Vraz), knjiž. f. proljece pomniti, pomnim namtiti ponadaiati, ponadajam nonadojiti ponositi se, ponosim se šepuriti se popasti, poPadem spopasti po pika f. (dijal.) punoljak popipati, popipljem išcupati poprecki poprijeko porednost f. nestašnost poroka f. vjencanje posetnica f. poslanica poslov m., knjiž.: slovo oproštaj poslovenitelj m. prevodilac u slov, jezik pot m. znoj pota f. okovi, lanci potac m. tocak, kotac potakati (se), potakam ili potacem (se) koturati (se), kolutati (se), ko- trliati (se) potisiti se, potisim se utješiti se potiti navoditi, sjetiti potlan (dijal.), knjiž.: potlej noslije poved f. = zapoved, f. zapovijest. zapovijed povelja f., knjiž.: povelje n. zapovijest povest f. pripovijetka povetrom (iz polj.: powietrze) u zraku poviti, povij em uviti, zaviti povitica f. uvijen kolac povleci, povlecem povuci povrat (u recenici nositi na p.) prekomjerno trošiti praska f. (dijal.) buka, vika prasati, pr.ašam, knjiž.: vprašati, pitati prašcati, prašcim praskati, prštati prava f. desnica praviti, pravim pricati, pripovijedati 268 pravljica f. bajka, prica pravota f. tocnost pre (adv.) tobože prebrisan 3 razborit, pametan preca f. poprecna greda preceden 3 previse pametan precka f. = preprecka f. zapreka, prepreka precutek m. predosjecanje, predosjecaj pr e cutij a j m. predosjecaj predati, predam izdati predosti (predost’) previse, suviše, odviše predsodek m. predrasuda pregadati, pregadam (iz polj.) brbljati, blebetati preglavica f. bajno žensko bice bez glave (brezglavica) preiti, preidem, prešel išceznuti, nestati prekast 3 poprijeko prugast prekatati, prekatam tamo i o varno kotrljati prekopicav 3 strmoglav prelaz m. prolaz prelozenje n. prijevod premajcen 3 premalen, presitan premeknoti, premeknem knjiž.: premakniti pomaci premin m. prolaznost prepad m. ponor, provalija prepir m. razmirica, razdor, svada presti, prejem, knjiž.: predem presti prešeren 3 nestašan, obijestan prestimati, prestimam (iz njem.) spoznati pretiran 3 1. pretjeran, 2. otjeran pretiti, pretim 1. prijetiti, 2. protiviti se (kod Vraza) preudarek m. razmišljanje, premišljanje preveno dijal. uvijek, neprestano previdnost f. providenje previžati, previzam (iz njem.) uvjeriti prevrgel 3 (prevreci, prevrzem) naopak, prevrnut prevzeten 3 ohol, raskalašan, obijestan prevzetnjaca f. obijesnica prevzetnost f. obijest, neobuzdanost prezreti, prezrem, prezrl, kod Vraza: prezrel prozreti, progledati prhati, prham pršiti prhnet 3 truo prhniti, prhnem brzo proletjeti pricina f. uzrok pricinovati, pricinujem priciniti, carati priden 3 marljiv, 1. vrijedan, radij iv, 2. koristan prignoti, prignem, knjiž.: prignuti saviti, sagnuti prijat 3 (Vraz), knjiž.: prijeten prijatan, drag prijateljnost f. (staro), danas: prijateljstvo 269 priklad m. (iz polj.) prim j er prignati, priženem dovesti, privesti priladjariti, priladjarim priploviti priležen 3 pripijen prilizavnost f. (dijal.), knjiž.: priliznjenost laskanje, ulagivanje priljuden 3 ljubazan pripomožec m. (Vraz) pomagac, pomocnik priravnavati, priravnavam uporediti prizoriti se, prizorim se osvanuti prilizek m. laskanje, umiljavanje prišlec m. došljak premarno veoma marljivo prota f., obicno: prot m. prut protiletje n. p rol jece protipostavljenje n. (germ.) zapreka prsteneti, prstenim trunuti prt m. stolnjak prvlje (dijal.), knjiž.: prej prije pšeno n. krupa, krupica, prekrupa puh 3 (dijal.), knjiž.: puhel prazan puliti, pulim cupati puncica f. zjenica psic m. pas pušca f. (kod Vraza puša} pustara, pustinja pušcica f. strelica pušeljcek m. (dijal., iz njem.) kita, struk R rab m. rob radgosten 3 gostoljubiv rah 3 (dijal.), knjiž.: rahel nježan, tanan rahicek 3 otpušten, nježan rajati, rajam 1. radati, 2. plesati, igrati rasten 3 dorastao rajtinga f. (iz njem.) odgovor, racun rakušanski 3 (iz ceš.) austrijski ralo n. plug rano n. jutro ravnitelj m. odgojitelj razkrapati, razkrapljem 1. rasprskati, 2. razderati razlocenje n. rastanak razporek m. prorez, pukotina razprestreti, razprestrem prostirati, raširiti razprtija f. razmirica, razdor, svada raztociti, raztocim preliti 270 razumek m. pojam razvejati, razvejana razduvati, raspiriti razžaliti, razžalim uvrijediti red m. vrsta rema f. (iz njem.) okvir, ram resen = resem = res zaista, doista, istina resnica f. istina resen 3 spašen reva f. 1. bijeda, nevolja, 2. bijednik revnost f. 1. siromaštvo, 2. (kod Vraza) sramota rezbar m. kipar, koji reže kipove iz drva ribrajtar m. (iz njem.) pandur rivati, rivam (dijal.: rivljem) gurati rjavina f. rda rjuha f. stolnjak rocka f. krcag s uhom rocno (adv.) brzo roditen 3 knjiž.: rodovit, rodoviten plodan roglast 3 knjiž.: rogljast rogat rojenica f. mitološko bice: žena, što djetetu prorice buducnost rokavci m. pl. ženska košulja rokovat f. rukovet rokovati, rokujem rukovati se romaric m. poklonik, hodocasnik romariti, romarim hodocastiti romati, romam putovati u sveta m jesta ropotati, ropotam lupati, treskati rota f. (iz ceš.) ceta rozga f. loža, cokot rozgica f. cokot rožljaj m. (Vraz) rožljanje, zveketanje ruciti, rucim 1. gurnuti, 2. šumjeti, urlati ruden 3 metalan, gvozden, željezan rumen 3. 