L J St. 190 VL Posamezna številka 30 stol. Letnik Ll Ltet fjfeaj« 3 L f 5C već. v mrtnice, NMoCnfoK m i mam L 8.-leto L 75.—, * s*. — Opasnim za 1 in obrtne oglm 75 M, s« . _ .20, oglan denarnih upoetot L 2,— Mali oglasi: 30 stot zm beseda najmanj L 3. EDINOST In mpnmištroi Trat (3). ulic« & Praaeou d AnU 20, T« Moa 11-31. DopM naj aa poiflfcto iaUmfino oredrnStm. oglaai, reki« aiadia in denar pa upnrmitm. Rokopisi te ne vračajo. Ncfrankiran* P1"" * 5f«e emajo. — Laat, založba in tisk Tiskarne „Edinosti PoduredniStvo ▼ Gorici: ulica GJostie Carducd it 7, L n. - Telet It 327 Glavni In odgovorni uradu*: prof. Filip Peric. Važne spremembe na Čehosloveškem Osrednje vprašanje, ki zanima zad- nje tedne ves čehoslovaški tisk — to- rečemo glada vprašanja agrarne politiko češke kc4ikor nemške narodnosti jtike, ki jo odločno zagovarjajo seveda — je vprašanje nove parlamentarne j agrari (dr. Svehia), a ji ravno tako večine. Ta mlada, a krepka slovanska odločno nasprotujejo socijalni demo-država je sicer daleč od nas, toda do- kratje in narodni socijalisti, godki, ki se napovedujejo za bližnjo Ta vprašanja ao torej letos spomladi jesen, so tako važni, da bodo našli do tal omajala «petko». Parlamentarna glasen odmev tudi izven mej čehoslo- j vlada, ki ji je predsedoval dr. Švehla, vaške republike. Ise je morala umekniti uradniški vladi To, kar se napoveduje, ni nič manj pod predsedstvom dr. Cernega. Med na- socijalcev. Njim nasprotno stališče za- ke odbora za pomoč poplavi jenceta, vzemajo socijalni demokratke in narod- loma pa na raCun hnovttojših poplav-1 ni socijalisti, medtem ko so demokrati I ljencev, ki bodo dofcifi daljša posojila, in agrarci glede tega vprašanja nevtralni, a vendar ne nepopustljivi. Isto lahko nego £rajna česko-nemška večina, ,ki bo v prihodnjem jesenskem zasedanju skupno nastopila in izglasovala prora>-čunske zakone. Ako pomislimo na dosedanjo skoro že desetletno trajno in dosledno opozicijonalno stališče vseh nemških strank na Čehoslovaškem brez izjeme, teda-j bo to dogodek, ki se mora zdeti na prvi pogled kot pravi socijalno-politični Čudež. To, kar je bilo do sedaj nepomirljivo in nespravljivo ločeno, se pripravlja na sklenitev političnega sporazuma, ki bo položaj na Čehoslovaškem popolnoma preobrnil in dovedel zastopnike nemških strank najbrže tudi v vlado republike. Kakšna nepremostljiva pregraja je ločila do sedaj vse čehoslovaške stranke od nemških, nam postane do očivid-nosti jasno, ;ako pomislimo samo na razmerje med čehoslovaškimi in nemškimi socijalnimi demokrati. Dasi sta obe stranki mednarodno-razredni, ^je bilo njih delovanje, ne samo ločeno, temveč sta se med seboj sovražno gledali in se pobijali. Ločil pa ju ni državno-politični program, temveč edino le različno naziranje glede narodnostnega vprašanja na Čehoslovaškem. Kar se tiče meščanskih in drugih strank — čeških in nemških —,.da niti ne govorimo o njih. Edina* stranka, ki je vključevala pripadnike -vseh. narodnosti brez razlike, je bila komunistična stranka, katere delovanje pa je — kakor povsod — tudi na Čehoslovaškem popolnoma negativno. Glavni vzrok, radi katerega je bilo do sedaj med Čehi in Nemci na Čehoslovaškem popolnoma izključeno vsako sodelovanje, je tičal v več ali manj protidržavnem stališču, ki so ga zavzemale dosledno predvsem nemške meščanske stranke. Te niso nikdar odkrito priznale novega položaja, ki ga je stvorila versailleska mirovna pogodba, in torej tudi ne čehoslovaške države. V tem pogledu je značilen tudi proglas, ki so ga izdale omenjene stranke povodom mobilizacije čehoslovaške armade radi znanega puča Karla Habsburškega. Zadržanje vseh nemških strank sicer ni bilo enako nepomirljivo, toda vendar si ni nobena upala pre-!k>miti tradicij., kakor so jih določile že v začetku skrajne in nespravljive sile v nemškem političnem taboru. Veliko politično modrost je pokazal čehoslovaški narod s tem, da se v svoji splošni politiki ni dal zapeljati v napačno manjšinsko politiko napram Nemcem. Vendar pa je zadržanje teh poslednjih imelo to neizbežno posledico, da je stalo razmerje med obema narodoma vedno v znamenju skrajne napetosti in večnega spora, čigar naj-bla-žji zunanji izraz je bila najdosled-neiša opozicija nemških strank v parlamentu, združena