I
кЈ УЈШ^	X ■ ^	J
24465 LAKELAND BLVD, EUCLID.OHIO 23
mUeihi.!isaa^f OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsalcovrstne iiskovine


RAVNO
VOL. ХХХП. — LETO XXXII.
Б Q v A( L I T Y
VISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI
4^
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 23, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 101
Novi grobovi
frank j. gill
Včeraj zjutraj ob osmih je umrl na svojem domu Frank J. Gill, star 47 let Stanoval je na 15715 Parkgrove Ave. Rojen je bil v Pennsylvaniji.
Tukaj zapušča soprogo Violo, rojeno Kulvicki, hčeri Mrs. George Welde in Joann, sina John, sestre: Mrs. Oliver Epaves, Mrs. William Boland, Mrs. Joseph Swope, Mrs. Loy Richards in Mrs. Bert Decker ter vnuka John in Stephen Welde. Pogreb se bo vršil v torek ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jero-mija in nato na pokopališče Calvary.
*
john pihlalt
V	soboto zjutraj je preminil Ha svojem domu poznani John Pihlar, star 61 let, stanujoč na 20411 Miller Ave, Doma je bil iz Kamensce pri Lutomiru, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva "Napredek" št. 132 ABZ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, preje Stergar, doma iz vasi Doblar pri Ručinju, ter v stari domovini dve sestri. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob S:30 uri 12 pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ter nato na pokopališče Calvary.
#
james fortuna
Včeraj popoldne je nagloma preminil James (Iggie) Fortu-fta, star 48 let. Stanoval je v Maywood hotelu na Saranac Rd. Rojen je bil v Clevelandu,
Tukaj zapušča očeta Ignac J'ortuna, tri sestre, Mrs. Josephine Yakoš, Mrs Rose Verhotz in Mrs. Pauline Bradač ter brata Tony. Sestra Mrs. Mary Christy je pred kratkim umrla.
Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St.
#
Mike skenzic
V	soboto zjutraj ob 4. uri je Umrl v Huron Rd. bolnišnici, kjer se je nahajal teden dni po operaciji na drobovju, Mike Skenzic, star 57 let. Stanoval je ђа 1795 E. 31 St. Doma je bil iz Bela Skare, odkoder je prišel v •A^meriko leta 1913. Bil je član društva sv. Sava št. 1.
Tukaj zapušča soprogo Mary, dojeno Dozet, sina George, sestro Ljubico in tri brate. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 1, uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v Cerkev sv. Save.
ANGLIJA IN AMERIKA ZAVRGLI PONUDBO RUSIJE GLEDE GRČIJE
Sovjetska zveza je bila pripravljena posredovati za končanje civilne vojne
WASHINGTON, 22. maja—Zedinjene države so včeraj obvestile Sovjetsko zvezo, da bi morala posredovati, da bi "komunistične" države, ki mejijo z Grčijo, prenehale podpirati grške partiazne, če resnično želi, da bi se civilna vojna v Grčija končala.
Gornje stališče je zavzel državni oddelek v zvezi s ponudbo Sovjetske zveze, ki je predvčerajšnjim naznanila, da je pod nekaterimi pogoji pripravljena posredovati za sklenitev miru v Grčiji. Med pogoji za takšno posredovanje je bil omenjen umik vseh tujih čet iz Grčije in da se pod nadzorom Združenih narodov razpišejo nove volitve za grški parlament.
Kot je naznanila sovjetska agencija "Tass," sta neuradne pogovore med tremi silami glede grškega vprašanja predlagala ameriški pomožni tajnik Dean Rusk in angleški državni minister Hector McNeil. Kot pravi agencija, je sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Gro-miko naznanil, da Rusija ne bi imela nič proti temu, če bi se sklicalo takšno konferenco. Obenem je pristavil, da bi bilo najboljše, če bi se predloge grških partizanov sprejelo kot osnovo za zaključitev civilne vojne.
Anglija ne želi konference o Grčiji
Iz Londona pa poročajo, da je tudi angleško zunanje ministrstvo zavrglo sovjetski predlog za konferenco treh velikih sil glede Grčije.
V uradnem naznanilu ministrstvo pravi, da angleška vlada ne bo podvzela nobenih korakov za hrbtom grške monarhistične vlade.
Opazovalci menijo, da sta Anglija in Zedinjene države zavrgli sovjetski predlog zgolj iz razloga, ker ne želijo, da bi grški komunisti sodelovali pri bodočih volitvah v Grčiji.
Stališče Zedinjenih držav in Anglije glede Grčije pomeni, da za enkrat ni nobenih izgledov, da se bo vojna v Grčiji končala, Zedinjene države so doslej potrošile milijarde dolarjev za pobijanje "komunistične nevarnosti" v Grčiji in Turčiji. Nedavno pa je ameriška politika bila pod ostro kritiko v senatu. Sam predsednik Truman je tudi priznal, da se pod tako imenovano Trumanovo doktrino ni uspelo uničiti grških gerilcev, katerih da je sedaj dvakrat več kot pa jih je bilo pred dvemi leti.
Zapadni ministri se pripravljajo za Pariško konferenco
PARIZ, 22. maja — Zunanji ministri Anglije, Zedinjenih držav in Francije so se danes sestali v Parizu, da bi za konferenco Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil pripravili skupni program. Konferenca se bo začela v ponedeljek 23. maja.
Ameriški državni tajnik Dean Acheson je skupaj z angleškim zunanjim ministrom Ernestom Bevinom odšel v francosko zunanje ministrstvo na sestanek z Robertom Schumanom. Toda priporočila in program za konferenco zunanjih ministrov držijo v tajnosti.
Nepotrjena francoska poročila pravijo, da bodo zapadni ministri priporočili nekakšno nemško koordinacijsko vlado, ki bi bila zveza med vlado zapadno-nemške države in vlado, ki bo mogoče ustanovljena v vzhodni Nemčiji, ki se nahaja pod sovjetsko okupacijo.
V zvezi s konferenco je zunanji minister Avstrije dr. Kari Gruber na Dunaju izjavil, da bo avstrijska vlada zahtevala od organizacije Združenih narodov, da se prizna neodvisnost Avstrije in umakne vse okupacijske čete z njenega ozemlja, če se zunanji ministri velikih sil ne bodo v Parizu sporazumeli glede teh vprašanj.
Pričakuje se, da bo sovjetski zunanji minister Andrej Višinski prišel v Pariz na sam dan otvoritve konference.
Katoliški nadškof
$1,000 židom
CINCINNATI, 22. maja—Katoliški nadškof Cincinnatija John T. McNicholas je danes prispeval $1,000 za pomožni ^klad, v katerega zbirajo ameriški Židje.
V svojem pismu je nadškof iz-JS'Vil, da je ta njegov prispevek bežni izraz njegove skrbi in ^<lanosti Židom.
"Žalostne povesti o njihovem ^^Giganjanju in brezobzirnem za-'^anju za časa vojne, se nikoli bo moglo povedati," je rekel Nadškof v svojem pismu.
Sestra na obisku
Mrs. Mary Vogrin iz 19603 Shawnee Ave. sporoča, da jo je prišla obiskat njena draga sestra Rozalija gkerjanc iz Buenos Aires, Argentina, kjer se naha ja od leta 1929. Videli se niste 28 let. Njeno dekliško ime je bilo Mahne ter je doma iz Tater, občina Materija na Primorskem. Njen soprog Milan je doma iz Skabanščine, občina Materija na Primorskem. Tu narfterava ostati nekaj mesecev. Prijatelji in domačini jo lahko obiščejo na domu Mrs. Vogrin. Kličemo ji "dobrodošla"!
Prestal operacijo
V Huron Rd. bolnišnici je srečno prestal operacijo Eddie Bajec, sin Mrs. Frances Вајес, 380 E. 160 St. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje okreval
Zdravniki se bodo borili proti Trumanovemu planu
Urednik glasila Ameriške zdravniške zveze dr. Morris N. Fishbein je v soboto v Clevelandu naznanil, da so zdravniki zbrali več kot $1,500,000 za borbo proti Trumanovemu programu za zdravniško zavarovanje. Obenem je izjavil, da bo več kot 80 odstotkov kvote v znesku $3,500,000 prišlo v tozadevni sklad.
Medicinska zveza se močno zoperstavlja Trumanovemu pro gramu in trdi, da se bo z njimi "socializiralo" zdravstvo v Ameriki.
Film "Na svoji zemlji"
V sredo zvečer ob 8.15 uri, to je takoj po pobiranju mesečnega asesmenta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., se bo kazalo nadvse zanimiv film "Na svoji zemlji." Še povsod, kjer se ga je kazalo, so se po-setniki pohvalno izrazili o njem. Film se bo kazalo v naravni velikosti ter bo viden in razločen. Vabi se javnost, da ga poseti v sredo zvečer v Slovenskem na rodnem domu na St. Clair Ave.
Bolezen
Mrs. Ivanka Tonejc iz 6600 Bliss Ave. se nahaja v University bolnišnici. Biski začasno niso dovoljeni. Upamo, da se ji ljubo zdravje kmalu povrne!
TORNADO RAZSAJAL NA SREDNJEM ZAPADU; 44 OSEB JE UBITIH
Agencija Associated Press poroča, da je snoči v močnih tornadih na Srednjem zapadu bilo ubitih 44 oseb, ranjenih najmanj 219 in uničenih do 900 hiš.
Najtežje so bUi prizadeti Cape Girardeau, Mo., Wood Riverain, in Shelburn, Ind. Samo V prvem;mestu je bilo 20 žrtev, U2 pa ranjenih.
O žrtvah in veliki materialni škodi poročajo tudi iz Kentuvkya, Pennsylvani-je, Ohija, lovve. West Virgi-nije in Virgin;je.
V Wood Rlveru je bilo ubitih 5 oseb in popolnoma uničenih 325 hiš.
Iz Washingtona so uradniki Rdečega križa naznanili, da so določili $500,000 za prvo pomoč žrtvam tornada. Poleg tega je bilo določenih $250,000 za žrtve poplav v Texasu in Oklahomi zadnji teden.