1. žut, 2. crven rumeneti, rumenim 1. žutjeti, 2. crvenjeti se (kod Vraza) rvati, rujem, rul išcupati, iskopati S sadovje n. plodovi saguren 3 smion, srcan samocina f. samoca, usamljenost sedalo n. sjedište ptica sedi 3 (iz hrv.), knjiž.: sivi sijedi sejem m. (iz polj.) skupština seljanec m. seljak 271 sen 3 sanjarski senciti, sencim bacati sjenku, s j eni ti s en j e f. pl. san ser 3 siv, sijed serec m. sjedobrad sestrana f. (dijal.) sestricina severni lesk sjeverna svjetlost shajati, shajam silaziti shramba f. sklonište, spremište sil j e n. žito sionski tožec — Jeremija kao pjesnik tužaljki skal m. (Vraz), knjiž.: skala f. stijena, kamen, krš, hrid skalje n. kamenje, hridine skedenj m. hambar, žitnica skelec 3 žestok, žarki skledica f. zdjelica sramežljivost f. stidljivost skladitelj m. pjesnik, poet skladiti, skladim sastaviti, napisati sklestiti, sklestim skljaštriti sklizek 3 klizav skoncki (dijal.) 1. na kraju, 2. uspravno skor, skoro doskora skorem uskoro, naskoro skotnoti, skotnem skotrljati se skriliti, skrilim okrilatiti skruniti, skrunim, okaljati, nagrditi, unakaziti skubsti, skubem cupati, cerupati skusnja f. iskustvo, saznanje skušnjava f. 1. iskušenje, 2. vrag, davo slamnjak m. slamnati krov slap m. 1. = hlap m. para, smrdljivi zrak u zatvoru, 2. val, 3. slap slavic m. (dijal.), knjiž.: slavec slavuj sleden 3 vjerni sloboscina f. sloboda slok 3 mršav, suh Slovenska f. Slovenija slovesnost f. (iz rus.) literatura sloviti se, slovim se oprostiti se slovo n. rijec, rastanak, oproštaj smaga f. halapljivost smicalen 3 lukav smrkav 3 slinav, balav snežnica f. 1. sniježna pahuljica, 2. mecava sodec m. sudac, kritik sojo (dijal. 3. os. pl.), knjiž.: so jesu, su sokrvica f. sukrvica soncnica f. suncokret 272 sopec m. teški dah sosedek m. mali sin susjeda sovršek m. uzvisina, brežuljak spaciti se, spacim se iskvariti se, nagrditi se spaka f. 1. iskrivijeno lice, nakaza, 2. prepreka, nesreca spakedran 3 pokvaren spariti, sparim kuhati, variti speljati se, speljem se izmaci se, izvuci se splahnoti, splahnem upasti splavot f. plavut, peraja sploh kod Vraza kao u njegovu dijalektu: uvijek, knjiž.: uopce spodobiti, spodobim biti nalik spodobiti se, spodobim se pristojati sprav f. (dijal.), knjiž.: sprava f. sprava spražiti, spražim spržiti spreci, sprežem spregnuti sprehajati se, sprehajam se šetati spreminoti, spreminem išceznuti spremljati, spremljam pratiti sprevajati, sprevajam pratiti, provoditi spricati, spricam posvjedociti, dokazati s pr v e ga naj pri j e spuntariti se, spuntarim se pobuniti se sraga f. kap srajca f. (serajca) košulja sram m. 1. stid, 2. sramota srcnost f. srcanost, odvažnost, hrabrost srebati, srebam srkati srednost f. osrednjost, sredina srež m. in j e stanek m. stan stanovja n. pl. stanovi starsi m. pl. roditelji steber m. stub stehneti, stehnejem, knjiž.: stehiniti, stehinim (o žitu) propasti, nestati, uminuti steka f. stjecište stežaj m. baglama, stožer stiha (adv.) kradomice stolp m. kula stopaj m. korak strahon m. tiranin strahonja m. tiranin strahonjka f. krvopija, krvolocna žena stranjski 3 neprijateljski stranka f. strana, stranica stražec m. stražar, cuvar strelba f. luk 273 18 Slovenska djela II streti, sterem (Vraz), knjiž.: starem, razbiti, polupati strežec m. sluga stric (stricevkd) cešljugar strmi jati, strmi jam, knjiž.: strmeti ukoceno gledati strop m. tavanica, svod strositi, strosim (dijal.) stresti, stresati stiidenec m. zdenec stvar f. 1. stvorenje, bice, 2. stvar stvarica f. što je stvoreno suknjen-3 gradski; suknjeni ljudje ljudi, koji noše gradsko odijelo, ne narodno sulika f. sulica sušec m. ožujak svate (iz ceš.) svete (jedamput zbog rime) svatevcan, m. svat sveder m. svrdao svisli Ł. pl. krovni vijenac svrž f. grana svrzovje n. granje Š šajbica f. (iz njem.) prozorsko staklo šcava f. štava šcegetec m. golicanje, skakljanje šcenje n. štenac šcipek m. šipak šcrbljava f. škrbina, škrbotina še još šepetati, šepetam šaputati šereg m. (iz madž.) vrsta šestoleten 3, koji ima šest godina šinjak m. šija, zatiljak šišak m. oklop školnik m. ucitelj škrampelj m. krempelj, kandža škratec m. davolak, vilenjak šlar m. veo, koprena špegel m. (iz njem.), knjiž.: