VELIKA JEDNOTIN A S JUBILEJNA KAMPA- § NJA JE V TEKUl
ZA USPEH ISTE MO- S RAMO VSI SODELOVATI!
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIU,,,,,,!^
NA KATOLIŠKEM SHODU V PUEBLO JE| R^e kratke vesti BILA PRIPOROČENA NAŠA JEDNOTA
—Ko je angleška kraljeva dvojica na svojem 4 dnevnem Dne 18. maja t. 1. se je vršil v naši zapadni slovenski me- obisku v Združenih državah tropoli, v mestu Pueblo, Colo, velik katoliški shod, katerega dne 10, juni-»a dospela v me-predsedatelj je bil naš glavni predsednik, sobrat John Germ st° N*W Y°rk' je isto 1judstvo Ob sklepu tega shoda je bila prečitana in z odobravanjem navduš«no pozdravilo. Okrog navdušeno'sprejeta naslednja resolucija:	tri milijone oseb je stalo na
RESOLUCIJA	hodnikih ob cestah, da vidi
Slovenci zbrani iz Pueblo, Colorado in okolice na shodu vladarja AnffHje, kralja Geor proslave zmage ge. Josipine Meglen, v kampanji "Amerikan- gea V1, in "j**0™ ženo- Viso-skega Slovenca" v letu 1939 in za zanimanje in za večje raz k& g°8ta Sta si navedeni dan širjenje katoliškega tiska, vršečega se na dan Vnebohoda 18 |°*ledaIa svetovno razstavo, v maja 1939 v župnijski cerkveni dvorani Marije Pomagaj s tem nede-1*> u- juniJa 8ta bila Pa sprejemamo naslednjo resolucijo in se zavezujemo z javno ob- °a ''domu Predsednika Roose-
Ijubo, da bomo skušali po svojih najboljših močeh njene sklepe Velta V Hyde ?arku' N' Y"
izvajati. Na podlagi tega izjavljamo in sprejemamo:	kjer jima Je Mrs- Roosevelt v
1.—da	se zavedamo, kako globokega in važnegk pomena	?°^ast Priredila doipač piknik je za vsakega katoličana in vsako- katoliško družino katoliško	m j.ima med drugim Postregla časopisje; in	tudi 8 hrenovkami (vinarica-
2.—zavedamo	se, da protiversko časopisje in njihove knji- | ge povzročajo veliko škodo med narodom s tem, ker sejejo	10, junija je bila v dvome in z njimi uničujejo v dušah in s^cih ljudi vero v Boga poslanski zbo™"ci v Washir.g-in s tem uničujejo v naših ljudeh vse one moralne vrline ki \t0PU sprejeta	glede so potrebne človeku za pravo krščansko življenje- in ' lzbolišanja socialnega starost-
3.—zavedamo	se, da s tem, ko protiversko časopisje uni-	Za dobo čuje v naših ljudeh vero v Boga, jih s tem tudi pokvari, da ^ J , I Z®* (194(M2) niso sposobni ne oni, ne njihove družine za naša katoliška dru- H , f f po od štva in naše katoliške organizacije; in zaslužka delavcev in plače de-
4-—zavedamo se tudi, da je širjenje nevere potom tiska in ,odaJalcev- Najnižjo mesečno
potom dobro organizirane nasprotne propagande ateistov in P0110^1"0 65 ^ starih oseb se
drugih tajnih sil, ki vodijo boj proti katoliški cerkvi epidemič-	a ° Z *15tna f20 na me"
sec in isto začelo plačevati že
nega značaja, ki se širi od srca do srca, od duše do duše.
Zavedajoč se vsega tega in velike resnosti in nevarnosti za P^^"^ ,etor nas same in posebno pa še za našo mladino, med katero priha- L .	JuniJa Je znana
jajo potom angleškega tiska z istimi metodami in načinom, da Fordova ^varaa^omobilov v nji omajajo vero v Boga, da bi jo prepričali, da je velika	L	, V**'
močna vera slovenskih očetov in mater praznoverje, itd., zaradi ^MO-MO bodo poslali na tega se še posebej zavezujemo, da bomo radi sebe in svojih new^rtk® razstavo.
otrok odslej naprej izvajali kolikor mogoče naslednje obljube L T. ,JuniJa 80 8llni V1 in sklepe:	harji spremljani s točo priza-
1.—da	bomo sami vedno in povsod dajali prednost kato- l61,1 de . liškim listom pred drugimi listi;	Pak°ta m Waconsin
2.—da	bomo po svojih močeh vedno pomagali katoliškim	P0™5*1. J*. P°»ekod
listom z naročanjem istih, kakor tudi s tem, da jih bomo ob P , • ,	10
vsaki priliki priporočali svojim prijateljem, znancem in sose- pal°eV m P J. preIf™'; dom za naročbo •	samezni komadi so tehtali 1 i
3.—da	bomo pazili v kaka društva se vpisujejo tudi naši I ^^	oseb jc bi,°
mladi, posebno pa hočemo paziti, da našo lastno slovensko mla- zadetl/! od	m se sedaJ
dino kdo ne zavede v protiverska društva in jednote, katerih zdraY1J°v b<>lnisnicah.
„__„«„o. ;„	i	j	je porušil tudi mnogo iarmar-
casopisje smesi vero in Boga m deluje na to, da čitatelje po- ... .	.t ..
brezveri. V ta namen hočemo za naprej ob vsaki priliki sva- , .. .in pos^piJ- L^tme
riti odrastle in mlade;	l«lav 2ivme Je b,1° ubltlh in
društvo
Dao ameriške zastave
Donet, dne 14. junija, na svoj praznik, ponosno plapola
Še en slovenski novo-mašnik
r• ____v ___.,	..	uigmiiu, u. rtuvumasn k je
sirom noke mogočne Um je nav K;i	^ ,, „ . . ____________ bl1 r°Jen v Dollar Bay, kjer
ša mila zvezdnata zastava, simbol svobode in enakopravnosti vseh njenih državljanov.
Slava najlepši zastavi na celem svetuI
4.—zavezujemo	se, da bomo ob vsaki priliki priporočali našemu narodu, zlasti slovenski mladini, da pristopa v slovenska katoliška društva, predvsem v društva K. S. K. Jednote;
5.—zavezujemo	se, da bomo ob vsaki priliki skušali pobijati napade proti veri in napade na čč. duhovščino s tem, da bomo na vsak tak napad po možnosti odgovorili z proti-agitacijo za katoliške liste, katero odkrivajo v takih slučajih resnico:
6.—vse	to se zavezujemo, da bomo vršili na dostojen in inteligenten način v duhu pravega gentlemanstva in v duhu krščanske ljubezni, ki je najmogočnejše orožje proti vsaki zagrizenosti in vsem sovražnikom; in
7.—zavezujemo	se, da hočemo kot zvesti in stanovitni katoliški Slovenci biti zvesti državljani te velike svobodne zemlje Združenih držav ameriških in da hočemo delovati po» vseh svojih ifio-oeh, da ostanejo naši sinovi in hčere rojene v tej zemlji istotako zavedno Slovenci, zvesti in trdni katoličani in zvesti in lojalni Ame-rikanci.
V to naj nam pomaga ljubi Bog, nebeška Mati Marija in sveti Jožef, zaščitnik Slovencev!
Pueblo, Colorado, na dan Vnebohoda dne 18. maja 1939.
Prečitano resolucijo so vsi zborovalci soglasno sprejeli in odobrili z željo, da jo tudi p* drugih naselbinah osvoje in vzamejo na znanje ter isto vsepovsod po možnosti izvajajo.
-o-:— •
farmarski pridelki so ponekod popolnoma uničeni. Samo v Sioux Falls okraju znaša škoda nad pol milijona dolarjev.
ANGLEŠKI KRALJ V W A SHING TONU
Washington, D. C., 8. junija. Angleški kralj George VI. in njegova žena Elisabeta sta s svojim spremstvom semkaj dospela danes 4>poldne ob 11:11 ter bila na postaji sprejeta z velikimi častmi. Kraljevo dvojico je čakal in pozdra-il predsednik Roosevelt. Najmanj pol milijona ljudi je stalo ob cestah ko sta se visoka gosta peljala skozi mesto v Belo hišo, kjer sta bila gosta predsednika in njegove soproge. Kralju v počast je bilo iz bližnje trdnjave oddanih 21 strelov in vojaška godba mu je zaigrala angleško narodno himno.
Zvečer jima je predsednikova soproga priredila sijajen banket, kjer je predsednik Roosevelt napil angleškem u vladarj\i, slednji pa Roosevel-tu z opombo, da bo ostalo prijateljstvo îned Anglijo in Zdr. državami vedno neomajeno in trajno.
Calumet, Mich. — Minulo nedeljo 11. junija je pel novo mašo v cerkvi sv. Janeza Krst-nika, v Menominee, Mich. Rev Mark L. Sterbenz, SDS., ki je pred leti živel na Hancocku Rev. Sterbenz, ki je Slovenec je bil posvečen v duhovnika dne 30. maja v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Wash-ingtonu, D. C. Novomašnik je
so njegovi stariši prvotno bi vali. Oba roditelja sta mu u-mria že pred več leti. Ker je kazal zanimanje za duhovski stant so ga dobri prijatelji poslali v St. Nazians, Wis. študirati za duhovnika, kjer je tudi večino svojih študij naredil. , Eden njegovih dobrih pomočnikov je bil Rev. F. Corcoran, ki je bil mnogo let za župnika pri cerkvi sv. Patrici ja na Hancocku. To je tudi vzrok, da je novomašnik imel novo mašo v Menominee, kjer sedaj Rev. Corcoran župniku-je. Kam ga bo škof poslal potem, poročilo ne omenja.
Novi mašnik bod' pozdravljen !
-o-
ZRAKOPLOVNA POSTA
Kot naznanja clevelandski poštni mojster sedaj lahko pošiljate pisma iz Clevelanda v Evropo potom zrakoplovne pošte. Poštnina znaša 30 centov za vsakega pol unča teže. Zra-koplovna pošta vozi iz Amerike v Evropo enkrat na teden. Ce hočete odposlati pismo potom zrakoplova v Evropo, morate oddati pismo na glavni pošti najkasneje vsak petek do 10. ure zvečer. Tako oddano pismo pride v Jugoslavijo v torek.
i *
LEP ZGLED NAŠIH JEDNOTARIC
i
tekma med društvom ŠT. 2 in ŠT. 169
(IV. KAMPANJSKO POROČILO)
Dasiravno imamo pri naši podporni organizaciji nekaj nad 50 krajevnih ženskih društev, moških pa trikrat toliko, se je osobito pri zadnjih kampanjah pripetil slučaj, da so naše drage članice ali Jednotarice zmagale.
Da gredo naše cenjene sestre zopet z lepim zgledom tudi v sedanji kampanji naprej, nam kaže dejstvo, da je z dnem 7. junija društvo sv. Neže št. 206 v So. Chi-cagu, 111. že doseglo svojo predpisano kvoto $10,000.00 nove zavarovalnine. V zadnjem kampanjskem poročilu je imelo navedeno društvo k dobrem kreditirane $8,-500.00 nove zavarovalnine ali 85%, danes pa še nadaljnih $1,500.00, kar znaša $10,-000.00 skupaj, ali 100%. Temu društvu, ki je štelo s 1. aprilom samo 49 članic v Mr«, Acnes suhoviich odraslem oddelku je bila določena najnižja kvota, kakor ostalim do števila 50 svojega članstva.
Gotovo je osobito odbor društva sv. Neže vesel in ponosen, ker si je s tem društvo zopet povečalo svojo čast, da bo ponovno in to že v 16tič vpisano v našo Jednotino Zlato knjigo, poleg tega se bo tudi ime tega društva kot prvo bliščalo na častni plošči v našem novem Jednotinem uradu.
Temu društvu v priznanje prinašamo tukaj sliko agilne in večletne predsednice istega sosestre Agnes Mahoviich, ki je še kot posameznica posebej vpisana v našo Zlato knjigo od ene naših prejšnjih kampanj.
Tukaj navajamo 13 društev, ki so od 1. do 7. junija na glavni urad vposlala listine novopristoplih v skupnem znesku $16,500.00 nove zavarovalnine:
Sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111.........$1,000.00
Sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo..........3,000.00
Sv. Antona Padov., št. 72, Ely, Minn. ... 500.00 Marije Sedem Zal., št. 81 Pittsburgh, Pa. 500.00 Sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa. .. 250.00
Sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, 0........ 5,000.00
Sv. Antona Pad., št. 108 Canon City, Colo. 1,500.00
Sv. C. in M., št. 191, Cleveland, 0....... 1,000.00
Sv. Helene, št. 193, Cleveland, 0....... 250.00
Marije Vnebovzete, št. 203, Ely, Minn. .. 500.00
Sv. Neže, št. 206, So. Chicago, 111....... 1,500.00
Marije Čist. Spoč., št. 211, Chicago, 111.. 1,000.00 Sv. Antona Pad., št. 222, Bessemer, Pa... 500.00
JUGOSLOV. KRAU PETER DOVRŠIL GIMNAZIJO
Ta dogodek je kralj Peter proslavil v ožjem družinskem
Beograd, 12. junija. — Pet- krogu svoje matere, kraljice-
najstletni kralj Peter Je končal svoje študije v civilnih šolah ter dobil spričevalo kot maturant gimnazije. /
Predno mu je umrl oče, je študiral nekaj časa na Eton šoli v Londonu, kasneje je pa imel doma privatne učitelje in profesorje. V nemščini ga je poučeval slovenski profesor Pavel Brežnik.
vdove, strica regenta Pavleta in njegovih dveh bratov princa Tomislava in Andreja.
Kralj Peter se je vpisal sedaj v vojaški kolegij za letošnjo jesensko dobo, zaeno bo pa tudi šutdiral na beograjski univerzi mednarodno pravo. Ko postane leta 1941 osemnajst let star, bo zasedel prestol.
Ljubljana. — 473 Slovencev je poromalo 22. maja, da se poklonijo sv. očetu Piju XII. Po kratkem odmoru v Firen-zah so prišli 23. maja zvečer v Rim. Takoj v sredo 24. maja so imeli srečo, da so bili sprejeti v skupni avdijenci. Avdi-jenca je bila ob 10 dopoldne v dvorani nad aulo cerkve sv. Petra, odkoder deli papež blagoslov "mestu in svetu' 'ob posebnih svečanostih. Avdijen-ca je bila skupna z drugimi romarji? zlasti so bili zastopani novoporočenci. Slovenci so zavzeli prostor spredaj pred papeževim sedežem na obeh straneh sedeža. V prvi vrsti so bile narodne noše in kroji naših fantovskih in dekliških odsekov. Oboje je pri tujcih vzbujalo veliko zanimanje. Med čakanjem Slovenci seveda niso mogli molčati in so zapeli par Marijinih pesmi.
Ko so prinesli papeža v dvorano, je zaorilo po dvorani vzklikov na papeža v pozdrav v
Slovenski romarji pri papežu
SV. OČE JIH JE POZDRAVIL V SLOVENŠČINI
vensko besedo: "Živeli Sloven-
vseh jezikih. Ker so bili Slovenci prav okrog njega je razumljivo, da so dali z vsem poudarkom izraza svojim čustvom ljubezni do poglavarja Cerkve.
Pij XII. je izpregovoril najprej v pozdrav novoporočen-cem. Poudaril je pomen družine in pomen vzgoje v družini. Nato je nadaljeval v veliko presenečenje vseh navzočih z besedami:
"Hvaljen Jezus! Dragi moji SJovenci." Po teh slovenskih besedah je dalje v italijanščini izrazil svoje veselje, da more pozdraviti škofa ljubljanske škofije in zastopstvo slovenskih katoliških organizacij. Pohvalil je slovenske verske in kulturne organizacije. V lepih besedah je orisal pomen vere za kulturo. Ob koncu je podčrtal, da je hrbtenica verski kulturi verska zavednost in zvestoba do Cerkve. Pozval je navzoče, naj bodo dobri Slovenci in zvesti državljani svoji domovini. Končal je s slo-
ci

Z ognjem izrečene besede so navdušile vse in marsikako oko se je v ginjenosti orosilo.
Ko je sv. oče odhajal, so ga obsuli najprej Slovenci in mu poljubljali roke. Nato so pritisnili drugi in njegov odhod iz dvorane se je zakasnil skoro pol ure.
Po avdijenci je bil v posebni avdijenci škof dr. Gregorij Rožman, katerega je sv. oče prosil, naj Izreče slovenskim romarjem njegovo zahvalo. Ob tej priliki se je sv. oče podrobno informiral o organizacijah, ki so nastopile v krojih. Zanimal se je tudi za narodne noše.
Pri avdijenci so bili navzoči tudi Slovenci v Rimu, na čelu pater Prešeren SJ.
Slovenski romarji po tem lepem sprejemu s toliko večjim veseljem — vsi zdravi — *so nadaljevali ogled večnega mesta.
Skupaj........................$16,500.00
Kakor razvidno, se je največje društvo naše Jednote, sv. Jožefa št. 169 v Clevelandu, O. označeni teden najbolj postavilo s $5,000.00 nove zavarovalnine. S tem se je podalo v hudo tekmo z društvom sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111., ki se dosedaj ponaša z največjo doseženo zavarovalnino $12,000.00, naši clevelandski Jožefovci so zdaj jolietskim Jožetom samo še za $250.00 zadej. Nadaljni potek te borbe bomo z veseljem zasledovali.
Od 2. aprila do 7. junija znaša skupna nova zavarovalnina v sedanji kampanji $225,600.00. Torej se bližamo že četrt milijonu! V prihodnjem poročilu nam bo prav gotovo mogoče o taki doseženi svoti poročati in s tem zneskom bo tudi dograjena četrtina poslopja našega novega glavnega Jednotinega urada, kar bo tudi na sliki na tem mestu priobčeno.
Tu navajamo šest društev po njih dosedanjem procentual-nem stanju z 20% in več dosežene kvote: Št. 206—100; št. 175 —30; št. 94—29; št. 65—28.1; št. 218—27.5 in št. 208—20%.
Vseh aktivnih ali agilnih društev je dosedaj 87. Kje je pa še ostalih 98?! Zganite se!
Čehi in Slovaki bežijo na Poljsko
Vsled prehudega preganjanja domačega ljudstva na Češkem, je že okrog 18,000 domačinov zbežalo Čez mejo na Poljsko. Mnogo fantov in mož hoče osnovati posebno legijo, ki naj bi se borila z Nemci v slučaju spopada. Tako so preko meje pobegnili tudi trije češki piloti s svojimi bombniki.
-o-
Ne jutri, pač pa danes se odloči sa pristop t našo Jednoto! Jutri bo morda ie prepozno!
se boste udeležili velike slavnosti dne 23. julija 11. povodom slovesne otvoritve in blagoslovitve našega novega Jednotinega doma v Jolietu, 111.?
j
K 25-ietnici društvi sv. Jeronfana št 153, Canonstarg,
Pennsylvania
Dne 19. aprila t 1. je minilo 25 let odkar smo tukaj ustanovili gornje društvo. 26 let se nam vidi kratka doba, to je komaj en četrt stoletja, in ako pomislimo nazaj do leta 1914 smo lahko ponosni na delo, ki smo ga izvršili. Prav živo se še spominjam kako z navdušenjem je bilo to društvo ustanovljeno. Takoj ob začetku se nas je prijavilo za ustanovitev 23 mladih mož in fantov in tri žene, od teh so v teku 25 let umrli že štirje: John Sedmak, Jakob Berčič, Mary Bevee in Joaephine Delost; bodi jim ohranjen najblažji spomin! Se živeči ustanovitelji, ki so pred 25 lati orali ledino na društvenem polju in so člani društva se danes so sledeči: John Pelhan, Anton Krasna, Mary KraŠna, Anton Bevee st., Anton Tomšič, Frank Kirn in Frank Vende, drugi so pa odstopili.
