PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 6 Maribor, ponedeljek 11.2.2019
OBČINA HAJDINA
133. Odlok o turistični taksi v Občini Hajdina
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 3. redni seji, dne 5. 2. 2019 sprejel
ODLOK
O TURISTIČNI TAKSI V OBČINI HAJDINA
I.	Splošne določbe
1.	člen
(1)	Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Hajdina (v nadaljevanju : odlok) določa:
•	zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse,
•	postopke pobiranja in odvajanja turistične in promocijske takse,
•	način vodenja evidence turistične in promocijske takse,
•	nadzor in kazenske določbe.
(2)	Odlok velja na območju Občine Hajdina.
2.	člen
Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska uprava.
II.	Zavezanci za plačilo ter višina turistične in promocijske takse
3.	člen
(1)	Turistično in promocijsko takso plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu.
(2)	Višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan se določi v znesku 0,80 EUR. Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse. Na podlagi tega znaša promocijska taksa 0,20 EUR, skupna višina obeh taks znaša 1,00 EUR na osebo na dan.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV
(3) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le- ta znaša 0,40 EUR za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,10 EUR, skupna višina obeh taks znaša 0,50 EUR na osebo na dan.
III.	Način plačevanja turistične takse in prisilna izterjava
4.	člen
(1)	Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste za prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma javne turistične agencije za načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije.
(2)	Turistično in promocijsko takso zavezanci nakažejo na poseben račun občine in na predpisan način, ki je objavljen na spletni strani Občine Hajdina, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
(3)	Prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni finančni organ.
IV.	Vodenje evidence turistične in promocijske takse
5.	člen
(1)	Osebe iz prvega odstavka 4. člena tega odloka morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.
(2)	Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še:
•	podatek o številu prenočitev posameznega gosta;
•	skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta;
•	skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta;
•	če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve.
(3)	Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki.
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 6/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
(4)	Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
(5)	Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno.
V.	Nadzor in kazenske določbe
6.	člen
(1)	Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen občinski inšpekcijski organ.
(2)	Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
7.	člen
(1)	Z globo 2.000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno s tem odlokom
(2)	Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)	Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(4)	Z globo 120 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki sprejema osebe na prenočevanje.
VI.	Prehodne in končne določbe
8.	člen
Do dne 28.2.2019 se zaračunava turistično takso za prenočevanje v višini, kot jo opredeljuje Odlok o turistični taksi v Občini Hajdina (Uradni list, št. 36/2000), dalje pa se za višino turistične takse uporabljajo določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso.
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Hajdina (Uradni list, št. 36/2000).
10.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 322-1/2019 Datum: 5. 2. 2019
Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan
134. Sklep o ceni programov za OŠ Hajdina - enota vrtec
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 3. redni seji, dne 5. 2. 2019 sprejel naslednji
SKLEP
O CENI PROGRAMOV ZA OŠ HAJDINA - ENOTA VRTEC
1.	člen
Cene programov vrtca Hajdina znašajo od 1. 3. 2019 dalje mesečno:
•	za otroke prve starostne skupine (otroci stari od 1-3 let): 457,70 EUR
•	za otroke druge starostne skupine (otroci od 3 let do vstopa v šolo): 360,65 EUR
•	Kombinirana skupina: /
2.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep št. 6022/2017-2, z dne 20. 12. 2017.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 2019 dalje.
Številka: 602-1/2019 Datum: 5. 2. 2019
Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan
OBČINA MARKOVCI
135. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora MA11 Markovci - območje južno od šole (Center medgeneracijskega druženja)
Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) in 30. člena Statuta občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je župan Občine Markovci sprejel
SKLEP
O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA MA11 MARKOVCI - OBMOČJE JUŽNO OD ŠOLE (CENTER MEDGENERACIJSKEGA DRUŽENJA)
1.
(potrditev izhodišč)
S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora MA11 Markovci - območje južno od šole (Center medgeneracijskega druženja) (v nadaljevanju: Izhodišča za pripravo OPPN), ki jih je izdelal Abiro d.o.o. pod št. projekta 01.90.19 z datumom januar 2019.
2.
(območje načrtovanja)
Območje načrtovanja zajema zemljišča, ki so z Občinskim prostorskim načrtom Občine Markovci zajeta v enoto urejanja prostora (EUP) z oznako MA11 Markovci - območje južno od šole. Območje načrtovanja obsega površino velikosti 1,36 ha. Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) zajema zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 505/2-del, 506/1-del, 506/2-del, 506/5, 506/6, 507/1, 507/2-del in 823/3-del, vse k.o. Markovci. Zaradi potreb načrtovanja se območje OPPN v nadaljnjih fazah izdelave lahko tudi delno spremeni.
Št. 2/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
3.
(predmet načrtovanja)
Predmet načrtovanja je območje EUP z oznako MA11, za katerega je z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradni vestnik Občine Markovci, št. 29/17, 41/17 - obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN) določena namenska raba prostora z oznako CU (osrednja območja centralnih dejavnosti) in zahtevana izdelava OPPN.
OPPN se pripravi v skladu z določili OPN, ki so zapisana v poglavju »3.4. Podrobnejša merila in pogoji za območja predvidenih OPPN«. V tem poglavju so v tretjem odstavku 95. člena določeni dodatni pogoji in merila za pripravo OPPN za EUP MA11.
