LJUBLJANSKI ČASNIK.
J\o 2.	V petih S. Matifja (travna	IS&O.
Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku G gold., za pol leta 3 gold., za četert ieta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Politiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana. Ljubljanski nemški časnik „Lai-bacher Zeitung" v svoji Nr. 74 od 2. aprila t. 1. med politiškiini naznanili prinese sostavek „vom reehten Uonauufer" pod čerko (WJ, od kteriga ne vemo kako de v avstrijansko politiko sega; če ni tukej celo kaka druga politika, namreč vse, kar je katolškiga in keršanskiga, černiti in zasramvati, primešana. Pisavec ome-njeniga sostavka sam priča, de je ne ve din in hudob in; pervo, ker od reči katolške vere bolj neumno govori, kakor kak kmečki pastir, drugo, ker besede cerkvenih predstojnikov preobrača in pači. V svoji nevednosti govori od „GeneraIablass", „Beichtsakramenten &c. «SCc." V svoji iiudobi pa imenuje pastirski lisi perviga ogerskiga nadškofa „eine eigene Bro-chtire", katolške kristjane pa imenuje „dieka-tbolischen Siinder"; molitev od svetiga Očeta priporočeno, za zatrenje krivovere, spreobernc in popači v molitev za pokončanje nejevernikov „Ausrottung der Unglaubigen". Kaj de taki dopisači mislijo, si mi lahko mislimo; kaj pa „die Laibacher Zeitung" kakor avstrijanske vlade vradni časnik misli, de svoje vmes tudi katolške bravce s takimi neslanimi čenčami ter-pinči, tega si pa mi nikakor ne moremo misliti.
Ljubljana. Profesor Eetruci, kije bil od ministerstva na Dunaj poklican, je že spet v Ljubljani.
Austrijanska. Prctečeni četertek je bil zadnji sovet ministerstva v cerkvenih zadevali, in vsak dan se pričakuje, dc se bodo sklepi naznanili. Govori se, de bodo škofi zanaprej neposredno z papežem v zavezi. Sicer bo škofe ministerstvo volilo, pa le z zastopnostjo drugih škofov. Od šolskih in cerkvenih reči se bo pozneje govorilo.
*	Une dni je prišel ukaz, de se potni listi vMoldavo in Valahijo zanaprej le takim smejo dajati, ki imajo posebni vzrok se tje podati, če se od njih zaderžanja nič slabiga no ve.
*	Sliši se, de bodo nove sodniške vradnije perviga junia v življenje stopile.
Čuje se, de je nekdajni ogerski general Hrabovsky v večno težko ječo v Olomuc obsojen.
*	Cena zlata in srebra je spet zlo poskočila, zavolj tega se ministri posvetujejo, kako bi se temu v okom prišlo. Dunajska borsa se namreč naredbam ministra vojaštva opera.
*	Prihodnji mesec bodo dve železnici začeli delati, eno iz Inšpruka v Kufstein, in drugo iz Ileichenberga v Citavo na Saksonsko.
*	Vlada se je začela resnično prizadevati, de se avstrijanskim Romanam pravica godi. Komisija se bo sostavila, ki bo juridiško in politiško pravorečje vstanovila in vredništvo deržavniga zakonika prevzela. V to komisijo bo 7 učenih Romanov poklicanih. Pred ko ne, de bo vlada te može iž na Dunaju bivajočih poslancov zvolila, de se hitro to delo prične. Ker nekteri udi te komisije so za resnico zlo učeni in pridni, med njimi so tudi taki, ki so
pravdoslovje na Dunaju doveršili, ki nemški in inaterni jezik popolnama znajo. Razun tega je precej Romanov, si mnogo vednost pridobiti, na Dunaju, ki so goreči rodoljubi, pravi jezikoslovci , ki občnokoristne bukve v svoj ma-terni jezik prestavljajo. Tudi izdelujejo rečnik, bukve za kmetijo in zgodovino romanskiga ljudstva; to vse se bo kmalo v natis dalo. Časopisi romanskiga ljudstva so revni in za potrebe ljudstva nepripravni, samo časopis „Bukovina" je nekake vrednosti, ki vradne naznanila in zgodbe v deželi v dveh jezikih, v romanskem in nemškem prinaša. De se temu v okom pride, se bodo učeni možje sklenili, in en časopis izdajati začeli. Pa to se bo še le takrat zgodilo, ko bodo politiške in sodniške reči vravnane; upamo tudi, de bo tudi vlada za to reč skerbela, ker je že več časopisov na noge spravila.
*	Več časopisov je že naznanilo, de bole-tašnje leto naša vlada tri vojaške barke okrog zemlje poslala.
*	Njegovo veličanstvo je na predlog ministra kupčije oberfnije in javnih stavb kamre za kupčijo in oberlnijo po vsili kronovinah napraviti ukazalo. Za horvaško in slavonsko kro-novino se bodo tri take kamre vstanovile: v Zagrebu, v Sisku in v Reki.
Horvaška. Zagorjanski kmetje so popolnama zmagani. Verjetne novice pravijo, de bi se kmetje nikdar vojakam ne bili ustavili, ako bi jih ne bili njih brezvestni svetovavci podpihovali in jim lagali, de to niso cesarski vojaki, ker imajo bele obramnice, ampak gospodje in župani so svoje ljudi tako napravili, de bi kmete ložej v kozji rog ugnali. Kmetje verjamejo in se vojakam nasprot postavijo, so se pa kmalo prepričali, ko so vojaki začeli streljati, de so res cesarski in torej so pobegnili. Vojaško poveljstvo je s kmeti keršansko ravnalo, in vso pohvalo zasluži. Davki se povsod pobirajo. Vzrok opora je bil nek špolar, kije bogoslovje zapustil in očetov donvprevzel in kmete golufval; to je ravno tisti, ki je na Dunaj šel in kmetam pravil in lagal, de je z cesarjem govoril in jim nepristne spise kazal; zdaj pa je šel rakam žvižgat. Tega so pa tudi tamošnji vradniki krivi, ker niso kmetov v nobeni stvari podučili, in akoravno so vidili, de jih Špolar podpihuje, se vonder za to niso zmenili.
Češka. Glavni stan avstrijanske severne armade na Češkem se bo v Toplice preložil.
