V, PODPISUJTE
Hajvečji slovenski tednik v Združenih državah
Ubija vsake sredo.
Naročnina: Za člaa«, na leto.. .$0.96
Za vetfaoe.........$1.50
Za inoxem«tvo.....$2.00
NASLOV uredniitva in upravni** va:
1981 W. 22nd PUce, Chicago, UL
Telefon: Canal 24S7

v.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-dasa Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chie-p. niinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
Subscription price:
For members,yearly.$0.99 For nonmombers.. .$L50 Foreign Countries.. $2.00
OFFICE OF PUBLICATIONi
1951 W. 22nd PUce. Chicago, 111.
Telephone: Canal 2487
Published and distributed under perwit Wo. 208 authorized by the Act of Pet. 6,1917, on file at the Pott Officc of Chica^	^ Barietan, Ptstaattw fiw^L
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 11Q3, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. No. 18.—Štev. 18.
Chicago, III, 7. maja (May) 1919.
LctoV. Volume V.
POZOR SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGU!
ranjenci sc nahaja tudi 11 policistov.
V Bostonu, Mass. je bilo pri
Slovenski kampanjski odsek Po-| majski paradi obstreljenih četve-sojila Svobode in Zmage bo prire-j ro oseb in številno aretiranih. Na-dil v četrtek 8. t. m. zvečer ob 8 uri v cerkveni dvorani (vogal So. Lincoln St. in W. 22nd Pl.)
VELIK PATRI J OTIČEN SHOD,
i
ali zborovanje na katerega ste uljudno povablje-
ni.
Ta shod se vrši v prilog' kampanje Posojila Svobode in Zmage. Kdor še ni podpisal ali kupil tega
mera va na majsKa parada v Chi-cagu je bila prepovedana. Tukaj v New Vorku so policaji in vojuki napadli in razgnali več zborovanj radikalnih socialistov; med dru gim so napadli tudi urad socialističnega dnevnika "The Call". V Madison Square Garden nameravani shod socialistov je razgnala policija.
V Clevelandu so se vršili nemiri
Vojnega posojila, naj pride v če-j ua Public Square, iztočni 9. .cesti, trtek večer v Slovensko dvorano. Huron Rd., Prospect Ave in Su-
Kampanja bo zaključena že v so-j perior Ave. in Bolivar Ave. Skup-boto, dne 10. t. m. Kdor ga je pa| število "rdečih" demonstrante kupil, naj pride vseeno na ta tov k znašalo nad 25,000. Končno shod. Naš odsek bi rad zvedel ime- .ie oborožena policija in vojaštvo na vseh slovenskih kupcev teh s tanki vse razgrajače tekom ne-bondov vsled tega, da dobimo tudi kaj minut raz podil o. (J lavni urad
Slovenci (Jugoslovani) tozadevni kredit, ali priznanje. Ce ste morda že podpisali en bond Svobode, podpišite še enega! Chicaški Slovenci, ne zaostajajmo za drugimi narodi v tem pogledu. Delujmo na to, da se ohrani čast in ugled naše zvezdnate zastave tudi sedaj, 'ali po dobljeni zmagi na bojnem polju. Vdeležite se tega shoda pol-noštevilno!
Slovenski kampanjski odsek.
Ameriške vesti.
Podpisovanje bondov Zmage.
Washington, D. C., 3. maja. —
Do danes znaš?' skupna svota podpisanega posojila Zmage $1,657,-979.000, ali za 36.8* odstotkov od predpisane svote $4.500,000.000. Dasiravno traja kampanja samo še cn teden < do 10. maja), ni za-kladniški department še zgubil upanja, da to posojilo ne bo- doseglo razpisane svote. Proti kon-<-u, ali zadnje dni bodo stopile na plan razne velike korporacije in denarni zavodi z večjimi subskrip-cijami.
Po federalnih distriktih znaša skupna svota podpisanega posojila Zmage sledeče: Distrikt: / Svota: Odstotki!
-socialistične stranke je razjarjeno ljudstvo popolnoma porušilo. Letošnjo majsko demonstracijo so priredili socialisti sirom držav v znamenje protesta in v prilog o svobodi! ve njih voditelja Eugen Dehsa, ki sedi v državnem zaporu vsled kršenja špijonažne postave.
New York, N. Y., 2. maja. — Tukajšnja policija je prišla danes
Posledice majske manifestacije. Reading, Pa., 2. maja. — Rav
nateljstvo znane tukajšnje Cftr-penter Steel Co. je izdalo že pred nekaj dnevi na vse svoje uslnž bence oklic, da morajo biti dne 1. maja vsi na delu.
Ker se je pa izmed 2400 delavcev udeležilo včeraj okrog 600 majske parade, je označena družba vse te odslovila iz službe. Ti odslovljeni delavci so priredili vsled tega danes veliko protestno demonstracijo.
Prohibicija v državi Illinois. Springfield, 111., 1. maja. — Senat ska zbornica je danes odobrila z 29 proti 11 glasovi postavo pro-tisalonske lige ki določa, da se lahko to postavo s silo uvede v suhih teritorijih, ali krajih. Oblasti bodo vsled tega v takih krajih lahko preiskale vse shrambe in kleti stanovnikov; najdena opojna pijača bo pa zaplenjena.
pi 373, v Texas 335, v Louisiani 313, Alabama 276, Arkansas 214, Tennessee 196, Florida 178 in v Kentucky 169.
Izmed tega števila žrtev je bilo v tem času 61 žensk linčanih (150 zamork in 11 belili),
Dasiravno je izdal predsednik Wilson pred nekaj leti na vse guvernerje poseben oklic,, da naj skušajo preprečiti ljudsko sodbo, je bilo samo lansko leto (1918.) linčanih 63 zamorcev in 4 belokož-ci.
Znižana pristojbina za pisma.
S 1 .julijem t. 1. bo uveljavljena zopet stara pristojbina za pisma in dopisnice in sicer bo znašala ista za pisma 2c., za dopisni* ce in razglednice pa lc. Povišana vojna poštnina pisem je bila v ve Ijavi od 1. nov. 1917.
Država Missouri bo suha. Jefferson CHy, Mo., 2. maja. —
Danes je kongresna zbornica sprejela in potrdila zakonski načt't glede uvedbe prohibicije v državi Missouri, kakor je bil že odobren v senatski zbornici. Sedaj je trt
na sled. da so bile vse bombe,! ha to predlogo samo še guverner-katere so pred par dnevi razposia- j ju podpisati, nakar bo postala li anarhisti nemškega izvora, ali I pravomočen zakon.
najin že importirane iz Nemčije. )	-
Dosedaj je policija že aretirala Borba zoper prohibicijo.
V
dve sumljivi osebi, v zvezi s pošiljanjem teh bomb.
Te bombe so bile varno zavite v
Boston, Mass., 3. maja. — Dne
5. maja bo izročila državna zveza A. F. of I i. zakonodaji peticijo, da posebnih zavitkih z naslovom po- |,i se smei0 izddovati pivo. vse-siljulea; Gimbel Bros., znane tu ; i)Uj(^e 4 odst aikohola. Tej peti-kajsuje depart, trgovine. Bombe; ji j)(J priložena posebna prošnjo so bile razposlane: generalnemu j z 120,000 podpisi državljanov in pravdniku Mitchellu, gen. poštar- 12,000 podpisov dosluženih ameri-ju Buriesonu, senatorju Lee S. O- 5kih vojakov, ki so verman. .11. Kmg in K. Nebekev.! države, zveznemu sodniku Landisu v Chi-cagu, županu Olson v Seattle Wash, in drugim.
državljani te
St. Louis . . .	$126,246,000	64.74
Minneapolis .	. v.83,266.00	52.86
Chicago . . .	. 332,122.000.	50.99
Boston . . .	. 170,724.000	
Kansas City .	77.078,000	39.52
Richmond . .	80,566,000	38.36
Cleveland . . .	151,^34.000	33.71
Atlanta . . .	48,353,000	33.57
Philadelphia .	'112,653,000	30.04
New York . .	376,900,000	27.91
San Francisco	78,071,000	25.90
Dallas ....	20.260.000	21.43
Vojne izgube Združenih držav. Washington, D. C., 1. maja.
Pri zopet nem seštevanju in pregledovanju-listin o izgubah se jc našlo v minulem tednu še nadalj-
tlc. Wash., ki je znan kot najhujši sovražnik boljševikov se mudi te dni v Chicagu, da pomaga s svojimi navdušenimi govori pri kampanji posojila Zmage.
V zadevi inozemcev, živečih v Združenih državah se je župan Hanson izrazil sledeče: r
Tekom zadnjih 100 let je dospelo semkaj iz Europe nad 30 milijonov inozemcev. Pretežna večina teh spada že v vrsto pravih ameriških državljanov. Ti verujejo v
pravi jeni žrtvovati celo svoje življenje za to novo domovino, kar se je osobito pokazaJo v minuli svetovni vojni. Koliko naših narodnosti se je borilo pod ameriško zastavo!
Žal,, da se pa dobi še tu in tam po večjih mestih take inozemce, katerim ta domovina še toliko ni mar, da bi bili vzeli vsaj prve papirje, ki nočejo kupovati bonde Svobode in ki skušajo celo netiti Želja predsed. Wilsoua je. da |»a^dor in upor med miroljubnimi bi osebno otvoril to kongresno j Amerikanci.
zasedanje takoj po svojem priho-; Mi ne maramo takih ljudi v du iz Pariza in da bi pri tej pri- Združenih državah. Naj gredo 11a-liki poročal v skutmem kongresni zaj v svojo staro domovino. Otre-o svojih uspehih na mirovni lcon-|simo se takih nepridipravov, da fe renči.
Umestne besede ameriškega župana.
Ole Hanson, župan mesta Scat-!,,ih 746 imen- Tako Poroča danes
Četrta obletnica potopa "Lusita-nije".
Danes, dne 7. maja poteka 4. leto. odkar so Nemci potopili par-nik "Lusitania", 11a katerem je .našlo smrt nad 1200 oseb. Med temi žrtvami je bilo tudi 116 Amerika nee v.
Kakor minula leta, tako se bo tudi današnji spominski dan potopa "Lusitanije" obhajalo po po vseh mestih ši 10111 držav na primeren način. V vseh uradih Cunard parobrodne družbe visijo dan£s zastave na poTflrogu v znak žalovanja. Razni klubi in društva se bodo tudi ta dan spominjala grozne katastrofe na morju, ki je deloma povzročila napoved vojne nemški vladi od strani Združenih držav.
Za to nečloveško početje (potop Lusitanije) so Nemci že prejeli zasluženo kazen.
zanimivo poročilo, da so Združene države rešile Srbijo pogina pred lakoto in legarjem. To človekoljubno delo je izvrševala državna živilska administracija in ameriški Rdeei križ.
V južnih delih Srbije, kjer je bilo pomanjkanje največje je A-meriški Rdeči križ oskrboval vse tamošnje bolnišnice, poleg tega je razdelil med ljudstvo samo tekom zadnjih par mesecev nad poldrugi milijon poreij raznih potrebščin.
Američki prostovoljci na potu v Nemčijo. New York, N. Y., 5. maja. —
Da bo mogoče poslati na stalen dopust v Nemčiji se še nahajajoče ameriške vojake, je vojni department dosedaj spravil skupaj 50.000 prostovoljcev. Prvi oddelek teh, 1000 po številu se odpelje jutri s parnikom "Agamemnon" preko morja.
Razstrelba v rudniku. Wilkesbarre, Pa., 3. maja. —
Vsled razstrelbe strupenih plinov v Nottingham premogorovu. last
Italijanska mirovna delegacija se bo vrnila nazaj v Pariz vsled brzojavnega poziva od strani vladnih zastopnikov Francije, Anglije in Združenih držav.
Mirovna konferenca izdeluje sedaj tudi načrte za povabilo in vdeležbo avstrijskih mirovnih delegatov, ki naj bi se vdeležili konference v Parizu sredi tekočega meseca, (jlede Ogrske še ni nič gotovega, če bo pozvana tudi na to konferenco, ker se vršijo bas sedaj veliki nemiri v Budimpešti; tako še tudi ni določeno glede mirovnih delegatov od strani Bolgarske in Turške. Nemški mirovni delegatje so že dospeli semkaj. Mirovna pogajanja z Nemčijo so te dni v polnem teku.
BOJI NA KOROŠKEM.
Ženeva, Švica, 2. maja. — Začasna koroška vlada je odredila mobilizacijo 20 nabornih letnikov, da vstavi vpadanje jugoslovanskih čet v nemško Koroško. Jugoslovani so se te dni pojavili na 50 milj dolgi fronti v bližini Celovca in Beljaka, koja hočejo s silo Sedaj so jugoslovanske
Leghih and Wilkesbarre premogovne družbe je bilb v smrtni ne- j »vzeti.
varnosti zajetih 40 premogarjev.I ^ le še 15 milj"oddaljene od~Ce \ si so se pravočasno rešili na po- ]ovca ^ Beljaka. Razburjeni nemški Korošci so se obrnili na dunajsko vlado za pomoč iz strahu pred Jugoslovani, med tem ko skušajo zavezniki poravnati ta spor na mirovni konferenci. ~ - — -
površje; izmed ponesrečencev dosedaj še ni nihče umrl, dasiravno so hudo poškodovani.
Inozemske vesti.
JUGOSLAVIJA PRIPOZNANA.
(Kabel listu Chicago Herald and Examiner.).
Novi vojni davek na sladoled.
Ker je prišlo v urad glavnega carinskega kolektorja v Chicagu več pritožb zaradi novega vojne-
Pariz, 3. maja. — Včeraj so zavezniki oficijelno pripoznali jugoslovansko kraljevino.
VPRAŠANJE GLEDE REKE REŠENO.
vojni department.
Skupno število vojnih žrtev znaša dosedaj 75,820; ti so bili ali ubiti na bojnem polju, umrli za ranami, ali vsled drugih vzrokov. Število pogrešanih znaša sedaj| stave kaznovani. Če pa kupite v 4293, število ranjenih pa 201,847. Za ranjence in poli rabi jence bo
London, 5. maja. — (Po As-ga davka na sladoled (Ice Cream) 1 sociaie& Press). Kakor se poroča je izdal le-ta o tej zadevi sledečo L pariza tukašnjemu ^ Ex_ izjavo: Kdor kupi veeji kos sla- ch Telegraph je vprašanje doleda in ga nese domov, temu ni	Reke rešeno ^ sicer ^ Qsta
potreba plačati posebnega vojne-j ^ Reka za dobo dyeh let avtonom. ga davka. Razprodajalci sladole-| da, ki zahtevajo davek od takih) odjcmalcev bodo vsled kršenja po-
Ogri poraženi.
London, 1. maja. — Ogrska komunistična vlada je ponudila Ru-muncem večji kos ozemlja 11a južni strani Ogrske, ter je pri tem zaprosila francosko vlado, da naj preneha z bojevanjem 11a ogrski zemlji.
Kakor se semkaj iz raznih virov poroča, preti Ogrom splošen poraz, ker se Ruinunci in Cehoslovaki vedno bolj približujejo Budimpešti. Sovražnik ima do glavnega mesta ogrske republike samo še par milj.
država ustanovila po raznih več jih mestih posebne strokovne šole. kjer se bodo sčasoma brezplačno priučili te ali one stroke za preživ 1 je van je ali vsakdanji kruh.
Posebno zasedanje kongresa.
Washington, D. C., 3. maja. —
Danes se je izvedelo, da namera predsednik Wilson sklicati posebno zasedanje kongresa okrog 1. junija, ali lakoj po svojem po-vratku iz Pariza. Vsa stvar je še odvisna od mirovne konference, ki bo po zatrdilu nekaternikov zaključena dne 2«"». maja.
Praznovanje L maja. — Bombe po pošti. New York, N. Y., 2. maja. — 1.
maj. ali mednarodni delavski prazni!; se jc letos obhajal z Združenih državah precej burno. Najbolj resni nemiri se se vršili .ta dan v Clevelandu. Kjer je bila ena oseba Ubita, nad 1»K) pa ranjenih: med
bodo državljani na krmilu Združenih držav, ne pa nelojalni ino-zemei. Mi Amerikanci smo vdaiji ljubezni napredku, in kooperaciji, ne pa revolucijonarnemu gibanju. Brez pravega državnega reda ni napredka."
Kdor ne podpiše V. posojila Svobode in Zmage, ni vreden da živi v Ameriki.
Grozna smrt. Panika v cirkusu.
Woodbury, N. J., 2. maja. —
Med današnjo predstavo v nekem cirkusu tukaj je nastala velika panika med gledalci ko je neka le vinja napadla in grozno razmesa-rila svojega krutilca J. Wm. Miller ja.
Miller je vzel in skril levinji še pred predstavo par'mladičev; to je žival tako razkačilo, da je besno nanj planila in ga raztrgala. Lastnik cirkusa je besno žival knočno ustrelil, toda že prepozno.
Posledice ljudske sodbe, ali lin* čanja.
New York, N. Y„ 2. maja. —
Na tu se vršeči konvenciji Narodne zveze za izboljšanje razmer zamorcev, je tajnik te zvez.? poročal, da je bilo v Združenih državah tekom zadnjih 30 let linčanih 3223 oseb. Od 1. 1889. do 1918. je bilo v severnem delu Združenih držav linčanih 219 oseb. 11a jugu 2834, na zapadu 156 v Alaski in drugod pa 15.
Med vsemi državami je bilo v Georgiji največ slučajev te ljudske sodbe 386, v državi Mississip-
"candy store" takozvani "cone sladoled (samo za par centov), tedaj morate plačati davek, ker ta sladoled zavžijete v oni prodajalni, ali neposredni bližini iste. Od zavžitega sladoleda v prodajalni se*zahteva davek, ne pa od sladoleda, katerega nameravate doma zavžiti. Istotako tudi ni vojnega davka od sladoleda, če ga naročite v hotelu ali rest a vra nt u k obedu.
na Iuka, zatem pa preide Italijanom v roke?
(Gornje poročilo ni uradno, torej tudi ni verjetno. Slične, ali po- Padie obrežnih albanskih krajev
isti že P° italijanskih četah. Poveljnik
Nemiri v Albaniji. Solun, Grška, 29. aprila. — Nemiri v Albaniji se Vedno bolj in bolj širijo vsled neprestane oku-
Družinska žaloigra.
Kenosha, Wis., 4, maja. — Danes popoldne je ustrelil 48-letni delavec Julius Bogwilo svojo ženo, staro 36 let v pričo 4 svojih otrok v starosti od 10 do 14 let.
Med to zakonsko dvojico je vladal že več mesecev kreg in spor tako, da je Bogvvileva soproga tožila svojega moža na ločitev zakona.
Ko se je nameravala danes popoldne Mrs. Bogwilo s svojimi o-troci peljati s sosedovim avtomobilom na izprehod, jo je pred hišo ustavil razjarjeni mož in ustre-	. lil. Takoj po izvršenem umoru jej Italijanskajnirovna delegacija se
morilec zbežal. Doslej ga policija
dobne vesti so ameriški list večkrat priobčili; končno se je pa izkazalo, da so bili neresnični.
Dvomimo, da bi predsednik Wilson kar'naenkrat prelomil svojo besedo, ali da bi v tem pogledu premenH stališče, ko je vedno odločno povdarjal, da mora pripadati Reka Jugoslovanom. — Op. ur.)
Italijani v spopadu na Sušaku.
London, 3. maja. — Nek dunajski dopisnik poroča, tuk. "Central News Dispatch" o hudem spopadu med francoskimi in italijanskimi četami na sušaškem mostu.
Ko so hoteli Italijani ta most prekoračiti in vdreti v Sušak, so jih Francozi s pomočjo Srbov potisnili nazaj; pri tem spopadu je bilo troje Italijanov ranjenih.
Italijanske gTožnje.
Rim, Italija, 3. maja. — List "Giornale d'Italia" piše, da bodo Italijani s silo zavzeli Reko, če jim tega ne dovolijo Francija, Anglija in Združene države.
albanskih vstašev je zbral v svr-ho obrambe že nad 4000 mož, s katerimi bo skušal ustaviti italijansko prodiranje.
Italijani v Zadru. Kodanj, Dansko, 1. maja. — Iz
Splita se semkaj poroča, da so pričeli Italijani izkrcavati v Šibeni-ku 111 Zadru večje število svojih čet in vojnega materijala. Italijani se vedno bolj in bolj pomikajo v notranje kraje Dalmacije.
Punt na Bolgarskem.
Berlin, 5. maja. — Tukajšnjemu listu " Acht Uhr Abendblatt" se poroča, da je nastal v celi Bolgariji splošen punt ker ljudstvo ne mara več sedanjega kralja Ferdinanda koburškega. Vsled tega je prišlo med vladnimi četami in ustraši že do krvavih spopadov. Ljudstvo zahteva takojšen odstop kralja in uvedbo sovjetske vlade.
Kralj Ferdinand bo najbrž« zbežal v Švico.
še ni dobila v svoje roke. Julius Bogwilo je delal več let v tukajšnji Na she vi tovarni avtomobilov.
Združene države rešile Srbijo pogina.
Washington, D. C., 4. maja. —
V glavni urad ameriškega Rdečega križa je došlo te dni iz Soluna
vrača v Pariz.
Pariz, 5. maja. — Vittorio Orlando in baron Sonnino se bosta danes zvečer zopet napotila na mirovno konferenco v Pariz. Semkaj dospeta v sredo zjutraj.
Do onega časa bo Italijo zastopal na konferenci marky Imperi-ali, italijanski poslanik v Londo nu.
Slavni češki general umrl. Kodanj, Dansko, 5. maja. —
Slavni čehoslovaški general Milan Štefanik je padel minulo nedeljo na nekem poletu v aeroplanu pri Wanor 11a Ogrskem na tla, ter se je na mestu ubil. Znjim sta bila tudi dva italijanska častnika, katera je zadela slična usoda.
Iz urada tajnika dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Cleveland, O., se naznanja članom goriimenova-nega društva sledeče:
,Na seji dne 6. aprila t. 1. je bilo sklenjeno in potrjeno, da se naše društvo korporativno udeleži slavnosti razvitja in' blago-slovljenja nove zastave dr. Sv, Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. vršeče se dne 11. maja i. 1.
Zbirali se bomo ob pol 2. uri popoldne v Knausovi dvorani.
dno, ali že čez 7 mesecev ter še nisem popolnoma okreval.
Skozi ves ta čas me je društvo Marije Pomag. št. 79 K. S. K. J. Waukegan, 111., podpiralo ter izplačalo celo podporo v popolnem redu.
Zatorej se na tem mestu prav lepo zahvalji'ujem uradnikom in celemu društvu M. P. št. 79, ki tako lepo po bratovsko skrbi za svoje bolne člane. To društvo priporočam vsem tukajšnjim Sloven cein, ki še nišo morda pri nobe
Člane prosim, da se te slavnosti društvu, da pristopijo k dru
polno^tevilno udeležijo. Sobratski pozdrav
Joseph &uss, tajnik.
ZAHVALA.