Predmet načrtovanja je gradnja centra za medgeneracijsko druženje - doma starejših občanov. Arhitekturno zasnovo določajo oblika območja, orientacija, lokacija in vsebina načrtovanega objekta. Predvidena zazidava je sestavljena iz več manjših medsebojno povezanih objektov etažnosti od P do P+2, ki tvorijo zaključeno celoto in so vezane na osrednji servisni objekt etažnosti K+P+2, ki je tudi višinsko poudarjen. Gradnja objektov je previdena v več funkcionalno zaključenih fazah, ki bodo podane v OPPN. Zunanja ureditev je predvidena kot parkovna zasaditev, kjer bo stanovalcem omogočen neposreden stik z naravo. Objekti bodo oblikovani sodobno, na ravnih strehah je prav tako predvidena zasaditev manjših dreves in zelenja, tako da bo tudi gibalno manj sposobnim uporabnikom omogočen stik z naravo. OPPN bo podrobno definiral pozidavo oziroma rabo posameznih mikrolokacij območja obdelave, pa tudi velikost in medsebojna razmerja novih zemljiških parcel.
V sklopu ureditve gospodarske javne infrastrukture se izvedejo vsi predpisani komunalni in energetski vodi ter naprave, v skladu s pridobljenimi mnenji nosilcev urejanja prostora. Načrtovan dostop in dovoz na območje OPPN je iz obstoječe lokalne ceste na severni strani območja. Rešitve v OPPN bodo izhajale iz potrjenih Izhodišč za pripravo OPPN in strokovnih podlag, ki se bodo izdelale tekom postopka priprave akta. OPPN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja obdelave. Območje morebitnih prestavitev, novogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastrukture sme obsegati vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno zahtevana za potrebne navezave. Morebitni posegi izven območja OPPN pa niso predmet tega podrobnega načrta.
4.
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Izdelovalec OPPN pridobi geodetski načrt območja urejanja, izdelan skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in 33/07-ZPNačrt).
Program opremljanja zemljišč za območje OPPN se izdela na podlagi OPPN in elaborata ekonomike ter na podlagi projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
Pri pripravi osnutka se upoštevajo prikaz stanja prostora, obstoječe omejitve v prostoru, izražene investicijske namere ter tudi morebitne že pridobljene smernice in/ali priporočila nosilcev urejanja prostora.
Ureditev območja bo natančneje določil OPPN, ki bo tudi določil možnost dopustnih odstopanj.
Potrebne strokovne podlage in strokovno rešitev se izdela z upoštevanjem veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način priprave podrobnega prostorskega načrta.
OPPN se izdela tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov, da je možen vnos v prostorski informacijski sistem.
5.
(vrsta postopka)
Priprava OPPN se izvede v postopku priprave prostorskega akta, kot je za OPPN predpisan v ZUreP-2 v členih 118 in 119 (člen 119 pa napotuje še na člene 110 do 115).
6.
(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz)
V postopku priprave OPPN so predvideni naslednji roki:
•	izhodišča za pripravo OPPN (pri oblikovanju izhodišč vključitev zainteresirane javnosti) in začetek priprave elaborata ekonomike: januar 2019,
•	sklep o pripravi OPPN: januar 2019,
•	posredovanje sklepa o pripravi OPPN in izhodišč za pripravo OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da dodeli identifikacijsko številko v prostorskem informacijskem sistemu: februar 2019; vpis identifikacijske številke po prejemu le-te: 1131,
•	javna objava sklepa o pripravi OPPN skupaj z izhodišči za pripravo OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (objava sklepa o pripravi OPPN v uradnem glasilu in na spletni strani občine, objava izhodišč za pripravo OPPn na spletni strani občine): po prejemu identifikacijske številke ministrstva,
•	poziv državnim nosilcem urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), da podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje (poziv lahko vključuje tudi poziv za podajo konkretnih smernic): 30 dni od prejema poziva,
•	ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči ali je potrebno izvesti CPVO: v 21 dneh od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora,
•	priprava osnutka OPPN (v času priprave osnutka se vključi zainteresirano javnost): 15 dni po prejetju odločitve glede potrebnosti izvedbe CPVO,
•	če je za OPPN potrebno izvesti CPVO, je za potrebe postopka CPVO potrebno izdelati okoljsko poročilo: okvirni rok izdelave okoljskega poročila je 30 dni,
•	objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine),
•	poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu osnutka OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje ali mnenje o ustreznosti okoljskega poročila): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni),
•	ministrstvo, pristojno za okolje, po prejemu mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči glede ustreznosti okoljskega poročila (odloči, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva njegovo dopolnitev): v roku 30 dni od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora,
•	dopolnitev osnutka OPPN (in morebitna dopolnitev okoljskega poročila (okoljsko poročilo se izdela, če je zahtevan postopek CPVO)): v roku 15 dni po
Št. 205/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
prejemu mnenj nosilcev urejanja prostora oziroma (če je potreben postopek cPvO) v roku 15 dni po prejemu odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila,
•	objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka OPPN (in okoljskega poročila, če je izdelano): objava javnega naznanila na krajevno običajen način in v svetovnem spletu najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve,
•	javna objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno), dopolnjenih po pridobitvi mnenj in po pridobitvi odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine): 30 dni v času trajanja javne razgrnitve,
•	izvedba javne obravnave v času javne razgrnitve: kraj in čas javne obravnave sta določena v javnem naznanilu,
•	ob javni razgrnitvi osnutka OPPN se javnost seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov (nasprotje interesov glede na predpis, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije),
•	priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: 15 dni po zaključku javne razgrnitve,
•	prva obravnava in sprejem osnutka OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike) ter obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov javnosti: do 30 dni po zaključku javne razgrnitve,
•	javna objava stališč, zavzetih do pripomb in predlogov javnosti, v prostorskem informacijskem sistemu in na krajevno običajen način: 7 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu,
•	priprava predloga OPPN (na podlagi sprejetih stališč občinskega sveta do pripomb in predlogov javnosti): 15 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu,
•	objava predloga OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine),
•	poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu predloga OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje, če tega niso podali že v mnenju na osnutek OPPN): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni),
•	(če je potrebno izvesti CPVO) vloga ministrstvu, pristojnemu za okolje, da ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga OPPN na okolje sprejemljivi: 30 dni po prejemu vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO,
•	priprava predloga OPPN, usklajenega s pridobljenimi mnenji: 7 dni po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora,
•	objava predloga OPPN (usklajenega s pridobljenimi mnenji) in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine),
•	druga obravnava in sprejem predloga OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike): do 30 dni po pripravljenem usklajenem predlogu,
•	objava odloka v uradnem glasilu: po preteku petnajstdnevnega roka od sprejema predloga na občinskem svetu,
•	priprava končnega OPPN: v času do začetka veljavnosti odloka,
•	posredovanje končnega OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor: 7 dni po pridobitvi končnega OPPN.