*	Predstojnikam reda piaristov je prišlo povelje zanaprej nobeniga novinca več v red ne sprejeti. Občno mnenje je, de bo ta red pred ali pozneje nehal.
Ogerska. 90 dni je preteklo, ki so bili za tiste ogerske puntarje odločeni se c. k. vojaški sodbi v Peštu predstaviti, kteri so bili velke izdaje obdolženi; tedaj se bodo v kontumacio obsodili. Med temi je Košut, Perczel, Bat-thyanyi, Madaras, Kmety, Teleki itd.
Čuje se, de se bo v Prešborgu most na verigah čez Donavo naredil.
*	Fajmoštri štulweisenburškiga okrožja so
svojiga knezoškofa prosili, de bi blagovolil s svojo prošnjo pripomoči, de bi se po farovžih vojaki za naprej več ne vkvartirovaji. Sveti Oče papež je katolškim kristjanam na Oger-skein sveto leto sprave podelil.
Tuje dežele.
Iz bosniške meje se 24. marca v „Agram. Zeitung." piše, de so se vstajnik^ v Cuhinu zbrali, in de so ravno pripravljeni na Bužim udariti. Dervišbeg, sin bužimskiga muteselima Mehemedbey Arnavtič je od svojiga očeta povelje dobil, se vstajnikam ne podati, ravno (ako je prišel tudi iz Travnika, kjerseMute-selim Arnavtič pri posovetovanju znajde, ber-zotek, kije povelje prinesel, grad do zadnje kaple kervi braniti. Dervišbeg Arnavtič je tedaj Rajam zapovedal,mu derve v terdnjavo nositi; pervi dan so ga vbogali, drugi dan pa so se vse na svoj dom vernili, ker se boje, de bi vstajniki naglo ne pretisnili in oni prisiljeni bili se z njimi vojskovati. Dervišbeg ima samo 30 vojakov. S temi se gotovo vstajnikam ne bo mogel braniti.
Okrog Travnika stoje tri armade, ki se bodo proti vstajnikam dvignile.
Rusovska. Ruski car je ruskopoljskim izse-ljencam dovolil, de se smejo v domovino ver-niti, samo 24 osebam te milosti ni hotel ska-zati, ker so se v letu 1831 zakleli dinastijo Bomanow z prestola pahniti.
Nemška. Po telegrafiškem naznanilu zvemo, de je narodni zbor v Stuttgartu na 27. aprila odložen.
* Protest grofa Dzialynski poslanca v narodnem zboru v Erfurtu 26. marca.
Moji gospodje!
Dunajske pogodbe so podvergle poljsko zemljo pod imenam veiiko poznanjsko vojvodstvo pru-skimu kralju. Prisežne besede, s kterimi smo mu svojo udanost zagotovili, se glase: „Spo-znam pruskiga kralja za ediniga pravedniga samovladarja te dežele in kos Poljskiga, ki je bil v dunajskem shodu k. pruski hiši pod-veržen, za svojo domovino, ktero sini proti vsaki oblasti, naj bode ta ali una v vsili oko-Ijšinah s svojo kervijo braniti dolžan in pripravljen. Tako smo prisegli z dobro vero, de nas bodo pravice unih pogodb in obljube vladarja v svoji celosti ohranile.
Z oziram, de me ta prisega veže, vsaki protivnosti zoper mojo domovino v vsili okolj-šinah in v vsaki zadevi se zoper postaviti:
Z oziram, de se naše v shodu nam zagotovljene pravice s svojevoljnim zjedinenjem naše domovine z Nemčijo bistveno skrajšajo:
Z oziram, de bi se to zjedinenje v dobi zgodilo, ko bi se izvirne pravice , namreč pre-sebnja iz eniga dela Poljskiga v drug kraj
zamogli preseliti:
Z oziram, de bi od deržav zagotovljena pravica neomejeniga teka za vse, kar zemlja iii pridnost poljskih dežel, ki so v letu 1772 v rusko in prusko oblast padle, rodi, de bi svobodna vožnja na rekah in vodotokih v celem obsežku nekdajnih poljskih dežel zavolj zveze z Nemčijo veljavno moč zgubila:
Z oziram, de je njegovo veličanstvo, vladajoči kralj Prusije nenemškim deželam njegove krone mesca aprila 1848 na voljo dal, se nemški zvezi pridružiti, ali pa ne, in de se je veliko poznanjsko vojvodstvo na postavni poti v deželnem zboru naravnost proti tem izreklo:
Z oziram, de sila nikdar narodov v prijazno
zvezo ne sklene, in zaželjeniga izida nima
Z oziram, de jez, ker sim Polje, nobene pravice nimam se pri posvetili deržavniga zbora samonemškili zadev vdeležiti:
Vam naznanim, gospodje, ker se operam na te pravične vzroke: de kakor smo se nemški zavezi v Frankobrodu operli, kakor samovolji in prelomu od evropejskih vladarstev storjenih pogodb, torej vsake volitve za ta ali kak drug deriavni nemški zbor v našem velkem vojvodstvu za neveljavne spoznamo, mi ne spoznamo ne tega in nobeniga druziga nem škiga zbora, in nje njih sklepov.
Ko to naznanje gospodu predsedniku tega visokiga zbiral iša podam, tudi v njegove roke svoje pooblastenje položim.
*	Wiirtemberška vlada svojo armado za voj sko pripravlja; ali prav za prav ona se hoče le Prusara braniti, ako bi jo zagrabili.
*	Govor Radovica 26. marca v nemškem zboru v Ehrfurtu:
Gospodje! Poprosil sim za besedo, de bi še pred začetkain vstanovitev nektere občne premišljevanja razodel.
Snidili smo se v naj bolj težavnih okoljši-nah. Velki zbor, ki se je pred dvema letama v Frankobrodu zbral, je svoje veličastvo imel, ktero zemljotreseče osnove spremlja; tega ve-ličastva mi ne smemo imeti. Mi ne moremo po svoji veliki misli zidati, in pričakovati, kake prebivavce de bo to poslopje dobilo, ampak mi se moramo prizadevati, ožji hišo postaviti za tovarše, ki so se že v zvesti družbi zvezali. Nobenimu nemškimu rodu ne zapremo vrat, mi pa tudi nobeniga ne silimo, kaj druziga skleniti, kakor to, kar je njemu drago.
