zhajar*ien nedelj in praznikov
  j rsak dan opoldne. =a=e
Uredništvo iu upravnistvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. G, 1. nadslr.. Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K.33'60, za ostalo tujino in.Ameciko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi p9 dogovoru primeren popnst.
Stev. 23.
V 14 ubijam, pondeljek trne 28. januarja 1918.
Leto 11.
■■
Za splošen mir!
V	del egacijsk ero odb oru se je grof Qzej> nin silno vznemirjeno izražal o delavski stavki v Avstriji. Kljub temu sprejemamo govor grofa Czemina z nekakim zadovoljstvom To pomeni prav 'mnogo. Ne da se namreč tajiti, da je stavko povzročil preobrat v mirovnih pogajanjih v Brestu Litovsku, ker je ogrožal mirovna pogajanja in zbujal nezaupanje med delavskima množicami. Zaupanja ni mogla zbuditi popolnoma niti izjava ministrskega .predsednika, ki jo je podal delavskemu zastopstvu v imenu groia Czemina. Sedaj je podal minister za zunanje stvari sam, ki je odgovoren parlamentarnim korporacijam in spaja te države, jasneji odgovor, v katerem pove, da je za mir brez aneksij in brez vojne odškodnine ter, da glede Poljsko ne zavzema drugačnega stališča.
Obenem je izjavil grof Czernin, da je ne-sporazumje v Brestu Litovsku glede na splošno glasovanje le sporno vprašanje Nemčije in Rusije, ne pa tudi Avstrije. Dalje je priznal grof Czernin, da bi se Avstrija borila dalje ob strani Nemčije, le, če bi bila nemška ozemlja v nevarnosti, ne pa za nove osvojitve — tudi za Belgijo ne —, ker se zveza med obema državama tiče le obrambe, ne pa osvojevanja tuje zemlje. Ta izjava pomirja avstrijsko prebivalstvo, ker se je bilo sicer bati, da bo moralo v slučaju ugodnega miru z Rusijo tudi še dalje krvaveti za osvojitev Belgije.
Posebno razveseljivo je, da označuje grof Czernin zadnji govor V/ilsona kot mirovno ponudbo iin mu resno odgovarja. Ta odgovor obeta več kakor so delavci v trenutku zahtevali ob izbruhu velike stavke. Delavstvo je zahtevalo, da mirovna pogajanja v Brestu Litov-sku ne smejo ponesrečiti zaradi aneksijske politike, dovoliti se mora samoodiočevanje narodov in delavstvo naj vlada odkritosrčno informirati v poteku pogajanj.
Izjava ministrskega predsednika v imenu grofa Czemina je zahtevi delavstva ustregla, a govor -grofa Czernina v delegacijskem odboru sedaj potrjuje prvo izjavo, gre dalje in obeta obenem, da se bo skušala Avstrija sporazumeti glede splošnega miru z Zedinjenimi dr-• žavarni. Pravzaprav je tudi ta izjava le posledica soglasne zahteve na sijajnih shodih delavstva, po splošnem 'miru ,in so smatrali poseben mir z Rusijo le kot prvo stopnjo na poti do splošnega miru.
Upanje na bližnji mir, ki ga je nastop nemške delegacije v Brestu Litovsku znatno oslabil, je izjava grofa'Czemina zopet znatno okrepila! Prav nič nas ne vznemirja, če se grof Czernin jezi na veliko delavsko stavko. Očital jo je naravnost socialno-demokratični stranki, dasi je ta ni priredila, pač pa se zavzela zanjo, ko je izbruhnila, in jo brez žrtev dovedla do nailepšega uspeha. Ce bi bil grof Czernin preprečil v Brestu Litovsku, da ni general Hoff-mann tolkel ob mizo in ne bi bili nemški delegati nastopili z zahtevami, o katerih ni mogoče razpravljati; $e 5; bil grof Czernin govoril tam, kakor je govoril po stavki na Dunaju, ne bi bilo delavstvo obupalo nad mirom in tudi stavke ne bi bilo. K.er pa tega ni storil, so bile naravna posledica. Qrof Czernin naj se nikar ne čudi, če delavstvo tneni, da je ta njegov govor, ki ga ne odobravamo le pri nas nego po vsem svetu, nastal pod vtiskom velikega delavskega gibanja. Naj se .torej pritožuje o delavski stavki, to je njegova sitvar kot zunanjega ministra, toda del zasluge pri tem pomirljivem govoru ^rofa Czemina ima delavstvo, ki želi
—	mir.
Proti politiki negotovosti.
(Iz govora sodr. Scheidemanna v glavnem odboru.)
»Vorwarts« poroča o govoru sodr. Scheidemanna v glavnem odboru nemškega državnega zbora naslednje:
Od diplomatične katastrofe dne 27. decembra (predložitev prikritega aneksijskega načrta) je minil že cel mesec, ne da bi prišli dalje. Kakšen vrag je zajahal naše diplomate, da dva dni po 25. decembru ustrele takega kozla? (Dne 25. decembra so namreč slovesno sprejeli delegati osrednjih držav rusko ponudbo mir brez aneksij in kontribucij, dne 27. decembra so jo pa razlagali kakor nam je že znano.) Ne prisojam ne gospodu Kiihlmannu ne grofu Czerninu, da bi bila napravila to nerodnost iz lastnega nagiba.
Kdo Je tukaj sodeloval?
Izjava z dne 27. decembra ni le mirovna pogajanja hudo ogrožala, marveč je imela tudi doma le malo razveseljiv učinek. V Berlinu so rekli, da niso nič izpremenili politične smeri. Nasprotno pa pripovedujejo taki, ki so o stvari poučeni, da je vržena resolucija državnega zbora z dne 19. julija med staro železje ter da so dobili vojaštvo in vsenemci zagotovilo, da se izvedejo njih zahteve.
Veliki admiral 1 irpitz je po svojem obisku pri državnem kanclerju izdal okrožnico, v,kameri pravi, da ga nič več ne skrbi.