ogledalo zrcalo špickati se, špickam se (dijal.) šaliti se, lakrdijati šrbekati, šrbekam (dijal.) slabo pisati štapati, štapam teško stupati šterc m. (iz njem.) prosjak šteti, štejem 1. citati, 2. brojiti, 3. katkad: crpsti število n. broj Štirna f. (iz njem.) glas 274 štimanje n. ljub a v stric — vštric adv. pokra j, pored, uz štuk m. (iz njem.) top šutati, šutam šunjati se, smucati T ta (dijal.), knjiž.: tja tamo, onamo taht m. (iz njem.) stijenj tamtod tamo, ondje, na onom svijetu tatek m. (dijal.) tata, otac te (dijal.), knjiž.: 1. nato: na to, 2. tedaj: tada tecaj m. struga, korito tehant m. (dijal.) dekan temoc (dijal.), knjiž.: temvec, vec, nego ten j a f. s j ena terišce n. bojište terjati, terjam zahtijevati tesnoba f. neprilika, zabuna tezaj m. potez tirati, tiram tjerati tiskarnik m. tiskar tla n. pl. tle tlaka f. 1. kao u hrv., 2. nesreca (kod Vraza) tlesk m. šum vesla u vodi ili kakav slican šum to proc! (iz njem.) to je propalo toca f. tuca, grad togoten 3 srdit, ljutit tolaznik m. utješilac, tješitelj tolcen 3 ugojen, debeo tolkac m. klipan, zvekan torilo n. šol j a toti 3 (dijal.) knjiž.: ta taj tovariš m. drug tožec m. tužilac trapijiv 3 mucitelj ski trata f. tratina treska f. trijeska trigube triput trmeti, trmim (dijak), knjiž.: 1. štrleti uzdizati se, 2. strmeti ukocenim ocima gledati trobenta f. truba trop m. jato, ceta trositi se, trosim se (dijal.), knjiž.: tresti se kao u hrv. truma f. ceta, jato truplo n. ti jelo 275 trutva (truta) f. krasuljak, belka truzica f. (iz njem.) mrtvacki sanducic tjzec m. prodavac tujec m. tudinac tulpa f. tulipan, lala tur n i turem m. (iz njem.) toranj, kula turobnica f. elegija U ubogati, ubogam (Vraz: 'bogati) slušati, pokoravati se ucenik m. ucitelj ukamba f. knjiž.: ukana, prijevara umrtelnik m. smrtnik uren 3 hitar, okretan utratovalec m. rasipnik utrip m. udaranje, kucanje V vanjkoš m. jastuk, uzglavnik valiž m. telecak vanj ek, -njka, m. zavojak, okuka vanjkoma zavojito varovati, varujem štititi varuh m. zaštitnik, branilac vcutiti, vcutim osvijestiti vdiljen (vdilj) duž vecernica f. vecernja vecno-jaren 3 s vjecitim proljecem obdaren vegati, vegam kreketati vejicje n. granje veka f. ocni kapak vekoma(j) vjecito, navij ek velblod m. kamila, deva veleti, velim, kod Vraza veljejem zapovijedati ven (dijak), knjiž.: saj ta venciti, vencim, knjiž.: vencati, vencam ovjencati vendar ipak veniti, venem, vel (dijal.), v en jen venuti veselnost f., danas: veselost kao hrv. veslica f. veslo vesnica f. (dijal.), knjiž.: vas veliko selo vesnicka f. malo selo vesoljna f. vasiona, svemir vest f. savjest vešca f. vještica vez m. povez 276 veznoti, veznem (dijal.), knjiž.: pogrezniti, potonuti, stropoštati se vgoditi, vgodim pogoditi vigred m., obicno f. iz koroških dijalekata, knjiž.: pomlad proljece vihati (nosek), viham preiti vihreti, vihrim — vihrati, vihram bjesnjeti, jurišati, juriti vihta f. nevihta, oluja vikši 3 (stari komp. od visok) knjiž.: višji viši vir m. izvor vitezovati, vitezu jem (iz ceš.) pobjedivati viti, videm, visel (dijal.), knjiž.: vniti, vnidem, vsel uci, ulaziti viza f. (iz njem.) 1. nap jev, melodija, 2. nacin vizati, vižam (iz njem.) voditi vjarmiti, vjarmim ujarmiti vkazati se, vkažem se pojaviti se vkoncati, vkoncam uništiti vkresiti, vkresim uskrisiti vkupen (dijal.), knjiž.: vkup skupa vlast (iz ceš.) domovina vlastensko, -ega n. (iz ceš.) domovina, otadžbina vmah odmah vmožiti se, vmožim se obrabiti se, osokoliti se vnemar (adv.) nemarno vneti, vnem, knjiž.: vneti, vnamem upaliti vnetnost f. pjesnicka vatra, inspiracija vnožati se dojaditi; vnoža mi se to mi je mrsko voglenje n. (dijal.). knjiž.: oglje ugalj vojka f. 1. krmilo, 2. povodac volar m. govedar volga f. vuga; slast (Vraz) volhek 3 vlažen voljen 3 slobodan voznik m. zarobi j enik, zatvorenik vpametiti, vpametim zapamtiti vpehati, knjiž.: upehati se istrošiti se, zamoriti se vpeliniti, vpelinim zagorcati vpotiti se (dijal.), knjiž.: spomniti se sjetiti se vrabel m. vrabac vrabljincek m. mali vrabac vracitelj m. (dijal.), knjiž.: zdravnik lijecnik vraciti, vracim lijeciti vrati f. pl., knjiž.: vrat je mjesto kraj njiva, gdje orac obraca plug vraziti, vrazim zagrepsti, zaparati vrešca f. krik vrhonec m. (Vraz), knjiž.: vrhunec vrh vrisk m. 1. klik, 2. ocat vrnjaciti se, vrnjacim se (vrnjekati se) svadati se vrok m. urok vrstovnica f. vrsnica, vršnjakinja 277 vrtanek m. (dijal.), knjiž.: vrtinec vrtlog vsikdar uvijek vsod (dijal.), knjiž.: povsod svuda vstrupiti, vstrupim otrovati vsibavati se, vsibavam se savijati se vštric jedan pored drugoga vtakati, vtažem (dijal.), knjiž.: natakati tociti vteci se/vtecem