Na področju Clevelanda je močna nevihta tudi povzročila večjo materialno škodo. Najhujše so bili prizadeti prebivalci na Tracy Ave. v EucUdu, južno od Lake Shore Boulevarda in na 212 St. Voda je vdrla v kleti hiš, kljub tenfiu, da so na ntmo-gih krajih skušali postaviti barikade.
Brhka mladenka spremenila spol
YONKERS, N. Y., 20. maja— Zdravniki tukajšnje Professional bolnišnice so danes naznanili, da so z vrsto operacij spremenili neko brhko 23 .let staro mladenko v moškega.
Mladenka je pred dvema tednoma prišla v bolnišnico, ker je bilo potrebno, da na njej izvršijo manjšo operacijo. Ob priliki operacije pa so zdravniki ugotovili, da je dvospolna, to je, da ima tudi znake moškega spola. Ko so mladenko, katere krstno ime je Joanne, obvestili o tem, je takoj izjavila, da bi rajši bila moški. Kirurgi dr. Louis W. Ma-raventano in drja Charles in Alamendes Morrone so izvršili več operacij.
Ko je prišla iz bolnišnice, je Joanne spremenila svoje ime v John in začela nositi moško obleko. Počuti se dobro, toda kot pravi, ji je, odnosno mu je nekam nerodno, ko sreča svoje bivše prijatelje, ki so ga poznali kot žensko. Izjavil je, da bo verjetno moral iti na jug in tam začeti novo življenje.
Bivši obrambeni tajnik Forrestal je storil samomor; bil je živčno bolan
Taft pravi, da se bo moralo rešiti ekonomska vprašanja
Predvideva znižanje skladov ali pa novo obdavčenje
WASHINGTON, 21. maja — Ohijski republikanski senator Robert A. Taft je danes izjavil, da se bo moralo ekonomske probleme dežele rešiti še v tekočem letu, bodisi da se zniža izdatke ali pa zviša davke.
Demokratski predsednik poslanske zbornice Sam Rayburn je skoro enakega mnenja. Ray-burn meni, da se dežela mora izogniti deficitu, čeprav na račun novega obdavčenja državljanov.
Clan kongresnega odbora za določanje izdatkov Albert Thomas je že priporočil, da se zniža izdatke za pomoč zapadno-evropskim državam v okviru Marshallovega načrta za $1,000,-000,000. Thomas je izjavil, da bo znižanje priporočil, ko bo predloga za odobritev nadaljnih $5,580,000,000 za zunanjo pomoč prišla v ponedeljek pred odbor za določanje izdatkov. Po njegovem mnenju bi se pomoč za Evropo znižalo, da še lahko pošlje orožje deželam Atlantskega pakta. Predsednik Truman bo baje za začetek zahteval $300,000,000 za orožje.
Republikanci menijo, da ne bo mogoče v bodočnosti znižati izdatke za domači program, pač pa se bo moralo znižati le izdatke za vojaštvo in zunanjo pomoč, če se hoče preprečiti novo zvišanje davkov. Taft je izjavil, da dve tretjini celotnega vladnega budžeta gre za oboroževanje in zunanjo pomoč.
WASHINGTON, 22. maja—Bivši obrambeni tajnik Janjes Forrestal je danes storil samomor s skokom s šestnajstega nadstropja mornariške bolnišnice, v kateri se je nahajal na zdravljenju.
Farrestala, ki je bil star 57 let, so našli mrtvega na robu tretjega nadstropja bolnišnice v Betsheda, Md. Okrog vrata si je pred skokom zadrgnil vrv svojega kopalnega plašča, ter se domneva, da se je prvotno nameraval obesiti.
Bivši obrambeni tajnik je zapustil soprogo Josephino Ogden in dva sina, stara 20 in 18 let.
Vsi so se nahajali v Parizu.
Mornarica je ukazala takojšnjo preiskavo, da se sestavi natančno poročilo o Forrestalovi smrti. Zeli se ugotoviti, zakaj so Forrestala, ki je bil težko bolan na živcih, pustili samega v sobi. Ko je pred več tedni prišel v bolnišnico, je bilo naznanjeno, da njegova bolezen izvira radi "preutrujenosti," toda časnikarski komentator Drew Pearson je ob tej priliki izjavil,
da je bil Forrestal "bolan na umu" in da si je domišljal, da so Rusi vdrli v Zedinjene države.
Uradno naznanilo pravi, da je Forrestal zadnje čase "znatno okreval," da je prejemal poset-nike in da se mu je dovolila uporaba telefona. Forrestal je prišel v bolnišnico le pet dni po svoji ostavki na položaju obrambenega tajnika. Prvotno je nameraval odpotovati v inozemstvo na daljši počitek.
Baje je Forrestal štirikrat skušal storiti samomor
stalinov sin in molo-tova hčerka zaročena
LONDON, 31. maja. — Londonski "Evening Star" poroča, da sta se Stalinov sin Vasilij in hčerka bivšega zunanjega ministra Molotova, Svetlana, zaročila.
Stalinov sin je po činu general zračnih sil. Ob priliki proslav 1. maja radnjih dveh let je vodil velike zračne parade. V vojni se je tudi odlikoval s svojim junaštvom in je bil dve leti vojni ujetnik Nemcev.
kitajski komunisti ne bodo priznani
WASHINGTON, 21. maja — Državni tajnik Dean Acheson je danes izjavil, da Zedinjene države ne bodo priznale komunistične vlade tako dolgo, dokler bodo nacionalisti imeli oporišče na ozemlju Kitajske.
Nekateri senatorji in kon-gresniki kljub nedavnim pojasnilom Achesona o ameriški politiki napram Španiji in Kitajski, še vedno niso zadovoljni. Menijo, da je ta politika zgrešena in da bi se moralo takoj upostaviti diplomatične odnoša-je s Francom, Ciangkajšeku pa poslati nadaljno nujno pomoč.
Acheson je ameriško politiko napram Kitajski pojasnil senatnemu pravnemu odboru. Med ostalim je rekel, da Zedinjene države ne bodo priznale nobene komunistične vlade na Kitajskem, ne glede na obseg ozemlja, ki bi ga kontrolirala in sicer pod pogojem, če bodo nacionalisti ohranili svojo vlado.
V bolnišnici	,
Mrs. Josephine Malnar iz 15002 Hale Ave, jes bila v soboto popoldne odpeljana v St. Alexis bolnišnico. Za prevoz je preskrbela ambulanca Mrs. Mary A. Svetek. Prijateljice Mrs. Mal-nar jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje popolno okrevanje!
Kemmer, Wyo.—Dne 22. apri la je v bolnišnici umrl Joe Zele, član SNPJ, star 54 let, rojen v Zagorju pri Št. Petru, Notranjsko, v Ameriki od 1922. Tukaj zapušča sestro, kakor tudi Diamondvillu, Wyo., v Priceu, Utah, brata, drugega brata pa v starem kraju. Pokopan je bil civilno.
Detroit—Frank Strniša se na haja v bolnišnici Herman Kiefer.
Načelnik bolnišnice admiral Leslie Stone je v svojem uradnem naznanilu o Forrestalovi smrti dejal, da bivši obrambeni tajnik ni hotel vzeti praškov. Na oknu sobe, v kateri se je nahajal, je bila postavljena mreža, toda Forrestal je v času, ko nikogar bilo blizu, odšel skozi vrata sobe v kuhinjo, kjer se je pripravljalo hrano za bolnike na dieti. Tu si je za vrat zadrgnil vrv svojega kopalnega plašča. Možno je, da se je hotel obesiti in je s tem namenomr drugi konec vrvi pričvrstil za radiator. Toda pri skoku skozi okno je verjetno vrv popustila in Forrestal je treščil na rob tretjega nadstropja.
Prva je Forrestalov samomor zaslutila neka bolničarka na sedmem nadstropju, ki je stoječ pri oknu slišala, da nekaj pada.
Mrs. Forrestal je bila v Parizu obveščena o samomoru svojega soproga. Obvestil jo je ambasador Marshallovega načrta Averell Harriman, ki je izjavil, da je Mrs. Forrestal iskala v Franciji kraj, kamor je nameraval bivši obrambeni tajnik odpotovati na daljši počitek.
Forrestal je bil ziutn kot tnilijonar
Forrestal je blizu 10 let bil v vladni službi. Načeloval je tudi znani banki Dillon, Read & Co. in je bil zelo bogat. Leta 1944 je bil imenovan za mornariškega tajnika. Ko pa je bil leta 1947 odobren zakon za združitev mor narice, armade in zračnih sil i enotni oddelek za državno obrambo, je Forrestal postal prvi tajnik tega oddelka. Njegova naloga je bila, da odpravi stare spore, ki so obstojali med tremi vejami oboroženih sil Zedinje nih držav.
Obrambeni oddelek je imel veliko moč. Nekateri krogi so celo zagotovili, da je oddelek posegel tudi na področje delovanja državnega oddelka in je imel veliki vpliv na ameriško zunanjo politiko. Samega Forrestala pa so dolžili, da v vladi predstavlja mogočne finančne interese.
Predsednik Truman je glyoboke raJEŽaloščen
Predsednik Truman, ki je bil takoj obveščen o Forrestalovem samomoru, je izjavil, da ga je njegova smrt globoko pretresla. Rekel je, da je ta "zmožni in vdani služitelj ljudstva v resnici bil žrtev vojne, kakor da je umrl na bojišču."
Truman je ukazal, da se do Forrestalovega pogreba spusti zastave na pol droga na vseh državnih poslopjih. Mrs. Forrestal, ki se je takoj iz Pariza s svojima sinovoma podala nazaj v Ameriko, bo odločila, če se bo bivšega obrambnega tajnika
pokopalo z vojaškimi Častmi.
♦
Kaj pravi Drew Pearson o prejin^ pobelil #momora
WASHINGTON, 22. maja — Znani časnikarski komentator Drew Pearson, ki je prvi javnosti razkril, da je Forrestal bil resno bolan na umu, je danes izjavil, da je bivši obrambeni tajnik štirikrat skušal storiti samomor.