Domovinska stranka in državni zbor sta edina.
Ali je državni kancler dal povod velikemu admiralu Tirpitzu ali ne, -da to trdi? Vse to je
zbudilo v Nemčiji veto razburjenje, še večje pa v Avstriji, ksier je nastala zaraditega splošna stavka.
V	Avstriji, žal popolnoma umevno, prevladuje v obče prepričanje, da je. zašla
nemška politika y aneksionistične vode.
Naša vlada in naš parlament želita ohraniti z Avstrijo dobre odnošaje, konservativci pa pravijo:
proč od Avstrije!
Gospod državni kancler, odpovejte se, tem slabim vplivom, osvobodite se jih, in če tega ne morete, pa odstopite rajši! Ce ne napravite miru z Rusijo, potem vendar, odstopite, preden vas pometejo. Prenehajte vendar že enkrat s politiko negotovosti in skrivanja!
■......... ■ ■ i '■»■■■■■■i.	■■■»■■	■■ n	11	ininfn«»iiwnw>wiin
Politični pregleu.
= Nadaljevanje debate o Czerninovem govoru. Delegat P i 11 o n i je obširno razpravljal
o	stavki in je zavračal .takozvani »Siegfrie-den«. (Zmagovalni mir.) Predlagani resoluciji delegata Miklasa ne morejo pritrditi socialni demokratje, ker ima zahteve, o katerih so socialisti drugačnega mnenja. Delegat dr. K o-rošec predlaga resolucijo, ki pravi: Odsek za zunanje zadeve ugotavlja z zadovoljstvom, da se je vendar iznebila ‘monarhija po dolgotrajnih težavah vsaj v svojih oficielnih -izjavah prejšnjega aneksijskega pohlepa Za stvar miru bo pa ta napredek neznatne vrednosti, dokler vztrajajo Bolgari pri svojem starem aneksij-skem načrtu in dokler vztraja Nemčija na aneksijah v prikriti obliki. Šele energično stališče napram tem aneksijskim pohlepom brez-dvomno dokaže brezpogojno mirovno voljo monarhije. Nov dokaz, da 'je prišla pri nas iz-trezni/tev, je tudi okoliščina, da priznava grof Czernin v Wilsoaiovem programu sprejemljiv temelj za pričetek izmenjave mnenj z Zedinjenimi državami. Separatnih mirovnih pogajanj z Rusijo ne smatramo še za dovelj veliko varnost, da bi se kmalu sklenil splošni mir. Edina realna zapreka splošnega miru je danes to, da se brezobzirno ne priznava narodom Avstro-Ogrske in Bosne pravice samoodločevanja. Z ozirom na vedno naraščajočo 'odgovornost glede razmer prehrane pričakujemo iz trezni tv e (tudi v tem oziru. Odsek aato opominja v resni utri in poživlja ministra, naj vendar enkrat odkrito prizna, da je monarhija z ozirom na to, da se sklene čimprej splošni mir, pripravljena, da prizna tudi avstrijsko-ogrskim narodom polno pravico samoodločevanja, da pripušča zastopstva teh narodov k mirovnim pogajanjem in jim zagotovi tamkaj izvedbo pravice samoodločevanja. Pri glasovanju je bil sprejet Mi-klasov predlog s 14 glasovi proti 7 glasovom. Za Korošcev predlog so glasovali le Cehi in predlagatelj. Korošcev predlog 'je bil odklonjen.
—	Nemški državni tajnik Kiihlmaim o mirovnem vprašanju. V glavnem odboru rajhs-taga je izvajal Kiihlimann o pogajanjih v Brestu Litovskem sledeče: Pogajanja počivajo zaradi dogodkov v Petrogradu, nadaljevala-se bodo pa najbrže zopet prihodnji teden. Dogodki v Rusiji zelo otežkočujejo diplomatično delo glede rešitve vzhodnega vprašanja. V Rusiji izgleda tako, da se bo proces razcepitve še precej časa nadaljeval. Poleg boljše viškega zastopstva v Brestu Litovskem je nastopilo tam tudi zastopstvo ukrajinske centralne rade. Svečano priznanje ukrajinske republike se še ni izvršilo, najbrže se to izvrši, ko sklenemo z Ukrajino mir. S Finsko so naša pogajanja že mnogo bolj dozorela. Najbrže sklenemo s Finsko kmalu mir. Tudi razgovori z Ukrajino, katere zastopniki kažejo v nasprotstvu z bol.iše-viki mnogo več zmisla za praktično politično delo, so napredovali daleč, tako da lehko pričakujemo uspešne zaključitve. Naše diference z delegacijo boljševikov izvirajo največ iz različnega pojmovanja pravice samoodločevanja narodov. Kjer je nacionalni razvoj šele tako-rekoč v otročji dobi, tam se izraža nacionalna volja po majhnem številu duševno visoko stoječih, patriotično navdušenih voditeljih. Velika masa ljudstva prihaja počasi za njimi. Mislim, da niso utemeljeni ostri napadi proti zastopstvom v obmejnih vzhodnih pokrajinah. Nedvomno dejstvo je, da imajo presežni vpliv v tem ozemlju gotovi -elementi vsled svojih posestev, svoje izobrazbe in tradicije. Kakor sem bil pa že omenil v debati z gospodom Trockim, nima vse vprašanje odločilne važnosti, če se namreč zedinimo z njim o načinu glasovanja. I ridružujem se mnenju, ki je bilo izraženo včeraj, da je sklepajoči zbor na široki podlagi mnogo prikladnejša oblika nego referendum. I rvotno je obstojalo na ruski strani nagnjenje, da so pridruži ruska delegacija temu stališču. Pozneje so zavzeli Rusi drugačno stališče in brezpogojno ne verujem, da se razbijejo pogajanja ob tem vprašanju. Izreči moram še nekaj besed o zastopstvu najvišjega armadnega vodstva pri mirovni delegaciji. Tudi armadnemu vodstvu napravlja mir mnogo težav. General Hoffmann ni prelomil politične lojalnosti ne proti njemu ne proti zaveznikom nikdar. Na tesnosti naše mirovne volje ne smete dvomiti. Prepričani ste lehko, da nimava z državnim kanclerjem nobene druge želje in nobenega drugega stremljenja, kakor da prineseva nem-škepu narodu čimpreje mir na vzhodu. Mi rov -1 i
