189. ftnilh. I LMUm i pBUNHt, 20 itfuta 1917. Llefo. »Slovenski Narod" velfa po poitt: za Av*tro-Ogrsko: ra Nemčijo: ćelo Icto skupaj naprej . K 30- I ćelo Icto naprei . . . K 34 — pol leta „ „ . . . 15 — I . Cetrt leti „ „ . . . 750 I M Amcrfko in vse druge dežele: u metec . «... 2-50 | ćelo !eto naprej . . . . K 41— VpraSanjem elede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica »11 znamka. VtravntttTo (spod*j, dvorišče lcvo). Kaaflora allca *t 5t telefon it 85. I&aajm vsaic dan »VJč^r ljc^aatii at iaijo ia ?r*viifc3. Inserati se računah po por.iuljenei prjstjri in sicer: 1 mu visj!<, ter 63 mm Mrok prostor: enkr.it po 8 vin., d/akrat p3 7 vin , trikrat po o v. Poslano (emk prostor* H vin.p parte in zainvilc (fcnalc prostor) 10 vin. Pri večjih msereijq!i p^ dogovoru. Na pismena naro:!a b:;?z istodobni voos!at-/i mr.iJiin« se nz oztra. „Tfaradni tlsiurca*" iaialoa 4t 83. Uprjvniitvu naj se ooSHjajo niro^ifne, rekli ničiji, iuserdti Ltd., to je adrnlnittrstiv:ic stvari. »Slovenski Narod" velja ¥ Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi poaj : ćelo feto nion] . . . . K 23*— I četrt leta „ ..... 7*— pj leti....... 14— I na mssec Jf . . . - » 230 !)33a-n3z*a itavilk) valja 12 yinar]ev. Dopisi na5 se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 0ra^aiitv9: 3aail97i al!oa Št. 5 (v pritličju levo\ telaloa st 34. Enajsta sošba t!tka. NASE URADNO POROCILO. Dunaj, 18. avgusta. (Kor. urad.) Uradao se razglaba: VZHODNO BO.!!?CE. Nobenih posebnih dogcdkov. i>d dne 19. julija, dn_ zrnate pri Zborovu, so vjeli zavezniki na vzhodni fronti 655 oficirjev in 41300 biož. Plen znaša 257 topov, 546 strof-nih pušk, 191 minometov, 50.000 pušk. obilne mtiniciiske mase, 25.000 mask prot! plinu, 14 oktopnil! avto-mobilov, 15 tovornih avtomobilov, 2 oklopna vlaka, 6 obložen ih vlakov, 26 k>*Komotiv, 218 žeiezniškili vozov, \eč letal in znatne zaloge živil. ITALIJANSKO BOJISCE. Veeraj opo!dne so se razvneli na soški fronti težki artiljerijski boji, kl se raziezajo od današnjega jutra dalje na ves prostor med Mrzlim vrhom in morjem. Ogenj i talijanskih topov in minometov v masah šega daleč čez nsšs strelske črtc. Naše baterije odgovarj^jo in iičž:ik?!jejo proti zbiranju čet za itailjacsko fronto. Na Koroškem fa na tirolski mej! nikakili posebnih dcgodkov. JUGO - VZHODNO BOjlSCE. NIčesar novega. Sef generalnega štaba. Dunaj, 19. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: VZHODNO BOJISCE. NIkakIh posebnih dogodkov. ITALIJANSKO BOJl£ČE. Italija udarfa znova ob Soči na Primorje, ki pripada že do!ga sto!et-ja Avstriji. Po poldn»godnevni jaro slini artiljerijski pripravi, kateri je sledilo včeraj popoldne nekaj izvld-nlh sunkov, je pričela davi med Mrzlim vrhom In morjem {talijanska in-fanteriia bitko. Boj dlvja z najvecjo Ijutostjo skoro na vseh dslih 60 km široke fronte: pri Toltninu, «evero-vzhodno Kanslal med De?k!ami In vrh cm Sv. Gabrijefa, južno Gorice In na Krašk? visoki planoti. Dosedaj dšcla poročiia se glase skozinskoz ugodno, JUGO - VZHODNO BOJI5ČE. Nelzprenienjena. Sef generalnega štaba. NE.MSKO URADNO POROCILO. Berolin, IS. avgusta. (Kor. ur.) Wolfrov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJlSČE. Armadna fronta prestolo- naslednika Ruprehta Bavarskega. Na bojlšču na Flandrskem se je siopnjeval artiljerijski boi ia ofcali In scverovzhodno Yperna zopet ćo skrajne sile. Sicer ;e ostal ogenj manjši kakor Z2dnje dni. Na obeh straneh železnice Boe-sing-he - Staden ie izvedel sovražnik popoldne tnečan, nenaden delni napad, pri katerem smo izgubili Lan-genniarck po hudem boju. Mi se na-ba}amo v nizkem loku okoH vaši. V Artoisu so se pripravile pod varstvom močnega ognja angleške čete severozapadno Lensa. Naš uni-čuioči ogenj ni pripust!!, da bi se bfl napad razvil. Ponoći sledeci slabej'Si sovražnikovl šunki so bili zavrnjeni. Armadna frontanemškega prestolonaslednika. Ob Cheminu des Dames živahno artiljerijsko delovanje pri Cerny, v zapadni Champagni, zlasti na Keflberga |ugozapadno Moronvffler-sa. Na severni fronti Verduna se Je ognjeni boj opoSdre zof.et pričel s polno rno^*o In je trajal stopnjevan do pozne noči. Letalci m odbijalni topovi so se-strellli 26 sovražnih leHl *n 4 ?ri-vezne zrakoplove. Nadporoč.iiii Dostler si je prih^ril svojo 26.. čast-Hiški nameftnik podnared.uk Miiller svojo 22., "oroenik Gonterrn:'.na s sestre!. i 13. in 14. pri- vezncfia zr ^va svela 29. in 30. zračno zinas-j. VZKODNO EOJISCE. Med Vz>:cdnim in Crnim mor-Jem je estal co malih praskali na sprednjih po*ir i ir \ cč'.norni zrt;sr-nem ^snju po!cžrj ncizpremen'en. Na ircnf! revera! ^cersta r-cs*-\" ci vode Josipa ie ime! 16. augusta napad a\ slro-cgrsl ih polliov jugozapadno G"czcščev voln u^r-h. Sovražnik je bU iz ofcorsnili rsozicij z furišem vržen \zn ?n je vtrpei ob visekih krvavil: izgubah nad 1C90 vietr;kov, 1 top in IS stro/nih piisl:. Od začetka operacij ra vzt:cau 19. |c!Ua je prišlo v vzhcdrJ Gs'ic?}', v Bu!iovin! in v Aloldr.vi v roks zi~ vezniških čet: 6" rficSrJev, 4!.:vl3 me?, 257 topov, 546 slrojniii prsk, 191 minometov in 50.0C0 pt'sk; vo»-pc^a orodji in v^!or:*?nih nn'"?^,š-slih mas, 25.000 mask proći plinu, 14 o!i*!opn!!: avćomrbilov, 13 iover-rr»h avtomobilov, 2 oklopna vl?rr. 6 obloženih v!akov, r2zven tesja 26 lokomotiv, 218 železnrj!-!h vozov, več letal. ve!;ia odssku Lixschoote - Hooge se ie davi stoptrsval artiljerijski boj do fcobnajočega ognja. Južno Lsnghe-marcka je pridrl sovražnik na napad, ter so imeli v umetao meglo zaviti oklopni vozovi napraviti pot infante-riji. Po začetnem vpadu v našo crto je bil sovražnik povsodi vržen nazaj. V Artoisu je doseglo ognjeno delovanje ob kanalu La Bassće, na e';eh straneh Lensa in na južnem bregu Scarpe od časa do časa veliko silo. Pri Havrincourtu in zapadno Le Chateleta, jugo - zapadno in Južno Cambra-a so napadi! Francoz! po izda tri artilierijeki pripravi z močni-mi izvidnimi oddelki. V bUzinskem boju so bili zavrnjeni. St. Ouentin je bi! ponovno pod franeoskim ognjem. Armadna fronta nemskega prestolonaslednika. Ob Chemln des Damesa so vdr-le naše napadalne čete vzhodno pristave La Rovere v sovražne jarke in so potoSI:1.s posađko samih crnih F -r---------- 1 » «. • - » • imontu ^e potekla lasino podjelje uspelno. Prfpelj&nih je \ec \isirlkov. V zapadni C!iani(oa.7:u je prišlo mlrn./^rede ćo žlvzhnlh csnjeziih bojev. Arti?:er!5:.ka bitka pri Verdcnu tra|a daije. l nal i^kohi nočl >e močni mn'ticijski cr^nj ned sondom pri Avocourta In Ornesu Je malo po-nehal. N-pad francc«kHi l^talcev na nsše pr:vezii3 zrakcrlvi'. c ja potekel bro? uspeli a. Dadenski ijirjšajoč! od-delki so prizadjaH franeozom znova v gozdii CaurierCo z drznini nenn'J-ni;n nap^ćc^i izguce In so se vnrili s štsvilniznl v/ctnikL Včeraj je hiio sestrefienih 19 so-vražJh letcA in 1 privezni balen v zračnih bciHi. Y1g\%o časa pnd \cć-stvom ritme.'?tra fcarcn.i PS-^t^ohia so nahaiajcj.3 lovska sk«ip«ua št. U j3 ?trrnog'av!la rčer^j v rec'eTnTT!C-?ečneni bo>r?C7i delova^fn 2f;'J. vi-z?TGi-'~. v~!