često s hrupno in nasilno obstrukcijo v spremstvu običajnih parlamentarnih škandalov, ki so se mogli dušiti le z najstrožjim izvajanjem poslovnega reda. Spričo takih razmer, ki so bile tem težje, ker je nemška manjšina precej log&mi, ki jih je sprejela uradniška vlada, sta bili predvsem rešitev vprašanja kongrue za duhovščino in posebno pa uvedba žitnih carin. Oboje se je vladi g. Černega posrečilo: oba zakona sta bila sprejeta, toda ne več s čisto češko, temveč z mešano češko-nemško večino, ki se je nekako avtomatično stvorila okoli obeh omenjenih vprašanj, posebno pa okoli vprašanja žitnih carin. Interesi Čeških in nemških agrarcev in krščanskih socijalcev so pač glede teh vprašanj enaki. Posebno pa je zbližalo Čehe in Nemce vprašanje žitnih carin, ki »o enako v interesu čeških in nemških poljedelcev. Na ta način je prišlo do te češko-nemške večine, ki so jo takoj krstili za « carinsko večino*, in vsa razprava se sedaj suče okoli vprašanja, kako pretvoriti priložnostno »carinsko večino« v trajno češko-nemško večino. Kakor smo rekli, se še z gotovostjo BEOGRAD, 10. (Izv.) Glavni dogodek v političnem življenju predstavlja danes odhod zunanjega ministra dr.a Nin čiča na Bled. Dr. Ifiatič je odpotoval iz Beograda s današnjim jutranjim brzo vlakom preko Zagreba. Na vprašanje novinarjev glede jvgoalovcnske note Bolgarski je izjavil, da je bilo novinarjem več povedano, kakor je bilo res. Dostavil je: «Naša vlada je tudi to pot ostala dosledna svoji zunanji politiki, ki je: delo za pomirjen je in sodelovanje na Balkanu. Razume se, da smatra naša vlada, jugoslovenske državne meje za nedotakljive ter da ne more dopuščati v$Pdov oboroženih tolp na naše ozemlje.* Dr. NinČić ostane na Bledu več dni. O jugosl ovenski noti se še ne ve, ali je bila is-očena; izročiti bi se bila morala danes predpoldne. V Beograd je prispelo poročilo poslanika Rakića o u tisu, ki so ga napravili v Sofiji koraki j jugoslovenske vlade. Poročilo zatrjuje,' da bo demarša dosegla svoj uspeh. Ni pa verjetno, da bi v Sofiji imeli pogum razpustiti Makedonski komitet. Tretja razstava romunskega žita fcfmt lUBusfco-tanske pogodbe RIM, 10. Tukajšnji listi se obširno bavijo z italijansko-špansko prijateljsko pogodbo. «Messaggero» pravi, da aa Italija in Španija razpostirata ob Svedoaemakem morju in da jima je ravno ta zemljepisna lega narekovala sJdoaitev tesne prijateljske pogodbe. bi se odpravile manjše garnizije po vaji seh in manjših mestih, ker so take garnizije nepotrebne in ovirajo obenem tudi tujski promet; s tem pa je domača prebivalstvo močno oškodovano. PARIZ, 10. «Petit Parisien» omenja vj svoji današnji številki nemško noto z* redukcijo okupacijskih čet v Porenju, Poteg tega ležita obe deželi med vele- te[ izjavlja, da bi bili Francozi nače-sUami, od katerih v veliki meri zavisi j pripravljeni zmanjšati števila utrjevanje ali pa rušenje evropskega 1 j™ _čet na 50.000 mož, vendar pa žela Razstavo RIM, 10. V palači razstave je bil danes otvorjen tretji sejem romanskega kita. Na- miru, Italijansko-Španska pogodba je sad globokega razumevanja medsebojnih problemov, ki se tikajo gmotnih in moralnih interesov obeh narodov. Ne gre le za evropske probleme, marveč tudi za italijaasko-špansko sodelovanje v latinski Ameriki. «Popoto di Roma* piše: Današnja ita-lijansko-španska pogodba (ima večjo važnost, kakor vsi do sedaj sklenjeni dogovori. S tem ni nikakor rečeno, da se ne vodijo računi o vseh sklenjenih prijateljskih pogodbah. Italija ima ščititi in braniti razne pomembne interese v Sredozemskem morju. Seveda hoče pri tem postopati v soglasju z onimi državami, ki so interesirane v Sredozemskem morju. Vojaški nabori za letnik 1907 se pričnejo IS. avgusta RIM, 10. Vojno ministrstvo javlja, da se nabori za letnik 1907 pričnejo v vsej državi 18. avgusta 1926 ter zaključijo 26. februarja 1927. ftTS&llieska narodna sknpHIna VERSAILX,ES, 10. Predsednik senata spehi žitne bitke že vidni Tej bitki se ima De Selves je danes zjutraj ob 9.30 otvoril Italija zahvaliti, da je pridelala letos oko- ! HSj?