ni sklep z Ukrajino, bi spravil m površje tudi romunsko vprašanje. C e sklenemo mir z Ukrajino in oupokuue Ukrajina svoje čete, tedaj se po mojem mnenju tuoi Rumunija ne bo niOgia uolgo upirati mor ovni volji centralnih držav. Se nekaj besed o našem razmerju napram Avstro-.Ug.rski. Naše razmerje z Avstro-Ogrsko je temeij in vogeini kamen vse naše diplomacije. Monarhija je bila v diplomatičnein boju na popodnoma lojalen način na naši strani. To naj bo ornim, Ki so poizkušali razglasiti nase zanteve za predaleč segajoče, dokaz za to, da so te zanteve zoružijiv e z najbolj resno mtrovno vojjo, ki viaua v Avstro-Ugrski. Dokler bom stai na svojem doseoanjem mestu, ne bom pustil, da bi se iskreno prijateljstvo z Avstro-Ugrsko le najmanjše omajalo. j>utr potrebujemo m za kar prosimo je, ua stoji večina naših ljudskih zastopnikov za politiko rajns-kanclerjevo. — Nato se je razvila debata, v kateri je zahteval konservativec grof We-starp, da se ne smejo deiati boijševikom nobene nadaljnje koncesije več gieoe pravice sa-moodiocevanja. Zastopnik neodvisne socialne demokracije sodrug Ledebour pravi, ua ga je razočaral govor Kiihlmannov, med tem ^ko odpira Czermnov govor možnost, da se pri-čno z Ameriko mirovna pogajanja.
— Vojni dav e*. Kakor smo ze poročali, je finančni ousek poslanske zbornice odobril zakonsko osnovo o vojnem davku za leti 1916 in m/ v tekstu kakor je bil sklenjen v gosposki zbornici ter z. dostavkom poslanca K uranu e, naj se veljavnost zakona razširi tudi na leto 1918. Skoraj gotovo je, ua bo osnova, kakor se glasi seuaj, dobila moč zakona. Najvažnejša dotočila te zakonske osnove so naslednja: Vojni davek morajo plačati vse akcijske družbe, akcijska društva, ikomanditne družbe na akcije, obrtne dražbe, družbe z omejeno zavezo ter pridobitne in gospodarske zadruge. Plačati morajo ta davek tudi družbe, ki so na pouiagi posebnega zakona oproščene od obrtnega davka. Podlaga za obdavčenje je presežek dohodkov v letjn 1916 iin 1917 (tudi 1918) v primeri s poprečnimi dohodki v mirovnih letih. Pri posameznih oseban je merodajen za obdavčenje presežek dohodkov v primeri z dohodki v letu 1913, ali — če dotičnik to želi — v primeri z dohodki v letih 1911, 1912 in 1913. Ce znaša dohodek leta 1913, ozdoma povprečni donodek v letih 1911—1913, manj kot 10.000 kron* račun iti ga je za 10.000 kron. Vojnega davka so oproščeni: višji dohodki iz siužnine, če ne presegajo 20.000 kron; nadalje darila za vojno oskrbo, dobitki srečk in loterij, večji dohodki čez posekanih gozdov in večji dohodki iz deležev tuzemskih družeb z omejeno zavezo, če pripadajo družbi le fizične osebe. Vojni davek znaša od pr vili 10.000 kron večjih dohodkov 5 L/o, od nadaijnih 10.000 kron I0l/o, od naualjnih 20.000 kron 20!/o, od nadaljnih 20.000 kron 60%, od nadaijnih 200.000 kron 50% in od 300.000 kron naprej 60'/o.
— Sklicanje moravskega deželnega zbora. Iz parlamentarnih krogov se poroča, da bo moravski deželni zbor sklican koncem februarja na zasedanje. Ali se skličejo tudi ostali deželni zbori, še ni znano.
= Letno zborovanje angleške delavske stranke. Reuterjev urad poroča z dne 23. januarja iz Londona: Danes je bilo oficielno otvor-jeno letno zborovanje delavske stranke. Predsednik Pourdy je dejal v otvoritvenem govoru, da nasproti upanju delavske stranke divja vojna še z nezmanjšano salo in da bodo čutili industrijski razredi še skozi generacije njen katastrofami učinek. Delavska stranka mora pod-vzeti vse, da zabrani Rusiji, da bi sklenila posebni mir s centralnimi državami. Nič ne bo usodnejše za demokracijo. Nemčija in njeni zavezniki ne morejo nič več trditi, da jim gre za obrambno vojno. Medtem ko so izrekle Velika Britanija in njene zaveznice, da nimajo namena uničiti nemškega naroda, ne vidimo nobenega znaka, da bi bile Nemčija 'in njene zaveznice pripravljene, sprejeti načela Lloyd Georgeja, Wilsona in delavske stranke. Zbor je potekal zelo hrupno. Z vsemi glasovi proti enemu glasu je bila sprejeta Hendersonova resolucija, ki zahteva od vlad aliirancev, da podajo izjavo o vojnih ciljih, da se strinjajo s pripravami za konferenco, ki naj bo 20. februarja v Londonu in da ugladi pot za udeležbo na 'mednarodni konferenci, ki naj bi se vršila v kaki nevtralni državi, najbolje v Švici.
= Italijanske naloge. »Messaggero« poroča iz Londona: Crespi mora v Londonu doseči preskrbovanje Italije s premogom, žitom in surovinama. Ministrski predsednik Orlando pa mora ventilirati probleme Avstrije. Tudi sporazum z Jugoslovani mora Orlando sprejeti v svoj program.