V svojem radio poročilu je Pearson med ostalim rekel, da so četrti poskus samomora For-restalu preprečili pred dvema tednoma. Pred tem si je For-ušal prerezati žile, se obesiti in za^iruplti s spalnimi praški.
Pearson je tudi obtožil zdravnike mornariške bolnišnice rekoč, da bodo morali pojasniti, zakaj so Forrestala pustili v sobi samega.
"Njim je bilo strogo ukazano, naj niti za eno minuto ne zapustijo sobe Mr. Forrestala. Drugič, dali so ga v soboto visoko nad zemljo, medtem ko vse ostale bolnišnice držijo živčno bola-ne pacijente v sobah na pritličju,"
Pearson je večkrat kritiziral Forrestala, ko je slednji bil dr-žavni tajnik. Pa tudi ob priliki njegove ostavke in ko je Forrestal na domu Harrimana dobil močni živčni napad in si baje začel domišljati, da so sovjetske sile invadirale Ameriko, je opozoril, da bi se moralo pregledati vse važnejše sklepe, ki jih je storil, ko je bil obrambeni tajnik, ker da že na tem položaju ni bil zdrav.
romunski general zbežal iz jugoslavije
TRST, 21. maja. — Nepotrjena poročila iz Gorice pravijo, da je bivši vojni podtajnik romunskega kralja Mihaila gen. Dimi-tru Petrescu zbežal iz nekega jugoslovanskega taborišča za ujetnike in prišel v Gorico.
Z gen. Pterescuom je baje pri-bežalo več romunskih častnikov. Angleške in ameriške oblasti bodo soglasno s temi poročili pobegle Romunce zaščitile.
k
%
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
a
23. maja, 1949.
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
'	SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece)
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
TRpOVINA S SUŽNJI V JUŽNI AFRIKI
Poročevalec ameriške agencije ONA je iz Johannes-burgha, Južna Afrika, poslal poročilo o trgovini s sužnji, ki še vedno cvete na obalah Južne Afrike.
Trgovci s sužnji, katere imenujejo "črni ptiči" prežijo na tamkajšnje domačine in potujoče delavce, jih lovijo in prodajejo po visoki ceni.
Nedavno so premožni farmer j i, ki so prizadeti vsled velikega pomanjkanja delovne sile, protestirali proti ugrabi j en ju njihovih delavcev in zahtevali, naj policija posi'eduje. Toda policija se izgovarja, da trgovine s sužnji kljub vsem naporom ne more preprečiti radi obsežnega področja, ki ga mora kriti.
Neki farmer je na "protestnem" sestanku, kjer se to vprašanje ni obravnavalo s stališča človečnosti, pač pa businessa, izjavil, da je poslal dva delavca na železniško postajo, da izročita zaboje z jajci. Delavca se nista nikoli več vrnila, ker sta bila ugrabljena. Preiskava je ugotovila, da sta delavca—še predno jima je postalo jasno, kaj se z njima dogaja—bila vržena v vlak in odpeljana.
Metode trgovcev s sužnji so surove, grozovite in nasilne. Tako je znan primer, ko je neki trgovec zvedel, da je skupina domačinov iz centralne Afrike' prekoračila reko Limpopo z namenom, da bi poiskala delo v železnih rudnikih Trans vala. Ponoči se je oborožen s puško in rudarsko svetil j ko napotil v taborišče, presenetil črnce-domačine in ko so začeli bežati, parkrat za njimi ustrelil. Ranil je enega in ko so ga pozneje ulovili, je bil obsojen le na manjšo globo in tri mesece zapora.
Trgovci s sužnji rabijo tudi trike in zavajanja, da bi dobili toliko potrebno delovno silo. Včasih se s troki odpeljejo v kakšno naselbino domačinov, kjer z medenimi besedami opisujejo sijajne 'delovne pogoje in velike plače, ki jih bodo domačini deležni, Če oddejo z njimi. Včasih je ta metoda uspešna, toda če ni, so trgovcem s sužnji na razpolago še druga sredstva, kajti nikakor ne želijo, da bi se vrnili s praznimi troki. Tako je dosti primerov, ko so trgovci potujoče delavce in zamorce enostavno z grožnjo in silo spravili v taborišča, jim pobrali dokumente in denar ter jih odpeljali.
Zkmorci, ki so zbežali iz takšnih taborišč, pravijo, da sužnji sploh ne vedo, kam jih bodo poslali in kakšno delo bodo dobili.
Iz že omenjenih razlogov pomanjkanja delovne sile je povsem razumljivo, da je trgovina s sužnji zelo dobička-nosna. Svoje žrtve trgovci izbirajo; prednost imajo močnejši domačini in zamorci, ki potujejo iz kraja v kraj in iščejo delo.
Ugrabljen je ni edina nevarnost, kateri se izpostavljajo potujoči delavci, ki mislijo, da bodo boljše živeli v Johannesburghu in drugih rudniških krajih. Mnogi so se vtopili v reki Limpopo. Drugi so postali plen levov, katerih je mnogo v nekaterih predelih Transvala.
Južna Afrika je znana kot ena najbolj reakcionarnih držav, v kateri vladajo vnebovpijoče socialne krivice, plemenska deskriminacija in brezobzirno izkoriščanje delovnega ljudstva. Kljub temu pa je proti njej bila predložena le ena formalna pritožba pri organizaciji Združenih narodov in sicer s strani Indije, ki je protestirala proti plemenskim predsodkom v Južni Afriki. Pa tudi ta protest je v temi mrzle vojne proti Rusiji in na splošno deželam vzhodne Evrope bil le postranskega značaja.
Zakaj se namenoma prezira krivice, ki se jih vrši v deželah, ki pripadajo tako imenovanemu "demokratičnemu bloku?" Zakaj mnoge dežele, ki sodelujejo v mrzli vojni proti Sovjetski zvezi in vzhodni Evropi, ravnajo po sv. pisemskem reku; "Vidijo pezdir v očesu svojega bližnjega, bruna pa v svojem lastnem ne vidijo?"
Ta film ni bil ustvarjen zgolj iz sentimentalnih razlogov; po svojem pomenu je mnogo globlji, ker v svojih detajlih verno odraža herojsko borbo slovenskega ljudstva v zadnji vojni proti hordam okupatorja. Toda Slovenci za razliko od Američanov, so se borili na svoji lastni zemlji, za svoje življenje in za svojo in svojih otrok -bodočnost. V tem filmu bomo videli kakšno trpljenje in muče-ništvo, ki ga je vojna zahtevala od tolikih ljudstev, je moral prestati številčno mali slovenski narod, kot del jugoslovanskih ljudstev, ki so se borila v krvavi vojni, da bi si izvojevala svojo svobodo.
Mnoge bo posebno zanimalo,, da ima Avgusta Danilova, ki je pred leti v Clevelandu delala z dramskim društvom "Ivan Cankar" in skupino slovenskih otrok, v tem filmu pomembno vlogo. Njeni prijatelji poročajo, da so prejeli od nje pisma, v katerih je opisovala skušnje igralcev, ki so sodelovali pri tem prvem umetniškem filmu. Danilova je prejela najvišjo jugoslovansko nagrado, podobno ameriški Avademy Award, za svojo veličastno odigrano vlogo v tem filmu. To dokazuje, da je Danilova kljub svoji visoki starosti 80 let še vedno ohranila svoj veliki talent.
Film je bil nedavno poslan Slovencem v Ameriki, kot živa podoba tistega, kar je vojna pomenila v njihovem rojstnem kraju in ker je novi izraz slovenskega genija, bi-moral vzbuditi posebno pozornost in zanimanje.
Podružnica SANSa štev. 39 vljudno vabi cen. javnost, da se udeleži predvajanja filma v sredo 25. maja ob 8. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vrata bodo odprta ob 7:30 vstopnina pa je samo 50 centov.
Josephine Petrič
"Vida Shiffrer
bo sledilo. Zdaj le apeliramo— rezervirajte si nedeljo 29. maja za ta praznik Slovenskega narodnega doma!
Josephine Petrič.
UREDNIKOVA POSTA
Slovenski film "Na svoji zemlji" v SND
V sredo 25. maja bo podružnica SANSa št. 39 predvajala v Sloveriskem narodnem domu na St. Clair Ave. prvi slovenski umetniški film "Na svoji zemlji", ki ga je lani izdelalo filmsko podjetje "Triglav film" v Ljubljani. Ta film je žel veliki uspeh povsod, kjer se ga je kazalo.
Mnogi naši ljudje so že čita-li pohvale tega filma v pismih svojih sorodnikov v Sloveniji in nestrpno pričakuje dan, ko bodo lahko videli kako se kot podoba iz sanj pred njimi prikazujejo prekrasni prizori iz stare domovine, katero so zapustili pred mnogimi, mnogimi leti; kajti celo iz njihovih spominov so skozi to, dolnja leta izbledele slike iz roi-tr.o d: žele.
Srebrni jubilej Slov. narodnega doma
Ne bo dolgo, ko bo v naših narodnih domovih izčrpan repertoar kulturnih in društvenih priredb letošnje pomladanske sezone, ki je bila izredno pestra in lepa. V seznamu imamo še eno ali dve; nato pa se bomo selili v prosto naravo, ki nam je že odprla vrata na stežaj. Predno se to zgodi, nas čaka še eno prav pomembno praznovanje— proslava 25-letnice Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Nedeljo 24. maja ob 5. uri bo prirejen v počast tega srebrnega jubileja velik banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma, h kateremu so povabljeni vsi naši mestni predstavniki, zastopniki vseh bratskih organizacij, katerih društva zborujejo pod okriljem doma, vsi domovi uradniki, ki so mu v tej dobi v raznih terminih vzorno služili, vsi številni prijatelji in društveniki, možje in žene, ki so s svojim požrtvovalnim doprinosom pripomogli do današnje solidne situacije Slovenskega narodnega doma. Kako velikega pomena je za ves slovenski živelj ta naša narodna institucija, potom katere smo dobili Slovenci ugled v širši javnosti kot kulturni narod, ki ne zaostaja, pač pa v mnogih ozirih prednja-či pred drugimi!