*"' * ™ ^ lu 5« milijonov kvintalov žita, medtem ko Poincarć je' preči tal edini člen zakon-je žitni pridelek v prejšnjih letih znašal I skega predloga in tozadevno poročilo, nali orna j 45-52 milijonov kvintalov. — Za kar & skupščina priznala predlogu nuj-Musaolinijem ,e govori, podtajnik n^od- ; ^fj^Tnif A« nega gospodarstva on. Peglion. Po krat- . Sprejet je bil predlog posl. Bonnepousa, da kem ogledu posameznih paviljonov je naj finančni komisiji senata in zbornice pa se posreči češko-nemSko pomir-. Mussolini zapustil razstavo ter se odpeljal i izbereta iz lastne srede trideset članov, je, potem se Lahko reče, da ga je z avtomobilom v palačo Chigi ki naJ tvorii° edino komisijo. napoveduje tadogodek. Na jesen bijčelnik ylade ^ Mussolini, ki je otvoril torei dobila Cehoslovaška novo pari a-'__ . ... . , mentarno češko-nemško vlado. Da bitfazf?v°: J€ imeI roman#fte ^. imel tak dogodek ogromen pomen za ljed*lce kratek na«ovor- BeXel ^ da so u-! tonsolidacijo notranjih razmer na Čehoslovaškem, je jasno, zakaj ta korak bi pomenil začetek pomirjenja Nemcev s .čehosiovaško državnostjo. Posledice za notranjo in zunanjo politiko države bi bile brez dvoma zelo blagodejne. Ali v resnici pride do takega preokreta, je vprašanje bližnje boig ^ ttčCDih ra2prav. Goriški kmetijski urad v Gorici je po- . ^ «reDf°. med in mu slaJ vsem žuDara&vom \iravske doline blažimo dušo' da ga ^»S*"110 *** viSjo um-smj vsem zupui^ivom yp*v«Jve aoiine|slveno stopnjo da mu trgamo ljuliko m pa brd okrožnico, v kateri jim spo- strasti iz njegovega srca, iz njegove du-roča, da je bi! dnevni red odobren na še, mar to ni tudi kulturno dalo? A se mi »estanku po toči oškodovanih kmetov,j poreče morda: ni dosti in zlasti ne primer-predložen videmskemu prefektu. Pre-jnih osebnosti. Varate sel Le premnogo du-fekt je zagotovil svojo podporo in za- Cevnih sil se potroši pri nas za postranske nirnanie !momente C«1«* škodljiva udejstvova- J ' „i. DQ!nja. Poglejmo le na eno polje, na politiSko. r p Kaj se tu vse ne godi, s kakšnim namenom, sredstvi in s kakšnim uspe- Poroča okrožnica, da mora v s toči oškodovani posestnik predložiti s kakšnimi potom županstva davčnemu uradu hom? prošnjo na kolkovani poli za dve liri, ako hoče da se mu davek odpiše.. Prošnja mora biti napravljena 8 dni po toči se 100—18(h buče 180-280; po Miki 25—50; korsnje 60—88; grih velik selen 88—110; j nje liaast H0—190; flftol * »trot ju selen majhen 188—190; ssUs belo 88—120; vrzoto 80—110; čeboU 30^-80; &e**n 150—800. — Sadfec «AmoH» 240; rongld 180—240; cim-barji 128-200; češplje 120—200; jabolka 80 paprika zelena j !eba na kiH v dimljah. in nosi radi tega paradiž- j potreben pas. Ker se m« je bil pa ta pas bal 45—80; zganil, stopil v ulici Ureossi za zid, ki se ▼ stročju j pravkar gradi« da si popravi pas. Kmalu HAL3 t otročja za tutte- nato pa prileti za njim štirimdvajsetletni 1 Mavri n Roman, ki ga je*obdolžil, da je onesnažil zkL NIČ ni pomagalo Mattiazziju pojasnilo« Mavrin ga je s pestmi temeljito obdelal in končno v svoji brezmejni surovosti še brcnil v trebuh. Mattiazzi se je 1SLhruike 80~"breskve ; zvrnil na tla. Zeleni križ je takoj prepeljal Priznam, da je tudi politika kulturno delo, tcda ne zabimo, dr. jc politika boj, ki nima več upravičenosti nego, da odstranju- ter morajo biti v njej. natanko naziUL-(ic ovire-, ki se nam stavijo po naravi aH Cene prizadete zemljiške parcele, za ka- umelno pri našem delu, pri zasledovanju tere se zahteva davčni odpis, njih površina in način obdelovanja, dalje dozdevna škoda v odsotnosti- Pravico do odpisa davka se ima v slučaju, kadar je oškodovaiia. več kot ena četrtina pridelka. Zato je umestno omeniti v prošnji, da škoda dosega &*i prekaša eno četrtino pridelka kot zahteva tozadevna postava. One občine, ki so najbolj potrebne in najbolj prizadete po toči, naj se obrnejo po posebno nujno pomoč na videmske-ga prefekta. Prip. ured. - Ker niso do sedaj hotele davčne agencije po deželi ničesar slišati o prošnjah za odpis davka, naj vsi oškodovani po zadnjih točah predlože prošnjo kljub temu, da je že preteklo predpisanih osem dni. Politično tajništvo «Edinosti» v Gorici v ulici Carducci 7, I. pojde vsakomur, ki se k njemu zateče, rade volje na roko pri sestavljanju prošenj za odpis davka. Hišne preiskave Pijejo nam: V zveri z razpustom «Zveze učiteljskih društev« so kr. orožniki iz Ajdovščine napravili istočasno — v soboto, 7. t. m., popoldne — preiskavi pri učitelju v