— Tretji vseruski kongres delavskih in kmetiških odposlancev je bil otvorjen 23. januarja pod predsedstvom Sverdlova
= Trockij je bil izjavil napram petrogra-škemu korespondentu »Aftonbladeta«, da odpokliče Rusija šele po sklepu .miru vojaštvo iz Finske. Trockij upa, da bo Rusija že čez nekaj mesece v lehk o iz važala živil a in sirov in e v skandinavske dežele.
— llmor bivših ruskih ministrov. Petro-graška brzojavna agentura poroča: Eden od sokrivcev pri umoru bivših ministrov. Zinga-
rev in Kokoškjn je Že aretovan. Imena vseli udeležnikov umora so znana. Njih aretacija se neposredno pričakuje.
= Trocuij In Ljenin. Berlinski I)Vorwarts“ poroča iz Rotterdama, da so vesti o nasprotju med Trockim in Ljeninom neosnovane. Oba sta le prepričana, da more le skorajšnji mir s čve-terozvezo tešiti Rusijo.
= Ljenm In sovjet sta odločno nastopila proti umoru bivših ministrov Šingareva in Ko-koškina. Izdala sla poseben oklic, v katerih obsojata dejanje m pozivata delavce in vojake, da grajajo tajje zločine m poskrbe za to, da-se vzdržuje revolucijski red. Delavski in vojaški svet je odobril odredbo ljudskih komisarjev, da se odločno postopa proti morilcem, ki so jih že izsledili. — To se nam je zdelo, potrebno poročati naknadno, ker vojnohujskaško m meščansko časopisje zvrača umor na boljševike in ruske delavce iu vojake.
= Anglija in petrograška vlada. Kakor, poročajo angleški listi, bo angleška-vlada v kratkem imenovala socialista Tiyndmanna za zastopnika angleških interesov v Petrogradu. J1yndmann ne gre v Rusijo kot poslanik, marveč kot oficiozen agent, ker Anglija s sedanjo rusko vlado nima oficielnih stikov.
= V okrožju Bautzen v Nemčiji (Saksonsko) so doživeli pri voiitvi v državni zbor pristaši vojnih str&nk očiten poraz. Konservativec dr. Hermann je dobil 8763 glasov, socialni demokrat Uhiig pa 9661» Unlig je torej izvoljen. Doslej so se vršne dopolnilne volitve v Nemčiji v znamenju ^miru" ; pri teh volitvah se je ijvoje-vala prva pomična volitev, pri kateri, so konservativci, ki so imeli prej ta okraj, propadli. Volitev dokazuje, da ljudstvo tudi v Nemčiji želi mir sporazmnljenja.
Dnevne beležke.
— Nova naredba o porabi žita in mlinskih izdelkov. Deželno predsedstvo na Kranjskem
je izdalo naslednjo naredbo o splošni uravnavi porabljanja žita in mlinskih izdelkov: O porabljanju kruha in moke se izdajajo tedenske in potne izkaznice. Izdajajo se uradno in veljajo za eno osebo. Tedenske izkaznice se izdajajo vsakokrat za dva tedna in veljajo za oba koledarska tedna, ki sta na njej označena. Tedenske izkaznice se glase na 2520 g kruha |n 500 g moke. Mesto moke se smejo oddajati proti tedenskim izkaznicam tudi drugi mlinski izdelki v isti količini. Potna izkaznica se glasi na koledarski dan in na 240 g kruha ali na 180 g kru-, ha in 40 g moke. Osebe, ki se popolnoma prehranjujejo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, učiteljiščih in. odgojevališčih, v prisilnih delavnicah, jetnišnicah, zavetiščih itd., ne dobe izkaznic. Te zavode določiti .pristoji političnim okrajnim oblastvom. Ti zavodi smejo dobivati krtih in moko brez izkaznice proti lastnemu, z zavodovim pečatom opravljenemu potrdilu: v teh potrdilih.mora biti navedeno število v zavodu oskrbovanih oseb in teža dobavljene količine kruha in moke, ter morajo ž njimi peki in trgovci z moko za nadomestilo za odrezke izkaznic ravno, tako postopati kakor s temi. Dajati težko bolnim osebam ugodnosti pri prejemanju mlinskih izdelkov je pridržano deželni vladi. Z zdravniškimi spričevali opremljene prošnje, je neposrednje vložiti pri deželni vladi. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidna vrsta in stopnja .bolezni. Ta ukaz dobi moč z dnem 3. februarja 1918.
— »Društvo zasebnih uradnikov in uradnic
na slovenskem ozemlju s sedežem V Ljubljani vabi na svoj I. redni občni zbor, ki se vrši v soboto, 16. februarja 1918.-ob 7. zvečer v salonu restavracije »Glavnega kolodvora« v Ljubljani s sledečim sporedom:	1.	Poročilo
predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo
1	blagajnika. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev odbora in preglednikov. 6. Raznoterosti. Odbor.
— Ustanovitev komisije za žensko delo v ministrstvu za socialno oskrbo. Z Dunaja poročajo: Zensko delo je med vojno silno naraslo. Nevarnosti, ki nastajajo vsled tega ne le za žene same, temveč za splošno blaginjo, zahtevajo temeljito, strokovno obravnavo vprašanj, s sodelovanjem žen, ki so v zvezi z ženskim delom. Na podlagi tega spoznanja se ustanovi posebna komisija za žensko delo v ministrstvu za socialno oskrbo.