Društvo se je pričelo takole: Bil je prav lep spomladanski nedeljski popoldan sredi meseca marca leta 1914, solnce je prav prijazno sijalo in poši ljalo tople žarke na zemljo tako, da je marsikaterega pri vabilo is hiše na vrt ali cesto; tako smo Se sestali na cesti: John Pelhan, Anton Sipel in podpisani, pogovarjali smo se o marsičem tako, da je pogovor nanesel tudi na podporna društva. John Pelhan pravi: "Kaj, ko bi še mi tukaj poskusili ustanoviti novo društvo in bi ga priklopih h K. S. K. Jednoti?" Jaz in Anton Sipel 'sva se takoj strinjala z njegovo idejo, kajti J. Pelhan je bil takratni zastopnik "Am. Slovenca" in "Amer. Slovenec", je bil pa uradno glasilo K. S. K. J., torej ker je J. Pelhan čital v "Amer. Slovencu" o poslovanju KSKJ., je imel precej skušnje in zato je priporočal priklopitev novega društva h KSKJ. Tukaj je bil storjen prvi korak za ustanovitev društva.
Teden pozneje se nas je nabrala večja družba pri rojaku Josephu Tomšiču; ker smo tam praznovali god sv. Jožefa v veseli družbi; pri čaši pismo bili kmalu vsi dobre
va
volje; tukaj se je zopet ponudila lepa prilika in J. Pelhan jo je hitro porabil: vzame iz žepa svinčnik in papir, rekoč: "Sedaj pa vsi tukaj k mizi, jaz bom popisal vsa imena in vsak bomo dali $1.00 za začetek, da bomo ustanovili novo društvo." Seveda z dolarji ni bilo nič, pač pa se na» je vpisalo nad 20, da smo pri volji sodelovati za ustanovitev in smo se toliko dogovorili, da J. Pelhan piše na gl. urad KSKJ. za pojasnila, in drugi dan so se pa še drugi prijavili. Ko je J. Pelhan dobil odgovor, nas je takof obvestil in smo sklicali ustanovno sejo, ki se je vršila v nedeljo dne 19. aprila 1914 ob 10. uri dopoldne pri rojaku Anton Bevec st. Naj prvo so bila prečitana pojasnila in navodila iz gl. urada, sledilo je še par vprašanj in kratka debata in društvo je bilo ustanovljeno. Ime smo mu dali sv. Jeronim, nato je bil izvoljen odbor in določil se je ča3 in kraj za društvene seje.
Ker sem v tem listu v št. 15 z dne 10. aprila 1984 že opisal obširno 20 letno zgodovino društva in vse bolj važne dogodke, ne bom tukaj istih ponavljal; naj pripomnim samo to, da proslava 20 letnice, ki smo jo obhajali dne 4. julija 1934 v Frank Drenikovem parku je prav sijajno izpadla; ta dan so bili med nami vsi gl. odborniki in odbornica naše Jednote iz Pittsburgha, Pa.,
tako tudi urednik - upravnik Glasila sobni Ivan Zupan in njegova ga. soproga in sin Stanley, urednik "Our Page" iz Clevelanda, Ohio. Kot častni gost in fl. govornik j* bil med nami tudi naš« gore list sobrat Joseph Zalar, gl. tajnik naše Jadnote iz Jolieta, 111. Se danes se spominjamo Vaših lepih govorov in čestitk napram društvu ob 20 letnici dela na društvenem polju, želeli bi, da bi bili med nami tudi sedaj, ko bomo slavili 25 letnico ali srebrni jubilej pionirskega dela. Proslava se bo vršila dne 4. julija v lastrtem društvenem domu, ob enem bo društvo proslavilo tudi 45 let-pico naše dičrie KSKJ., matere vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki.
Na glavni letni seji, ki se je vršila dne 4. decembra 1935, je bila sprožena ideja, da društvo zgradi novi društveni dom. Na vsa vprašanja od strani članstva se je dalo pojsanilo, da ne bo noben član pri mesečnem asesmentu prav nič prizadet; temu je sledila še kratka razprava, nakar smo se zedinili, da društvo zgradi novi društveni dom iz opeke v velikosti 36x70 čevljev. Nato je bil izvoljen stavbinski odbor 10 članov, ta odbor je i-mel več sej in posvetovanja predno smo se lotili poverjenega nam dela, ki ni bila lahka stvar, kajti čakalo nas je veliko truda in odgovornosti in vse je bilo izvršeno v popolno zadovoljnost članstva. Načrt za novi dom je napravil arhitekt William H. Young, ponudbo smo razposlali na šest s^vbinskih podjetij in med vsemi nam je/dar najboljše pogoje in najnižjo ceno stavbenik J. W. Grimm in je tudi delo dobil. Dne 20. aprila 1936 je zapela parna lopata, 31 maja, na binkoštno nedeljo popoldne je bil položen vogelni kamen ob veliki navzočnosti radovednega občinstva. Vogelni kamen je podaril društvu zidarski mojster Mr. Burnett Flowers. Dom je bil slovesno otvorjen na delavski praznik 7. sept, istega leta. Ta dan so bili zopet med nami vsi gl. odborniki in odbornica naše Jednote iz Pittsburgha, Pa., tako tudi spoštovana družina urednika Glasila sobrata Ivana Zupana i» Clevelanda, Ohio. Glavni govornik na tej proslavi je bil naš prijatelj in bivši gl. predsednik naše Jednote sobrat Anton Grdina iz Clevelanda, O., in naš domači župnik Rev. J. Edward Istočin. Med programom je večkrat nastopil pevski zbor Pittsburgha pod vodstvom
društvene«* bil tukaj goat blv« gl. predsednik sobrat Frank Opeka is Wauke|ra-
na, lih In urednik "Our *afS,M Stanley Zupan is Clevelanda, Ohio.
Predno končam ta dopis, naj velja od moje strani Častno priznanje glavnemu ustanovitelju društva sobratu John Pelhanu, kajti mladika, ki si jo Ti zasadil pred 86 leti na društvenem polju, Je obrodila obilne sadove, in tudi mi, ostali soustanovitelji in članstvo smo bili vedno pripravljeni sodelovati za prospeh in procvit našega društva. Tako deluj-mo tudi naprej pod okriljem naše mogočne K. S. K. Jedno-
V
te.
Anton Totnšič,
1 Drubtvo ev. Sief ona, it. 1, Chicago, lil.
-i
iz
sobrata Frank Lokarja in nam zapel več lepih slovenskih in angleških pesmi in s tem so povečali našo slavnost.
Ker takrat delo v zgornjih prostorih še ni bilo dovršeno, smo pozneje spravili skupaj potrebno svoto denarja in meseca aprila 1938 je bil dom popolnoma dovršen, in je eden med najlepšimi stavbami v naselbini. To je sad neumornega dela članstva in odbora, ki je takrat imel v oskrbi delo društvenega doma in bo pričal še poznim rodovom, da so bili tudi katoliški Slovenci del kulturnega naroda. Seveda i-mamo še nekoliko dolga, toda tudi ta bo v doglednem času poplačan.
Društvena vrednost je ocenjena na 119,000.00, društvo šteje sedaj 187 članov v odraslem in 97 čl. v mlad. oddelku, skupaj 284 čl. .
Na delavski praznik 6. sept. 1937 je društvo slavilo prvo obletnico povodom otvoritve
Vabilo na piknik
Vsem članom in članicam našega društva se naznanja, da se vrši v soboto 17. junija 1939 pri Kegelnu v Willow Springs, IU. prav lep mladinski piknik. Ob enem se vas vse prav prijazno vabi, da bi se tega piknika udeležili. Vsi, katerim je količkaj mogoče, naj bi šli na ta piknik, ki bo prvi te vrste. Ta piknik je za nas nekaj posebnega, nekaj novega in ga naše društvo prvič prireja za mladino, ki spada v naše društvo. Prepričani smo, da boste cenjeni so-bratje in sosestre razumeli, da je treba tudi za mladino nekaj narediti, nekaj žrtvoy»ti, da se tudi mladino drži pri dobri volji. Saj bodo oni naši nasledniki in prav gotovo se bodo še v poznejših letih spominjali na veseli piknik, ki so ga imeli. Torej, cenjeni člani in članice, pridite v soboto 17. junija v velikem številu na piknik h Kegelnu v .Willow Springs. Na svidenje!
- John Prah, tajnik.
Društvo ev. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn. Vabilo na sejo
Naznanjam vsem članom našega društva in jih prosim, da se za gotovo udeležite prihodnje seje dne 18. junija ob dveh popoldne v navadnih prostorih.
Ker so naše seje v obče bolj slabo obiskane, zatorej je potrebno, da se vsaj prihodnje seje v nedeljo zagotovo prav vsi udeležite.
Dalje vas prosim, če vam mogoče, da pridobite za to sejo kakšnega novega kandidata za pristop v naše društvo, saj vam je znano, da je velika Jednotina jubilejna kampanja v teku in so razpisane lepe denarne nagrade.
Ob zaključku pa opozarjam prizadete, da zanesljivo poravnajo svoj dolg za društveni asesment.
Up^m, da se vsi vidimo na prihodnji seji in ostajam s sobratski m pozd ravom,
Joseph Jakše, tajnik.
i	to dan j« «oče, v polnem številu udele-
ii	kot častni i*. Vožnja Je prav poceni, samo $7.66 stane sa tja in nazaj sa odrastle, sa otroke pa samo $8M. Poseben vlak New York Central železnice odpelje iz clevelandtke Union Terminal postaje v soboto svečer 22. julija, v nedeljo sjutraj 23. julija pa dospe v Joliet. Ravno isti vlak octane v Jolietu do večera, da odpelje potnike nataj v Cleveland, kamor dospejo v ponedeljek sjutraj 24. julija okrog pete ure tako da bo vsak lahko na cilju o pravem času.
Ako se je kdo izmed članstva društva že namenil za ta Izlet je prošen, da »i nabavi vožnji listek že pred 4. julijem, katerega dobi pri društvenem tajniku Anthony J. soustanovitelj. ¡Fortuna, 1093 E. 64th St., ali pa pri blagajniku Anton Korošec, 1063 Addison Rd., ki je ob enem tudi centralni blagajnik. Istotam dobite vse informacije o potovanju. Razume se, da ta izlet ni samo za Članstvo naše Jednote, marveč je tudi za nečlane in ravno z Isto ugodnostjo in isto ceno. S pozdravom, Lawrence Bandi, podpreds.
Še enkfat vam l^to: Bo-dite potolažeiti in Teßi, dragi nam »obrat, naj bo iakka ameriška gruda. Počivaj v miru božjem dokler se zopet ne vidimo nad zvezdami.
John Habgan, tajnik.
Društvo Marijo Pomagaj, št. 76, Chtcago, tU.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v četrtek dne 16. junija točno ob osmi uri zvečer. Vsaka seja je važna, zatorej se gotovo iste udeležite. Članice, ki ste zaostale na asesmentu ste prošene, da to gotovo poravnate v najkrajšem času.
S sestrskim pozdravom,
Pauline Kobal, tajnica.
Društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.
Pojdimo na Jednotino slavnost v Joliet!
Upam, da ste že čitali v našem Glasilu, da se bo vršil izlet 23. julija v Joliet, 111. v glavni stan naše Jednote, ko se bo slavila 45 letnica njenega obstoja; ob enem bo tudi blagoslovitev in otvoritev novega Jednotinega doma. V ta namen se je med društvi v državi Ohio, katera spadajo v našo Jednoto ustanovil pripravljalni odbor, ki je najel poseben vlak za skupno potovanje na to našo veliko slavnost.
Po naročilu našega društva apeliram, da se članstvo ohij-skih- društev, posebno pa še Članstvo našega društva tega skupnega izleta, ako je le mo-
Društvo sv. Frančiška Sal., št. 29, Joliet, lil. Vabilo na piknik
Cen j. članstvu našega društva naznanjam, da priredimo »let ali piknik prihodnjo nedeljo, dne 18. junija in sicer v Troy Hill Gibson Camp. Ta prostor bo lahko vsak našel ker se nahaja prav zraven Joliet Industrial Heajth kempe. Tako bomo tudi napravili napise, ko pridete v Troy, da boste lahko našli naš piknikov
prostor.
Tikete dobite lahko pri Fr. Zabkarju, John Torkarju in pri meni, tiket stane $1.00 za osebo in boste imeli celi dan pijačo in vsakovrstna jedila na razpolago.- Tako bodo tudi raznovrstne zabave na programu. Zatorej se odločite in pri dite VSI! Pripeljite tudi svoje prijatelje s seboj, kajti čim več nas bo skupaj, tem bolje se bomo lahko zabavali na prostem.
Tikete morate imeti do petka zv^er, da bomo znali za koliko eseb raznih okrepčil pripraviti.
Zatorej zapomnite si, da je zadnji dan IG. junija, da si preskrbite tikete. Na veselo svidenje v nedeljo na našem pikniku!
S sobratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik.
Društvo sVy Cirila in Metoda, št. 59, Èveleth, \finn.
Član našega društva ponesrečen
S tem naznanjam žalostno vest, da je dne 2. junija nemila smrt pobrala našega sobrata Antorta Mihevc, ki je podlegel poškodbam, ko je bil zadet od nekega biciklista. Pri tem je tako nesrečno padel na tlak ceste, da si je prebil lobanjo in čez štiri ure zatem preminul.
Pokojnik je šel v mesto na sprehod zaradi slabotnega zdravja (sladkorne bolezni); tedaj gotovo ni mislil, da se za večno loči od svojih dragih. Res, ne vemo ne dneva ne ure, kdaj nas Bog pokliče pred sodni stol.
Pokojnik je bil doma iz Dolenjega Logatca, v Ameriko je prišel pred 47 leti, k naši K. S. K. Jednoti je spadal nad 41 let in bil ob času smrti star 88 let. Bil je zvest mož svoji ïeni in dober oče svoji družini, ki ga bodo težko pogrešali.
V imenu našega društva izrekam prizadetim naše globoko sožalje, ki je pa hvalabogu že vsa doraščena in sicer za pušča: soprogo Ano, sinove: Albin, Edward, Joseph in Charles; hčere Mary in Mrs. Hilda Orehek ter 3 vnuke.
Društvo sv. Boka, št. IIS, Denver, Colo.
Zahvala in apel
Kot tajnik gorinavedenega društva me veie dolžnost, da se vam zahvalim za vaš obisk in sodelovanje na naši zadnji veselici dne 3. junija.
Pred vsem iskrena zahvala našemu spoštovanemu in priljubljenemu gl. predsedniku K. S. K. Jednote bratu Johnu Germu za ganljiv govor in tako lepo petje ter godbo. Bog naj mu ohrani njegov krasen glas še mnogo let. Dalje hvala tudi bratu Josipu Russu, III. porotnemu odborniku K. S. K. Jednote in bratu Louisu Stebla ju podpredsedniku društva št. 7 KSKJ., vsi trije iz Pueblo, Colo. Potem hvala VI. gl. podpredsedniku KSKJ. br. George Pavlakovichu, potem gl. tajniku ZSZ. Mr. Anthony Teršinu, III. gl. podpredsedniku JSKJ. Mr. Frank Okornu, I. gl. porotniku JSKJ. Mr. John Shuteju, I. gl. podpredsedniku ZSZ. Mr. Geo. Miro-slavichu; vsem tem lepa hvala za tako lepe in spodbudne govore. Nadalje hvala šolski mladini za tako lepo godbo in petje in končno lepa hvala hvala vsem, ki «o ie na en ali drugi način pripomogli do tako lepega uspeha naše zadnje prireditve
mislil, kada »i došal ovamo * novu domovinu, da bo Tvoje tjelo počivalo ovdje; tudi mi Ti Čemo jedanput slediti. Neka Ti bude lahka američka gruda. Počivaj u miru božem, a Tvoji žalujočoj -obitelji naše duboko šolal j en je.
Malt Brozenič, tajnik.
Društvo MaHJo Pomagaj, št. 164, Eveteth, Minn.
Naznanilo o premembi naših aoj
S tem naznanjam vsem članicam našega društva sklep zadnje seje, da od sedaj naprej se vršijo naše redne seje na tretjo soboto zvečer pred tretjo nedeljo ob 7:30; to velja za dobo treh mesecev: junij» julij in avgust.
Izvolite torej to premembo vpoštevati. Prihodnja seja se vrši torej na 17. junija.
S pozdravom,
Gabriela Masel, tajnica.
letu vsi zadovoljni postreieni.
Dalje opozarjam one, ki ste zaostali s asesmentom, da dolg poravnate; zadnji čas se namreč boij slabo plačuje. Proše-ni ste, da svoj dolg zagotovo do 25. junija uredite.
Končno izvolite tudi vpoštevati moj novi naslov.
S pozdravom,
Anton Klančar, tajnik, 6221 St. Clair Ave. -o
DOPISI
Društvo Marije Pomagaj, št.
174, Willard, Wis.
Vabilo na Igro
Naše društvo priredi zadnjo nedeljo tekočega meseca, 25. junija zanimivo in jako zabavno igro "Trojčki," ki ni bila še nikoli na kakem slovenskem odru v Ameriki vprizorjena.
Da bi cenj. občinstvo in prijatelje dramatike zadovoljili, smo si izbrale navedeno igro in tako tudi sposobne in dobre igralce ter igralke. Igro smo dobile iz Chicaga; reklo se nam je, da je ista težka in če treba, da bi jo prišli Chika-žani igrat. Ker imamo pa tudi pri nas nadarjene igralce in igralke in ker se nič ne bojimo in ker smo se že večkrat na odru pokazali, jo bomo pa sami izvedli.
Naj navedem samo kratko vsebino iste: Lahkoživi nečak si je hotel izposoditi enega otroka, ko pride njegov stric k njemu na obisk; s tem se je hotel postaviti, da ima tudi on družino. Toda smola! Nihče ni imel otroka na posodo. Potem pridejo še druge zanimive stvari vmes. Kako se je
H koncu še apeliram na vse tigra vršila in zaključila, pri-
naše člane in članice, da gredo na agitacijo za novo članstvo v tej jubilejni kampanji.
S sobratskim pozdravom, Boštijon Znidarsich, tajnik.
Društvo sv. Mihalja, broj 163, Pittsburgh, Pa.
Našem pokojnom članu u s pomenu
Opet javljam po treči put žalosnu vijest, kako nemila jmrt nas pogusto pohod j a i kosi naše brate u najbolji dobi njih starosti.
Kako ste več čitali umro je naš sobrat Marko Vinski na 11. februarja, sobrat P. Rado-
dite pogledat.
Vsled tega vabim v prvi vrsti vse nase članice na to igro; pripeljite seboj tudi svoje znance, sosede in prijatelje. Dalje vabimo vse ostalo cenj. občinstvo, potem vabimo naše rojake iz naselbine Owens in Marshfield; ne bo vam žal u-deležbe, ker se boste lahko i-menitno zabavali. Igro vodi Rev. Marcel Marinšek, naš g. župnik. Vloge so v najboljših rokah; torej smo prepričane, da boste zadovoljni. V isti nastopijo sledeči: John Brežic, Mrs. Artač, John Pernic, Tony Gosar, Miss Mary Vola-
čaj na 28. aprila, brat Franjoirič, Miss Mary Lesar, John
Lesar, Frank Volovšek, Frank Artač in Anna Volovšek.
Pričetek igre bo ob 8. zve-,čcr. Vstopnina 35c za odrasle, 15c za otroke.