Tako mi razumimo svobodo in samostojnost, ktere so pogodbe vsim nemškim deželjam, velikim in malim zagotovile. Pa tudi temu pravičnimi! ravnanju se združene vladarstva zlo operajo. Ako je bilo kdaj, je posebno zdaj potrebno lastne poti se popolnama zavediti, de previdni pogum in pogumna previdnost ne bode v nevarnosti, brez ktere praviga namena ni mogoče doseči.
Dovoljite mi tedaj gospodi, pregled celosti združenih deržav pred oči postaviti; potreba je tega, de se sedajno stanje prav preudari. Ne boste mi zamerili, ako se ne morem zder-žati, tudi znanih reči opomniti; to je ravno velik pregrešek takih časov, de se o kratkem pretečeno otamni in clo taji. Ker se reči za take nimajo, kakoršne so v resnici, tedaj ni čuda, de se krivo razlagajo.
Kaka notrajna in zunajna potreba je prusko vlado napeljala, nemških zadev se čversto poprijeti, tudi to jih je mnogo v Prusiji in zu-najnih deželah pozabilo.
Ne smem in ne morem misliti, de je kterimu v tem zboru mogoče na samopridne dobičke gledati, ali lastne termoglave se deržati.
Prusko vlado je očitno spoznanje dveh zgodovinskih dogodb vodilo: deržavna edinost Nemcev in centralno zjedinenje avstrijanske deržave. Perva dogodba tirja zvezno derža-vo; bila je vzrok frankobrodskiga zbora, ki zavolj dobro znanih vzrokov svojih namenov ni mogel doveršiti. Druga dogodba tirja iz samostojnih vstavnih dežel tesno zvezano der-žavo vstariti; njo je avstrijanska vstava 4. marca v življenje poklicala. Oboje se pa s prejšno zvezno postavo ni moglo zjediniti, akoravno se, ako se prav razumi, srečno iziti in roke podati zamore.
Na to se je operla pruska vstava v svojih predlogih. Nemška zveza od leta 1815 ima namen se zunajni in notrajni sili braniti, neodvisnost in celost posameznih dežel ohraniti in ta zveza je bila na celo Avstrijo razpro-strena. V teh mejah se tedaj vse samonemške dežele v zvezno deržavo sklenejo. Ta zveza je en del v daljni zvezi, avstrijanska deržava pa drugi.
Iz tega sledi, de prihodnja zvezna deržava nič ne sme zapopasti, kar bi ožji zvezno der žavo ali edinost avstrijanske deržave nemogoče storilo. Pa tudi ta prihodnja zvezna deržava nič ne sme obseči, kar bi bolj razpro strano zvezno deržavo nemogočo storilo. To je bila misel pruske vlade mesca maja prete kliga leta.
* De se ta misel ni v djanje vpeljala, je več vzrokov. Na Dunaju so ta predlog, kakor je znano, zavergli. Bali se je, de bo še marsikdo žaloval: kar Prusija v zjedinenju Nemčije iše, zamore le v nje prid biti; kar je pa v prid Prusije, mora Avstrii škodvati; tedaj moramo temu nasprot biti!
Gospodje! ako se je to mnenje še tako zlo razširilo, vender je popolnama krivo. Mi prav dobro vemo , de marsikak časten Prus o tem le škodo za Prusijo vidi, ker misli, kar Prusija Nemčiji da, to sama zgubi. Gorje Nem-čiji, gorje naši prihodnosti, ako bi bilo temu lako! Pa to je vse drugač! Prusija ne bo nič zgubila na svoji veliki zgodovini, nič na svojem evropejskem postavljenju , ako se Nemčija v svoji vesolnosti ojači.
Iz stanja, v ktero se je cesarski kabinet glede na nemške zadeve postavil, je dvojna overa zrastla. Obširniši zveza se ni mogla vrediti, in več nemških vladarstev se je vožji zvezi odreklo. To nas opomne druge nemške vladarstva pregledati.
Nemški narod, gospodje! ima kar vsi vemo, drugačno zgodovino od drugih evropejskih narodov. Ko je skor povsod v tisti dobi, ko je narod zgodovinski verh dosegel, namen edinosti zmagal, se je na Nemškem ravno nasprotno zgodilo. Iz tega so se razne deržave in deržavice osnovale. In ravno to je vir velike prednosti narodniga življenja. Jih vničiti, bi se djalo, našo zgodovino tajiti. Bog nas tega obvaruj, de bi kdaj tak potres, vse kar so stoletja zidale, v razvaline poderil!
Pa zraven teh mnogih deržav in deržavic čutimo ravno toliko potrebo zjedinenja.
Nemčija sme in mora tirjati, de resnična zveza pozamezne dežele sklene, posamezne ude v celoto zveže. Ta potreba je bila dolgo nepoznana, in sebični nameni so gospodarili, prosto kakor se jim je ljubilo so dežele razter-gali. Nočem žalostnih spominov tukaj buditi, ne pritožb vsake dežele posebej ponoviti. Ko se duh enkrat zbudi, ga ni mogoče ugnati; zna včasih zadremati, posebno ako je ravno v silni divjosti razsajal, pa zbudil se bo vselej kinalo spet. Narodno gibanje zna nazaj koračiti, pa to koračenje je le na videz, ono mora svoj pot spet naprej pričeti; to je tako gotovo, kakor gotovo visokeji postava življenje narodov viža. Velika naloga je bila in je še zdaj, po-litiško obliko najti, ki bi bila primerna za eno in za več deržav, ki bi pozameznim deželam nobenih druzih žertev ne prizadjala kakor ne-ogibljivo potrebnili. Pruska vlada si zamore spričbo dati, de je, to nalogo razrešiti, zvesto in skerbno delala.
Zares, de smo še v naj novejših časih slišali to načelo hudo grajati; to pa je ravno tako težko razumeti kakor opravičiti. De, gospodje! zgodovina bo enkrat sodila, ako je Prusii to reč doveršiti, kaj druziga mar bilo, kakor ljubezni do velike, drage domovine, ako je ona kak drugi namen imela, kakor obstoj 1 posameznih malih deržavic varvati. Razsodbo
pustimo sedajnimu in poznejšim rodovam, oni bodo to razsodili, ktere overe našo revno stvar zaderžujejo!