~r:?a ]e 12! letal »n 196 •- - * *-*. ■ ■ - « ■ • • Armadna fronta general-feldmaršala voj. Aibrehta \V u t t e m b e r š k e ustil, od ranega jutra 19. pa se je zopet stopnjeval. Sovražnik je metal bombe na mesto Cambrai in na Thillov in druge kraje, ubil dva prebivalca in jih ranil 11. — Angie-ški šunki v okolici Honnecourta in na obeh straneh Havrincourta so se vršili po močnem artiljerijskem ognju. Zlomili so se do zadnjega. Pred Verdunom so izpremenjene sprednje nemške pozicije vsled rajnega ognja zadnjih dni v rupe. Artiljerijska bitka traja brez prenehanja s skrajno silo. Na lotarinški fronti ie 18. avgusta zvečer bojno delovanje mestoma oživelo. Nemške patrulje so pri Do-meversu in Lintreyu pripeljale naza] nekaj vjetih. Na vsej vzhodni fronti ražen mestoma oživljajočega se artiljerij-skega delovanja in ponssrečenih sovražnih napadov pri Mte. Resboi-ului ničesar pomembnega. Vojni poročevaiec »Daily Tele-grapha<^ Gibbs poroča dne 16. avgusta: Nemcem ni ostalo prikrito, da jih borno na Flandrskem prijeli v odločilni bitki. Bore se z najvecjo žilavost]o. V nobenem boju nišo morali Angleži prestati toliko, kakor se-daj. Sedanja bitka je najhujša, kar smo jih doživeli. »Times« pišejo: Na Flandrskem padajo sedaj kocke. Tam se odloča vprašanje, kako dolgo naj še traja vojna. Očiščenje belgijske obali Nemcev bi nas spravilo dosti bližje zmagovitemu miru. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 16. a v g u s t a popoldne. V Belgiji smo po silni in skrbni artiljerijski pripravi danes rano zjutraj pri-čeli napadati na desni v zvezi z an-gleško armado. Sijajno so jurišale naše pehotne čete sovražne pozicije na obeh straneh ceste Steenstraete-Dixmuiden. Zavzele so vse svoje ci-lje in prekoračile potok Steen. Južno od Aillesa smo v mogočnem napadu zavzeli od sovražnika močno držan sistem jarkov na fronti enega kilometra. Štiri nemške protinapade na naše nove pozicije smo z lahkoto zavrnili. Do sedaj smo naštell 120 vjetih, med njimi enega častnika. V okolici spomenika pri Hurtebisu napredujemo, enako na Chemin des Damesu, kjer smo vjeli kakih 20 mož. V Champagni in na obeh brezovih Mose obojestransko artiljerijsko delovanje. Izvršili smo nenadni napad v smeri na Louvemont ter, vjeli 7 mož. Z ostale fronte ni poro-čati ničesar. 16. avgusta zvečer. V Belgiji smo uspešno nadaljevali svoj napad. Čez dan je naša pehota zlomila sovražni odpor zapadao od potoka Steen ter se polastila, ko je razširila proti vzhodu zvezo z angleškimi če-tami, vseh sovražnih pozicij. VjeK smo nad 300 mož, med njimi 4 čast-nike, ter vplenili številni, še nepre-šteti vojni materijal. Na obeh straneh artiljerijsko delovanje v okolici Laffaux - Hurtebisa, na levera bre-gu Mose in v okolici visine 304. Neka naša patrulj a je pripeljala vjete nazaj. V Alzaciji sta se popolnema po-nesrečila dva od Nemcev poskušena nenadna napada ob Barenkopfu in južno od Hartmannsweilerkopfa. Nemci so zažgali katedralo v St. Ouentinu, ki gori že več ur. 17. avgusta zvečer. V Belgiji Nemci čez dan nišo iznova poskusfli napasti. Naše čete so se uredile na ozemlju, katero smo bili zavzeli severno in vzhodno od Bixchoota. Od Driegrachtna, ki je v naši posesti, do potoka Bron smo uničili nekaj nem-§kih gnezd. Doslej snio vjeli 400 mož in vplenili 15 topov in mnogo strojnih pušk. Precej živahen topovski ogenj na raznih točkah fronte ob Aisni, zlasti v okolici visoke planote pri Cra-onnu. Na desnera bregu Mose se je boj s silo nadaljeval v odseku gozda Caurieres- Bezonvaux. Nobenega in-fanterijskega podvzetja. Povsod drugo d je bil dan miren. A__ • srnu >. .SLOVENSKI KARO0«, one 20 avguU 1917. 189 stev. ANOLEfiKO URADNO POROClLO. 16. avgusta popoldne. Ob 4. uri 45 minut zjutra] so zavezniki zopet na široki fronti vzhodno in sc-verno od Ypresa napadli. Vršili so se hudi boji. Kljub žilavemu sovražne-rau odporu smo napredovali na bojni fronti pri Lensu, Tri nadaljnje so-vražne protinapade na naše nove pozicije smo včeraj zvečer zavmili. So-vraŽno zbiranje čet v bliTini St. Augusta je naša artiljerija razpršila. 16. avgusta zvečer. Danes rano zjutraj na fronti nad 9 angleSkih milj (14*4 km) severno od ceste Ypres-Menin pričeti napad zaveznikov se je čez dan nadaljeval od pokrajine, ki leži med Yzerskim karalom in Martje-Vaertom ter zavzetim mostiščem Drieg-rachten. V centrumu so zavzele an-gieške Čete hitro svoje prve cilje, na-daljevale svoje prodiranje ter zavzele po silnih bojih vas Langetnarck. Potem so si napravile v boju pot preko !/2 »ilje (800 m) preko vaši in so se ustalile v sistemu jarkov, kar je bil končni njih cilj za prvi dan. Na naši desni strani se je vršil od ranega jutra silen, trajen boj za posest visoke planote severno od ceste v Menin. Sovražnik je skušal energično ustaviti naše prodiranje ter je opetovano na-padal z močnimi silami. Vsled teh pro-tinapadov se je sovražniku popoldne posrećilo z velikimi izgubami v delu prej čez dan zavzetih pozicij naše čete potisniti nazaj. Zvečer je naš artiljerijski ogenj v tej pokrajini razpršil na-daljne sovražne protinapade. Število vjetih, ki smo jih dobili tekom tega napada, se ni natančno znano, presega pa 800 mož, med njimi 3S Častnikov. Tildi nekaj nemških topov smo vple-nili. Naše čete so vzhodno od Loosa iznova napredovale. Število od včeraj-šnega početka napada na tej fronti vjetih dosega sedaj skupaj 896 mož, med njimi 22 častnikov. Število od za-veznkov vjetih presega sedaj 2.700 mož. 17. avgusta zvečer. Položaj na fronti pri Ypresu je neizpremenjen. Zavezniki so vplenili 24 topov. 18. avgusta do pol dne. Na fronti pri Ypresu so zavezniki nekoliko izboljšali svoje pozicije. V sosedstvu Steenbeeka so vjeli se r.ekaj mož. Sictr je položaj neizpremenjen. Sovražnik ni poskusil nobenega nada-ljnega protinapada. Vplenili smo 24 nemSkih topov, med njimi več težkih. Na fronti pri Loosu smo se včeraj popoldne utrdili. Ob Lysi srno zavzeli nekaj pozicij ter zasedli zapadno od Lensa nadalje nekaj tai. Število tu od početka našega napada vjetih sovraž-nikov dosega sedaj 1.120 mož s 23. častniki. Ponoći smo izvršili uspešen sunek vzhodno od Vermellesa. Dosegli smo sovražno crto ter prizadejali po-sadki številne izgube. Portugalsko poročilo. 16. avgusta popoldne. Močan oddelek sovraznih specijalnih čet je zjutraj napadel raš del fronte. Krit od mečnega ognja težke artiljerije in od ognja granat je mo-gel sovražnik vdreti v del naše crte. Naša artiljerija pa je močno odgo-varjala in naša peheta je z drznim prodiranjem pregnala sovražnika, ki je pustil na bojišču več mrtvih, med njimi enega častnika, in v naših ro-kah 5 vjetih. Rusi na Francoskem. Kodanj, 18. avgusta. »Pravda■< poroča. da so na franeoski fronti Francozi obkolili rusko četo. ki se je bratila z Nemci. ter ustrelili S4 mož. Kriza na Francoskem. Bern, 18. avgusta. (Kor. urad.) V nasprotju z ostalim časopisjem, ki zanika, da bi obsiojala fran-oska predsedniška kriza, priznava >Le Genevois*, da Poincarejeva zvezda pada in da je njegovo stalisce bolj omajano. kaker se je domnevaio. Angleški kabinet. London, 17. avgusta. (Kor. urad.) Uradni list priobčuje ta-!e ministrska imenovanja: John Hodge penzijski minister, Oeorge Roberts delavski minister in A. C. Geddes minister za narodno službo. George Ward!e je bil imenovan za parlamentskega tajnika v trgovinskem uradu. RUSKO URADNO POROČILO. \f. avgusta. Romunska fronta. V smeri na Szasregen se je polazili neki naš bataljon z nenad-nim napadom dela.sovražiis pozicije per vrst vzhodno od Ciure Reshoiu-lui Iz strategičnih vzrok ;v so • ile rr»niiinske čete ieic »m n*»-» na 14. av-Kust potegniene 5; fronte Dragoslive-Kosaa - Kalakol na ironto Sovcja-Monastire - \ska - Vološkani nazaj. Ob Sušiti ter na fronti Vološkani-Tiresci - Dosus so romunske čcie s pomočjo naše pehote zavrnile vse napade. V smeri na hoesani so Nemci od 15. avgusta zjutraj obnavljali svojo ofenzivo. Pod silnim pritiskom Nemcev so se umaknile naše čete na Munčelu in Monastioro. Del romanskih čet je bil potisnjen nazaj proti NovjliGju — tVihodno morje. y hnžini Aalandskih otokov |e M 12. avgusta razstreljen od sovražne mine torpedni lovec »Lajtnant Ura-kov«. Poroćnlk Radlov In 22 pomor-SČakov je ubitih. 