Dobravi jah, g. Mer mol j i, in učitelju v Lokavcu, g. Paljku. Uspeh obeh preiskav je bil negativen, kajti pri nobenem iz m-'-d imenovanih niso dobili ničesaj- »prevratnega«, dasi sta preiskavi trajali nad dve uri. V nedeljo je bil g. Mer m olj a pozvan na orožniško postajo v Ajdovščini, a po kratkem informacijskem zaslišanju so ga i^^is-tili. _ Pmten mmlnfl MansKeg« ncrcSnesu mučEQ!ko Mazarija Scura Včeraj 10. avgusta, na dan desete obletnice dneva, ko je bil Nazario Sauro obešen od bivše avstrijske vlade, se je vršila v Kopru velika proslava njegovega spomina. Nazario Sauro je bil, kakor znano, Koprčan, ki je ob izbruhu vojne z Italijo pobegnil v Italijo ter se udeležil vojne proti Avstriji v italijanski vojni mornarici. Udeležil se je kot mornarski častnik raznih podvigov, avl. 1916. je padel v roke avstrijski vojni mornarici, ko se je nahajal zopet na eni takih drznih ekspedicij proti avstrijski obali. Bil je spoznan, postavljen pred vojno sodišče, obsojen na smrt in 10. avgusta istega leta obešen na dvorišču mornariške ječe v Puli. Včerajšnja proslava desetletnice njegove smrti se je vršila ob prisotnosti ministra za javna dela posl. Giuriatiia ter vseh civilnih, vojaških in sodnih oblastev iz Trsta in pokrajine. Svečanosti se je udeležil tudi tržaški škof dr. Fogar, dalje vsi župani istrske pokrajine, razna društva itd. Senat je zastopal senator Salata, zbornico poslanec Giunta. Velikih časti je bila deležna družina višjih ciljev katerekoli vrste. Pozitivnih vreauot politika sama iz sebe še nikdar ni ustvarjala. Svoje eksistenčno pravo ima politika le v toliko, da pomaga graditi ma-terijelne, in s pomočjo teh indirektno kulturne vrednote. Zato naj bi bila politika le sredstvo, namen pa dek> in v končni fazi kulturni napredek. Ako se k temu nazira-nju priznamo, moramo priznati obenem še drugo misel, da kulturno udejstvovanje ne pozna sovraštva in zlasti ne političnega sovraštva, ali cek> politično maščevanje. P»azruere, kakor so se razvile med slovenskim narodom v naših dneh, menda skoro nimajo para v zgodovini: ne pri nas, pa tudi le malo kje v kulturnem svetu, ki se mu sami tako radi prištevamo. Nič kot dobičkaželjnost, pohlep po materiji, laži, obrekovanja, denuncijacije vse vprek, ako kdo ni pri partiji; to je znak sedanje dobe. Pri tem pa ne more ostati, ako nočemo izpostaviti svojega naroda največji nevarnosti, duševni popolni propasti. Gospoda! Vrši se proslava veleduha, našega Miklošiča. Mislim, da se ne moremo oddolžiti njegovim manom lepše in boljše, nego da pričenjamo revidirati svoja dela, da vplivamo vsak v svojem krogu na okolico po prosto prevedenih besedah nemškega pesnika, ki je dejal: Bodi, človek plemenit; Plemenit, trpinu v pomoč in dobroto Le io te loči od vsega ostalega stvarstva. Pričnimo se zavedati danes ob proslavi slovenskega veleuma, da nas vede sedanja metoda življenja v javnosti edino le v propad večnega uničevanja kot narod. In rešitev je možna le v kulturi srca. Bodimo si bratje! Pa naj smo tega ali onega politiškega ali svetovnega naziranja, iz te ali iz one oblasti. To bi bil prevažen korak na kulturnem polju, ki naj ga pozdravim ob današnji priliki posebno iskreno kot zastopnik mlade naše univerze, našega najvišjega kulturnega zavoda. Tak kulturen korak bi bil namreč po mojem skromnem mnenju z ozirom na spomin Miklošiča monumentum a ere perennius! Otposobite&itttgi izpiti m slov. učitelje Pojasnjuje se ministrska odredba od 18. junija 1026., ki ureja izpite iz italijanščine za slovenske učitelje, v toliko, da velja najnovejša odredba le za one učitelje, ki se niso še podvrgli predpisom ministrske odredbe od 10. februarja 1924., ki se torej še niso usposobili pred učno komisijo v italijanskem jeziku. 140—700; grozdje 240-400; limone 22—45 L za zaboj; pomaranče —.— Včerajšnji trg je bil sicer veliko živahnejši od zadnjih« vendar pa je bik) več kričanja, kot kupčije. Največ zanimanja je vzbujal krompir, o katerega stabilnosti pa kupci še vedno in upravičeno dvomijo, kajti srednja cena 52 in pol je precej previsoka za kupčijo na debelo. Žrtev v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so zdravniki ugotovili, da je poškodba zelo težka. Ugotovili so tudi notranjo krvavitev. Mavrina so ■ karabinirji seveda zaprli. Mattiazzi, oče Šestih nepreskrbljenih otrok, se bori s sin rt jo. Pnd goriško okrožno sodnifo Kakor smo že poročali v nedeljski števil EEKllTZ-SCliflGl SINGERJEV šivalni stroj, zajamčen 8 let, se proda na obroke. Kupujejo sc sLari troji. Sprejemajo se popravila. Via Giulia 73, Orlich. 