Večina nemških vladarstev je v djanju pokazala, de je veliko svaritev razumela, ktero ji je časa duh naložil; pripravljena je bila potrebne žertve za zjedinenje Nemčije na oltar položiti, de bi potem toliko terdniši in vese-lejši na domačih tleh stala. Drugači pa so mislili tiste vlade, ki so, kar je nemško cesarstvo padlo, kraljeve naslove zadobile. Tam je bila potreba, se lastni politiki v zunajnih deželah odreči, de bi nemška politika na nje stopnjo stopila , popolnama zaveržena. Ti vladarji so odrekli se potrebni edinosti ekseku-tivne oblasti podvreči, in jo Prusii prepustiti.
Bavarska in wiirtenberška kraljeva vlada niste hotle k zvezi pristopiti, ampak ste jo zavergle; hanoveranska in saksonska se ni hotla dalej s to rečjo pečati. Mi ne spoznamo pravice takiga ravnanja poslednjih dveh deržav, ampak smo se zoper to pritožili. Al nju poslancev, žali Bog! ni med nami.
Iz vsiga tega je sledilo, de se naravni pot v doveršenje tega namena ni mogel nastopiti; mi nismo mogli od zunaj navznotraj iti, dalji zvezo vravnati in znotraj nje ožji vrediti. Še delo se ni v enakem času začeti moglo, ker, ko je bil pruski predlog zaveržen, se nasproten nikdar sostavil ni.
Na tako vižo se niso mogle vse čistonemške dežele v zvezo vzeti, zadovoljni smo mogli biti, de so nektere dežele v nemško zvezo pristopile.
Vem, gospodje! de se Prusii očita, de je ugodni čas lanskiga leta zamudila. Opor je stal v deželi; mnogim se je zdelo, de je bilo le potreba roko stegniti in nemško zvezo vstvariti.
Gospodje! jez ponovim, kar je bilo že drugod omenjeno, de Prusija ni smela in ni mogla svoje roke stegniti.
Mi nismo hotli dolgiga in junaškiga smert-niga boja, kteriga je Avstrija za svoj lastni obstoj bila, še s tem težavnišiga storiti, de bi od nje kaj tirjali. Nismo hotli brezmožnih nemških vlad, ki so bile brez pomoči mogočne Prusije zgubljene, k ničemur prisiliti. Prusija, gospodje, zjedinenje velike nemške domovine zlo zlo obrajta, al čast in pravico še bolj. Ako hočemo to romantiško povedati, rečemo vestno in pošteno, in to naj dalj terpi!
Gospodje! Prusija se ni zapeljati dala, svoje misli v polnem veličastvu v življenje vpeljati; pa ona se tudi naravniga in nenaravniga strahu ne boji. Naši politiški protivniki nam očitajo, de naša pot v nemški zadevi revolucii vrata odpera. Mi pa z naše strani smo dovolj prepričani, de ravno ravnanje naših nasprotnikov je, ki vrata revolucii odperte derži. Razsodba kdo de ima v tej reči prav, se s pričkanjem ne da dognati; pokličimo torej v razsodbo tisto stranko, od ktere še nobeden ni rekel, de bi znamnjev časa dobro ne poznala.
To je demokratiška stranka, ki gotovo nobene nemške vlade preveč ne ljubi. Kake znam-nja so se devet mescev sem po celiNemčii po-cazale? Kaj hoče močna demokratiška stranka v vsih nemških zborih ? Kaj svobodni časopisi )ravijo? Povsod in vedno bolj z vso močjo se demokrati zvezi vladarjev operajo.
Oni hočejo zvezo med vladarji raztergati, oni se operajo temu zboru; nikjer niso hotli poslancev voliti. Mi imamo očitne znamnja, de revoluciji tisti pot odperajo, ki jo nam zape-rajo. Se mar tukaj pričkamo razno mnenje preudariti, ali samo neovergljivo resnico spoznati. Ako je pa zadnje pravo, se morajo združene vlade iz tega živo prepričati, de to ni pot, po kterem revolucija hodi, de s tem ne jripravljamo mi nevarnosti, temveč naši protivniki.
Tako, gospodje, stoje združene vladarstva.
Še le ko bo sonce spoznanja zasijalo, se bo vidilo, de je tisto, kar avstrijansko cesarstvo v svojem velikem evropejskem postavljenju krepi, tisto, kar Prusije zgodovinsko naročilo dopolne, tisto, kar posameznim deržavam varstvo zagotovi, brez kteriga bodo vpervem viharju v razvaline padle. Pa tu in tam se bo morala še megla pregnati, preden se bo ta jasen dan napočil. Bi Bog hotel, de bi takrat prepozno ne bilo !
Za zdaj, gospodje, se moramo samo s tem pečati, kar je po pravici mogoče. Mi ne bomo velike, edine Nemčije vstati vidili, al mi za-moremo bolj razprostrano deržavno zvezo nemških rodov vstvariti, kakoršno je nam dozdaj zgodovina kazala. Mi nočemo in ne smemo, še enkrat rečem, nobene nemške vlade proti njeni volji prisiliti, de bi se z nami zjedinila, al mi ne smemo in nočemo dovoliti, de bi se kteri to branilo. Iz tega se vidi potreba, razmere od leta 1815 vrediti. Zvezane vladarstva se pri tem le za eno stopnjo ne bodo smele nazaj pomakniti, ker jim je pot pravica in pamet odkazala, pa one tudi ne bodo stopenj tje ober-nile, kamor te dve vodivne zvezde ne peljete. Zvezna osnova, ktero vam, ki ste sem poklicani, se čez njo posvetovati, predlože, je je že v prejšnih zveznih pravicah po-polnama opravičena. Od te reči se je toliko govorilo, de je vsakimu jasno, ki svojih oči nalaš ne zapera, de zvezno pismo pravico vsaki zvezi prepusti, ki ni proti varstvu obstoječe zveze namenjena. Ta zveza pa ni le nevarna ampak navznotraj in navzunaj k uter-jenju mnogo pripomore.
Od druge strani se pokaže ravno to opra-vičenje iz druziga glavniga vira zvezne pravice.
On naravnost reče, de sme clo kak sarno-stojn vladar svoje dežele kakimu drugi mu vladarju prepustiti, ne de bi mu bilo trebapopred še le druge vladarstva za dovoljenje prositi.