se skloniti se, prib jeci vtepen 3 okaljen vtratovalec m. rasipac vzdih Czdih) m. uzdisaj Z zabiti, zabijem ubiti, umoriti zadi pozadi, straga zadržavanje n. vladanje zagreziti, zagrezim zagnjuriti, potopiti zahit m. ushit zahititi, zahitim baciti, hitnuti zajec m. zec zajutrek m. dorucak zakrožiti, zakrožim 1. zakružiti, 2. zapjevati veselu pjesmu zal 3 krasan založnik m. nakladnik zamaknjeno ushiceno zamarati, zamaram (dijal.), knjiž.: opaziti, hrv. isto zametavati, zametavljem, knjiž.: zametavam zabacivati zamikavati se, zamikavljem se, knjiž.: zamikavam se produbljivati se u misli zanka f. zamka, petlja, klopka zamotavati se, zamotavam se zapletati se zapeljati, zapeljem zavesti, navesti zapojiti se, zapojim se napiti se zarotiti se, zarotim se urotiti se zastonj uzalud> badava zaskreb etati, zaškrebetam ili zaskrebecem zveckati, zveknuti zatožiti, zatožim, pokrenuti zatok m. zaliv zatolži, zatolžem, knjiž.: ubiti zatuci zave žen 3 tijesno zatvoren zavežiti, zavežim zaklopiti, zatvoriti, zacepiti zaverižiti, zaverižim zatvoriti vrata lancem. zatvoriti razom zavjetek m. sadržaj zavjeti, zavjamem, zavjel 1. zagrliti, 2. napuniti zavupanje n., knjiž.: zaupanje pouzdanje, povjerenje zavuplivost f. (iz kajk.) povjerljivost, pouzdanost zazabiti, zazabim, knjiž.: pozabiti, pozabim zaboraviti 278 zažgan biti (v koga) vruce ljubiti zažvrgoleti, zažvrgolim zacvrkutati zbirav 3, knjiž.: izbircen probiracki, izbiracki zbrisan = prebrisan lukav, prepreden zda se mi — zdi se mi vidi mi se 'zdacen 3 izdašan, obilan zdajnica f. žena, koja živi u sadašnjem vremenu zdanji 3 sadašnji zdati, zdam vjencati zdenje n. mnijenje zdeti se, zdim se ciniti se zdolec, m. vjetar od dole zdruzniti, zdruznem razmrskati zelenad f. zelenina zemeljnik m. zemljan, zemljin sin, covjek zemljorastje n. (Vraz) raslina zglodati, zglodam izglodati, razglodati zgnesti, zgnetem zgnjeciti zgodba f. tu: povijest, opcenito: pripovijetka zgolcati, zgolcim reci zgodopis m. povijest zgolj adv. 1. samo, 2. zbog, radi (kod Vraza) 'zgovore: adverb. particip sadašnjeg vremena glagola 'z govoriti izgovoriti zgraja f. živica zgrbancen 3 zgrbljen ziba f. (dijal.), knjiž.: zibelka kolijevka zibati, zibljem Ij ulj ati zv m. (Vraz) pogled zirati, ziram (Vraz), knjiž.: ozirati se ogledati se zirkati, zirkam (Vraz), knjiž.: zreti gledati žiti (vziti), vzidem, Vraz: zisel, knjiž.: vzšel 1. nici, 2. uzlaziti zizek m. sisa zjokati se, zjocem se isplakati se zlahkotiti se, zlahkotim se olakšati zlajdrati, zla j dram (dijal.) zavesti zležišce m. zavicaj zlomec m. odlomak, ulomak zmakati, zmacem, knjiž.: namakati umokriti, uvlažiti zmecati, zmecam (dijal.), knjiž.: omehcati, olajšati omekšati zmešava f. zamršavanje, pometnja zmirom, knjiž.: zmerom, zmeraj uvijek zmota f. zabluda zmrsiti, zmrsim, pokrenuti, odapeti (pušku). pogoditi, ustrijeliti znebiti se, znebim se otresti se, riješiti se znubelj m. otvor u seljacku pec zopet (spet) opet zorja f. zora zrast m. rast 279 zreti, zrem, zrl, Vraz: zrel zreti, zrim 'zruti, 'zrujem 1. izrovati, 2. porušiti (’zruje malikov oltare) 'ztocen 3 preliven zunaj vani, spol j a zvejan 3 prepreden zvenciti, zvencim vijencem okititi, ovjencati zvest 3 vjeran zvestost f. vjernost zvezdisce n. zviježde zvezdogled m. astronom zvezdoslov m. astrolog, astronom zvinoti, zvinem otkloniti zvizan 3 (iz njem.) iskusan, vješt, vican zvlastiti, zvlastim osvojiti zvolnej’ draže zvoncek m. sonet zvun (iz)van, osim Ž zarek 3 užežen zdeti, zdim šcucuriti se, cucati že vec, jur zelenje n. želja žerjav 3 užaren, usijan žerjav m. ždral žgec 3 (dijal.), knjiž.: žgoc vruc žinja f. struna žinkati, žinkam (dijal.) žeti žitek m. život Živa f. 1. boginja ljubavi, 2. zvijezda Venera žižen f. (iz rus.), knjiž.: življenje život žlabrav 3 blebetav, brbljav žlahten 3 plemenit žlahtno (adv.) plemenito žmanjgav 3 pun brazgotina, isparan žmeten 3 (dijal.) težak žmetno (adv.), teško; komp.: žmece teže žmikati, žmicem stezati, stisnuti žnjec m. (dijal.), knjiž.: žaniec žetelac žold m. (iz njem.) vojna služba žolhek 3 (dijal.), knjiž.: bridek gorak, jedak Žolnir m. vojnik žomolez m. (dijal.). knjiž.: zimolez vrsta ive, vrbe žužaka f. buba, kukac žvegla (iz njem.), knjiž.: pišcal svirala žvegljati, žvegljam svirati 280 SADRŽAJ PRIJEVODI UMJETNIH I NARODNIH PJESAMA Grcke Anakreonteve 1. Citram........................................................................................ 7 2. Ženskim.................................................................................... 7 3. Roži............................................................................................. 8 4. Erotu........................................................................................ 