Tikete se bo prodajalo tudi po domovih; torej če pride Mrs. Rakovec k vam, že veste kak^ in kaj. Po igri bo prosta zabava in ples. Za vse bo igral dobro znani Klaričev orkester.
S pozdravom in na svidenje
Broz na 18. maja. Slednji nas nagloma ostavil. Na 17. maja se javil za bolestnu pod-poru, i drugi dan preminuo uslijed srčne kapi. tV
Pokojni brat Broz bil rojen 10. avg. 1883 v Vrbovskem, Hrvatska i bil ob smrti star 56 let. \J društvo i Jednotu pristupil 17. maja 1922. U toj cijeli dobi bil dobar član i uvi-jek skrbel za svoju obitelj, ko-ja isto spada u naše društvo.
Kao našem dobrem bratu društvo darovalo na odar u zadnju počast lijepi venac cve-ča i ga odpremilo od njegove kuče u povorki u crkvu sv. Ni-kolc, Millvale, Pa. kde Father A. Žagar izvršil sv. misu i obrede. Na pokopališču nad odprtem grobom tajnik progovo-ril par sožalni beseda pokojniku u zadnji pozdrav.
Pokojni ostavlja za sobom tugujuču suprogu Antonij u, ujedno bolesnu u krevetu, ko-ia nije mogla u sprovod ter 4 hčere, Ana, Stella, Antonija oženete i Margaret neporuče-nu, ter višje drugi ožii sorodnika.
Daklem brate Fran jo! Nisi
na nasi igri
Mary Gosar, tajnica.
Društvo Kristusa Kralja, št.
226, Cleveland, O. Vabilo na piknik—Opozorilo
S tem uljudno naznanjam cenj. članstvu in občinstvu, da bomo priredili na nedeljo 16. julija naš prvi piknik v prijaznem Chardonu, O. in sicer na farmi našega sobrata Ignaca Slapnika Sr. Njegova farma se nahaja štiri milje iztočno od Chardona. Sobrat Slap-nik nam bo dal svoj prostor brezplačno na razpolago, kjer bomb lp.hko imeli dosti domače zabave. Že dane3 vas zagotavljam, da boste na tem iz-
PUEBLSKE NOVICE Pueblo, Colo. — Sveto birmo smo imeli pri nas v nedeljo 7. maja ob 4. uri popoldne in je nad sto otrok prejelo zakrament sv. birme. Botri in botrice so bili vsi mladi.
V nedeljo 21. maja so naši malčki prejeli prvo sv. obhajilo. 49 otrok je ta dan prvič prejelo Gospoda v svoja srče-ca. Nad vse lepa slovesnost tako za mlade kakor tudi za stare. Otroci so bili Jiot pravi angeljčki in vsak otrok je i-mel svojega malega spremljevalca. Ena deklica je bila o-pravljena kot angel, druga pa s šopkom cvetlic v roki in tako so spremljali prvoobhajance k oltarju. Ginljivo je bilo, ko so ti otroci jasno in razločno odgovarjali na vsa vprašanja g. župniku Father Cirilu. Bog daj, da bi za vedno tako lepo živeli kot so sedaj na dan prvega sv. obhajila obljubili. Vsa čast čč. sestram, ki so se toliko trudile, da so otroke vse tako naučile in pa da so bili oltarji tako lepo okrašeni.
Preljubi mesec majnik, ki je skoro komaj nastopil, je že tudi za nami. Lepe Marijine pesmi smo prepevali in lepe nauke poslušali. Pa se je približal zadnji dan majnika in zapeli smo ono lepo poslovilno pesem, ki se začne: "Zbogom dan's Marija pravi . . ." konča se pa z besedami kot bi jih Marija sama rekla svojim častilcem: "Za vse bom prosila, Oj zbogom preljubi!"
Tudi poroke smo imeli v naši cerkvi Marije Pomagaj. Mark Ratkovich si je izbral za nevesto Elsie Ribar. Drugi je Frank Kochevar, ki si je izbral za nevesto Mary Žagar. Bog živi in blagoslavljaj n:>-voporočence.
Bolnike tudi imamo. Tako se nahaja na bolniški postelji Ana Mišmaš, naša pridna in dobra farmarica. Bog ji daj ljubega zdravja. Potem je bolna tudi dobra mati Josephine Ivane, ki je srečno prestala operacijo v Parkville bolnišnici in se sedaj nahaja že na svojem domu pod zdravniško oskrbo. Ona je mati številne družine. Bog ji daj trdnega zdravja, kajti otroci še vedno rabijo tako skrbno mater kot je ona, ki se tudi obenem vsem najlepše zahvaljuje za cvetlice in obiske v njeni bolezni. Izrazila se je, da si nikoli ni mislila, da ima toliko prijateljev, ki sočustvujejo z njenim trpljenjem, toda sedaj je spoznala, da jih je veliko, ker so jo tako obsuli s cvetjem, da je bila kot v kaki cvetličarni. Obenem se tudi' zahvaljuje ženskam z Moffat St., ker so dale za sv. mašo za njeno zdravje. Je rekla tudi, da bo po svojih močeh skušala se izkazati vselej hvaležno za vse, kar je kdo za njo storil v njeni bolezni.
S pozdravom,
J. S.
Gorčico ali "ženof" so vživali stari Grki za jačenje krvne cirkulacije, stari Rimljani so jo pa imeli v razne zdravilne svrhe osobito proti piku škorpijona.
Finska republika meri 135,-000 štirjaških milj; od tega ozemlja je ena osmina pokrita z jezeri, katerih je okrog 100,000.
POROČILO O ZADNJI NOVI MASI V JOL1CTU, HL
Joliet, ril. — Naša znana tovščine sv. Rožnega Venca
slovenska naselbina v Jolietu je zadnjo nedeljo dne 4. junija doživela zopet izreden in pomemben dan, ko je njen sin domačin, č. g. Francis Papež, pel novo mašo v domači farni cerkvi sv. Jožefa. Vsa naselbina se je odela v praznično obleko. Kmalu po deseti uri so se zbrala vsa številna dru-
Mrs. Przybylski; v imenu slo
kot polovica teh graduantov slovenskih staršev in sicer 19
dečkov in 14 deklic. Po abe-
Prva nora maša v New Duluthu, Minn.
New Duluth, Minn. — Zad-	, . x. „
nje dni se je v našem Glasila ¡ccdscn redu so sledeči: Burlo
*	. «jr _________j TI _	A nm L)..*.^!^
venskega oddelka iste bratov-'ve'"t0 Pl»lo o raznih novo-; Margaret Bozich An»UgJ Sčine pa Mrs. Culik- v imenu mašnikih & <"> sinovi sloven-1 Leonard, C h a m p a Rudolph, mladeniSkega društ™ S fkih	Naj mi bo dovo-i«9»Y« Ludwg, Koroshec Jr.,
Imena Mr. Charles Gregorich; v imenu mladih'mož Najsv. Imena Mr. Raymond E. Mutz; in v imenu starejšega društva
novi maši, ali še o enem novomašniku, katerega starši so Čehi, toda govorijo dobro tu-Najsv. Imena pa Mr. Georg» di naš siovenski jezik. Poleg Stonich. — V imenu KSKJ, je tega.naj bo še Povdarjeno, da
ljeno s tem poročati še o eni | Kraksr Grace, Kraker Ber-
O.F.M., ki je pel novo mašo 4. junija v Jolietu, 111.
Slika na desni nam predstavlja novomašni-ka Rev. Rafaela Straži-šarja. O.F.M., ki je pel novo mašo dne 4. junija v Clevelandu, Ohio.
nard, Xrall Joe, Krall Marian, Kramerich Antoinette, Kushlan Stanley, Lopp Phylis, Luzovich Jennie, Maroit Ant., Novlan Leo, Philipich Leonard, je bila to prva nova maša od Podpeskar Alex, Scholar Dou-obstanka tukajšnje slovenske	Shega Margaret, Schu-
fare sv. Elizabete.	ster Frank, Semeja Frances,
Novomašnik je bil Rev. Vil-Skenzicli Sophie, Snidersiqji jem Zorichak, sin Mr. in Mrs. \ Josephine, Snyder Chas., Sta-John Zorichaka iz New Dulu-lier Frank, Tahija Agnes, To-tha; rojen 1. 1912 v Moquakh, | matz Ernest, Verbic Mary, Wis. Od tam so se njegovi j Yuhant Helen, Zager Elsie,
starši priselili semkaj 1. 1924. jZakiajsek Frank in Zgajnar Slika na levi nam pred- Njih sin Viljem je dovršil z; Henry.
stavi j a novomašnika odličnim uspehom Stowe ele-1 Med označenimi graduanti ie^\,Fr,anCis P,a^e4a» mentarno šolo, potem Cathe-je tudi Miss Frances Semeja,
drai višjo šolo, nakar je âtu- ¡hčerka tajnika ondotnega dru-diral dàlje v Nazareth Hall, jštva sv. Alojzija št. 161 KSK J. St. Paul, Minn. in vstopil v'brataMike Semeja.
St. John's semenišče. Subdi-	-0
jakon je postal v marcu 1. 90 višješolskih slovenskih 1938, dijakon pa v dec. istega	graduantov
leta. V mašnika je bil posve- Cleveland, O. — Znano je, čen dne 3. junija t. 1. v du- da je višja šola v Collinwoodu luthski katedrali po Most Rev. največja te vrste v državi škofu T. A. Welchu in svojo Ohio, katero poseča okrog 4,-novo mašo je pa pel naslednji 000 dijakov in dijakinj. To dan, 4. junija v naši farni šolo obiskuje tudi največ si-cerkvi, kjer župnikuje Rev. nov in hčera slovenskih star-John Sholar D.D., ki je imel šev, ki so v obče v največjem pri tej priliki slovesno pridi- čtevilu med odličnjaki. go.	j Dne 17. junija bo dobilo 520
Č. g. novomašnik ima poleg graduantev te šole svoje di-1 staršev štiri sestre in tri bra- plome, med katerimi bodo tu-1 te; izmed sester je ena redov- di sledeči naši fantje in dekle-nica Sister Grata.	ta, 90 po številu:
Bog blagoslovi našega nove- Robert Arnold Azman, Elea-ga delavca v svojem vinogradu! nor M. Babets, Joseph J. Bar-
tish, Mary T. Bartel, Frsder-ick J. Bashel, Albert Ba-tich, Inez Paula Bezjak, Mary Bratovich, Joseph L. Brodnik, Stanley Cavdek, Antonia Marie Celhar, Frances M Che-ligoy, Joseph Colarik, Rose
štva, moška in ženska, mlade-r.iška in dekliška, na čelu s ¡ slovečo mladinsko godbo sv. Jožefa in prišla z vso pestrostjo na Chicago ulico, kjer so se razvrstila v dolg špalir; za društvi je korakalo društvo altarnih strežnikov, nato šolska mladina, lepo v belo oblečeni dečki in deklice, nato čč. duhovščina, ki je spremljala novomašnika, zatem pa starši in ožji sorodniki novomašnika. Iz zvonika sv. Jožefa se je zopet razlegalo lepo ubrano pritrkavanje zvonov. V lepem redu so vkorakali nato v veličastno cerkev sv. Jožefa, ki je vsa ozaljšana veselo sprejela zopet enega svojih sinov k svojemu oltarju. Cerkev se je kmalu napolnila do zadnjega kotička. Nato se je začela slovesna nova maša, katero je pel, kakor že omenjeno, novomašnik, č. g. Francis Papež. Glavni ceremonijar in spremljevalec mu je bil domači g. župnik Rev. M. J. Butala. Dijakon je bil Rev. B. Hoge, frančiškanski komisar iz Le-monta, subdi jakon pa chicaški župnik Rev. Ambrožič. Slavnostno propoved novomaániku je imel Rev. V. Vodušek, misijonar. Izredno lepo petje za to priiiko v cerkvi je oskrbel sloveči cerkveni pevski zbor sv. Jožefa, pod vodstvom nadarjenega pevovodja in organista g. A. Rozmana.
Popoldne ob pol treh se je pa vršil pester program v Slo-venia dvorani, kjer je vsa župnija in naselbina izrazila svojemu novomašniku čestitke. Svirala je mladinska godba fare sv. Jožefa. Nastopal je cerkveni pevski zbor, fantje in moški in dekleta ter šolska mladina. Nato so izrekli čestitke zastopniki cerkvenih bratovščin in društev. V imenu društva sv. Neže, Miss Betty Klepec; v imenu Marijine družbe Miss Lorraine Kalčič; v imenu angleškega oddelka bra-
izrekel pozdrav novomašniku Mr. Jožef Zalar, gl. tajnik. V imenu dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 KSKJ., katerega član je novomašnik, je govoril Mr. Fr. Terlep, predsednik društva; v imenu Družbe sv. Družine je izrazil čestitke Mr. Frank J. Wedic, gl. tajnik. V imenu JSKJ. je izrekel čestitke Mr. Frank E. Vranichar, gl. uradnik. V imenu SŽZ. pa je govorila Mrs. Josephine Erjavec, novoizvoljena gl. tajnica. V imenu cerkvenega odbora pa je pozdravil novomašnika Mr. Ed. Štukel. Nato so pozdravili novomašnika še navzoči čč. gg. duhovniki. Naj prvo ga je v lepih besedah pozdravil domači č. g. župnik Rev. M. J. Butala, ki je vodil ves program. Nato pomožni župnik Rev. Geo. Kuzma, zatem preč. g. komisar Rev. B. Hoge iz Lemonta. Kot zadnji pa je bil pozvan k besedi novomašnik sam, ki se je ves ginjen in presenečen zahvalil župniji in naselbini za tako lep prirejen dan, katerega si bo ohranil v najdražjem spominu svojega življenja, kakor je to izrazil sam, nakar je mladinska godba s par komadi zaključila program. Nato pa so servira-li v dvorani okrepčila. Pozdravljanje in rokovanje z no-vomašnikom pa je trajalo nato še dolgo. Tako je doživela vrla jolietska naselbina, ki jo naziva j o ameriški Slovenci za slovenski Rim v Ameriki zopet en vesel in srečen dan, ki ga naselbina in njen novomašnik č. g. Father Papež ne bo pozabil. Saj je res zanimiv dogodek, slovenski papež je imel novo mašo v slovenskem Rimu! Bog živi in ohrani nam še dolgo naš slovenski Rim in našega slovenskega Papeža!
—"A. S."
Vsi' ¿lani vala družin« femoral! biti »faromi pri aai JadnotL .
Poročevalec.
številni slovenski gradu an -tje na Gilbert, Minn.
Na višji šoli znane rudarske naselbine Gilbert, Minn. je dne 7. junija t. 1. dobilo diplome 64 graduantov. Imenik ¡Marie Conte, Elizabeth Mary istih nam kaže, da je bila več Erbeznik, Elizabeth Margaret _;_i__i_
Furjaa, Emily M. Gersj, Anthony W. Germ, Anne M. Gra-
dizar, Victoria May Habjan, ¡Henry F. Hlabse, Dorothy E. ' Hrastar, Albert F. Hribar, I Margaret Hvala, Albert J. Iv-nik, Wm. G. Jerse, Hedwig A. Kalisek, Anne M. Kastelic, Peter S. Kekic, Victoria Knaus, Wm. B. Kosanovich, Valentine j Kosec, Josephine M. Kosmerl, ¡Rose A. Koss, Carl Jos. Kovac, ¡Stanley^ E. Kozuch, Herbert |M. Kramer, Lawrence C. Le-jvic, Helen R. Lukanc, Pauline iJ. Nemetz, Florence J. Novak, ¡Josephine M. Novak, Amelia Mary Ogron, Adela I. Panter, Antoinette Pavlovic, Donna O. Penko, Ruth E. Penko, Elmer J. Pintar, Jean Pintarich, Eleanor C. Poje, Ethel M. Prašek, Betty Jane Prosek, Josephine A. Sercely, Irene Sever, Diana M. Sibenik, Albert F. Skok, Frank Slovenec, Anne Stefan, Josephine F. Tome, Dorothy A. Trobentar, Robert N. Turk, Anthony A. Vadnal, Frank L. Vadnal, Rose M. Va-lencic, Emily A. Vicic, Frank J. Vidmar, Jos. Jeray, Frances C. Zabukovec, Lawrence E. Zeitz, Vida J. Zobec, Sylvester P. Zupan, Mary E. Zupančič, Anthony Barilar, Anne D. Carrish, Jack E. Cic, John W. Drakolic, Irma A. Golop, Agnes A. Gorjanec, Beatrice E. Habat, William A. Ivanc, Mary A. Klun, Edith A. Modic, Doris V. Perz, Bernadette Praust, Geo. A. Putrich, Mary Rolih, Stanley J. Rossa, Henry Saletal, Theresa Seitz in Joe Takac.
Med vsemi 520 graduanti so trije najboljši odličnjaki; en fant irskih staršev in dve Slovenki : Miss Eleanor M. Babets (Babich) in Miss Ruth E. Penko. Tudi navedenki sta i-meli vsa štiri leta v vseh predmetih najboljši red "A."
Vsem navedenim in njih staršem naše iskrene čestitke!

MIHAJLO PUPIN
PHoncaoR za elektromehantko na
columbia univerzi v new torku
OD PASTIRJA DO IZUMITELJA
PREVEL PAVEL BRE2NIK
I

ONIM, KATERI NAMERAVAJO ZAMENJATI SVOJE CERTIFIKATE RAZREDA A IN B
V	številki 21 tega lista z dne 24. maja ste čitali na prvi strani uraden poziv brata glavnega tajnika v svrho zamenjave starih certifikatov razred A :n B.
Po sklepu zadnje konvencije velja ta ugodna prilika za zamenjavo še do
30. JUNIJA 1939
Po tem dnevu naprej bo znašal asesment za nove zamenjane certifikate nekoliko več.
V	VAŠO LASTNO KORIST JE TOREJ,
da izvršite zamenjavo še pted določenim rokom, oziroma do 30. junija 1.1.
Vprašajte za nadaljna pojasnila svojega društvenega tajnika.
Dve leti pozneje je postal nemški cesar in je vladal devetdeset dni. Pazil sem, kam gre, in videl, da je stopil v Helm-holtzovo sobo. Tam je ostal nad eno uro. Brez dvoma je vprašal velikega znanstvenika za svet o kakšnem znanstvenem vprašanju, ki je zanimalo nemško vojsko in mornarico.
Helmholtzova osebnost je na-pravljala silen vtis in videti je bilo, da more vzbuditi v vsakem človeku zanimanje za vprašanja, za katera se je sam zanimal. Toda v tistem času je vprav naj pozorneje zasledoval vprašanja, ki so bila izven elektromagnetne teorije. Ali kljub temu sem se jaz še nadalje najbolj zanimal za Faradaya, kar sem bil prinesel s sabo j iz Arrana; vendar nisem imel prilike, da bi bil vprašal Helmholtza za njegovo mnenje o Faradayu. Slednjič je pa proti koncu mojega prvega studijskega leta na berlinski univerzi ta prilika le prišla.