Zgoraj navedeni roki so okvirni. Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku se lahko spremenijo.
7.
(nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj)
Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj:
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor (za področje voda),
•	Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje ohranjanja narave),
•	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine),
•	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (v vednost za področje varstva kulturne dediščine),
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom),
•	Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (za področje socialnih zadev, socialnega razvoja in varstva),
•	Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za področje zdravstvenega varstva),
•	Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo),
•	Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (za področji oskrbe z vodo in odvajanja odplak),
•	Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, T KO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije),
•	Telemach, širokopasovne komunikacije, Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana - Črnuče (za področje kabelsko komunikacijskega sistema),
•	Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci (za področje prometa za občinske ceste),
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za pridobitev odločitev glede postopka CPVO).
V	primeru, da se v postopku priprave utemeljeno ugotovi, da je potrebno vključiti tudi nosilce urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihova mnenja.
8.
(načrt vključevanja javnosti)
Ob izdelavi Izhodišč za pripravo OPPN so le-ta bila razgrnjena na sedežu Občine Markovci, izvedena je bila tudi javna predstavitev, kjer je zainteresirana javnost imela možnost podati svoje pripombe in predloge pri oblikovanju izhodišč.
V	okviru priprave osnutka OPPN se ponovno vključuje zainteresirano javnost, usklajujejo se različni interesi v prostoru. Izvede se javno predstavitev osnutka OPPN, v
Št. 206/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
sklopu katere ima zainteresirana javnost možnost podati svoje pripombe in predloge pri pripravi osnutka OPPN.
Osnutek OPPN, dopolnjen glede na pridobljena mnenja k osnutku, (in okoljsko poročilo, ko je potrebno izvesti postopek CPVO) se javno razgrne. Za javno razgrnitev se pripravi povzetek za javnost. V času javne razgrnitve se izvede javno obravnavo razgrnjenih gradiv. V času javne razgrnitve se javnost tudi seznani z morebitnim nasprotjem interesov.
Stališča do pripomb in predlogov javnosti se javno objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način.
Tekom celotnega postopka se gradiva objavljajo na spletni strani občine, in sicer se na spletni strani občine objavi: izhodišča za pripravo OPPN, sklep o pripravi, osnutek OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO), javno naznanilo o javni razgrnitvi in obravnavi (objava javnega naznanila tudi na krajevno običajen način), stališča do pripomb in predlogov javnosti (objava tudi na krajevno običajen način), predlog OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO).
Po potrebi (predvsem v odvisnosti od interesa javnosti) se izvede tudi druge oblike vključevanja javnosti.
9.
(seznam podatkov in strokovnih podlag ter
obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja)
Občina Markovci financira pripravo in izdelavo OPPN, stroške objav, geodetski načrt območja urejanja, elaborat ekonomike in program opremljanja zemljišč.
Izdelovalec prostorskega akta mora predati Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju tri kompletne podpisane izvode sprejetega prostorskega akta (število izvodov za investitorje določa pogodba). Obenem je potrebno celoten prostorski akt s prilogami predati tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov.
10.
(objava sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletnem naslovu Občine Markovci (www.markovci.si).
Številka: 3505-0001/2019
Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 1131 Datum: 25. 1. 2019
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
OBČINA MISLINJA
136. Odlok o pokopališkem redu v Občini Mislinja
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, št. 62/16), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 -odl. US, 92/14 - odl. US in 32/16) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) je
občinski svet Občine Mislinja na 3. redni seji dne 28. 1. 2019 sprejel
ODLOK
O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI MISLINJA 1. Uvodne določbe
1.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom Občina Mislinja (v nadaljevanju: občina) določa:
•	način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;
•	tržno pogrebno dejavnost;
•	način izvajanja pogrebne slovesnosti;
•	storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;
•	osnovni obseg pogreba;
•	način in čas pokopa;
•	način pokopa, če je plačnik občina;
•	pokop zunaj pokopališča in soglasje pristojnega občinskega organa;
•	obratovanje mrliških vežic;
•	obseg prve ureditve groba;
•	vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
•	način oddaje grobov v najem;
•	posege v prostor na pokopališču;
•	zvrsti grobov;
•	okvirne tehnične normative za grobove;
•	mirovalno dobo za grobove;
•	način določitve cenika uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
•	pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;
•	razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;
•	nadzor nad izvajanjem tega odloka;
•	določitev denarnih kazni za prekrške;
•	druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov;
•	prehodne in končne določbe.
(2)	Prekop umrlih določa zakon.
3.	člen
(1)	Odlok se uporablja za naslednja pokopališča na območju občine:
•	pokopališče Šentilj,
•	pokopališče Šentflorjan in
•	pokopališče Šentvid.