8 5. Lastovici.................................................................................... 9 6. Erotu............................................................. 9 7. Anakreont sam sebi.................. 10 8. Vse mora piti........................................................................... 10 9. Svoji ljubici............................................................................... 10 10. Svojim ljubeznim............................................................................11 11. Pomladi.................................................................................... 12 12. Zdravica.................................................................................... 13 13. Samemu sebi........................................................................... 13 14. Erotu........................................................................................ 14 15. Samemu sebi........................................................................... 14 16. Kori............................................................................................. 14 17. Eroteku .........................................................................................15 18. Škržatu ..........................................................................................15 19. Lastovici................................................................................... 16 20. Erotovim strelicam .......................................................................16 21. Julijana Egipcana ................................................................. 17 22. Golobu........................................................................................ 17 23. Erot iz voska........................................................................... 18 24. Samemu sebi........................................................................... 19 25. Ljubezenska in plesna pesem........................................................19 26. Samemu sebi................................................................................20 27. Brezskrbnemu življenju...................................................................20 28. Zmerom bolj in bolj plešava.....................................................21 29. Ni meni brat................................................................................21 30. Hci TantaFva................................................................................22 31. Zvrtaj, Hefajst ljubljeni................................................................22 32. Erotu........................................................................................ 23 Iz Anakreontikov..................................................................................24 Euyovm pepipvai..................................................................................24 281 Iz antalogije grcke Žabica....................................................................................................25 Luna brez orožja..................................................................................25 Volar .....................................................................................................25 Latinske Na cesarja Avgusta..............................................................................26 Na Munacija Planka............................................................................27 Na Aristija Fuska............................................................................. 28 Liciniju........................... 29 Na Venus...............................................................................................30 Torkvatu.................................... 30 Elegija.....................................................................................................31 Sulpicijina ...........................................................................................31 Zdaj karkol’ lepih ženskih je............................................................32 Lezbiji.....................................................................................................32 Fabulu.................................... 