V imenu društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. v Waukegan, 111., se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo vsem udeležencem, kateri so obiskali našo veselico predzadnjo nedeljo, dne 27. aprila. V prvi vrsti se toplo za-
štvu Marije Pomagaj »t. 79 K. S. K. J. da bodo zavarovali v slučaju bolezni, ali smrti. Društvo plačuje za 50c mesečnine $6.—tedenske bolniške podpore in $75. — za pogrebne stroške. North Chicago, 111. 2. maja 1919.
Peter Terchek, 11-letni član društva.
Forest City, Pa.
nedeljo dne 20. aprila, ali na
hvaljujemo vsem igralcem in i-:,. ... ... gralkam, kateri so žrtvovali veli-lVe lko nfde f.	* PfV'"1.1"
ko prostega Jasa, ter se pridno u-!»u a P° kratki bolezni rojakinja r	Helena Gercman. Pogreb se je vr-
deleževali vaj. Dalje se lepo zahvaljujemo, gospem in gospodičnam, katere so nam pomagale pri prodaji srečk in prigrizka. Zahvaljujemo se vsem, kateri" so
šil dne 22. aprila pop. ob veliki vdeležbi žena in deklet, ker po-kojnica je bila članica lepo napredujočega društva sv. Ane št.
i- i ^ 1120 KSKJ, in članica dr. Krščan-pomagah na katerikoli način, pri	* .	AL , .
fM .-L i- _ • i_____j« skih mater in zena. Oba ta dva
tiketih, ali pri drugem delu, da je šlo vse tako lepo v redu naprej. Zahvaljujemo se cenjenemu ob-
društva sta ji priredila krasen pogreb. Številno članic je spre-
einstvu, da nas je posetilo v tako j	blagopokojno sosestro
velikem številu in to kljub slabe- 12 hlse ^losti do cerkve, od tam
muje se še čevelj ne <
Imeli smo tudi štirideset-urno pobožnost v naši cerkvi svetega Jurja začenši z belo nedeljo. Cerkev je bila povoljno obiskana, kar je kako dobro znamenje. V nro-eesiji so korakali zopet vitezi in delali špalir, za njimi so šli otroci in lepo število mašnih strežnikov.
Govornike smo imeli dobre namreč: Rev. Kazimir Zakrajšek,
O. F. M., Rev. Anton Sojar in Rev. John Plevnik. Pomagali so tudi: Rev. Luka* Terzič, 0. F. M., Rev. Ciril Orendae, O. M. C., Ambrož Širca O. F. M. in več drugih.
Da je bil oltar lepo okrašen je zasluga ženske bratovščine svetega Rožnega Venca in dveh deklic, Rose Enčimer in Mary Podlipec, katere so se z veseljem priglasile, da hočejo skolektati potrebno svo-to.
Lepo je bilo tudi pfetje na veliko nedeljo in ob pobožnosti. Če bi se pač hoteli priglasiti vsi dobri pevci, kar jih je v naselbini, pa bi ne culi samo očarljivo petje vsako nedeljo, ampak bi imeli tudi lahko pevsko društvo. Čez čas pride morda še marsikaj. Delajmo marljivo za skupno stvar; deluj-mo požrtvovalno, da pozabimo sebe in ne iščemo osebne časti, kar prinese le blamažo. Bodimo složni ne le v besedah, ampak v resnici, kar pa stane včasih malo sa-mozatajevanja a ne škodi prav nič. Če mi bo mogoče poročati, še o kakem napredku, bom vam z vej sel jem pisal.
Mentor.
* f! ••
Dne 12. maja t. 1. bo država prodala na javni dražbi 7000 a-krov državne zemlje, ki leži pri Red Lake, Beltrami County, Vsaka oseba, ki ima še homestead pravico (Homestead rights) lahko kupi 160 akrov zemlje, nikakor pa ne več. Prva cena zemlje bo $222.80 to je 160 akrov. Po državni cenitvi je ta zemlja vredna $10.— aker.	• J
Rojaki, ki se zanimate za zemljo si sedaj lahko isto kupite direktno od države in to po zelo nizki ceni.	■■ -j Za nadaljna pojasnila se lahko obrnete naravnost do vlade, ali pa pišite meni in jaz vam bom dal drage volje vse podrobnosti. Prosim pa vsakega, cla mi pošlje vsakdo poštno znamko za 3 cente za odgovor. Vam udani rojak
John Movern, 624 N. 2nd Ave W. Duluth, Minn.


mu vremenu. Hvala tudi vsem j £ darovalcem, krasnih dobitkov Toraj še enkrat, prisrčna zahva-
pa na pokopališč^ k večnemu počitku
Pokojna Mrs. Gerčman je bila
la vsem, kateri So na katerikoli stara 61 let» doma iz fare Ča*ež
pri Zaplazu na Dolenjskem. Tu Ameriki je živela okrog 29 let in
način pripomogli k tako lepemu uspehu. Živeli!
štev
Odbor dr. sv. Jožefa,
53. K. S. K. Jednote.
NAZNANILO.
Dr. urad sv. Lovrenea št. 63 K. S. K. J. v Clevelandu naznanja vsem onim članom, kateri se niso udeležili pretekle mesečne seje, da se bode vršila prihodnja mesečna seja dne 10. maja. to je v soboto zvečer ob 7 (sedmi uri) Prosim na tem mestu člane našega društva, da naj se te seje polno številno udeleže.
Bratski pozdrav vsem članom Anton Kordan, tajnik.
VABILO
na
Predstavo in veselico,
katero priredi Slov. Podpr. društvo Marije Po-magaj.štev. 79 K. S. K. J. v Wau kegan, III. v nedeljo večer 11. maja 1919 v Math Slana-tovi dvorani na 10 cesti North Chiea-' go, 111.
Omenjeni večer bode dana vsakemu priložnost, da porabi svoj prosti čas v veseli ' družbi med svojimi prijatelji in znanci, in i sto tako bode dana priložnost videti krasno igro 'Prijetno ime-nadenje ' katera se bode predstavljala ta večer. Pred igro bode razvitje amerikanske zastave. Ob razvitju zastave bode naš cerkveni zbor, pel amerikansko himno. Po igri bode srečolov ples in prosta zabava. Vsi cenjeni rojaki in rojakinje iz Waukegana in North Chicage, kakor tudi iz bližnje okolice se najuljudneje vabijo, da nas v obilnem številu posetijo omenjeni večer, ter natr, pripomorejo do lepšega uspeha, za kar se vam že vnaprej najlepši zahvaljujemo.
Začetek točiio ob pol sedmih zvečer.
K obilni udeležbi vabi še en krat
Odbor.
sicer ves čas v Forest City, Pa Bila je ena izmed prvih nase ljenk naše slovenske tukajšnje naselbine. Tukaj zapušča žalujo čega moža, dva sina, tri prave hčere,, dve pastorki in enega pa storka.
Naša pokojna sestra Mrs Gerč man naj bo nam sem nekoliko v izgled; njo, smo videle povsoc eno izmed prvih, kjer je bilo kaj za dobro katoliško stvar storiti Vkljub svoji visoki Starosti ni za mudila v cerkvi nobene sv. maše ali sv. opravila. V katoliških društvih je bila vedno kot dobra in vestna članica.
Zlasti pa naj si vzamejo za iz gled ta .pogrebni sprevod vse ti ste Slovenke, ki zaničujete žen ska društva in naj si bo že Dru štvo sv, Ane, ali društvo Krščan skih mater. Oba ta društva sta važna in potrebna; vsled tega je dolžnost vsake Slovenke, da je članica, enega ali drugega društ va. čeravno sta oba na strogi ka toliški podlagi. Zatorej Sloven ke stopimo skupaj in pokažimo da smo trdne v skupnem društve nem delu.
Pokojno sosestro Ipriporočam vsem v molitev in nepozabni spo min. Iskreno sožalje vsem nje nim žalujočim sorodnikom/
M.
Čl
NAZNANILO. r
anicam dr. sv. Ane št. 123. Bridgeport, Ohio, naznanjam, da se bo vršila prihodnja seja dne 11. maja popoldne ob 5. uri. Vzrok da se je to sejo preložilo je ta, ker bo dne 18. maja popoldne sv. birma. Torej nam ni mogoče ta dan seje obdržavati. •
Upam, da boste cenjene članice
So. Chicago, 111.
Da ne bo naša slovenska našel bina popolnoma pozabljena ho čem napisati o njen nekaj vrst.
Meseca aprila nam bi bila sko raj začela groziti stara znanka influenca. Naselbina je bila lans-sko leto toliko srečna, da ni zgubila nikogar za to boleznijo. Zadnji iuesec pa se je vrgla na rojaka Martina Golobič; toda ta je korenjak in se je je otresel, da je sedaj zopet pokoncu.
Društvo Vitezov sv. Florijan-j, št. 44 K. S. K. J. je zopet obleklo letos za Velikonoč svoje uniforme in stražilo božji grob in "se vdeležilo procesije pri vstajenju. Že slovesno potrkavanje na veliko soboto je kazalo, da bomo vstajenje prav slovesno praznovali, kakor je tudi bilo. To društvo je tudi pripomoglo s petindvajsetimi dolarji, da je bila ko-lekta dovolj lepa, namreč 485 dolarjev in petindvajset centov; kar jc veliko za malo naselbino in ob tem slabem času. Upam, da se razmere kmalu zboljšajo; saj obt-
vpoštevale to naznanilo in se » obilnem številu udeležile seje dne|tajo nam tako. Če "se "bo kaj bolj-
•11. maja.
Sosestrski pozdrav
Marija Hoge, predsednica
ZAHVALA IN PRIPOROČILO.
še služilo, menda, ne bo tako težko začeti zidati šole in dvorane, kar tako zelo potrebujemo. Župnija bo končana v nekaj letih brez šole, društva pa se potikajo
Kakor mnogo drugih, tako je po raznih dvoranah, brez prave-tudi spodaj podpisanega obiskala ga doma. Kdor je toraj za resni-
pljučnica; influenea in zlatenica že dne 1. oktobra lanskega leta. Za to boleznijo boleham še ve-
čen blagor naše naselbine naj a-gitira za šolo in dvorano. Stalo bo sicer truda, morda še večjega,
Aurora, III
S tem navajam še nekaj imen darovalcev, ki so prispevali za Jugoslovanski dobrodelni sklad (Jgoslav Relief) ter na ta način pomagali svojim bednim jugoslovanskim sobratom. Nabiralna pola št. 81 — Josip Fajfarja.
Mariy Sikor ........
Gašper Ahačič .......
John Ramuta........
Ana Ramuta........
Helena Zelenšek......... 0.50
Josip Pregelj . •.......... 5.00
Julija Praprotnik . ...... l.«X)
Anton Zupančič......... 1.00
Ivana Zupančič .......... 1.00
.$ 1.00 . 1.00 . 1.39 . 0.30
Skupaj	$ J2.00
Nabiralna pola št. 82 Frank Gorenca.
Mary Kovačevič.........$ 2.00
N. P. Kramar........... 0.50
John Gorenc Sycamore, III 5.00 Karolina Gorenc Sycamore, III ................ 5.00
Alojz Kocjan, Sycamore, 111.................... 5.00
Skupaj	$ 17.50.
Skupaj nabranega in poslanega na Jugoslav Relief $106.50.
Med imeni darovalcev so tudi trije iz "Sycamora, III., ki so prispevali po $5.00. Čast jim!
Bodite ponosni vsi darovalci (lke) da ste eni izmed prvih, ki so pomagali svojim bednim bratom v domovini; gotovo se Vas bodo rojaki hvaležni in z ve seljem vsled tega spominjali. Pri srčna Vam hvala!
Z narodnim pozdravom
Frank Gorenc.
JAVNA ZAHVALA.
Granville, 111.
Dragi mi čitatelj tega lista! Morda boš rekel: Iz Granville, pa res nisem videl dopisa že dolgo časa, ali pa morda še nikoli. Pa tudi moj današnji dopis bo kratek.
Delamo pridno vsak dan; zasluži se pa tako kakor kdo more Če tudi se zaslži. dobro ali slabo, se govori samo to : 'Daj," "daj' in zopet 'daj!" Če daš vse kar imaš, te ne bo nihče vprašal: kaj ti bo o^lalo? Ali imaš še kaj za jutri? samo da gre danes .več ka-ntalistom v žep. itd.
Letošnja zima nam je dosti po brala. Kakor (ftugod, tako je tudi pri nas nesrečna influenca hudo razsajala. Jaz sem bil tako bo-an, da sem moral iti v Joliet v w)lnišnieo na operacijo, pa sem bil hvala Bogu dobro obiskan od prijateljev in sorodnikov za kar se vsem iskreno zahvaljujem. Hvala pa tudi naši dični K. S.
J. za tako hitro izplačano operacijsko podporo $50. — katero sem dne 20. aprila hvaležno sprejel. Hvala iskrena tudi mojemu zdravniku Dr. Martin Ivcu v Jo-ietu za njegovo izborno zdravje. Vsem {Slovencem v Jolietu in okolici ga toplo priporočam. S sobratskim pozdravom
Jernej Bedenk, box 53.
Zveza Jugoslovanskih Žena in Deklet si šteje v dolžnost, zahvaliti se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bilo mogoče poslati 16 velikih žabcev raznovrstnih življenskih potrebščin v istari kraj, kjer bodo razdeljene med* najpotrebnejše. Njih milosrčnost ni tudi sedaj poznala nikake meje: ni jih bilo treba prositi ali beračiti za miloščino", temveč so dali s polnimi rokami in prostovoljno, zavedajoč se, da je narod, iz katerega so sami izšli, v naj večji potrebi. Nekateri trgovci so napolnili sami kar cel zaboj, drugi so darovali različnega blaga v vrednosti do sto dolarjev ali pa dali pri nakupovanju potrebščin velik popust.
V	blagu in živilih, obleko," pe rilo. čevlje, moko, sladkor, kavo itd. so prispevali sledeči trgov ei: Aivton Anžlovar, Frank Bu tala, John Centa, Rudolf Cerkve nik, John Gornik, Beno B. Lev stik, Anton Logar, Josip Štamp felj, Frank Suhadolnik, Frank Škulje ter I Hahn.
V	denarju so darovali :Frank $5.00, John Oornik $5.00, Frank Kmet $3.00. Josip Kregar $17.85 plačal stroške za zaboj v Ilirsko Bistrico. Neimenovan $1.05 in Frank Suhadolnik $10.00; g. J Roštan je Zvezi podaril prazen mali zaboj.
Brezprimerna požrtvovalnost teh zavednih rodoljubov zasluži največje priznanje. Z njihovo po močjo bo otrta mnoga solza slo venskim trpinom, ki pogrešajo najpotrebnejšega : hrane in oble ke. Oni, ki trpe še sedaj po tuji krivdi glad in pomanjkanje in ki nimajo nikogar, da bi zanje ski bel, bodo deležni tega bogatega daru in njih hvaležnost bo naj lepše plačilo vsem plemenitim da rovaleem. Za svoje rodoljube pa zaslužijo, da jih tudi naši rojaki podpirajo v največji ;m^ri, ,iker bodo pri njih vedno postreženi pošteno in z najboljšim blagom.
Zaboji so bili poslani na župan stva v sledečih krajih: Ljublja na, dva velika in en mali zaboj Novomesto, veliki zaboj; Zagreb mali zakoj; Domžale, veliki zaboj ; Vrhnika, mali zaboj; Kana pri Gorici, mali zaboj; Ribnica mali zaboj; Kamnik, mali zaboj Tolmin veliki zaboj, Jesenice, ve liki zaboj; Preserje, mal zakoj II. Bistrica, mali zaboj; Divača, mali zaboj; in Krško mali zaboj.
Cleveland, Ohio. 30. aprj 1919. Zveza Jug Žena in Deklet.
MESTO JOLIET, ILL. ZA PO SOJILO ZMAGE.
Povodom kampanje V. Posojila Svobode in Zmage se je mesto Joliet, 111. zopet častno izkazalo in lahko služi v izgled vsem drugim mestom države 111. tako tudi' drugim mestom naše Unije . Za Joliet jc bila predpisana svo-ta $1,633,800. V. Posojila Zmage. Ker je bila pa kampanja v rokah delavnih mož, ali odbornikov, se je to svoto doseglo tekom že dveh dni; in še več, takoj drugi dan kampanje jc znašala skupna svo-ta podpisanega posojila Zmage več kot potreba, namreč $1,671.-550, tretji dan pa za $200.000 več.
Ta kampanja je bila razdeljena v 32 odborov ali oddelkov: 4 posebne odbore za podpisovanje po tovarnah, en Joliet Township od-)or, dva šol-ska odbora in 4 posebne odbore.
V rokah imamo iztis Joliet Association of Commerce Bulletin i št. 8 kjer najdemo v seznamu
________________It. 8,in
20 tudi "imena Slovencev, kakor: Josip Zalar (gl. tajnik <K. S. K. J.) M. Radakovič, Anton Nema-nich, Dr. Martin Ivec (vrhovni zdravnik K. S. 'K. J.) George F. Stonich, John Težak, in John Pasdertz. Vsi ti kampanjski odborniki so »tudi pripomogli med Slovenci, da je šlo mesto Joliet tekom 2 dni 'over the top". Čast
jim!	,
Državni zakladniški department se je tem slovenskim kam panjskim odbornikom zelo laskavo in priznalno zahvalil za njih patrijotično dek>. Tozadevno priznanje gre pa tudi vsem Slovencem iz Jolieta ,ki so se zadnjemu klicu domovine tako častno in naglo odzvali.
Pismo katero je prejel sobrat Josip Zalar se glasi v izvirniku sledeče:
TREASURY DEPARTMENT . WAR LOAN ORGANIZATION.
Federal reserve district number seven 105 West Monroe Str. Chicago, 111.
Joliet, 111. April 29. 1919.
Liberty Loan Division.
Office of County Chairman Will County, Illinois
Mr. Joseph Zalar,' 1004 N. Chicago Str., Joliet, 111. Dear Mr. Zalar:
Joliet has demonstrated that its patriotism was real and not only a war time enthusiasm by subscribing to nearly $1,750,000. in Victory Loan Notes. This tells its own story as to the effective work that you and the other workers have done in -the Victory Loan Campaign as in all previous campaigns for funds for the United States Governient.
It is rather presumptous for us to thank you for doing this work, but we do wish to say that we appreciate this effective cooperation that you have lent in this as in all previous campaigns, and to assure you that although the contact must be more or less impersonal during campaigns our appreciation is none the less sincere.
Let us hope that in all great undertakings in the community henceforth we may have your effective cooperation to the same whole-hearted degres as has been the case in the war campaigns, and we can assure you that the lessons learned from the war will not have been unproductive of much good for Joliet. Very sincerely yours.
E. H. Krueger. Secretary, City Victory Loan Campagn.
rešitvi industrijalnlh vprašanj
potom redne obravnave.
Vsa družba ima interese v takih vprašanjih in njih rešite^ se tiče celokupnosti, kajti red je podlaga za socijalni razvoj in iz tega izvira soeijalno blagostanje. Brez tega pa ni sreče med narodom.
Industrija je veriga vzajemnih interesov. Ako se odtrga le en člen v tej verigi trpi na tem vsa industrija in narodno blagostanje.
Družba in vsak posameznik i-ma radi tega dolžnost, da organizira industrijo tako. da ne bo i-sta prizadeta po kakih udarcih. V naravi stvari je, da gre tu le za prostovoljno prizadevanje in da se pride do poravnave le po dobri volji vseh strank, ne na podlagi zakonitih odredb. : Glavna stvar je duh; ki ovla-da pri poštenem prizadevanju za dosego pravične poravnave. Brez tega duha ni trajnega industri-jalnega miru. Pojmovanje delavske narave, pravice in ambicije delavcev, pa poštenost namenov za vse, ene podlage za industri-jalni mir.
Internacionalizacija rek.
INDUSTRIJALNI MIR.
Committee on Public Information Jugoslav Bureau.
New York, N. Y. — Urad za poravnavo delavskih sporov (Labor Adjustment Service) pride-Ijen k Department of Labor, in ki služi kot posredovalnica pri poravnavanju sporov, nastalih med kapitalom in delavstvom, razvije se v velevažno institucijo in kaže novo pot, ki jo bo hodila industrija pri poravnavanju vseh sporov radi mezde ali drugih delavskih vprašanj.
V	dosego poravnave ni treba, da se kaka stranka odpove svojim načelom, niti ni treba novih načinov obravnavanja. Vse kar Urad dela je to, da daje spornim strankam priliko in sredstva, da se snidejo in pogovorijo glede točk, v katerih se ne strinjajo, in da po potrebi stavi sam svojo predlogo v svrho poravnave.
Veliko število grozečih indus-trijalnih honiatij je bilo tem po tom že mirno poravnanih brez ni-kakega hrupa v javnosti in delo pri tem Uradu vedno raste, kajti čini dalje bolj se stranke poslužujejo dobre službe izkušenih posredovalcev v Department u. S tem ta "Service" postane resnična in-dustrijalna sila, ki se bo še izpopolnila in razširila, čim bolj znana bo njegova korist za industri-jo.
V	takem velikanskem ustroju, *akor je naša industrija, morajo spori nastati od časa do časa. Vsi ti spori se lahko poravnajo mirnim potom, tam kjer je uvedena metoda za pretresovanje istih in <jer vlada dobra volja, da se sporne točke podvržejo razumni preiskavi.
Ga ni zdravega ugovora proti poštenemu prizadevanju v prid tovne jezike.
John F. Bass, dopisnik "Chicago Daily News", mudeč se v Pa rizu, je poslal dne 29. aprila svojemu listu sledečo zanimivo poročilo. '
"Zvedel sem iz zanesljivih virov, jc mirovna konferenca prejela točko, da naj se vse evropske veletoke. ali reke: Ren. Labo, Odro in Donavo internaci-onalizira. V to svrho je bila ime-uovana posebna mednarodna komisija. ki bo vodila to nadzorstvo. Natančne podrobnosti o delovanju te komisije še niso znane. Če bodo narodi živeči ob reki Ne-men zadovoljni, se bo določilo tudi isto v vrsto mednarodnih rek.
Čehoslovakija je dobila neovirane pravice, da lahko pošilja svoje vlake po sedanjih zelezniških progah do Trsta in Reke; drugih koncesij v teh dveh lukah Čeho-Slovakija ni dosegla.
Pristanišče Gdansko (Danzig) je postalo mednarodno in bo pod nadzorstvom Lige narodov. Poljakom se je dovolilo prosti dostop do morja skozi to pristanišče in gotove nadzoroval ne pravice ob reki Vistuli. med tem ko bo imela Prusija svoje komunikacijske pravice v iztočni in zapadui Pru-siji.
Vojna odškodnina.
Glede vojne |odškodnine. katero bodo morali Nemci plačati, se je določilo 5 biljonov frankov v zlatu -takoj, čez 2 leti pa še 20 na-daljnih bilijonov frankov. Za naprej bo mednarodna komisija preračunala in določila, koliko vojne odškodnine bodo morali še Nemci plačati. Odškodnino se bo računalo na podlagi pogodbe premirja, da bodo isto dobili tudi civilni prebivalci za prizadeto škodo na suhem, na vodi ali v zraku. Mirovna pogodba.