17. avgusta. Romunska fronta. V smeri na tkno so se vr-stro - ogrske in nemške čete od jutra 16. t. m. sem obnovile svojo ofenzivo. Majsilnejši napadi so se vršili v okolici Slanica in v blizini kurilnice. Severno in južno od tarn se Je sovražniku posrećilo polastiti se neka-terih kosov jarkov, pretinapadi ro-munskih rezerv pa so položaj zopet Popravili. V smeri iz Focsanija je izvrši! sovražnik v noči na 16. avgust napade med Subescijem, Muncelom in Navilico. \ eČ naših oddelkov pa je prodrlo, vrglo več nenških napa-dov z bajonetom nazaj ter popravilo položaj. 18. avgusta. Romunska fronta. V smeri na Osno so se vršili 17. avgusta ves dan v okolici Slanica in Grosescija boji. Zvečer so bili vsi sovra/ni napadi odbiti in se je nasprotniku posrećilo polastiti se lc nekaterih naših jarkov južno od rekc Slanic. NOVA RUSKA MIROVNA FORMULA. 2eneva, 17. avgusta. Ruska vlada je izdala, kakor poroča ^Pro-gr^s«, novo proklamacijo, v kateri izreka jasno nisko mirovno formulo z besedami: zobenih a n e k s i j in nobenih kazenskih od-? k 0 d n i n.« Nova fonnula zahteva svobodni razvoj vseU narod O V. Ameriške cc:e za Kurijo, Bern, 18. avgustii. (Kor. urad.) Iz NVashinsrtona poroCajo, da so se Root in ostaii elani rusko - amenske komisije izrekli proti temu, da bi se eaposlale ameriške čete na Kusko. Carska rodbina. Curih, 18. avgusta. O prepelja-nju bivšega carja v Sibirijo poroča-jo: Carjeva palača je bila sredisce protirevolucije. NašH so tajno kores-pondenco carja. Po dogodkih dne 1S. julija je bilo vzeto v pretres vpra-šanje, če carjeva navzočnost ni ne-varna. KerenjFkij je šel sam v Car-fkoje selo. Odpotovaiijc carja se je zgodilo ob 4. zjutraj. Na notu do kolodvora so vojaki ćelali špalir. Pre-stolonaslednika je spremlial morna-rični podčasinik. Poieg carja je sc-del general Dolgom'c'j. Kerenjskij je carju pomagal v *oz in inu luibczuji-vo po:1al rokn. Kodan], 19. avgusta. (Kor. ur.) = Berlingske Tider.de« Doroča iz Ha-parande: Carska rodbina je bila prepeljana na rodbinsko posestvo Romanovov, 20 km od Kostrome. — Dne 18. avgusta je prišel Kerenjskij osebno v Carskoje selo, da vodi pre-seiitev. carski rodbini je sledilo 50 dvornih uradnikov in 200 vojakov. Dne 19. avgusta Je car z rodbino dc-spe! na posestvo. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Iz Kodanja porn.ajo. da je pe-trogradski vladni komisar odredii. da zapuste vsi lazareti Petrograd, za vojaškimi lazareti pridejo na vrsto brezdelni in agenti nrejsnje vlade, asili in sole, tuđi vse nepotrebne čete bodo morale drugam. Vse te odredbe so bile potrebne, ker je zavladalo v Petrogradu silno pomanjkanje sta-110vanj, premoga in živi*. Centralni svet koz-aških čet je zaprosi! Kerenske^a, da odloži voli-lev v konstituanto do jaruarja \l)\*. Nedavno od ruske vlade zaprta rusko - švedska meja ie zopet od-prta. Petrograd. 19. avgusta. Agentura: V Mihajlovskem gledaliŠču je bilo mnogoštevilno obiskano zborova-nje starih revolucijonarjcv in ^etera-nov ruskega revolucijonarnega gibanja, med katerimi je bilo tuđi naj-več voditeljev in članov socijalno demokratične stranke. Govorili ste med drugimi tuđi babuška ruske revolucije gospa Brežovska in knez Krapotkin. Pozivi naj vse brani domovino proti zunanjim tiranom so bili sprejeti z navdusenjem in hrup-rim odobravanjem. Sedaj v Petrogradu se mudeči vrhovni poveljnik Kerenskij je izjavil poročevalcem, da so novi energični koraki za povzdigo morale in sile ruske armade to močno utrdili. Kerenskij upa, da bodo nadalnje njegove odredbe armado popolnoma regenerirale. Kornflov ie izjavil, da je računati z obsežnimi vojaškimi opera^ijami na romunski fronti in na drugih frem-tah, ziasti na sevemi fronti ter je opozoril na možnost kombiniranih akcij vajnih sil na kopnem in na mor-ju. Nova zimska vojna se mu zdi nc-izogibna. Bivši ministrski predsednik Stir-mer je bil vsled bolezni proti varSči-ni 100.000 rubljev irpuščen iz za-pora. Finska« Petrograd, 18. avgusta. (Kor. u.) Agentura. Y danaSojl icU CUoov provlzorlčne vlada Ja generalni guverner za Finsko, StahoviC podal ob-širno poročilo o položaju na Fin-skem, poudarjajoć, da je položaj re-sen, če tuđi je generalna stavka končana. To stavko je prlredil odbor, v katerem Je bilo mnogo socijalističnlh elementov. Po zasliSanju po ročila generalnega suvernerja, mu je 2a-časna vlada dala pooblastilo, naj n e dopusti, da bi Finska kršila ruske interese ali prekoračila pravico in avtoriteto vlade. Vlada je poobla-stila generalnega guvernerja, da prepreci zborovanja drŽavnega zbo-ra» če treba z oboroženo silo. POMORSKA BITKA V SEVER-NE* MORJU. Đerolin, 17. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: V Sevemem morju je zadela neka naša varstvena patrulja, dne 16. avgusta ob meji angleškega zaporne-ga okoliša ob sovražne križarke in nisilce. Sovražnik. ki je imel veliko premoč, se je obmil v našem dobro Iczečem ognju in se odte^nil bitki z vso naglico. Mi nimamo nobenih izgub. Set admiral, štaba mornarice. Balkan. London, 1S. avgusta. (Kor. ur.) Reutcr. V angleški poslanski zbornici je izjavil minister B a 1 f o u r, da je največje važnosti, preprečiti nacrte Nemcev, da bi se po potu čez Avstro - Ogrsko in Balkan in čez Malo Azijo ter šc dalje razši-rili. Olede Srbije, je reke! minister, da zaupa v obnovitev srbske kraljevine p"d pogoji, ki narede njeno pri-hodnjost še uspešnejšo in nadepol-nejšo, nego je bila ta država pred sc-danjo veliko nesrećo. Govornik smatra za jako neverjetno, da bi bilo v bližnjem času pričokovati na balkanski fronti kake operacije v takem ob-segu, da bi se mogle primerjati velikim operacijam, kar se zdaj gode na Francoskem in niorda tuđi kjc drugje. Obsedno stanje na Grškcm. Atene, 18. avgusta. (Kor. urad.) Po izvajanjih Venizelosa je sprejela ^rška zbornica zakon, ki uvaja vojno stanje za ćelo deželo. Požar v Solunu. Skopije, 19. avgusta. (Kor. ur.) Od opoldneva do noči je pogorelo vse staro mesto v Solunu. Še sedaj je videti s fronte gest dim nad Solunom. _________ Neodvisnost proriaciie Junan. Bern, 18. avgusta. (Kor. urad-; »Petit Parisien^ poroča iz Pekinga, da je vojaski gubernator v Junanu prcdvčera,išnjem raz!?iasil neodvisnost provincije. S.porcrčil je odnos'an-cu zunanjega ininistrstvču da zadeva te proklamacija sarro notranjo politiko in da smatra provincijo, kakor vso ostalo Kitajsko. v vojneirt stanju s centralnimi državami. Kstajska in avstrijske ladje. K6!n, 1«. avgusta. Glasom »K61. Zeitv^.