33 Azinicu....................................................................................................33 Prijateljici Formianovi.........................................................................34 Vrabljincku............................................................................................34 Lezbiji....................................................................................................34 Ovidijeva................................................................................................35 1 ali j anske Divina commedia L III, XXXIII.......................................................36 Kancona....................................................................................................43 Življenje tece in na hip ne stane.......................................................44 Oj mir mi dajte, moje misli nore.......................................................45 Oci, ki sem je tak opisal vrelo............................................................45 Na krilih misli dižem se v nebesa.......................................................46 O blažen duh, ki name oci jasne.......................................................46 Engleske Komal in Galbina.................................................................. 47 Grobje....................................................................................................48 Byronova................................................................................................51 Slovo................................................................................................... 51 Hebrejske melodije I................................................................ 53 N jemalke Jelšnjak..................................................................................... 54 V zelenadi ptice glasne.........................................................................55 Ribic.........................................................................................................56 Prelja . . . ................... 57 282 Mignon.....................................................................................................58 Pevec.........................................................................................................58 Tri mladenci...........................................................................................60 V duhu pozdravljenje iz daljnih krajev..............................................60 Ruska Sivi golobcek...........................................................................................61 Poljske Pomlad................................................................................. 62 Vrnitev ocetova.......................................................................................63 Metulj in gosenica..................................................................................66 Ceške Necem zlata, jestvin, ne napoja............................................................66 Opolnoci, ko celo zemljo skriva.............................................................67 Sonet.........................................................................................................67 Dekle in škrjancek..................................................................................68 Beneš Hermanov..................................................................................68 Prešernove - njemacke Pevceva tožba...........................................................................................71 Primeri ljubezni 1-3..............................................................................73 Zakaj, - ki vredna, da nje hvalo peli...................................................73 Novogrcke Ciprska zibalna pesem.........................................................................73 Smrt Kicos-Bocarida..............................................................................74 Romajiški 1-2...........................................................................................75 Španske narodne romance 1. O krasni gospe.................................................................................76 2. O knezu Arnaldu in mornarju.........................................................78 3. O renegatu Bovaliji........................................................................79 4. O prekomorski zamorki....................................................................80 5. O kršcanski sužnji.............................................................................80 6. Romanca o doni Aldi............................................ 81 7. Romanca od kralja Marsina..................................................... 83 8. Romanca o Gayferosu....................................................................84 9. Romanca o Julianesi................................................................. 86 10. Gre francoska kraljicica..............................................................87 11. Romanca o ljubezni . . . ..............................................................87 Škiptarske Narodne 1-12.......................................................... 