V kolikor je mogoče sedaj sklepati, bo mir sklenjen in podpisan koncem tekočega meseca. Če se I-talijani ne uklonejo glede jadranskega vprašanja do istega časa. bo mir z Nemčijo sklenjen in podpisan brez Italije. Francija in Anglija lahko mir podpišeta brez svoje zaveznice Italije z ozirom na dejstvo, da je bila znana londonska pogodba sklenjena še pre-duo je Italija napovedala vojno Nemčiji.
Dalje se je izvedelo v gotovih krogih, da bo najbrže iriienovan glavnim tajnikom Lige narodov Sir Ja mes Eric Drummond, centrala te lige bo v Ženevi na Švicarskem.
Besedilo mirovne pogodbe bo ogronyio: Štelo bo od 60,000 do 150,000 besed. Na mirovni konferenci se ie že veliko debatiralo, na kak način bi bilo najprimerneje poslati to besedilo v svet takoj, ko bo mirovna pogodba podpisa na. Ako bi se hotelo poslati besedilo cele mirovne pogodbe v svet po brzojavu in kablju, bi bilo treba neprestano tri dni in tri noči brzojaviti. vsled tega bi bil svetovni brzojavni promet za druge svrhe popolnoma ustavljen. Vsled tega se bo potom hrzojava in kab-lja poslalo v javnost le okrog 10.-000 besed vzetih iz besedila3 mirovne pogodbe in določbe o Ligi narodov, ostanee tiskanega besedila bado pa vzeli s sabo posebni sli (kurirji). Določeno je tudi, da se naj prestavi točke o Ligi narodov in mirovni pogodbi v vse sve-
Sneg je že »kopnel po gorah in
skritih kolih v dolinah; v pogor jn že' zeleni breza, oznanjevalka
spomladi; beli zvončki in prijaz ne marjetice na solnčnib brdih so že skoraj osule svoje cvetje Mile sapiee in topli solnčni žar ki so vzbudili novo življenje v šumi in na polju, po gorah in v dolinahj rože že* žare po vrtovih v svoji krasoti, ptice selivke so se vrnile z juga. metulji in buče lice hite od cveta do cvetja; krasni maj je napočil. Vse se veseli lepe spomladi in novega življenja. Nehote se vpraša verno, bo-goljnbno srce; komu je posvečen najlepši letni čas. rajski maj; komu v čast doni živahno petje ptičkov, komu naj žari krasota cvetk in zelenja? Komu drugemu, kakor najlepši * izmed žen, Mariji, najčistejši n,evesti Sv. Duha. presrečni Materi Gospodo-vi, naši ljubi Oospej! Zato pa hočemo tudi mi vši svojo nebeško Kraljico v tem njej posvečenem mesecu prav zaupno in srčno častiti; vsem vernim'bodi ta mesee čas veselja, hvaležnosti ter prošnja !
Z.Marijo se naseli povsod veselje. Prišla je k teti Elizabeti, ž njo je prišla v hišo radost in sre-čn: prišla je na ženitnino v Kano <n je razveselila celo družbo. Po -f.ebovhodu Kristusovem so se zbirali apostoli krog Matere Gospodove ; blizu nje so se čiitili • srečne, varne.
V Nemčiji, kjer bivajo katoličani in protestant je mešani «ku-paj, opažajo: da so katoličani' jnnogo bol j veselega značaja. Ko jc neki protestantski pastor nekoč vprašal slovečega jezuita o-čet a Rob, odkod si on razlaga ta izredni pojav, je ta odgovoril ta* kole: 4Ali niso vsi otroci veseli dokler imajo mater in ali ne iz-gine izmed njih pravo veselje, ako jo izgube; mi katoličani 1-mamo še mater (namreč Marijo), vi ste jo j>a izgubili. Veselje nad iJarijo je napolnilo bogobljubne fffoze, da so vpeljali lepo majniško pobožnOst, ki vodi v cvetočem mesecu miljono .k njenim oltarjem ; na njih gori brezštevilno sveč in lučic; rože in cvetke duh-te; lepo. mile Marijine pesmi done po cerkvah; raz oltarja doli pa gleda Marijina podoba tako milo in ljubko; pri teh prizorih' zaiskre v premnogih očeh solze veselja nad tako dobro,"usmiljeno materjo. Ne imenuje brez vzroka sv. Matilda Marijo: 'Veselje vseli svetih duš." Zato bodi tudi za nas vse lepi majnik mesec veselja, ko bomo vsak dan častili ljubljeno nebeško Mater.
.Majnik pa bodi za nas vse tudi mesec zahvale. Neka Marijina legenda pripoveduje, da je bila zemlja nekoč mnogo rodovitnej-ša, kakor danes.; celo žitno steblo od till' do vrha ji bilo dolg klas. Toda ljudje so se prevzeli in so postali .hudobni; zato je Bog sklenil kaznovati zemljo z nerodovitnostjo. Gospod je izpulil tak cel klas iz zemlje, in sinu-kal raz njega zrnja; nobeno zrno naj bi več ne rastlo na steblu; že je holel posmuhniti zadnja zrna. kar ga prime naša ljuba Oospa roko ter prosi tako iskreno svojega Sina, naj vsaj malo zrna pusii ubogim ljudem; (Jospod je slišal njeno prošnjo; za žito bi se morali torej ljudje Mariji zahvaliti. Ta legenda nam hoče jasno pre doči t i, koliko hvale moramo vedeti naši ljubi Gospe j. In
| . .
ži revna vdova; vdova; ondi ne more družinski oče prislužiti; drugod se u'boga sirota ne ve kam d jati; na bolniških posteljah zdihujejo bolniki, umirajoči * tresejo groze na smrtni postelji! Kam naj fce vsi bedni in jokajoči v solzni dolini obračajo za pomoč 1
Kam drugam, kakor k njej, ko ji je .Jezus raz križa vse priporočil : Žena, glej tvoj sin! Da k »ijej hočemo hiteti cel mesec anijnik s sfojimi križi in prošnjami. Ako kak kralj praanuje vesel praznik, kaj rad uslišuje pnr Šnje svojih podanikov. Ali ni mar tudi cel mesec majnik praznik veselje za Marijo? Ne doni li pel ta mesec veličasten slavospev Mariii po celi zemlji? Prekrasno se ravno v# majniku dopolnjuje preroška beseda Marijina: 'Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi zemlje!" Ako se milijoni o-<rog Marijinih oltarjev zbirajo, ter čašte majniško kraljico ter k njej prešnje pošiljajo, kako bi se moglo zgoditi, da bi ne bilo girt jeno njeno materinsko srce in bi ona ne vračala bogato tega o-rroškega zaupanja z brezbrojni-mi dobrotami? Zato , prosimo v tem mesecu zaupno k Mariji; prepričani bodimo, da nam ravno v tem njej posvečenem mesecu ona ne bo odrekla svoje pomoči. Naj ne mine nobeden, dan vj
=

Med tistimi/ ki so jpapežev odlok s peresom pobijanj je bil tudi protestantski profesor verouka dr. Edvard Preus. Spisal je bukve z naslovom: "Rimski nauk o brezmakežneni spočetju, o-vržen iz svetega pisma."
Kaj pa je bil nasledek temu? Preuss ni od tistega časa imel več miru in sreče, — dokler ni po sedmih letih postal katoličan in je. spkal nove bukve, s katerimi je svoje prejšnje ovrgel in zagovarjal Brezmadežno Spočetje.
Posebno dan 8. grudna je bil za njega usoden. 8. grudna 1868 je zgubil svojo službo kot profesor veronauka (protestantske-kega) na neki gimnaziji v Bero« linu. Dobri prijatelji so mu. ponudili denarja, da bi se izselil v Ameriko, in podal se je na morje. Toda vožnja je bila strašno nevarna. Celih 72 ur je divjal vihar na morju ter grozil ladji in potnikom, da jih pokoplje na dno morja; in v smrtnem strahu, ki ga je naš profesor prestal, se je začelo v njegovem duhu majati vse poslopje protestantske ,vere. V spomin so mu stopila zlasti o-na mesta svetega pisma, ki govore o dobrih delih in katera je on po svoji volji v svojih spisih pre-sukaval. Priznati*si je moral, da slaba dela in pomanjkanje do >rih del človeka vodijo v' pogub-
©r. Preuss je umrl 17. julija leta 1904, t o te j v jubilejnem le-tu Brezmadežne, dobro pripravljen za pot v večnost. Zapustil je za seboj zvesto ženo in lepo število prav dobro katoliško vzgojenih otrok. Starejši sin Artur je za njim sprejel uredništvo časnika "Amerika", drugih J„-zet. je župnik, ki je svojega očeta na smrtni postelji sam previ-(lel za večnost, dva sinova pa se *e pripravljata na mašniški stan.
Tako se je zasramovana Mati božja nad svojim nekdanjim sovražnikom maščevala s tem, da je po besedah svetega pisma — ža< reče oglje zbirala . nad njegovo glavo. Spreobrnjeni grešnik se je pa Mariji za toliko milost tudi hvaležnega in te dobrote vrednega izkazal.
Kog daj na priprošnjo Brezmadežnega Spočetja še p'rav mno-kim zaslepljeneem pravo spoznanje !

ti boji potisnili mejo Karantanije ni srednjega veka Novi Grad
i	/>/lii 4 m i. .11-	' i < • i • /____i y	• <	. _ _	.
Ogrski Slovenci.
P. S.
proti vzhodu, j* težko dognati Gotovo je le. da se takrat štajer sko-ogrska meja ni krila s seda njo mejo teh dežel, temveč je ob reki Piuki. Rabi, Stremu in Krki velik kos sedanje Železne župani je pripadal karantanski mejni grofiji. Enako je Radgonski okraj segal precej ~ daleč na Ogrsko. Mnogo sedanjih ogrskih Slovencev je bilo takrat pod oblastjo ka-rantanskih mejnih grofov. Enake zgodovinske slike krvavih razprtij med Arpadoviči, nemških voj-
nih pohodov,
jenje. To je obračal nase in to majniku, da bi Marije srčno ne mu je pomnožilo njegov strah, počastili; zaljšajmo njene oltar- j V St. Louis, Mo., amerikan-
je; ne pozabi nihče, vredno ta mesec prejeti sv. zakrapientov;
dbr ne more v cerkev, naj zbira svoje domače krog hišnega šmar-niškega oltarčka. Sadovi bodo bogati. Naj nas vse bodre besede sv. BonaventUra; 'Veseli se moja duša, ter se raduj v Mariji, kajti obilne dobrote so pripravljene tistim, ki njo slave!"
poljedelstva ali kmečko orodje, slovenskega izvora; na primer ja-skem mestu, so ga luteranei spre-|r®m (jarem): kosci (kočija, tal-
(Dalje.)
Umevno je, da so bili Slovenci. Madžarom prvi učitelji v poljedelstvu. Zato je večina madžarskih besed, ki zaznamuje polje in njegove lastnosti, razne stroke
KO
PRIDE MAJNIM RAVAN!..... •
ČEZ
Ko pride majnik čez ravni ves lep in svež, s preblaženim
obličjem, ko slavček hvalnico zagostoli, ko zali log ponaša se s cvetličnem;
ko zemljo krije majniško zelenje, mi vstaja v duši vroče hrepenenje.
O nji. ki ljubim jo na moč, ob cvetu cvet se tiho pogovarja; slavi jo dan, slavi srebrna noč. zarana že li poje rujna zarja; vse, vse pozna njo lepo, njo
veliko.
jaz, njen otrok, pa zrem le njeno
sliko.
Oh, sliko le! Kdaj se.
jeli z odprtimi rokami in so mu preskrbeli službo na tamkajšnjem vseučilišču ter stanovanje v seminarju. Toda dušni boj, ki se je začel v njegovi duši med viharjem na morju, se na suhem ni hotel poleči. Vedno se mu je vsiljevalo v glavo prepričanje o potrebi dobrih del za zveličanje (kar luterani taje), in v usodi, ki ga je zadela, je spoznal roko božjo. Spoznal je, da so križi na zemlji velikokrat kazni za greh, kar luterani zopet taje.
Nazadnje ni mogel več vzdržati. Zadnje dni meseca novembra leta 1871. tako je pozneje sam povedal, se večkrat v šoli med poučevanjem ni mogel več na no-j,
yiga) telega, ogrski Slovenci pravijo: talige), sranka (sani, sanjke), kalamasz (kolomaz), le-mes (lemeš), tiho (trlo), gereben (grebenj), kasza (kosa),^ szita (sito), jazlo (jasle), hot (bat), patak (potok), rona (ravan), ba-razda), abrak (obrok), czena (seno),. sralma (slama). Od Slovencev so povzeli Madžari svojo narodno nošo. belo prteno obleko z dolgo srajco in širokimi hlačami, in z njo vred so prešla v madžarščino tudi slovenska imena za posamezne njene dele,, na primer sapka (kapa, čapka), gatva (ga-če), gerezna (krzno), .irha (prho-vina), guba (guba), palast1 (plašč, ruha (rjuha), -laska (ta-
malili obmejnih prask nam razgrinjajo tudi poznejša desetletja. Ko je leta 1063. nemški cesar Henrik IV. šel z vojsk« «a Ogrsko, da pomaga kralju Salomonu protL njegovemu tekmecu Gejzi, se je udeležil tega pohoda tudi kranjski mejni grof U* dalrik II. in tamkaj dobil svojo nevesto Sofijo, hčer ogrskega kraja Bela I. Slovenci ob obeh straneh Mure so mnogo trpeli vsled teh napadov od vzhoda in zapada. Vendar so bili štajerski Slovenci na slabšem, ker Madžari niso le porušili njihov'h domov in odvedli živino, temveč so ugrabili tudi ljudi in kot sužnje vlekli s seboj na Ogrsko. Ko so leta 1127. nekateri plemiči iz zapadne Ogrske zopet plenili po Štajerskem in so zlast.i šolnogrhški' cerkvi napravili veliko' škode," je Šel solnograški nridškVff Konrad sani'na Ogrsko, da se pritoži pri kralju Štefanu II. Rer je kralj Ukazal, da morajo roparski vitezi izročiti vse jetnike iiV povrnili storjeno škodo. Znamenit dogodek iz teh dolgotrajnih ohmejnih bojev je tudi zmaga Friderika Ptujskega nad Madžari o-
(madž. Nemetujvar, to je Nemški grad) ali GKissing ob Stremu. Kralj Gejza II. je podaril to okolico nemškemu vitezu Wolferju.
ki si je na malem griču sredi močvirne doline postavil zidano trdnjavo in postal praded znamenitih
GtissingoVcev. Bili so na glasu drznih roparskih vitezov in v ogr ski kakor v hrvatski zgodovini i-meli večkrat vodilno vlogo. Za časa Henrika Gussingovca (1267) je imela rodbina že celo vrsto gradov ob ograko-štajfrski meji in tudi obširna posestva v Slavoniji.' Henrik je opravljal častno službo ogrskega palaima in slavonskega bana. V bojih med češkim kra jem Otokarjem II. in Rudolfom Iabsbui^škim ?o stali Gussingovei na strani Otokarjevi in mu pomagali proti svojemu lastnemu kraju, zlasti pa so se srdito bojevali proti Baboničem, Rndolfovim pri-ržeiieem v Slavoniji in pritirali deželo skoraj v popolno pogubo. Ob istem času jih nahajamo tudi med velikimi župani v Šopronju in Železni stolici. O Ivanu Gissin-govcu in njegovem bratu Petru iz Pečuha čitamo, da sta 1. 1Ž89. napravi jala roparske pohode na Štajersko. Zato je avstrijski vojvoda Albreeht z vojRko pridrl v Železno stolico .odvzel Gissingovcem mesto Kisek (Guns) in 34 drugih gradov in vasi. Par let pozneje je moral sicer skoraj vse prisvojeno ozemlje zopet izročiti Ogrski, toda več gradov je bilo razdejanih, da bi se roparski pohodi ob meji ne mogli več ponavljati. Ko je rodbina Gissingovcev izumrla, so dobili njihova posestva I jlakiji in za njimi grofi Batthyany. V
koli leta 1199. pri Veliki Nedelji, Novem Gradu se je leta 1459. os-s katero jc pridobil lep kos ogrske novala zarota zoper kralja Mat ja-zemlje štajerski vojvodini. V tri- ža Korvina, kateri so pripadali ra-najstem stoletju so se vršili boji i zen Nikolaja Vjlakija še Pavel Babenheržana Friderika II. Boje-jBanfy s Spodnje Lendove, Ivan vitega, ki si je hotel osvojiti ob- Szechy z Gornje Lendove, grofi mejiie ogrske županije in po nje- j Martin Frankopan, Nikolaj Kaui-govi smrti boji za babenberško i ža j, znana viteza Jan Vitovec in dediščini) med Češkim Otoakrjem Andrej Baumkirehner, vsi posest-II. Premislovcem in ogrskimi kra-jniki v obmejnih ogrskih pokraji-iji, izvojevala na obmejnem ozern- nab. Ti so se zbrali 17. februarja lju štajerskih in ogrskih Sloven- 1459. in izvolili avstrijskega voj-
eev.
Kdaj prvič jo
zares! Kdo nam je dal Zveličarja? Ali ne Marija T Kdo bi preštel in mogel pregledati morje milosti in dobrot, ki jih je skazala nebeška Mati Zemljanom in jih še skazu-jeKam se obračajo bolni, .stiskani. žalostni, umirajoči? Ne li k njej, katero zovemo po vsi pravici: Pomočnico kristjanov? Po-erlej pa tudi v nebo! Milijoni blaženih se zbirajo krog prestola Marijinega polni hvaležnosti.; nebeška Mati jih ie pripeljala v kraj večne blaženosti. In če pogledaš dneve svoje življenja, moraš priznati, da je Marijino oko nad teboj čulo in da te je Marina roka vodila; brezbroj milosti in dobrot ti je sprosila Marija od svojega božjega Sina, Spodobi se in pravica zahteva, da v mesecu majniku rad obiskuješ njene oltarje ter se jej srčno zahvaljuješ za vse dobrote. Toda majnik bodi tudi mesec prošnja.
Kako revni, ubogi smo na vse strani. Naše duše potrebujejo milosti, miru, stanovitnosti ,v bojih. n koliko imamo telesnih potreb* Tu zdihuje mati, boječa se za bolnega edinega sina; tam to-
odpre nebo? zagledani v hiši večni ?
Kdaj sreča z njenim moje seafko? Kdaj mater bo objel otrok presrečni?
Kdaj tisti zlati majnik mi prisije, ko bom na Srcu matere Marije?
M. Elizabeta.
gah držati, tako zelo ga je nadle- eka). Od Slovencev so se naučili govala in mučila misel, da je v j Madžari staviti hiše in preproste zmoti, 1. grudna istega leta se je j utrdbe s prstenimi ali lesenimi odpovedal svoji službi, 5. grud- [ograjami, od njih so prejeli mero na je začel pospravljati svoje re-.f"1 denar, razne vrste rokodel-či, da bi se v drugo zasebno sU-t^if'. Pohištvo, nakit, godbo in j-novanje preselil; okoliščine pa,Jgre. Enako pričajo slovenske iz-ki niso bile od njega odvisne, so | pdsojenke v madžarskem jeziki), ga primorale, da je šele 8. grud-!da so se od Slovencev naučili za-na šel iz seminarja. Ni bil še me- znamovati cerkvene osebe, čase
POMLAD PRED MARIJO.
"Kako si lepa rajske slave dika, Marija s solneem z venci rož
obdana!
Obleka tvoja z prekrasna
si
zvezdami pretkana, cvetoča vesna vzklika.
Vse, kar se v solnčni
ti složno v ' mladem
vi gred i premika, siju čast oznanja:
pomladno cvetje tebi se priklanja,
ki si lepota maja lavorika.
Kot evetje naših dni mladostna
* leta,
cveto naj v tvojem crhu, k tvoji
časti,
saj tebi hrepenimo le dopasti.
O kolika se sreča nam obeta, kako bo večna tam pomlad vesela, Če ti boš za mladostni svet
skrbela. Limbarski.
Kako se je Marija maščevala.
(Zgodovinska dogodba).
Ko je sveta Cerkev leta 1854 proglasila Brezmadežno Spočetje kot verski nauk, tedaj so protestanti zagnali velik hrup zoper tako imenovano 'novo vero". O-čitali so Cerkvi samovoljnost, nasilnost in druge take Ijubeznji-vosti.
sec pri kraju, pa se je podal h katoliškemu nadškofu in poprosil za poduk v katoliški veri.
2(i. prosinca 1S72 je bil pogojno krščen in sprejet v katoliško Cerkev. To se je zgodilo v cerkvi "Marije od zmage". M'arija je zmagala. V spomin na svoje spre-obrnenje je dal napraviti in vzidati v tej cerkvi spominsko ploščo z napisom; "Preblaženi Devici - zmagovalki postavi ta kamen v spomin zmage, ki jo je priborila Ona nad njim, kfse nekdaj' ni sramoval poniževati jo, zdaj pa ji služi s prehvaležnim in zvestim srcem kot svoji najboljši, brez madeža spočeti Materi. — St. Louis, na praznik Brezmadežnega Spočetja preblažene Device Marije 1872."
S tem se pa dr. Preuss še ni zadovoljil. Ko so leta 1879 obhajali jubilej proglašenja verskega nauka o Brezmadežnem Spočetju, je izšla na svetlo slavnostna knjiga z naslovom: "V čast Brezmadežnemu Spočetju preblažene Device — od nekoga, ki jo je prej zaničeval." V predgovoru, ki ga je spisal 8. grudna prejš-. njega leta, pravi pisatelj .da naj bo ta knjiga javno zadoščenje za nekdanje javno sramotenje.
Koj po svojem spreobrnjenju je sprejel nekdanji protestantski profesor uredništvo novoustanovljenega katoliškega * časnika 'Amerika", in je to službo opravljal do leta 1902. Pri vsem priznanju. ki ga je prejemal za svoje delo, je ostal vedno skromen in ponižen.
in opravila, državne oblastnike, narode, dežele in reke, n. pr. ke-reszteny (kristjan), deak (dijak) megye (meja,) kiralv ispan (kralj), csaszar (cesar), vajda (vojvoda), ispan
Zaradi pogoste vojne nevarnosti na obeh straneh je bila meja tako na štajerski kakor na ogrski strani dobro zavarovana. Na štajerski strani nahajamo utrjene gradove (Hartberg, Thalberg Riegersburg, Kadgono, Ptuj, M a rUw>i%... . Rajhonburg). .strelske dvorce in močno obmejno stražo nemških vitezov. Pa tudi Madžari so sVojo granico vojaško osnovali in so med slovensko, in nemško prebivalstvo naselili madžarske vojnike ki so morali stražiti mejo. Ti gr^ničarji so živeli skupaj s svojimi družinami v velikih (župan),	vaseb' so veljali za plemiča rje in
so dobili od svojih kraljev poseh-j ne privilegije.
Značilno je za Ogrsko, da tafii-kaj v zgodnjem srednjem veku ne
met (Nemec), Szasz (Saks ali Maksonec), Horvat (Hrvat), szo-mbat (sobota), pen tek (petek), tomloc (tamnica).. Nasprotno so sicer prekmurski Slovenci tekom ! nahajamo zid«nih gradov, ki so poznejših stoleti) pod vplivom Iblh Pri ,ias zel° razširjeni. Po
poznejših stoleti) pod vpl madžaracije sprejeli mnogo best ran Mure so zašle zelo redke poedinke.