« poroča Reutcr iz Sangaja: Kitajska mornariška oblast je zaple-nila tri nepoškodovane avstrijske tr-govske ladje. Do sedaj obscgajo za-plenjene avstrijske in nemske ladje skupaj 18.000 ton. VOJNA NAPOVED LIBERIJE. Berolii?, 17. avgusta. >'Kor. urad.} Glasom sporočila Spanske vlade se je proglasila republika I.ibcria od 4. avgusta 1917 naprej v vojnem stanju z Nemčijo. Člane nemske kolonije bodo baje prepealjali na južno Fran-cosko. _________ Papeževo mirovno posredovanje. O noti, ki jo je papež poslal vo-jujočim se državam v namen, da ustvari podlago za mirovna pokajanja, pripravljajo listi čez rnero dolga poročila. Iz poročila korespondenč-nega urada je posneti, da je bistvo papeževe note sledeče: Predvsem predlaga papež dogovore o istočas-nem zmanjšanju oboroževanj, o usta-novitvi razsodisč in o zagotovitvi svobode na morju. Dalje priporoča, naj se vse države odpovedo odškod-ninam za vojne škode in vojne stro-ške, od katerega načela pa naj bi se napravila izjema v posebnih slučajih. Dalje priporoča papež povrnitev vseh zasedenih dežel, a kar se tiče teritorijalnih nasprotij med Francijo in med Nemčijo ter med Avstrijo in ltalijo, izreka papež, ne da bi kaj predlagal, samo upanje, da bi se ta vprasanja vzela z željo za spora-zumljenje v pretres in ugodilo aspi-racijam dotičnih narodov, kolikor je to mogoče po interesih prizadetih dr-žav in človeSke družbe. Končno meni papež, da je treba tuđi druga vprašanja, balkansko, poljsko in ar-mensko dobrohotno in pravično resiti. — Spričo dejstva, da ententa uoče niC slikati o papeževem predlo- gn, se pač ne izplača, da bi razprav-Uaii obširneje o tej stvari. Amcleške sodbe o papeževem mirovnem posredovanju. London, 18. avgusta. (Kor. ur.) Reuter. »Daiiy Telegraph« piše: S papeževo noto je prvič s priznane di-plomatične strani podan posamično-stl dotikajoč se mirovni predlog. S tem je ustvarjen nov položaj. Nota zasluži pozornost, je pa absolutno iieprimerna podlaga za mirovna po-gajanja. »Times« piše: Papež predlaga poravnavo, ki jo pa morajo ali-iranci odkloniti, ker ne gre, postavljati na isto stopnjo nedolžne in krivce. »Dally Chronlcle« pravi, da je papež spregledal, da odprava vojne ni odvisna samo od dogovorov. Ali more kdo verjeti, da se bo avtokra-cija v Potsdaznu držala dogovora? »Daily News« pišejo, da je papeževa nota precej slaboten, jokav spis, Či-gar zmernost, da poniznost, je v čud-nem nasprotju z visokoletečimi za-htevami, katere se naj uveljavijo. haiijanska sedba o papeževi mirovni noti. Lugano, 18. avgusta. »Corriere ćella sera« sodi, da je temeljna misel papeževe mirovne note priznanje vojnih ciljev entente, praktično pa da hoče papež pcćpreti centralne države. Njegova mirovna ponudba je obžalovanja vreden poskus, oslabiti moralično silo entente. Skoraj gotovo je, da bodo vlade entente odgovorile, da papeževega predloga ne mnrejo smatrati za temeljni uvod za mirovna pogajanja. — Naredni svet. Celovski ^Mir« pozdravlja misel o ustanovitvi Narodnoga sveta in, omenjajoč »Slo-venčev« članek, naj vzame stvar v roko vseslovenska ljudska stranka, dostavlja: »Tcda ker nam gre za nekaj resnega in uspešnega, ne morda za kako prazno ime kake nove ustanove, ki bi zopet spavala in morda vsled svojega sranja vzbudila sploš-no nezadovoijnost, razdružila seda-nje narodno edinstvo in tako ie škodo vala namesto koristila, zato vpra-šamo: Ali vživa sedanje vodstvo \'seslovenske ljudske stranke pri vseh slovenskih strankah za to potrebno zaupanje? Ali je sploh možna ustanovitev narodnega sveta pod patronanco voditelja V. L. S„ ki je ravno vsled narodnih vprašanj, ki iih bo smel resevati narodni svet, od Koro?ke organizacije dobil nezaup-nico? Eno je jasno: Ves slovenski svet je za narodni svet. Tcrej naj vstane! Izvesti pa more to !e mož, ki *~:ri\ z vp!rr5no narcdno zauparje v teh vprašanjih. Tega — to vsakdo ve -- sedanji vod ja V. L. S. nima. Ostane torej dvojna moznast: Ali vzamc z^devo v roke mcž iz V. L. S.. ki vživa splošno zaupanje. ki pa od V. L. 5. kot njen voditelj ni Icgiti-pmth Q?"i- U'? S\r i--i r ::)*"': '■■/:~\-nik V.L. S., gospod dr, Šusteršič, iz-vaja vendar že konsekvence iz izrečene mu nezauon?ce, vpostevajoč rplošno veljavna načela politične do-stojnosti. = Novega minisćrstva še vedno ni. Ko se ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju ni posrećilo, ustanoviti parlamentarno ninistrstvo, se je lotil sestave uradni škega mini-s t r s t v a. Dober teden so nemški listi mnogo pripovedovali o tem urad-niškeiTj min'Str.stvu, zdaj pa naenkrat trde da tega uradniškega ministrstva še 11 i tako k in a 1 u p r i č a k o v a t i. Namen, ustanoviti uradniško ministrstvo. ob-stoji še, a ni še določeno, k d a j bo mogel ministrski predsednik dr. Seidler predložiti cesarju listo bodo-čih ministrov. = Prememba v ogrskem mini-strstvu. Dne 18. avgusta je bil grof Julij Andrassv v avdijenci pri cesarju in je baje bil določen, da stopi na čelo ogrskega ministrstva. Grof Esterhazy odstopi ali pojde na dopust, da se vrne v do^lednem času v kabinet kot minister brez portfelja ali kot minister a latere. V ministr-stvu so se zgodile naslednje pre-membe: Odstopili so minister za Hrvatsko grof Z i c h y, minister a latere grof Bathyanyi in justični minister dr. Varzsonyi; imenovani pa so grof Zichy za ministra a latere, grof Bat-thyanyi in dr. Vaszonyi za ministra brez portfelja; namestnik bosanske-ga deželnega šefa dr. Unkelhauser za ministra za Hrvatsko; drž. tajnik Grecsak za justičnega ministra in poslanec Foldes za ministra brez portfelja. = Vsenemci in Nationalverband. Vsenemška poslanca dr. Sager in Wiist sta bila že naznaniia svoj pri-stop nemškemu Nationalverbandu, a sta to oglasilo zdaj preklicala, češ, da ne pristopita, ker ne moreta odobravati politike Nationalverbanda. = Deželni odbor štajerski in doy«ti»ke 9akt«v«. »Straža« p^; Oospodje v deželnem odboru v Orad-cu se ne morejo pri vaditi, da bi bili pravični v narodnem oziru. Nacionalna nestrpnost obvlada ziasti nradni-ke, ki dajo to nestrpnost Čutiti ne Ie vsem nižjim uradnlkom in uslužben-cem slovenskim, ki so že itak redke prikaznl v deželni službi, temveč ši-kanlrajo tuđi slovenske stranke. Vod-ja Gurre pobira na Slovenskem Sta-jerskem s strahovito brezobzirnos'ljo vse davke, toda vsakokrat ga prt> trese, če dobi v roke kak slovenski rekurz ali slovensko napoved. ZaceI je napovedi, pisane v slovenskem jeziku, pošiljati na Slovenski Stajcr v prestavo. Najboljši odgovor bodo dali slovenski davkoplačevalci dežcl-neinu odboru, ki nastavlja Ie nenuške uradnike, s tem, da dopisujejo vs.e v slovenskem jeziku, kakor bi to moralo itak vedno biti. Ce se pa Vam ne resi pravočasno, se pritožite na slo-venskega deželnega odbornika, ki je Vaš zastopnik v dež. odboru. = DoJočba, da naj duhovsčina castopa proti tendencljoznlm ve-steni. Grasko namestništvo je razpo-slalo: »V zadnjem času so se v nekaterih upravnih krajih razširile vesti o baje resnem nesogiasju med monarhijo in Nemčijo, ki se je