12At BABICA, slovensko. av toriiirana, sprcjeuia noseče. Govori Slavec, Via Gnilia 29. 1241 GLYKOL je pravi cJobrolnik vseh cntlh ki trpije na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol jc splošen in en«rgi :en obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteitaa«vich, Trst Via Giu-liani 42. 1220 S sadjem se je kupčija dvignila in dose- stahlG Sori*ko okrožno sodni jo la srednjo višino. Največ soimimale hru- U •vloma','t?-tav.me' g°liU" _ J J fije itd. S«ani avor je po daljši razpravi, Cena nutslu —1-1__in mIcmi »r ItJai ' Je bilo zaslišanih* eden in dvaj- tofa. ^ ™r set oprostil Smrdel j a Josipa iz Prema, jfaica fna debato)• fAlh«nii«.V ^fi to. 1 RozaIija Seles iz Postojne in Ivana Marca lna (Albanija) 56—58, j iz Planine radi nezadostnih dokazov. Lam- i pe Mirko, Menart Ivan in Tomažin Josip ! so se pa obsodili radi tatvine na škodo tr ELIZiR CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proii želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklcnica L 6.—. Dobiva s« samo v lekarni Castcllanovich, Via Giuliani 42. 1221 (Furlaaija) 66—67. — Maslo od 16—17 L za kg po kakovosti. Sir (domač) od 7—10 L po kakovosti. — Mleko po 1.30—1.40 L. Za mlečne izdelke so cene nekoliko nestalne, vendar pa se vzdržujejo na tržaškem trgu za dobo v»aj enega tedna, ker se isti v takih presledkih zalaga z domaČim (največ tolminskim) blagom. Radi poletne dobe je kupčija s surovim maslom nekoliko slaba, zato so cene razmeroma nizke. — S. D. «A«ria» Danes točno ob 8. uri in pol odborova seja. Sled: koj pieuama seja, pri kateri naj nihče ne manjkal — Tajnik. D. K, N. Touusm. Danes ab 17. uri obvezen nogometni training. Iz tržaikssa fivUhgstla Okradana 45-letna Marija Zanetti, stanujoča v ulici govoa Josipa Šraja in sicer prvi na štiri leta in 11 mesecev ječe, 600 L globe na dve j leti izključitve iz javnih uradov tri leta se pa postavi pod poseben nadzor oblasti, dru-| gi, Menart, je bil obsojen na eno leto in i osem mesecev ječe, tretji Tomažini na eno ! leto, devet mesecev in dvajset dni ječe. j Ivan Lan^pe je dobil eno leto enajst mese-j cev ječe in 100 L globe. Vsi štirje obsojenci j bodo morali skupno plačati kazenske stroške. _ BOVEC. Nova avtom, zveza. Trgovska zbornica v Vidmu je priporočila ministrstvu za javna dela prošnjo tvrdke Roberta Faccanoni-ja za avtom, koncesijo brez podpore. Trikrat na teden bi vozil avto za osebni in tovorni promet na progi Bovec, Kobarid, Čedad in Videm. DOLENJA TREBUŠA. Požar. Tukajšnjemu posestniku Podgorniku Ig- plačiije vedno par cent. več kot drugi ALOJZIJ PflUfl, Plezza (Haiti! I prvo ftacSsiro&Je Kiement Ju« m .i . , 7 naciju se je vnela velika kopa pravkar po- r^lJli^^^^ Zj~utraj žetega žiti. V lopi je bilo kakih pet kvinVa-M ? De71Ce Poiillaomce» | lov lita. Plamen je v kratkem času uničil a *** P?.^ekmla vso kopo in povzročil Podgorniku do 500 L' JfJfi ^ S® Zag,0bl ai V mohtev- Cez škode. Karabinirji s Št. Viške gore so zade-nekaj časa, ko je zadostila svojemu po- ; vo zasiedovali. Zdelo se jim je nemogoče, iKJznemu namenu m note t a oditi, je Zanetr ! da bi se bila kop>a kar tako na lepem vnela, tijeva presenečena ugotovila, da je njena Sumili SOj da j^ii ogenj podtaknien. Na- • J-°v ]ev>hl&, P°Iožlla , znan ili so na podlagi svoje preiskave ofcla- sebe na klop izginila Brez dvom no seje to ' ti Sinkovca Ignacija, ki je bil pozneje tudi zgodilo po krivdi kakega zlikovca, ki te e ------- izrabil zamaknjenost Zanettijeve v svoj Pazite na naslov.' Pazit« -ja naslov- VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17__; 18.—; 18.15; 19.30: 23.45. Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.1S, 17.—; 18.25; 20.35 ; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi: 5.40; 6.25; 7.10; 8.2n; 12.45; 15.35; 17.30: 19.55. Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14.35; 18.—; 19.—; 20.—; 22.55. TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; fL30; 9.15; 11.25; 1235; 16.42? 