Štev. 2*1 _ 11 ■ -ti ■ i*n - V trste, » torek iS. ofcfebra » - ♦ Letnik »HI a-a 7'utft, tudi ob nedeljah in praznikih. — t&edoiShro: " v frantKVH A-^Mf.i St 20. T. riadsi*. Dopisi naj se p<£tt}aio cijina it - a - -i - i. ---. 7 ,—rž V, sece K 10 -, za nedeljsko Izdaja Z\ ceJd leto K S'—, pol leto JS • po&am^* Številka v Trstu4 ia okeKeta *0 vinarjev. Posamezne 5tavICco zašLrtlc vitt. Opr.-J tsaovca? iS eo vin t osmrtnice, zahvale, poslanka, vsuii* o£i«iai denarni h zavodov m.i ^ 30 vin; oglasi v teksta Usta do pet vfst K 20. t-; vsalia itadaJjna vnta K 2" Mali oglasi po 3 vin. besnita, najmanj pa S9 vtn. Oglase sprcietna Inseratnf oddelek .Edinosti*. NaroSnliut in reklamacij« se pošiljajo upravi »sta. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inseratni oddelek s« aahajata v ulid sv. FranSiSka As. St. JO. Paštnohrsnilaifinl raiun Št. S41.053. Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. 1 m ARHAĐifA MOČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se favljar lisliiaiiskoboHšče. — Mestoma novšfcft in patrultei boji. . _ jugovzhodno bojišče. — Nase iirik&jofce se albanske čete so morale pre-atl b^je zadnjih oidejkov in boje s tol-t-irf. V ozemJiii severno Niša se nadalju-sjo n mikovaLni boli, ki se Hh udeležuje iu-civllno prebivalstvo. Posebno močen pritisk sovražnika v dolini Morave. Ž a padu o bofišče. — Pri c. in kr. eiO* nvbeaiii ve^gn boialb dejanj. . .- Načelnik generalnega štaba. ■ NEMŠKO. - BEROLIN. l i. (Kor.) Veliki glavni stan rila: Zapadno bojišče. — Armada ™i?sviča Ruprehta: Napadi nasprotnica ■ti prekopai ironti na obeh straneh Do- Ja šo biiS odbiti. Sovražnik, ki ie zač2«-o zssed^1 Aubl^iv sa Eac, ie bil s proil-tiikcm zopet vržen. Severovzhodno cnibraiia sD?e med Bouchalnom in fiaz-50!ii iziaiovili močnejši angleški napa-ju?.no Solesm^sa smo očistili neko ar»-iko ž-ne z do, le ost a-o še iz zadnjih oiov. _ Armada nemškega cesarieviča: bever-o Oise so bfi pGfi&Tiđ napadi Francozov fri Alsoiiviilu ki lažna oćied odbiti. Se-e ^o Laosa hi ob Aisa! se nahajamo v ifa pcStofSEik^h. Cspešiii boji znanjiEh -t r : Cros^a des Daniesn in v postefan-V: c}~j pesti, pred katerimi |a imel ? v v - ipSi brezuspešnih na-težke izgi&e. so tu, ka^or tiiul na isčib v šams&iUi omcfeo^li gls^o iz-' ib—ni. N aniisća: Na obe^i straneh rvvtenii! večjih bojnih (JeiaaJ. V fnešmk naoadrJIi poA^etjfli s-no s>a^ po končana boje v 12. oktobra se od jvraiBfea z^sod^ne d^ie postclank, zo-u zsvzeJJ. L^ROLIN. IL 2 večer (\Volfi). Na rlan-r"kcm io savrsžisk napade! na ^roK; onO nied DlroiKK*^ofs in Lyso. S-nek r.r> tiieli. Ob O^si m Air s ter z^pa^o^rio-e so se feialoviH traacoski in a^n^asi- "prf^eneralni kvartlrciolsler- p!. Ludeaćorif. - TURSKO, v > - ' CARIGRAD. 13. (Kor.) Pa!esp*a ■renta: d^ovanfo sovr»23*e konje- ice v smeri proti Honssu. m^M SOVRA2NA URADNA POROČILA. | ItaKJaasko eradno poroClio. 12 cM.: Na asiašld planot; so biU vsled naših irćerai^niih sunkov topovski boji ves dan posebno ;fj M.' Naše baterije so obstreljevala važno so-rra/ne točke. Pri Iztoku Asse ia Ohelpaca ie eden pehotnih oddelkov vdrl v sovražne Jarke na ::ma tre pozzl, prizadejal sovražniku številne iz-7u\>e in ule! vod mož. Skupno smo nieU včend na aiaiki inuiioti 491 mož. med njimi 10 oficirjev In ^nili 9 strojnic. Na ostali fronti običajno bf^no !di>vanjc. t . ti okt: Od Stilisedla do Monteila stfvau-> ^trolian!« naše artiljerije in kanonada ob Ptew-V doviai Chiese so bili sovražni r^i^v^valu* od; ^ivi cdbrtr Na asiaški plaaoti so ujeli Francoz t sovražnih strpnih oddelkov. Voera? popoldne ndo naše I^akto brodavle z bom- diralo ladjedelnice v M-tljah pr! Trstu. — AI-^ar ,ia: ItaUia!iske žete naumorfto na^redu!eh>. c r t m. smo zadeti Kavano. Druze kolone 'jroiraki fe Elbasana proti Kavafjk Dne 10. «1 t. in. so its'ijansk! in angleški letalci u3?esno r.bardiraU Dra5 In okolico. 'vl^i'i Srbsko uradno poročilo. * 13. oktobra. - Zasedli smo po ^^mboju^ >vic„ ^^no In dosegi Gerico. Na5a konjen.ca. a H> prodirala proti KtirSumlH in Prokupljn. je ml-da več sovražnikov, med katerimi |th je veliko adalo trem novim nemškim ^iv^iam, ter -nHa šest topov. Francosko ur2d«x» poročilo. ^ ^ 2 okt -večer: Bilka v Sampanji, ki se je prl-a'25. septembra, se ie dane?, po 17 dneh, kon-t s popolnim porazom Nemcev. Četrta armada ^»a 35 krajev, v katerih je bilo osvobojenih državljanov. Skupno število »jetnikov, ie privedla samo ta armada od pnčetka 'žive. znaSa 21.567, med njimi 499 lastnikov rta armada je uplenila dalje nad 60 topov, o500 >;nic ^ rr.;no\k, velike množine raumci;^ ma-■ala'in drugega orodja. Na levem krilu četrte rde ie p,ia armada neprestano zaslido\a.a umikajočega se sovražnika, prekoračila Retoume in predrla še 10 km naprej. Francozi so zasedli Vieu les Asfeld in Asfeld Ia Vtile in Ja2n> del DIancya. Pri Guignycourtu in Neuchatete so izsilili prehod čez Aisno In prodrli proti hribu ftouvaisu. Med Oiso In Afsno Je prrsflil oiočtrf pritisk francoskih čet Nemce k novemu vmJku. Sledeč zadnjim oddelkom za petami, so prodrli Fraueozi preko Ai!ctie in se naiiajaio sedal severno Craon-na. Proti zapadu sre francoska črta preko CW\-y les Etouveliesa — So=ursuignona — Fauconconrta — vzhodno Premolita v St. Oobain in zapadao Bertancourta v DeuiilOi. Balkansko bojišče, 11. okt.: Tekoin 11. t. m. so se vršili jis2no NISa tned srbskimi četami in sovražnimi silami, ki so bile ojačeae s novo nemško divizijo, srditi bojL Protinapadi nemškega alpin-skega kora, na levem btegu Mcrave» so se razbili z velikimi izgubami za sovražnika. Vzhodno Morave predirajo Srbi ca v£iae Južno Niša. Od 15. septembra dalje so orjentske armade zaveznikov, vštevši enote 1L bolgarsko-nemške armade, ki so bile obkoJieno v soteskah pri Kičsvu in Tetovu In so morale v smislu premirja kapitulirati, ujele 90.009 mož, med njimi 1600 častnikov in 5 generalov in uplenile nad 2000 topov vseh kalibrov. na stotine strojnic in mino vir in ogromne množine vo-nega orodja. 