89 283 Srpske narodne pjesme Srbske narodne pesmi 1-3.....................................................................89 4. Smrtna bolezen................................................................................91 5. Velika rosa.....................................................................................91 6. Znanje..............................................................................................91 7. Cveti roža......................................................................................92 8. Smilj’ Smiljanka.............................................................................92 9. Da b’ nesrecna..................................................................................93 10. Oj ti, javor......................................................................................93 11. Oj deklica, duša moja...................................................................93 12. Kaj ti, Dunaj................................................................................94 13. Sokol lece visoko............................................................................95 14. Draga moja, si se omožila?..........................................................95 15. Oj deklica, duša moja...................................................................95 16. Pod Budimom ovce.......................................................................96 17. Tri deklice cvetje posejale.........................................................96 18. Mraz odhaja................................................................................97 19. Ob kolikih je zdaj ponoci?..........................................................97 20. Vezir-Sejna....................................................................................98 21. Rajko praša srebrno danico.........................................................98 22. Zidanje grada Skadra...................................................................99 Slovacke narodne pjesme Slovaške narodne 1-10.......................................................................105 Poljske narodne Krakovjaki 1-48.................................................... 108 Ukrajinske narodne Kolomyjke. 1-21, 49-50 ......................................................................D4 Zorja zakrivala polje............................................................................117 Crno polje zaorano............................................ US Ruske narodne Grob mladenec............................................................................ . 119 Ah, je težko.........................................................................................121 Je ob zarji b’lo.....................................................................................122 Svatevcina..........................................................................................J 23 Dnjeper, Dnjeper, voda plava................................................................124 Slova deklic j a (Po litovskem)..............................................................125 284 IZVORNI KRITICKI I BELETRISTICKI SASTAVCI Predgovor (H knjigi Navuk v peldah)...............................................129 Pridavek ..............................................................................................129 Pšenicno klasje slovenskim mladencem I-VII....................................136 Dobro voljnemu Slovencu (Slovenski predgovor k Narodnim pesmim ilirskim).............................................................................................141 ODLOMGI Izvorne pjesme V noci pod zvezdišcem........................................................................147 Tu na tvoj kam’ni obkraj...................................................................147 Odlomek ..............................................................................................147 Bcelica marna.....................................................................................148 Ribnika na kraju.................................................................................148 Pravite mi..............................................................................................148 Na bolho..............................................................................................149 Odlomek...................................................... 