— Nova železnica Dunaj-Trst Vladni komisar za mesto Trst je dunajskemu županu predložil že leta 1911 od inženerja Dompierija izgotovljeni načrt nove železniške zveze med Trstom in Dunajem, ki je sedaj postal aktualen, ter ga prosil, naj dunajska občina zavzame svoje stališče. Po Dompierijevom načrtu bi šla nova železnica z Dunaja čez Aspang v najkrajši črti do Ptuja ter bi se nadalje dotikala mest Celje in Ljubljana, odkoder bi čez Vrhniko vodila v Trst. Železnica naj bi brla dvotirna s hitrostjo 75 kilometrov v eni uri, tako da bi trajala vožnja z Dunaja v Trst le šest ur. Dunajska občina pozdravlja projekt te nove železniške zveze že z ozirom na nje gospodarski pomen ter bo zaprosila železniško ministrstvo, da vzame v presojo tehnično izvedljivost in finančno stran projekta. Anmadna uprava, naj bi primerno sodelovala.
Stran 2.
NAPREJ.
Štev. 23.
— Na Primorskem se uvede zopet pisemska cenzura. Vojno ministrstvo sporoča, da se uvede pisemska cenzura zopet na Goriškem; v Istri, Trstu in okolici V poštnih zavitkih ne sme biti nobenih pismenih poročil, na odrezkih poštnih spremnic in nakaznic ne sme biti nobenih pismenih obvestil.
— igra za miljoae. V neki privatni hiši na Reki je policija zasledila brlog kvartopircev, kjer se je igralo za izredno visoke zneske — do dveh mtbanov kron. Eden zasačenih igralcev je pri eni sami igri izgubil pol mhjona. Policiji so prišli v roke visoki denarni zneski, igre so se udeleževali ponajveč ogrski in hrvatski miljonarji.
— Tatvina na poitL Tržaška »Edinost« je pjcala q tatvinah na pošti, in sicer povsem opravičeno, ker se mnogo strank pritožuje, da ne dobe pošiljk, dobe neredno, dobe postne zavoje odprte z manjkajočo vsebino in drugo podobno. latvine na poštah niso še prenehale, ampak se nadaljujejo še v večji meri. Kakor se pa dogaja pri poštnem uradu v Borštu pri lr-stu, se menda nikjer drugje. Neki Lovrenc Ota je podal v zadevi tatvin na pošti sledečo pritožbo: »Visoko c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu«. Vdano podpisani Lovrenc Gta iz Bouunca h. št. 214, vojak c. in kr. vojne bolnišnice št. 1114, sedaj na dopustu, sem one 27. ali 26. oktobra 1917 poslal iz W eiza na btajerskem koš saaja mojemu smu Stanislavu Gta v Bo-ljuncu h. št. 214. pošta Boršt v istri. Ker mi je moja sestra sporočila, da moj sin poslanega koša ni dobil, sem pisal jaz iz Bukovine, vojna pošta 131, na orožniško postajo v Dolino in prosil, da zadevo preiščejo. Med tam sem dne 19. januarja leta 1918. prišel na dopust in do-znai, da je moj sin dobil pošiljatev dne 18. januarja 1918. Ko sem prišel domu sem konšta-tirai sledeče: Jaz sem poslal mojemu sinu jabolka in hruške, pod pokrovom koša je bil močan papir, bočim ni bilo nobenega časopisa. Moj sin pa je dobil 18. januarja isti koš, v njem so bila samo jabolka v manjši množini in manjši vrednosti, jabolka tudi niso bila taka kot moja, je bil v njem časopis »Domoljub« št. 51. od decembra 1917. torej tiskan dva meseca kasneje kakor je bila oddana pošiljatev na pošto. Lnteresiral sem se za zadevo in doznal, da je prazen koš, v katerem sem jaz poslal sadje mojemu sinu, našel neki Jakob Družina iz Boršta pod zadam dvorišča hiše, kjer se nahaja poštni urad in ga spravil doma. Ko je vsled moje dopisnice doznal orožniški straž mojster Mučič za nerodnost, je šel k zgoraj imenovanemu Družina, kjer je dobil doma samo ženske, katere je pregovoril, da so mu koš izročile. Rekel jim je tudi, da naj o zadevi molče, bo že on vse uredil in vse pošteno poplačal. Morda on sam ali c. kr. poštarica v Borštu sta kupila jabolka in napolnila koš ter odposlala mojemu sinu. Rjjitai) sem tudi, da se je dogodilo na poštnem uradu v Borštu več slučajev, ko so zmanjkale posiatve in so se našli ovitki pošiljatev pod že navedenim zidom. O tem kaj lahko kaj izpove Anton Žerjal iz Boršta h. št. 70. — Prosim in predlagam, naj visoko c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, pod katerega področjem je bil oddan koš na pošto v Weizu (št. 174) vse potrebno ukrene, da se zadeva sodnijsko preišče, da se ne poveri preiskave c. kr. orožniški postaji v Dolini, ker tam je v službi Alojzij Mučič, orož. stražmojster, ki je soprog poštarice v Borštu gospe Marije Mučič in ker navedeni Mučič goji proti meni osebno sovraštvo že od leta 1908. Mene je navedem Mučič vedno zasledoval in za vsako malenkost preganjal, uverjen sem pa, da v današnjem slučaju ne bo ukrenil nobene ovadbe, ker je bodisi direktno bodisi indirektno prizadeta njegova soproga. — Prosim tudi, da se me obvesti pismenim potom o tem, kar bo preiskava dognala. Iz kakšnega razloga je c. kr. orožništvo posta-jevodjo v Dolini na mojo pritožbo poverilo ravno gosp. Mučiču preiskavo, ker je on tako rekoč prizadet pri celi zadevi in ne more nepristransko preiskati? — Boljunec, dne 22. januarja 1918. — Ota Lovrenc, s. r.«. — Da ni slu-
' čaj osamljen, naj rna bo dovoljeno navesti še sledeče: Peter Žafran iz Riomamj h. št. 77, je v novembru 1917. oddal na pošto v Borštu zavoj na Ivanko Žafran, Spitelberggassc št. 20, Dunaj, ki ni dobila pošiljatve. Zavitek se je našel pod hišo, kjer je poštni urad v Borštu. — Josip Glavina je poslal iz Rad o™ e zavitek (vrečico) semena, ki je ni dobila njegova žena, našla pa se je vrečica na istem mestu v Borštu. — Pni Antonu Žerjal v Borštu št. 70 se nahaja več takih zavitkov. Kje tiči tukaj krivda, je sedaj še uganka. Vsekakor pa mora stvar na dan, ker to ne gre, da bi bili pošiljatelji in pošiljalke na tak način oškodovani.