13. oktobra popoldne. — Francozi so vzeli La Pere ter prekoračili železnico La Fere—Laon v višini Dan!zyja in Versignyja. Vasi ste v plamenu. Na grmadi saintgobainski so Francozi zasedli St. Nicolas aux Bols In Suzy. Italijani so napredovali severno Ailetfe. Dalje proti vzhodu so Francozje zasedli črto Aizeles — Borslc-au — A mi Foniaine. Francozje so očistili zadnja nemška odporna gnezda v ko!eau Aisue. Vzhodno bojišče, 12. oktobra. --- Srbske čete so 12. t. m. zjutraj zavzele mesto N?š. V hudih bojih, id so se vršili pred zavzetjem mesta, so se čete ustairle na vrhovih severno mesta. Srbi so zajeli štiri topove in dva gorska topa. Dalje proti vzhodu jo francoska konjenica vdrla v Belo Palanko ob cesti Kis—Brod. Zapadno Mcldave so srbske bojne čete dosegle Prokir^lje, Me rezino in Mramo. V VSsoki Srbiji so francoske čete zasedle Prizren in Mitrovico. 13. rktobra zvečer. Čete desete armade so davi zavzele Lap«, kjer so osvobodilo 6500 civilnih oseb. Prodrli smo"3aleč preko mesta na vsej raz-sežni fronll med Oiso In severno Ailette do vzhodno La Fere. Stojimo ob bregu reke od južno Serre do kolodvora v Courbesu. Naša črta gro oreko Cocvrona, Alknencourta, Vivaise, Ati-noia sous Laon, Oizy in Marchals. Dalje proti vzhodu so dosegle do Champ Sisscnex, Ia Maknaison in ViHers devant le Thour, odkoder se zopet obrača h Ani In aisneskemu prekopa. ^ — ^ Ai»3S^ško uradno poročilo, i . — 12. okt. zvsčer: Ob Selil sosev ršili med Le Ga-teaujeni m -Soiesmesom krajevni bojL Severno So-Icsmeta stuo tekom dneva v dolini Selle nekoliko napredovati. Sovražni zadnji oddelki so bili pre-gna*t ie vasi St. Vaast, St Aubert; Villers en Cauchics in Avesnes le Sec. Daljo proti severu so očistile naše čete zapadni breg prekopa Senseeja, med Arleujom in Corbehemom. Obe vasi sto v naših rokah. Približali smo so prekopni Črti zapadno Douaifa. V odseku vzhodno Lensa smo za» vzeli Montlgns;. Harneo ia Annay. Na vsej tej fronti so se vršili hudi krajevni boji, tekom katerih smO prisadeiali nemškim zadnjim oddelka?* Številne izgube. . • 13. oktobra popoldne. —. Vzhodno Skelduega prekopa smo navzeli Montrecourt in dosegli rob Leotamanda. V douaijskeai odseku smo oddaljeni samo nekoliko sto jardov od mesta. Vzeli smo Faubourg. Ksquerchin. Pruesen in večji dei FIersa. Betgfrko uradno poroko. 12. oktobra. — Tekom noči močno artHJer^Jsko in strojniško delovanje. Južno Dixmtirdet» T okolišu Rouiersa se le naS oddelek polastil utrjene točke ta zajel 12 mož. Dva sovražna napadna poizkusa sta se popolnoma lijalovila. Nemci so se morali umeknltl. Podnevi običajni motih* ogenj. AsetBko uradno poročilo. 12. okt. zvečer: Vzhodno Moze so so razvili v gozdu Cauresu srditi boji. Na obeh bregovih reke so naše čete dosegle svoje cilje. Od 26. septembra smo uieH v tem odseku 17.65S> mož. . 1 * ■ ? ke. Ravnotako niso poskrbele sonove točke za zalotite v glavnih zločincev, k* so po načrtu povzročali groeovitost* ia tudi ne govoro o povračilu zja zločine na morju, kakor za potopitev par-uika »Leinsterc. Listi ne verjamejo, da bi \VJlson priporočal-ententi dovolitev premirja brez varnega poroštva. Predlagajo razne predloge za zagotovitev ustavitve sovražnosti Vsi Ksti zaključujejo s tem, da naj se določitev predpogojev prepusti Po-chu, ki zavezniških armad ne bo osleparil za sadove njihovih sijajnih zmag. ŽENEVA, 14. (Kor.) Aseucija Havas objavlja celo vrsto glasov listov o nemškem odgovoru, ki so vsi zelo umerjeni. »Home Libre« piše, da nemško časopisje objavlja vsak dan nove načrte ta spo-razum o alzaško-Jorenskem vprašanja, katero spada za Francosko med ona, katera Udiučujejo vsako pogajanje. *Matinc pravi, ca je nota dokaz za polom v Nemčiji. Nota dokazuje, đa Nemčija ostaja zavratna in nelojalna. >Ne\v York Herald« pravi končno: Treba je paziti kar najbolj. Vedenje Nem-* čije izvira iz strahopetnosti in strafca. Zaničevanja vredna v svojem porazu, kakor Je vredna mržnje v uspehu, je pripravljena pogrezniti se do največje Rebrne nizkotnosti, da bi ušla trpljenln, katero bi bila sama naprtila premaganemu sovražniku. LONDON, 14. (Reuter.) Andešfcr zunanji urad je davi preje! nemško noto po angleškem poslaniku v Haagu. Balfour in 'Bcnar Law sta zapustila London, da se porazgovorita z L!oyd Georgem. Dalje doznava Reuter, da je ob sedanjem stanju stvari neverjetno, da bi kak odgovorni ministar pedal v posameznosti se spuščajočo izjavo a položaju. Prihodnji VVilsonov koral: bo. da se z zavezniki sporazume glede sploSnesa posvetovati i a v nemškem odgovora. Na prvi posled se zdi, emška nota sprejema vse; ne samo vse točke \Vi!sonovc januarske izjave, temveč tudi njegove poznejše izjave. More se gotovo reči, da če zdi. da Nemci resno mislijo na sprejem. Besedilo ncLe pa ne kale končno jasno* alt se VVilsonovi pogoji sprejemajo brez pridržka ali pa kot podlaga za razpravljanja, .lasno je, da ne zadostuje sarro nedoločna izjava te vrste. Samoobsebi umliivo se vojaške operacije ne morejo ustaviti. Premirje ni mogoče, izvz*mši cb najstrožjih jamstvih, da sovražnik noče porabi*! vmesnega časa v to, da bi pozneje zopet priCje!.' CkurchHl zahteva jamstvo za premirje. LONDON. 