(2)	Vsa pokopališča imajo svojo mrliško vežico.
4.	člen
(pogrebna in pokopališka dejavnost)
(1) Pogrebna dejavnost obsega:
•	zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba,
•	prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvaja kot tržna pogrebna dejavnost.
Izvajalec pogrebne dejavnosti je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom ter na
Št. 207/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti. (2) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in je v pristojnosti občine.
5.	člen (upravljanje pokopališč)
(1)	Upravljanje pokopališč obsega:
•	zagotavljanje urejenosti pokopališča,
•	izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja,
•	oddajo grobov v najem,
•	vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
(2)	Urejanje pokopališč obsega
•	vzdrževanje pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture,
•	storitve najema pokopaliških objektov in naprav,
•	storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva.
(3)	Upravljavec pokopališč je občina ali oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi župan s svojim aktom v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti.
(4)	Upravljavec pokopališč mora voditi naslednje evidence:
•	trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču;
•	trajno evidenco grobov - kataster in
•	evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let.
(5)	Upravljavec pokopališč mora za vsako pokopališče imeti izdelan tudi načrt razdelitve (zvrsti grobov) na pokopališke oddelke.
(6)	Na pokopališču ali zunaj njega mora biti zagotovljen prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
6.	člen (izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
7.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz četrtega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
2. Pogrebna dejavnost
2.1. 24-urna dežurna služba
8.	člen (24-urna dežurna služba)
(1)	V občini se 24-urna dežurna služba izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba.
(2)	24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.
(3)	Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati zakonske obveze in ravnati v skladu s pokopališkim redom in drugimi predpisi občine ter zagotavljati stalno pripravljenost in odzivnost pri njem zaposlenih delavcev
izven polnega delovnega časa v obliki stalne pripravljenosti delavcev na domu.
(4)	Ceno storitve zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, ki jo potrdi občinski svet.
(5)	Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju občine je Javno podjetje komunala Slovenj Gradec d.o.o..
2.2. Tržna pogrebna dejavnost
9.	člen
(1)	Izvajalec tržne pogrebne dejavnosti na pokopališčih v občini je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jih določajo zakon in podzakonski predpisi in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti. Izvajalec mora pri izvajanju pogrebne dejavnosti spoštovati zakon, pokopališki red, zagotavljati pieteto ter upoštevati zdravstvene in sanitarno-higienske predpise.
(2)	Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve:
•	prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba;
•	pripravo pokojnika;
•	upepelitev pokojnika;
•	pripravo in izvedbo pogreba.
(3)	Plačnik storitev na pokopališču je naročnik pogreba ali izvajalec pogrebne dejavnosti. Cene najema mrliške vežice in uporabe ostale pokopališke infrastrukture za pogrebno slovesnost na predlog upravljavca pokopališča potrdi občinski svet.
10.	člen
(način izvajanja pogrebne slovesnosti)
(1)	Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2)	Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba ter izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3)	Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. Pogrebna slovesnost se ne organizira, če se skladno z voljo pokojnika ali njegovih družinskih članov le-to odklanja. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba, na krajevno običajen način oziroma način, ki ni v nasprotju z moralo.
(4)	Pogrebna slovesnost se začne z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza. Pogrebni sprevod se razvrsti tako, da so na čelu nosilci zastav, verskih simbolov in praporov, nato nosilci vencev, nosilci javnih odlikovanj in drugih priznanj ter duhovniki s spremstvom, razen v primerih iz 7. in 8. odstavka tega člena.
(5)	Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. Govorniki pri pogrebu so dolžni upoštevati pieteto do pokojnika in družine ter se distancirati od verske, rasne ali politične nestrpnosti. Če sodeluje v pogrebni slovesnosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko, sledijo poslovilni govori ter verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti. Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, če je navzoč in drugi udeleženci pogrebne slovesnosti. Pri odprtem grobu sledijo poslovilni govori, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe in pevcev. V primeru, da je navzoč predstavnik verske skupnosti, ta opravi svoj del
Št. 6/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
svečanosti pred ostalimi govorniki. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
(6)	Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav umrlemu, je za varnost občanov odgovoren poveljnik enote oziroma starešina LD.
(7)	Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo ter potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila. Pogreb z vojaškimi častmi se izvede pod pogoji in na način, kot to določa veljavna zakonodaja Republike Slovenije. Pogreb z vojaškimi častmi se ne izvede, če je pokojnik tako željo izrazil v oporoki oziroma če tako želijo njegovi bližnji sorodniki. V tem primeru se lahko vojaške osebe udeležijo pogreba kot občani. Če pripadnik ali ožji sorodniki umrlega izrazijo željo za verskim pogrebom, verski obred praviloma opravi vojaški duhovnik oziroma duhovnik ustrezne veroizpovedi. Pogrebi vojaških oseb z vojaškimi častmi se v času povišane pripravljenosti, v izrednem ali vojnem stanju opravijo prilagojeno nastalim razmeram in situaciji.
(8)	Pogrebne svečanosti ob smrti članov organizacij, društev, zvez, potekajo po krajevnih navadah in predpisih organizacij, društev, zvez, sporazumno z naročnikom pogreba in člani pokojnikove družine ter v skladu s tem odlokom.
4. Pogreb
11.	člen (osnovni obseg pogreba)
(1)	Osnovni obseg pogreba obsega:
•	prijavo pokopa;
•	pripravo pokojnika;
•	minimalno pogrebno slovesnost in
•	pokop, vključno s pogrebno opremo.