Gustav Robert Kirchhoff, znameniti izumitelj in znanstvenik, ki je raztolmačil spektralno analizo in ustanovil teorijo izžarevanja, je bil tedaj profesor za matematično fiziko na univerzi. Smatrali so ga za vodilnega matematičnega fizika Nemčije. Njegove prispevke k električni teoriji so cenili zelo visoko. Najvažnejše od tega je bila brez-dvomno njegova teorija o prenosu brzojavnih znakov na tenkem žičnem vodu, pritrjenem na izoliranih drogih visoko nad zemljo. Bil je to sijajen matematičen pretres tega vprašanja, in prvič je pokazal, da je hitrost prenosa teh znakov v žici teoretsko enaka hitrosti svetlobe. Se-znamek univerzitetnih predavanj je javljal, da bo imel tečaj predavanj o teoretski elektriki prvi semester mojega bivanja v Berlinu. Obiskoval sem ta tečaj in čakal, toda čakal zaman, da bi zvedel, kako Kirchhoff tolmači Faradaya in Maxwella. Na koncu semestra so se predavanja končala in elektromagnetna teorija Faradayeva in Maxwellova je bila omenjena samo na dveh stra neh od dveh sto, a po mojem tedanjem mnenju omenjeni del niti ni bil bistvo te teorije. V tem oziru so me ta predavanja razočarala, ali kljub temu sem bil bogato poplačan za svoj trud. Nikoli nisem čul elegantnejše ma-tematske razčlenitve električnih problemov stare šole, kot je bila tista, ki jo je napravil Kirchhoff pred svojimi navdušenimi poslušalci. To je bil zadnji tečaj predavanj, ki jih je imel. Umrl je naslednje leto in Helmholtz mu je sledil kot začasni profesor za matematično fiziko.
Helmholtz je bil precej nepri-stopen in dijaki se mu niso lahko približali, razen če ni šlo za kakšno fizikalno vprašanje, ki je bilo posebno vredno njegove pozornosti. Sklenil sem, da ga pri prvi priliki vprašam, zakaj je kazal Kirchhoff v svojih predavanjih tako malo zanimanja za Faradaya in Maxwella. To je bilo za tiste čase zelo značilno in jaz tega nisem razumel. Profesor König se je v svetem strahu prijel za glavo, ko sem mu povedal, kaj nameravam, in opozoril me je na strašne posledice mojega predrznega namena. Dejal je, da bi takšno vprašanje pomenilo pomanjkanje spoštovanja z moje strani za Kirchhoffa kakor tudi za Helmholtza. König sam ni mogel odgovoriti na moje vprašanje in rekel je samo, da ne vidi, zakaj bi se nemška šola fizikov morala dosti brigati za angleško, posebno, ker obstaja o-snova razlika med obema na po-
lju teorije elektromagnetnih pojavov. Priznal sem, da je, ako je bil Kirchhoff izrazit zastopnik nemške šole, v tem pogledu obstajala osnovna razlika, vendar sem na naj milejši način, kot sem mogel, izrazil svoje ponižno mnenje, da gre ta razlika v korist angleške šole. V istini nisem znal dovolj, da bi mogel zastopati takšno mnenje, toda imel sem obču-2k, da se mbil izzvan. Konig je ¿¿rdel od jeze in skoraj gotovo bi se bila sprla, da ni v tem tre-notku vstopil Helmholtz kot deus 2X machina. Imel je navado, da je hodil po sobah, kjer so delali njegovi dijaki poskuse, da bi se prepričal, kako napreduje njih delo. Oba, Konig in jaz, sva bila Ožupla, kajti skušala sva zatajiti, da sva se prepirala ; in Helmholtz je to opazil. Priznala sva, da vs-a se prepirala, in ko je zvedel, kaj je bilo temu vzrok, se je nasmehnil ter naju opozoril na predavanje, ki ga je imel pred petimi leti v Londonskem kemičnem društvu. Naslov tega pre-iavanja je "Najnovejši razvoj Faradayevih idej o elektriki." še isti dan sem vzel v roke oba zvezka Helmholtzovih predavanj in Mtal njegov spis o Faradayu. čim Jalje sem čital, tem bolj sem občutil, kako se dviga težka megla, ki mi je zakrivala jasen vpogled v Faradayeve in Mazwellove ideje. Tyndallov sloves, da je mogel razjasniti temne točke v fizikalni vedi, je bil po pravici velik, loda če sem primerjal Ilelmholt-zovo razlago Faradaya in Maxwella s tem, kar mi je bil dal Tyndall v svoji knjigi "Faraday kot raziskovavec," sem občudoval Helmholtzovo premoč. Pri tem moram še omeniti, da je bil Tyndall mnogo let vsak dan v stiku s Faradayem in je moral imeti, na kar sem že prej opozoril, tudi tesne osebne zveze z Maxweilom v letih 1860. dol865. Meni Se je zdelo kakor čudež, da Je Nemec Helmholtz mnogo jasneje videl, kar sta imela na umu ota velika angleška filozofa, čeprav ju nikoli osebno ni poznal, kot drugi veliki angleški fizik, Tyndall, ki je bil s Faradayem in Maxweilom v osebnih stikih s poslednjim celo v zelo tesnih. V razpravi v časopisu "Nature," na. katero me je Tyndall prvi opozoril in ki jo je napisal Maxwell, stoji naVoncu tale odstavek:
"Helmholtz je sedaj v Berlinu in vodi v svojem sijajnem laboratoriju delo sposobnih znanstvenikov. Upajmo, da bo iz svojega sedanjega mesta spet vrgel razumen pogled na valovanje našega umstvenega napredka in da nam bo od časa do časa povedal, kaj o njem meni."
Helmholtzova razprava o Faradayu je bil eden tistih razumnih pogledov, o katerih je Maxwell govoril leta 1874. Kaj je torej Helmholtz videl v Faradayu in Maxwellu, česar drugi fiziki, kot na primer Tyndall, in celo tako znameniti matematični fizik, kot je bil Kirchhoff, niso mogli videti? Bila je, kot sem menil po pozornem čitanju Helm-holtzovega predavanja, najpreprostejša stvar na svetu, predvsem za tistega, ki se je kot jaz muči! s Faradayevimi silnicami in z domnevnimi silami, katere jim je bil dal Faraday. V resnici je stvar tako preprosta, da si jo upam tu opisati. Da bo pa moj opis čim krajši in razumlji-vejši, moram spet poseči nazaj na elektrizirano kroglo, ki mi je v onih dneh vedno dobro služila, kadar sem skušal rešiti uganko Faradayevih novih fizikalnih pojmov.
(Dalj« prihodnjič)
UMULIL
«UT 8T. OLâZB Al
Za fliM a» Mol.
Za nečlan» m Am Za Ido—mïto —

OFFICIAL GRAND OARlfK>UAN
m o»
o( thi UJBJL
OFFICE: CUT ST. 01 JI T» AVSMU*
IMS
OUVBiMDb OKO
member«, yearly
-Il JO
.$3.00
OČETOVSKI DAN
Vsled zamisli in prizadevanja Mrs. John Dodd iz naselbine Big Bend, Wash, se je že od leta 1910 posvetilo eno nedeljo leta (tretjo v juniju) v podast očetom; torej imajo tudi očetje svoj praznik kakor matere na drugo nedeljo meseca maja. Letos bomo istega obhajali prihodnjo nsdeljc, 18. junija.
Na ta dan obnavljamo spomine do svojih očetov, pa tudi odnose, ki jih imamo kot očetje do svojih otrok. Oživijo spomini, sladki in orijetni. Obnovi se čast in vrednost očetovstva v družini in za družino. Pregledajo se dolžnosti in urejajo pravice, ki v javnem življenju gredo očetu.	j
Družina je korenina družbe. Roka, ki razdira družino, razdira celo družbo in njen red. Kdo naj varuje to korenino? Kdo naj odgovarja za družino pred Bogom in pred svetom? Mati? Pač le v krogu družine! Zlobna roka pa sega tudi od zunaj. Tam zunaj mora braniti družino, za njen mir in prostor v družbi in svetu pa more in more skrbeti le oče.
Oče je glava družine! Po božji in človeški postavi mu je naložena skrb za ženo in otroke, za zdravje družbe in za rod bodoč nosti. Po njem in z njim bo družina tam zunaj dobila tisti pomen ki ji je določen.
Oče je glava družine. Po njem bo cenil svet njegovo družino Nanj bo letelo prekletstvo ali blagoslov otrok. Ne po materi in ne na mater! Zakaj, kjer ni na mestu oče, le malo zaleže ves trud matere. Očetu je izročana velika oblast in odgovornost. On naj oblači in hrani duše in telesa svoji hotrok. Sam Bog mu jih izroča v varstvo, torej ne v lastnino. Le rednik in skrbni varuh jim je, ne tiran ali despot. Sam Bog bo od njega terjal končni obračun vse duše nazaj, da mu jih vrne. Celo v drugi rod naprej gre njegova odgovornost, blagoslov ali prekletstvo. Oče je zgled, seme dobrega in slabega. Ako uči dobro, skazati se mora najprej sam dobrega. Slabo se pa itak samo in takoj vidi. Oče, ti pojdi naprej, to je zakon srečnega očetovstva in sreče v družini.
Torej je groza, sejati plevel, zanemariti družino, pustiti jo padati tja v tretji rod. Torej je slava in hvala, ki gre dobremu očetu v tretji rod. Torej je biti oče huda stvar, pretežka zadeva. Zdaj pač razumemo, da oče biti ne moreš, ako te sam Bog ne podpira, ako ga vsak hip ne kličeš in vabiš v svojo družino, ako ni stalni dnevni gost za tvojo mizo. Oče brez vere in Boga pač ni oče! Kje naj sicer jemlje moč za žrtev in odpovedi, ki jim ni konca; kje za vodstvo in pouk, za strašno odgovornost pred svetom in Bogom!
Ali: možato je!
Fant je sam in skrbi le zase. Vse je njegovo. Oče ni nikoli več sam in nič ni njegovega. On sam jd last družine, za katero izgoreva, prav tako, kaker izgoreva za družino mati. Za dušo in telo, za obleko in jeio, peterim, deseterim! Vsem enako, za vse z vsemi silami, noč in dan, za skupno srečd in moč. Raste ponos in zavest, oče šele si mož! Kaj ti pomaga naslov, za katerim se pehaš in bližnjega uničuješ; ako pa nisi oče na svojem mestu, nisi mož! Zdaj šele in tak šele bi smel reševati zadeve, ki tičejo javnost in družbo.
In nadvse lepo je! '
Očetovstvo ci daje osebne zadovoljstvo in zadoščenje za žrtve in trud. Ako nikjer, drugje, v družini te bodo upoštevali in poslušali, ubogali. Ako nikdo, otroci ti bodo odkrito in vedno hvaležni. Vsak hip te čakajo, da jim pomagaš, se zanje žrtvuješ, jih učiš in varuješ. Tu pač velja, da je dajati slajše kakor jemati, žrtvovati i lajše kakor uživati, pametneje hraniti kakor razmetvati.
Imeti očeta je pol življenja.
Pa da si ga im*l le par let, da ti le v spominu živi, lažje ti teče življenje. Njegov blagoslov gre s teboj in s srečo se nanj spominjaš. Kaj šele, ako še *ivi, ko si že oče sam. Ako nikoli prej, boš začutil zdaj, kaj je družini pravi oče! Dvakrat začutil, kaj dobri, zgledni oče!
Tedaj šele veš, kaj je pomenil tebi oče! Drugi le sebe, ti vodiš družino in jo vladaš. Ta še sebe ne, ti pa varuješ celo družino. Oni le zase, ti za vsa svoje skrbiš; le tako postaneš zmožen, še za druge skrbeti. Javna skrb!
Pa to so besede! Naj ostanejo zapisane, da nam ne zmanjka vere vase in v blagoslov zdravegn očetovstva. Naj bo zato za r-četni dan odpahnjeno polkencc v našo očetno kamrico. Najlepši so pač spomini!	v
Vrneš se čez leta domov na kmete, na kratek oddih. V senci ležiš in si zakriješ oči. Vidiš očeta v spominu v hiši, ko te preganja 7.a javorjevo mizo, v prvih hlačah, zamazanih in mokrih. V nedeljo popoldne moli s teboj in pokuša materin sladkor v omari. Stikata po gmajni za gnezdi, kosi in šojami. Po mejah in vozarah, njivah in lesu. V nedeljo in delavnik, vedno je s teboj v razgovoru. O ti očetni pogovori in otroška vprašanja, ki nimajo konca. Oče jc ponosen, ti pa si srečen.
Zdaj si dorastel, daleč od doma te je vrglo v vrtinec življenja. Imaš kopo otrok. Zdaj veš, kaj ti je bil oče, kako moraš biti ti oče otrokom. Da bo lep spomin in večna hvaležnost. Vedno so za teboj. Polna usta vprašanj, polne oči sreče, polno srce čiste ljubezni in hvaležnosti.
čast, priznanje in slava pred vsem našim slovenskim očetom!
kraciji
Za mladino, ki obiskuje šolo, je mesec rožnik, ali junij gotovo velikega pomena, kajti ta čas se pričnejo šolske počitnice in v tem mesecu se delijo tudi diplome onim, ki so svoje tečaje že dovršili.
Razmere časov in vedno bolj in bolj napredujoči svet zahtevajo od mladine tudi vedno več učenja. Seveda je to odvisno od šolanja ali poklica kakoršnega si kdo izbere. Tako j'e za graduacijo kake ljudske ali farne (elementarne) šole treba 8 Jet, az višjo šolo dodatna 4 leta, za kolegij ravno toliko, za univerzo še 4 leta. Na ta način mora vsak študent svoja najlepša leta mladosti presedeti v šolskih klopeh dokler ne doseže zažeijene diplome; zdravnik in duhovnik morata pa študirati 20 let.
Dasiravno se baš v naših Združenih državah izda največ za šolsko izobrazbo in imamo v resici fine učne zavode, vendar nastaja zadnja leta osobito za graduante višjih šol in kolegijev velika težava, da ne morejo dobiti njim primernega dela, to velja osobito za profesijonalce. Nedavno smo v nekem znanem angleškem tedniku čitali, da se nahaja v mestu New York nad 3000 odvetnikov na relifu. Marsikak graduant kakega kolegija ali univerze mora opravljati navadno delo težakov, ker ne dobi drugega. Če bi poskušal dobiti kako federalno, državno ali mestno službo, mora pa imeti pri tem dobre stike s kako politično stranko, ki daje vsepovsod svojim somišljenikom in izvoljencem prednost, ali takozvani "puli." Bolj lepo priložnost priti do kake službe imajo izučeni rokodelci, inženjirji in mehaniki, toda za akademsko izobraženo mladino je pa dandanes velika težava priti do kruha.
Na stotine in stotine graduantov, sinov in hčera tudi naših slovenskih staršev bo te dni dobilo svoje diplome. V današnji izdaji navajamo imena istih iz mesta Gilbert, Minn, in imena graduantov naše Collinwood višje šole. Prvih je 32, zadnjih pa celo 90. Pri tem je jako važno dejstvo, da so baš nekateri izmed teh odnesli najvišje odlikovanje kot odličnjaki, kar daje čast in ponos našemu narodu. Minulo nedeljo popoldne jc pri slovesni graduaciji John Carroll univerze dobil diplomo in naslov Bachelor of Arts "magna cum laude" nadebudni maturant Joseph Zelle; torej je Slovenec prekosil vse svoje ostale tovarše. Tako so tudi pred nedavnim elevelandski dnevniki poročali o mladem Charles Mlakarju, sinu Mr. in Mrs. John Mlakar, 6007 Dibble Ave., graduantu East High šole, da mu je bila vsled njegove nadarjenosti podeljena štipendija za 4 letno nadaljevanje šolanja na sloveči Yale univerzi. Da, na take graduante moramo biti v resnici ponosni! Čast jim in njih staršem!
-o
Vrsta Člankov O demo- stami vladovauja, toliko svobodnih ljudi, kolikor tiran-stev. Videl sem bedo Azije, nepremičnost razrednih razlik v Evropi. Nisem jaz bil turist. Združen sem bil z njihovim delavnim življenjem in z njihovimi'problemi. Moral sem opravi jati" z njihovimi socijal-nimi sistemi in njihovim vladam. In vsepovsod je Amerika za priproste ljudi bila up sveta.
Vsakoletni povratek domov je bil zame zopeten dokaz slave Amerike. Vsakikrat me je osveževal pogled na njeno manj bedno siromaštvo, na njeno večjo prijaznost in na njen večji razseg priložnosti za priprostega človeka. Pa bila je še več kot to. Bila je dežela samo - spoštovanja, ki prihaja le iz svobode duha.
Za Ameriko sem se udeležil velike vojne. Videl sem neverjetno dosti trpljenja in revolucije. Videl sem svobodo u-mreti in fciranstvo vzrasti. In izvedel sem o njegovih neskončnih nezgodah.
Ponovno so »me rojaki postavili na mesta, kjer sem se moral ukvarjati z viharji so-cijalnega in gospodarskega razsula, ki so divjali po svetu. Imel sem vsako čast, ki si jo more kdo želeti in videl sem najstrašnejše trpljenje, ki ga ljudje morejo ustvarjati.
Take izkušnje z vsemi temi mogočimi silami, ki vplivajo na usodo človeštva, napravlja-jo Človeka ponižnega v njegovem presojevanju. Vse to pa povem le, da dam pudarek e-nemo velikemu prepričanju.
Verujem v ameriški sistem svobode. V srcu našega ameriškega sistema sta pa zakoreninjena dva velika ideala. Eden je ta, da naša svoboda je nekaj več kot seznam političnih pravic. Je stvar duha. Osla-nja se na misli, da je božja
Kaj pomenja zame ameriški sistem svobode
(Spisal Herbert Hoover)
Urednikova opomba: Že dolgo, predno je 1. 1929 postal 31. predsednik Združenih držav, je Mr. Hoover zaslovel po vsem svetu na človekoljubnem in upravnem polju. Ducat ali več evropskih dežel se ga hvaležno spominja kot vodje ameriških odpomožnih akcij v kritičnem času tekom svetovne vojne in po njej. Hooverjev članek je drugi v vrsti člankov o demokraciji, spisanih od odličnih turodnih in tujerodnih Amerikancev. Na-ziranja, ki so izražena v teh člankih, so ona pisateljev samih.
"Morda nisem neskromen, če trdim, da imam nekaj izkušnje v ameriškem življenju. Živel sem to življenje v vseh oblikah. Videl sem ga v prispodobi z drugimi deželami. Živel sem svoja mlada leta najprej na neki farmi v Iowi. Kasneje sem živel pod varuštvom vaškega zdravnika v Oregonu. Živel sem med onimi, ki so za svoj obstoj odplačevali s trdim delom. Priložnosti Amerike so mi odprle javne šole. Pa o-mogočile so me, da sem se z lastnim zaslužkom mogel strokovno izšolati na ameriški univerzi.. Začel sem delati s svojimi rokami za vsakdanji kruh. Izkusil sem obup neuspešnega iskanja dela. Sedaj znam, da smo imeli tedaj neko gospodarsko krizo, ki je začenjala ali pa ponehavala. Tedaj mi ni nihče kaj rekel o tem. Tako nisem imel dodatne brige premišljevati, kaj bo vlada storila glede krize.
Živel sem sredi delavskih problemov, toliko kot delavec, iskra v vsakem človeškem bit-
kolikor z ljudmi, ki iščejo zaslužka. Živel sem v upravi industrije z njenimi problemi proizvajanja in uspevanja ljudi.
Pred vojno me je moj poklic povedel v mnoge inozemske dežele pod mnogimi vr-
ju, ki ob svobodi in pravičnosti ga vzdigne do duševnih višin človeškega bratstva. Te so umne in duševne svobode moliti Boga, imeti mnenja, govoriti brez strahu, izzivati krivice in zatiranja, pa naj bo tudi viada sama. Njene podlage so
v resnici, pravičnosti, usmiljenju, strpnosti in v spoštovanju do dostojanstva poedinega moškega in ženske. Ta svoboda drži, da te umne in duševne kakovosti ne morejo preživeti, ako ni tudi gospodarske prostosti. In dopustite mi, da naglašam, da je treba zatret* gospodarsko tiranstvo in izrabljanje, kajti ti razdirajo svobodo samo. In to me dovaja do drugega velikega ideala Amerike, ki je edin na vsem svetu.