13. (Kor.) V Sheftiepi jj> minister Churchill v svojem sove r u naglasa! potrebo t:č'n-kovitih jamstev, predno se devoUf premirje in pripominjal, da njegov gover nikakor^ne pomeni, da zahteva brezpogojno predajo. Nobenemu narodu se ne sme zabraniti pametno zavarovanje njegove bodočnosti. Jamstva se ne zahtevajo iz maščevanja ali sovraštva, ampak iz previdnosti. Naša dolžnost je, da poskrbimo, da kri naših mož ni tekla za-stGtti in da nam ne bo treba računati z obnovitvijo boja. "r-: 'j r Japonska se strinja z Wasonovinil zahtevami. BEROLIN. 14. (Kor.) Brzojavka >Loka!anzeI-gerja« s švicarsko meje pravi, da se je, kakor poročajo tokijski listi, Japonska vlada izrekla solidarna z \YIlsonovim odgovorom la njegovim? pogoji. ? „ " PredsednBtvo Poljskega kluba odpotovalo v Varšavo. DUNAJ, 14. (Kor.) Glasom »Poln!scho Nach-rlchten« Je na brzojavno povaMIo varšavskega re-gentskega Sveža, da naj odpošlje Poljski klub svoje zastopnike na važna posvetovanja, odpotovalo predsedništvo kluba z dr. TertHom na Čelu včeraj v Krakov, odkoder odpotuje skupno z zastopniki kluba socijalnih demokratov in narodnih demokratov v Varšavo. . . . . Vesti o predstojećem padcu Burlasa neresnične. DUNAJ, 14. (Kor.) Vesti o precistoječem odstopu zuu^ijega ministra groia Buriana so popolnoma neutemeljene. .. Poljski kronski svet 1 ^ f^TF VARŠAVA, 12. (Kor.) Včeraj se je vršil.tu kTon-ski svet, ki se Je pečal s čim hitrejšim prevzetjetn deželne uprave in ustanovitve armade. Ogrski ministrski predsednik na Dunalu. BUDIMPEŠTA, 14. (Kor.) Opoldne so prišli člani kabineta v ministrsko predsedništvo, kjer se Je vršilo posvetovanje z ministrskim predsednikom dr. Wekerlejein. Ministrski predsednik odpotuje popoldne na Dnnai. ODSTOP OGRSKE VLADE. - BUDIMPEŠTA, 14. oa, da postane last vseh in nikogar. Pod težo !i*«e lahkomiselnosti se mu je skrušila mati Marin tc-di sestra Jela. cvet nedolžnosti in dobrote, tai ob njej. Ko zapusti Rada, gnana od svoje ne->rzdane strasti, njegov dom, gre on in Jo poišče, tajti velika je ljubezen v cj-em in trdna njegova -ra. A ona se vsemu le nasmeje, opijuva njegovo felik'o ljubezen in pokaže vso svojo pohotno na-av v najsvetlejši luči. Starec .Vugn, ki se je za- OdgodtteT kongresa zatirate* narodov. ŽENEVA, 13. (Kor.) Kakor f e javile«* Je bil za hx t. txu v Paria sklicani kongres od csrediiiih vlasti zatiranih narodov, odgoden. rBataiHc® poroča, da se je zgodilo to na zahtevo francoske vlade. Po poročilih takalšojili ententnilt krogov Je želela Gdscditev kongresa ameriška vlada. vlada odkritosrčna da bi videla na Finskem trafno [odgovarjal na vir. Korncrjeva izvajanja, in urejeno državno oblast. . - da delegacije poslujejo na podlagi zako- nov in morajo poslovati, dokler obstaie ti zakoni. V Imenu armade se mora vojni minister zavarovati, da bi se njeno >u-našfcvo tako teptalo v blato. (Odobravanje.) Kdor ie, je dejal minister, kakor jaz vtdel nastop čet in zlasti nekega češkega polka, ki je bil pod moiim poveijništvcm, kdor Je videl vzvišeno navdušenje, s katerim so ti vrli vojaki hiteli- pod zastave, trnu je srce gotovo radostno utripalo. Ministra ie bilo v čast, da je kot diviziionar poveljeval četam z znatnimi odstotki Čehov, kateri so se bole vali na naravnost odličen način. Na podlagi svojih lastnilr izkušenj mora ponovno cisto odločno zavračati težke obdolžit ve, da bi se bile češke čete bojevale le pod pritiskom železne discipline. Kar se »tiče pripombe dele-gasta dr. Kornerja, da generalstvu priznava edino le eno, da namreč ne zna zmagovati, meni minister, da to sodbo ovrgava že enostavno dejstvo, da naše čete povsod stoje v sovražni deželi. Na stvarne pripombe delegata dr. Kornerja odgovori minister v eni prihodnjih sej. Glede pogodnosti, ki jih uživajo nekateri častniki zlasti pri železniških vožnjah, je izjavil, da se je že ponovno zavzel za to »da se neaktivnim častnikom priznajo iste pogodnosti. Glede vojnih u j cinikov je izjavil, da odposlanstvo, ki je prišlo pravkar* iz Berna, poroča k tej stvari, da se glede oskrbe hi zdravja vojnih ujetnikov v. Italiji ni pritoževati. - Dosegel se je z Italijo tudi sporazmh glede, zamenjavo vojnih ujetnikov. Iz Rusije se vrne domov. -DIe Deutsche Ze-tung« je bila po odredbi vrhovnega poveljrfištva prepovedana za tri dr.L ' Velika železniška nesreča. ^ BUDIMPEŠTA, 14. Bukareški brzoviak Je pri postaji Piatra Olt v Bližini romunske meje zadela nesreča. Več voz iz Bukarešta prihajajočega vlaka ie padlo v reko Olt, v sled česar je okoli IGO oseb izgubilo življenje, okoli 200 oseb pa je bilo po-ši&dovanih. Za vzrok se navaja, da je deževje Lz-podkopalo tir. . ^ -- - GLASOVI O SPREJEMU ^TLSONOVKf ZAHTEV. LONDON. J3. (Reuter.) Nemška nota predsedniku Wilsonn se je včeraj v Londonu pozno zvečer razglasila občinstvu z gledaliških odrov in v kinematografih. Nedeljski listi enodušno dvomijo o odkritosrčnosti nemškega koraka ini zjavljario, če mislijo Nemci, da je vse,- kar