(2)	Za osnovni pogreb se zagotovi: žara oziroma krsta ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajoča oprema za pokojnika, nagrobno obeležje, spremstvo v prevozu pokojnika, priprava pokojnika, priprava grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem, pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno svečanost. Osnovni pogreb se zagotovi v skladu s standardi in normativi za osnovni pogreb, določenih s strani Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno- podjetniške zbornice Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo.
(2) Plačilo osnovnega pogreba ne sme presegati višine posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, kot ju določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke.
4.1	Prijava pokopa
12.	člen (prijava pokopa)
(1)	Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti ali občina.
(2)	K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
4.2	Priprava pokojnika
13.	člen (priprava pokojnika)
Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred
upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
4.3	Minimalna pogrebna slovesnost
14.	člen
(minimalna pogrebna slovesnost)
Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice do mesta pokopa.
4.4	Pokop
15.	člen (pokop)
(1)	Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
(2)	Če pokojni ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Pri tem imajo prednost zakonec ali izvenzakonski partner, polnoletni otroci in posvojenci, starši umrlega in drugi svojci, ki so stalno živeli z umrlim oziroma najbližji sorodnik umrlega. Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa pokojnika s stalnim prebivališčem v občini, pristojni občinski upravni organ.
(3)	Pokop se opravi na enem od pokopališč v občini.
5. Način in čas pokopa
16.	člen (način pokopa)
(1)	Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
•	pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob;
•	pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob ali položijo v žarni zid;
•	raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču;
•	anonimni pokop;
•	raztros pepela izven pokopališča;
•	pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča
(2)	Raztros pepela in anonimni pokop se lahko opravi samo na pokopališču Šentilj.
(3)	Na željo pokojnega ali svojcev se pogreb lahko opravi v družinskem krogu.
(4)	Na željo pokojnega se lahko opravi anonimni pokop. Anonimni pokop brez označbe imena in priimka se lahko opravi s pokopom krste ali žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela na posebej za to določenem prostoru pokopališča.
(5)	O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
17.	člen (čas pokopa)
(1)	Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi vsak dan, razen ob dela prostih dneh (nedeljah in praznikih) med 9. in 17. uro, oziroma tako, da je zaključen ob dnevni svetlobi. V dela prostih dneh so pokopi možni le po predhodnem dogovoru med naročnikom pogreba, upravljavcem pokopališča in ostalimi sodelujočimi izvajalci pogrebne svečanosti.
(2)	Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
Št. 209/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
6.	Način pokopa, če je plačnik občina
18.	člen
(način pokopa, če je plačnik občina)
Če je plačnik pokopa občina, se opravi pokop z žaro ali raztrosom pepela, v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega odloka.
7.	Pokop zunaj pokopališča
19.	člen (pokop zunaj pokopališča)
(1)	V občini pokop s krsto zunaj pokopališča ni dovoljen.
(2)	Raztros pepela zunaj urejenega prostora na pokopališču je dovoljen s soglasjem pristojnega občinskega organa. Vlogi za raztros pepela je potrebno priložiti: mrliški list, potrdilo o upepelitvi, dovoljenje lastnika oziroma lastnikov zemljišča, kjer se želi raztros opraviti ter navedbo lokacije za raztros (številko parcele).
(3)	Pri raztrosu pepela zunaj urejenega prostora na pokopališču je obvezno prisotna uradna oseba upravljavca pokopališč v občini.
8.	Mrliške vežice
20.	člen (mrliške vežice)
1)	Na vseh pokopališčih v občini so mrliške vežice, katerih uporaba je praviloma obvezna. V kolikor je mrliška vežica zasedena, se lahko naročnik pogreba in upravljavec pokopališča dogovorita za polaganje pokojnika na mrliški oder v drugo mrliško vežico na območju občine.
2)	V primeru izrecne poslednje volje pokojnika oziroma naročnika pogreba je dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma pod pogojem, da ima hiša največ dva stanovanja in da je to v skladu s predpisi o mrliško pregledni službi.
3)	Mrliške vežice iz prvega odstavka tega člena so praviloma odprte vsak dan med 9. in 21. uro.
9.	Prva ureditev groba
21.	člen (prva ureditev groba)
(1)	Prvo ureditev groba s storitvami grobarjev izvede upravljavec pokopališča.
(2)	Prva ureditev groba zajema:
•	izkop grobne jame,
•	zasutje grobne jame in začasna primerna ureditev tako, da se ne poškodujejo sosednji grobovi ter poti med grobovi,
•	odvoz odvečne zemlje ter odstranitev vencev in posušenega cvetja z groba ter ureditev gomile v roku 15 dni od pogreba.
(3)	Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik.
10.	Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču
22.	člen
(obveznosti upravljavca pokopališča)
(1) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:
•	skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte (skupne glavne poti, zelenice, drevesa, grmovnice, žive meje, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela);
•	oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;
•	določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;
•	zagotavlja storitve grobarjev (prvo ureditev groba, prekop posmrtnih ostankov);
•	zagotavlja storitve pokopališko pogrebnega moštva (prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela);
•	vodi evidenco o grobovih in pokopih;
•	izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove;
•	organizira in nadzira dela na pokopališču;
•	skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;
(2)	Upravljavec pokopališča izvaja tudi naslednje naloge:
•	skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora;
•	zagotavlja električni priključek uporabnikom in izvajalcem del (slednjim proti plačilu);
•	zagotavlja uporabnost vozičkov za prevoz krste in vencev;
•	zagotavlja ogrevanje mrliških vežic v zimskem času;
•	nudi malo kuhinjo;
•	zagotavlja čiščenje snega na poti od vežice do groba pokojnika;
•	zagotavlja ozvočenja govornika;
•	zagotavlja zbiranje in oddajo odpadkov s pokopališč skladno z veljavno zakonodajo.