Vnanja zgodovina slovenskih pokrajin na Ogrskem na mpripo-veduje o mnogih bojih, ki so se
zgledu staroslovenskih trdnjav, so bile napravljene iz lesa in prsti. so si napravili tudi .Madžari prve svoje utrdbe. Zlasti so bila središča komitatov, kjer je st(»lo-val veliki župan, na tak način utrjena, tako Blatograd (Salavari)
izvojevali med Madžari in nem- j,, železna stolica (Vasvar). Okoli
škimi cesarji ali njihovimi mejnimi grofi. .Meja med Ogrsko in Štajersko je bila dolgo časa negotova, in kdor je imel več moči, si je tudi dalje postavil svoje mejnike. Bazen tega so bili bojeviti in ropaželjni Madžari še vedno nemirni sosedi, ki so s svojimi pohodi dali povod mnogim praskam obmejnih plemičev.
Ko so pod Štefanovim naslednikom, kraljem Petrom, izbruhnile notranje razprtije, je nemški cesar Henrik III, v letih 1042— 1053 opetovano s svojo vojsko prodrl na Ogrsko in si osvojil mnogo krajev ob Donavi in Rabi. Zdi se, da je hotel takrat meje nemškega cesarstva razširiti tja do Rabe in iz tamošnjih pokrajin ustvariti novo marko ali mejno grofijo. V istem času "čitamo, da je mejni grof Ootefrie pri Ptuju, ali kakor trde drugi, pri kraju
njih so se vrstile koče iz bič j a in
vodo in nemškega cesarja Friderika 111. za ogrskega kralja, Friderik se sicer ogrske dežele ni mogel polastiti, vendar je od takrat nosil naslov ogrs"kega kralja. Gis-singovci so ustanovili tudi utrjeno mesto Kisek (Guns), katero je 1. 1529. Nikola Jurišič s tolikim junaštvom branil proti Turkom. (Dalje prihodnjič.)
Kdor ne podpiše V. posojila Svobode in Zmage, ni vreden da živi v Ameriki.
POZOR ROJAKI!
Rojakom sirom Amerike steni naznanjamo, da jo je dne 17. marca t. 1. od tu iz Rankina, Pa neznano kam popihal v pitts-burški okolici dobro poznati Matija Mušič. S sabo je odnesel, ali ukradel ves tedenski dohodek $300.00 od dobro napredujočega slovenskega društva * Danici
Omenjeni je delal pri društvu za natakarja in je bil tudi član i-stega društva. Poleg tega jc še opeharil več drugih rojakov, od <aterih si je denar posojeval z obljubo, da jim vse vrne, ko ho
ilovice aH pa iz lesa.' Stopram iz-!dvi^niI svni ' denar 1,aflkp-za mongolskega napada leta 1241,I)ankl Pa ni imel centa-so bili poklicani redovni vitezi' Kakor se je pozneje dognalo. Teinplpri in Ivanove} za učitelje je odnesel rojakom tudi več Liberty bondov, katere je jemal od njih, da jih bo zamenjal v denar, pa ne zanje — ampak zase. Oni uzuiovič je vsega skupaj prevaril tukajšnje rojake za približnjo $1000.00. Gotovine ni dosti odnesel od tu, ker je rad karte i-|gral in po kegljuščih hodil, de-
pn'zidanju gradov.
Med najstarejše gradove v ogrski Sloveniji '.pada- Gornja Len-dova (Fclso-I.endva. nem. Ober-limbaeh). Sle.vensko ljudstvo ga imenuje še dandanes kratko "Grad", in tamošnjo župnijo "fara pri Gradi". Ustno sporočilo
trdi, da so ga sezidali templariJ,al Pa lliko,i rad—
Ko je bil ta red leta 1311. odpravljen, je dobila Gornjo Lendovo z vsemi obširnimi posestvi plemiška
Omenjeni Matija Musič je doma iz vasi Krasinc, podzemeljske fare v Belokrajini. V Ameriko je
rodbina Szeehi (Seči), ki je imela j Prišel že pred kakimi 20 leti. Naj, velik del slovenske zemlje v oblasti. Razen lendovske okolice so ji pripadale tudi Sobota (Mura-Szombat), tro; z 12 vasmi. Tišina in Szeehv-Sziget ob Krki v salaj-skem komitatu. Člani te družine
Leta 1887 mu je izročilo kato- Putten hudo porazil ogrske č liško vseučilišče v Indijani čast-1 ki so bile vdrle na Štajersko
no svetinjo, kakor se daje vsako leto kakemu slavnemu pisatelju ali umetniku. Toda na njegovo prošnjo so javnosti ime odlikovanega zamolčali. Častno svetinjo so položili k nogam brezmadežne Device, ker je dr, Preuss pri svojem spreobrnjenju napravil obljubo, da ne bo sprejel nikakršne časti, da bo zadostil za predrznost, da si je upal spisati bukve zoper Brezmadežno Spočetje.
(1.
1042). Toda bojna sreča se je kmalu izpremenila,. ker leta 1053. so Madžari iznova vdrli v Karan-tanijo in poleg drugih pokrajin si osvojili tudi utrjeni grad "He-nigstburg" (sedaj Wildon južno od Gradca). Šio se je v teh bojih za to, da ogrsko kra^estvo postane odyisno od nemškega cesarstva. Vojni pohodi Nemcev pa so imeli tudi namen, njihovi kolonizaciji odpreti prosto pot v zapadne ogrske pokrajine. Koliko so pa
etc.: so opravljali večkrat službo velikih županov Železne stolice. Spomin na njihovo oblast ohranjujejo mnoge lepe cerkve, ki so jih sezidali pobožnim Slovencem. V reformacijski dobi pa je prav ta plemiška rodbina storila največ za razširjanje luteranstva med Slovenci in je celo občine s silo odtrgala od katoliške cerkve. Ko šo leta 1684. Szeehyji izumrli, so prešla njihova posestva na rodbine Bathyany, Szapary in Szecheny.
Še znamenitejši kakor grad Gornja Lendova je bil v zgodovi-
prej je živel nekje v Cornwall, Pa., potem v Reading in na Am-bridge; tu v Rankin je živel 9 let. Spozna ga lahko tudi kdor ga še ni videl, ker je slep na levem očesu da nosi stekleno oko. Navleče se ga večkrat rad, če ima kaj pod palcem.
Prosimo torej cen j. rojake širom Amerike, kdor ga kje vidi in zna za njegov naslov — da nam ga naznani, za kar mu bomo zelo hvaležni. In ko se ga enkrat prime, bo tudi, ki nain ga naznani, dobil $25. (petindvajset dol.) nagrade brez kakega ugovora.
Odbor dr. "Danica", ttšite na : Jugoslovanski podp. dr. "Danica" 332 — 3rd St. Rankin, Pa. (Advert is.)

19*1 W««t 2 2nd Place
Uredništvo in apravniitvo: Telefon: Canal 2487.
CMeafo,
■ 11 -	Naročnin«:
Za člane, na leto.............................................$0.96
Za nečlane...................i............................. 1.60
Za inozemstvo............................... -v....... • • 2.00
OFFICIAL ORGAN % * * / of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of tho
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.
1961 West 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription price:
For Members, per year........................................$0 JJ
For Nonmembers............................................
For Foreign Conn trie«........................................ 2.00
SI
Posojilo Svobode in Zmago.
(VICTORY LIBERTY LOAN)
To fe vaša zadnja prilika, da pridete na častno listo "domačih patriotov."
To je vaša sveta dolžnost napram Združenim državam Amerike!
To je živ dokaz vaše zvestobe in naklonjenosti svoji vladi!
To je dokaz, da ste vredni te dežele in svoje stare domovine!
To je najhitrejša in najuspešnejša pot, da pomagate samim sebi in svojim "tam preko."
To je danes najvarnejša in najboljša vložitev na svetu.
Lahko jih kupite na obroke!
Za podrobnosti vprašajte TAKOJ svojega duhovnika, predsednika vašega društva, gospodarja, bankirja'ali okrajni odbor Posojila Svobode.
Prastariši predsednika Wilsona.
V londonskem tedniku 'The British Weekly" je bilo nedavno .čitati sledeče pismo nekega sorodnika predsednika Wilsona^. nanašajoče se na njegovega deda, pre vsem pa, kako sta se predsednik Wilsonov star: oče in stara
gles Wilsonom, ki je postal 1. 1855 pastor prezbiterijanske cerkve v Staunton, Va. Tej zakonski dvojici se je dne 28. dec. 1856 na-rodil Thomas Woodrow, sedanji predsednik Združenih držav.
R. W. H."
mati vozila iz Angleškega v A-meriko." Omenjeno pismo se gla-i znajo nrti v svojem lastnem jezi-
Amerikanizacija rudarjev.
Dne 12. marea t. 1. je podal ravnatelj rudarskega urada, dodeljen departnientu za notranje zadeve v Washingtonu, D. C. zelo važno izjavo, s katero je odobraval nameravani amerikanizaeij-ski zakonski načrt za inozemee. Pri tem je Mr. V. H. Maning ravnatelj tega urada povdarjal, da bi se morali osobito tu živeči inozemski rudarji pridno učiti angleščine, ker s tem bi se jih lahko vsako leto nad 1000 obvarovalo smrtnih ponesrečb, nad 150,-000 pa raznih poškodb pri delu.
Rudarje bi se moralo učiti pisanja in čitanja v angleškem je-zilcu. če že ne popolnoma, pa saj za silo, da bi lahko razumeli razne varnostne napise po rovih. To bi bilo zanje neprecenljive vrednosti glede osebne varnosti pri delu.
Mr. Manning celo zatrjuje ,da je pripisovati vsled tega toliko smrtnih slučajev in ponesrečb po rovih, ker delajo po istih večipo-ma inozemei, nevešči angleškega jezika! dosti je celo takih, ki ne
hi :
"Gospod urednik: Ker je ime predsednika Wilsona sedanji čas tako zaslovelo, vam pošiljam prigibno del pisma, datiranega z, dne 23. feb. 1835. katerega je pisal Rev. Thomas Woodrow, ded (stari oče) pred
ku pisati in eitati. Statistika nam Kaže, da so smrtni slučaji in po-nesrečbe pri delu med inozemei rudarji dvakrat tako velike ka-kakor pa med ameriškimi rudarji. En sam inozemski rudar, ki se ne zna ravnati po varnostnih predpisih, stavi lahko vse svoje
sednika Wilsona, mojemu dedu domače tovariše in svoje ameri-
Robert Williamsonu, s kojega hčerjo Marion je bil poročen.
Mr Woodrow je bil rojen v Paisley (na Škotskem) 1. 1793. Ko je dovršil univerzo v Glasgow, je
ške sodruge v veliko nevarnost, da povzroči vsled svoje brezbriž nosti morebitno eksplozicijo v ru dni ku.
Statistika nam kaže, da je dan-
vrše mirnim potom dalje, v *par dneh bo stavka dobljena. Tako bo organizirano delavstvo v Ameriki že v kratkem pekovsko industrijo popolnoma preustrojilo in predrugačilo, - kar je popolnoma prav.
V	Chieagu se speče nad 75 odst. kruha in drugega peciva šele po polnoči samo radi tega, da imajo odjemalci vedno sveži kruh. Če bodo pričeli pekovski pomočniki v resnici delati samo po dnevu, se bo produkcija peciva morda malo znižala, ker bo dosti gospodinj raje peklo, doma kruh; poleg tega bo treba podjetnikom povečati svoje pekarne in stroje.
V	Chieagu se speče dnevno nekaj nad poldrugi milijon hlebov (štruc) kruh.a jštevilo organiziranih pekovskih pomočnikov pa znaša okrog 30,000.
Boj organiziranih .pekovskih pomočnikov v Chieagu za odpravo nočnega dela traja že celih 25 let. To so zahtevali ti delavci že tedaj, ko so državne oblasti sku-
7. maja: lm.
vane postave. Rekel je jima, da bo v svojem listu takoj spisal primeren članek in da se bo še isti večer posvetoval o tem z ostalimi ministri itovariši. — Res, poklical je po telefonu ministrskega predsednika Bela Kun in druge člane kabineta, zatem pa še tiskqfrja, da ni potreba nobenih odtisov te postave delati. Komunizacija žensk je bila na ta način kar čez noč odpravljena. Tiskar je dobil Celo naročilo, da naj rokopis in stavek o nameravani postavi takoj uniči.
Kratek pregled zgodovine Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Iz tiskovnega urada S. N. Z.
Vsak dan slišimo, da smo si Slovenci, Hrvatje in Srbi bratje ter da tvorimo troedini narod. Marsi-
komu izmed nas pa je še neznana šale spraviti s površja podzemelj- naša zgodovina; zato hočem v na-
ske pekarne, ali pekarne po kleteh. Šele sedaj so podjetniki ali pekovski mojstri izprevideli, da je sanitarna delavnica za nje in njih uslužbence največjega pomena. Pomočniki te obrti zahtevajo odpravo nočnega dela s pia-vičnega in zdravstvenega staU-šča, ki je tesno v zvezi tudi z zdravjem splošnega, ali javnega občinstva. V večjih mestih uživa ljudstvo od 70 do 98 odst. kruha, spečenega po noči po raznih pekarnah. Zdravniki zatrjujejo, da postane velika množica pekovs-' kih pomočnikov jetičnih in one-m'oglih, ker morajo prestajati hude napore nezdravega nočnega dela. Dosti nezgod se pripeti po noči med delavci te stroke, ker s6 trudni in zaspani. Baš pri peku je treba največjega sanitarnega ravnanja, da se ne zanese kakih bacilov v kruh.
Nočno delo je prepovedano v pekarnah v Italiji, na Švedskem, Angleškem in nekaterih drugih državah. V Združenih državah se je pa nočno delo pekovskih pomočnikov najprvo odpravilo v San Franeiseu, ter je upati, da se bo isto uvedlo tudi po vseh drugih mestih in krajih naše Unije.
slednjih vrsticah podati nekaj točk iz naše zgodovine, ki bodp pokazale, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi v resnici bratje, sinovi ene in iste majke Slave, obenem pa bomo tudi videli, kako enako usodo smo imeli skozi več stoletij.
V začetku šestega stoletja se je preselil eden izmed slovanskih narodov izza Karpatov v pokrajine ob dolenji Donavi; ta narod so bili Sloveni, predniki današnjih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Imeli so skupno ime in skupni jezik. Zal, da nismo ostali dolgo združeni, kajti že sredi šestega stoletja smo se ločili Slovenci od svojih bratov ter smo jeli prodirati na ozemlje današnje Ogrske, odtod pa dalje proti zapadu, kje rsmo zasedli velik del Vzhodnih Alp, dočim so Hrvatje in Srbi ostali na Balkanskem polotoku. Vided te ločitbe je polagoma gineval skupni jezik.
teku stoletij so je spremenil v
daj bi bilo treba Srbiji največ moči, kajti jeli so jo napadati Turki. Na Vidov dan, dne 15. junija 1389.
i .	•____v«; •
796, 1. 1917 pa za 13,383 duš V primeri z letom 1913. je torej zna--	primanjkljaj 1. 1914 2872 duš,
leta so izgubili junaški Srbi svojo j leta 1915. leta 32.960, 1916. leta narodno bitko na Kosovem polju. 45,656 in 1917 leta 41.243 duš, Odslej so tarnali vsi bratski naro-j skupaj 122.731 duš. Temu treba di vsak pod svojim* nasilstvom: J prišteti še primanjkljaj iet.i 1918. Slovenci pod nemško-avstrijskim,; v približnem številu 30.000 duš, Hrvatje pod madjarskim, Srbi pa tako da je Bosna-Hercegovina za-pod turškim. '	časa vojne osiromašila za nad 150
■V silobranu so.se dvignili Srbi 000 duš. Koliko je pa še tiso če v v začetku 19. stoletja zoper svoje]neznanih 'bosenskih grobov in kosti raztresenih po bivših bojiščih, ve za enkrat le Bog.
tlačitelje Turke. y V teh bojih jih je vodil junaški Črni Jurij aji Ka-ragjorgje, ustanovitelj sedanje srbske vladarske rodbine. 1813. leta je. moral Črni Jurij bežati na Ogrsko, ko pa se je pozneje vrnil v domovino, ga je dal umoriti Mi-ioš Obrenovič, ki je odslej vladal Srbom kakor turški paša. V pm-ncjžih časih je še čestokrat divjal boj med Obrenovič i in Karaj jor-gjeviči, dokler ni volila narodna skupščina 1. 1903 sedanjega kralja Petra I., ki je sin kneza Aleksandra in kneginje Perzide Kara-gjorgjevič (2. aprila se je poročalo iz Rima, po vesteh iz Zagreba, da je bila odstavljena kraljevska rodbina Karagjorgjeviča in da je bila v Belgradu proglašena republika.)
Svetovna vojna, ki se je vnela leta 1914, je grozila • Srbiji vnovič s poginom, toda kolo časa se je vrtelo tako, da je doiieslo svobodo ne le Srbom temveč tudi ni.j hovim bratom Slovencem in Hrvatom. Vsi smo sedaj združeni v srečni in bogati državi SHS., v naši Jugoslaviji, koje svobodo hočemo
Nekaj številk o Judih.
Največja židovska občina na svetu je Newyork, ki šteje sedaj približno poldrug milijon duš. Letni proračun te židovske občine znaša 13,700.000 dolarjev, od katerih odpade 3,600.000 dolarjev za pouk, dasi obiskuje judovske šole samo 14 odstotkov judovskih otrok. Največji židovski občini y Evropi sta v Budimpešti in Varšavi, največja, nemška židovska občina pa na Dunaju, ki šteje 250.000 duš; za Dunajem pride. Berlin 150,000 Židi. Celokupno število Judov na celem svetu cenijo na 14 in četrt milijona duš, od katerih bi se moglo zasedaj naseliti v Palestini največ 3 milijone.
Propadanje družine na Francoskem. Kakor poroča "Croix", so ločitve zakona na Francoskem tela m vojne stalno rastle. Najnovejša statistika prinaša številke iz leta 1917. To leto je bilo doslej
braniti tudi do zadnje kaplje kr- najvišje število ločitev t. j. na vi, spominjajoč se, koliko gorja soj^di 28 zakonov ena ločitev, do-nam prizadejali tujci v teku več f
stoletij. Lahko smo ponosni na na-!1?« 1:44 Največ ločitev je bilo v so Jugoslavijo, kajti v svojih po-Euj-e: na vsakih 16 zako-krajitiah od korotanskih gora dol™* loStev'' takoJ nato ^nde
Egejskega morja, pa od Temešva-ra do Jadrajiskega morja hrani naša državfi neizmerna bogastva. Bivši cesar Karol I. sam je rekel par dni pred razsulom Avstro-Ogrske odličnemu Slovencu: 'Naj
Preprečena komunizacija žensk na Ogrskem.
postal minister (pastor) neke j danes zaposlenih okrog 620,000
inozemcev rudarjev širom Združenih držav. Nad dve tretjini teh (465,000) ne razume angleškega jezika; dosti izmed teh je tudi takih, ki v svoji stari domovini še niso nikdar delali v kakem rudniku.
kongregaeijonalne cerkve v Carlisle. Cez 16 let potem se je izselil s svojo ženo, osmerimi otroci in sestro Mrs Woodrowa v Združene države. Iz Liverpola so odjadrali dne 10. novembra 1835 dospevši v New York dne 12. januarja 1836.
V tem pismu Mr Woodrow toži tudi o hudem udarcu, ki ga je zadel, že dober mesec po njegovem prihodu v Ameriko, ko mu je nanaglonia umrla njegova žena med tem, ko je on pridigoval v neki cerkvi.
Woodrowa družina je potovala torej celih 62 dni preko morja na neki jadrnici predno je dospela v New York. V tem pismu omenja stari oče predsednika Wilsona sledeče: 'Proti koncu vožnje je nam že pričelo primanjkovati hrane in vode. Celih 7 tednov «mo dobivali sprva na dan le po 2 kvarta vode, kasneje pa samo po en kvart.
Skoro ves čas med vožnjo je bila moja žena bolana, da je morala ležati v postelji. Večkrat je bil tako silen vihar na morju, da smo se eden, ali drugi izročevali Bogu iz strahu pred grobom v vodi: Nikdar ne bom pozabil neke strašne noči, ko nas je zajel veliki morski val s tem, daje udri vrata naše kabine in voda je drla z vso silo na nas.
Po smrti soproge Mr. Woodro: wa, je le ta služboval nekaj časa kot pastor v Brook ville, One. (Kanada), kasneje se je pa preselil v Chillicothe in Columbus, Ohio, kjer je umrl dne 27. aprila 1877.
Njegova hči Jessie oziroma Ja Pogajanja med stavkarji, z*.tez-net, se je poročila z Joseph Ru- nim komisarjem in podjetniki se
Zahteve pekovskih pomočnikov.
Med vsemi različnimi stanovi, ali obrtmi so glede načina dela pekovski pomočniki na najslab-šenu Res je, da ni treba pek. pomočniku tako hudo trpeti kot kakemu rudarju pod zemljo, ali delavcu v železolivarni, kjer mora težko vzdigovati in je vedno v smrtni nevarnosti. Pekovski pomočnik mora pa vsled tega prenašati druga gorja tega stanu. Glavna in največja težava pri pekarski stroki je, ker delavci te stroke ne živijo in ne delajo po zakonu narave: da bi po dneva delali, po'noči pa spali, ampak ravno narobe.
Prav vsled tega vzroka se je pričela v Chieagu že dne 25. minulega meseca splošna stavka organiziranih pekovskih pomočnikov. Čemu je nastala ta stavka, lahko vsak meščan čita iz velikih lepakov v raznih jezikih, v katerih -organizirani pekovski pomočniki apelirajo na širšo javnost in gospodarje, da naj jim privoščijo nočni počitek, ali z drugimi besedami, da naj se odpravi jioč-no delo.
Skoro vsi ameriški listi so prinesli minuli teden zanimivo brzojavno poročilo iz Budape&te, kako je bila nameravana komunizacija žensk na Ogrskem slučajno odpravljena.
Vodja ogrskih rdečih gardistov Bela Kun je hotel po načinu svojega vrednega pruskega "sodru-ga" Satatov-a uvesti za Ogrsko slično postavo. Ves načrt za ko-munizacijo žensk je bil že sestavljen in v delu pri tiskarju za objavo ko se je nekega dne vrnil Weltner, zunanji minister ogrskega komunističnega kabineta domov k večerji. Med večerjo je Weltner pravil svoji ^eni in tašči o raznih reformah pri vladi ogrske republike.
'Kaj boste za ženske ukrenili?' ga je vprašala njegova žena.
Weltner ji je razložil, da bodo v prihodnje ženske na Ogrskem tudi svobodne; da si bodo lahko po svoji volji volile može, ali pa iste odslavljale, če jim ne bodo po volji. Vsa ta stvar bi se vršila na zelo priprost način; itreba bi bilo plačati le nekaj malega za tozadevne legalne listine. Pri tem pogovoru je pa Weltner še nadalje omenil, da bi veljala jednaka postava tudi za možke; da bi drža va# prevzela vse otroke v svojo oskrbo in tako odvračala vsako odgovornost glede vzgoje mla dine.