razvila hijo in Nemčijo, ki se je razvilo-tako, da je vojna napoved Nemčije Avstro - Ogrski blizu. Glasom obve-stila zunanjega ministrstva na notra-nje ministrstvo so zopet na SaŠkem razširjene vesti, da bi Avstro - Ogr-ska napovedala Nemciji vojsko. Vsled odloka notranjega ministrstva ... se naj bla^ohotno določi, da bo častita duhovščina pri vsaki pri-merni priložnosti s poučevanjem in razjasnjevanjem nastopila proti takim tendencioznim vestern. = Vedno po starem avstrijskem sistemu. Iz Savinjske doline: Nedavno so zapjenili v Savinjski dolini večje množine lesa. Namesto da bi to izvedel posamezni strokovnjak, se je pripeljala večkrat ćela četa ljudi,ki so prihajali od vlaka do vlaka. Ko se je neki lesotržec pritožil proti za-plembi, je prišlo kar 10 ljudi se poga-jat. Za privatno firmo prevzame na-vadno posameznik 100 do 200 vago-nov lesa, za državo pa prihaja kar do 10 uradnikov, ćelo davčni nadzornik, več oficirjev in drugih »strokov-njakov«, ki pa ne dobijo nič ali pa nekaj borih par vagronov. Državo stanejo taki »izprehodi« v planine velike svote. Zraven tega je pa še jako čudno, da producentom - domačinom ponujajo jako nizke cene, dočlm pla-čujejo Židovom dvakratne svote. Poslanec dr. Verstovšek se je obrnil na-ravnost na ministrskega predsednika z vprašanjem. ali hoče vlada vendar enkrat narediti konec takim državnim »velepodjetjem« in slavnim iz-prehodom. = Osebna politična preganjanja na Češkem. Iz velike češke interpelacije, predložene poslanski zbornici, posnemamo še to-Ie: Krojač Smejkal na Dunaju je rekel: »Ta vlada nam ne dovoljuje niti češke sole na Dunaju« in bil za to obsojen na 6 mese-cev težke ječe. Vrtnar Tesar je rekel: »Nič ne vem o tem, da bi se cesar dal kedaj kronati za češkega kralja« in bi! obsojen na 16 mesecev ječe. 67-letni Hamouz je služil pri 28. pešpol-ku in zato branil polk in rekel: »To je vendar dober polk«. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe. Domobranec Če-pera iz Moravske je rekel, da je nem-ski cesar kriv vojne in bil zato obsojen na tri leta ječe. Domobranec Purš iz Starih Benatek je rekel v vojaWh 28. pešpolka: »To so moji fantje« in bil obsojen na 4 leta ječe in uklenje-nega so ga pripeljali v kaznilnico Mollersdorf. Dr. Hoffner iz Kvasic, zdravnik otrok pokojnega prestolo-naslednika, je pisal svojamu sinovcu, da določeni obr>k kruha ne zadošča delavcu, in bil zato obsojen na 8 mesecev ječe in na izgubo doktorata. Inženir Bartoš iz Breclave ni vstal pri pevanju »Die Wacht am Rhein« v kolodvorski restavraciji. Obsojen je bil na Ieto dni ječe in izgubo zem-l.iemerske diplome. Na d po ročni k- a v-ditor A. Konig v Mollersdorfu ni do-volil v svojem protiČeškem fanatizmu nobenemu obsojencu, imeti Češko knjigo v ječi. V Mollersdorfu je umrlo od I. januarja do maja kaznencev 101; to je vsaki šesti. = Proti nemški ekspanzlvnost?. Srbski ministrski predsednik Pasić je rekel v nekem intervjuvu »Daily Croniclea«, da priđe do sporazuma med ltalijo In Srbijo, ker da veže obe skupini interes proti ne uski eks-panzivnosti. = Pozvani k redu. »Corriere della sera« se obrača v posebnim članku proti »krfskemu dogovoru« in zahteva, da ententa Jugoslovane pozove k redu in jih priuči spoštovati sklepe o novi ureditvi Jadrana. = Ogrožen katoHcizem flrvatov m Slovencev. Katoliški listi v Italiji se protivijo zedinjenju Hrvatov m Slovencev s Srbi, Češ, da bi bil zbog srbskega pravoslavja katoHcizem Hrvatov in Slovencev ogroženl * i89. itcv._________________^_______ .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. avgusta 1917. teti iz mm m. Csebne vesti. Pisarniški ravnatelj na dež. sodniji v Trstu Fran Čibej ie dobil naslov cesarskega svetnika. Višji oficijal na okrožni sodniji v Gorici Josip Kraševec je dobil naslov m značaj pisarniškega ravnatelja. Ooriškf duhovnik Fran Abram zavratno napaden in umoriert Poro-čajo, da je bii kaplan goriški duhovnik Fran Abram v gozdu pri Polšinku zavratno napaden in umorjen. Vrši se preiskava. Umri je bivši postajenačelnik v Ischlu, goriški Slovenec Aibert Mer-m o 1 j a. Pomožni odbor za goričke be-gunce v Ajdovščinl uraduje v občin-ski pisarni ob sredah in sobotah od & do 10. dopoldne. V Trebčah pri Trstu je umri g. Josip Hvala, c. kr. višji poštni kontrolor. Poroka. V Iglavi na Moravskem se je poročila gospodična Ida Deve-tak iz Kobarida z gospodom Josipom Tom ši kom, c. kr. nadporočnikom drugega gorskega strelskega polka v Admontu na Štajerskem. Vojni kruh v Pulju. Poročajo iz Pulja, da je vojni kruh jako slab, tako nekako škriplje pod zobmi, kakor bi bil pesek v moki. Ali tako ni samo v Pulju! Občinska knjižnica v Pulju je sicer velika, ali ne odgovarja prilikam dežele in znanstvenim zahtevam. Tam ni niti sledu o jugoslovanskem znan-stvenem delu. V Benetkah, v Milanu, je zastopana jugoslovanska literatura, v Pulju in Trstu ne. „Hrvatski List* pravi, da se mora vendar nehati z nacijonalnim cepljenjem v kulturnih stvareh. Kdo ve kaj? Svojo družino išče korporal Peter M a r i n i ć. c. kr. črnovojniška stražna stotnija v Celju, baraka št. 8. Mariničevi so stanovali v šmartnu na Balah št. 167. ohčina Kojsko v goriskih Brdin. O svoji ženi in 4 otrocih Marinič že dve leti nič ne ve. Kdor bi kaj vedel, naj mu sporoči. Ostali pa so najbrže doma in so jih zajeli Italifani. V tem slučaju bi se trebalo obrniti na pristojna poizvedovalno mesto, ki more dobiti stik z Mariničevimi, ako so ostsJi doma. Dnevne vesti. Stran 3. — Odlikovanje. Njegova c. fn kr. visokost nadvojvoda Franc SaJva-tor. protektor društev Rdečega križa v monarhiji, je podelil nadreviden-tu c. kr. drž. železnice Ignaciju P e r n ć v imenu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva za dveletno neumorno delovanje v prid ranjencev kot načelnik in kontrolor v postajati ob sošk! fronti, eastno znamenje I!, razreda z vojno dekoracijo brez takse. — Odfikovante. Generalni maior Gustav Globočnik pl. Vojka je dobil vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. — Odlikovan Ie z železnim krt-žen s krono na traku hrabrostne svetinje bivši skladiščni mojster državne železnice v AjdovŠčini D. G o-stiša, sedaj računski podčastnik 97. pp. Odlikovanec ima že malo srebrno hrabrostno svetinjo In Karlov križec. — Po smrti odUkovaa Juaak. Oče prerano padlega slovenskega junaka, poročnika Benota Hammerlitza, ki je žrtvoval svoje mlado življenje kot letalec na romunskem bojišču, je dobil od najvišjega Doveljstva poro-čilo, da je cesar odlikoval njegovega Č3. julija 1917 padlega sina z vitez k im redom železne kro-n e III. razreda z vojno dekoracijo. To visoko odlikovanje na] bo žalujočemu očetu nov dokaz, da je bil njegov edini sin iunak v pra-vem pomenu in da ostane njegov spomin trajno opisan v zgodovini se-danje vojne. — Za podpolkovntka je povišan major Karei vitez Kern, poveljnik kvarantenske postaje vojnih vjetni-kov na ljublianskem gradu. — Z bojišca. štabni narednik Josko Drnovsek je imenovan za častniškega namestnika; odlikovan je že s srebrno hrabrostno svetinjo 1. in 11. razreda, z bronasto svetinjo in s Karlovim križem. Radom je Go-ričan. — Imenovanje. Zr, višja zdrav-nika v p. sta imenovana asistenčna zdravnika dr. Janko Pernovšek, vseuč. klin. asistent, in dr. Ivan M a t k o, šef - zdravnik v vojaški bolnišnici st, 2 na Dunaju. — Na Roraunskeai je bil dne 9. avgusta vjet noročnik domobran-skega pešpolka g. Franjo 2 u ž e k iz b-'kotje Loke. — Južna žeieznica. Hrastničanje se pritožujejo. da jim pošilja Južna žejeznica jezikovno nezmožne urad-nike. Pa tako se ne godi lc v Hrast-niku, nego po vsen. S!r>ver:skeu:. Srsenovo gnezdo tega početja je v Ljubljani pri obratnom vodstvu. Tu komandirajo sami Ncmci. ki ne zna-jo nobene slovenske besede. Sicer sta nemskemu prometnemu referentu dodeljena dva Slovenci:. ?