18.43; 20.15; 2135; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodij 5—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PCD BRDO Odhodi: 610; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40l TRST - HERPELJE - PULA prid. Ženska je javila tatvino orožnikom. V torbici je bil spravljen majhen znesek denarja, par ključev in neko potrdilo. D očak in uesoden kolesar. Ko je 11-letni Egon Maurich, stanujoč v aretiran, ker se je našlo pri hišni preiskavi na njegovem domu nabito orožje, puška in avstrijska mušketa, ki nista oili naznanjeni. RAJBEL. Umor in samomor. Tu pri nas se je dovršila ljubezenska •Irama. Šestintridesetletni rudar Erlach Odhodi: Dohodi: 5.20; 7.32: 11.55; 12.30; 19.05. 9.50; 16.04; 31.32. ulici Giulia št. 36, včeraj popoldne šel Rudolf se je zalj^ubil v svojo sosedo Regino po imenovani ulici, se je neki mlad kole- >iuSaj.' osemindvajsetletno ženo ViktorjSa sar zaletel vanj in ga podrl. K sreči jo je Maurich pri padcu izkupil le s hudimi praškimi na desnem stegnu. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje, nato je bil oddan v domaČo nego. Pred'epilogom tragedija ▼ ulici Fafcic Se- Pretresljiva tratfiniija v ulici Fabio Se-vero, o kateri smo včeraj obdirao poročali, Musaja in mater treh otrok. Njen mož je bil skladiščnik pri našem rudokopu. Vedno in vedno jo je nadlegoval Erlach s svojo ljubeznijo, a ona ni marala zanj. V petek je uporabil Erlach priliko, ko je bil mož ljubljene Regine odsoten, stopil v njeno stanovanje, prisilil jo je s pestmi, da je šla z njim v sobo. Tu se je pa začela borba. Žena se je silovito branila, kar je napadalca še bolj razljutilo. Ves zmešan je potegnil revolver in ustrelil z dvema streloma žen- uri se bo vršil pogreb nesrečne Marije Maučičeve in njene hčerke Loredane, ki sta Gorica 1926. - Izdalo in zalotilo Dijaško j pretekli pondeljek našli strašno smrt pri društvo «Adrija», tiskala Narodna tiskar- ' skoku s petega nadstropja. Kakor znano, na. — Str. 156. Cena 10 L. j je Mauč^ceva storila grozno dejanje v blaz- Na današn dan — 11. avgusta — pred j nosti. Mati in hčerka bosta imeli skupen dvemi leti je padel dr. Klement Jug t sa- i pogreb. bo ^meia d&nee svoj epilog. Popoldne ob 15. j sko. Nato je pa še nase nameril revolver in se smrtno zadel. Ni treba omeniti, da je ta ljubezenska drama vzbudila ne samo motni Severni Triglavski steni. Katero u-oro — kdo ve — bil je sam, čieto sam. Naša javnost ga še ni pozabila — kakor je to njena Časti vredna in častitljiva navada, kot kulturnega naroda — sugetiven vpliv tega mladega, izrednega Slovenca je bil Hal Jo |a «poboial». Mož 25-letne Brune Toffoletti, stanujoče v Cologni — Strada Nuova št. 24, mora imeti zelo težke roke, ki gotovo niso ustvarjene za božanje. To je Toffolettijeva že več- v Rajblu, marveč tudi drugod obilo hrupa, sočutja in komentarjev. VRTOJBA. Spremili smo k večnemu počitku prerano umrlo telovadko Slavko Gorkičevo iz Vrtojbe. V cvetu svoje mladosti nas je zapustila ona, ki je bila najpridnejša in duša tamkajšnje ženske telovadne skupine. Nakopala si je bila bolezen, ki jo je mučila, dokler je končno ni ugonobila. Bilo ji je še- ICrcarte po 2.40 slato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Mm\i platin 2Hr«fti zlate Imti Albert Povh — urama Trst« Via Haziini 4« 841 Tržaško gesoIMcs hi Milica registrovam zadruga x omejenim poroSt/o n uradu)• v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19» l. nadst. wev ien da bi sa moeel pozabiti tako izkS9Uia„na If®^1 kOŽ^ ^ vče: !le osemnajst let. Kako zelo je bila priljub- i u ČdŽr £M lX nSSko.G^- IH.dtf^fej0!! ^JSI^-SŽli^.P1? vseh, to zna povedati vsa Vrtoj kmalu, kdor je prišel z njim v dotiko. Govorice in nekrologi so dali vsaj slutiti naši javnosti o veličini tega nenavadnega duha. Vendar moramo ugotoviti težko dejstvo, da so Jugova modroslovna, poljudno znanstvena in P"po?lovna dela še danes v rokopisih, katero dejstvo moramo napisati v album in na naslov naše kulturnosti At. j. kulturne zavesti enojnosti in tesne združenosti naših založništev in denarnih Nazaria Saura. Oblastva in občinstvo i institucij s prosvetnimi in moralnimi posta se podali v sprevodu k rojstni hiši, | trebami našega narodnega življenja, katere pročelje je bilo pokrito s šte- j. Za drugo