To je ideal, da mora biti priložnost v življenju in enaks priložnost za vsakega fanta in dekle, za vsakega moškega in žensko. Proglaša, da imajo mogočnost podvigniti se do vsakega položaja, za katerega jih njih značaj in zmožnost utegne upravičevati. Ta ideal bo omejen ali končan, ako bo ta narod prisiljen korakati v vrstah kateresibodi oblike kolektivizma, pa naj bo nazi-sem, fašizem, komunizem ali iocijalizem.
Približno vsak odlični napredek, ki je pospešil blagostanje človeštva v zadnjem Poletju, se je rodil v deželah svobodnih ljudi. Parni stroj, alektrika, avtomobil, telefon, zrakoplovi, radio, prosto šolstvo, veliki napredki v biologiji, so le del tega. Lahko bi /kijučil števni stroj, ali način, kakor ga New Deal sedaj rabi, vzbuja dvom, da-li je ta iz-îajaba prispela k blagostanju človeštva.
Na drugi strani skoraj vsaka izmed pomot sveta ima svoj .zvor v regimentiranih vladah. Prelomljenje pogodb, velike vojne, zatiranje Židov in drugih vernikov, pa tako dalje loi do fantastičnih zakonov lašega "moraš" kongresa.
In v tem ležijo največje razlike socijalnih in vladnih nazi-ranj, o katerih človeštvo zna. Nikak človek ni svoboden pod /lado, ki je gospodar njegovih iv-obod. Ameriški sistem svobode ni nekaj sredi komunizma in fašizma. Nima ničesar -.kupnega ne z enim ne z dru-rim. Vse take oblike morajo biti despotizmi, da dosežejo tvoj cilj, kajti nikak človek se 1® vzdaje teh svobod, razun *ko je prisiljen. Oni morajo yrisiljevati, purgirati, zatirati n ubijati, da klonijo človeška bitja k svojim poveljem.
Svoboda samo prihaja in samo živi tam, kjer se te težko priborjene pravice človeka smatrajo za neprekršljive, kjer vlade same ne smejo posegati, kjer so vlade zares le mehanizem, da ščitijo in vzdržijo te svobode pred nevarnostjo, kjer vlada prihaja od ljudi in ne od gospodarja. In to je, v kar so ameriške svobode posvečene.
GOVOR DR." K. F0TICA
našega jugoslovanskega poslanika povodom otvoritve
jugoslovanskega pavili j ona
na svetovni razstavi v New
Yorku dne 23. maja pop.
Navedeni govor je bil oddan tudi po Blue Net Radio oddajni postaji in sicer v originalu, ali angleščini. V slovenščini je govoril Dr. V. Rybar, tajnik poslaništva, potem predsednik razstave Grover Whal-en, mestni župan La Guardia (v hrvaščini) in Edward J. Flynn. (Po poročilu Jugoslovanskega Kurirja, Chicago, 111.)
"Uverjen sem, da bi ne mogel najti boljših in primernejših besed, s katerimi naj izrazim važnost in pomeni j ivost te otvoritve jugoslovanskega oddelka na newyorški svetovni razstavi, kakor če vam pre-čitam poslanico, ki jo je poslal Nj. Vis. knez namestnik Pavle iz Jugoslavije k seriji "Pozdrav narodov":
"Prav srečen sem, da mi je svetovna razstava v New Yor-
ku ponudila priliko izraziti svoj s globoko spoštovanje, ki ga gojim do ljudstva Združenih držav ameriških in njih odličnega predsednika.
"Ta imenitna razstava je «i-jajen dokaz kulturnega, soci-jalnega in gospodarskega napredka veljkega ameriškega naroda.
"Ona je zgovoren primer resnice, da se moreta sreča in napredek človeštva razvijati edinole v ozračju miru in neprestanega, pa vpoštevanega prizadevanja.
"Veseli me tudi, da morem ob tej priliki iskreno pozdraviti vse tiste Jugoslovane, ki bivajo in živijo v Združenih državah ameriških.
"Naš pavilijon na tej razstavi jim bo pokazal napredek, ki ga je dosegla njih rojstna domovina Jugoslavija, ter jih bo spominjal na njihove domače kraje.
"Želim jim srečo in vse bla-gre iz vsega svojega srca."
Čustva, izražena v poslanici Nj. Vis. kneza Pavla, ki sem jo pravkar preči tal, goje vsi Jugoslovani — oni, ki žive v Jugoslaviji, kakor tudi ti, ki živijo tukaj v Združenih državah. Več stotisoč izseljencev jugoslovanskega pokolenja, se je za stalno naselilo v tej veliki deželi in s svojim trdim, pa poštenim delom služi svoji novi domovini ter prispeva s svojim deležem k splošnemu napredku ameriškega življenja in civilizacije. Prav ponosni smo, ko se spominjamo, da izvirata iz njih srede dve slavni imeni — Nikola Tesla in Mi-nael Pupin. Ta dva slavita in častita ne samo deželo svojega izvora in svojo novo domovino, nego sta prav gotovo slovita in odlična med največjimi možmi vsega civiliziranega sveta.
V	jugoslovanski sekciji smo posvečali posebno pozornost življenju jugoslovanskih izseljencev v Ameriki, ter pokazali njih prispevke k ameriškemu napredku, kar bo pač najbolje krepilo in utrpevalo prijateljstvo med tema dvema deželama — prijateljstvo, ki ga Jugoslavija ceni in vpošteva v kar največji meri.
Jugoslovansko ljudstvo se vedno s hvaležnostjo spominja prijateljske pomoči, ki so mu jo dale Združene države med svetovno vojno. Jugoslovani vedo, da je bila Amerika prva, ki je uradno priznala zgodovinsko dejstvo edinstva Jugoslovanske Kraljevine, in danes jim je v prizadevanju za mir, razvoj in pa napredek dežele prijateljstvo s to veliko deželo v veliko pobudo.
V	naši sekciji smo skušali pokazati obiskovalcem na sicer skromen, ali vsekakor pa iskren način vsa prizadevanja in udejstvovanja Jugoslavije od svetovne vojne sem. Predočili smo napredek, ki ga je dosegla na kulturnem in gospodarskem polju v vseh panogah narodnega življenja in delovanja: kulturni napredek, javna dela, zdravstvo, socijalna skrb, razvoj narodne ekonomije, in vse to dokazuje, da je dandanašnja Jugoslavija posvečena moralnemu in gmotnemu napredku svojega življenja, a predvsem pa ohranitvi miru. Imeli boste priliko videti prirodne krasote jugoslovanske dežele: dalmatinsko obal, slovenske, srbske in črnogorske gore, širne planjave Hrvaške in Vojvodine, pa slo-vitosti stare Srbije, in mi bi nadvse radi videli, da bi vsakogar kur gnalo obiskati tiste kraje, kjer ga brezdvomno čaka kar najprisrčnejši sprejem. Skušali smo dati nadih jugoslovanskega ozračja vsem, in da boste poznali nas kar brez vsakih ovinkov tako, kakršni smo, in kakor bi mi radi videli da nas poznate.
In ob prisrčnih čustvih p« z resničnim veseljem naj v imenu kraljeve vlade izjavim, da je ta majhen prostor, ki predstavlja Jugoslavijo na tej svetovni razstavi v' največjem mestu te velike dežele, dosto. pen sedaj našim ameriškim prijateljem."
o-
France Horvat:
BALADA
Poljana dihala otožno, molila je mati pobožno; njen sin je bil šel v rudokop
Olenkica tiho brlela na mizi je lahko drhtela in s sencami nihal je strop ...
Začula je mati stopinje: "Mogoče zdaj prišel moj sis je?"
izvilo iz njenih ae ust in naglo je gledat hitela, da sina bi zopet objela— a zunaj bril veter je pust . . .
In mati se v sobo vrnila, pobožno je dalje molila— njen sin je bil šel v rudokop— tedaj—v omari je bilo, pri oknu se nekaj zganilo, povečale so strop . . .
Se mati je v okno ozrla, beseda ji v strahu zamrla; pri oknu je stal sin—mrlič: očesi—kot oglje žareče in ustnice neme—trpeče, na prsih—krvavi prtič . . .
Ko sonce poljano objelo, je pisemce drobno prispelo: "Martina pokopal je rov." In mati je solze točila, za sina—rudarja molila, ki mrtev je prišel domov.
Razne prireditve Jed-notinih društev
18. junija: 45 letnica Jednote in 30 letnica društva Marije 1 sv. Rožnega Venca,' št. 131, Au-! rora, Minn.
18. junija: Piknik društva sv. Jožefa št. 110, Barberton, Ohio v Hopocan Garden.
18. junija (nedelja): Keg-ljaški klub društva sv. Frančiška št. 29 Joliet, 111. priredi izlet v Gibson kempo v Troy Hill, kjer bo praženje "steak-a," športna in kartna zabava.
25. junija: Letni piknik društva sv. Janeza Evang. št. 65, Milwaukee, Wis. v Sagadino-vem parku.
2. julija: Piknik društva sv. Družine št. 13, Willard, Wis.
2., 3. in 4. julija: Proslava 25 letnice društva sv. Jeroni-ma št. 153, Canonsburg, Pa.
9. julija: Piknik društva sv. Patiaka št. 250, Girard, Ohio.
9. julija: Piknik dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172, West Park, O. na Spreharjevem vrtu.
16. julija: Piknik dr. Kristusa Kralja št. 226, Cleveland, Ohio na Slapnikovi farmi, 4 milje iztočno oddaljeno od Chardona, Ohio.
23. julija: Piknik društva sv. Patrika št. 250, Girard, O.
23. julija: Slovesna otvoritev in blagoslovi j en je novega Jednotinega glavnega urada v Jolietu, lil.
6. avgusta: Piknik društva
sv. Štefnna št. 1 Chicago, 111.
na Keglovem vrtu v Willow
Springs.
6. avgusta: Proslava Jedno-tine 45 letnice društva št. 93 in št. 156 v Chisholmu, Minn.
6. avgusta: Velika slavnost obhajanja Jednotine 45 letnice združenih društev KSKJ. i*
Pittsburgha, Pa. in okolice.
13. avgusta: Piknik društva sv. Cirila in Metoda št. 59, Ev-eleth, Minn, v parku ob Elf jezeru.
13. avgusta: Piknik društva sv. Jožefa št. 53, Waukegan, 111. v Moži nato vem parku.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditef na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo.
h.
Solventnost: 119 80%
Od ustanovitve do 30. aprila, 193», zna* .kupno ispù*ana podpora $7,111,040
častni prkd8ednik: frank opkka, north chicago. ill.
Glavni predsednik: SOtt	WULL Col.
SS2	^"AVLAKOVICH. 4714 H^T^F^-A, Pa.
Tretji podpredsednik: JOSEPH UKKBAN,	|Tk w iSSλ n
,OH4MA «oBAii. 'SÄ
Šesti podpredsednik: OBORQB PAVLAKOVICH. 4673 Pearl tw,w rw« Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago JoUeVm	'
Pomoto! tajnik: LOUIS ŽKLIZNIKAR. ¿1 N	St Joliet HL
Glynl blagajnik: MATT P. SLANaTmi N. ChicagTS* MiÎ^m Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 416 N GhtoaaoStmΙ, Vrhovni zdravnik: DR. M. P. OtU^i S^^bSSS^.
nadzorni odbor Predsednik: OBORGE J. BRINCB, 718 Jones St. Eveleth. Minn. I nadzornica: mary E. polutnik. lTHt
IL nadœrnik: PRANK LOKAR, 1352 Hawthorne StTlittS^' Pa. HL nadzornik: JOHN PEZDIRTZ. 778 E 160th B^ CkSlO IV. nsdzornica: MARY HOCHEVAR, 31341 MmeTA^TS^anÎ O
finančni odb or
PRANK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St, Jolie t. Hl ' MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A, Eveleth, Minn! RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd„ Wilktosburg Pa.
POROTNI ODBOR* JOHN DECMAN, 1108 Jancey St, Pittsburgh, Pa. AGNES GORIÖEK. 5338 BuUer St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Colo. JOHN OBLAK 315 W. Walker St, Milwaukee, Wis. WILLIAM P. KOMP ARE, 9308 Commercial Ave, So. Chicago, DL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ave, Cleveland, O.
__VODJA ATLETIKE
JOSEPH ZORC, 1045 Wadswortli Ave, North Chicago, Hl.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poéilJaio n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St„ Joliet, 111.; dopise, driiStvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S K. JEDNOTE, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
NAGRADE V JUBILEJNI KAMPANJI K. S. K. J.
NAGRADE ZA ODRASLE:
Napade sa nove člane odraslega oddelka: Za $ 250.00 zavarovalnine ___________________$ 1.00
Za $ 500.00 Za $10000» Za 31500.00 Za 32000.00 Za $3000.00 Za $4000.00 Za $5000.00
____ 2.00
4.00 6.00 8.00 12.00 18.00 20.00
NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK:
Za vsakega novega člana(ieo) "A" in "W razreda ali certifikata $L00. Za 20 letno zavarovanje "iT razreda so določene sledeče denarne nagrade:
Za $ 250.00 zavarovalnine_____:_________$ 2.00
Za $ 500.00	"	__________________ 3.00
Za $1000.90	-	__________ «JO
NAGRADE ZA POSAMEZNIKE:
25 članov (ic). ki bodo v tej kampanji dosecfl najvišjo zavarovalnino, se bo povabilo kot častne goste (lavnega Jednotinega odbora na prvi letni seji v novem Jednotinem glavnem urada meseca januarja 1940.
V stečaju da bi tosadevnl skopni sirotki znaiali manj kakor $100.00, bo dobil dotični zmagovalec ali zmagovalka razliko do $100.00 v gotovini izplačana
NAGRADE POSAMEZNIM DRUŠTVOM:
Denarne nagrade sa krajevna Odrasli
Za 5 članov ___________
Za 10 članov
Za 15 članov__________________
Za 20 članov ______________________
in za vlakih 5 članov več_____
Mladinski oddelek:
Za 5 članov _____________________________
Za 10 članov Za 15 članov Za 20 članov in za vsakih 5 članov več
draštva:
..J$ 5.00 ... 12J0 22J0 ... 35.00 „.$10.00
...$ 2.00 4J0 150 1L00
.„$ too
Nagrade v gotovini sa posameznike In drnitva se bodo šele potem izplačale, ko je novi član(ea) vplačal
še 6 svojih mesečnih asesmentov.
* *
DRUŠTVA. KI BODO ZMAGALA:
Društva, ki bodo popolnoma ali v celoti dovršila svojo zgradbo pred zaključkom kampanje, se bo vpisalo na KSKJ. častno ploščo, ki bo sa stalno izobešena pri glavnem vhodu novega Jednotinega urada na 351-355 N. Chicago S t, Joliet Illinois.
preskrbljeno, ako se jih priglA-si najmanj 26 takih. Ne preje kot šele na vlaku potom vožnja, doplačate vsoto $3.15, za kar dobite posebni listek, kateri bo veljaven za dobo desetih dni na vseh "Coach" vlakih omenjene železnice. Kadar torej kupite vozni listek za ta vlak, samo omenite, da želite podaljšano dobo, doplačate pa omenjeno vsoto šele na vlaku. Komodnost na tej vožnji je zasigurana za vse, bodisi odrasli ali pa otroci, vsak in vsaka bo imel dovolj prostora, da lahko stoji, sedi ali pa leži na tem vlaku, po domače povedano, vozili se bomo kot "grofje in grofice" ob tej priliki.
Mnogo jih je, ki še ne vedo pomen in namen tega izleta, evo ti torej pojasnila: Jolietska naselbina in obenem naše ameriške Brezje, Lemont, se skupno pripravljajo na ogromno manifestacijo slovenskega naroda iz celokupne Amerike ob priliki, ko proslavlja prva, največja in najmočnejša katoliška organizacija 45-letnico poslovanja med Slovenci v Ameriki, ter se ob tej priliki tudi slavnostno otvori ravno dograjena stavba, ki je do današnje dobe ena izmed najbolj modemih in sanitarnih stavb našega naroda v Ameriki, namreč lasten dom K. S. K. Jednote. Vsi narodi sveta praznujejo in proslavljajo svoje zgodovinske dogodlja-je med seboj, skupno po svojih šegah in navadah. Slovenci nikakor ne smemo zaostajati v tem oziru za drugimi, zatorej se pričakuje mnogo tisočev našega naroda v Jolietu in Lemontu na omenjene dneve. Po-
sebni vlaki, busi in avtomobili bodo privažali staro in mlado iz vseh strani širne Amerike v jolietsko naselbino, katera se £e precej časa pripravlja, da gostoljubno sprejme in postreže v vseh ozirih.
Iz naše države Ohio pohiti-mo na to slavnost s posebnim vlakom, toliko je do sedaj preskrbljenega, ne vemo pa še koliko in v kakšnem licu se bomo pokazali v Jolietu na ta dan. Apelira se torej na vso širno javnost po celi državi, da si prej ko mogoče preskrbi vozne listke za ta izlet, katere ima na razpolago blagajnik tega od bora, Mr. Anton Korošec, 1063 Addison Rd., Cleveland, Ohio. Telefon ENdicott 3571. Cena voznim listkom je $7.65 za odrasle in $3.75 za otroke za tja in nazaj. Nikdo ne bo mogel na ta vlak, ako si ne preskrbi listek preje. Do 15. julija se mora definitivno vedeti koliko nas bo, kajti mogoče bosta potrebna dva vlaka, ne odlašajte torej do zadnjega dneva.
Veliko se jih je do sedaj že priglasilo, toda zelo malo se jih je že preskrbelo prevozne listke. Kar danes lahko storiš, ne odlašaj do jutri, pravi naš star pregovor. Mr. Anton Grdi-na pravi, da tale najnovejši pojav med nami ne bo šel mimo njega, temveč bo vse skupaj na "kontrafe usekal." Nekaj izmed naših častitih duhovnikov se je tudi že priglasilo za ta vlak. Na noge celotna država Ohio, pokažimo v obilem številu, da se zanimamo za zgodovinske proslave našega naroda!
Pripravljalni odbor.