(3)	Storitve najema pokopaliških objektov in naprav ter storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva upravljavec pokopališča zaračunava naročnikom oziroma izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom, kot je to določeno s tem odlokom.
23. člen (prepovedi)
Na pokopališču v občini ni dovoljeno:
•	nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;
•	odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;
•	druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča;
•	odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke kapacitete za odpadke;
•	onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;
•	vodenje psov in drugih živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča, razen, če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki;
•	odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča;
•	postavljanje, popravilo in odstranjevanje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij brez soglasja upravljavca;
•	opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti;
•	uporabljati prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča;
Št. 210/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
•	uporabljati prevoznih sredstev, razen izjemoma in v upravičenih primerih na podlagi dovoljenja upravljavca, uporabe primernega prevoznega sredstva po utrjenih poteh pokopališča izvajalcev rednega vzdrževanja, izvajalcev obnovitvenih in kamnoseških del, zaradi izvajanja del za najemnika groba;
•	nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca;
•	uporabljati območje pokopališča za druge namene, kot za izvajanje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter za obiskovanje pokopališča zaradi poklona pokojnim oziroma zaradi vzdrževanja groba.
11. Način oddaje grobov v najem
24.	člen (oddaja grobov v najem)
(1)	Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe, sklenjene v pisni obliki, v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas.
(2)	Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(3)	Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, oziroma v kolikor to ni mogoče, jo mora skleniti v dogovorjenem roku, razen pri raztrosu pepela zunaj pokopališča.
(4)	Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5)	Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko najemnik dobi v najem samo en grobni prostor.
25.	člen
(obveznosti najemnikov grobov)
(1) Najemnik groba ima zlasti naslednje obveznosti:
•	skleniti najemno pogodbo za grob,
•	urejati notranji obod groba skladno s tem odlokom in drugimi področnimi predpisi, pri čemer zasaditev ne sme posegati na sosednji grob in preseči višine 1,5 metra,
•	postaviti in odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljavcem pokopališča oziroma spremeniti arhitektonsko zasnovo groba samo v skladu z načrtom razdelitve pokopališča in tem odlokom,
•	vzdrževati grob in vmesne prostore med grobovi, spoštovati pokopališki red in najemno pogodbo,
•	plačevati grobnino,
•	sporočiti upravljavcu pokopališča spremembo naslova v roku 8 dni od spremembe,
•	odlagati odpadke v za to določene posode za odpadke,
•	da betonske in druge odpadke ter materiale v zvezi s postavitvijo ali odstranitvijo spomenikov odstrani na način, predviden z veljavno zakonodajo in skrbi za to, da ne poškoduje sosednjega groba.
26.	člen (grobnina)
(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba,
izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. Stroški grobnine vključujejo stroške vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, vzdrževanja in urejanja pokopališča (glavnih poti, zelenic, grmičevja..), odvoza odpadkov, stroške oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
(2)	Na predlog upravljavca pokopališča višino grobnine potrdi občinski svet.
(3)	Grobnina se plačuje letno za tekoče leto do 20. aprila v tekočem letu. Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
(4)	Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let.
27.	člen
Za grob, ki se nahaja ob pokopališkem zidu in katerega grobna znamenja se nahajajo neposredno na zidu, je najemnik dolžan nositi stroške vzdrževanja in morebitne investicijske obnove dela zidu, ki služi grobu oziroma grobnim znamenjem.
28.	člen
(razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob)
Tabela razmerij grobnine do enojnega groba
•	enojni, dvojni, otroški, povečan grobni prostor in grobnice,
•	grobišča, kostnice in skupna grobišča,
•	žarni grobovi,
•	prostor za anonimne pokope,
•	prostor za raztros pepela. Gradnja novih grobnic ni dovoljena
	faktor
vrsta groba	grobnine
enojni grob	1
otroški grob	0,8
žarni grob	0,8
dvojni grob	1,6
povečan grobni prostor	2,5
grobnica	3,0
prostor anonimnih pokopov	0,5
prostor raztrosa	0,5
29. člen (pogodba o najemu groba)
(1)	Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:
•	osebe najemnega razmerja;
•	čas najema;
•	zaporedno številko, vrsto oziroma velikost groba;
•	osnove za obračun višine letne grobnine in način plačevanja;
•	obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob;
•	ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe;
•	ostale pravice in obveznosti najemodajalca in najemnika skladno z določili tega odloka in veljavno zakonodajo.
(2)	Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
(3)	Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
(4)	Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
(5)	Oddajanje grobov v podnajem ni dovoljeno.
Št. 211/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
30.	člen
(prenehanje pogodbe o najemu groba)
(1)	Upravljavec lahko pisno prekine najemno pogodbo v naslednjih za zakonom določenih primerih:
•	če najemnik ne poravna grobnine za preteklo leto po predhodnem opozorilu,
•	če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe, kljub predhodnemu opozorilu,
•	če najemnik groba, ki je zapuščen več kot leto dni, kljub pozivu upravljavca v določenem roku groba ne uredi,
•	ob opustitvi pokopališča,
•	kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča. Šteje se, da grob ni primerno vzdrževan takrat, kadar nagrobna znamenja ogrožajo varnost ljudi oziroma videz groba kvari estetski videz pokopališča.
(2)	Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema v roku 30 dni od prenehanja veljavnosti najemne pogodbe na lastne stroške odstraniti vso nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine in se oddajo v najem skupaj z grobom.