obletnico njegove smrti — prvo vilnimi venci, ki so bili poslani iz vseh i obletnico je praznovalo na pobudo D. dr. krajev Italije. Sauro-va družina: vdova i «Adrije» vse naše dijaštvo z «Jugovim 7 ntrori in io st^la vhrarm r,rod Posvetnim tečajem« v Krnu — je priredi- z otroci m sestra, je stala vMi a na. piod ]q ^ društvo ^ navedeno knjigo. Na- hiso. Vdova je unela na prsih zlato sve-|pisali so jo Jugov učitelj, Univ. prof. dr. tinjo za hrabrost in sliko svojega so-, veber in njegovi tovariši — sošolci. Ne proga, Minister Giurati, ki je varuh morda le iz pietete, marveč v prvi vrsti, Saurovih otrok, pristopi, poboža otroke da pokažejo naši javnosti vsaj obrise nje-ter poljubi vdovi roko. £ove osebnosti ter jo opomnejo njene pro- „ . ^ , . , . - klete dolžnosti do kulturne vrednosti, ki Od tu se je podal sprevod na trg Duo- jo predstavljajo njegovo življenje in delo, mo, kjer sta govorila senator Salata in do danes še neizdano, nezaloženo, še ne- tako krepko «poboia1», da je morala iskati 1 ba, ki zdaj za njo žaluje. Pogreb se je vršil pomoči na reitlni postaji, kjer ji je zdrav- v pondeljek ob 7. uri zvečer ob splošni ude- nik izlečil celo zbirko bunk in prask. Tof-fo?pttijeva bo ?Titila r-osledice moževega «božanja» kakih 8 dni. Vesti i GoriSkega Gori&ke mestne vesti Neznani tatovi so poskušali v noči od nedelje na pondeljek u lomiti v trgovino O-tokarja Reša v ul. Lombroso št. 5. Ali niso imeli pripravljenega orodja, ali jih je ležbi članov naših tamkajšnjih društev. Korporativno so se udeležili sprevoda telovadci in telovadke, ki so ji zapele žalo-stinko pred hišo žalosti in na pokopališču. Jako učinkovit govor je izpregovoril ob odprtem grobu g. Košuta, režiser iz Gorice, Ti dr^ga ISlavka, spavaj mirno in sladko v ljubljeni zemlji domaČi. Vsem ostalim naše iskreno sožalje. DAStOVI G. Fr. Bizjak daruje «Šolskemu dru- , Štvu* L 20 v počastitev spominov pokojne- , kak šum odpodil, se ne ve, gospodar, ki je ; ga Josipa Ježa. Denar hrani uredništvo, zjutraj odpiral vrata, je ugotovil vidne zna- Pri proslavi in rahljanju «tavžentov stri Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun i» vio^o za čekovni proaiet, ter jih obrestuje 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ka razpolago varnostna c4tes (sat«) (Me ure za stranke ol 87* ti 13 Id od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Slev. tel«?. 25-67. 750 MaJsterslS! slov. denarni zavod minister Giurati, ki sta v svojih govorih orisala v vznesenih besedaii pomen slavnosti. poveličujoč mučeniški zgled neomajne ljubezni do domovine in svojega naroda, ki ga je dal Nazario Sauro s svojo žrtvijo. (z govora Aja Pja^s nI verze Poročaii smo včeraj, da se je vr£iia v nedeljo v Ljutomeru otvoritev spomenika največjemu slavistu preteklega stoletja drju Franu Miklošiču Ob tej priliki je irnel rektor ljubljanske univerze dr. Hinterlech-ner važen govor, iz katerega posneinljemo: «MiK!o£ič je bil svetovno priznan znan-stvenik in kot tak torej kulturni delavec. pristopno, po kulturnem uživanju stremečemu občinstvu. Doslej je bilo izdano edi-nole eno njegovo predavanje: «0 vesti» v mesečni reviji «Gruda» iz 1. 1925. Zato je mogel dr. Veber napisati v sedaj izdan^ knjigi kot motto v svoji razpravi: «Dr. Klement Jug človek in znanstvenik*: •Solze, ki so se udrle po mojem licu, ko sem stal in padel k tlom ob grobu Klemen-ta Juga, svojega učenca, so padle potem na mojo dušo in tam okamenele: pred leti sem ga izročil znanosti, danes ga izročam — zgodovini**. Vsebina knjige: Jelinčič Zorko, Dr. Klement Jug (1898-1824). Univ. prof. dr. France Veber, Dr. Klement Jug, človek in znanstvenik. Aforizmi, zbrala dr. Alma Sodnikova. Dr. Vladimir Bartol, Dr. Jugoy etični nazor, Jelinčič Zorko, Dr. Jug — plar Tak mož ne zasluži U. da se peha priprav 1 ;i)iii odbor, da ^e uekai dinarjev, da' ninec. j. v ; vse. k .r -r j itrebno za postavitev j Naj slovenska javnost pokaže svojo hva-spomenika in vse. kar spada potem k tej;ležnošt nadčloveškim naporom temu veli-staviiosti. Dolžnost kulturnih ljudi je, da j kemu sinu slovenske matere, in dokaže gredo stvari na dn<>. 