149 Ah leti, duh..........................................................................................150 Odlomek...................................................................................................150 Šandor Ipsilanti.....................................................................................150 Stajnko ino Jelena I—II........................................................................151 Morska deklica.....................................................................................153 Zastonj - jezik.....................................................................................157 Odlomek rožmarincev............................................................................158 Odlocitev..............................................................................................158 Prijevodi umjetnih pjesama Visoka pesem..........................................................................................159 Odlomek iz Ilijade.................................................................................159 Odiseja...................................................................................................160 Vergilij: Georgik I i II knjiga (odlomci)...............................................160 Vergilij: Eneida.....................................................................................162 Na Julija Antonija...................................................... 162 Na Diano..............................................................................................162 Oblega Korinta.................................................................................163 Chillonski ujetnik.................................................................................164 Poroštvo ..............................................................................................164 Odlomek iz Klopstocka........................................................................165 Ibikovi žerjavi.....................................................................................166 Pevec v taboru ruskih vojšcakov............................................................166 Iz Kollarja...................................................................................... . 167 Tukaj vrt zaprt bil.................................................................................167 285 Pocetak prijevoda tragedije Smrt Cezarjeva.....................................................................................168 Izvorna proza Zacetek izvirne povesti........................................................................169 Kteri hoce znati I-IV............................................................................171 Knjige naroda I—II................................................................................172 Zibel in smrt..........................................................................................175 Poskus kritike Ahacljevih slovenskih narodnih pesmi........................175 In boj je igra.....................................................................................176 Nacrt oglasa narodnih pesmi . ............................................................176 Prijevodi umjetne proze Škratec...................................................................................................178 Megla v Ruskem.....................................................................................178 Rajska ptica.........................................................................................178 Atensko življenje................................................................................179 Molitva romarja poljskega...................................................................184 Selo ...................................................................................................185 Cerkvica ..............................................................................................186 Primjedbe 1. Gradivo............................................................................................187 2. Nacin izdaje...................................................................................192 3. Kratice............................................... 194 4. Opombe k pesmim I. knjiga.......................................................................................194 II. knjiga.......................................................................................239 Rjecnik 286 Tehnicka redakcija Radoslava N. Horvata Korekturu izvršio Dr. Fr. Rapotec Štampano u tiskari Izdavackog zavoda Jugoslavenske akademije Strojni slog M. Adamek, S. Drolc i L. Smrekar Prelom Milan Glogovšek Štampali V. Cepin i M. Molinari Uvezano u knjigoveznici Izdavackog zavoda Jugoslavenske akademije