(3)	Najemna pogodba za grob lahko preneha na podlagi volje najemnika s pisno odpovedjo. Najemnik mora plačati grobnino za tekoče leto, v katerem odpoveduje pogodbo. Če najemnik odpove najemno pogodbo za grob s krsto pred potekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino tudi za leta do konca poteka mirovalne dobe.
31.	člen
(posegi v prostor na pokopališču)
(1)	Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2)	Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.
(3)	Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od dneva, ko se je seznanil s predvidenimi deli, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik.
(4)	Novi nagrobniki so lahko visoki največ 1,20 m skupaj s podstavkom. Na nagrobnikih so lahko označena imena in priimki ter drugi osebni podatki pokopanih oseb. Na nagrobnikih so lahko tudi znaki, napisi, slike in simboli, ki so po zakonu dovoljeni in ki ne žalijo moralnega čuta in dostojanstva ljudi.
12. Grobovi
32.	člen (zvrsti grobov)
Na pokopališčih v občini so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
•	enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor in grobnice,
•	grobišča, kostnice in skupna grobišča,
•	žarni grobovi,
•	prostor za anonimne pokope,
•	prostor za raztros pepela. Gradnja novih grobnic ni dovoljena.
33.	člen (enojni grobovi)
Enojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni.
34.	člen
(dvojni grobovi in povečani grobni prostor)
(1)	Dvojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare.
(2)	Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora.
35.	člen (otroški grobovi)
Otroški grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare.
36.	člen (grobnice)
Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. Novih grobnic ni dovoljeno graditi.
37.	člen (žarni grobovi)
(1) Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča.
38.	člen
(grobišča, kostnice, skupna grobišča)
(1)	Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.
(2)	Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.
(3)	V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč.
39.	člen (prostor za vojno grobišče)
Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu.
40.	člen (prostor za anonimni pokop)
Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
41.	člen (prostor za raztros pepela)
Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnih nagrobnikih. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni
Št. 212/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru,
42.	člen (prekop)
(1)	Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po predhodnem soglasju najemnika groba. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo.
(2)	Prekop se izvede na način, določen z veljavno zakonodajo.
43.	člen (mirovalna doba za grobove)
(1)	Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto je deset let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
(2)	Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(3)	Za pokop z žaro prvi odstavek tega člena ne velja.
13.	Okvirni tehnični normativi za grobove
44.	člen
(okvirni tehnični normativi za grobove)
(1) Okvirne mere grobnega prostora so naslednje:
•	za enojni grob širina do 1,20 m, dolžina do 2,20 m;
•	za dvojni grob (družinski) širina do 2,20 m, dolžina do 2,20 m;
•	za povečani grobni prostor širina do 2,50, dolžina do 2,20 m;
•	za otroški grob širina do 1,20 m, dolžina od 1.20 m do 2,20 m;
•	globina prvega pokopa najmanj 1,80 m;
•	za žarni grob dolžina do 1,20 m, širina do 1,00 m in globina 0,50 m.
14.	Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture
45.	člen (cenik)
Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture, grobnine, storitve grobarja in pogrebnega moštva in storitve prve ureditve groba na podlagi predloga upravljavca sprejme občinski svet.
15.	Pogrebna pristojbina
46.	člen
Pristojni organ občine lahko na predlog upravljavca pokopališč določi pogrebno pristojbino za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču., katero zaračuna upravljavec pokopališča izvajalcu pogreba.
16.	Nadzor
47.	člen (inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne občinske inšpekcijske službe.
17.	Prekrški
48.	člen (prekrški)
(1)	Z denarno kaznijo 100 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določila 23. člena in posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami 31. člena.
(2)	Z denarno kaznijo 250 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe, kadar ravna v nasprotju z določbami 23. ali 31. člena.
18. Prehodne in končne določbe
49.	člen
Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, ki so postavljena do uveljavitve tega odloka lahko ostanejo na obstoječem mestu, v obstoječih dimenzijah in oblikah.
50.	člen
Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture, višino grobnine, storitve grobarja in pogrebnega moštva in storitve prve ureditve groba na podlagi predloga upravljavca sprejme občinski svet, v roku 60 dni po določitvi upravljavca pokopališča.
51.	člen
Upravljavec prevzame v upravljanje pokopališča, mrliške vežice in ostalo pokopališko infrastrukturo najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
52.	člen
(1)	Upravljavec pokopališča je dolžan prevzeti vsa dela v zvezi z opravljanjem pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč z upravljanjem v roku do 30 dni po objavi tega Odloka.
(2)	Izvajalec 24 - urne dežurne službe je dolžan najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti pristojnemu organu občine v sprejem ceno storitev javne službe. Do sprejema cenika velja predloženi cenik upravljavca.
53.	člen (prenehanje veljavnosti)
(1)	Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu v Občini Mislinja Uradni list RS št. 41/1996 in 75/1997)
(2)	Akti, izdani na podlagi Odloka o pokopališkem redu v Občini Mislinja (Uradni list RS št. 41/1996 in 75/1997), se morajo uskladiti z novim odlokom najkasneje v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi.
54.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354 - 1/2018 Datum: 29. 1. 2019
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
137. Sklep o višini enkratne denarne pomoči za novorojence z območja Občine Mislinja
Na podlagi 3. člena Pravilnika o dodeljevanju denarne
Št. 11/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
pomoči družinam za novorojence z območja Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 142/04) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12, 27/16 in 61/16), je Občinski svet Mislinja na 3. seji sveta, dne 28. 1. 2019 sprejel naslednji
SKLEP
O VIŠINI ENKRATNE DENARNE POMOČI ZA NOVOROJENCE Z OBMOČJA OBČINE MISLINJA
I.