Gospa Weltner je nato svojega moža prav resno vprašala:
Ali misliš s tem povedati, da bi se me lahko danes osvobodil, jutri pa poročil z drugo?"
'Da, tako 'govori postava," je odvrnil njen mož.
Sedaj šele je nastal pravcati kreg pri Weltnerjevih. Žena in Weltnerjeva tašča sta pričeli kričati kot besni; zahtevali sta od Weltnerja, da mora takoj to postavo preklicati, drugače ga boste obe takoj v resnici zapustili. In še več! O,teti bosta obvestili še vse ostale žene ministrov, otroke in tašče, da jima bode vse sledilo.
Minister Weltner je v prilog svojega hišnega miru in udobnosti- obema ženskama obljubil storiti najboljše za preklic namera-
Razne stvari.
razna narečja, ki jih govorimo j lepša država, ki bo nastala, bo Ju-dandanes od Alp pa do Črnega, E-j goslavija!"	M. 1?.
gejskega in Jadranskega morja.
Slovenci so kmalu čutili posledici ločitve od svojih krvnih bratov Srbov in Hrvatov. Podjarmili so jih mongolski Obri ali A vari, Za nekaj časa jih je rešii iz stiske prvi slovanski kralj Samo (623—658), ki je združil v svoji
Izumiranje Bosne v vojni.—Za
časa vojne je padalo število piv
biValstva v Bosni-Hercegovlni na-
«.j. . v .i r.i , , , .slednje: Leta 1913. se je rodilo državi ceske Slovane, polabske Sr- 00.,	, ,	, . r4
, _.f„ c____________.J82.333 živih olrok, umrlo je 54,s
<»o in Slovence; mogoče je, da je ...
473 oseb. tako da je znašal prira
segal Samov vpliv tudi do llrva- . , . , . 0- 0.,n . » , n. , .
• a i m j o • stek to leto 2<.8(>0 dus; 1. 1914. jc lov in Srbov. Toda po Samovi smr-, . . . . . v 0. noo , „ , j j .	, v . znašal prirastek se 24 988 dus; I.
ti la rn-innH a nioirnva i r7ai'u 111
ti je razpadla njegova država in Slovenci so prišli zopet pod obrski jarem. V tej stiski je zaprosil slovenski vojvoda Borut Bavarce za pomoč ;dobil jo je. Obri so bili premagani, a za to uslugo so morali Slovenci priznati bavarsko-frankovsko, to je nemško nadob-last. Kaj kmalu so začutili nad seboj neusmiljeno pest nemških u-radnikov, četudi so smeli še obdržati svoje domače vojvode.
Nič bolje se ni godilo bratom Hrvatom, ki so si vstanovili pod velikim županom Ljudevitem Posavskim med Dravo, Savo in Kolpo državo, imenovano Posavska Hrvaška. Tudi te Hrvate so pestili frankovski grofje. Zato se je dvignil zoper nje Ljudevit Posavski. Mnogo Slovencev se mu je pridružilo, a vsi so bili premagani; odslej niso smeli Slovenci imeti nič več domačih vojvod; nadomestili so jih nemški grofje; tedaj se je začelo za nas gorje, ki smo ga čutili vsi še pred par meseci. Nemci so jeli ponemčevati naše kraje, pokrajina za pokrajino je padla kot žrtev ponemčevanja, malo nad Mariborom se je šele ustavila.
Nekoliko srečnejša je bila zgodovina Hrvatov v poznejšem času. Okoli leta 910, se je posrečilo hrvaškemu kralju Tomislavu združiti vse Hrvate pod svojim žezlom. A komaj 200 let so vladali narodu kralji narodne krvi, kajti že 1102. leta so prišli Hrvatje pod vlado ogrskih kraljev. Kakor smo mi Slovenci stremili vedno za tem, da f.e otresemo nemškega jarma, tako ?o se. tudi Hrvatje morali do sedaj boriti z Madjari za svobodo.
Srbi so se delili sprva v več žup, enotne države niso imeli. Šele Štefan I. Neman j a je združil skoro vsd zemljo, po kateri so prebivali Srbi, v dedno državo. Ustanovil .je vladarsko rodbino Nemanjičev, ki jc vladala Srbom več.nego dvesto let. Najslavnejši vladarji iz te rodbine so bili Štefan II. "Prvoven-čani", dobil je od papeža Honorija III. kraljevsko krono, Štefan Mi-lutin Uroš in Dušan Silni (1331— 1355). Zadnji je imel naslov "car Srbov, Grkov in Bolgarov". U-gled, ki ga je imela Srbija za teh vladarjev v zapadni Evropi, pa je gineval, ko je izumrla 1367. leta dinastija Nemanjičev. In baš te-
1915. se je znižalo število prebivalstva za 51 (K) duš, 1. 191G za 17.-
department Seine, ki izkazuje eno ločitev na vsakih 17 zakonov. Department Eure je dosegel tudi rekord v zločinstvih in slučajih blaznosti — v njem gospoduje alkohol. Enake razmere najdemo v departmentih Var, Indre et Loire, touches du Rhone, Aube itd. Vsi ti okraji se odlikujejo po sovražnosti nasproti Cerkvi. Vse drugačne so razmere v.pokrajinah, ki so ohranile zvestobo do Cerkve: V bretanskih departmentih skoraj ni nobenih ločitev zakona; v department Finistre pride ena ločitev na 91 zakonov, v Mofbihanu na 95, v Cotes-du-Nord pa šele na 153 zakonov.
Kampanja za V Posojilo Svobode in Zmage traja od 21. aprila do 10. maja.—Požuritc se!
PRISTOPILI ČLANI.
K A', sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert. 22998, Gregoraš John, roj. 1902. R. 17, $1000. Certf. štev. 22999, A idetič John, roj. 1903. R. l(i, ^>1000. Certf. štev. 23000, Krajcar Jožef ,roj/1894. R. 24, $1000. Certf. štev. 23001, Furman Jožef, roj. 187(5. R. 43, .$1000. Spr. 6. apr. 1919. Dr. šteje 401 članov(ic).-
K dr. Jezus Dobri Pastir št. 32 v Enumclaw, Wash. Certf. štev. 23002, Jerkovič Andrej, roj. 1891. R. 28. $1000. Certf. štev. 23003, Sni rdel j Ivan, ro. 1885. R. 34, $1000. Spr. 23. feb. 1919. Dr. šteje 58 članov(ic).
K dr. Mar. Sed. Žal. št. 50 v Allegheny, Pa. Certf. štev. 23006, Sumič Franc, roj. 1903. R. 16, $1000. Certf. štev. 23007, Balkovič Nick, roj. 1902. R. 17, $1000. Spr. 13. apr 1919. Dr. šteje 287 članov( ic).
K dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan," 111. Certf. štev. 23008, Furlan Franc M., roj. 1903. R. 16, $1000. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 196 članov (ic).
K dr, sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Certf. štev. 23009. Tomaževi« Franc. roj. 1900. R. 18, .$1000. Certf. štev. 23010, Grum .lernej, r. 1890. R. 29, $500. Certf. štev. 23011, Rotar Peter, roj. 1886. R. 50, $250. Spr. 5. apr. 1919. Dr .šteje 129 članov(ic). .
K dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. Certf. štev. 23012, .Japelj Franc, roj. 1902. R. 16, $1000. Spr. 13 .apr. 1919. Dr. šteje 205 članov (ic).
K dr. sv. Jan. Evan g. Št. 65 v Milwaukee, Wis. Certf. štev. 23013, Miklič Kari ,roj. 1902. R .17, $1000. Spr. 6 .apr. 1919. Dr. šteje 150 članov (ic).	>
K dr, sv. Antona Pad. št. 71 v Crabtree. Pa. Certf. štev. 23014, Konjak Andrej ,roj. 1885. R. 33, $1000. Dr. šteje 18 članov(ic).
K dr. Mar. Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. Certf. štev. 23015, Varšek Franc J., roj. 1902. R. 16, $500. Spr. 20. apr. 1919. Dr. šteje 79 članov (ic).
K dr .sv. Ant. Pad. št. 87 v Joliet, 111. Certf. štev. 23016, Judnich Jacob, roj. 1896. R. 22, $250. Spr. 13. apr. 1919. Dr .šteje 120 članov.
K dr. sv. Petra & Pavla št. 89 v Etna, Pa. Certf .štev. 23017, Bra-tina Ino, roj. 1885. R. 33, $1000. Spr. 6. apr. 1919. Dr. šteje 141 članov (ic).
K dr. Frid./Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. Certf. štev. 23018. Zuzek Joe, roj. 1902. R. 17, $1000. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 129 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa št. 122 v Rock Springs, Wyo. Certf. štev. 23019, Božnar Louis, roj. 1903. R. 16, $1000. Spr. 13 *.apr. 1919. Dr. Šteje 22 članov (ic).
K dr. Mar. Rož. Venca št. 131 v Aurora, Minn. Certf. štev. 23024, Verbich Andrej ,roj. 1888. R. 30, $500. Certf. štev. 23025, Dančulovič Mike, roj. 1903. R. 16, $1000. Spr. 28. apr. 1919. Dr. šteje 128 članov.
K dr. sv. Družine št. 136 v Willard, WTis. Certf. štev. 23020, Mur-gal Franc, rpj. 1876. R. 43, $500. Spr. 6. apr. 1919. Dr. šteje-69 članov(ie).
K dr. sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa. Certf. štev. 23021, Kalčevie Jurij, roj. 1903. R. 16, $1000. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 39 članov (ic).
K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa. Certf. štev. 23022, Kralj Frank, roj. 1884. R. 35, $500.. Spr. 15. apr. 1919. Dr. šteje 68 članov (ie).

K« S« K«
Jednota
i
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne -2. aprila 1894. Inkorporirana v Jožetu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Tdtfon 1048.
od ustanovitve do 1. aprila 1919 skupna izplačana podpora $1,625,380.73.
GLAVNI UBADNIKI: *xedsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. !. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St.
podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo.
n.
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, m. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, III. Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
111.
NADZOBNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math KostainSek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNIODBOB: Mihael J. Rraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo, *Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNIODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":	t
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav nega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED NOTE, 1915 W. 22nd Plač«, Chicago, 111.
K tir. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Certf. šlev. 23023, Relič Miho .roj. 1879. R. 40, $1000. Certf. štev. 23005, Pugar Mirko, roj. 1896. R. 22. $1000. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 82 članov(ic).
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. Mar. Sed Žal. št. 50 v Allegheny, Pa. Cettf. štev. 8837, Kunič Katarina, roj. 1893. R. 26, $1000. Spr. 28. apr. 1919. Dr. šteje 287 članov(ie).
K dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. Certf. štev. 8813, iVrko Marija, roj. 1902. R. 17, $1000. Certf. štev. 8814, Janeži*'Marija tuj. 1903. R. 16, $1000. Rrtf. štev. 8815, Globokar Marija, roj. 1902. R. 17, $500. Certf. štev. 8816, Jemejeie Marija, roj. 1888. R. 31, $1000. Spr. 13 .apr. 1919. Dr. šteje 209 članov(ie).
K dr. Vit. sv. Martina št. 75 v La Salle, 111. Certf. štev. 8838, Pod-iinšek Marija .roj. 1891. R. 28, $1000. Spr. 27 .apr. 1919. Dr. šteje .">4 članov(ie).
K dr. Mar. Čist. Spot-, št. 85 v Lorain. Ohio. Certf. 8817, Konjer Rose .roj. 1901. R. 17, $1000. Certf. 8818, Maehutas Johana, roj. 1891. R. 28, $1000. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 51 elanov(ie)
K dr. sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo. Certf. štev.
Stalik Anna. roj. 1903. R. 16, $1000. Certf. štev. 8820, Ferlie •Jennie, roj. 1903. R. 16, $1000. Certf. štev .8821, Fortuna Theresa, •oj. 1897. R. 21, $1000. Spr .13. apr. 1919. Dr. šteje 51 članov (ie).
K dr. sv. Ane št. 105 v New York, N. Y. Certf. štev. 8822, Cetin-sky 1'rsula. roj. 1891. R. 28, $500. Certf. štev .8823, Mole Margareta, •oj. 1886. R. 33, $500. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 65 članov(ie).
K dr. Sv. Srca Marijinega št. Ill v Barberton, Ohio. Certf. štev. X824, Sigmnnd Marija, roj. 1870 .R. 49, $250. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 44 članov(ic).
K dr. sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kans. Certf. štev. 8825 Kragel Crša. roj. 188+; R. 34. $1000. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 89 članov(ie).
K dr. Mar. Pomagaj št. 119 v Rockale. 111. Certf. 8826, Mary K ost el ee, roj. 1901. R. 18, $1000. Certf. štev. 8827, Majnarič Franca roj. 1876. R. 43, $1000. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 41 članov(ic).-
K dr. sv. An ne št. 120 v Forest City, Pa. Certf. štev. 8828, Sirca Jennie, roj. 1900. R .19. $1000. Certf. štev. 8829. Novak Anna, roj. i898. R. 20. $1000. Spr. 16. apr. 1919. Dr. šteje 154 članov(ic).
K dr. sv. Barbare št. 128 v Pitna, Pa. Certf. štev. 8830, Bogdanič Barbara, roj. 1882. R. 37. $1000. Spr. 15. apr. 1919. Dr. šteje 41 .•Janov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. Certf. štev. 8831, Strc-\nl j Marija, roj. 1893. R. 25, $1000. Certf. štev.*8832,Rodela Barbara, oj. 1888. I»\ 31, $500. Spr. 19. apr. 1919. Dr. Š1eje 100 članov(ic).
K dr. sv. .Jeroninia št. 153 v Canonsburg. Pa .Certf. štev. 8833 Kralj R »i. roj. 1880. R. 39, $500. Spr. 15. apr. 1919, Dr. šteje 6< «'-lanov(ie).
Iv dr. Mar. Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. Certf. štev. 8834 Menart Jožefa, roj. 1903. R. 16, $1000. Certf. štev. 8835, Nagode Ma Jija, roj. 1893. R. 26, $1000. Spr. 7. apr. 1919. Dr. šteje 204 članov(ic;
K dr .sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Certf. štev. 8836, Relit Ana, roj. 1880. R. 39. $1000. Spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 83 članov(ie)
Ivan. R. 29, $1000. Certf. štev. 17612, Novak Jernej. R. 20 $1000 Certf. štev. 19468, Šeme Ivan. R. 18, $1000. Certf. štev. 20083,Marko-vie Ivan. R. 18, $1000. Susp. 26. apr. 1919. Dr. šteje 220 članov(ic) Od dr. sv. Fran. Ser. št. 46 v New York, N. Y. Certf. štev. 20'
2076,
in članic.
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 51 v Iron Mi, Mieh. Certf štev 22660, Kramer Mihael. R. % $500. Certf. štev. 21276, Kocjan k a Karol .R. 30, $500. Susp. 6. apr. 1919. Dr. šteje 58 članov (ic).
Od dr .sv. Alojzija št. 52 v Ind'polis, Ind.. Certf. štev. 15852 Hvalica Matija. R. 22, $500. Susp. 21 .apr. 1919. Dr. šteje 80 članov in članic. #
Od dr! sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Certf. štev. 4749, Perno-vec Pavel. R. 18, $1000. Susp. 13. apr. 1919. l)r. šteje 195 Članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Certf. štev. 9582, Fri-gelj Martin, R. 29, $1000. Certf. štev. 11471, Šivane Iva«. R. 24. $500. Susp. 22. apr. 1919. Dr. šteje 127 članov (ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Certf. štev. 18023, Perin Franc. R. 41, $1000. Susp/20. apr. 1919. Dr. šteje 115 članov (ic).
Od dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa. Certf. štev. 21665, OstroniČ Ivan. R. 20, $1000. Susp. 25. apr. 1919. Dr. šleje 106 članov(ie).
Od dr. sv. Jan. Evang. št. 65 v Mil aukec, Wis. Certf. štev. 22138, Zavodnik Martin. R. 31, $5,00. Susp. 6. apr. 1919. Dr. šteje 149 članov in članic.
Od dr. Mar. Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa. Certf. štev. 8191 Kavčič Josip. R. 27, $1000. Certf. štev. 20090, Potokar Martin. R. 31, $1000. Susp. 22. apr. 1919. Dr. šteje 177 članov(ie).
Od dr. sv. "Ant. Pad. št. 87 v Joliet, 111. Certf. štev. 11272, Mavric Franc. R. 28, $1000. Susp. 29. apr. 1919. Dr. šteje 119 čl ono v (ic)
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna ,Pa. Certf. štev. 22463, Majcr Miha. R. 38, $500. Certf. štev. 20747, Vučin Nick. R. 37, $1000. Susp. 8. apr. 1919. Dr. šteje 140 članov(ie).
Od dr. sv. Alojzija št. 95 v Broughton, Pa. Cert'f. štev. 3908. Oblak Ivan. "R. 19, $250. Susp. 13. apr. 1919. Dr. šteje 69 članov(ic)
Od d r. sv. Jurija št. 100 v Sunnyside, 1 tali. Certf. 20236, Forlun Jurij. R, 33, $1000. Susp. 21. apr. 1919. Dr. šteje 9 članov(ie).
Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis. Certf. štev. 19746, Martinčič Alojz. R. 17, $500. Susp. 21. apr. 1919. Dr. Šteje 92 članov in članic. •
Od dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. Certf. štev. 20538, fia-brovšek Josip. R. Iti, $500. Susp. 20. apr. 1919. Dr. šteje 49 članov iti članic.
Od dr. Mar. Rož. Venca št. 131 v Aurora, Minn. Certf. štev. 15580, Pevš Anton. R. 16, $1000. Susp. 28. apr. 1919. Dr. šteje 130 Članov(ic).
Od dr. sv. Roka št. 132 v Frontcnac, Kans. Certf. štev. 20179, K at z man oJsip. R. 16, $1000. Susp. 25 .apr. 1919 .Dr. šteje 66 članov in članic.
Od dr. sv .Valentina št. 145 M i rosa vije v ič Jurij. R. 30, $500. članov (ic).
Od dr. sv. Mihaela št. 163 v Vranešič Peter. R. 37, $1000. (Vrt $1000. Certf. štev. 22579 OrihoviČ 1919. Dr. šteje 80 članov(ic).
v Beaver Susp. 13.
Falls. Pa. apr. 1919.
Certf. 22163, D* šteje 38
Pittsburgh, Pa. Certf, štev. 22406, štev. 22751, Miletič Tomaž. R. 22. Nick. R. 22, $1000. Susp. 13. apr.
)■	S	.......
r. Vit. sv. Florijana št. 44 v S .Chicago, 111. C^f. štev. W&J * \ i°(1 (ir irija. R 23, $1000. Certf. štev. 2272, Zalokar Ana.' R. 22.|v ^ Ml
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Certf. štev. 44. Jurga Jacob R. 34. $500. Certf. štev .21027, llozjan Josip. R. 17, $500. Susp. 1. apr i!) 19. Dr. šteje 244 članov (ic).
od dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111. Certf. štev .18369, Lcsai Ferdinand. R. 34, $1000. Susp. 21. apr. 1919. Dr. šteje 153 članov (ic).
Od dr. sv. Cir. & Met. št. 8 v Joliet, 111. Certf. štev. 21752, Stukel Rafael. R 16, $1000. Susp. 26. apr. 1919. Dr. šteje 112 članov(ic). .
Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Certf. štev. 121620. Novak L van. R. 38, $1000. Certf .štev. 19560, Brenee Anton. R. 25, $1000. Certf. štev. 7731, Anžlovar Ignac. R. 23, $1000. Certf. štev. 2641. Frančiški Ciril. R. 19. $1000. Certf. štev. 3142, Dečman Ivan. R. IS, $1000. Susp. 26. apr. 1919. Dr. šteje 275 Članov(ie).
Od dr. sv. Jan .Krst. št .13 v Biwabik, Minn. Certf. štev. 21502, Markovič Anton. R. 30. $1000. Susp. 2 .apr. 1919. Dr. šteje 54 članov in članic.
Od tir. sv. Jan. Krst. št. 14 v Butte, Mont. Certf. štev ;21854, Simonič Josip. R. 24, $1000. Susp. 26 .apr. 1919. Dr. šteje 185 članov in članic.
od dr. sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. Certf. štev. 13578, Delač Jožef. R. 19. $1000. Susp. 13. apr. 1919. Dr. šteje 157 članov(ie).
Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Certf. štev. 21452, Novak Ant. 27. R. 27, $1000. Certf. štev. 18573, Brodnik Ivan. R. 24, $500 Susp. 22. apr. 1919. Dr. šteje 497 članov(ie).
Od dr. sv. Fran. Sal. št. 29 v Joliet, 111. Certf. štev. 20853, Jar: Simon. R. 27. $500. Susp. 14. apr. 1919. Dr. šteje 322 članov (ic).
Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. Certf. štev. 3499, Kotžf Mihael .R. 18. $1000. Susp. 1. apr. 1919. Dr. šteje 284 članov(ic).
Od dr. Mar. Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Certf. štev. 22864 Ciban Franjo. R. 23. $1000. Susp. 7. apr. 1918. Dr. šteje 158 članov(ie)
Od dr. sv. Barbare št. 40 v Ribbing, Minn. Certf. štev. 7418, Košak Ivan. R. 24, $1000. Susp. 23. apr. 1919. Dr. šteje 108 članov(ic)
Od dr. sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont. Certf. štev. 18813 Frankovič Jurij. R. 30. $1000. Certf. štev .20927, Kosovac Fabijan K. 36, $1000. Susp. 26. apr. 1919. Dr. šteje 124 članov (ic).
Od dr. Vit. sv. Florjana št. 44 v S. Chicago, 111. Certf. štev. 2027 T »a j uk Marko .R. 24. $1000. Certf. štev. 4201 Povše Jožef. R. 21, $1000 Certf. štev. 4849, Spanc Jožef. R. 26, $1000. Certf. štev. 6012, Zoloka
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. fcv. Jožefa št. 12 v o F rest City, Pa. Certf. štev. 3545, Dečman Zofija. R. 23, $1000. Susp. 26. apr. 1919 .Dr .šteje 274 Članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont. Certf. štev. 8591, Frankovič Marija. R. 36. $1000. Susp. 26. apr. 1919. Dr. šteje 123 ^ianov(ic).
* Odd! Povše M a
p500. Susp. 26. apr. 1919. Dr. šteje 218 Članov (ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 51 v Iron, Mt., Mich. Certf. štev. 7580, Koejanka Elizabeta. R. 22, $500. Susp. 6 .apr. 1919. Dr. šteje 57 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan. 111. Certf. štev. 4782, Perno-vee Alojzija. R. 22, $500. Susp. 13. apr. 1919. Dr. šteje 194 članov(ie).
Od dr. Mar. Čist. Spoč. št. 85 v Lorain, Ohio. Certf. štev. 8117, Simonič Hermina. R. 32. $1000. Susp. 23. apr. 1919. Dr. šteje 50 čianov(ic).