■ izklj'v1: za nadzorovanje slovenskih usluž-bencev, da se rihče ne pretresi proti sedaj poglavitnemu povelju za vso žclezniško službo »Dienstsprachc ist dcutsch«. vsi drugi zagrizeni Nemci, sicer vseskozi malo sposobni ali srdito naenonalnf. Ti imalo vse v rok ah in kar ukrenc'o za rajon, ki obsega Primorsko in Kranjsko, teinu mora hoČeš nočeš pritrditi direkcija. Proga mora rigorozno izvajiti šovi-nistična povelja. Navodila ukazujejo jasno, da je slovenščino rabiti sele tedaj. če se je prišlo do definitivnega prepričanja. da stranka čisto nič ne umeje nemški. Zdaj so za Nemce na Slovenskem res zlati čaši. Vsa vplivnejša in lažia mesta imajo Ncir- ' ci. Gorje slovenskemu ushunencu, ki se upa Ic ćrhn"-; o tem. kar ta gospoda ukrene. Tukaj imajo državni poslanci hvaležen poscl. Če se osnuje narodni svet. naj bodo v njem za-sropani tuđi železničarji in sicer dobri Slovenci, če tuđi nimajo zlatega ovratnika. — Iz seje magistratnega gremija dne 17. avgusta 1917. Ivan Košeni-na, mesarski mojster in posestnik v Kolodvorski ulici št. 6, Peter Štepic, vinski trgovec. gostilničar in posestnik v Spodnji Šiški št. 256, in dr. Josip Pogačnik, zdravnik in posestnik na Slovenskom trgu št. 8, prosijo po-delitve meščanske pravice in so se zavezali, da bodo poleg zakonite takse 300 K v slučaju podelitve me-ščanstva darovali zakladu meščanske imovine vsak po 900 K. Sklene se. da se bo prošnje občinskemu svetu pripoTočalo. — Marije Valerije ustanovo za ljubljanske vdove v znesku 200 K se razdeli na pet enakih delev po 40 K moj Marieto liavlofo-ko, Josipino Frankovo, Ivaro Hreno-vo, Josipino Predaličevo in Marijo Rozmanovo. — Mestni občini ljubljanski, ki je od »Ljubljanske delniške plinarne« prevzela posrodbenim potoni tovamo za izdelovanje plina in vse ostalo družbeno promoženje, se podeli koncesijo za pHaijanje plino-vih cevi. — Plačo veznikom smeti se zviša od voza od 1S K na ?6 K, za ostale mestne vožnje se določi pa dnevno plačo za dvopr?Žen voz s 24 kronamL — Sprejme se ponudbo Jakoba Vidmarja, posestnik3 na Karolinški zemlji št. 42, ki je pripravljen dobavljati mestni občini gramoz za posipanje Ižanske cesre in Cesto v Cmo vas po 8 K za 1 m\ iii ponudbo tvrdke Kastelic in /abkar, ki je pTi-pravljena napraviti na novem me At u Sv. Petra železno ograjo za ceno 83 kron 75 vin. za tekoči ineter (/a 80 m 6700 K) in postaviti 10 kandela-brov s svetilkami in steklom, kakor jih ima most pri Sv. Jakobu, za ceno 250 K za vsakega; ograjo se bo dalo postaviti če Ie mo^oce £e let* s. Od-klcni se prošnja Frančiške Zalarieve, Marije Simonč'čeve in Neže CreŠ-narjeve. da bi smele na stojnicah prodajati zelenjavo in razno drugo blago, prošnjo Lucije Orilove, da bi smela v baraki nasproti c. kr. tobač-ne tovarne prodajati sadje. zelenjavo, slaščice in brezalkoholne pijace, in prošnja Marije Bolašičeve, da bi smela ob Kolodvorski in Pražakovi ulici postaviti barako za prodajo voj-nega kruha. — Prošnjo Alojzije Pav- Jićive. ki M rada v Schrey wl tafiU na Tržaški cesti prodajala sadje, zelenjavo, slaščice in pokalice, se od-stopi mestnemu aprovizacijskemu odseku, ki ima omenjeno barako v najemu. Adolfu Perlasu, od katerega ima mestna občina 9*93 oralov trav-nikov ob Cesti na Rožnik za 5 let (do 1. 1921; v najemu za letno najem-ščino 700 K in kateremu plačuje za vporabo njegove supe na leto se 200-kron, se s 15. marcem 1917 do konca najemne dobe zviša najemščina za travnike za letnih 200 K, torej na 900 kron. — Ker se tatvine na mestnem aprovizacijskem polju ob Cesti na Rožnik silno množe, se bo postavilo ponoči stražo. — Shod čebeiarjev, katerega je priredila »Slovensko osrednje Čebe-larsko društvo^ v Ljubljani dne 15. avgusta v Marijanišču, je bil za seda-nje razmere zelo dobro obiskan. Na shod je prišlo nad 70 čebelarjev iz vseh krajev Kranjske. Shod otvori točno ob pol deseti uri £. predsednik liafner. Najprvo je društveni tajnik in blagajnik g. Hinko Zirkelbach po-voLvA o društvenem clenarnem sta-nju. — G. Martin Mamek, dežeini sadiarski nadzornik in društveni odbornik je zelo zanimivo in prepriče-valno pojasnjeval, kako važna pa-noga kmetijstva je čebelarstvo že sedaj, po vojski pa bo postalo poklič in samostojna panoga. Razlagal je, kako moramo čebelarstvo in posebno produkcijo medu dvigniti, ker sedaj gredo še vagoni in vagoni medu v iz-gubo. — Društveni odbornik g. A\g. Bukovic opisuje, kako silno je trpclo čebelarstvo vsled vojske, da je iz-mrlo na tisoče in tisoče panjev. Ker je žc med vojsko veliko povpraševa-nje po čebelah, se bo po vojski eksport tako razvil, da je nevarnost za naše čebelarstvo, da ne pridemo pre-več ob čebele. V tem oziru se mora nekaj ukreniti, da obdržimo čebele. Moje naj se zapro in izvoz kontin-gentira. Pri tej točki se je vnela živahna debata, katere so se udeležili ćebelarji in eksporterji. Slednjim se je priperočalo, naj se organizirajo. G. prelat Kalan je mnenja. da ni nasprot-ja med eksporterji in čebelarji. Tuđi eksporterji so potrebni. Kolikor je odveč blaga, toliko naj se proda. To je v korist čebelarjev in eksporter-jev. Čisto pametno je, da se izvoz kontingentira, da bo koristno čebe-larjem in eksporterjem. Cebelarje je treba prepričati, kako visoke cene imajo čebele. Končno obvelja pred-log predsednika. da priđe v društvenem glasilu na razgovor, je-li umest-no, da se izvoz živih čebel omeii in za vsako leto posebej dovoljeni izvoz kontingentira. — Posebno živahen razgovor se je razvil glede cene medu. Shod je izrazil svoje strokovno mnenje. da se morajo cene presojati v priineri z drugimi živili. Ker je re-dilna vrednost medu enaka surove-mu maslu, ne bodi tuđi cena medu nižja, kot surovemu maslu. 