Zato je popolnoma na mestu, da se ob tej svečani priliki snide vsa ta velika družina—ki je Slovenski narodni dom zgradila, vzdrževala in v njem gojila razne kulturne panoge—in se v obujanju spominov iz mladostnih, energičnih dni prijateljsko povešeli.
Pripravljalni odbor je pridno na delu, da bo v vseh ozirih za vse najboljše preskrbljeno. Podan bo pevski, godbeni in govorniški program. Zvečer bo ples v prizidku.
Več podrobnosti o te'j proslavi
Zahvala Mladinskega pevskega zbora
Odbor Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd. se lepo zahvaljuje vsem posetnikom koncerta in vsem društvom, katera so iz blagajne kupila vstopnice za koncert in s tem pokazala, da so za ohranitev zbora.
Nadalje se odbor zahvaljuje Mrs. Zalar, Collinwood Bakery Co. za darovani kruh in kolač, Mr. Cernetu za $10 v dar blagajni MPZ.
Zahvala gre tudi vsem delavcem in delavkam, ki so na kakršen koli način pomagali do uspeha. To velja tudi za našo učiteljico Miss Florence Unetič, učitelja Mr. John Steblaja in Miss Eleanor Pauli.
Naša mladina se sedaj zopet uči in pripravlja za prihodnji koncert. Imeli bomo tudi izlet
ali piknik in upamo, da nas boste tudi takrat obiskali v obilnem številu. Tam v prosti naravi nam bodo zapeli kot male prepeličke. Le pri otrocih je pravo veselje, kakor je zapisal pesnik:
"Preljubo veselje oh, kje si doma; povej kje slanuje moj ljubček srca? Na vaški ledini se z oiroci igra jim kratek čas dela in tam je doma/'
o našem izletu bom pa več poročala prihodnjič. Torej, še enkrat v imenu odbora hvala vsem!
Mary Vidrich.
NEKAJ SPOMINOV NA FRANCA ROZMANA-STANETA
Ko se je začela v Španiji državljanska vojska, je bil tovariš Stane eden izmed pWih Slovencev, ki se je zavedal, da je njegova dolžnost, da gre na pomoč španskemu narodu v borbi proti Francu in njegovemu fašiamu. Tako je bil on prvi slovenski borec v španski revoluciji in je že tam postal zelo popularen zaradi svoje predanosti, borbenosti in vojaške sposobnosti. Svoje edinice je vodil iz juriša v juriš, nastavljal je fašistom pasti, v nevarnosti se je s svojo četo znal spretno umakniti, na lastno pobudo napadel fašistično postojanko in jo uničil.
Ko sem tudi jaz prišel v Španijo na pomoč republikanskim borcem, je bil tov. Stane že po-znan komandant batalijona. Čim sem stopil na špansko ozeirt-Ije v Figeras, me je zanimalo, kje se nahajajo Slovenci in koliko jih je. Tako sem zvedel za tov. Franca Rozmana - Staneta, da je že na fronti; da inja dobre uspehe in da je zelo priljubljen pri svojih borcih. Tov. Stane se je udeležil vseh večjih borb na strani republikancev in proti italijanskim fašistom, ki so prišli na pomoč frankistom. To me je še bolj vleklo, da bi ga spoznal, vendar te prilike nisem kmalu imel. Venomer je bil v borbenih linijah, največ na fronti pri Madridu ter na sektorjih, kjer so se bile najtežje borbe. Frankisti so hoteli za vsako ceno zavzeti Madrid ali pa ga obkoliti. Ob teh borbah sem vsak dan slišal ime komandanta bataljona tovariša Franceta Rozmana - Staneta.
Tov. Stane je bil najdlje časa v XII. in XIII. Internacionalni brigadi. Ti dve brigadi sta bih namreč na fronti Madrid—Toledo—Saragosa—Turel. To je bila osrednja fronta španske republikanske vojske, ki je fašistično stran najbolj bolela. Zato so frankisti vrgli vse sile, da bi prebili to fronto in obkolili ta mesta. Prav zaradi dobrih komandantov, kakršen v mednarodnih brigadah je bil tov. Stane, se jim to ni posrečilo in niso imeli uspeha. Nasprotno, večkrat so se morali umakniti pred tema brigadama. Takrat nas je bilo kakih 20 Slovencev na sektorju fronte proti portugalski meji. Ta fronta pa ni bila tako živa. Zato smo si večkrat želeli, da bi prišli k našim rojakom v mednarodni brigado, ki se je borila na glavni fronti in pri Madridu. Pa to ni bilo mogoče, ker smo bili potrebni na dosedanji fronti. Ko je Mussolini poslal Francu najboljše italijanske fašistične oddelke, Hitler pa dober tehnični in vojaški material, se je položaj na bojišču za nas poslabšal. Poleg tega fašizmu drugih držav niso bili všeč uspehi republikanske armade.
Francoska in angleška vlada sta ovirali dovoz vojaškega materiala republikanski vojski. Tako je Francu uspelo prebiti fronto pri Turelu do morja med Va-lencijo in Barcelono. Po dogovoru mednarodne komisije, ki je bila poslana v Španijo, so Internacionalne brigade morale zapustiti fronto in se potegniti v zaledje. V takih okolščinah, ob pomoči mednarodnega fašizma in imperializma, je Franco napredoval. Vse internacionalne
brigade so se umaknile na sektor Barcelona. Tu so ostale nekaj dni. Pri Figerasu pa se mi je ponudila prva priložnost, da sem spoznal tov. Staneta. Ko smo ga zagledali, smo bili veseli in ponosni, da je iz slovenske delavske družine zrasel tak komandant. Stane ni bil nikoli razburjen, pač pa vedno nasme jan, in s cigareto v ustih. Ka dar se je z nami razgovarjal, se je smejal in kadil. Rad je govo ril z vsakim borcem. Vpraševal je, kako se imamo, kako živimo in kako se počutimo v Španiji.
Po tej koncentraciji pri Figa-rasu naj bi se internacionalne brigade umaknile iz španskega ozemlja v Francijo. Medtem ko so se internacionalne brigade pripravljale za odhod v Francijo, je Franco s svojo fašistično vojsko, prodrl do Barcelone in začel' proti republikanski armadi bitko za Barcelono. Poveljnik internacionalnih brigad nam je sporočil, naj odidemo na sektor fronte pri Barceloni. Tu je bila republikanska armada Campes-sino. Naša pomoč naj bi zadr žala naglo prodiranje fašistične vojske. Tu je bil spet tovariš Stane eden izmed prvih, ki je sprejel nalogo in odšel na fronto. To je bilo meseca maja 1939, ko so fašisti vrgli najmočnejše sile na ta sektor. Za internacionalno brigado so bile težke borbe. Z veliko borbenostjo je zadrževala napredovanje fašistov in se skupno z armadama Li-stro in Campessino počasi umikala proti francoski meji. Med tem ko se je internacionalna brigada umikala proti francoski meji, so jo večkrat obkolili španski in italijanski fašistični oddelki, a vselej brez uspeha, ker so vo#i borbo in brigado taki komanaanti kot je bil tovariš Stane. Zato je bila internacionalna brigada vsem fašistom strah in trepet. Ko so po umiku morali na meji odložiti orožje in oditi v Francijo, sem videl kapetana tov. Staneta, ki se je dogovarjal s francosko obmej no policijo. Njegov nastop je bil odločen. Francozi so določili prostor za vse internacionalne brigade in za ostale španske borce. Ostali smo v taborišču St. Cyprienne pri Toulouseu. življenje v tem taborišču je bilo težko. Tedanja francoska vlada je postopala z nami kakor z jetniki. Naši komandanti, med njimi tudi tov. Stane so takoj zamenjali taboriščno vodstvo. Napravili so red, uvedli disciplino in nam omogočili, da smo vsaj za silo živeli. Iz tega taborišča je začela francoska policija izbirati Špance in borce iz internacionalnih brigad. Tako so nas razmestili in ločili v dva taborišča. V našem taborišču se je pričela borba preti francoski policiji in proti njenemu postopanju. V tem taborišču je tovariš Stane postal pomočnik komandanta taborišča, pozneje pa -komandant. Večkrat so poskušali francoski fašisti odpeljati posameznike iz taborišča, a smo se takoj uprli. Ko so poizkusili nazadnje celo s tepežem in so se na ljudi spravili s silo, jim to tudi ni upspelo. Ko so videli, da nič ne dosežejo, so Francozi privedli v taborišče veliko policije in vojske, začeli so pretepati naše ljudi in jih odpeljali v najtežje francoske zapore v