Ni dvombe, de bi ne smela ena nemška der-žava 26 druzih podedvati ali si jih na pravični poti pridobiti brez dovoljenja druziga vladarja. Ta bi bil še zaveznik uniga in bi njegovim deželam ne smel z nevarnostjo žugati. Prašam tedaj, se mar more pravici blizo stopiti, ako se nektere deržave foederativno zvežejo, ko je clo vsim popolnama zjedinenje po postavni poti pripušeno? Zvezne deržave bi ravno tako svoje dolžnosti opravljale, pa tudi poprejšnje pravice vživale.
Ako je to že pri nepremenjeni zvezni osnovi veljalo, mora vsak vgovor še bolj zibniti, ker prejšnje zvezne pravice veči premembe dopuste.
Tudi o tem ni dvombe, de postava zveze od leta 1815, ako hoče vse prejšnje dela in av-strijanske dežele po vstavi 4. marca obseči, le eno deržavno zvezo stori; tedaj vedno zvezo neodvisnih deržav brez resnične vlade in občnih postav.
V" nasprotni zadevi je teško na potrebno previdnost in zaželjeno odkritoserčnost verjeti.
Naše zelje, mnenje nam protivnih vladarstev zvediti, so dolgo nespolnjene ostale. Zdaj še le, kakor je vam znano, je bila od kraljeve bavarske, wiirtemberške in saksonske vlade osnova predložena.
Združene vlade bodo ta predlog natanjko pretehtale in svoje sovete od te reči zadeva-jočim naznanile. Tukaj od te reči še ne moremo govoriti, al ona nam ne sme poti zave-rati; mi moramo pervo dolžnost spolniti, ne-odlagljivo nalogo doveršiti.
Ako se prizadevanje vsih vlad spolne, osnova od narodov opravičene zveze v novi podobi doverši, bo zvezna deržava pristojno mesto imeti morala.
Naloga, ktero imamo tukaj razrešiti, tedaj zavolj tega ni manjši, temveč silniši; ona potrebuje več prizadevanja in manj veličastva, ona tirja več zatajevanja in manj dobička; ona
kaže bolj na prihodnost kakor na sedajnost Pa zgodovina, gospodje, ne venča lahkiga, ampak le ojstro prizadevanje in dolgo terplje-nje. To prizadevanje in terplenje bo svoje plačilo prejelo, ako zvezne deržave v veliki zapeljivosti in žuganju nepremakljivo stoje in se prevzete dolžnosti derže, in ako se njih zastopniki, ktere so tu sem poslali, te poti s polnim in resničnim zaupanjem primejo. Oboje gospodje, je neogibljivo potrebno,in scer ra-zun tega nič druziga.
Gospodje! poprejšnji zgodovinopisci so ime novali mesto, v kteremmi oblake razganjamo, „civitas pacis". De bi tudi zanaprej mesto miru ostalo.
Laška. \ zadevi angleškiga tirjanja na to skansko vlado pove časopis „Constitutionale" sledeče: Znesek tirjatve je le 150-160,000 lir. — Ivo je vlada to zvedila, so se koj ministri zbrali, in pri posvetovanju je bil tudi avstri janski poslanec pričijoč. Na njegov predlog bi bila vlada Anglezam naznanila, si Buse za posrednike v tej reči zvoliti. Angleški poslanec pa je odgovoril, de se posredovanju ne bo operi, ako se Sardinii prepusti. „NazionaIe" pravi, de se Toskana temu ni podvergla.
Francoska. Pripoveduje se, de je predsednik francoske republike papežu pismo pisal, v kterem mu razloži, de glavno mesto ker-šanstva vladarstva zlo potrebuje, in de bo francoska vlada, ako se papež ne bo v Rim vernil, rimskim deželam posebno vladarstvo dala.
Razne naznanila.
Ker smo zadnjič obljubili naznaniti, kar so deležniki naprave slovenskega glediša sklenili, podamo tukaj, kar „Novice" v tej zadevi pišejo: „Ker seje že čez 100 delnic (akcij) za slovensko glediše v Ljubljani spečalo, je bil v pondeljik dopoldne pervi zbor deležnikov. Gosp. Kordež je razodel svoje misli zastran naprave slovenskiga glediša, zbor deležnikov pa ni bil ž njim edinih misel in je sklenil: de naj se nar poprej izmed deležnikov odbor 7 mož izvoli, kterimu odboru naj se izroči vodstvo vsih denarnih in umetalnih zadev. Ta odbor naj nar poprej osnovo te nove in imenitne naprave izdela in izdelano osnovo potem vnovič zbranimu zboru deležnikov predloži; med teni časam pa naj se nabera še več delnic, kterih se bo, kakor ta reč zdej stoji, lahko 300 dobilo. V odbor so bili izvoljeni: gosp. Holcer, kupec in posestnik; gosp. Dr. Strupi, gosp. Ambrož, posestnik, gosp. Dr. Klun, gosp. Dr. Bleivveis, gosp. Debevc, posestnik in kupec, gosp. Balant Zupan, kupčijski pomočnik ; — za namestnike gosp. Šreyer, kupec in posestnik, gosp. Eržen, posestnik in zdrav-nik, gosp. Mih. Lavrič, c. k. kantonski sodnik. — Z veseljem smo najdli med deležniki te naprave veliko nar bolj obrajtanih Ljubljanskih mestrijanov, posebno iz kupčijskiga stanu, in ker bo izvoljeni odbor skerbel za terdno osnovo doinorodniga glediša, je gotovo pričakovati, de lepa domača reč se bo lepo osnovala. Gosp. Kordežu, začetniku te naprave, se bo njegovi vednosti primerjeno opravilo umetalniga upravitelja izročilo, če ga bo hotel prevzeti".
V Union se piše, de se na Dunaju veličan-ska naprava snuje. Družtvo obertnikov in drugih mož je načert storilo, z rentnimi listki, za ktere bo imetje družbenih udov poroštvo, poslopje, „01ymp" imenovano postaviti, ki bo tirjanju družbeniga življenja po mogočosti ustreglo. V ta namen se bo v tri razdelke očilo. Pervi razdelk bo za umetnijo, drugi za obertnijo in tretji za ples in druge kratko-čase odločen; radi bi zvedili, ali se bo to poslopje res napravilo. Kmalo se bo začelo delati.