1 kg naj-finejšega iztrčanega među naj se ne prodaja izpod 10 K. Ta cena ni preti-rana. V Svici, kjer ni taka draginja, stane 1 kg medu 4 franke, to je 16 K, v Nemčiji 15 mark, na Dunaiu prodaja centralno čebelarsko društvo med na drobno po 10 K, prekupci pa ćelo po 25 do 30 K, kar je seveda pretira-no. Za vosek, in sicer najlepsi. je bil shod mnenja. da bi bila najnižja cena 1 kg 16 K, za panje v trganje kilo najmanj 6 K, za suhe voščine kilo 5 do 7 K povprcčno. — Olede neobda-čenega sladkorja poroča g. predsednik, da ni skoro nikakega upanja, da bi dobilo društvo neoTictačeni slad-kor, zato shod sklene, naj se napro-sijo gg. državni poslanci, da posre-dujcjo pri vladi na Dunaju. Predsednik tuđi poudarja. da ker bo povpra-ševanje po živih čebelah veliko, moramo zato obraniti kolikor mogoče veliko čebel. Ne morite čebel in tuđi ne prodajaite jih onim, ki bi jih morili, ne danite jih medarjem. Po vojski bo tuđi kranska čebela prišla do veljave. Pasmo je treba obraniti. — Oosn. Bukovic poudarja. koliko ko-ristnega je društvo že storilo za čebelarstvo in cebelarje, zato naj se elani društvu hvaležnesra izkažejo s tem, da mu naklonijo stalen prispe-vek 1 K na leto in bi udnina znašala 4 K nainesto 3 K. Društvo ni dobilo med vojsko ne državne, ne deželne podpore in je navezano samo na članarino. Tisk in papir se je pa med vojsko podražil nad 300 odstotkov. Ta predlog je bil soglasno sprejet. — Gospod župnik Jakel iz Lahovč opo-zarja, da nekateri čebelarji iz radov-ljiškega okraja pripeljejo tja Čebele v pašo in jih odpeljejo Sele po Vseh svetih, kar je lahko v škodo domaćim čebelam. Shod sklene, naj se v društvenem glasilu izjavi želja, da naj se čebele pravočasno odpeljejo, in sicer na Malega Smarna dan, kar bo v korist ne Ie domaćim čebelar-jem, ampak v prvi vrsti tištim, ki so imeli čebele v paši. — Na predlog g. Humeka sklenc shod, da se vsako leto na Vel. Smaren dan vrši tak shod, da se čebelarji dosrovore glede cen. — Gospod Znideršič iz Ilirske Bistrice poudarja važnost prepeijavanja čebei v palo. Na Kranjskm h dovoU paše, samo izkoristiti jo je treba. Po raznih vprašanjih In odgovorili zaključi g. predsednik ob \2. uri shod. — Zvonovi so že sli — ali so zda] orgije na vrsti? Klerikalen list poroča, da so bili poklieani na Dunaj orgljarji. katerim je bil dan migijaj, naj bodo pripravljeni, da bodo morali prihodnji mesec vzeti iz orgelj cina-ste piščalke. Na nujne prošnje je bilo dovoljeno, da ostanejo takozvane »miksture«. — Čemu to? Pred kratkem je bilo razglašeno, da gredo na vojne pošte od sedaj naprej Ie sive vojno-poštne dopisnice. Po trgovinah in trafikah se pa prodajajo bele in dru-gobojne. Ker vse stranke te laredbe ne vedo in kupujejo ter pišejo svoj-cem tuđi drugobojne, ne sivih — dopisnice, ki ne dosežejo svojega cilja in so zaradi tega v zmoti, bi bilo vse-kako umestno urediti tako, da bi se smele prodajati Ie predpisane vojnopoštne dopisnice. — Priglaševanie beguncev za državne podpore. Ker je termin za priglašanje beguncev za državne podpore končan, se opozarjajo vsi begunci, ki se iz kakega tehtnega vzroka nišo mogli priglasiti, da se ne hodijo v to svrho priglašat na magistrat ob poljubnih dnevih, marveČ je za to določena Ie vsaka sreda od 8. zjutraj do 2. popoldne. druge dneve se pa teli priglasov ne sprejema. — Oddaja žrebet. V sredo, dne 22. avgusta ob 9. uri dopoldne bo od-dajala c. kr. kmetijska družba kranjska na podkovski soli zopet nekaj žrebet konjerejcem. — Psi za armado. Potreba vpo-rabe psov na fronti se je izkazala v polni meri po mnogih izkušnjah. V varstvo naših čet se potrebujejo nadalje psi pasme: nemški ovčarski pes, takozvani Dobermanov pinč, in airedaleterrier. Nadalje se potrebujejo za čišćenje jarkov, zlasti za od-pravo podgan, ki so jako velika nad-lepa, psi pasme: foxterrier, bullteri-er, pinči in gobčniki. Psi se morejo oddati vojaški upravi ali brezpogoj-no ali za vojno dobo ali se ponudijo na prodaj. Ponudbe na >Kommando des k. u. k. Kriegs- und Sanitiits-hundefiihrerkurses, Wien XVIII., Herbeckstrasse 66.« — Smrad v Trnovern. Pri ko-njaču v Trnovem pokopavajo zadnii Čas vse polno korj. Posledica tega je prav občutna: nastaja namreč strahovit smrad, ki ga Ijudje ne rnorejo več prenašati. Zato prosijo pristojno mesto, da ukrene, kar je potrebno. Smrad je resnično neznosen. Zelezniska nesreća. V torek, 14. t. m. popoldne je trčila na predkolo-dvoru med Vižmarji in Ljubljano neka premikalna lokomotiva v 14. vagon tovarnega vlada št. 1793. To-vorni vlak se je pretrgal, 14. vagon je bil popolnoma strt, premikalna lokomotiva je skočila s tira in se pre-vrnila. Strojevodja si je pri tem zlo-mil roko in zvil nogo. kurjač pa je zblaznel. Pri spravljanju stroja sta se ponesrečila Še dva delavca. Koroška Bela. Ker brezvestni Ijudje grozno nesrećo na Koroški Beli izrabljajo na ta način, da se iz-dajajo za pogorelee in kot taki podpore prosijo, se slavnsmu obČinstvu naznanja, da naj se nikdo, ki nima pismenega potrdila od ob-č i n s k e % a ali župni jskega u r a d a, ne smatra za posrorelca in naj se mu iz tega naslova ne daje no-bena podpora. Voja^ka uprava razpisuje več ženskih služb. Glej današnji inserat. Aprovizacija. t Krušne komisije. Gg. načelni-ki krušnih komisij se vabijo, da se z a n e s 1 j i v o udeleže seje, ki je v torek ob pol 12. dopoldne v mestni posvetovalnici. t Kumare. Kumare so došle. Prodajala jih bo mestna aprovizacija jutri, v torek dopoldne. dne 21. avgusta, na trgu po maksimalnih cenah. -f Krompir. Razglas c. kr. dežel-nega predsednika na Kranjskem z dne 15. avgusta 1917 o prepovedi prometa s krompirjem. Z ukazom c. kr. urada za prehranjevanje ljudi z dne 26. julija 1917 drž. zak. št. 311, se je ves krompir letine 1917 zaplenil. Vsaka prodaja krompirja pri pridelo-valcu je prepovedana in se bo strogo kaznovala. Zoper prepoved nakupljeni krompir se bo spoznal za zapa-den. Prezgodno izkopavanje krompirja stoji pod kaznijo in se bo tuđi prezgodaj izkopani krompir proglasil za zapaden. Vojni zavod za promet z žitom, katerega organi so edino-Ie k nakupu krompirja upravičeni, pre-vzame in kupuje Ie zrelo blago. Prezgodno kopanje za pridelovalce krompirja je brez namena, ker se ne more itak krompir vporabljati. -f Hisne pol« in legitimacije za prejemanje izkaznic za iivila. Iz-kaznic ara krah, moko in druga živila se izdaja vedno več in sicer Ie radi tega, ker se dosedaj niti stranke, niti htioi gffQoduji ntso brisali ia to, da bi se izseljend pravočasno odglasili. Če je v Ljubljani naseljenih 9000 beguncev in če se od teh izseli 4000, se vsled tega ne izda nobene karte manj. Brezdvomno je torej, da je v krušnih vpisnikih vpisanih vse polno strank, ki so se že davno izselile, za katere pa hodijo po karte druge stranke. To je tem lažje, ker v tem času večnega preseljevanja, krušni komisarji ne morejo poznati vseh strank, kaj sele tuj-cev. Da ne more biti v interesu ob* činstva, ako na tako majhnih zalogah, ki so določene za Ljubljano, črpa toliko strank ncopravičeno na škodo ostalega občinstva, ni treba še posebej povdarjati. Ker pa je treba temu napraviti konec, odrcdil je mestni magistrat, da se za sprejemanje izkaznic za živila uvedejo hi^ne pole in hišne legitimacije. Da se pa javnost, predno izidejo tozadevni razglasi, pouči o na-menu in pomenu te odredbe, se opo-zarja že danes na glavna načela te nove odredbe: 1.) Ko iziđe tozadevni razglas, priti mora vsak hišnl gospodar, njega namestnik ali upravnik na metni magistrat, kjer dobi hišno polo in razglas. 2.) V to polo se morajo vpisati vse v hiši stanujoče stranke. Za vpis v hišno polo zadostuje, da se vpiše ime in priimek načelnika rodbi-in pa število rodbinskih članov tei oseb, ki stanujejo pri rodbini, n. pr.: Fran Primšek, 8 oseb. Pri teh vpisih pa je paziti na dvoje: Leva polovica hišne pole (št. 1) je določena za vpis tisi ih strank, ki imajo pravico do krušnih kart, v desno polovico hišne pole (št. 2) pa se morajo vpisati tište stranke, ki dobivajo živila iz lastnih aprovizačnih skladišč, to so železniški uslužbenci z rodbinami itd. Vsled stroge doiočbe § 35. min. naredbe z dne 26. maja 1917 drž. zak. št. 235, pa je treba že takoj tu opozoriti, da so za pravilnost in popolnost teh vpisov odgovorne tako stranke kakor tuđi hišni gospodarji oziroma njih namestniki ali upravniki. 