bi 5c prišlo, Ie kramarsko-pozajanj a za mirovne pogoje, da bodo grozno razočarani. Listi izjavljajo, da imajo zavezniki k VVilsonovi m 14 šc svoje posebne tcčlce, katere se tičejo raznovrstnih zločinov, katere so storili Nemci, cdkar so se objavile \Vilscnove toč- man trudil, da bi se rešil trdili krempljev njene mameča lepote, io pri tem ubije. Tretje dejanje, nekak poetičen epilog, nam pokaže Vasilja in Je-Kco, popotna berača, ob porajajočem se jutru, ko prisluškujeta zvonenja jutranjih zvonov, tihi pesmi pasUrjeve piičaii ia srebrnemu zvcnkllanju kravjih in ovčjih zvoncev, ter se ozirata stoječ visoko na planini v rodno ravan in obujata vesele in žalostne spomine. ^ Dela se pozna takol, da ga je ustvarilo srce. ki Ima silno razvit čut za dramatsko sceno, lepoto narave in moč jezika. V zadnjem gre pisatelj Se celo tako daleč, da nam prikazuje kmete, ki ne govore kot kmetje^ ampak simbolizirajo sleherno svoje notranje razpoloženje. In vendar to ne moti človeka! Srce se udaja zvočnim besedam, trpi in živi z bednim Vasiljem in njegovo staro materjo, z IUjo ali njegovo snaho Rado. A ▼ hipih kljubujoče jeze najdejo kmetje takol pravo besedo: tdko, ki ugrize, udari. Značaji, ki se gibljejo pred nami so tako različni, da zaživi na odru res pestro življenje, tako je vse zveriženo, nedoumljivo----Naj opozorimo tu samo na Vujinovo osebnost, poosebljeno strahopetnost In nebrzdano strast; ali živinsko brutalnost in za vratno prekanjenost. Pri raz- Usodft prebivalstva v ob*irebc% :taifa mestih. BEROLIN, 14. (Kor.) WclfKjv urad poroča: Ker se je strah pred bombardiranjem polastil sedat tudi prebivalstva v Va-lenciennesu in tamka) saroo prebivalcev ni mogoče več zadržati pred begom na vzhod, se je Nemčija vnovič obrnila aa švicarsko vlado s pro£n]o, naj obvestf francoska vlado o tem razvoju in H predlaga, nai v interesa prebivalstva drugih francoskih mest poda zagotovilo, da se večja rodita ne bodo cbstrelievrda. Nemška .vlada jo tudi pripravljena, da pripravi vsaj deJ prebivalstva za prestop sovražuib črt, za kar bi bilt seveda potrebni dogovori od fronte do ironie. Ako francoska vlada ne sprejme naših predlesov, petem nemška vlada ne prevzame odgovornosti za trpljenja in posledice uničevalnega sovražnega obstreljevanja vseh večjih in manjših krajev za našo fronto, f ___ r—' ■ . -- Angleži in Finska, HELS1NGFORS, 13. (Kor.) Angleška vlada objavlja po tnkajšnjem dvojem konzuiu izjavo o operacijah v Vzhodni Kareliii. v kateri se poudaria, da so tamošnje bojne silo rabile s^in^ za ob r ar/, bo onih ozemelj proti Nemčiji ter da niso Finske rrseis. niti prekoračile ter je niti ne prekoračijo, dokler ostane Finska nevtralna. Niti ne misleč na to, da fcL podnetirala revolucijo v Finski ali hotela povzročiti obnovitev meščanske vo.ae, želi angleška vijanja napetega dejanja zua uporabljati pisatelj prav spretno najrazličnejša sredstva, samo da nas zaziba v pravo razpoloženje, ali da poičrta krepko karakter, ali da izvabi iz situacije prave kontraste. Ta njegova lastnost so nam pokaže posebno ob koncu tretjega iieiania. »Dajte ubogemu slepcu ubogalme, dajte...« fokor pest v Vzc te udari kruta "realnost, ko se še ziblješ v mehkem razpoloženju senčnega jutra 1 , O uprizoritvi sami moramo pSudariti. da ie bila dobra, da: mestoma še celo prav dobra. Rezija skrbna, do najmanjše-pedrobnes ti-natančna in čutili smo takoj, d2 nam je hotel pedatt g. Skrbin-šek, kolikor mogoče ob danih razmerah, lepo in zaokroženo celoto, kar mu je tudi uspelo. O igranja na splošno moram® omeniti, da je bilo dobro in premišljeno; samo v drugem dejanju se nam je zdelo, kakor da bi bili padli nekateri igralci iz uloge, lter nekaj hipov smo čutt raz oder s?mo recitiranje, nismo-pa vicreli na njem pravega življenja. A to se ie kmalu popravilo In poiem je Šlo gladko naprej! Prehajajoč k posameznih ulogam moramo kljub temu, da dajemo radi povsod! prednost ženskam najprej omeniti g. Skrbinška. Komplicirano oseb- Avstrijska delegacija. DUNAJ, 14. (Kor.) Voinr o3sek avstrijske delegacije je imel danes popoldne se-kateri so prisostvovali vojni minister Stoger-Steiner, mmistrski predsednik bar. Hussarek, načelnik mornariškega oddelka r-odadmiral Holub in skupni finančni minister bar. 'Sf&zmuUer. Detegat dr. Korner (Čeh) je izjavil, da sta po njegovem pravnein prepričanju mirovna ponudba In nota nemške vlade ustvariti pravni položaj, ka-teresrr }t postal češko-slovaški narod pridana dr-žavna indiviid^alnOiHt je eeSfcc-sittvašk* država pričela obstajati, vsledločbe ne vodi do čeho-slovaške države. Spominjal se je vojnih žrtev in izrekel sr.lošno mnenje, da se je na neopravičljiv način zapravljal človeški materijal. Stavil je več vprašanj in predlagal več resolucij. m m Vojni minister ven Stoger - Stener je nost Ilije Vujina, pclno nasprotij, nam je podal z njemu lastno rutino hi popolnostjo. Pokazal nam je vnovič, da ie umetnik po božji volji, ki ga moramo biti veseli od srca. Maska, kretnja, manična igra vse se sklada z besedo, ie veren ociiis življenja, ki ga živi na odru. Gospa Pavlinova je bila to pot popolnoma na svojemu mesiu. Ohola ženska, nJtvredna, brez-miselna ia žejna živHenske naslade, prav kakor Jo je zamislil pisatelj- Enako ie tudi skrbno in z razumevanjem izigrala svojo ulogo, naša stara znanka ga. Silova. Oca. Mezgeieva, dasi še mlada in še-le goienka ^Dramatične šole c nas ie zopet prepričala, da Je v njej obilo igralskega talenta, ki ji obeta lepo bodočnost, če bo vedco vztrajna in pridna v učenju in delu. Podala nam je Jelico s takim toplim akcentom, kakor smo ga vajeni videti le pri Izkušenih igralcih. Prijetno nas je pa iznenadil g. Martinčević. Vživel se je v težavno ulego slepega Vasilja in nam io podal*po svojih najboljša močeh. Posebno smo se pa razveselili dejstva, da nismo več spoznali v njem - Hrvata. Izgovarjava čista in pravilna. akcenti na pravem mestu. Znamenje, da se je že uglobil v duh na5e lepe govorice. V maniSi ulogi flešu« poIRUne vesti« Kriza v obeli poiovlcah mottorbije. Trdovratno se vzdržujejo glasovi, da »so v AvatrtH za kabinet Hnssarekov, na Ogrskem pa oni Wekeria dnevi Šteti. Vele-značilen za popolni preobrat, ki se pri- ■ pravlja v Av^tri in ki da dobi že bližnje dni vidnega izraba v spremembah na vodilnih mestih, bi -bil glas, da se v Avstriji vse pripravlia preko glave Hussarek a m eelo pozivi parlamentarcev minole sobote da so bili izdani brez vednosti In spora-zumHenja minJstrske^a predsednika. To bi kazalo, da je teža dogodkov v notranii hi vnanii -politiki močneja, nego vsi drugi obziri ter da so najviši odločilni krogi prišli do odločitve, da treba odstraniti vse. Kar bi utegnilo biti v zapreko proti dosegi mirit na zunaj in — saj to je predpogoj za dosego tega cilja — v notranjem. Saj se rcznaša tudi glas, da Wilson zato ni še odgovoril na Burranavo noto, ker hoče leprej videti, kako se jmajo urediti stvari v Avstriji. Iz istega razloga — da se umakne vse. kar je kom pr om iti ranega in z odgovornostjo obremenjenega po grehih iosedanjih režimov v monarhiji —so glasom vest?, ki se ^irrja, šteti dnevi tudi na Ogrskem ne le za sedanjo vlado, ampak tLKii za vse mogotce, ki so doslej, ali sami — izn^enjevaje se —dajali smeri dosedanji državni politiki na zunaj in znotraj, ali r>a so. stoječ v vrstah parlamentarcev, izvajali svoj mogočni in pogubonosni vpliv vojaka je nastopil tadt Kosp. Bnkovnik. — Gledališče je bito polno ia občinstvo dostojno. Slcdi!o je z zanimanjem lep: drami in izkazalo igralcem svojo zadovoljnost s tem, c!a jih je večkrat poklicalo na oder. G. Mezgcčevi je bil ob tej priliki Izročen šopek lepih rož. Da reastnairamo tedaj Se enkrat: Drama popolnoma uspela, podajanje dobro in skrbno; tedaj popela uspeh. Le na koncu naj povemo, da se je vsa nasa mizerija pokazala v tem, da je rhorala služiti kmečka soba iz prvega dejanja z majhnimi »spremembami tudi v drugem. Kdo ie temu kriv? Mi, ki smo informiran!, vemo. da naSe * Dramatično društvo« ne. O, večna je ta pesem o zlatem cvcn-kal A zdi se, da je naša Javnost ne sliši l Izpra- šjjmo si tedaj svojo vest in potrkajmo 3! na prsi— * V nedeljo se io drama ponovila zopet ob bolj pičli udeležbi, kar ie pač pripisati dejstvu, da le bila repriza naznanjena zadnji hip. Tokrat so izginili vsi malenkostni nedostatki iz prvega večera, kar je popolnoma umljivo. Končno za nameček Se to na uho vsem. ki so uobre volje: Točnost ie tndi lepa čednost, a... ii - . j . ____ . S. j > Sitan.« »EDIKOST" ft. irstu, OfflUOt tim doveđli monarhijo v velekrkičnf pologa*. kakršnjega ga ne iwma nje zgođ-crvi-ija. Uma&irH da se bo mora] \Verkcrie in umakniti v ozadje tutli grof Tisza — ta 4>o osebi/ena tiesreoa mi rnonaTbijo fn ta ztf duh za liaivde na OffraJcem. Mera njegovi!! grelvoV ic 4iel~ii!en?3. a l brutalnostjo svojega nastopa povodom potovanja naš jug ic dopolnil tudi mero svoje ne-u Jiicsul in pogine đfptoimiiske nespretnosti. iCa&or y NćuroiH iako ne more trni? v Avstriji in na Ogrskem nobena sfja za-nstavitf več procesa amoden\mraitfa tn demokratiziranja. Demokratiziranje pa pomena enakost za osebe m narode. Kakor so na Nemškem potisnjeni v opatijo objesili ta presiti junker}*. tate-ni več da,-leč trcnoiek, ko odbije ura tudi doslej go-t>rodovalnl magnatski feiifcl na Ogrskem — gospodstvu tega fevdalnega ostanka Iz srednjeveških časov, oprtega na izrastek modernega življenja: na zlato tele. V o-spredje siopa na Ogrskem ime grofa Ka-ro]yja» ki je znan kot tiajediocneji na-s m ofcnik politike Tšsze, * ki je ttfUeSa to vgJjio v svofi objestnosti in slepoti. To svojo slepoto le Tisza »sijajno- dokazal nedavno v Serajevem, ko je — Je par dni pred katastrofo Bofearske — iic*el za-stra&itt zatšoputke naroda s samozavestno pritrditvijo,, češ, da Bolgarska boje Srbijo za zajtrk. To je biia umabesna bJamfifa za grofa Tts^o. Da Je človek: s tako — •bistrovidjiostio danes, ko, se ima na Ogrskem likvidirali stari režim. nemoien, -ako se noče bite v obraz vsaki pameti: to je menda jasno. Tn da morajo s 'fiszo pesti tirdi ncštevilni T&sziči, ki -so ga podpirali, da so mogf?dobro živeti na račun dežele: iudi to je neizogibna zahteva veHkega momenta. O Karolyju je asiano, da ie bil vedno za mirno sporazumJjenje z Rusfjo in znano je, da je bil malo pred vojno v Petrogradiu, radi česar so ga Tisza in družba označali malone za veleizdajalca. ? rtrmoglavljenjem Tisze in Wekerla bi bila seveda odstranjena tudi tista spaka volilne reforme , ki je volilno pravico za narodnosti Še skrčila, mesto da bi jo razširi-! a. Tako ©2 bliza čas, ko se podrejo stebri ostallnc iz temne minolosti v Avstriji in na Ogrskem! To spoznanje je prodrlo tu in tam. V tem je glotoki pomen krize na tej in oni sirani