"Ohio KSKJ Special"
Tako se bo imenoval posebni vlak, kateri bo puhal po New York Central železnici naravnost v Joliet, 111., in nazaj, in na katerem so bodo po svoje zabavali sinovi in hčere slovenskega naroda iz Clevelanda in drugih naselbin države Ohio. Na centralni pripravljalni odbor tega izleta prihajajo dnevno različna vprašanja ustmeno, pismeno in telefonično glede tega in onega, zatorej naj služi sledeče v odgovor in tolmačenje splošni javnosti:
Tale "Special" odpelje iz Cleveland Union Terminal postaje v soboto 22. julija, točno ob 11:30 zvečer in pride nazaj v pondeljek ob 5:30 zjutraj. Vozili se bomo torej kakih šest ur ob dnevni svetlobi, kar naj služi v zadostilo onim, ki pravijo, da bi se rajši vozili podnevi kot ponoči. Postajališče tega vlaka bo samo v Einndale in Elvria, Ohio, kjer lahko pri-sedejo vsi oni, ki žive v obližju
teh postaj. Kdor ima New York Central Pass se lahko vozi na tem vlaku ž njim. Veliko jih je, ki Izprašujejo, ako lahko ostanejo več dni bodisi že v Jolietu, Lemontu, Chicagu ali kje drugje. Tudi v tem oziru je
SVOJI K SVOJIM
Lepo geslo je to: svoji k svojim. In če je kje na mestu, je to pri naši jednoti, ki jasnega čela pove vsemu svetu, da je katoliška. Če smo katoličani, bodimo tudi pri katoliških organizacijah. S tem smo udje ene najmočnejše organizacije na svetu, katoliške Cerkve, obenem pa člani močne, zdrave in solidne podporne organizacije, kjer smo zavarovani za razne slučaje, katerim smo podvrženi kot zemljani. Na agitacijo torej za novo članstvo: Svoji k svojim!_
VELIKE POPLAVE V SLOVENIJI
Ljubljana. — Zadnji dolgotrajni naliv od 21. do 22. maja je napravil Ljubljanico naraslo in valovito posebno od Štepanje vasi do Zaloga. Pod mostom pri Štepanji vasi je dosegla višino oboka skoraj do polovice. S seboj je nosila v nepretrgani vrsti od vsepovsod ugrabljeno dračje in drevje, pa tudi riasekan les. Kdor bi ji nastavil jez, bi mogel dobiti visoke kupe drv. Sprehodna steza ob Ljubljanici od Sela do Fužin, je tudi deloma pod vodo. V Zadvoru, Zavogljem in v Sostrem je Ljubljanica sama in po svojih pritokih poplavila travnike in vrtove. Tako je Dobrunjica zalila pri Sv. Lenartu župnijske in druge travnike. V Zavogljem proti Kašlju je zasegla hišo pri Gmajnarju.
Še hujši je bil njen obisk v vili, ki stoji blizu izliva Ljubljanice v Savo. Pridrla je nepričakovano prav do prvega nadstropja. Pa tudi veter je ugajal svoj nočni ples. V Štepanji vasi je ponekod položil rženo in ječmenovo žito docela na tla po vsej površini njive. Manj sta pred viharjem trpeli pšenice in detelja, ker sta še nizki ter pšenica še nima klasja. Ako se uresniči radijska napoved o novih nevihtah in nalivih, bosta strah in škoda za kmeta vedno večja in naposled letina pičla in slaba.
Ljubljanica in Gruberjev prekop sta polna vode, skoraj do maksimalne višine. V nedeljo zvečer so bili vsi pritoki Ljubljanice iz Krimskih gora in Barja polni do vrh korita. V nižini pa voda še ni prestopala. Toda ponoči je močno deževalo in čez Barje so se vsi pritoki razlili. Takoj so bile Lipe v vodi, enako Hauptman-ce. Voda se je razlila po mnogih travnikih. Bregove so prestopili potoki: Išča, Prošca in v Lipah tudi Jca. Tudi nekatere ceste in štradoni so pod vodo. Voda se sicer hitro odteka, ker je Ljubljanica regulirana in ker so bile zatvornice stalno odprte, ne pa tako kakor včasih, ko so zatvornice
odprli šele teda'j, ko je bila po-vodenj že tu. Ce bo ponoči deževalo, pa še vseeno utegne priti do povodnji, dasi ne do katastrofe.
Strašne povodnji v Krški dolini
Po izredno suhi zimi in pomladi je nastopilo tu strašno deževje. V nedeljo popoldne, 21. maja ob pol 4. uri se je u-trgal oblak vrh Gorjancev ob slovensko-hrvaški meji in čez eno uro je že pridrla po pobočju Gorjancev v hudourniku silno voda, ki je zajela in opu-stošila vasi Dolenja, Šutnja. slasti pa Sv. Križ, skoraj tako, kakor ob katastrofalni povodnji pred dvema letoma.
V hišah je stala voda do 1 meter visoko in je zapustila v njih za ped na debelo blata. V Šutnji je voda vdrla v hišo Terezije Hribar, odnašala svinje in svinjake. Trgovcema Arkotu in Kodriču je odnesla voda nad 100 m zloženih drv ki so bila tam pripravljena za prodajo. Ljudje iz sosednih vasi, ki so se mudili ta čas v Sv. Križu vso noč in še drugi dan, niso mogli domov.
Voda je ponoči začela upadati, zaradi ponovnih nalivov pa je kmalu spet narasla. Na banovinski cesti skozi Sv. Križ ie voda drla do 1 meter vi? ko. Polje, ki je tako lepo obetalo, je uničeno. Katastrofalno narasla Šušica je napravila čez njive cele struge in se razlila na široko kot jezero ter se združila z naglo naraslo Krko.
Pomilovanja vredno je prebivalstvo teh vasi, ki se še od
ČE BÎ VSAK STORIL SVO-/O DOLŽNOST
V tej kampanji, ki se je pričela pri naši jednoti 2. aprila in ki obeta biti najuspešnejša kampanja, kar smo jin še imeli, bi bil uspeh brez dvoma 100%, če bi si vsak član in vsaka članica naše jednote vzela za geslo: vsak član in vsaka članica naj pridobi v tej kampanji vsaj enega novega člana ali članico.
poplav pred dvema letoma ni opomoglo. Po banovinski cesti dere voda še pol metra visoko in so hiše, ki stoje ob K*-ki, vse izpodkopane od vode. Ko bi vodovja ne bile vsaj nekoliko zadrževale pregrade, ki jih je napravil po zadnji povodnji hudourniški oddelek banovine v Dolu, bi katastrofa ne bila nič manjša.
Katastrofalen pogled je na Kostanjevico. Vsa tako polno obetajoča polja so pod vodo in je vse uničeno. Kostanjevica je kakor morje. Po mestu je prehod od hiše do hiše mogoč le s čolni. Voda silno narašča in udira v hiše. V nevarnosti so ljudje in živina. Nujno je potrebna regulacija Krke. Dobrepoljska kotlina pod vodo
V Dobrepoljah je sedaj zopet nastopila povoden j. Rašca je vdrla iz Podpeške jame ter drla proti Podgori, kjer se je združila z vodo, ki je prihajala od tam, združeni vodi pa sta drli nato proti Kompo-ljam. Poplavljenih je mnogo travnikov in njiv. Voda je u-ničila letošnjo košnjo in vse povske, ki jih je zalila. Nekemu trgovcu je voda odnesla večjo množino drv. Na nekaterih krajih so tudi ceste in pota pod vodo. Voda pa se je k sreči že pričela odetkati.
Voda je zalila že ogromno polja in travnikov, v nekaterih vaseh pa je začela vdirati V hiše, nastilje in les. Na polju je voda raznesla okoli 400 kubičnih metrov drv in mnogo stavbenega lesa. Tudi ceste so pod vodo, tako da je onemogočen vsak promet. Škoda znaša okrog 600,000 din. Prebivalstvo je obupano. Leta 1934 ga je zadela prav tako grozna povodenj, leta 1937 pa katastrofalna toča. Nujno je potrebna pomoč.
Poplave v Dobrepolju Po večdnevnem hudem deževju je voda zopet privrela iz svojih podzemskih jam in zalila skoraj dve tretjini posejanega in obdelanega polja v Strugah. Uničen je zlasti ves krompir, fižol in koruza ter krma za živino. Ljudje se bo-;e, da se ne bo ponovilo leto 1934, ko je voda ponekod zalila vso setev. Ponekod bo treba vnovič sejati, toda manjka semena, posebno krompirja. Denarja pa tudi za nova semena ni, zato so ljudje ob-ipani. Predvsem je žalil ves Podtabor, kamor ne priteka •amo voda, iz Gampoljske ja-ne, ampak tudi izpod hriba od •ibniške strani. Požiralniki, ki jih je dala očistiti banska u-prava, so se izkazali kot popolnoma nezadostni, ker je vo-Ja pritekla tako hitro, da je poplavila v enem dnevu dve retjini obdelanega polja in s tem uničila vso setev. Velika povodenj v Dravski dolini
Iz vseh krajev poročajo o razdejanju v Dravski dolini. V Vuzenici je katastrofalno na-rastel potok Cerkvenica, ki izpod Velike Kope teče skozi Vuzenico v Dravo.
Ponoči je potok strahotno narastel in je v zgodnjih jutranjih urah odnašal ogromne skladovnice rezanega lesa in hlodov. Zaradi navala lesa, drevja, desk in hlodov se je podrl leta 1937 zgrajeni betonski most om železniškem mostu. S tem je bil prekinjen promet čez most. Pogled na razdejanje je grozen.
Hudi nalivi. — Novo mesto, 21. maja. — 2e sinoči je začelo deževati in danes so se nalivi nadaljevali po vsej Dolenjski. Vmes je zdaj zdaj močno grmelo. Nalivi so napravili mnogo škode na posev-1 kih v višjih kakor tudi v niž- j jih legah. Nevarno razdeja-1 nje pa so pokazali nalivi tudi . na naših že tako slabih cestah. S hribov drvijo besni hudourniki in uničujejo plodno ravnico, na katero nanašajo na-
vlako s kamenjem. Kakor kaže, bo deževalo Ae vso noč. Krka je že en meter nad normalno. Številni njeni pritoki so že prestopili bregove. Po viharni deževni noči je pa davi ekrog pol 6. strela zažgala hišo posestnika Franca Klinarja v vasi Ločni. Hiša je z gospodarskim poslopjem vred zgorela do tal. Klinarjeva družina si je rešila le golo življenje. V hudem nalivu se je sosedom posrečilo rešiti iz hleva tri krave in več svinj.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Dobrosrčna radio pevka. —
Občeznana Miss Kate Smith, ki je pred leti nastopila v filmski sliki "The Big Broadcast" in jo sedaj vsak teden slišimo na radio z njenim petjem, je s tem zaslužila že nad en milijon dolarjev. Ker ima jako dobro srce, daruje skoro ves svoj zaslužek raznim dobrodelnim zavodom, največ sirotišnicam. Zdaj jo je neka velika družba engažirala kar za 3 leta s $5000 plače na teden. Miss Smith je stara že okrog 50 let.
Noblova nagrada. — Odkar podeluje švedska vlada vsako leto Noblove nagrade, sta iste dobila že tudi dva predsednika naših Združenih držav in sicer leta 1906 sedaj že pokojni predsednik Theodore Roosevelt in leto 1919 istotako že umrli predsednik Wo o d row Wilson.
Varnost bank v Kanadi. — Nikjer drugje niso banke pod tako strogim nadzorstvom kakor v Kanadi, kajti ondi se pregleduje po vladnih nadzornikih poslovanje banke vsak mesec. Radi tega ni ondi od leta 1923 še nobena banka propadla.
Američani v Italiji. — Začetkom tekočega leta (1939) je v Italiji za stalno živelo 23,-330 Američanov.
"Sog" fižol, katerega so šele pred nedavnim importirali iz Rusije in se ga vedno več prideluje tudi v Ameriki ima različne kemične snovi in olja v sebi, na primer: 50 odstotkov linolejske kisline, 33 odstotkov oljne kisline, drugo pa tvorijo stearinska in palmska kislina. Navedeni fižol je iz-borno sredstvo za pripravo oljnatih barv.
Število zobozdravnikov v UJS.A. — Skupno število diplomiranih zobozdravnikov v Združenih državah ameriških znaša okrog 71,000.
Radio postaje v USA. — Letos dne 1. aprila je obratovalo v Združenih državah ameriških 772 različnih radio oddajnih postaj, ki so imele poslovno pravico; na novo je pa v gradnji še 40 postaj.
Povprečen letni razslužek A-meričanov. — V glavnem uradu socialne starostne zavarovalnine so nedavno izračunali, da znaša povprečna letna plača teh zavarovancev $890.
Civil Service komisija. — V minulem fiskalnem letu do 30. junija 1938 je naredilo skušnjo za to komisijo 408,928 o-seb, od katerih je bilo 34,051 oseb v razne državne službe sprejetih.
NIČ LAŽJEGA
Gl. urad naše jednote je razpisal ogromno kampanjo za novo Članstvo. Kampanja je bila uradno odprta 2. aprila in bo trajala do konca leta. Prav nobenega truda bi ne bilo v kampanji in vendar lahko podvojimo število sedanjega Članstva. Kako? Vsak član in članica naj pridobi vsaj enega novega Člana v odrasli ali mladinski oddelek! Kaj ne, to ni prav nič težko. Torej vsak enega novega ali novo in storili bomo svojo dolžnost 100%, pa prav z lahkoto._
Utripanje človeškega srca.—-Pri novorojenčku utripne srce okrog 120 krat na minuto, pri 3 leta staremu otroku okrog 100 krat, pri 12 letnemu otroku 81 krat, pri 18 letni osebi 68 krat in pri 60 letnih moških 68 krat. Pri ženskah je to število od 5 do 9 utripov višje.
Ptice rajčice. — V domovini teh krasnih ptic, v Novi Gvineji streljajo domačini iste zjutraj ob solnčnem izhodu in sicer g svojimi loki, ne pa s puškami.
O slonih. — Slon ima najbolj močne in trdne noge med vsemi živalimi, zato je najraje pokoncu celo kadar spi. pripetil se je celo slučaj, da so našli na svojih nogah stoječega slona že potem, ko je poginil. Slon je tudi zelo potrpežljiv in neobčuten; če mu izde-rejo kak slab kočnik (zob), se niti zato ne zmeni. Pri lovih na slone v džunglih igrajo njih samice izdajsko vlogo. Domačini jemljejo že tako vdomače-ne samice seboj na lov, ki iz džungel izvabljajo mlade moške slone. Vsi sloni, ki nastopajo v cirkusih, so iz Indije, ker je iste veliko lažje dre-sirati kakor afričanske slone.
Indijanska označba mesecev. — Ameriški Indijanci imenujejo 12 mesecev leta sledeče: Mrzli mesec, Lačni mesdfc, Vranji mesec, Travni mesec, Sejalni mesec, Rožni mesec, Gromovni mesec, Mesec zelene koruze, Mesec žetve, Lovski mesec, Mesec slane in Dolgo-nočni mesec.
Čudna navada. — Pred kako obravnavo so v srednjem veku v Angliji dvorano polivali z jesihom namočenem v pelinu, da so priče in porotniki bolj lahko prenašali neprijeten duh jetnikov in so ščitili pred kako nalezljivo boleznijo.
O vidrah. — Ko se spusti vidra v vodo za svojim plenom (ribo) se lahko precej globoko potopi. Pri tem pa ne zagrabi ribe z gobcem, ampak s svojimi prednjimi tacami, ali nogami, ki imajo ostre kremplje.
Učitelj — analfabet. — V Londonu živi 83 letni Moses Jones, ki ne zna ne pisati, ne brati. Navzlic temu vodi neko nedeljsko šolo že celih 50 let in je jako genialen inštruktor.
Cinovi ameriških častnikov. (Pri mornarici.) Admiral, Vice Admiral, Rear Admiral, Com-modore, Captain, Commander, Lieutenant Commander, Lieu-tenant, Lieutenant Jr. Grade, Ensign. (Pri pehoti): General, Lieutenant General, Major General, Brigadier General, Colonel, Lieutenant Col-onel, Major, Captain, First Lieutenant, Second Lieutenant.
Morje rešilo mornarja. — Ko je imela 1. 1918 naša ameriška mornarica svoje vaje v Severnem morju, je padel neki mornar z bojne ladje New York. Še predno so mu vr^li rešilni pas, ga je večji morski val nepoškodovanega vrg;l na krov bližnje bojne ladje "Tex-as.	. ' i ,
Importirana pitna voda za kralja. — Ko se mudi angleški kralj George VI. s svojo ženo na obisku v Ameriki, pri tem ne uživa druge pitne vode kakor ono, katero so na parniku "Princess of Australia" iz Londona semkaj ž njim vred pripeljali.
Sv. razpelo v parlamentu.— Kanada je kmalu po prihodu angleške kraljeve dvojice isti priredila časten sprejem v zbornici parlamenta province Quetec. Za vsakega (kralja in kraljico) je bil postavljen dragoceni prestol, nad istima je v sredi stene viselo sv. razpelo, pri vrhu pa., kanad-ki državni grb. Križa, ali sv. razpela menda ne vidite v nobenem drugem parlamentu na svetu.
Posebni dnevi na svetovni razstavi ▼ New Yorku
milt ^telrr* rrt -	--junija
in nMk« JuhJa. Datumi so podvrženi hpiifitom
SOBOTA, 17. junija Iceland Day.
Independent Order ef Foresters Day. Hearst Danee Contest
NEDELJA 18- JUNIJA K«pr York Cl»y Health Dtpt. Day. Ukrainian-American Festival. Father's Day. Arkansas Day.
PONEDELJEK. 19. JUNIJA North Carolina Day. Ulster Coanty (N. Y.) Day.
TOREK. 20. JUNIJA Order of Scottish Clans. Chase and Sanborn Dated Coffee Day. (Standard Brands).
SREDA. ti. JUNIJA New Hampshire Day. Patnam County (N. Y.) Day. Norfolk Day.	____ . .
četrtek. 22. junija
Capital University Choir. Connectieat Day. Catholic Press Association. International Advertisers.
PETEK. 23. JUNIJA New York State Day. School Health Day. Orange Coanty <N. Y.) Day.
SOBOTA M- JUNIJA Finland Day. West Virginia Day. Capital University Choir. National eFderaUon of eFderal Em-
NEDELJA 25. JUNIJA Sweden Day. American Turners' Day. Vancouver Kitsilano Boys' Band (do 28. junija).
PONEDELJEK. 26. JUNIJA Jewish Day. Railroad Day. American Legion Day.
TOREK. 27. JUNIJA County Medical Association. Grand Army of the Republic. International Commercial School Day.
SREDA 28. JUNIJA New Jersey Day. Dutches* County (N. Y.) Day. uDmcnt High School Band.
ČETRTEK. 29. JUNIJA Boy Scout Day. Ohio Day.
Rotary International Day. Association of American Railroads.
PETEK, 30. JUNIJA Stanford (Conn.) Day. Columbia County (N. Y.) Day.
SOBOTA, L JULIJA Canadian Day. Shrine Day.
Sflvertown Day. (B. F. Goodrich Co.) Associated Glee Clubs of America (do
2. julija). Royal Canadian Police.
NEDELJA 2. JULIJA Vermont Day.
Canadian-American Good Neighbor Day.
General Motors Day.
PONEDELJEK. 3. JULIJA Idaho Day.
Hnguenet Society of the Founders of
Firestone Day.
Modern Woodmen of America Day.' Albany County (N. Y.) Day.
TOREK. 4. JULIJA Independence Day.
SREDA 5. JULIJA Venezuela Day.
Rensselaer Count« (N. Y.) Day. Thomas Cook Day. Printing Education Day. American Youth Congress (do 7. Jul.).
Ksaver Meško:
Mati v bolesti
je prebedela mamica ob moji postelji. A spominjal sem se le, kako sem legel nekega popoldne. V prihodnji noči mi je bilo zelo vroče in v glavi sem čutil pekoče bolečine. Dozdeva se mi, da sem prosil mamico, naj me nese odtod — kam sem hotel, ne pomnim več. Potem pa je legla na moje misli neprodirna noč ...
In zdaj, ob tihem, jasnem mesečnem večeru sem se spet prebudil. — V glavi sem čutil še nekaj težkega, v ušesih mi je šumelo, oči so bile trudne, in vse telo me je bolelo, kakor bi bil padel iz visočine na trdo zemljo.
Spoznal sem jasno, da sem bil na pragu med življenjem in večnostjo. A ta večer sem se zbudil k novemu življenju, nov dan mi je zasijal ob tihem večeru.
In prvi obraz, ki ga gledam pred seboj po tem prebujenju, po ti vrnitvi k življenju, je najdražji mi obraz. In glej, govori mi jasno o večerih in nočeh, ki jih je prečula revica v boli in v obupu ob moji postelji. Koliko vzdihov se ji je izvilo iz srca, vse te dolge noči, koliko molitev je pošiljala njena duša k Bogu v spravni dar in v dragoceno odkupnino zame! Koliko solza so potoči-j le njene oči — od teh solz in od mnogih prečutih noči oslabele in izmučene so se sklenile zdaj — ob tem tihem večeru, ko sem odprl jaz svoje.