Vojna.
Dunaj, 26. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Artiljerijsko delovanje je bilo zlasti na visoki planoti Sedmih občin in na obeh straneh Brente zelo živahno. — Šef generalnega štaba. .
Dunaj, 27. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razg'aša: Na visoki planoti asiaški je bilo artiljetijsko delovanje tudi včeraj zelo živahno. Sovražen napad na naše pozicije ob Monte Pertica je bil zavrnjen. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 27. januarja. WJffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Ssoraj na celi fronti le slabotno bojno delovanje. V manjših podjetjih južno Oise in v Vogezib smo ujeli nekoliko Francozov. — Italijansko bojišče : Na asiaški visoki planoti živahen artiljerijski boj. Italijanski napad ob Monte Pertica se je izjalovil. Z ostalih bojišč nič novega. — Pl. Ludeudoiff.
Aprovizacija.
Na seli mestnega aprovizačnega odseka,
ki se je vršila v petek, je odsek razpravljal o raznih internih aprovizačnih zadevah. — Poročati je le, da ostane racija kruha nezmanjšana in da so še vedno največje težave z moko za kuho. Vsled nerodnosti pri oddaji kruha je pekarijam Bizjak in Zalar odvzel mestni magistrat za en mesec obrtno pravico in sicer od 1. do 28. februarja.
Rdeče izkaznice brez črke A. Mestna aprovizacija bo prihodnji teden izdala mesto rdečih izkaznic brez črke A, zelene izkaznice s črko B. Kdor dobi tekom prihodnjih dni tozadevno povabilo, naj se takoj zglasi v tozadevnem uradu ubožne prehrane. Brez povabila naj se stranke ne zglašajo, edino v tem primeru, če bi jim do 1. februarja t. 1. ne bi bilo povabilo dostavljeno na dom. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rdečo rodbinsko legitimacijo ter brezpogojno tudi krušno izkaznico, drugače stranke ne dobe novih izkaznic. Še enkrat poudarjamo, da se bo vsako prilaščanje tujih izkaznic strogo kaznovalo. Veljavnost starih rdečih izkaznic brez črke A ugasne s 1. februarjem 1918.
Nove Izkaznice za kruh. Ker se oblika nove izkaznice za kruh zelo razlikuje od sedanjih izkaznic, se stranke opozarjajo, da pod nobenim pogojem same ne režejo kart, ker bodo peki in prodajalci kruha šele dobili navodila kako je rezati oove krušne izkaznice.
Rdeče Izkaznice brez črke A. Mestna apro-vizacija bo prihodnji teden izdala mesto rdečih izkaznic brez črke A, zelene izkaznice s črko B. Kdor dobi tekom prihodnjih dni tozadevno povabilo, naj se takoj zglasi v tozadevnem uradu ubožne prehrane. Brez povabila naj se stranke ne zglašajo, edino v tem primeru, če bi jim do 1. februarja t. 1. ne bi bilo povabilo dostavljei o na dom. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rdečo rodbinsko legitimaciji* ter brezpogojno tudi krušno izkaznico drugate stranke ne dobe novih izkazn c. Še enkrat poudarjamo, da se bo vsako prilaščanje tujih izkaznic strogo kaznovalo. Veljavnost starih rdečih izkaznic brez črke A ugasne s 1. februarjem 1918.
Mleko. Mestna aprovizacija ima sicer zadnji čas več mleka, vendar le toliko, da ga dobe komaj najmlajši otroci po pol litra na dan. Dokler se množina mleka ne zviša, se pri razdelitvi nikakor ne more upoštevati niii starejših otrok niti drugih oseb. Občinstvo se vsled tega opozarja, naj ne hodi zastonj po karte za mleko.
Marmelado na rumene izkaznice B dobe stranke v torek, dne 29, t. m., v sredo, dne 30. L m. in v četrtek, dne 31. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: V torek dne 29. t. m. dopoldne od 8 do 9 št. I do 100, od 9 do 10 št. 101 do 200, od 10 do 11 štev. 201 do 300, popoldne od 2 do 3 št. 301 do 400, od
3 do 4 št. 401 do 500, od 4 do 5 štev. 501 do 600 V sredo, dne 30 t. m. depoldne od 8 do 9 št 601 do 700, od 9 do 10 štev. 701 do 800, od 10 do 11 št. 801 do 900 od 2 do 3 popol dne št. 901 do 1000, od 3 do 4 štev. 1001 do 1100, od 4 do 5 št. 1101 do 1200. V četrtek dne 31. t m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1201 do 1300, od 9 do 10 štev. 1301 do 1400, od 10 do 11 št. 1401 do 1500, poooldne od 2 do 3 štev. 1501 do 1600, od 3 do 4 št. 1601 do 1700, od
4 do 5 štev. 1701 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg marmelade, kilogram stane 2 K.
Prodala petroleja na Izkaznice za samce (št. 2) se konča koncem tega meseca. Prodajalci morajo napovedati ostanek petroleja dne 1. februarja ter hkratu predložiti vse karte in prejemnice za petrolej v mestni posvetovalnici.
Zadnje vesti.
Odmev na Czerntnov govor v Franclji.
Bern 27. januarja. Migljaj v Czerninovem govoru o možnosti sporazuma med Avstrijo in Združenimi državami v prilog svetovnemu miru smatrajo .Journal des Debats“, .Matin* in drugi pariški listi kot absolutno brezupen, že zaradi tega, ker so Hertlingova izvajanja izpodbila ono malo, kar se je o Czerninovem govoru moglo smatrati za koncesije. Nadaljevanje vojne je neizogibno.