Od dr. sv. Ant. Pad. št. 87 v Joliet, 111. Certf. šlev. 3136, Mavric Marija. R. 26, $1000. Susp. 29 apr. 1919. Dr. Šteje 118 članov(ie).
Od dr. sv. Barbare št. 92 v Pittsburgh, Pa. Certf. štev. 7635, Klič Ljuba. R. 22, $1000. Susp. 13 .apr. 1919. Dr. šteje 67 članov (ie).
Od dr. Mar. Cist. Spoč. Št. 104 v Pueblo, Colo. Certf. štev. 8020, (Jhernik Cecilija. R. 16, $1000. Susp. 26. apr. 1919. Dr. šteje 60 •lanov(ic).	,
Od dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, III. Certf. štev. 5643, Popek foliana. R. 19. $1000. Certf. štev. 4109, Strutzel Helena. R. 10, $1000. Certf. 5151. Mrozek Marija. R. 16, $1000. Certf. štev. 6035, Mantel Katie. R. 21, $1000. Certf. štev. 5152, Stukel Ana. R. 18, $1000. Susp. IH. mar. 1919. Dr. šteje 108 Članov (ic).
Od dr. Srca Marije čt. 111 v Barberton, Ohio. Certf. štev. 5039, Žagar Marjeta. R. 23, $1000. Susp. 13. apr. 1919. Dr. štcj<M3 članov S n članic.
Potne št. 114 v Sioelton.>a. Certf. štev. 7824. 17, $1000. Susp. 27. apr. 1919. Dr. šteje 27
K dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa. Certf. štev. 19632, Latkovič Viktor. R. 21, $1000. Zopet spr. 18. marca 1919. Dr .šteje 105 članov in članic.
K dr. sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111. Certf. štev. 22508, Kužnik Franc. R. 18, $1000. Zopet spr. 20. apr. 1919. Dr. šteje 53 t-lanov(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Certf. Štev. 19556. Pavlakovič Franc. R. 38, $1000. Zopet spr. 7. apr. 1919. Dr. Šteje 142 članov(ic).'
K dr. sv. Alojzija št. 95 v Broughton, Pa. Certf. štev. 17484. Debelak Ivan. R. 23, $1000. Certf. štev. 20458, Krava Andre). R. 40, $1000. Zopet spr. 13. aprl 1919. Dr. šteje 70 članov(ie).
K dr. sv. Barbare št. 97 v Mt. Olive, 111. Certf. štev. 9960. Szilaw-ski Ivan. R, 33, $1000. .Zopet spr. 6. apr. 1919. Dr. šteje 39 članov (ic).
K dr. Mar. Rož. Venca čt. 131 v Aurora, Minn. Certf. štev. 21675, Ulajnich Ivan. R. 30, $1000. Certf. štev. 16887, Jovanovich Štefan. R. 23, $1000. eCrtf. štev. 22082, Karakož Tomaž. R .23, $1000. Certf. štev. 21673, Ser kič Alojz. R. 28, $1000. Zopet spr. 28. apr. 1919. Dr. Šteje 131 članov(ie).
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SUREJETE.
K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Certf. štev. 759, Verbiščar Marjeta. R. 37, $500. Zopet spr. 1. apr. 1919. Dr. šteje 246 elanov(ie).
K dr. sv. Jožefa Št. 12 v Forest City, Pa. Certf. štev. 2616, Gliha Franca. R. 24, $500. Zopet spr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 280 članoc(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa. Certf. štev. 927, Papie Franca. R. 16, $500. Zopet spr. 14. apr. 1919. Dr. šteje 63 Članov(ie).
K dr. sv. Franc. Sal. št. 29 v Joliet, 111. Certf. štev. 2933, Lobas Elizabeta. R. 24, $1000. Zopet spr. 30 .mar. 1919. Dr. šteje 323 članov in članic
K dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Certf. štev. 2255, Cvetetič Marija. R. 35. $1000. Zopet spr. 20. apr. 1919. Dr. šteje 116 članov (ic).
K dr. Mor. Cist. Spoč. št. 80 v S. Chicago, 111. Certf. štev. 5839, Skolan Barbara. R. 20, $1000. Certf. štev. 5023, Gočar Sidonia. R. 43, $1000. Zojvev spr. 20 .apr. 1919. Dr. šteje 148 članov(ie).
K dif sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa: Certf. štev. 6154, Bosiljevae Ana. R. 22, $1000. Zopet spr. 28. apr. 1919. Dr. šteje 43 članov(ie).
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, k dr. Mar. Pomočnic št. 17 v Huntington, Ark. Cert. štev. 3083, Bokal Matevž. R. 36, $1000. Prest. 20. apr. 1919. 1 .dr. šteje 39 članov(ie); 2. dr. šteje 20
članoc(ie).
Dd dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich, k dr. sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn. < Vrt. štev. 15240, Kavčič Marko. R. 18, $1000. Prest. 30. mar. 1919. 1. dr. šteje 394 članov(ie); 2. dr. šteje 79 elanov(ic).
Od dr. Mar. Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. k dr. sv. Vida št. 25'v Cleveland, Ohio. Certf. štev. 13759, Zakrajšek Andrej. R. 24, $1000. Prest. 7. apr. 1919. 1. dr. šteje 78 članov(ic); 2. dr. šteje 500 ;"ianov(ic).
Od dr. Mar. Pomagaj št. 79 v Waukegan, III. k dr. sv. »ružine 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 20858, Petkovšek Franc. R. 31, $1000. Prest. 6. apr. 1919. 1. dr .šteje 77 članov(ic); 2. dr. šteje 70
•ianov(ie).
Od dr! sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn, k dr. Mar. Rož. Venca št. 131 v Aurora, Minn. CVrtf. štev. 17877, Pueelj Jožef. R. 20, $1000. Prest.«28. apr. 1919. 1. dr. šteje 79 članov(ic); 2. dr. šteje 127 članov in članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland Ohio, k dr. Mar. Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 4283, Jurca Marija. R. 29, $500. Pred. 7. apr. 1919. 1. dr. šteje 499 članov(ic); 2. dr. šteje 305 članov in članic
sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., k dr. sv. Jožefa št. 112 nno. eCrt. štev. 5524. Kavčič Ana. R. 20, $1000. Prest. 30. mar. 1919. 1. dr .šteje 294 članov(ič); 2. dr .šteje 77 članov(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Evelth, Minn., k dr. Mar. Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn. Cert, štev.7557, Perušek Marija. R. 33, $500. Prest. 10. marca 1919. 1. dr. šteje 199 elanov(ic) ; 2. dr. šleje 44 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., k dr. Mar. Pom. Krist. št. 165 v West Allis. Wis. Cert. štev. 5710, Kasielie Angela. R. 20. $500. Prest. 13. aprila 1919. 1. dr. šteje 92 članov(ic); 2. dr. šteje 26 članov (ic).	•	,
Od dr. sv. Ane št. 127 v Waukegan. 111., k dr. sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 4376, Petkovšek Marija. R. 16, $1000. Prest. 6. apr. 1919. 1. dr. šteje 78 članov(ie)2. dr. šteje 70 članov(ic).
R
Od dr. Mar. Mil. Koščevič Marija. R. 'lanov(ic).
Od dr. sv. Ane št. 134 v Ind'apolis, Ind. eCrtf. štev. S Kil, Kocjan Marija. R. 24. $500. Susp. 13. apr. 1919. Dr. šteje 20 članov(ie).
Od dr. sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. Cert T. štev. 3418, Vi-voda Marija. R. 23. $500. Susp. 6. apr. 1919. Dr. šteje 68 Članov(ic).
Od dr. sv. Jeronina št. 153 v Canonsburg, Pa. Certf. šlev. 8642. ({ačnik Anna. R. 16. $500. Susp. 6. apr. 1919. Dr. šteje 68 članov(ie).
Od dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm. Minn. Certf. štev. 7614, Eli*č Rozalija. R. 24, $1000. Susp. 22. apr. 1919. Dr. šteje 73 članov (ie).
Od dr. Kraljica Maj ni k a št. 157 v Sheboygan, Wis. Certf. štev. 7955, Runt as Franca. R. 19, $500. Susp. 12. apr. 1919. Dr. šteje 68 članov (ic).
Od dr. Mar. Mag. št. 162 v Cleveland, Ohio. CVr1f. štev. 8616. Cvar Franca. R. 17, $1000. Susp. 23. apr. 1919. Dr. šteje 203 članov in članic.
«
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, Tli. Certf. štev. 1059, VerbiŠčar Ivan. R. 29, $10000. Certf .štev. 17445, Vcrbiščar Anton. R. 16, $1000. ^opet spr. 1. apr. 1919. Dr .šteje 244 članov(ic). /
K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Certf. štev. 2301, Loparc Štefan, štvo šteje 117 članov(ie). R. 29, $1000. Zopet spr. 13
K dr. sv. Jožefa št. 12 Josip. R. 23, $10000. Certf. 8539, Markel Anton. R. 19. $1000. Zopet •pr. 13. apr. 1919. Dr. šteje 279 članov(ie).
K dr. sv. Roka št. 15 v Allegheny. Pa. Certf. štev. 18457, Luketič Peter. R. 3* $1000. Zopet spr. 13. apr. 1919. Dr .šteje 158 članoV(ie).
K dr. sv. Joežfa št. 21 v Federal. Pa. CVrtf. štev. 2728, Papič Ant. R. 28, $1000. Zopet spr. 14. apr. 1919. Dr. šteje 62 Članov(ic).
K dr. sv. Fran. Sal. št. 29 v Joliet, 111. Certf. štev. 10586, Lobas furij. R. 35, $1000. Zopet spr. 30. mar. 1919. Dr. šteje 323 članov(ic).
K dr. Mar. Device št. 33 v Pittsburgh. Pa. Certf. štev. 15831, ■Vdlešie Franc. R. 16, $500. Zopet spr. 7. apr. 1919. Dr. šteje 157 •ianov(ic).
K dr. Vit. sv. 'Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Certf. štev. 19176, Pctrettič Pavel. R. 32, $1000 .Zopet spr. 20. apr. 1919. Dr. šteje i.15 članov (ic).
ODSTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago. III. Certf. štev. 18005, Rožič Franc. R. 17, $1000. Certf. 17555, Verščaj Anton. R. 18, $1000. Certf. štev. 10864, Horžen Ivan. R. 30. $1000. Certf. štev. 12918. Vouk Ant. R. 27, $1000. Odstop. 1. apr. 1919. Dr. šteje 240 članov(ie).
Od dr. sv. Fran. Ser. št. 46 v New York, N. Y. Certf. štev. 22889, Tomec Andrej. R. 34. $500. Odstop. 12. apr. 1919. Dr. šteje 39 Članov in cianic
Od dr. sv. Jožefa št..53 v Waukegan, 111. eCrtf. štev. 12232, Čuden Franc. R. 18, $1000. Odstop. 28. mar. 1919. Dr. šteje 79 Članov(ie).
Od dr .sv. Jožefa št. 53 v'Waukegan, 111. Certf. štev. 2245, Polan-sek Josip. R.- 32, $1000.Odstop. 21. apr. 1919. Dr. šteje 78 članov(ie).
Od dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridegport, Conn. Cen. štev. 21324. Puhan Štefan. R 23. $500. Odstop. 27. apr. 1919. Dr. Šteje 87 članov in članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Certf. 4759. Vouk Franca. 20, $1000. Odstop. 1. apr. 1919. l)r. šteje 239 članov (ie). Od dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Certf. štev. 2532, Polan-šek Marija. R. 29, $500. Odstop. 21 .apr. 1919. Dr. šteje 77 članov(ic).
Od dr. Mar. Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. Certf. štev. 5989, Vmek Alojzija. R. 18, $1000. Odstop. 30. apr. 1919. Dr. šleje 200 članov(ic).
Od društva sv. Genovefe št. 108 v Jolle?! 111. CVrt. št. 5756, Meteš Tillie. R. 16. $1000. Cert. št. 8454, Rakar Julia, R. 17. $1000. Cret. št. 8455, Rakar Jožefa, R. 18, $1000. Odstopile 26. marca 1919. Društvo Šteje ??? članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. Certf. štev. 8144, Puhan Katarina. R. 18, $500. Odstop., 27. apr. 1919. Dr. šteje 86 članovtic).
Od dr. Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis. Certf. štev. 7622, Kline Pavlina. R. 31, $500 .Certf. štev .7810, Kušman Jožefa.
.apr. 1919. Dr. šteje 402 članov(ie). v Forest City, Pa. Certf. štev. 8540, Gliha
R. 37, $250. Odstop. 9. apr. 1919. Dr. šteje 66 članov(ic).
Od društva sv. Antona Padovanskega št. 87 v Joliet, 111. Cert. št. 189696, eleznik Franc, R. 27. $1000.00. Izločen 29. aprila 1919. Dru-
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO.
Pri društvu Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. Cert. št. 7526. Česnik Johana, R. 27,.z $500 na $1000. Zvišala 28. aprila 1919.
Pri društvu sv. Srca Marije št. 111 v Barberton. Ohio. Cert. št. 4175, Debeve Marija, R. 36, z $500 na $1000. Zvišala 13. aprila 1919.
Pri društvu sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 4577. Česnik Terezija, R. 34, z $500 na $1000. Zvišala 20. marca 1919.
Pri društvu sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 8013, Su-hadolnik Franca, R. 40, z $500 na $1000. Zvišala 21. aprila 1919.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Jurija št. 73 v Toluca, 111. Cert: št. 18472, Dvorai-čič Matija, R. 27, z $1000 na $250. Znižal 28. aprila 1919.
Pri društvu sv. Antona Padovanskega št. 87 v Joliet. 111. Cert. št. Lavrič Paul, R. 16, z $1000 na $500. Znižal 13. aprila 1919.
Josip Zalar, glavni tajnik, j
sprejem.
KAUDINAL BOtJENE V ZA i CtRBBU.
ga je pripravila bela Ljubljana. Te manifestacije jasno kažejo, da sle venski narod hrepeni po svobo-li, da se je želel svobode v naj-
V Ljubljano pride ▼ pondeljek dopoldne.
< Posebno poročilo Slovencu.) Zagreb, 8. marca. — Xoeoj ob 10. uri se je kardinal Bourne s svo-
jvega blagoslava tudi obilo deležni' hujših časih preganjanja in za-|Oanvainu in vsem drugim fratico* j razgovori, ki se danes vrše m«! I zastopniki m predstavniki po ve-
»T/jnm- i ^ "m ii .T iiofiviuj«.
itm po Oauvamu, se je v nji-1 »ti jo ljudi o tej prošnji. Je zefo hovih balkanskih možganih poro-[važno! dila misel, da lahko dosežejo vso.: — Nedeljski počitek za pismo-mogoče zahteve proti Italiji. Xaj«wš«. Pričehši s 16. marcem 1019 to očita 'Corriere della Sera'!^ v-ocd vpeljave fiedeljafeega
jim spremstvom pripeljal v Za-"vs<1k. da bi bili vsi eno!
tiranja in da želi svojo dontovinojskim prijateljem Jugoslovanov, svrbrdno in neokrnjeno in da ho- "da jlifr je načelo samoodločbe, •n ločenih bratov. IV,d pokrovi-; ^^»no svobodno jugoslovansko dr- narodov samo pretveza, kajti oni icijstvom kardinala Bournea naj'-"™ <*i Soluna do najskrajnejših delajo čisto francosko politiko in bi sc tudi tu na£la pot za medse-1j na zapadu. kjer prebiva ju-jbo^ejo u i variti francosko nud-bojno »porazumljenje in zbližanje,' »©slovanski uarod. Občinstvo jej vlado v KvrOp'. Ti Francozi pod-(•ji se čimprej urednici srčna željni ministra lnuno pozdravljalo in za-ipira.jo pretiran.« jugoslovanske
staniske naprave.
Imenovanje. Nad komisar bivšega deželnega odbora gori&kega Kari ('igo j se prevzame v državno služIm, imenuje nadkomkariem s prejemki VIII. činovnega razreda pri poverjen ištvu za soeijal-
služ-
pWa/'Lepo našo domovino". Na- zahteve, ker si hočejo pridobiti v
greh .Na kolodvoru ga je sprejel nadškof dr. Ante Bauer! Kardinal 'je v latinskem jeziku ogovoril in A besedami^ s katerimi ga je pq-pozdravil nadškofa, ki se je isto-;ako v latinskem jeziku zahvalil kardinalu. Velika množica ljudstva je kardinalu burno klicala "Živio Pri sprejemu so bili navzoči se ban dr. Paie^ek, vladni poverjeniki in višji srbski častniki. Kardinal se je v nadškofovem »premstvu odpeljal v nadškofijski dvorec. .S kardinalom je do**el minister za l>ogočastje dr. Alaupovič, dva kardiualova tajnika in dele !
To so naSe želje In zato pozdrav-) to seje množica mirno razšla. ; Jugoslovanih nove. udane prija-
•tfamo prihod kardinalov Sc enkrat	Kardinalova maša * ** Francije* kajti nikdar se ne I«.
ve. l:aj zc rgodi... ni jim pa niti ;dravil -naš vladika ot> prihodu^ D£!nf 8* uH *JutT«j bo da-.v najmanjšem mar Blagoslovljen, ki prihaja vimenu ^ ^dinal Bmmie tiho sv,____ _ _ .............................
Gospodovem! j v 8to,n,cl- * oork*v br' »nffc NVmcem nočejo dovoliti, da bi se .o si-.vesen vhod. '/edini! i. pač pa zahtevajo, da .o Sprejem na kolodvoiu	^-< »»sdn^ danska plemena. To
eitka pismonos ob nedeljah sit do dostavljale pisemske pošilja t -
ve izvzemši e£spresnih pisem.; Pač: no skrb in dodeli začasno pa je strankam dovoljeno, da pri- bovanje begunskemu taboriš« dejo iskat morebiti došle take j Strni&ee.
pošiljatve na poštni urad Ljub-.--——-----—----—
Ijana 1., v oddelek pisemskih dostavljavcev. prvo nadstropje, •kjer se bo njihovim želja n v polni meri ustreglo in dalo pojasni
NE ZANEMARJAJTE PREHLADA—JE NEVARNOST
za pravični pravico narodnosti.
P'** napovedano nro'SI^VNOSTOT MZDRAV KA*Ak„ & mnxitn» in potrebno za -e .jo pričelo zbirati pred koiodvo-j DINALA BOURNE-A. ^^ v Mri. seveda ni p,-
ro» ljubljansko :občinstvo, ki je.	Jirc^no Za avstrijske Nemce! Ven-
ua polnilo ves olujircn prostor pred' P»> Movencu z dne U. mami. !dar ■	,,orto Xrm,i hoteli,
Kolodvorskim poslopjem Na pe-l Danes popoldne ob 5. uri se visi-zdnl;UlK Jjm , uih?c w bo ronu so se zbrali: Skof dr. Jorfie.} v vehkiMvorani Tmona ^lavnost-j^j tmjnn branili afeo |)0 cutn]. predsednik deželne vlade dr. j ni pozdrav visokega ogsta, ki j,- . , ^^ to 0nr0(,iti ne bodc
—Umrl je v Zagrebu odvetnik
dr. Anton Roje., ki je med dru-j gim veliko storil za napredek če-j helarstva jia Hrvatskem. Pokoj-
Ne zamoreti riskirati influence.
imejte nri roki skatljo Laxcarina.
Vedno
nik je bil brat poverjenika za Ker je Lašcarin najboljši lek nauk in bogočast^t1 Milana lioj-za jneprečenje ]»rchladov# griča.	pe, influence in naravne vročin-
Prvo porotno zasedanje v ske bolezni. Jugoslaviji. Dne 17. marca se pi i-č.ne pri okrožnem 'sodilk'u v Novem mestu prvo porotno zaseda-nje, ki bo trajalo 3 dni. Pod to pr
Laxearin pomore drobju, da se [očisti brez težav in tako odstra-nepotrebsčine iz telesa in na
.	. , . ,ia način Laxearin pomaga ntatc
kardinalova .ajuika in dele- J,"". T 7'T"! , '7'	^T-T''".^'"T."	" J^ta slcuto to preprečiti, ne bode vo jugoslovansko poroto pridejo-, •	:-Wl|n;f: ' )ni i,
fkt dr. Rittig. U kardinala in ^^.Polprnl^lmk dr \ op,iov-; i s svojn,, rb.skom n.so	XflmHj< «amljona v sv0. Mih, llud»kli„ iz Kostanje^ j..if ' '„, T !- ,r ...
njegovo spremstvo so i, artežer v f*'	1^- n.har m Pi^'ato	iFfelji po raaSfevanju." - La- (msMAIriega bivalWa radi tafvi- T ' '"'." K'k'" "
bdi, general Smiljanič s spremstvom, ljubljanski župau dr. Ta v-
Razporod bo sledeč:	:{ki tu uikaUoi. ne>nkriv(1 svo.
. .. u _	Utmsk, pozdrav 9ovo„ Pov?,,:jih si, (j n x
zastopniki Orlov ni JSokolov z za- »^1 Verstovšek.	! , ■ . ...
. nadškofijskem dvorcu vršil so upe.
Jutri zjutraj ob 7. uri bo kardinal bral tiho sv. mašo, ob pol 11. nri I »odo pri njem sprejemi, popoldne si ogleda mesto.
Kardinal odpotuje iz Zagreba v pondeljek ob 7. uri zjutraj in pri-|PW	...» .	T .. m
l v Ljubljano okrOg 11 ure do- m mnopo dni^a odl.di.ega ■ .»rgunee Jurij I ,-unk.
johemstva. Ko .ic r>ri\v>zil vlak na, Nato poje "Olanlx
stavo, zastopniki; Orlov in S( ko- Slovenski gospa ■ županja FrailSL,«/ Italjj.i e\entuelno priliv z zastavama. Mhdjin^družba'oj, Tavčarjeva.	f^f? '^l™?1	^ • zastavo, dekleta v narodih no- Angleški boroveljski župnik- ^ J» ^»tenta ne šah in mnogo dnigega odlita ^ Oegunee Jurij Trunk. /aV0Z"lkl. bl
poldne.
Od tu preko Trst
bena Matica"
bo sv,jo pot nadaljevali*01^; so	v	vrfi,110mft sIo1vf'l,sk^
v j{i|n	pozdrav burnt klicj: '•Zivio!", vatske in srbske narodne pesmi.
.	j Skof dr. Jeglič je,pozdi-a\il kardi-4 V stop v dvoramo je prost, le
KARDINAL BOURNE V LJUB LJANI.
nnla v latinščini z naslednjimi be-; otrokom zabranjen. Udeleženci
(nestalnega bivališča radi tatvine.) Makso Jaklič in Janko Dra-gelj. delavca iz Brezovih. r<»p.
LaxJarin je tudi izvrsten lodcni lek Ako init^te težave v
ze-že-
Jožef Pire iz Breze, uboj. Rudolf ;M«-n, neprebavnost. pline, zaba-Šn;teišič iz Marlije vasi, rop. A-	1,01 v ^odčri, riganje —
iojzij Drzič iz liibiiiec pri Vel. M' vam Uu Lavariti izkazal ne. Dolini, težka 'telesna poškodba', prerenljive vrednosti.
{ponaredi).