Franciji, v Vernet. Ko so ostali videli, kaj se je zgodilo z našimi tovariši in komandanti, med katerimi je bil tudi tovariš Stane, so vsi naenkrat odšli iz barak, odbili francosko policijo, ki je stražila taborišče in jo prisilili, da je zbežala iz taborišča in prenehala s surovim postopanjem. Ko je prišla kapitulacija Francije je bil tov. Stane odpeljan na prisilno delo v Nemčijo, odkoder je pobegnil v svojo domovino, ker se je zavedal, da je v Jugoslaviji treba nadalje vati borbo proti Hitlerju. Tudi v domovini je bil med prvimi borci v narodno osvobodilni vojni. Ko sem bil meseca avgusta 1941 v partizanski skupini na Molniku, sem zvedel, da je tov Stane s svojo skupino že na Li-poglavu. V tem času se nisva mogla srečati. Odpotoval sem s skupino tovariša Ljuba Šercer-ja na Mokre. En del naše skupine je pa ostal še naprej na Molniku, ki je ostala sama, ni bUa tako aktivna. Pač pa je Italijanom zgodaj začela delati pre glavice in skrbi skupina, katero je vodil tov. Stane. Njegova skupina ni mirovala nikoli, neprestano je napadala italijanske patrole in kolone, tako da so bili Italijani prisiljeni napraviti na ta sektor močnejši napad Tako se je tudi molniška skupina pridružila Stanetovi skupini, ki se je preimenovala v II. Štajersko skupino. Po močnem italijanskem napadu se je tov. Stane umaknil s svojo skupino na sektor Muljave pri Stični. Na tem sektorju je spet začel z večjimi podvigi pozimi 1941—42. Leta 1942 nekako julija meseca, so Italijani poizkušali" razbiti njegovo skupino, ki je bila ta čas že precej krepka, saj je infe la že tri močne bataljone. Ko so Italijani začeli ofenzivo, se tovariš Stane ni umaknil, temveč je sprejel z Italijani borbo, ki je trajala štiri ali pet dni. Izid borbe je bil ta, da so Imeli Italijani veliko mrtvih, Stanetova skupina pa je zaplenila ogromno materiala. Tov. Stane je razbil italijansko ofenzivo in Lahom ni kazalo drugega, kakor da se mu umaknejo z njegovega področja. Med borbo II. Štajerske skupine z italijanskimi kolonami se je na sektorju Mokrca že osnoval I. proletarski bataljon Toneta Tomšiča, ki je od glavnega štaba Slovenije dobil nalog, da gre na pomoč II. skupini, ki jo je vodil tov. Stane. Tako smo odpotovali s I. proletar-skim bataljonom Toneta Tomšiča preko Krke v smeii Muljave, da mu pomagamo. Pa smo zamudili. Bataljon Toneta Tomšiča je prispel en dan prepozno na položaje. Tov. Stane je že en dan poprej obračunal z Italijani. Ko smo prispeli na sektor Krke in Muljave, smo opazili, da ni več borbe. Iskali smo zvezo s komandantom II. skupine tov. Stanetom. Ko smo zvezo z njim, dobili in ga kmalu potem zagledali, ko ie jahal na konju, nas je vprašal nasmejan, kam gremo. Povedali smo mu, da smo mu prišli na pomoč. Spet se nam je nasmejal in odgovoril: "Ste pač prepočasni, mi smo z Italijani že obračunali." Ko sem ga vprašal, kakšen je uspeh borbe, je odgovoril: "Zdravo in na svidenje na drugem bojišču"! Vesel sem bil tega srečanja v
domovini — zopet v borbi proti fašizmu. Zato nisem odnehal-Zaprosil sem ga ponovno, naj nam pove kako je potekala borba na tem sektorju. Smeje nam je odgovarjal: "Pojdite na cesto in si oglejte bojišče, razbite italijanske kamione i n mrtve italijanske vojake. Ogledali smo si položaje ter opazili, da je bilo zažganih več italijanskih avtomobilov, razbit je bil italijanski tank, sem in tja so ležale čelade ubitih vojakov. Ko smo si vse to ogledali, nam je rekel: "No ali ste videli, kako se j® treba boriti? Glejte, da boste tudi vi izvršili nalogo tako kot naša skupina. Obdržali smo svoje položaje in napodili Italijane, kar jih je sploh še ostalo, v njihove postojanke. Glejte, da Italijani ne bodo več hodili po teiO terenu, držite se uporno."
Kmalu za tem se je tov. Stane s svojo skupino pripravljali da odide s tega sektorja na štajersko. Prebiti se bo moral čez Savo in se bojevati na ozemljUi ki so ga okupirali Nemci. K® smo se pogovorili, je odpeljal ves naš bataljon v taboriš^® med borce njegovih bataljonoVi da smo se med seboj spoznal'-Taborišče je nudilo čudovit рг'' zor. Tu je bila zbrana množic) partizanov, kakršne doslej nismo videli. Prav vzoren red i® disciplina. Predstavil nam je kuharja tov. Polha. Ko mu je toV-Stane naročil, naj pripravi, ^ je le mogoče, tudi za nas večer* jo in zajtrk, je odgovoril: mo že nekako spravili skupaj-Bataljon je dobil večerjo in P"' leg vsega vsak tudi pol kilogrS' ma kruha. Ko smo se najedla se je tov. Stane dalje časa ra^' govarjal z nami, ker ga je zel® zanimalo, kako smo potoval)' Nato nam je znova pojasnjeval' kakšen je teren in kako, mora* mo gledati na tem terenu ljudi, ko bomo ta sektor prevz®" li po njegovem odhodu na S**" jersko. Odredil nam je mes" taboren ja, kjer smo počivali ^ naslednjega dne. Naslednje j"' tro je poklical štab bataljon^' dajal povelja in naročila in popeljal na teren v smeri Pol^' vega in okoli Muljave. Dal je konje. Tov. Stane ni znal P' hati počasi, temveč je svoje^^ malega konjička "bosančka" P"' gnal v dir proti Polževem. nas, ki smo zastajali, je s hom kričal: "Kakšni komandaii' danti ste, ker me ne morete do; hajati na konjih!" 'Nasled^J' dan smo še prebili na položaji^ njegove skupine. Zvečer pa komandant Stane že začel rati svoje bataljone. Še v noči je odšel preko Save na jersko. Predno pa je odpotova'j je se prišel do nas in nam vsem roko in nas ogovori'; "Glejte, da se boste dobro bori' in obdržali te položaje, ki jih imeli mi." Tako je v P""' odšel preko meje in nam zap** stil ta sektor.
To so bila moja prva sree^ nja s tovarišem Stanetom v P^' vih začetkih narodno osvol'" dilne borbe. Delo tov. Stao®^ v borbi na Štajerskem je I'''" znano med vsemi borci ne v njegovem bataljonu, аШр^ po vsej Sloveniji. S svojo 9%^! pino je zadajal hitlerjevski ski vsak dan večje izgube. Sp^"^ jel je vsako borbo, ob vsak®^ času, na vsakem položaju. ^ no in povsod si slišal ime o mandantu Stanetu, Zaradi govih velikih sposobnosti v V veljevanju, zaradi požrtvova^ nosti pri delu in junaštvu P pozneje postavljen za когпа^ danta Glavnega štaba NO V POS, Postal je priljubljen Pj^ vseh borcih za svobodo. Zato J. njegova nenadna smrt — P poizkusu novega minometa »^ je zadela mina, ki je eksplo ® vala v cevi — hudo prizad® vse borce. Padel je sredi #2# nega novemberskega dne ^ 1944, skoraj istočasno heroj Vinko Simončič - GašP® ^ Partizani so se zbrali ob nj<3^ vem mrtvem truplu, Mogoc salve častne čete so oddale P (Dalje na 3, strani)
23. maja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
/
STRAN 3
KMETJE SI SAM ODMERJAJO DAVKE
Od Glazije dalje po Ljubljan ski cesti se začenjajo med hišami progaste njive. Čim dalje ostajajo za nami mestne hiše, bolj se njive širijo in prehajajo v travnike, ki se zlivajo v eno samo rjavkasto-zeleno ravnino, obrobljeno s šiljastimi vrhovi, ploščato Peco in kopasto Urši jo goro.
Vse to preletiš z enim samim pogledom, ki ti ga ne zapira več mestna utesnjenost, ko stopiš v kmečki del Celja. Oči se pasejo po sveže zoranih njivah, po br-stečem drevju; se ustavljajo na piramidah hmeljevk, ki čakajo pridnih rok in pričajo, da si na meji Savinjske doline. Pred hišami, ki postajajo vedno bolj redke, se podijo razigrani otroci v pomladanskem soncu. Tako je to pomlad na Lopati, Ložnici, Ostrožnem, Medlogu in drugje okrog Celja, kjer se zemlja še upira prodiranju iz mesta in je ohranila svoje kmečko lice.
Lep, spomladanski dan se ni še povsem nagnil k zatonu ko so kmetje v Medlogu zapuščali njive in travnike, kjer so eni že sejali, drugi pa pridno kurili navlako, ki je ostala od lanskih pridelkov.
Ob petih je bil napovedan v Zadružnem domu sestanek za odmero dohodnine. Eden izmed sestankov, ki ppseže v živo slehernemu, kateremu neposredno zemlja daje vsakdanji kruh.
Nekaj jih je prišlo že pred napovedano uro. Med njimi najbolj oddaljeni, sivolasi Mimik, nekoliko' naglušni Repič, mladi Pišek in še nekateri. Po večini pa so bile gospodinje. To so moški kmalu opazili.
"Saj so enakopravne", je hudomušno pripomnil eden.
"Kamor vrag noče sam, pošlje žensko", "je pristavil drugi. ■Jezik jim ni tako okoren, kakor nam dedcem." • ■ >
Ženske pa so zbadljivke kar preslišale. Zapletle so se v dolgo razpravo o kokoših. Ene so dajale prednost rjavim štajer-kam, druge grahorkam. Med tem so prihajali še zamudniki. Kmalu so bili moški v večini.
"Niso prišli vsi", je ugotovil tovariš Gašperič s finančnega odseka. "Ni Gračmerja, Breznika, Kopačinove. Tudi Lipovška ni, ki tako rad tarna glede davka. Večina takšnih, ki jih današnji sestanek najbolj zadeva.
"Bili so vsi obveščani", pojasnjuje predsednik ljudskega odbora.
"Če je lahko prišel stari Mir-^ik, ki je najbolj daleč, tudi drugih ni treba čakati", se je Oglasil nekdo.
"Pa naj vseeno Pišek skoči ^0 svojih sosedov", predlaga ^fugi. "Sestanek je važen, malo
počakajmo".
Medtem ko so čakali, da se урпе Pišek, je prišel še Breznik ^n Fazarinčeva. Pišek je pripeljal še dva, tako da je bila navzoča večina kmečkih davčnih Zavezancev.
Tovariš z Okrajnega OF odbora in finančni strokovnjak tovariš Korošec sta Medložanom Najprej obrazložila posebnosti <iavčne odmere za leto 1948, ki po svoji progresivni lestvici bistveno razlikuje od davkov v '^ivši Jugoslaviji in je za kmete, nimajo tržnih presežkov in
za tiste, ki tržne presežke prodajajo po vezanih cenah tudi znatno nižja od odmere v letu 1947.