Novo ogrsko ministrstvo.
Berlin, 26. januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Na f.an-derski fronti med jezerom Biankaart in Lyso, pri Lensu in na obeh straneh Scarpe artiljerijski boji. Izvidni oddelki, so v spopadih z Angleži ujeli večje število sovražnikov. V posameznih odsekih ob kanalu Oise-Aisne, v Champagnie in na obeh straneh Moze naraščajoč topovski ogenj. West-falske čete so iz francoskih jarkov pri Avocourtu dovedle 24 ujetnikov in 1 strojno puško. Drzen napad na sovražne črte ob gozdu Cauri-ores je imel popolen uspeh. V zadnph 4 dneh smo sestrelili 25 sovražnih letal. Naši leta!ci so uspešno napadli francosko severno obrežje. Zlasti dobro učinkovanje smo opazili v Dilnkirchen, Calais in Boulogne. Trije francoski privezni baloni so goreči padli na tla. — italijansko bojišče: Na visoki planoti asiaški in na obeh straneh Brente živahni artiljerijski boji. — Z ostalih bojišč nič novega. — Pl, Ludendorff.
segala pokrajine Ufa in Kazan in del oren-burškega okrožja. — Brzojavke iz Vladikav-kaza poročajo o uporu Girkasov proti Kozakom in Rusom. Zelo številne cinkaške čete so prišle s kavkaškega gorovja in so na pohodu proti Vladikavkazu in Groznije. Zavzele so že trdnjavo Vedeno, najvrednejšo točko Kozakov in so vpepelile veliki ruski trg Vozdviienskaja. — Večerni listi prinašajo brzojavke iz Odese, glasom katerih so zasedle romunske čete ruski obmejni kolodvor Ungheni, razorožile garnizijo in aretirale krajevni sovjet. Rumunske čete so zasedle Kišinjev, kjer so se pričeti ljuti boji. Airtiljerija obstreljuje mesto. Na obeh straneh so velike izgube. Boijševiki so razdrli tir med Kišinjevom in Benderjeim; vsled tega je odrezana zveza z rumunsko fronto. »Večernij čas« poroča, da so razorožili Rumumi dva ruska polka in ju poslali v zaledje.
Budimpešta 27. januarja. Cesar je sprejel dtmisijo Wekerlovega kabineta ter je obenem drja. Wekerleja vnovič imenoval za ministrskega predsednika. Na predlog mimstiskega predsednika je cesar imenoval nove minidie. (Tisto smo že objavili v zadnji številki našega lista ter le pripominjamo, da je za hrvatsktga ministra vnovič imenovan dr. Karl Unkeliikusser). Novi ministri so bili včeraj zapriseženi.
Rusko-rumunski spor.
Dunaj, 27. januarja. Boji med ruskimi in romunskimi četami v Moldavi in Besarabiji trajajo dalje. Gilj ofenzivnega nastopanja Ru-muncev je baje osvojitev Besarabije. Dvomljivo pa je, je-li rumunska armada sploh kos taki dalekosežm nalogi. Sicer vlada na ru-munski fronti popolna anarhija.
Amsterdam, 27. januarja. Reuterjev urad poroča iz Jaša: Rumunska vlada je ultimatom petrograške vlade odklonila. V Jašu so bili imenovani vojaški iin civilni guvernerji. Bratianu je imenovan za kraljevega namestnika.
Dogodki v Rusiji.
'Amsterdam, 26. januarja. »Times« poročajo iz Petrograda: Gete so zadušile nemire, nastale vsled lakote. Oboroženi oddelki so bili odposlani v bližnje vasi, da rekvirirajo živila. Pomanjkanje živil povzroča v Petrogradu 'kritičen položaj. Boijševiki so odredili razpust »Rdečega križa«. Predsednik »Rdečega križa«, bivši minister za zunanje zadeve Pofcrovskij, je aretiran. Rdeča garda je aretirala 8 članov ustavodajnega zbora.
Kerjenskega preme ženje zaseženo.
Petrograd 27. januarja. (Agentura.) Sovjet ljudskih komisarjev |e odredil, naj se v državni banki naloženo premoženje Kerjenskega v znesku 1,474.734 rubljev zaseže v korist države.
Delavske organizacije za mir.
Amsterdam, 27. januarja. Na delavski konferenci v Nottinghamu je izjavil francoski zastopnik Renaudel, da se bo spomenica angleškega delavstva o vojniih ciljih 17. februarja predložila narodnemu svetu francoskih socialističnih strank. Belgijski delavca se bodo o mirovnem vprašanju v kratkem izjavili in upati je, da pritrdi tudi delavstvo v Združenih državah kn drugih alairanih deželah. Pričakovati je soglasja delavskih organizacij vseh aliira-nih držav o vojnih ciljih. Potem se obrnejo do delavskih organizacij druge vojujoče se skupine, da se omogoči skupna akcija za dosego trajnega miru, ki bo zapečatil usodo imperializmu na vsean svetu.
Nove republike na Ruskem. — Boji v notra* njosti. — Boli med Rumuni in RusL
Petrograd, 24. januarja. (Poročilo zastopnika Agence Havas.) V Rusiji se porajajo nove republike. V Taškentu zbrani lokalni ustavodajni zbor proglasi republiko Turkestan, dalje ustanove republiko rodovi Baškirev; ta republika bo obsegala južnouralske stepne prebivalce, zlasti one v pokrajinah Orenburg, Perm in Samara. Tatarski ustavodajni zbor v Ufi proglasi republiko Ufa, Ta republika bo ob-
Zunania politika Japonske.