• — Bakar kot nova Jugoslovan- i. Ne jemljite ec ska luka. "Riječ Si IS *" prinaša ' Pravo .blago vedi
Pt» "Slovencu" dne 11. marca.
Dne 10. marea je dospel v Ljubili no s ]>osebnim vlakom londonski kardinal Francis Bourne. Ljubljana ga je sprejela z viharnim navdušenjem in iskreno prisrčnostjo. Va tisoče ljudstva ga je pozdravljalo na kolodvoru, na! tisoče mu klicalo "Živio" na ce-l stah, ko se je z zagrebškim nail-šliofoin in ljubljanskim vladiko vozil proti škofiji. Pred avtomobilom sta šli zastavi Orl- .* i.i Sokolov, ob strani častna straža na-Šitelovadcev, zadaj j»a narodne noše in za:ctc*pstvo S. K. S. Z. z zastavo sv. Mihaela.
Počasi se jc premikal velikanski sprevod do -Mestnega trga. kjer j«» bila zopet zbrana tisočglava . nožiea. Ves trg so zagrnile ljudske mase, v vestibilu, na stopili «'ah stali špalirji. v katerih sc v ospredju pozdravljale visokega gosta zastopnice naših organizacij v narodnih nošah.
Kot bučanje morja so pretresa I i ozračje klici množice, ki je kli-<a!a čast in slavo velikemu prija ffdjn Jugoslovanov, odličnemu siru angleškega naroda, zastopniku svete Stolive, kardinalu Bourne-ju.
Vse jc napeto stnnelo v okna prvega nadstropja, kakor bi pričakovali, da se vsak hip prikaže si.a glava cerkvenega kneza. Množi«*«' je neprestano prijela ovarije.
« vanske himne so se vrstile, navdušenje je rastlo. Tedaj se po-svfti lu"* v oknih prvega nadstropja in kardinal je nagovoril zbrane ljudske mase. Bilo je tiho kot v grobu, vsak je vedel, četudi ni govora razumel, da govori slovenskemu narodu iz oči v oči zastopnik velikega angleškega naroda, mož, ki slovi med nami kot naš prijatelj. kot zagovornik naših pravic. Viharne ovacije so sledile govoru. Tedaj je v krasni srbščini nagovoril množico prof. dr. Janjič, ki je raztolmačil vsebino kardinalovega nagovora. - Besede, v katerih je kardinal izražal svojo zahvalo za ovacije, svoje gaji at je nad prisrčnim sprejemom, so elektrizirale množico. Ko pa je g. prof. Janjič naznanil, da se Kardinal smatra za prijatelja jugoslovanskega naroda, ki ga bo zagovarjal v Rimu in Londonu, tedaj so naravnost jirnebesni klici pretresali zrak. Ljudstvo je razu-
tedami:	morajo biti deset minut pred 5.1 , ........
i "Ljubljanski prebivalci vsi raz,! uro zbrani, ter se morajo pokoritlrru* l',nilC.!J w^rejEdyomno mno-: veseljeni radi zaželenega prihoda rediteljem, licditeljstvo bodo h-	Tl,(,i
Vaše Eminetice so prihiteli sem, j shrbovali Orli in Sokoli. Po sredi da izrečejo kardinalu svoja čuv- dvorane mora biti proato, prvi sest va globokega spoštovanja kardi- deži ostati rezervirani. Od strani r.alu sa*. Cerkve in odličnega sina ženstva se želi narodna noša, ka-
iere z. njo raz|>olagajo.'
Anglije, katerega požrtvovalna
ljubezen do Ji i gosi ova nm* se po	^—---
vsem svetu hvali in slavi. Zato v Kočevski Slovenci si v krat-j enn ljudstva \'aŠo Kminenco|kem postavijo svoj Narodni dom najbolj srčno pozdravim z beseda-'z veliko restavracijo, hotelom.
ugodi. Zavezniki bi pač malo iz
gubili na moči in ugleda, če bi ska luka. "Riječ SllS'' prinaša Pravo blago vedno stane den-n odpadla Italija, ki jim dosedaj; članek, v katerem sc zavzema za le manj .vredno blago in ceneni delala samo ovire, ne da hi kaj izpeljavo železnice do morskega , ponaredki se zamorejo prodajati koristila. Močna, združena .Itigo- ,obrežji; v Bakru in za izutii>o ba- po nizki cenL Ako vfc* ie dolgo slavija, katera bi stopila na nje- karske luke v- veliko moderno! nadleguje katera gori označen^ no mesto. I>i pa bila gotovo čisto prisianišče. Potrebo ute-iK jjuje s i.ad;<»ga,- ho\jjk je da Mročite do
tem ,da Reka sama ne bo zadosto volj. leka za ]»opolno zdravljenje, vala potrebam, a razširiti reške to jc šest škatejj za pet dolarjev, luke ni več mogoče, ker bi dospeli ali ono škatljo za en dolar. Sc ne preveč v območje burje in širo- prodaje pi^ lekarnah. Pošljite ka. V Bakru pa ni burje niti za denar na •ljuiriu Products Co. zdravilo in jugozapadna obai jc Dept. Z—1 Pittsburgh, Pa.
Francozi začenjajo zo spoznavati dvomljive svoje "latinske sestre" in njen nezmerni egoizem.^ Liska železnica. — Z ozirom ,.a na red l »o prometnega uiinldra, dn se morajo gradbena dela na liški železnici takoj ustaviti in sestavi ti popis vsega materijala. pr!o]>
čnjč dr. M. Miškulin v zagrtb-mi • Ceščen bodi, ki prihaja v ime- družabnimi in društvenimi pro- ^cm "Novem Vrijemenu" čla-pi (ir-sjKxlovem. Pa tudi vse na-istori za vse kočevsko slovenstvo l110^- v katerem opisuje žalostno vzoČe povabim, da v znak spošto-jna zemljišču, ki ga je velikoduš« '*Kodovino te železnice. Madjari vanja zakličejo trikrat: Kanlinal no v ta namen dal na razpolago** upirali tej železnici, dokk ■ Boi^rneživijo, živijo, živijo!" Ško- g. Kajfež.	se mogli, konči»o so zmagali vo
fovemu govoru so shodili viharni Tittonijev predlog sa. rešitev j«'1^ oziri. Delo je dobila v "živijo"-klici.	reškega in tržaškega vprašanja.
V imenu deželne vlade je po-tNasproti nekemu časnikar?
židovska madjarska klika za 97 in pol niiljona kron. No. delalo se
k.irskeniu !in P®* miijont
zdravil kardinala predsednik dr. poročevalcu je izja\-il bivši itali-|41' lal<1) — kriva je seveda tudi
iirejc, ki je poudarjal, da je*Ve-ijonski zunanji minister Titte4ii. fv°jnn — stane danes Žclezniea !ika Britanija zaščitnica malih na- da s:e morajo teritorialna vpraša* j**'. ^ niiljonov kron, a še vedno rodov in da prosimo njega kot vi-jnja rešiti tako, da dobe dežele Jni dovršena in protivrednost i/vr sokega cerkvenga kneza in zastop-. brez morske obale izhod na mor- *cno proge znaša komaj iretjiuo \ liika angleškega naroda, da uam je. Luke z narodno mešanim zale-'.10 v*ote. ^a nadaljn« zaklju * pomaga in zagovarja naše težnje.: djem, kakor Trst in Reka. na j	i(i tr<J,)a ^ 50 miljouovj
Končal je s klicem na č.«e>t Velike?postanejo neke vrste kondomini- kron-	ko je liško prebival ||
'Jntanije in njenemu zastopniku: ji m neposredno interesirani na " kardinalu Bourne-ju.	rodi naj bi se postavili pod nad
\ imenu Ljubljane je pozdravil;zorstvo lige narodov. Na enaic'so I)od l«stno, svobodno, v ado že
EmH Bachman inc.
2107 So. Hamlin Ave.
CHICAGO, nxixois.
Največja slovanska tvorri»-a dra-Stvonih zastav, znakov. rf<,'alij, kap, uniform in drugih »Jrnštv. {trebiriD. 8«* toplo priporo.-a c^nj. •družtvoiA K. S. K. .T.
Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem. •
V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\vv\\\\\v\\vv
Telefon: Cenel 80
j. kron. Sedaj, ko je liško prebival II jjktvo. čigar življenjski interesi so j J j.,'odvisni od te železnice, upalo, dalj
____k'-0 P°d lastno, svobodno, vado že
župan dr. Tavčar in poudarjal, da način naj bi se postopalo z želez- pezniea hitro dogradi je r. inisttr prihaja kardinal med nas v ime-; niškimi progami, ki vodijo do ta- i odredil, da se gradim ustavi. To nu ljubezni in pravice. Jugoslova-jkih luk. aTko naj bi n ost a l Trst > prebivalstvu najhujši udarce,
at ne zahtevamo drugega, ne go! kondomini j med Jugoslovani samo pravico. Prosil .ie kardinala, Ncmci, a Reka kondominij med naj zastavi svoj velik vpliv za te .jl1JI0sl0Vani j^jadjai-i in Nemci.
Pvari,'e	t Angleški farmerji za Srbe. —
< rovora dr. Brejca in dr. T;tv- j>ril^fv,, angleških farmerjev v carja je kardinalu tohimačil pro-jLondonu J(, darovalo Srbiji 400 tesor dr. Janjič	junw 300 svinj in 100 marjasccv
^ Med velikanskimi ovacijami jc.]n bikov. Živali so vredne trt mist" nato kardinal skozi kolodvor- ij0Tlc kron
sko noslonie nred kolodvor, kier Dalmatinski deželni odbor pod
ja j ki utegne imeti slabe posledice.
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, III.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
—Dijaška samouprava na srednjih šolah. Zagrebški dijaški svet jc v svoji zadnji seji sklenil da si j na vseh hrvatskih in polagoma tu i J di srbskih in slovenskih srednjih j šolah izvede organizacija d*ja-' ške sam oil]) rave in vse organizacije združijo v <4Zvez.i dijaške samouprave". Za sedaj stoji na č
s	rA
V\\\\\\\\\\\\\ \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v .v> \\\\\\\^|
:r. Baura in skefa dr.jdm -kontrolorja v osebi zadrske- ^e uetlelje in vsakega drugega, vtojnobilom odpeljaJ vjKa okrajnega glavarja Simonclii-1 ki se zanima za reformo srednje
nadškofa dr. Baura in Jegliča z a v
mesto: Sledili so drugi avtomobili,
armm
ičeviču, ki je protestiral proti te-lsvctu bodisi v predavanju ali raz-\ so	- - - -	■ — -
Inat^vo!
ja. Le ta se je 27. februarja pred-, ga šolstva. <la izrazi svoje r.-ne-stavil deželnemu glavarju dr. Iv-j nje o tem predmetu v Dijaškem
bi
katere so ' zascfHi " k spremstvo in člani deželne vlade. Avtomobili so voimi počasi. Vsojmu ^
pot je neštevilna množica kardina-|nad	^ '^Zz^n^a j vprašanje vsestransko
la prisrčno pozdravljala.	i ozemlja. Ugovor so vzeli na za-i in osvetljeno, bo Dijaški svet za v-
Pred žkofijo.	'pisnik, a Simonelli je takoj na-!zel svoje stališče in ga naznanil
Ko so avtomobili pri vozili pred j *toPil	Ob ugovoru bo od-; vladi,
škofijsko palačo, je bil v hipu ves;ločila okupacijska oblast.	— Kočevski, ribniški in veli
prostor od .stolnice do blizu magi-! "L Adriatico Jugoslavo,' ita-jkolaški okraj. \*si rešeta»ji, obo-
se konirola vršila tudi pravi. Vse se bo zabeležilo. Ko bo
o bde1 a i. i
.4rata nabito poln občinstva. V 'iJansko pisan tednik za,jugoslo-idarji. škafarji in izdelovalci dru-škofovi sprejemni dvorani je po-:van^e pravice na Jadranu, je za-j^ega lesenega orodja, izdeloval fdravila kardinala ljubijanska du- j izhajati v Zagrebu.	jei zobotrebeev itd., sploh vsi iz
hovSčina in bogoslovci. ki so za-i Italijani proti Francozom. .— delovalci lesenega blaga naj zan-peli "Jadransko morje". Ko se'Znano je, da uporabljajo Italija- nesljivo takoj javijo skupaj po je kardinal prikazal na oknu, ga: ni vsako še tako nenravno sred-i vseh ali pa vsak posamezno v nis-je Občinstvo burno pozdraA-ljaloJstvo v propagandi za* svoje neo-jmu ali dopisnici g. poslancu Ka-mclo, da ima v kardinalu svojega j in zapelo "Hej Slovani". Kardi- jpravičene aspiraeije. Posebno pa ; rolu Šknlju v Dolenji vasi pri najtoplejšega prijatelja in i>kre- na! je nato v angleškem jeziku na-j skušajo s podkupovanjem vpliva-1 Ribnici svoje naslove. Krošnjarji
govoril občiiLstvo. Njegov govor ti 113 francoske in angleške časo-lnaj javijo, kam so hodili krošnja-je pretolmočil profesor dr. Janjič. | pise, da bi pisali v njihovem sini-j riti r Kako dolgo na leto.' V kate-ki je povdarjal, da prihaja kauli- sin. Med francoskimi listi je Ju--rili mesecih? Ali sani i ali s po m o nal v imenu sv. očeta in v imenuj goslovanoiu najbolj naklonjen enikom ali učencenf? — Koliko angleške vlade. Kardinal jc velik "Journal des Debat s", kateri sc domačih sc še peča doma z izde-prijatelj Jugoslovanov in obljub-; zelo zavzema za opravičene jugo-jlavo lesene robe, ki ne gredo l:ro-!jo, da se bo v londonskih krogih j slovanske zahteve. To nepristran- Snjaritif — Obodarji in rešetar-odločno zavzel za jugoslovanske in pravično stališče seveda Itali-jji naj sporoče. kako izdelujejo pravice, tako da smemo upati, da janoni ni po volji. V zadnjem ca- j svoje blago — aH sami ali s pool viseti bodoči razvoj uašesra j niti najmanjša jugoslovanska vas; su nastopa posebno ostro tudi: močniki ? Kam oddajajo svoj* združenega naroda. Naj Oospodine bo ostala pod tujcVro oblastjo.|"Corrierc della" Sera" proti'blago? Od kod dobivajo les? Isto b?a goslovi prizadevanja vnet ih I Nato je kardinal zbranemu občin-I'Mournalu" in njegovemu so • vel ja tudi za škafarje in vse mož. ki -o danes zbrani v L.iublja-j stvu podelil blagoslov.	'trudniku Gauvaiuu, o katerem drugo! Zadeva je nujna. Gre se
ni, naj l»i ti dnevi pomagali olaj- 01>činstvo je nagovoril tudi mi- pravi ironično, da je steber in di- za korist domače obrti in obrtni-šati bolečino naših src. ki naui ioj nister za bogočastje Alaupovič, ki j ka "francoskega iista in mu ;>- kov samih. Župni uradi in župan-povzroČata naša bedna Goriška in je dejal, da prihaja prvič v Ljub-^ita, da je kriv, če se je situacija Isya. kakor tudi vsi prijatelji do-
in
nega zagovornika tistih želja, ki sc danes naša največja bolečina.
Naj bi Gospod blagoslovil danes posvetovanja, ki sc vrše v Lju-i.jani in ki imajo za predmet ne .-a.no ureditev, naših cerkveno po-l. ičnih zadev. Danes ;e bo govorilo in razpravljalo tudi o drugih vprašanjih, od katerih je močno
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlsdm n« bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna i proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše ip ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi sadržite mirno in ne rnj«A« toper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
t Obresti ako nedvirnjena, ie pripišejo h glavnici in se tako s?pet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in ulj ud no postreieni po tvojem rojak«.
Naši banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
D?nar2*A v *tfri ^ fam ied*i n® svetujemo pošiljati, tndl ne po brezžičnem brzojavn, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev m listin, kjer je potem isto varno pred oenjem in tatovi.
' Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
battk* i* d*Po*itni urad u rrmzmo poilno hranilnico, sn »..to Joliet, » okraj Will. » dri«.o I Hi. ob In «	UM
držav.
Odprto vsaki dan. razn-' nedelj in praznikov, od fl. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILUNOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.

^m_
UeT^M) »m je poslala Amerika.
Umrl je v nedeljo, dne 9. mar ca ob pol 9. zjutraj v deželni bolnici g. Henrik Alislej iz Postojne, postni Oficijal v Ljubljani, star šele 34 let.
Prvi zračni polet in prva zračna poeta med Belgradom in Ljubljano. Dne 11. marca ob pol 6 u-ri popoldne je priplulo iz Belgra da v Ljubljano prvo letalo, ki je je vodil g. poročnik Vilko Peter-nel. znani slovenski aviatik. Dvignil se je iz Ljubljane v soboto ob pol J. uri popoldne ter v slabem vremenu in vetru prispel v Bel-grad ob pol 6. uri popoldne. Letel je več* ko 4000 metrov visoko. Orientacijo so zelo ovirali oblaki. Včeraj ob pol 10. uri dopoldne se spustil v zrak v Zemunu ter letel do Novega Sada, kjer jc dobil bencina. Tu je odpluLob pol 2. uri popoldne ter prispel v Ljubljano ob pol 6. uri popoldne. Prinesel je seboj belgrajsko pošto, med tem ko je tja nosil pisma za vojno ministrstvo. Tudi nazaj je bila pot neprijetna, izvzemši od Zagreba do Ljubljane. Dobro bi bilo, ko bi se trajno uvedla taka poštna zveza med Bel gradom in Ljubljano, toda ne tako, da bi celo turo moral preleteti en pilot. Bolje bi bilo turo urediti tako, da da eden plove na turi Ljubljana — Zagreb, drugi Zagreb—Novi Sad, tretji Novi Sad—Belgrad, Zračna zveza pa bi z ozirom na druge težke prometne zveze bila zelo potrebna. — Vrlemu letalcu Vilku Peternelu pa čestitamo na njegovem uspehu.
Odprava ženitne prepovedi za učiteljice. V šolskem odseku ni-žjeavstrijskega začasnega deželnega zbora so soglasno sprejeli predlog za odpravo ženitne prepovedi tičoče se učiteljic na deželi.
Ljubljanski dopisni urad nam
pošilja v objavo sledečo notico: Ljubljanska novinska sporočeval-niea se poslej ne bo več imenovala. "Ljubljanski korespondenčni urad", marveč "Ljubljansrki dopisni urad" oziroma s svojim s^luž benim naslovom: "Dopisni urad Deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani". Da se z« označevanje virov, iz katerih ta urad zajema svoje vesti, ne trati prostora v časopisnih stolpcih, se bodo poslej opuščali pristavki, kakor: "Gla-
bi, da se začne pogajati z delavci 10. marca. K pogajanjem odpošlje deželna vlada dva zastopnika. Veščak deželne vlade odite takoj v Trbovlje, da prouči razmere na licu mesta in natanko informira zastopnika vlade.
HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA.
T	V,	. ,	-----»n
som Cehoslovaškega tiskovnegajfc	obraz
rada . . . ali Dunajski kores- da jj ho-ejo i/t ooudenčni urad noroča" itd. in se • * •
poudenčni urad poroča" itd. in se za označevanje virov uvedejo nastopne kratice, ki naj si jih čita-teljwtvo v svojo orijentacijo ohrani v spominu: ČTU znači Čeho-slovaški tiskovni urad; DKU znači Dunajski korespondenčni urad; JDl" znači: Jugoslovanski dopisni urad; OKI" znači Ogrski korespondenčni urad; PBA znači: Poljsko brzojavno agenturo; UTU znači: Ukrajinski tiskovni urad; \YU znači: Wolfov urad. Te opaž ke se bodo pristavljale imenu kraja, iz katerega je dotičua depeša dospela, in sicer se oznaka Ljub ljanskega dopisnega urada postavi pred krajevno ime, oznaka v1 ra, iz katerega jc ta urad depešo zajel, pa za krajevnim imenom, torej na primer tako-le: LDU Beo grad, 28. febr. (JDU) ali pa: LDU Budimpešta, 28. febr. (O KU). Navede pa se vir s polnim imenom, ako je depeša politično važna in je treba onemogočiti krivo orientacijo glede njenega izvira.
V Mošnjah je umrl 25. februarja Andrej Globotuik, star 70 let.
Postajališče "Bitinje". Dne 1.
marca 1919 se otvori na progi Je-senice-Ljubljana med postajama Kranj in Š»kofja Loka postajališče "Bitinje" za osebni promet in prtljago do teže 50 kg. Odprava se vrši začasno potom naknadnega plačila brez doklade v vlaku
Prva slovenska veselica v Kočevju se bo vršila v nedeljo, dne 2. marca ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Franc Ver-derberja (ibivšega pivovarna). Priredi je slovenski cerkveni zbor v zvezi z damskim odborom. Xa vsporedu je petje, deklamacije, govor, šaljiva pošta in srečolov. Vstopnina 1 K. Soditi po zanima-nju, je pričakovati obilne udeležbe iz mesta in okolice. Tudi iz Dolenje vasi, Ribnice i dr. so se že prijavili gostje.
Pogajanja z delavstvom v Trbovljah. Delavci v premogovniku v Trbovljah so sporočili ravnateljstvu premogovnika svoje zahteve, ki jih trenotno še proučuje. Ker je deželni vladi mnogo na tem. da se zahtevam delavstva, v kolikor ho opravičene, brez odloga ugodi, se sklene naročiti trboveljski druž-
Naš človek ljubi strastno svojo zemljo. Velikokrat so se že laž-lijivi dušeslovci norčevali iz našega kmeta in njegovih pravd za mejo. Nerazumljivo se jim je zdelo, kako more kmet žrtvovati sto-take in stotake za košček zemlje ob meji, ki dostikrat' ni vreden par kron. Pozabili so pri tem na globlji pomen, cele stvari.. V takih pravdah ne gre za kepo *pr sti, za pergišče trave ali vresje, ue gre za par grmov, ampak gre za za načelo. Kmet je svoji zemlji vtisnil pečat ne samo svoje sebe, ampak cele svoje delavne družine, zato jo hoče ohraniti, zapustiti svojemu rodu neoskrunjeno. .Njegova zemlja živi v njegovi duši živo življenje in dobiva značaj osebnosti. Kdor obrne ali rani njegovo zemljo, rani nje gov obraz in mu piokvari lepo po dobo.
Ljubezen celega jugoslovanskega naroda do naše domovine ne more biti manjša ali drugačna kot ljubezen našega kmeta do njegove zemlje. Saj je naš narod — narod kmetov. Tudi naš delavec, naš trgovec in obrtnik je priklenjen z enako močno ljubeznijo na tisti del naše zemlje, l:i se razteza od goriških brd do Soluna. V Ameriki in West f ali ji je sanjal naš izgnanec samo o vrni tvi na ta sveti košček zemlje. Tudi v našem inteligentu tvori ta ljubezen najiznačilnejšo črto njegovega značaja. Naš iuteligent celo življenje ne more preboleti, da ga je (ika želja odtrgala od do mače grude, čeprav v naših malih mestih živi tako blizu nj». V to bol izzvene ravno tako verzi Prešernovi, kakor modernega sodobnika Zupančiča . Obetali so nam svobodo. V soln-ce našega vstajenja so nam postavili 14 Wilsonovih točk, vse bogastvo globoke jugoslovanske duše je zaplalo, sedaj pa se pojavljajo glasovi, da nam, glasniki osvobojenja nameravajo najprej naše domovine, iztakniti oči; izreza-ti pljuča in srce ter tako oneča-ščeni šele,priznati pravico do obstoja.