"Davka ne bomo odmerjali mi na finančnem odseku, temveč vi sami n a današnjem sestanku. Mi vam bomo le prečitali predlog davčne osnove, katerega boste sprejeli ali izpolnili po pravični razsodbi o zmogljivosti posameznika. "Nobenega krivičnega dinarja naša država ne potrebuje pri graditvi socializma", je dejal maršal Tito — to naj nam bo geslo!"
Napetost v obrazih Medloža-nov je popustila. Tov. Gašperič je razgrnil listine:
"Brežnik Franc, Neža, devetnajst hektarjev zemlje. Redita 2 kravi, 2 goveda in 2 konja. Imata opravičiti 120 kilogramov koruze, 170 jajc. Drugi tržni presežki so krivi. Predlog za davčno odmero je 110,000 dinarjev".
Številka 110,000 je povzročila med zborovalci zagonetno tišino, to je pretrgal tov. Korošec: "na podlagi tega se mu odmeri davek 30,000 din. Ljudje so se oddahnili. Le Brežnik se je pro-tivil: "Preveč je, kje naj vzamem. Svinje imam le za oddajo."
"Ste imeli hmelj?"
"Tega sem pa imel."
"Zanj ste dobili preko 30,000 din." Tu je nastalo prerekanje. Številke hmeljevk, ki jih je navedel, se niso strinjali s podatki komisije. Navzoči so potrdili tudi to, da je njegova zemlja težka in manj rodovitna. Sklep je bil, da bo Brežnik predložil račune o prodaji hmelja in se bo dokončno sklepalo o njegovi odmeri pozneje.
"Mimic Ana. Dohodek z zemljišča 20,000 dinarjev. Plačala bo 900 dinarjev medtem ko je lani plačala še 2,400 din.
"Saj so res uboge", so pritr-jevalno hitele ženske.
"Dobro je to, pravično", so se oglašali ostali.
"Naslednji je Gračner, z osnovo 35,000 dinarjev. Plačal bo 2,380 din."
"To je pa premalo", se oglasi eden.
"Saj ima toliko orne zemlje kot Pišek", pristavi drugi. Gračner ni navzoč. "Sedaj ga pa ni tu, zlomka, da bi slišal", se jezi predsednik.
"No, pogovorimo se, dajte pametne predloge!"
"Gračner ima res 9.14 ha zemlje, od tega pa 1.66 ha orne zem-
lje, ostalo je gozd, redi 2 kravi in konja."
"Njegov gozd ni dosti vreden," ugotovi eden.
"Davek se odmerja za leto 1948, ko je bila slaba letina."
"Nima nobene delovne sile, gospodinjo ima v bolnišnici."
"Oddal pa je vse v redu", pristavi predsednik.
"Mislim, da smo se malo prenaglili in da je komisija pravilno ocenila", je zaključil razgovor Vidic.
Sledil je Jurhar z 11 ha zemlje, ki je dobil za hmelj okoli 90,000 dinarjev, obvezni oddaji je zadostil. Plačal bo 18,270 dinarjev, nato Kopačinova, ki je bila tudi kar zadovoljna s svojo odmero. Elramarjev oče z veliko družino je zadovoljno kimal, ko se je prepričal, da je delal prav, da je vsem oddajam v celoti zadostil. Na vrsto je prišel Pišek Jože. Osnova zemljišča znaša 93,000 dinarjev, od voženj pa 10,000 dinarjev. Plačal naj bi 39,000 dinarjev.
"Tisto z vožnjami ni v redu!" pripomni Pišek. "Lani sploh nisem vozil razen za sebe". Predsednik komisije se vprašujoče ozre po ljudeh. Vsi potrdijo, da govori Pišek resnico. Davek na vožnje mu črtajo. Obremenitev se zniža na 19,800 dinarjev. "Vidite koliko je vredno, da se o vseh nejasnostih na sestanku govorimo in se nikomur ne stori krivica," pripominja tov. Korošec.
Sledili so še ostali davčni zavezanci. Skoraj vsi so se strinjali s predlogi davčne komisije, ki je očitno zaščitila delovnega kmeta.
Pri odmeri dohodnine obrtnikom in ostalim nekmečkim lastnikom zemlje je tekla odmera naglo. Le pri Ažman Kristini se je dvorana vznemirila, ko je tovariš Gašperič prečital samo 760 din plačila.
"To je presneto malo, saj ima zemlje več, kot marsikateri od nas!"	........" "
Tov. Gašperič je čital: "ima 5 ha zemlje, od tega 4 ha obdelovalne."
"Lani je' sejala pšenico, je kaj kontrahirala?", se je oglasil eden malih kmetov, ki je vse svoje presežke dal skupnosti, "vsak dan lahko je hleb!"
"Zemlja je tam najboljša, dva parizerja pšenice, je peljala domov!"
"Zemlje ne obdeluje, daje jo v najem in si deli pridelek na pol, v mestu pa dobi še karte in mož tudi zasluži!"
"Pomirite se ljudje, vse bomo pregledali", se oglasi član komi-
sije. Predlog zvišajo od 18,000 dinarjev osnove na 28,000 dinarjev, tako približno, kot pri Šefu, ki ima enako zemljo.
Med ljudmi je zopet zavrelo: "V baraki ima žensko, ki ji za borno stanovanje gara!"
"Geslo delovnih ljudi je kdor ne dela, naj ne je in zemljo tistemu, ki jo obdeluje, naj velja;"
Ljudstvo je prevzelo odmero res v svoje roke. Člani komisije čakajo predlogov.
Med kmeti vre, končno padć predlog: Mimo zvišajte na 35,-000 din!"
"Je kdo proti?" Vprašujoče oči članov komisije in mirni obrazi vaščanov. Popolna tišina.
"Torej nihče", zaključi tov. Gašperič.
Ko so se zborovalci vračali s sestanka, je bU zunaj že pozen večer. Luč, ki je sijala iz zadružnega doma, jim je razsvetljevala dobršen kos poti do doma.
NEKAJ SPOMINOV NA FRANCA ROZMANA— STANETA
(Nadaljevanje z 2. strani) slednje pozdrave mrtvemu komandantu Stanetu. Za njim pa je ostal v tisočih borcih njegov junaški duh, njegova borbenost in požrtvovalnost. Misel na mrtvega komandanta je dala pobude za nove akcije proti sovražniku, rodila je nova junaška dejanja. Zadnje bitke in zmage komandant Stane ni doživel, doživeli pa so jo mnogi njegovi borci, njegove čete in bataljoni, brigade in divizije; doživel jo je slovenski narod, doživeli so jo vsi jugoslovanski narodi. Zato sta bili tudi zadnja bitka in zadnja zmaga njegovi. S svojim junaštvom, s svojimi vojaškimi sposobnostmi jima je pripravil pot. Zato nam je ostal živ v našem spominu, v vojski živi dalje njegov herojski duh med prijatelji in soborci in v srcih naših narodov živi spomin na našega velikega heroja, na komandanta Staneta.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji m znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno aktualnih Stankov! Širite "Enakopravnost!"
Društveni koledar
MAJA
28.	maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND
29.	maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju
29. maja, nedelja — Odprtija izletniških prostorov SNPJ.
JUNIJA
3.	junija, petek — Ples podr. št. 25 SŽZ (St. Vitus Cadets) v SND
4.	junija, sobota — Ples 23rd Ward Democratic kluba v SND .
5.	junija, nedelja — Piknik Slov. zadružne zveze na SNPJ farmi.
5. junija, nedelja — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
11.	junija, sobota — Ples društva "Svete Cecilije" SDZ v SND
12.	junija, nedelja — Piknik društva "Comrades" št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
18.	junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND
19.	junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na SNPJ farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na SNPJ farmi
26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JULIJA
3.	julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4.	julija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD, Recher Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy Rd.
4. julija, ponedeljek — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota — Moonlight piknik krožka št. 1 Prog Slovenk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 614 SNPJ na SNPJ farmi
•16. julija, sobota — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na SNPJ farmi
17. julija, nedelja — Piknik
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi
23.	julija, sobota. — Piknik Gerchman in Sortz godb na SNPJ farmi
24.	julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24. julija, nedelja — Piknik društva "Concordians" štev. 185 SNPJ na SNPJ farmi
30.	julija, sobota — Piknik po-druž. št. 48 SANSa na SNPJ farmi*
31.	julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja — Piknik Clev. federacije SNPJ na farmi SNPJ
7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Ave.
13. avgusta, sobota. — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
14 avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi.
20 avgusta, sobota — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi
moke

moves
your
Financial insecurity makes you a pawn;
But with money to back you up, you can make your own moves. You can retire without worry* when the time comes. You can open up that little business you've always wanted. You can take that long vacation trip you're planning.
In short, you can do what you want when уои want to do it.
Sound good? Then grab your chance for future independence. Grab one of the biggest savings opportunities ever held out to every citizen ; v ; U. S. Savings Bonds!
A good plan is to buy U. S. Savings Bonds at your bank either over the counter or through the Bond-A-Month Plan.
A backlog of U; S; Savings Bonds gives you real confidence in making your own move;
г^тм	in miA, ^đim [
iTweat m U.S. ЂвгМ
ENAKOPRAVNOST
OPI^OnrUNITY
Tiuš ia an оШсШ U. S. Treaiurg
prepared cmcfer autpioM oi Тгелвигу^ Dtp^rimtnt and	CoimdL
■^nton Ingolič :
BOREC
Močan sunek ga je prebudil. ^ omamljen od sna se je dvignil in segel proti, stolu ob leži-kamor je zvečer prislonil ^Vojo brzostrelko. Tisti trenu-je dobil še močnejši sunek po roki. Odprl je oči. Kot bi pogledal v samo sonce. Obšla ga J® strašna slutnja. Skočil je z ležišča, žele zdaj je spoznal po-^•^žaj; na podstrešje, kjer mu je ^ suoči postlal, sta vdrla dva
nemška vojaka in ga na lepem ujela.