Tokio, 25. januarja. Minister za zunanje zadeve, Moteno, je dejal v svojem eks-poz^ju, da je vodilno načelo japonske zunanje politike angleško japonska zveza, vsled katere se je v glavnem udeležila Japonska svetovne vojne. Nepobitno dejstvo je, da so postali odno-šaji med obema deželama boljši in tesnejši in da spoznavata obe vladi vedno bolj potrebo, da se lojalno obrani zveza, dokler obstoje skupni interesi obeh v Aziji. Glede odnošajev napram Kitajski je ugotovil minister, daje nastopilo razveseljivo izboljšanje, ker se Japonska noče vmeševati v notranje zadeve na Kitajskem. Naraščanje nemške imoči pomen ja največjo ogrožitev Daljnega Vzhoda, zato je izrinila Japonska Nemce izTsingtava. Posrečilo se je, da so se odpravila v razmerju z Ameriko vsa nesoglasja. Posledica tega je, da se je približala Japonska iz posebnih interesov Kitajski. Glede Rusije je opozarjal minister na nagli .razvoj dogodkov. Nemogoče pa je, da bi se podala prava slika. Poudarjal je potrebo, da se pni kakršmiikolih odločbah postopa zelo razumno. Z ozirom na prijateljske odnašaj e, ki so bili doslej med Japonsko in Rusijo, upa japonska vlada prav resno, da se posreči ruskemu ljudstvu, da ustanovi trajno in 'močno vlado, ne da bi prikrajšali interese svojih zaveznikov, njihovo čast in njihov prestiž. Nasproti takiozvanim mirovnim predlogom sovražnikov je potrebna največja previdnost. Spričo velikih ■nasprotstev vojniih ciljev med našimi prijatelji in centralnimi državami je malo upanja na skorajšnji sklep miru. Glede izražene želje, naj ugotovi vlada svoje stališče napram miru, spominja minister na obveznosti londonske pogodbe, da se ne sme sklepati posebnega miru. Japonska ni doslej dobila od svojih zaveznikov nobenih predlogov o mirovnih pogojih in meni, da ni prišel še čas, da bi se pričela končnove-Ijavna pogajanja. Odgovornost, da se ohrani varnost na Daljnem Vzhodu, je v rokah Japonske, ki se ne sme pomišljati niti trenotek, da zavrne ogrožitev te varnosti in se ne sme strašiti nobenih žrtev, da zagotovi trajen ntir za bodočnost.
Opomin predsednika VVilsona.
W a s h i n g t o n, 26. januarja. Predsednik VVilson je izdal oklic, v katerem poživlja prebivalstvo, naj varčuje z živili. Hoover poroča, da je odgovoril Wilson na prošnjo lorda Rhonddasa za dobavo večje množine pšenice, da bo dal izvažati vse žito, ki ga prihrani ameriško prebivalstvo od normalne porabe.
Razno.
zglašen kot nadporočnik Josip Pressburger. »Nadporočnik je dan poprej v nekem hotelu • ukradel veleposestniku FJottmannu iz Češke znesek 20.000 kron, zlato uro in torbico za akte. Preiskava je dognala, da se tat imenuje Josip Bleszuk, iz Radoma na Poljskem, in da je tekom zadnjih mesecev izvršil 'mnogo tatvin na Dunaju, v Gradcu in Budapešti.
* 200 ljudij ponesrečilo. Agence Havas poroča iz Petrograda, da je na postaji Aleksandrovo trčil vojaški vlak v nek osebni vlak s tako močjo, da je bilo veliko število železniških vozov popolnem razbitih. Cez 200 oseb je mrtvih.
* Za vojaštvo odpravljeni brezmesni dnevi. Z ozirom na veliko pomanjkanje sočivja in moke je vojno ministrstvo odredilo odpravo brezmesnih dni v dobi od 20. januarja do konca februarja za vse vojaške formacije v zaledju.
* Avstrijski sladkor za Švico. Bernski *Bund“ poroča: Iz Avstrije se pričakujejo v bližnjem času večje množine sladkorja za Šoco. Kakor slišimo, gre za sladkor, katerega so švicarski trgovci nakupili že skoraj pred tremi leti katerega pa niso mogli spraviti v Švico. Tega sladkorja je približno 1.300 vagonov.
* Pruski piernog za Avstrijo. Naš minister za javna dela pl. Humann je odpotoval v Berlin, da trajno uredi uvoz gornješlezijskega premoga v Avstrijo,
* Oslepel, ker je pii liker. Na zadnji seji med.cinke družbe v Berlinu je dr. Hamourger predstavil 50 letnega moža, ki je na Sveti večer popil čašico likerjevega nadomestila m je vsled tega na obeh očesih popolnoma oslepel. Brez dvoma gre tu za učinkovanje metilalkohola v likerjevem nadomestilu.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „NAPREJA* :-:	V	LJUBLJANI
f 'i-£u4,e.eis
*	<7.4*4.	o
liiil
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
t
!
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
Tiskovine za Sole« župan, stva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. ...
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za
tiskanje listov, knjigi bro-... šur, muzikailj itd. .*.
StereotipiJa.
Litografija.
* Tat v vojaški obleki. Na Dunaju je bil pretečeni četrtek aretov an nek moški v uniformi artUjertjskega nadporočnika, kJ je bil
‘ ‘	■'tir'-.	;
Najbolj zanimiv In najboljši slov. ilustrovani tednik so:
ki priobčujejo vsak teden mnOQo zanimivih slik Z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih,
a ffonirnivpn'9 otivfl T nftftmi nmraoti
ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski “
ro-
|unw ——  j r	v	^
man, poučne članke in ertice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
.TEDENSKE SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
.TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte .TEDENSKE SLIKE* povsod in pridobivajte naročnikov.
,, TEDENSKE SLIKE* stanejo četrt leta K 3-80 pol leta K 7-50 in celo leto 15-— K. Naročite si .TEDENSKE SLIKE* takoj I
.Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 ‘številko .TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled.
llpravništvo lista ».TEDENSKE SLIKE“
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10/1. pmmim	»».■	p	■■	■■»n