Litve. Samo vprašanje je, usodno vprašanje: ali ni /t prekasno, al: se nc ponovi zgodovina, ki pravi: da pri nas prihaja vsaka pame:na ni:=:c! za par desetletij prepozno, ker se r i/_; . an-embarm in reformami, zahtevanimi duha časa, ne prihaja nikdar iz pametnega poznanja in lastne volje ampak vedno Se le -pod težo dogodkov, ki govore svoj železni govor?! Ys\ bo z avstrijskimi Nemci? Nedeljska i »Arbv r:cr-Zeitung.t se v uvodnem članku ► bavi z usodo avstrijskih Nemcev po ustanovitvi čcSks, poijske in jugoslovanske države ter se vprašuje, kaj najdbi storili porom avstrijski Nemci, če bi Čehi, Poljaki in Jugoslovani ne hoteli skupno z Nemci, kateri bi tvorili tri med seboj ločene države: alpsko, češko in slezijsko. tvorili zvezne države. List meni, da ni dosti upanja, da bi prišlo do take zvezne države. Poljaki t?ploh nočejo imeti nikakršne državne skupnosti z Nemci in hočejo pripadati k čisto samostojni Poljski. — Drugi narodi, na primer Jugoslovani, da l i se morda da:i prkkbiii za rahlo državnopravno zvezo z Nemci, toia za čsoto ra-Mo zvezo, ne ra za ono ozko, vse gospodarske odnrsaje obsegajoče zvezo, kakor je pe-trebujejo avsiriiski Nemci. Kaj naj e torej stari? Ali naj Nemci prisilijo ostale narode, da stopijo žnj'mi v (tako /vezo? »Teg.i ncjcn-a in bi tudi ne mogii, - e bi hotel, ker to nasprotuje pravici na-■"•iov do samoodločbe in bi na podlagi afclh nasilj tudi Wl!son nc oklenil miru z lami. Kaj bomo torej storili, če ostali naudi nočejo zvezne države, kakor bi je po-r2bovaIi mi? Prisiliti i"h oe moremo. Sa- I ostati tu Ji ne smemo, ker gospo da roki jni ne moremo ž: ve ti. V tem slučaju bi am ostala ena sama možnost: da nado-:cst:io za zvezo z ostalimi naredi najde-;o zvezi z Nemčijo. Za Nemce v Avstriji, V se postavijo na načelo pravice naro-jv do esmoodteobe, je moKOČ en sam . Sram: Ustanoviti moramo tri države atrijskih Nemcev; mi želimo, da se te t nemške države z osaaikm avstrijskimi ar odi z edini jo v zvezno državo; če pa -tali narodi spk>h nočejo take zvezne dr-ive ali če bi io hoteli samo v taki obliki, x bi bila nemška ozemlja c-bsojeia v go-^odarski propad, povem se Biorajo te iri ržave a-vstrijskih Nemcev kot posebne .vezne države priključiti Nemčaii. V . Obnovitev Srbije, Črnegore. Grške in Poimanrke, ki bodo popoir.ama neodvisne države. 6." Zopetna vzpostavitev Rnsije. 7. Osvoboditev Ceho-slova-kov, Poljakov in Jugoslovanov. Priznati se jim mora pravica, da si ustvarijo tr' neodvisne džave. 8. In t e rn aci jon aP zacij a Carigrada pod podkrovitelj^vom zaveznikov. 9. Povračilo vojnih škod. V prv' vrsti sc pridrže nemške kolonije, kar pr nikakor ne zadostuje za poravnave vse škode in bo zato treba povrnitve v še' večjem obsegu. Italija se pcpolsonra edrekn Trsta ir Reke. Budimpeštanski »VHag« poroča iz Chiassa: Italija je v zadnjem času pemaj-nonia opustila zahtevo, da bi se ji izrceila Trst in Reka. Hrepenenje po miru je v Italiji vobče veliko. Ameriško zlato za Jugoslavijo. Nizo-zenviki listi poročajo, da so ameriški Jugoslovani nabrali doslej 720 milijonov frankov v zlatu in pokioiiijo nabrano zlato kot narodni dar ameriških Jugoslovanov novca st a novije n i Jugoslaviji. oitieia Jugoslovanski Naredni Svet bo ime! ptedsed-nlštvo ireh os?b, po eneja Slovenca, Hrvata m Srba. Slovanski predsednik bo đr. Anion Korošec, hrvatski saborski poslanec Grga Tuškaa, srbski pa bivši preusednik botsuskega sabora Vojislav So-a. Tekoče posle bo vodilo poverjeništvo najbrž dveh odličnih narodnih mož .iz Banovine. Naredni Svet sestoji iz zbora (plenum), kateremu pripadajo poleg odposlancev posameznih jugoslovanskih pokrajin tudi dr/aviri in deželni po. knei, ki pristajalo na program Narodnega Sveta, csrcu-njega odbora (30 Članov, iv:ed niimi 7 Slovenccv) in predsedništva. Ko se Narodni Svet (Narodno Vijeće) konstituira, prevzame vse velike odločitve v svoj izključni delokrog. Samo strožk! In poti! FrejeH smo: V Trshi so ustanovili urade za izdajanje izkaznic za nakup čevljev po znižanih cenah. Najprej treba iskati izkaznico ki plačati !:oUk, petem morete obhoditi vso mestne trgovine z obuvalom, nc da bi dobili kar potrebujete. Na začetku odgovarjale, da obuvalo pride v nekaj dneh, ko pa vidijo, da stranka prihaja penovno. ji pa kar na kratko odgovarjajo, da u srn a ti h čevljev sploh ne bo! Tako ljudje str-žejo še ono malo, kar so imeli na nogah — plačajo in izgubljajo čas. Tako postopanje r.I poštene. Ce Že nimate, pa vsaj nc delajte ljudstvu stroškov S-a ud provzročaite mu izgube časa! C. kr. dežutei šolski »vet za Goriško-Gradiš^aii-ske ie podaljšal rok za vpisovanje v državne ljudske šole v mestu Gorici do 20. oktobra t. I. Ravnateljstva c. tr. drž. v?elczniee ▼ Trato aa zaaež«! Fišejo nam iz Divače, da vlada med ta-modami državnarui žtkz:»!3fei}i vc!tka nevolja uroti 2«lazniSkJ uprav!, ker ahnafo nobe*es» zdravnika, do katerega bi sc moti i v teli tako resnfii ča«ih Vračati. Določeno ic, da nraduje za Divačo in Herpelje vsako soboto železniški zdravnik na Herrdjah. Preteki soboto pa ga ie Čakalo na Herpeljab 15 žeieznJčarJev iz Divače, a zdravnik se ni pokaza?, te bolniki so se mor »H vrniti brez zdravniške pomoči. Pač bi bHo ideti. da ž©» lezniSka uprava to zadevo času primerno »redi ter določi za Divačo samo vsa} po en zdravniški uradni (km na teden, tembolj ker toa Divača več uslužbencev kakor