5a skušajo koučno izpolnjevanje svoje kulturne dolžnosti pos;- viti takemu veleduhu. kakor je bil Miklošič: monumentum aere perennjus. Jeklo, Iron in kamen, skratka: vse razpa-(te. )e eno ostane, a to je izvršeno kulturno delo! X.ipram kulturnemu delavcu se pa oddolžimo najbolje in najlepše zopet s kulturnim delom. Predobro vem, da ni vsakemu dano udejstvovati se na znanstvenem pol in. To- vsaj s tem, da se seznani z njegovim življenjem in delom, ter pridno posega po uovoizdani knjigi. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. Cene dne 10. 8. 192G. na debelo : Zalenfava: Solata 90—110; radič 100 do 300; kumare 60—90; rudeča pesa 40—60; bela pesa 35—40; spinača 50—80; malanca- ke poskušanega uloma na ključavnici. Zadeva se je prijavila karabinirjem, ki sedaj iščejo predrzne ta. Brcnil ga |e ▼ trebah. Gostilničar Mattiazzi Ivan se je vračal predvčerajšnjim domov iz mesta. V Rožni dolini ima majhno krčmo. Mattiazzi pa bo- ca Maksa« se je nabralo na «Višavi» 25-50 L za svetoivansko podružnico Sol. društva. Srčna hvala! LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnik od Sv. Sobote je naprošen, da bi prišel v uredništvo. Zglasi naj se pri glavnem uredniku ob 11 predpoldne. Naročajte in širite EDINOST" i r PODLISTEK /UUSS VERNE: (93) Skrivnostni otok — Torej ne izgubljajmo Časa, je dejal Harbert in vstal. — Niti minute, je odgovoril Pencroff, Vi, Harbert, bosta pobrali semena, ki jih bolje poznate od naju. Medtem bova midva lovila preSiče in upam, da se nama posreči uloviti nekaj kosov tudi bres Topove pomoči)«. Harbert se je torej napotil po stezi, ki je peljala k obdelanemu delu otoka, mornar in poročevalec pa sta se podala naravnost v gozd. Vid- li so razne vrste prešičev. Imeli pa so hitre noge in niso kazali prav nič volje, da bi se dali ujeti- Po polurnem lovu se je lovcema posrečilo uloviti neki parček, ki si je izbral ležišče v gostem grmovju. Tedaj sta začula nekaj sto korakov v severno smer glasen krik. Istočasno se je razlegalo neko hripavo hreščanje, ki nI bilo podobno človeškemu glasu. Gedeon Spilett In Poocroff sta se obrnila« a prešita sia porabila priliko in sbaftala. ravno ko je mornar pripravljal vrvi, da ju zveže. «To je bil Harbertov glas, je rekel poročevalec. — Teciva mu na pomoči je vzkliknil Pencroff». Takoj sta stekla, kolikor so ju noge nesle, v smer, odkoder so slišali vpitje. Kako dobro je bilo, da se nista obotavlja* la, se je pokazalo, ko sta prišla v bližino jase. Harbert je ležal na tleh; a na njem šen! Divjak v najstrašnejšem pomenu besede in še toliko groznejši, ker je padel na stopnjo živali. Raskuštrani lasje, dolga, divja, do prsi segajoča brada, trupk) skoraj popolnoma nago, izvzeinši umazano cunjo okrog ledij, ognjene oči, velikanske roke, nenavadno dolgi nohtje, polt obličja rjava kakor ma-hagonov les, noge trde, kakor bi bile iz ro-govine: to je bila spaka, v kateri so prepoznali Človeka! Ali je v tem telesu še žive- neka divja zver, podobna velikanski opici la duša, ali samo še navadni živalski na- ter ga prav neusmiljeno mikastila. Pencroff in Gedeon Spilett sta se po bli-skovo vrgla na zver, rešila Harberta iz njenih krcmpJjev in jo trdno držala. Mornar je bil močan kakor Herkul, tudi poročevalec ni bil slabič in tako se jima je posrečilo zvezati spako, da se ni mogla gon? «Ali pa sta tudi gotovi, da je to sploh Človek? je vprašal Pencroff poročevalca. — O tem ni dvoma jc odgovoril ta. — To bi bil torej iskani brodolomnik? je dejal Harbert. Da, je odgovoril Gedeon Spilett, toda nima nič človeškega več na več ganiti, dasi se je obupno upirala. i nesrečnik •Upajmo, da se ti ni nič hudega zgodilo,, sebi!* Dar^-rr jf vprašal Gedeon Spilett. j Poročevalec je govoril resnico. Ce je bil — Ne! Ne. I ta brodolomnik sploh kdaj civilizirano bit- — Oh, če bi te bila ta opica ranila! ... je je, ga je osamijem st izpremenila v divja-vzkliknil Pencrolf. ! ka, še več, v pravega ljudožrea. Iz grla so — Pa to ni opica!» je odvrnil Harbert. mu prihajali hripavi glasovi, a zobje s=c Pri teh besedah sta si Pencroff in Ge- bili ostri kakor zverinski, ki so ustvarjeni deon Spilett natančneje ogledala čudno! samo za trganje mesa. Spomin ga je oti-bitje, ki je leialo na tleh. i vidno že davno zapustil, tudi je gotovo že la resnično, to ni mogla biti opicat Bilo \ pozabil rabiti orodje in oro&je in netiti Je človeško bitja, bil j« človek 1 Toda kak- I oganj.