Ali naj postane 14 Wilsonovih točk za nas 14 postaj Kalvarije?
Ali ne veš hlapec Jernej, da boš vedno zastonj iskal pravice nri gospodarjih in oblastnikih? Še na svoje brate se ne smeš preveč zanesti, ampak samo nase in na svojo pravico.
Včeraj javi jena novica, da se je jugoslovanski-italijanski spolna pariški konferenci rešil 'tako, da so sprejete vse .zahteve Italije po našem Trstu, Goriški in I-stri, ta novica res še ni popolno ma potrjena, vendar imamo dovolj drugih vesti, ki nam potrju jejo. da so Italijani dušeslovno globoko doumeli našega človeka. Raniti so nas hoteli v srce. in to se jim je popolnoma posrečilo. V imenu svobode in kulture naj bo odslej zabranjeno našemu človeku v Primorju kupovati zemljo, ki jo je močil znoj njegovih dedov in pradedov. Pravde za mej6 pri naših kmetih ne razpalijo. samo ^strasti obeh pravdarjev. Cela soseska prihiti ob taki priliki na lice njesta. Vsak čuti, da ne gre samo za j^ošček zemlje njegovega soseda, da gre za veliko več, da gre za pravico tistega, ki je dal s svojim znojem zemlji obliko.
Udarili niste le naših Prinior cev, udarili ste ves naš narod!
Kadar je hlapec Jernej pseba lahko propada s svojo pravico pred vsemi sodniki, kadar pa je hlapec Jerenj cel narod, prej-alislej pribori pravico pred sodnim stolom povestniee narodov. Ali se tega Italijani niso naučili iz svoje lastne zgodovine? Ali je pariška konferenca prepričana, da*je ona v zgodovini narodov zadnja'in najvišje sodišče? Ali ne ve desetorica mož, ki ima danes oblast nad celim svetom, da je nad delom posameznikov še druga silnejša moč, ki prejalislej maščuje in kaznuje vsako nasilje in krivico! Naš hlapec Jernej s svojo pravico ne bo poginil, ker hoče živeti. Pravica je njegova! in če mu jo bo kdo kratil si jo bo vzel!
"Slovenec".
. • . t
Stric Sam mora pomagati vsled vojne prizadeti Evropi
Žito
in meso, obleka in stavbinski materijal se mora poslati tja na velikih par-nikih, da se odpravi pomanjkanje vsled vojne prizadetih mestih tako hitro kot je mogoče miljoni in miljoni dolarjev se morajo posoditi potrebnim narodom.
Stric Sam je vedno izvršil to, ker je ljudstvo Združenih držav najbogatejši narod sveta. Stric Sam ne bo mogel nadalje pomagati drugim deželam, če mu vi ne pomagale.
Znano vam je, da je Stric Sam o(J prejšnjih posojil svobode vzel velike vsote, da jih je posodil potrebnim narodom. Zdaj je še večja potreba po denarju, da se posodi od vojne prizadetim narodim, da se prehrani sestradano ljudstvo in pripelje na pot miru in blagostana.
Kako bo Stric Sam prehranjeval, oblačil in na drug način pomagal, da se izbrišejo strašni "učinki vojne? Pomagal bo z dohodki zadnjega posojila zmage.
Ce'vsakdo od nas nekaj malega posodi, bo Stric Sam lahko posodil veliko. Če postane to posojilo zmage uspeh, tedaj bosta doma cveteli trgovina in industrija. S tem obdržimo visoke mezde. S tem pomagamo sebi.
Slovenci ne bomo zaostali, ko Stric Sam zadnjikrat kliče na pomoč. Znano nam je, da nam bo vrnil naše posojilo dolar za dolarjem v štirih letih z obrestmi po 4J od sto.
' Po vladnem načrtu se odplačuje posojilo zmage v šestih obrokih, zadnji obrok 11. novembra 1919. Po bančnem delnem odplačilnem načrtu se plača dvakrat na mesec, zadnji obrok je v februarju 1920.
Kupite danes! Nosite znak!
V
\ictory Liberty Loan
THE WORLDS BEST INVESTMENT
Fenomenalni napredek.
Tekom zadnjih sedemdeset, let se je naredilo pri-zdravilih in v Tekarstva fenomenalen napredek. S prva so delali zdravila iz raznih mešanic, ki so čudno izgle 4ale; še bolj čuden in neprijeten je bil pa njih okus. Evolucija zdravil je sčasoma iste pretvorila ^ lekarske pripravke ki so zelo irijetne oblike, okusna in uspešna. Vzemite na primer zdravilo za zabasanost, neprebavo, glavo-)0l in druge bolezni v zvezi z že-odčnimi neprilikami. Sedemdeset let nazaj je rnOral imeti bolnik čudne občutke, ko so mu ponujali kako neprijetno zdravilo. Tedaj je veljal rek, da če je zdra-vilo bolj grdo in neprijetno, boljše je. Dandanes pa lahko dobi jolnik Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, izborno zdravilo je sestavljeno z več zdravilih zelišč in čistega rdečega na-
ravnega Vina. To vino deluje lii-J tro in zanesljivo. Zahtevajte od lekarnarja izključno: Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, odklanjajte vse ponaredbe. Ce vas. tare reymatizem, ncvralgija. izpahki, otekline, itd. zahtevajte samo Tririerjev Liniment; naprodaj je v vseh lekarnah. — Joseph Triner Co. 1333—1343 S. Ashland Ave Chicago, 111. (Adv.)
Kranjske in hrvaške MOTIKE
na prodaj po	t
$1,50, $2.00 in $3.00
Vsakdo naj denar naprej pošlje, pa bo. motiko dobil; če ni zadovoljen pa naj jo nazaj pošlje. Pišite na:
Frank Reposh
120 Oakland Ave
. Joliet, 111.
(Advertis. No. 17—18)
NARAVA JE V CVETJU
Po. dolrem spanju se je prebudila mati narava. — Polna je moči, in čaka vas, da jo pričnete obdelovati. Prvi pogoj za uspešno obdelovanje je pa dobro teme. Brez dobrega semena, ne bo dobrega sadu.
Sedaj je najpripravnejši Čas za sejanje. Ne zamudite te najugodnejše prilike. Spomladi se pripravljajte za jesen.
Ali ste se že preskrbeli za kuhimjo? yaš vrt vam da večinoma vse kar potrebujete v kuhinji. Toda le pod enim pogojem, vrt Vam bode rodil, če boste vsejali dobra semena.
Jaz imam v zalogi semena najbolj priljubljenih cvetlic, trav in raznih zelišč, ki so v kuhinji neobhodno potrebna.
Vsa semena so preiskusena. Kdor bo naročil, se ne bo kesa!.
MATH. PEZDIR,
* Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y.
najraznovrstnejša poljska semena, trave, ter imena zelišč in začimb, ki so v kuhinji neobhodno potrebne.
THE FIRST NATIONAL BANK
(PRVA NARODNA BANKA) CHISHOLM, MINN.
naznanja s tem da lahko zopet pogilja denar v vse kraje Jugoslovanskih držav. Denar pošiljamo naravnost brez kakega zadržka po najnižji ceni (kurzu) in jamčil mo za vsako pošiljatev. Zglasitc se. ali vprašajte za vašega rojaka Jakob Osbolt-a, ki je pri nas u-slnžben, samo za to, da postreže našim slovenskim in jugoslovanskim strankam. Banka je odprta cd 9. do 3. ure; ob sobotah tudi -/večer od 7-8.
Pišite po brezplačni cenik! Vsebuje imena vseh priljubljenih cvetlic,

•rv.-'" ■	i II—illMU
ŠTIRIH
Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n.
■ m
Ikli ^Nadaljevanje)
.Kako sem prišel na primer do . misli, da je bil vaš brat zanikrn? — Le poglejte natančno pokrov ček. Opazili bodete, da ni samo spodaj na dveh mestih vzbočeh. ampak da je tudi drugod poln vdrtiu in prask, kar prihaja od navade, nositi še druge trde stvari, kot denar ali ključe, v istem žepu. Kdor pa z dragoceno uro tako ravna, mora biti nemaren človek. Da se to spozna, ni treba tako lahek je nadaljni zaključek, prav posebnega razuma.. Ravno da mora biti dedič tako drago eenega predmeta tudi drugeče precej premožen."
Pokimal sem v znak, da sledim njegovi razlagi.
"Pri nas na Angleškem je v ■zastavnicah — kakor je znano — navada, da začrtajo zastavljenim uram na notranji strani pokrovčka številko zastavnega lista", je nadaljeval Holmes. "Xo, in tu ne razločujem skozi povečevalno steklo nič manj kot štiri take številke, dokaz, da je bil vaš brat večkrat v stiski, vendar si je pa moral med tem večkrat opomoei. ker sicer bi ne bil mogel zastavljene ure rešiti. — Opazujte sedaj še notranji pokrovček. Ali vidite nešteto prask okoli luknjice za kljueek. saj sledovi, kjer je ključek izpodrsnil? Trezen mož ne bo naredil nikoli take praske; pri uri pijance vi je to navadno. Navija jo ponoči, ko je pijan in ne najde luknjice."
"Saj je jasno ko beli dan',"
sko zadevo. Še zdaj ne more po-.j zabiti vaše prijaznosti in spretnosti, s katero ste jo tedaj rešili iz zadrege."
"Gospa Cecilija Forrester," je ponavljal Holmes zamišljeno. "Da, da, spominjam se, imel sem priliko skazati ji majhno uslugo. Stvar je Bila čisto priprosta."
"Moja gospa pa nikakor ni mislila, da je stvar tako priprosta. Sicer pa vem, da bodete o moji zadevi sodili drugače. Komaj ti morete predstavljati kaj bolj nerazumljivega in Čudovitega, kakor so pa okoliščine,' ki se v njih sedaj jaz nahajam."
Holmes si je mel roke. njegove oči so se zasvetile. Sklonil se je v svojem naslonjaču naprej; na o-stro izklesanih potezah se je brala največja napetost .
Razložite mi svoj slučaj," je rekel kratko in suhoparno.
Čutil sem. da bi utegnila biti moja prisotnost odveč; zato sem vstal, da <bi odšel.
V veliko začudenje mi pa da mlada dama z roko znamenje, naj ostanem.
"Če bi bil vaš prijatelj tako do ber, da bi ostal", je dejala proti Molmesu. "bi mi izkazal neprecenljivo uslugo.' Sedel sem nazaj na svoj stol. i "Cela stvar", je nadaljevala' j "je v kratkem t a-le: Moj oče jej bil častnik pri nekem indijskem t polk u; še kot majhnega otroka j me jc poslal iz Indije na Angle-; jško. Tu nisem imela nikogar svo i j jih. kajti mati je bila že mrtva i
istega dne dobim po "pošti ska ti ji
co in v nji velik krasen bisert niti ene besedice ne v pojasnilo. Odslej sem dobila vsako leto ta ko ikatljico, vselej na isti dan. v njen drag kamen, a glede pošiljatelja nisem mogla izvedeti čisto _ [niČ. O biserih bo sodil vsak, ki je količkaj ^mojstčr v taki stroki, da iso redke vrste in mnogo vredni No, pa saj se lahko sami prepri rate, ee so lepi ali ne I' .
Odprla je plopčnato . škatljico in v njej se je zalesketalo šest najlepših biserov, kar sem jih ke-daj videl.
"Kar ste mi povedali, je zelo zanimivo", je dejal Holmes. "Ali se je sicer še kaj zgodilo?"
"Da, ravno danes. Zato sem prišla sem. Zjutraj sem prejela pismo — prosim, berite!'
(Dalje prihodnjič.)
ne podpise V. posojila Svobode in Zmage, ni vreden da . živi v Ameriki. E-IS"
Kampanja za V Posojilo Svobode in Zmage traja od 21. aprila do 10. maja.—Požurite se!
POZOB ROJAKI!
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem. da kar lahko začnete kmeto-vati.
Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke.
Se kupite nikjer farme, dokler! sj ue ogledate farm, katere imam j jaz na prodaj. Če to storite, si bo-! <e gotovo prihranili precej denarja. Pišite n naslov .:
Ignac Česnik, \piTard. Wis.
Podpisujte in kupujte bonde Svobode in Zmage!
Kila umori 7000ljudij na lete.
Sedem tisoč oseb umrje na leto kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaiki listi. Čemu? Ker so nesrečniki sami sobo zanemarili, ali se pa ulso dosti osirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled u trganja, ali kilo. Kako je pa s Vami? AH se tudi Vi zanemarjate ■ tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obveza je samo sa silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Co so preveč stisnete s obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabelo milice, ki potrebujejo najveft prehrane.
Veda in umetnost je pa isnaila način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakd% M nosi sedaj kako obvezo, ali pas M»ev kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kilo. Ta način jo fto svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar so jo tesno k teleeu pritisne, se ne premakne a prostora, vsled tega tudi bolnika nič' ne teti. Ta blasinica je mehka kot fca-met. lahka pri noinji in p« ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno telilo. Pošljite svoje ime in naslov ft« danes na na«iov: PLAPAO CO.. Qlock 3267, St. LouU, Mo., da Vam pošljemo ZASTONJ na poskušnjo Piapao in vsa potrebna navodila.

Pozor ggo tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago. 01.
Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnact glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
tr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedenik tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". ~
S
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko- hrvaška
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street
Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvaiaro strankam po hišah točno vsak dan.
Z veleapoštovajem Frank Grill, alovensko-hrvaški mlekar
Kupujte Vojno - varčevalne znamke!


sem odgovoril. "Odpustite mi, da iu tako sem- Pri5la v dobro urc*, sem vam storil krivico. Moral bi zav0il v Edinburgh, kjer s,em : bil bolj zaupati v vašo čudovito wstala do 8v*oje(?a osemnajstega * bistroumnost. Ali imate sedaj o-|,eta- Leta 1878- Je dobil moj • " "	i kot najstarejši stotnik svojega
j polka dvanajstmesečen dopust in se je vrnil domov. Iz Londona mi
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" ŠT. 50. K. S K. J^ N. S. PITTSBURGH PA.
zasledo-
praviti s kakim težkim van je in?"
"Cisto nič! — Zato se moram ,. ...... „ . P
oživljati s kokainom. Ne morem H? brz0ja?1 da Jc sreeno dosPel Živeti, da ne bi premišljeval. Kaj te\ ml ?>OPOt? sv°j naslov pa tudi drugega? Stati tu pri o-j	]\ot*]' •	bi g.
knu? >Svet je vendar vse prest ra-Pkoj P°*kala-	f Mlo, ka-
sen. prežalosten in ničvreden! k?p. ** *P°™«Jam; polno ljubez-Poglejte samo. kako se vlači ta i1""1 d°brohotnosti. Takoj sem j rumena megla in se vlega na čr- odslaT 12 1zavoda se odpeljala j nikaste hišne strehe. Kako brezu- v v London: a kako se začudim. I pno, žalostno in vsakdanj zdi vse to! Kaj pomaga bistroumnost, gospod dol pa nima prilike, da bi jo pokazal? Ljudje delajo sedaj le vsakdanje zločine, naše življenje je čisto vsakdanje in samo vsakdanji razum ima kaj dela na svetu."
Ravno sem hotel odpreti usta. da bi ugovarjal, kar nekdo naglo j', potrka in najina gospodinja stopi v sobo.
"Neznana gospica želi z vami govoriti, gospod Holmes", je de-
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo * največjim zaupanjem. A to tndi radi pravega Taroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in tislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseb številnih potrebščinah naših', a novi vojni davek nam je spodbil Še zadnji steber in morali smo. cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevib lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ved plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v oko m priti. Zato pa bo vrednost Trineirjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo za nja.
Triner jevo Ameriško Zdravilno - Grenko Vino —
ima svojo redno mesečno sejo vsaki drugo nedeljo v meseca » Kranjske Slovenskem Domu, 57 in Butlar St. Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1919«
Predsednik: John Mravintz. 1103
resni
veeer ven in se ni več vrnil. Ča- (Butler St., Pittsburgh, Pa. kala sem celi dan, a o očetu ni j sledu ne tiru. Zvečer sem se obr- !
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od
nila po hotehrjevem nesvetu na 16. do 50. leta; posmrtnina j« $1000,
i; poam
policijo. Drugo jutro sem objavi' $500 ali $250. Naše draštvo plačuje ,	, v. .	. vsak dan en dolar, ah $7.00 bolniške
la v-vseh-ejasopisih naznanila, to- j p0dpore na ted«n.
da poizvedovanje je bilo brezu Slovenci in Hrvati, kterl še niste spešno; od onega dne pa do da- Pri nobenem društvu,spadajočem h K,
ro-
jala ter Holmesu potisnila v ko vizitko.
"Gospodična Marija Morstan,' je bral ta polglasno. "Hm — i-mena se nisem slišal. Prosite go- zapisnik
! nes nisem izvedela ničesar o svojem nesrečnem očetu. Prišel je v j domovino z nadepolnim sreeiu, v nadi, da bo užival mir in srečo. — a mesto tega —-"
S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo i zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnit* na igo-raj imenovane uradnike društvm. V slučaju bolezni se mora v«ak čJan tega društva oglasiti pri sobratu John Golobic, 5621 Carnegie Ave., Pitts-
Premagal jo je pretresljiv jok, burgh, Pa-. "t> dan ko *boli in ravno
ki ji je zaprl gla3 .
"Katerega dne je bilo to?" je vprašal Holmes, odpira je svoj
tako zopet ko ozdravi.
spieo, da naj stopi sem gori, gospa Hudson. Ne hodite stran, go
spod doktor. Ljubše mi bo, če o-heti."
"Oče je izginil dne 3. decembra 1878 — skoro pred desetimi
stauete.
DKUOO POGLAVJE. Zamotana azdeva. -
Gospodična Morstan je stopila v sobo s trdnim korakom in je bi la navidezno čisto mirna. Bila je mlada blondinka, majhne, lične
"Njegova prtljaga':"' "Je ostala v hotelu, a iz njej j nismo mogli ničesar sklepati. Ka-; j zven obleke in knjig smo dobili jsamo še lepo zbirko redkih stvari :z Andamanskih otokov. Moj oee ! |je poveljeval stražam v ondotnih kolonijah kaznjencev."
'Ali je imel morebiti kakega
MARIJA SLUGA
182S ur 22fld SI. (Metat, IH-
Telephone Canal 4739
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
bAbica
ae uljudno priporoča *Io-venakim in hrvaškim žena m in odrskim Slovenkam.
postave, s finimi rokavicami na jP^Jatelja v mestu?
rokah in zelo okusno opravljena. Vendar pa se je dalo sklepati iz priprostega kroja, da ne razpolaga z bogatimi sredstvi. Imela je temnosivo. volneno obleko brez našivov in istotako temnosiv, nizek klobuček, s cisto majhnim belim peresom na strani. Njen o
..Kolikor vem. samo enega — majorja Šolto, ki je bil pri očetovem polku št. 34. bombajske pehote. Major je bil malo prej slekel vojaško suknjo in je stanova] v rpper-Nordwwoodu. (Na zapadni strani Londona, že zunaj j me.sta.) Seveda sem poizvedovala
brazek ni kazal sicer niti pravil- j tudi pri tem na dolgo iu široko; nih potez, niti lepih oblik, ven- toda vedel ni uiti te&a, da se na-dar je bil zelo ljubezniv in pri haja njegov nekdanji vojni tovj-k upi ji v; iz njenih velikih, mo-'"« doma na Angleškem." drih oči je govoril duh iz življe-J "Nenavaden dogodek," je pri-j nje. Videl sem ženske različnih pomnil Holmes, narodnosti v treh različnih delih 'A kar je še najbolj čudno, tv sveta, ali nikdar nisem srečal o-|vam moram še povedati. Nekako braza. ki bi se v njem izražala tn-;šest let bo tega, ali da povem do ka plemenitost. Dobro sem opa-1 pi^iee natanko, dne 4. maja 1882, zil, da so se ji ustnice stiskale od ; je prinesel časopis "Times" po-notranjega nemira in da so se ji ziv na ^ospico Marijo Morstan, roke tresle, ko je sedla na stol. j da naj naznani uaslov, z opombo, ki ga ji je ponudil Holmes; sploh j da to ne bo brez koristi za njo vse je razodevalo notranjo, veli- j podpisan pa ui bil nihče iu tudi ko razburjenost.	kraj ni bil naznanjen, kjer je hi-
"Prihajam k vam, gospod Hol-jlo to spisano. Takrat sem bila mes, 7. zaupanjem", je dejala.; ravno nastopila službo domače linker ste nekoč pomagali tudi eiteljice v hiši gospe Forrester, moji gospodinji Ceciliji Forre-|Ta mi je nasvetovala. da naj po-fcter razjasniti zapleteno družin- sijem svoj naslov v časopis. Še
torej irua tako utapanje in vspeh mod svetom, ker učini, da bol cgubi svoje staliiče. Izmed vseh bolssnl jib je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti leJodec in odBtrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brloK zlotvornlh tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi. leK so prosti vsakoršne ne-potrebuo ineK&uico in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke korcninice ter kraško žareče rudeče vino. V zadevi rabasatiosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« aiaboče, kakor tndi v žeiodiuih neprilikab, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in oftge delavce, ko delajo ia vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j4 v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa j« zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in ofeklin itd., tudi za drgnenje živcev ia za ma zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerj ev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kotnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: - GOLD MEDAL—SAN FRANOISOO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
^ 13:
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV,
BrAVBINSKO IN POSOJILNO. DRUŠTVO SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL.
Staro čez 10 let. Prvo, najstarejše in največje slovensko društvo :e \ rste v Chicagu* Posluje v navadnih prostorih vsak torek z voter od pol 8.. Jo 9. ure. Izdaja nove serije vsak prvi torek meseca januarja, aprila, julija, in oktobra.
Pos'\iujp deaar po 6 procentov od sto na hiše, ali knjige. . Dne 31. decembra 1918 je imelo društvo posojenega.
Na posestva ... .$ 95,200.00
Na knjige .... 8.600.00
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Skupaj ........ $103.800.00
Uradniki tega društva so večinoma vsi hišni posestniki, "ter jamčijo za varnoat društva z vsem svojim premoženjem. Torej Menar je varno naložen, kakor je bil dosedaj.
Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. Pl. — Telefon: Canal 7130. John Ter-selich, blagajnik.
Nadzorniki: Anton Gregorich, Anton Kreme-sec, Martin Senica, Frank Grill, Maks Omerzel, A. Batisteg in Anton Banich.
ZE 60 LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v po-
sebnem zaščitnem skladu.

Naložite torej Vaše prihranke,v MU	NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
OQjL Narasti« obresti si pillitni pripisujejo k glavnici, «7U all pi izplačujejo bi hranilne uloga od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
3%
•Jollet,
Illinois*
LJUDSKA BANKA1