Herpelje. Uprizoritev »Smrti majke Jusovka«, te krasne drame Vojnovlča, je obi as t v Zagrebu te dni zabranila. Zakaj? Ker so menda tudi obUsti na Hrvatskem tako zbegane, da vidijo strahove o belem dnevu. Konstatiramo, da smo tudi v Trstu žc vl-deK uprizoritev te drame, ne da bi se bila dogodila kaka nezgoda in da bi bila prišla s tem država v kako nevarnost. Memjo-li res oblasti, da s takimi prepovedmi uduše v duši naroda čustva, kf v tej drami prihajajo tako pretresljivo do izraza? Ce menijo, potem so slepe in gluhe za to, kar sc dogaja z neodklonljivo silo. . Poziv dliašivn. ^Dijaško podporno društvo« v Trstu poživlja revne, potrebne slovenske dijake tržaških srednjih šol, za sedai v prvi vrsti one iz daljne okolice, da se prijavijo pismenim potom za sprejem v »LVjaŠko kuhiujG« odboru ni naslov: M'rcslav Pretaer, Trst al. Fontana !0 !!., najkasneje do 21. okt t.!. V pii!avl Je natančno ozna-Čiti sledeče: 1. Ime. 2. Kraj ht leto rojstva. 3L Stanovanje. -i. Ime, stan in bivališče staršev. S. Šte- vilo druž. članov, fn sicer bratov, sester, njih rost io oskrbovanje. 6. Družinsko premoženjsko [ stenje. Zarod in razred, ki ga obiskujejo. — Odbor D. P D. Slovensko gledališče. V četrtek, 17. t. m., ob S z veće c so ponovita »Mfetre tn »Medved« fo uprizori obenem po daljšeft* premorn »Maska satana c. — V nedeljo popoldne se ponovi drugič »Mrak« z de'cnia nove zasedbo. — Yse one, ki sodelujejo v burki »MiHiofte, prosim, da prihajajo redno in točno k venam. Tako ttidi nocoj ob 8. Gčna. Kavčičeva naj ni vi, aH ffe i z ozdravela. Z. J. 2. V srfidff, t. ntM se bo vršila eb 8 zvečer v društvenih prostorih v ulici Carfcifla št. 39 seja osrednjega odbora. Rati izredne važnosti dnevnega reda se vabijo vsi odbornik?, da scie zanesljivo in točno udeteže. Pred izpraševaiuo komisijo za obče' ljudske in meščanske šole v Gorjci se pričnp prifcodnii uspo-sobljeaostni izpili v petofc> dne novembra t. I. Pravilno opremljene* na c. kr. okrajni šotski s vel aaslcvljenc prc-suic aaj se pošljejo predpisamm potom tako zgodaj, da bodo vež i do 10. novembra t. J. v rokah ravnateljstva* Frf tem naj se »glase kandidati in kacđidstinje esebito v četrtek, dne 14. novembra t X. ob 11 dopoldne. Petrolejske kkazmce. Kdor Se ni dobil petroJej-ske izkaznica Ba>sczslasJ v m adu namestmštvenc poslovalnice se kurivo v oL nadv. Josipa št 4 od s zjutraj do 2 popoldne ia aicer: tfav^B domačih gospodarstev te SctlfakoMets okraja v torek 16» in srcd<>. 17. t m , iz Carfeefe Zc^ M. AMs. Zr te Smo*, ttt pa v četrtek, 1K petek. IS^ hi sfcbct* 19. t. m. Moški zbar Gbsbeae Maike Ima pevsko vajo Jutri v srede cb 7 zvečer. — P&vcvodja. Iz Kfepett Takojšnje gospodarsko druStvo bo imelo dne 20. t. m. 4 popoldne izreden občni zbor v poslopja »Vinarskega društva«. Razpravljalo sc bo- e prodaji đrtćtvenega zemljišča in poslopja bliza kolodvora Dutovlje-Sfcopo in zgradbi druzega poslopja ih o morebitnih predlogih. Topla obleka za potovanje po železnici. Promet po železnicah bo taci v letošnji zimi trpel na tem, da kurjava v brzovlakili in posebnih vlakih radi pomankanja prenosa ne bo tako izdatna, kakor v j Času miru. Tudi veHka dolgost vlakov ima posledico, da se prostori v voze h, posebno pa v zadnjem delu vlaka, ne bodo zadostno topil. Potoval-cem se torej priporoča nujno, naj se ob potovanjih ,20 železnici preskrbe s toplo obleko, da bodo zavarovani proti morebitnim nedostatkom kurjave. Mostna zastavljalnica. Danes, v torek, se bodo dopoldne prodajale razne že zapadle dragocenosti, zastavljene na razne predidoče številke, popoldne aeuragoeeni predmeti, rabljeno perilo. Za 85.000 b!a£'£ ukradenega. V skladištu tvvdke Beltrarr.c na Korzu št. 35 so včeraj okoli polneči vdrl: tatovi. Skladišče se nahaja v ^prvem nadstropju. Tatovi so splezali na balkon in odtam potem dospeli v skladišče in tudi v prodajalnico v pritličju. Blag j so iK>mct^li z balkona na ulico in je potem nemoteno odnesli. Ukradeno blago je bilo vredno 80 do 85 tisoč kron. v Kepru vdceh od 12. do 13. oktobra po kratki a mučni bolezni v Gospodu zaarate. Fostajenačelnik PeriCv njegova soproga Sera in desetletni sinček Zorko so sledili v večnost v dobi petih dni svojemu sinu oziroma bratu Josip«. Vsem znancem in prijateljem jih priporočamo v blag spomin. Sprevod biagopokojnikov se je vršil t ponedeljek, 14, oktobra, ob 5. pop. naravnost na mirodvor. KOPER, 13. oktobra 1918. Žalujoče rodbine: Per&va, fernSteva, Trotova in KMfanšlfcva. Brez fcsebnaga obvestila & ttf&rim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in mcoctm preiuZno vest, da ie mi3 preblagi c2b ozk. ott, gospod Ivan Mikelič fiO^ISnKsr v nedeljo, 19. t m., po dofgt hi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se bo vršil v torek, i5. f, m,, ob 3 pop. iz hBe Žalosti Vrdtia 554 na pokopališče pri Sv. Ani Ivan« sin. — Marija, HermensgHđa, Harema, ite Katariisa vd, tCa?macv raetL — ARtonijs vd. Devl, svakinja. — Karel, nsdporočnik in Ludvik (odsotni) nečaki. Mer^sa zcs:av»i^«ica v Trstu (Civico monte di pieta) da]^ predu]:no na vrednostne papirje, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila, efektne loterije itd. s 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovoljno prodajo na iavn! dražbi vsakovrstne vrednostne in brez vrednostne predmete, ne da bi se isti zastavili, in v navadno shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah. Češko Bndievička Restavracija (Bos&~ kova uzorna češka gos tirna v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavi!e pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilnl listi. -5 Orm f) 1 petroiojn. za fižc 1 ali krompir. Škorklja (Corciaroli) 318. Belvedere*. 