Sirski škof Matevž Nakar pobera dnarje za zidanje cerkve na Libanonu.
V	katolških časopisih se bere, de bo četerti velki zbor vsih katolških družtev Nemčije in Avstrije prihodnji mesec v Lincu.
Une dni pride en lep, mlad mož, nekoliko čez 20 let je mogel imeti, k pruskimu poročniku v Terstu in tirja, de bi mu poten list dal, rekel je namreč, de ga je zgubil, in de je častnik iz Lubecka. Ko ga poročnik na han-zeališkiga poročnika zaverne, je rekel, de je bil pruski častnik , in de ga je nesreča iz domovine zgnala; ko zgornjo suknjo odpre, de bi mu svoj govor s pismam poterdil, zagleda poročnik pruski železni križ na njegovih per-sih. Tedaj ga popraša, kje de je križ dobil, ker je že 35 let, kar ni nobenimu podeljen bil, in njega še tistikrat na svetu ni bilo. Mla-deneč mu odgovori, de ga je v zadnji vojski dobil. Ko mu poročnik reče, de to ne more biti, mu on zaverne: »Odpustite, vas nisim mislil golufati". S temi besedami zapusti poročnika in gre naravnost k deželnimu poglavarju in nekterim drugim osebam z izgovoram de ga je poročnik poslal, ker mu je dnarjev treba.
Nek kmet na Erdeljskem gre v malin, in se zmoti, de namest svojiga žita drugo mleti pusti , med tem se pa za miso usede in se žganja nalije. Ko domu pride, ga žena in svakinja pokregate, ker je tako slabo svoje delo opravil. On se zjezi in obe natolče; potem se z majhnim otročičein v skedenj poda in mu reče: „PogIej, otroče, še enkrat svojiga očeta" ter se obesi. Otrok hitro materi pove, de oče na vervi vise. Ona ga s pomočjo sosedov še o pravim času reši.
Gospod Bačkora mlajši misli začeti češki časopis za otroke izdajati.
Na Češkem se še vedno kolera prikazuje, in v nekterih krajih je clo precej huda.
Nov zemljopis je na Ceskem gospod Jožef Jireček izdal, pod naslovam: „Narodopisny pregled kralovstvi českeho«. Nemško in češko narodnost on v tem natanjko razloči. Časopis Union" to delo zlo hvali.
V	Peštu je bil 25. marca serbski bal.
Za postavljenje spominika na Beli gori je 20,000 gld. nabranih.
V	„Magyar Hirlap" se piše, de je bil 12. marca gerški tehant v Karasu obropan. Tolovaji so naj pred možke, potem pa ženske povezali ; potem so duhovna prijeli, so ga po glavi bili in ga hudo ranili, nohte so mu na nogah iz perstov potergali, mu dolgo brado zruvali in vse imetje vzeli. Potem si prinesejo vina in do dne pijejo. Duhoven je drugi dan umeri.
V	Berni bo kmalo več časopisov izhajalo kakor na Dunaju. Ravno je 12. naznanjen pod naslovam: „Pravy vychovateljek".
Te dni so prišli na Ogerskem tri ure od mesta Pešta v Oeso roparji po noči. Vsi so šeme imeli. Psam so z strupam zavdali, hlapcam usta zamašili. Potem so skoz kuhinjo pretolkli, in so na tako vižo vanjo prišli. Dekla se zbudi, al en ropar jo po glavi udari, de se z velikim vpitjem na tla zverne. Gospodar se zbudi in se od znotraj zapre, ter kliče sosede v pomoč; al preden sosedi pridejo, se roparji na konje vsedejo, ki so jih iz hleva vkradli, in so pobegnili.
C. k. častniki, ki so se iz Kotara 16. marca na morje podali, jih je burja dalječ v globoko morje zanesla. Dva dn/ in dve noči jih je po morju semtertje podi/a. Mislili so že, de so brez rešitve zgubljeni in de bodo mogli glada umreti. K sreči je čolnič k nekiinu bregu priplaval. Ljudje so bili koj zraven, so nesrečne na suho prinesli, jih pod streho vzeli in jim postregli ter jih na tako vižo smerti oteli.
— 8 —
HF#!if AW§EI 1111»
Rusovske dekleta.
Pri vsili narodih je bilo od nekdaj v navadi, de so se ločile dekleta po oblačilu in po nosi od zakonskih žen. Pri nas, v naših krajnsko-slovenskih krajih so hodile še pred nekaj letini dekleta razoglave z zlatim šapljeni na glavi in s pisanim trakam v spleteni dolgi kiti, ki je do roba krila segla. Skoda de se stare lepe šege čedalje bolj opušajo! Ne ve se, ali bi dekleta že rade žene, ali bi žene se rade
dekleta bile.	_
Na rusovskem se ločijo dekleta Q>o rusko: devuške, ali devke) še dandanašnji od omo-ženih. „Devke" nosijo lase v eno kito spletene, ktera je na koncu s pisanim trakam v šop zavezana, in jim do konca sarafana seže. Spomladi tudi zelenje in cvetice v kito zapletajo. Sarafan je rudeče pisana jopa, ki jo samo dekleta smejo nosili. Kakor hitro se ktera „devuška" omoži, zgine pri njej kila in rudeči sarafan. Žene nosijo lase okoli glave zavezane, kakor nekdaj tudi pri nas, na glavi precej visoko kapo iz terdiga popirja, pa z žido ali z drugo lepo robo preblečeno, ktero k o k o šn i k imenujejo. Sarafan sicer še nosijo, kteri pa ne sme več pisan ali rudeč biti, zakaj taciga nositi imajo le „devke" pravico.
Toliko je bilo treba od noše rusovskih deklet povedati, de se naslednja ruska pesem, ki bo v prihodnji „slovenski gerlici" na svetlo prišla, more razumeti.
Sarafan. Stara mama, o ne šivaj
Sarafana več, Pusti delo in počivaj, Zlati čas je pree! „Hčerka! k meni sedi,
Ljuba hčerka ti I Mlada si, pa vedi, De mladost zbeži."
„Poješ veselice,
Kakor ptič sladko, Bereš si cvetice;
Pa minulo bo!" ^Prešle bodo leta,
Z njim veselja slaj, Lic rudečih cveta
Več ne bo nazaj!" „Tudi jaz sim pela,
Mlada deklica; Zdaj »im tiha, vela,
Stara mamica!" „A1 nad hčerko sladje vživam
Prešlih veselin, Sarafan rudeči šivam V mladih let spomin.