Kako se je zgodilo? je preblisnilo njegove misli. V e ž n a vratg, je zvečer sam zaklenil in skrbno zapahnil, spodaj spita stric in teta. Za primer nevarnosti so si določili posebne znake. Kako sta prišla. Nemca neovirano do njega? Preden si je odgovoril, se je domislil svojega očeta, ki je spal v podstrešni so-
bi nekaj metrov od njega. Gotovo ne ve, kaj se je zgodilo. Pozno v noč sta bedela, zdaj trdno spi. Treba ga je zbuditi in opozoriti. Za omaro ima skriven izhod na podstrešje, od koder mu ne bo težko priti v stiskalnico. Od tam je samo nekaj korakov do stopnišča v klet. Odmakne drugo stopnico in je že varen v bunkerju.
Začel je ropotati s čevlji po podu, preobrnil je stol in razbil lonec, ki je stal ob vznožju nizkega ležišča. Vojaka sta postajala bolj in bolj nestrpna, silila sta vanj, da se čim prej obleče
in obuje. Z brcami sta ga slednjič spravila po ozkih stopnicah v vežo.
Že z vrha stopnic je zagledal pod seboj v motni svetlobi petrolejke, ki je gorela na mizi sredi veže, kakih deset nemških vojakov v čeladah in orožju. Ko so ga zagledali, so naperili brzo. streljke nanj.
"A, -das ist der Ha uptbandit o us Kolos!" je vzkliknil eden od njih in stopil prav do' stop nid, da bi bolje videl prihajajo čega partizana.
Tine je bil srčdnjevelik, ple-čat fant, svetlih las in oči ter
bledega obraza, ki pa je pričal o trdni odločnosti in neustrašeno-sti. Nikogar nI pogledal, a videl je vse. Stopal je vzravnan skozi špalir, ki so mu ga napravili vojaki, in se molče spustil na klop za mizo, kamor so ga potisnili.
Večina vojakov se je razkropila po hiši, dva sta sedla na vsako stran Tineta, eden pa se je postavil s pripravljeno brzo strelko k veznim vratom, ki so bila odprta na' stežaj. Zunaj je bilo še temno in tiho.
Čez čas sta dva vojaka pripeljala iz prve sobe Tinetovega strica in teto, postaranega ha-
loškega kmetica in njegovo zga-rano ženo. Tine se je za hip srečal z njunima pogledoma, ki sta razodevala silno, presilno začudenje in grozo. Z njima je stopil iz sobe človek, oblečen v partizansko uniformo. Tine je v njem takoj prepoznal znanega izdajalca iz mesta. Razumel je vse. Potegnil se je v kot.
Torej zdaj, ko je nemška vojska v zadnjih izdihljajih, je šlo skozi njegove misli, zdaj, ko je potrebno le še nekaj sunkov, pa se bo zdrobil nemški vojni stroj v prah, zdaj — 20. aprila 1945 — so ujeli njega, ki so ga iskali od aprila enoinštiridesetega,
njega, ki je pomagal organizirati prve partizanske čete v Halozah in Slovenskih goricah, partizana Tineta, ki je s tovariši izvršil na stotine sabotaž ter v večjih*' in manjših bitkah pobil na desetine okupatorskih vojakov in častnikov? Tinetu so se pokazali težki trenutki, ki jih je doživel zadnja leta, in neenake borbe zadnjih mesecev, v katerih je bila zmaga vselej na njegovi strani. In sedaj, tik pred uresničenjem velikih zamisli, za katere se je boril od svojega petnajstega leta, ga čaka sovražnikova krogla?
(Dalje prihodnjič)
%
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. maja, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Iljinična se je šepeta je menila z Nataljo in napravila testo, kruha pa tako ali tako ni mogla speči.
Proti poldnevu so rdečear-mejci strojničnih zased, ki so bili v vasi, mahoma naglo zapustili domačije, se po zajedah po-vzpenjali navkreber in vlekli za seboj strojnice.
Stotnija, ki je držala zakope na hribu, se je uredila in v hitrem pohodu odšla proti Het-manski cesti.
Gluha tišina se je nekako naenkrat razgrnila nad vsem Po-donjem. Topovi in strojnice so umolknili. Po kolovozih, po za-travelih letnih potih, od vasi proti Hetmanski cesti se je potegnila neskončna vrsta prate-ža, baterij; v kolonah je krenila pehota in konjenica.
Iljinična je gledala skoz okno, kako se po apnenčastih parob-kih vzpenjajo navkreber zaostali rdečearmejci, si obrilala roke ob predpasnik in se zavzeto po-križala:
—	Bog je dal, Nataljuška! Rdeči beže!
—	Oh, mama, samo iz vasi gredo v hrib v rove, na večer se pa vrnejo.
—	Kaj se jim pa tako strašansko mudi? Naši so jim dali! Beže prekleti! Umikajo se antikristi! ... je vzklikala Iljinična in se spet polotila mesenja kruha.
Natalja je stopila iz veže, se ustavila na pragu, prislonila roko k očem in dolgo gledala na apnenčasti hribec, oblit s sončno lučjo, na ožgane rjave griče.
Izza hriba so v prednevihtni veličastni molčečnosti vstajali grebeni belih sukljajočih se oblakov. Opoldansko sonce je žgoče belilo zemljo. Na pašniku so žvižgljali susliki in njihovo ti-hotno, zateglo požvižgavanje se je čudno ujemalo z radostnim žvrgolenjem škrjancev. Natalji-nemu srcu je bila tišina, ki je nastala po topovskem bučanju, tako draga, da se je negibno, željno vpijala v odkritosrčno go-stolenje škrjančkov, v škripanje vage pri vodnjaku, v šelestenje vetra, prepojenega s pelinasto grenčino.
Bil je grenčen in dehteč, ta krilati, stepni, vzhodni vetrič. Izdihaval je pripeko razbeljene
Uncle Sam Says
JC Г	, '* '


You American citizens who have' been looking for an opportunity to take eoine aggressive action which will express faith in your eountry are now being given that chance. It Is participation in the U. S. Savings Bonds Divi-aion^s "Spring Opportunity Drive" which opens May 16. Through this drive you can help in the preservation of a prosperous economy in your land and show the world that Americans, men and women, still have that spark which has led the country to "accom-■ plish the impossible". Volunteer workers are needed to help in this great drive and this is your opportunity to prove that you have the courage to protect the freedoms that are ours. Your community, your county, your state, and your country needs your help. Volunteer today.
V.S. Treasurti Department
črnice, opojne vonjave vseh trav, poležanih pod soncem, a že je bilo čutiti bližnji dež: velo je pop resni vlagi od Dona, lastovke so rezale zrak in se skoraj dotikale tal z razcepljenimi konci perutničk, daleč pod sinjim nebom je plaval stepni klinkač in se umikal pred bližajočo se hudo uro.
Natal ja je stopila sem ter tja po dvorišču. Za kamnito ograjo so na pomečkani travi ležali zla-tasti kupci puščeni nabojk. V šipah in pobeljenih stenah hiše so zevale luknje bd krogel. Ko je ena izmed preostalih kokoši zagledala Nataljo, je kokodaje vzletela na streho kašče.
Dobrohotna tihota ni dolgo odevala vasi. Zapihal je veter, po zapuščenih domovih so zalo-putale nepritrjene oknice in vrata. Snežnobel hudouren oblak je mogočno zagrnil sonce in zaplul proti zahodu.
Natalja si je pridrževala lase, ki jih je mršil veter, krenila proti letenski kuhinji in od ondod še enkrat pogledala v hrib. Na obzorju so drvela kolca, ovita v bezgaste oblačke prohu, dirjali so posamični jezdeci. "To pomeni, da res gredo!" — je olajšano ugotovila Natalja.
Še preden je prišla v vežo, so že nekje daleč za goro bobneče in zamolklo zagrmeli topovski streli in ubrano se je pobralo z njimi razigrano trijančenje iz zvonikov dveh vešenskih cerkva in zaplavalo nad Donom.
Na oni plati Dona so se iz gozda na gosto usipali kozaki. Za seboj so vlekli čolne k Donu in jih spuščali v vodo. Veslači so stopili na krme in gibčno za-veslali. Kake tri desetine čolnov je prehitevaje drug drugega pohitelo proti vasi.
—	Nataljuška! Ljuba moja! Naši gredo! ... — je hlipaje zajokala in zavrisnila Iljinična, ko je planila iz kuhinje.
Natalja je ujela za roke Mi-šatka in ga visoko dvignila. Oči so se ji vročično svetile, glas pa se ji je trgal, ko je sopeč izdavila:
—	Poglej, srček, poglej, ti imaš bistrejše oči . . . Morebiti gre tudi tvoj očka s kozaki . . , Ga ne ugledaš? Ali ni na sprednjem čolnu? Oh, pa saj ne gledaš prav! . . .
Na pristanu so dobili samo shujšanegg. Panteleja Prokofje-viča. Stari je najpoprej povprašal, ali so voli živi in zdravi, ali

Zastopniki "Enakopravnosti
Za It. clairsko okioijet
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
UT 1-6888
Za collinwoodsko in auclidsko okroi]*:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za nawburiko okroijat
Diamond 8029 FRANK RENKO 11101 Revere Ave.
je grunt, zrno ostalo, in zavekal ko je objel vnlička. Zagnal se je in šantal, ko pa je stopil med domača poslopja, je prebledel, padel na kolena, se široko prekrižal, se priklonil proti vzhodu in dolgo ni dvignil svoje sive glave od vroče, opaljene zemlje.
5
Pod poveljevanjem generala Sekretova^je konjeniška skupina donske armade, ki je štela tri tisoč mož, šest kavalerijskih topov in osemnajst jeznih strojnic, desetega junija z odločilnim sunkom prebila bojno črto blizu trga Belokalitvensko ustje in se zapodila vzdolž železniške proge proti trgu Kazanski.