2bgypr~iTrg *-• nc finančni upokojenec mučni bolezni, nmček in pre-1 je danes, po dolgi minul. Užaloščena soproga l^ršssis, hčere JSJgflin sestri Mars«s, ŠV5R3 vdova brat FiđiC šfiahssj svaki in vnu i, naznanjajo to bridko izgubo. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, 17. t. m., ob 10 dop. U mrtvaS-uice mestne bolnišn ce. TRST, 14. oktobra 1918.' Veli! o pogrebno podjetje Capeilan, Corso 45. t S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, daje naša preblaga hčerka oziroma sestra zobozdravnik Corso št 24, I. nfk Cd 9—12 đop. ia Cd 3—6 W. Brezbolesino izdiranje zob, plombiranje iii umetni zobje. Vvmn^fitt Šivalni stroj z rekoliko bele in koruzuc moke. ostalo v*denarju. Ulfea- Por.ziana mil. .2880 l?5?f% mleko za kruh,-61 dkg ? BenčiĆ pri postaj i Sv. jini-. 26s6 flflHl' v 2 cle^aatco mebiirani »obi s ku lltllll hinio z vodo in plinom za 80 K mesečno. Ic-ja.uila dajo Bern^e, MorzU trg 11/IV. 2891 CfMftVcft!fff! fltenograflje ia BloveaSčine po-JUUjC[ltdJtt| polooma zmožna gospodična se eprojire Ukoj. — PrG«*Uviti s« je vsak dan msd 1 in 2 popoldne v nllci Oarintia 3ft'Ii«vo. Zvaza Jugoslovanskih želez&Ičo^ev. PpmfetlH - nor* postelji Ia Isdalnjam veako* rilHmiil vntao potufbro. Po aaxo«be pridem ca dom. C i. Ferric-ra (dvo:5če. ini«ar}- SS85 od-]. Ediaa®ti. sračao »a solnćno, • tremi »K iiitimi sabum, ae U6e. Ponadbe P 274 Fetstrof n^^^ur«8^ ||pi|X|l vsak« vrste kupnja ia plača pa najvišjih VnSlv cenah Fraa Babi« v Ttstu graada fife. 23. al. MoUao 3S30 AMilni * 10 prostori, valikim vrtom in rfUUHill dvoriKam. Kraaea razgled. Fbr~" ugodni. Nador v ias. odd. Edinosti. izvrSnJe ia papssrtia klobuke. Ka ______razoolago so tudi Se pripravljeni. Cono zmerne, postrežba točoa. Modni salon, Bar-riera 15, IH. ' 2S«3 Hcdistkii OMnlAMI m «dda oprsfuljeua soba z nUiCli! razgledom in električno razsve vo. Ulica Makart št. 5, L vr. IT. Dimi kila ataro, vipavsko ima na prodaj bo VIIIU UCiUi imern'h e»nah Goriško vinan&o društvo v Kobdi^ju št. 15. bta^al (Primorsko). 3223 Samo m debelo. rije in drobnino. — Jakob Levi, Trst« »lica 8. Ni~ eo o 19. 4311 Hocro talko sledeči naslov: Anton IiHH, bgnh, ku pojem. Ponudbo z najnižjo kolikoat na Prilaa IS. 3222 Hotel Bnlkoa ki ceef. loči izvrsten jabolćnik tndi na drobnih niz-2860. dijakinja I. letnika zaposl. teč. gorlSkega učiteljišča v TrstJ, danes, 14. t. m., po dol^i in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogr b »e bo vršii v sredo, 16. t. m., ob 2 pop. iz hiše žalosti v R. jami ul. Molini št. 685 na pokopališče k Sv. Ani. Josip, Karo lin a, starši. Dore, Stana, Justina, Labina, sestre. Ljudmil (odsoten), Vladimir, brate;. kras?«*, garje !n sli^ua ko^ne b^lor.ci c a hitro in sigjirno domaČo uasiio Parata!. — N uma to, nima duha, so more torej tudi co? d;ni m biti. Velika poaov'.1. K 5.—, rodbin&ki lonček h Nadi*]jo presek Par—toJ za varstvo ob^u' jl^ koie, enn škutiji K 3.—. Dobi se oboje pa vzet^u ali ako ae pcšlje denar naprsj. — I> Pfiroto!-Werke, ii'k^raar IHaer — Bvdiaipcši i Vfl/SI Rdzsa »tca 21. m r i? I gl K i SJ S H (J HJ el ' tU ^ vsaf^i vzžzr ob SV, KONJAK. Za obnemoglo6t, želodčne težave »n pešanje acCi je star vinski konjak pravi vzbu-jevalec Življenja. Razpošilja ga po 2 pollitrski steklenici franko z zabojem vred za 60 K BENEDIKT HERTL, gnMku Oollč pri Konjicah, Štajerska Prodam par poljskih ponijev, Izvrstna tekača, po 6 in 7 let stara. Ogleda se pri g. V. Slapiakit, vas Koče p. Prestranek. ZLATO srebro ta tirosulje kupuje po mtfvBjln cenah dobroznaha nrarna is zlatarna A. POVH v Trsai Trg Stare mitnice (Bar-riera vecdiia) itev. 3 Fino desertno vino: Izotantski refoSk, mo-škat, sladko proseško vino in vermouth specijalne vrste, v steklenicah in v sodih se prodaja po zmernih cenah v zalogi v : ;: ul. a Donizetti 1 — ParCina. s : Molzne koze dobavlja Koziers;:ko ifraitvo v Pragi E, pcštnl predal 121. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerrnak L v Trstu, nllca Posle vecclils 12 vogal ulice deUs Poste Issdiranje zobov brer bo* ledin. — Plombiranje. UMITIH ZOBJE JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Msparmlo s f pni kf^mrva K H.S0M09.- nLXJAl.EC: DvnaS Te^elhafttiaiae 7-9 Dobrav tiik, Kfltor, LjnbQai». MetknvM, Opatij šplU» Silnik, Zadar. VtOOE NA KNJl2lCa -= = od dneva vloge do dneva vzdiha. Reatai dave pvaSa]e banka trojega. Obrestoraaie vla^ □ tekočem In žirorain^a p3 aosporom. - Akreioti? fteki hi nakazuic na vsa ta-ia iaoaanaska br^iiia KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje ran ta, obligacije, aaatavoa pisma, prijoritet« delnice, »ročke, valute dferiie, proraefle Itd Daj« PREDUJME na vrednostne papirje ln bla*« ležeče v javnih »klaia&h. SAFH DEPOSIPS PROMESE.--Proi.ja sr^iik razredne lote rtja. Zavarovanj* v »ako vratnih papiriev prati knrzni i^gnhl, revizija Irebtuija «roSk i. t. d. brezplačno. Stavbni kroiit, rernban« krediti. Borzna naročila. — Inkam. MENJALNICA. ---BSKOVa MBNI Telefoni; 14631 1793 ia 207«. Uradna vrat od 9 da f popaldtte Brzo j ari: J A DRAriS K A.