Tiho sem sklonil glavo nad njeno roko, počivajočo na odeji. Poljubil sem jo žarko, iz očesa mi je privrela solza ljubezni in hvaležnosti in je kanila na koščeno roko.
"Mamica . .
Planila je pokoncu, kriknila je — a takoj se je zrušila spet na stol. Njene roke so se oklenile mojega vratu, pritisnila je obledelo lice k mojemu in je zaihtela na glas. Plakala sva skupno — solze veselja, hvaležnosti in ljubezni so bile to.
Okoli naju in tam zunaj v prirodi božji je sanjal tih in miren večer . . . Težko je pozabiti takih večerov in često-krat se oživljajo iznova T. .
-o
Kake posle opravlja javni notar v Ameriki?
Dokaj let je že tega. Tih večer je bil, prav za prav že noč, ko sem se prebudil. V sobi je bilo jasno — skoro kakor ob dnevu; bila je polna luna, in skozi visoka nezastrta okna je lila v sobo mesečina v mirnih, a velikih valovih. Zazdelo se mi je v prvem hipu, da greje izbo z mlačno toploto. Od okna pri mizi je padal lunin soj naravnost čez gornji del postelje. Ob vzglavju je sedel nekdo in naslanjal glavo ob blazino malone tik moje glave.
Tiho in oprezno sem se dvignil malce ter se zagledal v obraz žene, ki jo je premagala utrujenost, da je sede za hip zadremala.
Moja mati je bila. A obraz se ji je izpremenil zelo od začetka moje bolezni; lica so bila obledela in izmučena, brada se ji je zaostrila, in v mesečini sem videl jasno, da ji pre-rezujejo čelo gube. Poprej jih nisem opazil nikdar.
Sloneč na roki sem zrl dolgo v shujšani obraz mamičin. Niti dihati se nisem upal prav, boječ se, da jo predramim in prestrašim ... V duši pa mi je vstajala polagoma težka in bolestna misel:' "Tvoja bolezen je včrtala čelu materinemu te gube, v skrbi in strahu,
da te izgubi, ji je ostarelo lice _»»
Sele zdaj sem se zavedal docela, da sem bil bolan. Trudil sem se, da se domislim vse te bolezni, da preračunim, kako dolgo je trajala, koliko noči
Ako potrebujete pravdniški nasvet ali hočete, da vam kdo pomaga sestaviti pogodbo te ali one vrste, oporoke ali druge pravdne dokumente, obrnite se k dobremu odvetniku. Nima zmisla posvetovati se o takih zadevah z javnim notarjem, ki ni pravdnik, tudi če vam zatrjuje, da je strokovnjak v takih stvareh. Javni notar, ako ni odvetnik, ravna proti zakonu, ako opravlja pravdne posle. Poleg tega izkušnja uči, da so mnogi trpeli veliko škodo, ker so bili pravdni dokumenti pomankljivo sestavljeni od notarja brez kake pravdniške izkušnje.
Pred kratkim sta Michael F. Walsh, newyorški državni tajnik, in H. Randolph Guggen-heimer, načelnik pododbora o nezakonitem pravdniškem pra-kticiranju odvetniškega udru-žcnja za New York County, izdala skupno svarilo na notarje, da je zanje nezakonito pra-kticirati pravdniške posle, ako niso odvetniki. Jih opominjata, da postava jim prepoveduje vsako uradno funkcijo, ra-zun zapri3eganja in potrjevanja podpisov na listinah.
Mnogi tujerodci mislijo, da javni notar v tej deželi ima isto široko oblast kakor v nekaterih evropskih državah, kjer je notar pravdniško izšolan in je dostikrat edina oblast, upravičena za napravlja-nje pogodb in drugih pravdni-ških dokumentov. Ravno temu nesporazumevanju je pripisati dejstvo, da so mnogi tukajšnji notarji dostikrat zlorabili zaupanje tujerodca.
V	državi New York postava
d notarjih izrecno določa, da oni ne smejo opravljati pravdne posle ali dajati nasvete o zakonu. Ne smejo sestavljati nikakih pravdnih listin, kot so jporcke, prodajne pogodbe, hipotekami listine, splošne pogodbe, opcije, papirje za in-korporacije, zapisi mezdnih terjatev ali drugi dokumenti, razun če so ob enem odvetniki, ki so dobili dovoljenje za prak-ticiranje prrava v državi New York. Oni ne smejo deliti stroškov s kakim odvetnikom niti sprejemati nikakega deleža stroškov, ki jih je dobil kak odvetnik. Niti ne smejo oglašati, da dajejo nasvete o zakonu oziroma pomagajo sestavljati kake pravdne dokumente.
V	Združenih državah javni notar je oseba, ki je v dotič-nem okraju upravičen zaprise-gati stranke, potrditi zaprisežene podpise in podpise na raznih pravdnih listinah. Zakon omejuje njihove pristojbine (v državi New York je pristojbina za legalizacijo podpisa 25 centov) in ako on zahteva ali dobiva nezakonite pristojbine, zlorablja svoje funkcije in sme biti obtožen pre-greška.
V	nekaterih državah, kakor v Connecticut, Rhode Island in New Hampshire, sme notar sestavljati zaprisežene izjave, ki imajo isto moč, kakor one napravljene pred mirovnim sodiščem. V splošnem pa so notarjeve funkcije jako >omejene v tej deželi. Oni so le javni funkcionarji za legaliziranje podpisov in nič drugega.
Notarje po navadi imenuje državni tajnik na priporočilo kakega sodnika za dobo dveh let. Morajo biti ameriški državljani, ali pravdniška izkušnja ni potrebna. Ako notar, ki ni odvetnik, opravlja pravdniške posle, more izgubiti licenco in biti kaznovan.
-o-
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Znan Vrhničan umrl. — Na
Verdu pri Vrhniki je 6. maja umrl Josip Lenarčič, industrijalec, veleposestnik in bivši predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Župnik Iv. Franke umrl. —
Dne 26. maja je umrl v Zapo-gah župnik Ivan Franke v starosti 63 let. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan in sin slikarja in risarja Franketa, ki je bil profesor na realki.
Smrtna žrtev prometne nesreče. — Prometne nesreče v Ljubljani se kar vrste. 26. maja se je zgodila zopet huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje stare ženske, 79 let stare prevžitkarice Marije Marnove iz Jarš ob Savi. Starka je zjutraj hotela prekoračiti Šmartinsko cesto, ki vodi proti Jaršam, tedaj pa je pri-voziF"avto industrijalca Zorna iz Šiške. Šofer je v zadnjem trenutku opazil ženico, ki je hotela prekoračiti cesto na kočljivem mestu, toda bilo je ž€ prepozno. Ženica, ki je bila gluha, je znake s hupo preslišala in tako se je avto zadel v ženico ter jo podrl. V nekaj trenutkih je nezavestna ženica umrla. Poklicani so bili reševalci, ki pa so morali le u-gotoviti, da je ženica že mrtva.
Grozna nesreča družinskegt
očeta. — V pondeljek je spravljal les iz gozda 48 letni posestnik Franc Benedičič, doma iz Tenetiš pri Golniku. Ko je vozil hlode po cesti, ki je nekoliko nagnjena, se je uprl ob strani v voz, da se ta ne bi prevrnil. Nesreča je hotela, da je konj zavozil preveč na nagnjeni del ceste, voz se je prevrnil in padel na Benedi-čiča. Nesrečo so ljudje takoj zapazili in ga izvlekli izpod voza. S kolesom je nato po-
hitel neki fant,v Kranj po rešilni avto, ki je ponesrečenca prejieljal v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so Benedi-čiča takoj operirali, toda zanj ni bilo več pomoči, kmalu po operaciji je izdihnil. Pokojnik zapušča več otrok, ki so s smrtjo delavnega očeta hudo prizadeti.
2upnikova mati preminula. Pri Sv. Križu pri Litiji je mirno v Bogu zaspala, previdena s tolažili sv. vere gospa Neža Erzin, mati g. župnika Leopolda Erzina. Ranjka je že delj časa bolehala, a je svoje trpljenje Bogu vdana prenašala.
Najstarejši Šentruperčan u-mrl. — V župniji Sv. Ruperta n. Laškim je umrl najstarejši mož, 90 letni Tuhtar Jožef v Rebrah. Trdo je moral vse življenje garati in se truditi za družino in posestvo, a je bil vedno zdrav in čvrst na duši in na telesu.
Zavrnjena v bolnišnici je na poti domov umrla. — Blizu Žadovinka pri Krškem so našli 81 letno kmečko vdovo Marijo Baznikovo iz Gornje Pi-rošice mrtvo. Baznikova je že dolgo bolehala in je zato šla v bolnišnico v Krškem. Ta pa je vedno prenapolnjena in sirote niso mogli sprejeti. Starka se je vrnila domov in med potjo umrla. Njena žalostna smrt dokazuje, kako je razširjenje krške bolnišnice nujno potrebno.
Spomenik zdravniku. — Dne 18. maja je bil pred Leoni-ščem na Zaloški cesti v Ljubljani slavnostno odkrit spomenik odličnemu zdravniku Edu Šlajmerju, ki je umrl 1. 1935. Finančna sredstva je deloma prispevala mestna občina ljubljanska, deloma pa so bili darovani od posameznikov. Kip je delo akademičnega kiparja Zdenka Kalina.
..Osemdesetletnica. — Slovenska etnografija šteje med svoje najstarejše delavce upokojenega župnika Ivana Šašlja, ki je dne 13. maja obhajal ivojo 80 letnico. Glavno težišče Šašljevega dela je vedno bilo v narodopisju. V raznih listih je kar sproti objavljal pravljice, pregovore, vraže, narodne pesmi in, slovarsko gradivo, kar ga je zbral med ljudstvom. Posebno Bela Krajina je po Šašljevi zaslugi ohranjena v vsem svojem dejanju in
V BLAG SPOMIN pete obletnice smrti nepozabnega nam sina in ljubega brata ANDREW KOTNIK-a ki je preminul vsled ponesrečen j a dne 20. junija 1934 v bolnišnici v Grand Rapids, Minn, v najlepši mladeniški dobi, star 20 let in 3 mesece.
Mesec junij nam v deželi, spet poletja kaže kras; a za nas ni več veselja, kar si Ti zapustil nas.
Let že pet Te zemlja krije, truplo Tvoje že trohni. Božja volja to je bila, da med nami več Te ni.
V dnevih žalosti, veselja, misli nam nazaj hite. Skup ko srečno smo živeli, toda vse minulo je.
Saj ne mine nikdar dneva, da ne bi bili v duhu tam, kjer počiva Tvoje truplo, kjer dom Tvoj je zdaj hladan.
Do tedaj pa sladko spavaj v kraju večnega miru. Dragi sin in ljubi brat, prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali: Mrs. John Kotnik, mati in vsa ostala družina. Eveleth, Minnesota, 20.-junija, 1939.
nehanju, v šegah in izražanju. Jubilant je bil rojen leta 1859 v Mokronogu in kljub visokim letom še vedno piše in objavlja.
Nova proga na morje. —Od
otvoritvene belokrajnske železnice leta 1914 Črnomelj še ni doživel tako pomembnega dogodka, kakor je bila dne 21. maja otvoritev dela na novi železniški progi Črnomelj-Vrb-ovsko, ki bo vezala Slovenijo z ; morjem. Za to slavnost se je , vse mesto odelo v zelenje in ! zastave in z vseh krajev Bele j Krajine je prihitelo mnogo pri- | jateljev v svojo metropolo, da prisostvujejo pričetku železni-1 ške gradnje, od katere si obetajo boljših časov za svojo si- i romašno deželo. Pa ne samo iz Bele Krajine, tudi drugod iz Slovenije je prišlo mnogo obiskovalcev k slavju v Črnomelj.
-o—-
Ali imate že kakega novega člana(co) za prihodnjo sejo?
£(enar v Jugoslavijo
Finančno ministerstvo Jugoslavije je prepovedalo printf»-nje v Jugoslavijo bankovce po 100 dinarjev, ako znaša svo-ta takih bankovcev nad 500 dinarjev, kot nam sporoča jugoslovansko poslanstvo v Washingtonu. Kdorkoli bi prinesel v Jugoslavijo iz tujine bankovcev za vrednosti več kot 500 dinarjev, bodo dotični bankovci zaplenjeni. Ves tako zaplenjeni denar bo dan na razpolago državni banki v Bel-gradu. Zakaj je bila izdana ta odredba, nam poslanstvo ni sporočilo.
-o-
Vsak katoliški Slovenec (Slovenka) bi moral(a) spadati k naši K. S. K. Jednoti!
• Kruh so prvi pekli ljudje v Orientu. Iz Egipta je prišlo to znanje v Grčijo, odtod v Italijo. V starem Rimu so jedli namesto kruha nekakšno
pšenično kašo.
-o-
agitirajte za mladin.
ski oddelek 1
ZA POTOVANJE
v vašo rojstno domovino
so vam vedno moderni parnlki Francoske parobrodne družbe na razpolago. Poeluilte se torej kratkega ln udobnega potovanja čez HA VRE ln PARIZ
NORMANDIE
največji parnlk na svetu 28. junija—12. julija—2. in 16. avg.
ILE DE FRANCE
21. JaniJa — 6„ 22. Julija — 8. avg.
CHAMPLAIN
1. in 29. Juli<a—19. avg.—6. sept.
DE GRASSE
27. junija — 29. avg. — 19. sept.
Iz Pariza so zveze za ekspresne vlake v vse dele Evrope
Prijazna postrežba • Izborna francoska kuhinja * Brezplačno vino pri Jedi
Dopeljite svoje sorodnike ln prijatelje iz Evrope via French Line a
Glede cene kart in drugih poizvedb se obrnite na vašega agenta, ki vam bo najboljše postregel.
Sreaeh J&ne
ZADNJI ČAS JE!
Ako ste to poletje namenjeni v stari kraj, tedaj vam naš skupni islet na 28. JUNIJA na slavnem orjaškem brsoparniku NORMANDIE nudi najugodnejšo priliko sa vaše potovanje. Prvovrsten brsoparnik, najmodernejše kabine, zabavna družba vam enakih rpjakov na potu in v starem kraju itd. vam dajejo vse pogoje sa tako potovanje, kakršno si sami želite. Zadnji čas pa Je, da se sa ta islet priglasite in si reaervlrate kabine, kajti prostor na pamiku bo razprodan. Se danes pišite na spodaj navedeni naslov.
ZNIŽANE CENE DENARNIH POŠILJK Izkoristite nove znižane cene sa denarne pošilja tve v stari kraj. Iste so: ¡za* 2.30 .. 100din | zal 3.25... 50 lir sa 4.50. .. 200 din | sa 6.30 ... 100 lir ta 6.60. .. 300 din | za 12.00.... 200 Ur ta 10.25. .. 500 din | sa 17.30 ... 300 Ihta 20.00 1000 din I =a 29.00 ... 500 lir ta 39.00 . 2000 din | za 57.00....1000 lir ca 95.00 . 5000 din | sa 112.00. ...2000 lir Te cene so podvržene spremembi (ori ali doli. — Pri večjih zneskih se daje sorazmeren popust. DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite pooblastilo ali kako irugo listino sa stari kraj, ali, kadar Imate s starim krajem kako drago •pravilo, Je t vašo korist, da se obrnete na:
Leo Zakrajšek
General Travel Service, Inc. 102 E 72nd St.	New York, N. Y.
VLOGE
▼ tej poaojilnici
Saving* * Loan Insurance Corpa-. ration, Washington, D. a
Sprejemamo osebne ln društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
SS3S St. Clair Ave. HEnd. 5C79 Cleveland. Ohio
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga Iz starega kraja;
se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše par-nike po najnižji ceni in seveda tudi za vse Izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno ln zanesljivo po dnevnem kurzu
Za $ 2.40.. 100 din! Za $ 3.25. .. 50 lir za 4.70.. 200din!za 6.30.... 100 lir za 6.80.. 300 din!za 12.00 ... 200 Ur fca 10.70.. 500 din!za 17.70. .. 300 Ur ca 21.00 .1000 din za 29.00. .. 500 lir za 41.00.2000 din! za 57.00....1000 Ur za 100.00 5000 din! za 112.00.. .2000 lir Navedene cene so podvržene premem-bi. kakor Je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno. V vašem lastnem Interesu Je, da pišete nam. predno se drugje poslu-žite, za cene ln pojasnila.
Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18th St New York. N. Y.
Starokrajsko blago
SEMENA ZA POZEN POLETNI IN JESENSKI PRIDELEK:
SALATA. največja poletna glavnata SALATA. fina rumena trdoglavka SALATA. velika rajava, trdoglavka SALATA. ljubljanska ledenka SALATA. vztrajna zimska glavnata ENDIVJA fina ramena kravžljana ENDIVJA, pozna zelena kravžljana ENDIVJA, zgodnja široka ramena ENDIVJA potna široka ramena ENDIVJA. pozna široka zelena RADIČ ZA SOLATO, pravi "goriški" MOTOVILEČ, repincelj, veliki REDKEV, fina črna ostra zimska REPA strniščna bela za kiaanje FIŽOL, nizek rumeni ali zelen FIŽOL, visok rumeni ali zelen GRAH. sladkorni, visok kasen CENA TEH SEMEN JE 10c PAKET e
Zopet nova zaloga iz Ljubljane: BAHOVEC "PLANINKA" ZDRAVILNEGA CAJA Cena: 1 pftket $1.00. 3 pak. $2.90 MIRIA-CEL. ŽELODČNE KAPLJICE Mala stekl. 50c. velika $1.25 ŠVEDSKE KAPLJICE sa ženske: Mala stekL 50c. velika $1.25 SUHE GOBE. fine: Četrt funta 50c, pol funta 9te. e
—Mi plačamo pošto—
Steve Mohorko Co.
704 SO. 2d ST. MILWAUKEE, WIS.
ZDRAVILO ZA ŽELODEC (Stomachic-Hepatic-Laxative)
To znano EVROPSKO naravno zdravilo se priporoča onim, ki trpe voled želodčnega ali črevesnega katarja, zapeke, slabe prebave, za-basanoeti in plinov.
—Cena $1.00 s poštnino vred— Naročilo naslovite na: MRS. MARGARET LESKOVAR 507 E 73rd St. New York. N. Y.
r\


M
. . „.
\
\
\
jut»®


ct*

on»0*
V»Tt ti i» -
at*	-.i». ,,»ciic *JL i*-

KO**

Ameriški državljani imajo prednost pri delu
Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postave!
Najbolj točna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobite pri
"Ameriška Domovina"
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St, Clair Ave.	Cleveland, O.
Cena tej najnovejši knjižici le samo 25c. Pri naročilu pošljite znamke ali money order.

The Spirit of a ^Rejuvenated KSKJ
URGES MEMBERS WITH CLASS A, B CERTIFICATES TO EXCHANGE THEM
FEATURED
February, 1939, his society suspended him for non-payment of assessments. He died in March, 1939, and his beneficiaries received death benefits, because "NN" had exchanged his "B" certificate Jan. 1, 1939, for certificate
ST. VITUS GRADS
Cleveland, O.—The following received diplomas at the Stadium last Sunday:
CHURCH AND EDUCATION
"Never heard of that one Government stuff?"