Zmaj Despot Vuk Brankovic.
Oče mu je bil Gergur (Gerga, ali Gliša), mati pa Tekla Kantakuzenova: in ded Juri Despot pervi, Smederevec; preded Despot Vuk Brankovič. Bil je verlo hraber, in hitro kakor zmaj je Turke napadoval, zato ga je narod Zmaj Despot imenoval. Po Jurju Sme-derevcu je bil v Serbii njegov naj mlajši sin Despot, po iinenu Lazar; pa on je kmalo umeri, in Turki so si kmalo celo Serbijo pod-vergli, zato so Serbi prišli v Srem in Banat. Od tod tudi Zmaj Vuk v Srem pride, in serb-ski narod ga ondi leta 1471 za Despota izbere. Matijaž Korvinski, madjarski kralj ga za serbskega Despota prizna. On je skoz celo svoje življenje v Sremu vladal. Kralj Matijaž je bil slaven kralj; imel je mnogo vojsk s Turki, Nemci, Čehi in Poljaki. V vsih teh vojskah se je na strani kralja s svojimi Serbi tudi Zmaj Despot Vuk bojeval. O mirnih časih je živel v Sremu, v Slankamnu, kije bil uterjen grad; sedajna pravoslavna cerkev v Slankamnu je od njegove dobe. V tistej dobi so Turki na Savi grad Šabec napadli, da bi Iožej iz njega v Srem prišli. Kralj Matijaž pošlje svojo vojsko, da Turke raztera,da grada ne vzamejo. Tu se naj bolj Zmaj Despot Vuk s Turki bojuje; in ko so Turki že Šabec zagradili, se tudi Serbi na drugej strani Save proti Šabcu uterdijo, kte-rega so Zaslon imenovali. Leta 1478 je kralj Matijaž vojsko s poljskim kraljem Kazimirom imel. Tu so mu Serbi jako pomogli. Zmaj Despot Vuk s knezom Pavlom Branko-vičem in Dimitrijem Jakšičem predre do Kra-kove. Strašno so potolkli Poljake. Kazimir preplašen, da bi si celega kraljestva ne pod-
vergli, mir stori. Zavolj te srečno doveršene vojske je kralj Matijaž Zmaja Despota Vuka obdaril, poklonil mu je Slankamen. Leta 1475 udari Ali-beg z 4000 konjki čez Donovo in se verže v Banat ga pokončati. Zmaj Despot Vuk se vzdvigne zoper njega z svojo vojsko, in skorej vse Turke pobije; kar je živega ostalo, v Donovi potoni. Ali-beg se v čolnu čez Donovo prepelje, in tako se živ reši, njegovega brata, Skenderbega na bregu Donove Serbi vjamejo in mu glavo odsekajo. Serbi so tam mnogo blaga zadobili. Koj potem udari kralj Matija z vojsko na Šabec, in ga Turkom o trne, udari zatem tudi na Smederevo , ali ni ga mogel vzeti; da bi ložej Turke odbil, ki so cesto iz Smedereva navalili, naredi iz une strani Donove proti Smederevu tri gradove, ali Turki so spet naglo in nenadoma prišli, in tiste tri gradove razrušili. Leta 1477 se zažene spet Zmaj Despot Vuk z svojo vojsko na Turke, jih na več mestih potolče, prodre do Sarajeva, vse, kar je bilo turškega, po-ropa, opleni Sarajevo in Srebernico in ju potem zapali. Leta 1479 se je vojskoval kralj Matijaž z avstrijanskim čarom Ferdinandom. O tistej dobi pridejo Turki v Srem v Slavonijo, vse požgejo in poropajo, in odpeljejo v sužnost 30,000' Serbov in Slavoncev: zato pošlje kralj 1480. leta svojo vojsko v Bosno. Strašna bitva je bila pri Verbosani; potolčeni Turki se razkrope, in serbska vojska silno blaga zadobi, in vse vjete kristjane osvobodi. Vojska Zmaja Despota Vuka in Horvati so naj bolj v tistej bitvi Turke zmahali. Leta 1481 umre turški car Muhamed; njegov sin Bajazet nasledi turško carstvo; imel je pa v der-žavi veliki nemir; zato pride Zmaj Despot Vuk v Serbijo, in počne Turke iz Smedereva goniti; hotel je o tej priliki Turke iz Serbije iz-terati; kralj Matijaž ga pa nazaj pokliče, ker je serbsko vojsko na drugo stran potreboval. Leta 1482 na jesen mesca oktobra udarijo Turki iz Smedereva v Banat. Zmaj Despot Vuk in knez Pavel Brankovic jih počakata pri Bečkeretu, in jih strašno potolčeta; 3000 Turkov je na mestu padlo. Silno blaga je tukaj Serbom v roke padlo, in polovino so kralju Matijažu poslali, drugo polovino pa zase obderžali, in turške zastave so v serb-skih cerkvah razvili. Leta 1484 udarijo Turki iznenada na Horvaško, ropajo in požigajo ter 10,000 kristjanov v sužnost odpeljejo; ali Zmaj Despot Vuk jih zagrabi od zadej, jih raztera, otme ves plen, in vjete kristjane osvobodi. Leta 1490 zadene kralja Matijaža mor, in za madjarskega kralja postane Vladislav II.; Madjari se spiintajo proti Vladislavu, in zvolijo Maksimiliana za vladarja, ki na mah z vojsko na Madjarsko odrine. Serbi so se Vladislava deržali; zato se Zmaj Despot Vuk in knez Pavel Brankovic dvigneta proti Madjari in Nemci. Ti so se uterdili na bregu pri vodi Šar, in most tako obsedli, da Serbi niso mogli do njih priti, knez Pavel Brankovic se oberne proti vodi, zajame Madjare in Nemce od zadej, jih potolče in raztera. In tam so mnogo blaga zadobili, madjarska vodja, Bar-tola Berislova in Kanižeja Jurja vjeli, in ju kralju izdali. Tako je kralj s pomočjo Serbov premagal svoje protivnike, in se v svojem kraljestvu uterdil. Kmalo potem plane Zmaj Despot Vuk s knezom Pavlom Brankovičem čez Donovo in je od tod 15 dni pred saboj Turke podil; hotel je tudi Smederevo Turkom vzeti; ali vojvodi kralja Vladislava mu niso dali topov.