Tretje jutro navsezgodaj je častniška izvidnica devetega donskega polka blizu Dona naletela na uporniško prednjo stražo. Ko so kozaki zagledali konjeniški odred, so jo udrli v grape, toda poveljnik oglednice, kozaški stotnik, je po obleki prepoznal upornike, pomahal z žepno rutico, nataknjeno na sabljo in preglušljivo zakričal:
—	Svoji! ... Ne bežite, rojaki!...
Izvidnica je neustrašeno za-peketala proti odcepku jarka. Poveljnik uporniške straže — star siv narednik — si je spotoma zapenjal od rose premočeni plašč in stopil proti njim. Osem častnikov je razjahalo in stotnik je pristopil k naredniku, snel vojaško čepico z živo blis-kajočo se častniško značko na obodu, se zasmejal in dejal:
—	No, pozdravljeni, rojaki! Dajmo, po stari kozaški šegi se poljubimo. — Navzkrižema se je poljubil z narednikom, si z robcem obrisal ustnice in brke, začutil na sebi pričakujoče poglede svojih spremljevalcev in s pomenljivim nasmehom pretrgano vprašal:
—	Nu, kako, vas je srečala pamet? Ali se vam zdijo domači boljši od boljševikov?
—	Tako je, vaše blagorodje! Spokorili smo se za greh .... Tri mesece smo se tolkli, nismo obupali, ko smo čakali vas!
—	Prav, čeravno pozno, ali spametovali ste se le. Kar je bilo, je bilo, in kdor bo stare reči pogreval — naj ga koklja brcne. Iz katerega okraja?
—	Iz kazanskega, vaše blagorodje!
—	Je vaša edinica za Donom?
—	Tako je!
—	Kam so zavili rdeči od Dona?
—	Navzgor za Donom, verjetno proti naselbini Donecki.
—	Vaša konjenica še ni prešla na ono plat?
—	Ne še.
—	Zakaj ne?
—Ne morem vedeti, vaše bla-gorodje. Nas so prve prepeljali na to plat.
—	Ali so imeli tukaj topništvo s seboj?
—	Bili sta dve bateriji.
—	Kdaj sta jo pobrali?
—	Snoči proti večeru.
—	Za njimi bi jo bili morali mahniti! Ej vi zijala! — je očitajoče spregovoril stotnik, stopil h konju in potegnil iz vojaške torbice beležnico in zemljevid.
Narednik Je stal mimo z ro-
ЦЧ------
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, docim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. regal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
T«L: EN 5013
kami ob šivih. Dva koraka za njim so se gnetli kozaki in z mešanimi občutki veselja in nedoločnega nemira opazovali častnike, sedla plemenitih, ali od preboja izčrpanih konj.
Častniki, oblečeni v skrbno iz-likane angleške bluze z naram-kami in v široke hlače, so si meli noge, se prestopali ob konjih in spodbočki pogledovali po kozakih. Zdaj ni imel nihče izmed njih več, kakor jeseni leta devetnajst sto osemnajst, doma napravljenih naramk, narisanih s tintnim svinčnikom. Obutev, sedla, nabojnice, kukala, k sedlom pritrjene karabinke — vse je bilo novo in neruskega izdelka. Edinole na videz najstarejši častnik je bil v čerkesici iz tenkega mokrigastega sukna, v ku-banki zlataste buharske jančine in v gornjanskih škornjih brez peta. Ta se je prvi mehko prestopil, se približal kozakom, potegnil iz bisage dobršen šop cigaret s podobo belgijskega kralja Alberta in ponudil:
—	Kadite, bratci!
Kozaki so se lačno stegnili po cigaretah. Pristopili so še drugi častniki.
—	No, kako ste kaj živeli pod boljševiki? — je pobaral debelo-glav in širokopleč praporščak.
—	Ne preveč prida ... — je umerjeno odvrnil kozak, oblečen v staro kmečko suknjo, željno vlekel cigareto in ni odmaknil oči od visokih golenic, do kolena na zadrgo, ki so se tesno oprijemale rejenih praporščako-vih meč.
Kozaku so se komaj držale na nogah pošvedrane, razbite cokle. Bele, neštetokrat pošite volnene nogavice, za katere so bile zataknjene hlače, so bile raztrgane; zato ni čuda, da kozak še trenil ni z očesom od prevzetosti, ko se je zastrmel v angleške čižme, "ki so ga mikali z debelimi, neobrabljenimi podplati in z živo se svetlečimi medeninastimi cizki. Ni mu dalo, da bi prostoudšno ne izrazil svojega strmenja:
—	Šmentano dobro obutal pa imate!
Toda praporščak ni bil pri volji za miren pomenek. Potuhnjeno in izzivajoče je dejal:
—	Zahotelo se vam je, da bi inozemsko opremo zamenjali z moskovskimi capami, zato zdaj nič nikar ne cedite slin po tujem!
—	Pogrešili smo. Delali smo pokoro ... — je v zadregi odgovoril kozak in se oziral po svojih, pričakujoč podpore.
Praporščak je še nadalje porogljivo pridigal: — Pravo vo-lovsko pamet ste pokazali. Vol, ta tudi zmeraj tako: najprej se prestopi, potlej pa stoji in mozga. Pogrešili smo! Pa jeseni, ko se je bojišče prelomilo, na kaj ste mislili? Komisarji ste mislili
postati! E, vi branilci domovine!...
Mlad podstotnik je tiho po-šepnil na uho razvnetemu praporščaku: "Nehaj, kliče te!" — In ta, je pohodil cigareto, pljunil in razkoračeno krenil proti konjem.
Stotnik mu je dal listek in nekaj polglasno dejal.
Zavaljeni praporščak je z neverjetno lahkotnostjo skočil na konja , ga na kratko zasuknil in oddirjal proti zahodu.
Kozaki so v zadregi molčali. Pristopil je stotnik in veselo vprašal z nizkim nastavkom zvenečega baritona:
—	Koliko vrst je od tod do vasi Varvarinskega?
—	Pet in trideset, — mu je odgovorilo nekaj kozakov hkrati.
—	Dobro. Torej takole, rojaki pojdite in sporočite svojim predstojnikom, naj se konjeniške edinice, ne da bi se tudi trenutek obotavljale, prepeljejo na drugo stran. Z vami pojde k prevozu naš častnik, ki bo po-vedel konjenico. Pehota pa naj v rednih pohodih krene proti Kazanski. Razumete? Nu, kakor pravimo, na levokrog in korakoma v korak!
Kozaki so v gruči odšli navkreber.' Kakih sto sežnjev so koračili v kmečki suknji, ravno
PEKARIJA NAPRODAJ
Proda se pekarija, nahajajoča se v središču slovenske naselbine v Euclidu.
Za podrobnosti se zglasite na 746 E. 200 ST.
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave., HE 5311.
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, ож1-roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
tisti, katerega je bil obrenkal srboriti praporščak, zmajal z glavo in bridko zavzdihnil:
— Na, pa smo se združili, bratci moji. . .
Drug je naglo pristavil:
—	Ali huda redkvica nič manj ne peče! — In se je mastno pri-dušil.
6
Precej, kakor hitro so v Ve-šenski zvedeli o naglem umiku rdečih čet, je Grigorij Melehov z dvema konjeniškima polkoma plavaje prešel čez Don, poslal močne oglednice in krenil proti jugu.
Za obdonskim gričkom je divjal boj. Podmolklo, kakor pod zemljo so butali zlivajoči se treski topovskih stdelov.
—	Kakor je videti, se kadetom ne zdi škoda granat! Z br-zim ognjem bijejo! — je navdušeno dejal eden izmed poveljnikov in zajezdil proti Grigoriju.
Grigorij je utihnil. Jahal je pred kolono in se pazno oziral na vse strani. Od Dona proti vasi Bazkovskemu je v razdalji treh vrst stalo na tisoče lest-venic in voz, ki so jih bili popustili uporniki. Vserod po hosti je ležalo razmetano imetje: raz-
treščene skrinje, stoli, oblega, vprega, posodje, šivalni stroji, vreče žita, vse, kar so bili v sil| ni skopuški pohlepnosti pobrali in pripeljali pri begu do Dona-Ponekod je bilo na cesti do kolen stresene rumenkaste pšeni" ce. In kar tam so se valjala tudi napihnjena, zavoljo razkrajanja znakažena, zaudarjajo<S» trupla voli in konj.
— Na, takole smo dogospO" darili! — je vzkliknil pretreseni Grigorij, se odkril, poskušal ne dihati in previdno objahal hribček uležanega zrnja, na katerem je spotegnjen ležal mrte* starec v kozaški čepici in okf" vavljeni suknji.
(Dalje prihodnjič)
PRILETEN
samski mož želi dobiti v naje"" sobo pri mirni družini v coH'"' woodskem okrožju. Je stalno poslen podnevi, če mogoče bi ra® dobil tudi zajtrk.
Naslov se naj pusti na 16815 WATERLOO RD.
FARMA NAPRODAJ
8 akrov obsegajoča farma: sadnih dreves, 3 akte vinograd^' moderna hiša s 5 sobami. Vel* hlev iz blokov, nov kokšnjak blokov ter vse potrebno orodje J® oprema. Nahaja se v Geneva, Za podrobnosti pokličite KE 8385
^ • •J'


S'ipswSsi!


m while џои'к 'HOTI
How you doing? All right?
Well, we don't want to throw cold water. But remember—there comes a time to every грцр when his earnings start to go downhill.
The money you'll need in the future, you're earning right now. And one safe way—one sure way—to set some of that money aside is to do it by purchasing U. S. Savings Bonds.
You can buy them at this bank.
Don't miss this opportunity to save while you're still going strong!
Rjt mo№ opportunity in your.future! Invest in, US.Savings Bonds,
ENAKOPRAVNOST
Tfa/e /• ШП оЛсШ U. &
реџрлт^ maĆT	^
Тплшигу Depsrtmmnt snd Ady^rtfaiing
>cu7
of