Višina denarne pomoči za novorojence, rojene od 1. 1. 2019 dalje znaša 150 EUR.
II.
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2019 dalje.
Številka: 121-1/2006 Datum: 29. 1. 2019
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
138. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora -ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 3. redni seji sveta, dne 28. 1. 2019 sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Ukine se status javnega dobra na nepremičninah s parc. št. 723/7, 723/5, 723/1 in 723/4, k.o. 865 Gornji Dolič in nepremičnini s parc. št. 2271/29, k.o. 864 Mislinja,
II.
Po ukinitvi javnega dobra, se na nepremičninah iz prve točke vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja, matična številka: 5883954 - do celote (1/1).
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 353-5/2012, 478-12/2017 Datum: 29. 1. 2019
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
OBČINA ZAVRČ
139. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za izplačilo sejnin za člane Občinskega sveta, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov Občine Zavrč
Na podlagi določila sedmega odstavka 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi/ (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO, 11/2018-ZSPDSLS-1 in 30/2018; v nadaljevanju ZLS), 3. člena in priloge št. 3 . Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 108/2009- uradno prečiščeno besedilo, 13/2010, 59/2010, 85/2010, 107/2010, 35/2011-ORZSPJS 49A, 27/2012,40/2012,46/2013, 25/2014-zfu, 50/2014, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18, v nadaljevanju ZSPJS )in 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2011) je Občinski svet Občine Zavrč na svoji 2. redni seji dne 28.01. 2019 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O MERILIH ZA IZPLAČILO SEJNIN ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA, ČLANE DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANE DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV OBČINE ZAVRČ
1.	člen
V pravilniku o merilih za izplačilo sejnin za člane občinskega sveta, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin št. 34/2015 in 26/2016) se na koncu prvega odstavka 2. člena doda novi odstavek tako, tako da se glasi:
»(2) S tem pravilnikom se določa plača oziroma plačilo za opravljanje funkcije župana in podžupane.
2.	člen
Za 6. členom se dodajo poglavje in novi členi , tako da se glasi:
»3. Plače občinskih funkcionarjev
7.	člen
(1)	Za ureditev plač in nadomestil iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev se poleg določb tega pravilnika uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo plače občinskih funkcionarjev in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18).
(2)	Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno.
(3)	Osnovna plača župana, ki funkcijo opravlja poklicno, se določi tako, da se njegovo funkcijo uvrsti v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo plače občinskih funkcionarjev in sistem plač v javnem sektorju. Županu za poklicno opravljanje funkcije pripada dodatek na delovno dobo v skladu z zakonodajo.
(4)	Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se dodatek na delovno dobo ne upošteva.
(4) Sklep o določitvi plače župana izda Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja.
8.	člen
(1)	Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžupan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z županom tako odloči.
(2)	Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega njegovih pooblastil.
(3)	osnovno plačo podžupana , ki funkcijo opravlja poklicno določi župan ob upoštevanju razpona plačnih razredov v skladu s predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju. Podžupanu za poklicno opravljanje
Št. 6/11.2.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
funkcije pripada dodatek za delovno dobo v skladu z zakonodajo.
(4) Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.«
3.	člen
Poglavje 3 in členi od 7 (sedem) do 8 (osem) se preštevilčijo v poglavje 4 in v člene 9 in 10.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 900-4/2018-005(001) Datum: 28.01. 2019
Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan
140. Sklep o imenovanju podžupana Občine Zavrč
Na podlagi določil 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 32. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2018) izdajam naslednji
SKLEP
O IMENOVANJU PODŽUPANA OBČINE ZAVRČ
1.	člen (uporaba izrazov)
V sklepu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (imenovanje)
Za podžupana Občine Zavrč imenujem Dušana ROJKA, ki bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno.
3.	člen (naloge podžupana)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge s področja negospodarskih dejavnosti iz pristojnosti župana ter druge naloge iz področja pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
4.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 032-1/2019-001 Datum: 06.02. 2019
Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan
člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2018) izdajam naslednji
SKLEP
O IMENOVANJU PODŽUPANA OBČINE ZAVRČ
1.	člen (uporaba izrazov)
V sklepu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (imenovanje)
Za podžupana Občine Zavrč imenujem Roberta VUZMA, ki bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno.
3.	člen (naloge podžupana)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge s področja gospodarskih dejavnosti iz pristojnosti župana ter druge naloge iz področja pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
4.	člen (nadomeščanje župana)
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
5.	člen
(opravljanje funkcije župana)
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana.
6.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 032-1/2019-002 Datum: 06.02. 2019
Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan
141. Sklep o imenovanju podžupana Občine Zavrč
Na podlagi določil 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 32.
St. 6/11.2.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 154
OBČINA HAJDINA	Stran
133.	Odlok o turistični taksi v Občini Hajdina	141
134.	Sklep o ceni programov za OS Hajdina	142 - enota vrtec
OBČINA MARKOVCI	Stran
135.	Sklep o pripravi Občinskega 142 podrobnega prostorskega načrta za
enoto urejanja prostora MA11 Markovci - območje južno od šole (Center medgeneracijskega druženja)
OBČINA MISLINJA	Stran
136.	Odlok o pokopališkem redu v Občini 145 Mislinja
137.	Sklep o višini enkratne denarne pomoči 151 za novorojence z območja Občine Mislinja
138.	Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
152
Stran 152
OBČINA ZAVRČ
139.	Pravilik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za izplačilo sejnin za člane Občinskega sveta, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov Občine Zavrč
140.	Sklep o imenovanju podžupana Občine 153 Zavrč
141.	Sklep o imenovanju podžupana Občine 153 Zavrč