MEETING NOTICE
Joliet, 111.—St. John the Baptist Society,'No. 143, will hold its regular monthly meeting Sunday, June 18, at 2 p. m., in the old school hall. All members are asked to attend.
Those members who are in arrears with their dues are asked to attend this meeting, as this is the half-year meeting of our lodge.
Frank Buchar, Sec'y.
PROTECTION
The new type certificates issued by the KSKJ carry added protection, because they have a reserve.
If y^u have a Class "A" or "B" certificate, consult your local secretary at ONCE.
Exchanging your Class "A" or "B" certificate for a new one before July 1, 1939, will SAVE you money.
DON'T DELAY!
ON SUMMER SCHEDULE
Eveleth, Minn.^After a long stretch of inactivity, the Eveleth Kay Jay Booster Club began a round of summer events on Tuesday, June 7.
At the meeting a report was given by John Postudensek on the dance held by the club in May.
Plan's for an outing for members and their frienSs were arranged.
FOR GOD, HOME AND COUNTRY
By FATHER KAPISTRAN
After the Thetis submarine disaster, the Anglican churches were asked to offer public prayers for the dead under-sea victims. In other words, for the first time in Protestant history, the Church of England officially believes in Purgatory.
*
The only rub is that the Anglican body is not ONE as is Christ's Mystical Body. Hence, msrny ministers refused to carry
out the request.
*
During the octave of Corpus Christi we receive the latest Notre Dame Bulletin, a survey of 15 religious surveys among
Notre Dame students.
*
The most striking chapter, as usual, is that on frequent Communion.
♦
One question reads: "What is the practical influence of frequent Communion in your life?"
*
Most agreed that frequent Communion aids in conquering sin. The next number said that frequent Communipn influences them to a fuller life. In that answer lies a deep understanding of Catholic Action.
*
We are reminded that the difference between Nazis, Fascists, Kluxers, Bunders and Communists, on one hand, and Catholics of Catholic Action on the other, is this: a Catholic reforms himself first.
♦
Notre Dame students sure edifying in their answers on the results of frequent Communion: "Frequent Communion has made me more truthful." "Frequent Communion has given me strength to down bad habits, especially the reading of lower classes of magazines." "Daily Communion has removed the fear of instant death."
*
Those who may heretically think that Communion is a reward for a good confession or something you offer (without knowing how) on Mother's Day should read this student's reply: "I feel like a soldier who receives a supply of ammunition to fight off the dangers of the day."
♦
This week Cleveland welcomed bishops, priests and laity, including employers and employees of the nation, to the National Catholic Social Action Congress, which began with Pontifical High Mass in the cathedral at 10 o'clock Monday morning.
*
The N. C. W. C. or National Catholic Welfare Conference is a permanent body headed by the bishops of the United
States. Its purpose is to carry out systematically the work of the bishops particularly in Catholic Action. One of its departments is Social Action. To present the principles of the church and to hear the problems of employers and employees, this congress has been convened. The official theme of the congress as well as of the initial sermon in the cathedral was to build a Christian democracy.
♦
I attend a church where phonograph records are played before Mass over a loud-speak-er. I don't think this jibes with the little I've learned about church organs.
Louis Turner. The Motu Proprio of Pius X says only the organ because of long tradition has a place in church.
*
The clock of life is wound but once,
And no man has the power To tell just when the hands
will stop, At late or early hour.
Marie Martin.
THE FORGOTTEN MAN
CHURCH AND EDUCATION
(Continued from page 7)
God, the soul and its eternal destiny and those who declare a man to be a mere animal, higher indeed than a horse or a cow, but worthy of no more fundamental respect.
The schoolroom is the place where much of this conflict will be decided. In the words of Leo XIII: "The schoolroom is the battleground whereon must be decided whether society shall continue to be Christian." The words of the saintly Pontiff, long dead, are as applicable today as they were a generation ago, and as ominous' in their warning. For if Christ be shut out from the school, what hope remains for the world?
—The Catholic Transcript.
'BROTHER, YOU'VE GOT SOMETHING"
(Continued from Page 7)
And he's got the job licked and eating out of his hand, as insurance officials will testify with admiration and respect.
"The second factor is the religious character of KSKJ. The membership is limited to Catholics, which gives them one most important basic interest in common. Frankly, the sort of real neighborly charity which goes beyond mere grouping for mutual protection does not exist on a large §cale without a solid religious foundation. A common prayer at the opening and closing of a Board meeting makes a fine lubricant for the wheels of deliberation.
My cheery friend looked unusually thoughtful for a long minute. Then he said, "Brother, I think you've got something!"
It was my turn to look thoughtful. Apparently a few bare facts about KSKJ had made a distinct impression on a man who had never heard of it before. Perhaps the significance of the survival and continued growth of an organization like KSKJ, through good and bad times, despite the hazards caused by the profound changes in the social, economic and cultural condition of its members—perhaps the significance of it is not fully appreciated even by those of us who have made it our concern.
A few months ago, when a fine and honorable and most lovable gentleman named Ope-ka handed over the supreme president's gavel to his equally worthy successor, he made a little speech. It wasn't a flowery effort; just a simple story of the many years he had spent in the service of KSKJ and how he felt about it. When he finished he wept and 26 mature men and women wept with him. If I had not been one of them I would never have believed it, because they can be as hard-boiled as need be when occasion demands.
As George said, somehow this KSKJ gets under your skin. And most of the time it feels good.
One evening I had occasion to call upon a gentleman who, during my youth and for the greater part of my adult life,
was known to me by name and by sight, but who otherwise had remained something of a man of mystery. I found my somewhat legendary man comfortably seated in a well-worn leather armchair smoking a pipe, with the evening paper lying in his lap. On his feet were slippers that, like my own, were built for ease and
Your work for the Union ia work for yourself, for every member is a part owner, and has a voice in the management of the organization.
not for exhibition purposes.
Within easy reach was a small table containing magazines, a few books, and a tobacco jar whose fragrant contents made me itch to pull out my brown briar. The rest of the room was in keeping with this picture of solid comfort: a few good pictures, a couple of chairs that permitted a man to slouch nicely in them, and other furniture equally masculine in character. I was courteously bidden to be seated, and notice having been taken of my longing look toward the tobacco jar, a warm invitation to have a fill was instantly forthcoming. I stated my business; it was settled quickly and concisely; and before I kn^w it we had launched out upon the sea of conversation touching at various ports of mutual interest. Some two hours later I took my leave, and after the front door closed gently behind me, I came to with a start. Good heavens! I had spent an entire evening with my pastor!
I walked slowly homeward in a fine state of mental confusion. In my mind's eye the portrait of our pastor as it had been painted by the composite opinions of his parishioners came into view. This is it:
If he tries to be friendly, he's fawning; if be doesn't, he is high-hat.
If he visits his parishioners, he's an old busybody, neglecting his church; if he doesn't, he's a snob.
If he can't run his plant on nickels and dimes, he's a poor business man; if he asks for more money, "What does he do with it all?"
If he dresses well, , he's worldly; if he doesn't, he's a boor.
If he speaks good English, he's affected; if he doesn't, he's ignorant.
If he delivers a 20-minute sermon, he's dull; if he talks ten minutes, he hasn't prepared.
If he has frequent devotions, he's a money-grabber; if he doesn't, the spiritual welfare of his flock is not uppermost in his mind.
If he is actively religious, he's a hypocrite; if he isn't, he should never have been ordained.
If he lives in a comfortable house, "Who does he think he is?" If he doesn't, he has no parish pride.
If he goes to the ball game or plays golf, tsk! tsk! tsk! If he doesn't, he's an old fossil.
Is it any wonder that, after my call, I immediately dubbed him The Forgotten Man? The joke of it is that those who criticize their pastor most are the very ones who know him least. They never think of calling on him or of asking him to visit their home. If our pastor meets one of us on the street, we bob our head, mutter a greeting under our breath, touch our hat, and skip nimbly on our way heaving a deep sigh of relief at having escaped a fate we dread, but are powerless to name.
Those who read this will probably be as surprised as I was to learn that their pastor is a human being. He is per-
fectly normal in every way, and even has personal likes and dislikes. There are well-authenticated cases of individuals who, having become acquainted with their pastor either accidentally, as I did, or purposely, have found themselves liking the queer creature. The next time you see your pastor, walk up and shake hands with him (there is no evidence of a pastor ever having bitten a parishioner). If he doesn't swoon away in a dead faint at this exhibition of friendliness, the chances are he will be found a most likeable fellow. If he does something you like, tell him about it; if you have a suggestion that will make his job a little easier, tell him about that, too. Give him your hand, your heart and your head.
He isn't a financial wizard, a religious mystic, and a day-laborer all rolled Into one; he's a human being whose help God has asked in the arduous and somewhat thankless task of enabling you to save your soul.
—The Companion.
-o--
LET GOD RULE
CHECK NOW!
Examine your certificate! If you have a Class "A" or "B" certificate, see your local secretary at ONCE.
Exchange your Ciasg "A" or "B" certificate for a r.ew type before July 1,1989, and save yourself money.
DON'T DELAY!
OUR PAGE COOKING SCHOOL
By FRANCES JANCER
SUMMER MONTHS
We must let God rule our lives not only on Sundays but on every day of the week if we hope to correct the abuses that afflict the world, the Rev. Louis M. Dunnigan, O.F.M., declared recently at services in honor of Christ the Worker at St. Joseph's Church, Cleveland.
"We complain about present conditions," said Father Dunnigan, "but it is silly to complain if we do nothing to change them. We must observe God's law always. Because we have forgotten our obligations toward God, we have neglected our obligations towards our neighbor. And the present distressful conditions are the result.
"St. Francis of Assisi," he said, "looked upon the teachings of the Faith as so many lessons to be applied to human conduct and first of all to his own conduct. You would have amazed Francis with the implication that God could disregard a man's political, industrial, commercial or domestic life so long as a man halle-lujahed at Sunday service, as if psalm-singing were God's rightful due but not the harmony of a proper social order.
"Here is a lesson," declared Father Dunnigan, "that the world has unlearned and must learn again with ever deeper sincerity: that religion is a logical and practical necessity, and that what it teaches is not merely a thing to go into ecstacy about, but a thing to translate into action in our dealings with our neighbor."
CONTRIBUTORS •
In submitting contributions to Our Page, please consider the following:
1.	Use one side of paper only.
2.	Manuscripts written In pencil will not be considered.
3.	If possible typewrite material, using double-spacer.*
1 All contributions must be
signed by author. Name will be withheld from publication by request.
6.	Material must be received by Our Page not later than 8 a m., Monday prior to intended publication.
7.	Address communications to Our Page, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
REPORTERS Join B*tw	Valentin* Maleckar
Anthony J. Buehar Eleanor Matesevac Frank Buchar	France« Merhar
John A. Cankar Nick Mikatieh Jr. Mary Deloet	Joseph MItoek
Gale Elenieh	Michael Polutnik
Joeeph Ereholl Frank Ribieh Jr. Frank G la Tan	Francis Sever
Pauline J. Gorens Charles Staud6har Frank Gribbons Leo Radkovic Marie Urotn	Staph«« Strong
Helen« Iranich Francis Ssaiis Frances J«««» Peter Svegei Agnes Jenich	Helen Terlep
A. J. Kastelle Jr. Mary Tram bush Joseph Kaosek Stephania Turk Joseph J. Kin Dorothy Udorich Edward T—pars Pauline Virant Milton Korea	John Volk
Victoria KraD	Margaret Weidman
Frances Lokar	Frank Zabkar
Mary Malsckar Pauline Zeiesaikar
The joys of summer are unmistakably here. Highways are crowded with motorists, parks and beaches are filled with grateful men and women. The sun beams down health and happiness on the millions who need it so much.
But summer months are lazy months. Over most of us there creeps a feeling of ennui. It is not the unhealthy sluggishness which springs from an infection or a constitutional disorder. It is a good pleasant drowsiness which is decidedly on the desirable side of things.
Unfortunately this ennui sometimes communicates itself to the soul. Many a man and woman who has been ordinarily pious during the winter months suddenly becomes lazy about devotions, about prayers, about routine spiritual exercises. He just makes Mass on Sunday and kneels like a sharpshooter in the back anxiously waiting for the Ite Missa Est. He just quits being a fervent Catholic for a while.
But warm weather is no excuse for jeopardizing the soul. There can be no vacation in the spiritual life. Even if it becomes a struggle, prayer should be pursued with even more enthusiasm. There are certainly more temptations in the summer than in the winter. Everyone knows that warm days foster a devil-may-care attitude that, is efcertttlteiy alarming to those that know that the spiritual life is not a haphazard affair .that can be put on like a Sunday suit.
The beach, the street, the theater are in themselves, legitimate recreations. But during these months, they become potential enemies of the soul. Simply realizing that they are dangers is not sufficient. One must fortify himself with the serum of prayer to make himself immune to the contagion of paganism.
—Catholic Universe Bulletin.
-o-
KEEP STEP
Keep step. If you ¿all behind, it is not yourself alone who suffers, but you pull your family and your company down with you.
Victories of life are won by men putting their shoulders to the wheel, in companies and regiments — co-operation and team work. In plain English, don't lose touch with your fellow human beings.
Keep step with your family. The family is the oldest known club. From this group all groups received their origin.
Keep step with your friends. To lose a real friend is worse than losing a pocketbook.
Keep your mind open, keep step to new things, new methods.
Keep step with the times. It is well to know the thought of yesterday, but it is better to keep step with the present day.
—The Monarch.
Hiiiiliiiliii............■"■"".................*
PLAN NOW
to Attend the Official KSKJ Jubilee Celebration
July 23 — Joliet, 111.
All KSKJ will turn out for
this mammoth program.
Tiinmniiiiiiiiii.........................
Let us have a picnic for a change. The time o£ the year is here for this favorite pastime. Picnics may be held on the beach, in the woods, and along the open road, and even on one's own porch or lawn, just so long as you are in the out-of-doors with good friends and good food. The food may be ever so simple, including only a sandwich or two, or it may be very elaborate with a great variety of dishes. Generally the lunch, or supper must be carried some distance. It is, therefore, quite necessary to pack the food carefully, if possible in containers that can be thrown away.
Sandwliches should be wrapped singly or in sets of two in waxed paper, and then put in a larger box. Chicken may be cut into convenient pieces and each wrapped in waxed paper, making knives and forks unnecessary.
Paper plates, paper cups and paper spoons are convenient and suitable, and paper napkins in generous supply are quite necessary.
Potato salads form one of the main dishes of a picnic. The following recipes will give the reader a few different methods of making this famous salad.
Potato-Bacon Salad 4 cups diced, hot potatoes, 8 slices crisp bacon, crumbled, 12 stuffed olives, chopped, 1 pi-miento, chopped, 2 tablespoons ¿hopped chives, Vi cup French dressing.
Mix thoroughly and let stand until cold. Serve in salad bowl lined with lettuce leaves, if desired. Makes 6 portions.
New Potato Salad 1 pint new potatoes, 1 bunch young onions, 1 bunch radishes, 1 small head of lettuce, 3 tablespoons salad oil, 1 tablespoon
BILL OUTING FOR STEPHEN'S JUVENILES
Chicago, 111.—On Saturday, June 17, the St. Stephen's Society, No. 1, will hold a juvenile picnic at Kegel's Grove, Willow Springs.
The junior members ranging from the age of 7 to 16 received invitation cards, which will entitle them to free transportation and refreshments.
There will be a softball game, also other games, with prizes for the winners. The starter for the games will be the ever-popular Cardinal football star, Tony Blazine, assisted by the members of the St. Stephen's baseball team.
The juvenile members under the age of 7 are welcome and will receive the same consideration, providing they are accompanied by an adult.
The committee, extends an invitation to all the members of the St. Stephen's Society as well as their friends.
Those who wish to accompany the children by bus may do so—there will be a small charge for the adults. Please make your reservations before Friday, 8 p. m., by calling F. M. Banich, 2015 W. 22d PI., Canal 8189.
Busses will leave the St. Stephen's School at 9:30 a. m. and will leave the grove for home not later than 6 p. m.
The committee in charge solicits the support of our members and their friends in order that this KSKJ juvenile affair may be the success they anticipate.
-o-1
Family trees sometimes bear bad fruit.
cider vinegar, salt, pepper, clove of garlic, strips of pimiento, .mayonnaise or boiled dressing.
Boil new potatoes (without peeling) in boiling salted water. When tender, drop into cold water and rub off skins. Cool and slice. Wash, skin and cut onions into thin slices. Wash, trim, slice radishes. Mix half of them with the onions and potatoes and season with the oil, vinegar, salt and pepper; chill. Rub bowl with garlic, line with lettuce and turn in salad. Top with dressing; garnish with remaining radish slices and a few strips of pimiento.
Potato and Pepper Salad
2 cups diced cold boiled potatoes, 1 cup diced celery, yt cup minced onion, Vs teaspoon cayenne, 2 chopped red sweet peppers, 2 hard boiled eggs. 1 teaspoon salt, boiled dressing.
Mix the vegetables, seasoning with the salt and cayenne. Arrange attractively on salad plate or in bowl, and turn over all the boiled dressing. Garnish with the hard boiled eggs, sliced, and with lettuce leaves.
Snap Bean Potato Salad
Cut a cupful of cooked snap beans into inch lengths. Cube-boiled potatoes to make half a cup. Chop 2 or 3 sweet pickled cucumbers, small ones, the kind called gherkins. Grate sufficient onion to make a ta-blespoonful. Mix gently so as not to mash the potatoes and beans, put on salad plate, surround with sliced tomatoes and pour mayonnaise over all.
German Potato Salad
6 medium sized potatoes, 3 or 4 slices of bacon, salt and pepper, % cup vinegar, ] tablespoon chopped parsley.
Cook the potatoes in boiling water, cool, remove skins, and cut them in very thin slices. Place in shallow dish, season with salt and pepper, and sprinkle with chopped parsley. Cut bacon into small pieces and cook until crisp and brown. Add the vinegar to the bacon fat, mix well, and pour over potatoes. Serve warm.
Wsdnut Potato Salad
2 cups cold cooked potatoes,
1	cup coarsely chopped walnut kernels, 1 small onion, minced,
2	tablespoons minced parsley, Vfe teaspoon salt, 2 small sweet pickles, diced, mayonnaise, lettuce, walnut halves.
Cut potatoes into small cubes Mix potatoes and walnuts ¡ Jightly with onion, parsley, salt and pickles, using sufficient mayonnaise to moisten. Serve on crisp lettuce leaves garnished wijh walnut halves.
NATIONAL KSKJ ATHLETIC BOARD
Chainnan
Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, 111.
District Directors
District No. 1—Frank P. Kosmsch, 4112 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
District No. 2—Frank Zabksr, 724 Rsub St., Joliet, 111.
District No. 3—Ludmills Gcrchsr, 1022 McAlister Ave., North Chi-csgo, 111.
District No. 4—In Cleveland, Aa« thony Strnisa Jr., 14705 Thsmes Ave., Cleveisnd, O.; outside Cleveland, Stephen Strong, 1753 E. 30th St., Lorsin, O.
District No. 5 — Milwsukee-West Allis, Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis.; Sheboygan, Louis Francis, 1026 S. 8th St., Sheboygsn, Wis.
District No. 6—John Poznik, Leo-neth, Minn.
District No. 7—Pittsburgh, Martin Berdik Jr., 207 — 57th St., Pittsburgh, Pa.; outside Pittsburgh John Bevec, Box 16, Strsbane, Pa.
District No. 8—Esstern Pennsylv* nia, Valentine Maleckar, 940 N Main St., Forest City, Ps.
District No. Nick Mikatieh Jr^ 208 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
District No. 10—William Rsdez, 739 N. Holmes Ave., Indianspolls, lad.