Toliko blaga so pri tej priliki zadobili, da niso mogli vsega v Banat prinesti, temveč mnogo ga je tamkej ostalo. Leta 1494 gre že zlo star knez Pavel Brankovic v Kupinovo, in na vročini umre brez otrok. Naj bolj so se njega bali protivniki kralja Vladislava; in zato", kadar so culi da je umeri, se naglo dvignejo nad kralja, in se uterdijo na Iloku, v Mitrovici in v gradu ltakovcu pri Požegi. Glava puntarjev je bil Lovre Veliki. Kralj pride z vojsko pod Futog in otme Ilok, Zmaj Despot Vuk otme Mitrovico. Protivniki pobegnejo v grad Rakovec, Zmaj Despot pa hiti za njimi, in zidovje grada s topovi razruši, vjanie puntarje in jih pelje kralju v Pečuj. Kralj se je zlo razveselil, ko je k njemu prišel Despot, in mu povedal, daje grad o tel, in mu vjete puntarje pripeljal. Zato je kralj Zmaja pri tej priliki bogato obdaril. Leta 1497 zboli Zmaj Despot Vuk v Slankamnu in umre. — Bil je "že zlo star. Postavil je na svoje
mesto sina Jovana. Vladal je v Sremu 26 let. Zvest je bil kralju Matijažu in Vladislavu. Ko so nad njega priderli Madjari, bi se bil teško obvarval, ako bi ga ne bila Zmaj Despot Vuk in knez Pavel Brankovic s svojimi Serbi branila. Zato sta ga Matijaž in Vladislav zlo hvalila. On je bil s tim zadovoljen, samo zato, ker je mislil, da bo s kraljem Serbijo osvobodil. Morebiti da bi jo bil osvobodil, ako bi bil mogel od kralja pomoči dobiti; aliMadjari so vedno kralja napadvali,in tako se je Zmaj Despot v Serbiji moral na dve strani bojevati, Madjare kralju podvreči, in Turke iz Serbije goniti. Ali tako je moralo biti, ker Madjari niso hotli razumeti, da je bolje koga za kralja imeti, kakor pa pustiti, da se sovražnik ojači, in Serbe in Madjare zmaga. Oni so mislili, da zamorejo tudi brez Serbov Turke razterati, in potem Serbe pod svojo oblast spraviti; ali o tem so se zmotili; prav dobro so vedili, da je več Serbov kakor Madjarov, in da je serbska zemlja mnogo večja od mad-jarske. Ako so oni na Serbe zato tako malo deržali, ker so nekdaj Serbi od Turkov tepe-ni bili, in so se o tem motili; so vonder dobro vedli, da se enkrat mora tisti narod dvignuti, ki je veči na številu; in pri tem so vidili, da so Serbi junaki, in da vsi jednako mislijo in delajo tisto pridobiti, kar so zgubili, in da so med njimi ljudje, ki, akoravno so zgubili svoje kraljestvo in despotstvo, so zavolj junaštva slavneji od mnogih kraljev. — Serbski narod je slepo šel za Zmajem Despotom Vukom, in kakor je Despot pred njim kakor zmaj letel, je tudi narod za njim pritisnul. Nič mu ni moglo poti overati. O kratkej dobi so Serbi skoz mnogo narodov in dežel proderli, in svoje sovražnike podili; ker so si zmislili, so oni s svojim orožjem zmagali. Zdaj v Banatu Turke nabijejo, zdaj Smederevo in Vidin derže, Sarajevo palijo, Madjare in Nemci pri šarici na-tolčejo, pri KrakoviPoljcom zapovedo,da naj mirujejo, kralja Matija v Beč peljejo, in Friderika do Linca zapode. Zmaj ni imel vojaške meje v svojem napredovanju; ko je premagal seje na dom vernul, in zato ni čudo, da je pri narodu v spominu kakor da bi še živel.	(Serb. Nov.) S. K.
Zmes.
Vino živa podoba človeka. Opica ni naj bolj človeku podobna, kar natoroznanci terdijo, ampak vino. Komej je vino zrelo, se tolče, trese, tepta in na tezo dene, dokler svojiga duha — ne izdaline — ampak ga od sebe da. Kolikor več ima duha, toliko bolj se čisti. Žlahtniga moža ne popačijo nesreče in sirovo ravnanje, temveč ga še bolj očistijo. Ravno taka je z vinam. V kletih pride iz svojiga notrajniga zamišljenja, in tukaj ni na naj višji stopnji popolnosti. Ponosno, kakor vsaka modra glava, je tudi vino. Neokornigain bedaka v blato verže, žlahtniga in visokiga njemu sorodniga duha pa nad visoke oblake dvigne in mu nebeške misli v serce da.
Smešnica.
Neki zarobljen kmet sreča en jesenski dan študenta nekdajne sedme šole, ki je kaj mogočno proti njemu konja jahal, ter ga ogovori: „Dober dan, učeni gospod!" Študent obstoji, „De, učen gospod sim zares; sim študiral logik in metafizik, in druge take copernije, kte-rih vi pauri ne morete zastopiti, in vam znam pevajzat, de ste vi,priprosti paur, od nog do glave zelnat štor." — »Vse mogoče", pravi kmet, „sej še jaz vam dokažem, de je vaše sedlo mezeg." Študent malo pomišljuje, in pravi: „To pa ni mogoče." — „Pač", odgovori kmet naglo, „zakaj srednja reč med konjem in oslam je mezeg."
Telegrafsko kurzno naznanilo deržavnih pisem 3. Maliga travna 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebra) 92,5/16
» » » » 4 '/i * »	» S2 %6
» » » » 4 » *	» 72 '/,
» » » »3 '/, » »	»19
Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških, morav-skih, silezkih, štajarskili koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Dnarna cena 2. Mal. travna 1850.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 23'/j gld.
Srebra	» » » » 18 »
f po	3	od 100\	—	gld,
» »	2	'/s » » /	—	»
/ »	2	'/, » » \	—	»
i »	2	» » 1	tO	»
f »	1	3/4 » » 1	—	»