3.) Hišna pola se mora vr-niti mestnemu magistratu takoj, ko so se vpisale vse v hiši stanujoče stranke, najkasneje pa do dne, katerega določi mestni magistrat v razglasu. Stranke, ki nišo vpisane v hišno polo — ali če bi se hišna pola ne vrnila pravočasno magistratu, ne dobe krušnih in drugih izkaznic. 4.) Stranke, oziroma osebe, ki so se v nišo priselile ali iz niše izselile po oddaji izpolnjene hišne pole, mora hišni gospodar takoj priglasiti, oziroma odglasiti na mestnem magistratu in sicer Ie na podlagi hišne legitimacije, katera se vroči vsakemu hišnemu posestniku pri oddaji izpolnjene hišne pole. Ni potreba, da bi te prijave opravljal hišni gospodar sam, tem več se za to posluži lahko tuđi kake tretje osebe, kateri mora izročiti hišno legitimacijo. Vsa-čega, ki prinese hišno legitimacijo, pa se bede smatralo za pooblaščenca hiš-nega gospodarja. Ker torej tretje osebe priglašajo in odglašajo stranke na odgovornost in nevarnost hišnega gospodarja, bode mestni magistrat v vsako hišno legitimacijo vpisal, koliko se je priglasilo ali odglasilo oseb, da bode hišni gospodar vedno poučen o pravilnosti priglasitve oz. odglasitve. 5.) Priglasiti oz. odglasiti pa tuđi v hišno polo ni treba vpisati: a.) vojaške osebe, ki so na hrani v častniških kuhinjah, ali katere preskrbuje vojaška uprava, b.) osebe, ki v hiši ne stanujejo, temveč v hiši Ie služijo ali so tam Ie na hrani, c.) osebe, ki v hotelih in prenočiščih Ie mirnogrede stanujejo, d.) one stranke oz. osebe, ki se lahko žive iz pri-delkov lastnega sveta. Te je treba priglasiti posebej in se bodo vpisali v posebne zapisnike, da bodo dobivali Ie karte za sladkor, kavo i. t. d. Kon-čno je pripomniti še sledeče: Hišne pole nišo nikaka novost, temveč so vpeljane že po vseh večjih mestih. Kakega posebnega znanja za vpise v hišno polo ni treba, temveč zadostuje, da vsak načelnik rodbine po pravici in pošteno zapiše svoje ime in priimek ter pristavi število oseb, ki so pri njem na stanovanju. Če pa bi kedo navedel napačne podatke, ali več oseb, kakor jih je pri njem na stanovanju, naj posledico pripiše sam sebi. Kazen je določena do 3.000 K, ali zapor do tren mesecev, pri obte-žilnih okoliščinah pa do 5.00 K ali zapor do 6 mesecev, ako ne spada prestopek pod kako ostrejšo kazensko določbo. Ko se bodo izdajale hišne pole in razglasi, dobi lahko vsakdo še ustna pojasnila pri magistratu, tako da ne bode nikakih izgovorov, Čc bi se komu po lastni krivdi pripetila kaka nesreča. V drugo se objavi še nekaj postranskih določb te odredbe. Razne stvari. * Novi vitezi reda Marije Tere-zije. Najvišje vojaško odlikovanje in sicer red Marije Terezije, so dobili in sicer komanderski križec leldmar-šal Kovos, gen. polkovnik nadvojvoda Josip, gerj. polkovnik Dankl in gen. infant. Are. Vitežki križec so dobili: Fml. Zeidler, general Lucha-cbidt fmL Hoimanjk fml SflHOMft. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 20. avgnsta 1917. 189. Stev. /cn. inf. Trollmann, fml. \VHler-Tting, fcm. Wurm, fml. Schariezer, general Novak, polkovniki EHison, Janečka, Hospodarz, Lutscheunig, polkovnik Prociiaska, stotnik Glogo-vac, poročnik Ćumin in linijski po-ročnik Banfield. * General Pershing, ki je zapo-vednik američkih čer na franco?ki fronti, je nekemu časnikarju poveđal. avoje nazore o vojaskem duhu ame-riškega moštva. Rekel je na podlagi spoznanj. ki jih je đobil na fronti: »V prvi vrsti se morajo vojaki zavedati, da smejo i ti v boj kar ne da bi kaj mislili; samo misleČ človek je dober yojak. In strogrred mora vladati, tako vojak. In strog red mora vladati, t:iko pri kaki športni igri; vojak mora kakor športnik vsak trenotek samostoj-pp vedeti, kaj mu je storiti. * Hudl grof Reveotlov. Največji ta najsrditejši vojni hujskač na Nem-Skem je navadno dobro podučeni in najbrž iz uradnih virov zajemajoei fcerolinski grof Reventlov, ki zag;o-(varja v »Deutsche Tageszeitung« iHjsmelejše aneksijske nacrte Vse-nemcev. Papeževa mirovna nota je 'tega grofa spravila v veliko nevoljo. Mud je, kar se da! Pravi, da stoji papeževa nota na stališču soc. demokrata Scheidemanna in dokazuje, da si mora n. pr. Nemčija zagotoviti svobodo na morju le če ima moč in ^fedstva, da sama premaga vse dril*« •. e. ki bi ji *»'jjele ^^.»ji ua jnorju prikrajsati. KonČno izjavlja, fda je papežev predlog za Nemčijo pppolnorna nesprejemljiv. * Zna čil en slučaj. Dne 15. av-gnsta 1917 se je zgodil v Pragi slede-Q slučaj: Neka stara delavceva žena |e nesla nekaj naberačenih krompir-jev in nekaj ržene moke. Ko je stopila s kolodvora, jo je prijenl orož-nlk in ji krompir in moko z a pl e -nil. V istem trenotku so prinesli štirje uslužbenci dva velika zaboja. Ta zaboja sta bila poslana iz Trutno-»va na n e m š k e g a konzula barona Gelbsattela. Reklo se je, da je vse-bina deklarirana: »knjige«, a v ža-bojlh je bil krompir in moka-nula-ca. Ta pošiljatev je crišla iz okraja, kamor je dal sam cesar lacnim Iju- Ilirija« med 9.—12. uro dopoldan in 3.—6. uro po-poldan. Prosilke za pisarniško službo morajo navesti v lastnoročno pisani kolekovani prošnji: Kategorijo zaprošene službe, rojstne podatke, domovinsko pristojnost, veroizpovedanje, stan odnosno ali vdova ali sirota (po kom), krstno ime in priimek in natančni naslov stanovanja. Prošnji naj se priloži: 1. Zadnje šolsko, sposobljenostno — ali službeno spričevalo, katero se po vporabi vrnc, 2. zdravniško mnenje glede fi-zične zmožnosti prosilke. 3. od politične oblasti izdano nravstveno spričevalo. Vse ostale prosilke zamorejo vlagati prošnje pismeno ali ustmeno pri vojaški zbiralni postaji v Ljubljani, Kolodvorska ulica — hotel »Ilirija«; priložiti morajo pod točko 1—3 označene dokumente s sabo. Službeno razmerje se zamore končati obojestransko s 14dnevnim odpovednim rokom. S to službeno nastavitvijo ni združena nobena pravica do definitivne nastavitve ali kake druge pre-skrbe. Oklic. Dna 26. avgusta t. 1. dopoldna ob 9. uri se vrši v gostilnl Urbana Hanhekaria, na Savi It 151, prostovoljna Javna dražba v konknrzai sfelad zapndčine Antona Pongratia li Jeaenic, spađa]o6ih prenilčnla (pianino, miže, stol i, podobe. knjige, puške, samokresi i. t d.) Zapisnik premičnin, ki se prodado, je dnevno na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravnika Sodna ulica 13, kakor tuđi v pisarni bratovske skladnice kranjske industrijske družbe na Jesenicah - Savi. Ljubljana, dne 17. avgusta 1917. Odvetnik dr. Jos. A. Tomšič. s-_________________________________ Prostooollnn đražiifl premičnin. Dao 27. avgesta 19!7 ta naslednje dnl, Ts&ko irai ođ 9. ure do-polđne naprej se bođo pređsfale v Mek!n)ab St. 17 (vila ,9Louise") pri Kamnika na prostovoljni Javni drsibl aleđoče premičniae in sfeer; Mion oprava tat potrebičlna (pohiživo, orođfe, posoda, po- stolfnlna, allke ltd-)f posteljno, namlzno, telosnof knhinfsko per!lof obloka, čipke, olratev, naklije, STABDR (allko9 pohlžtvo, posođa iz fafanao, poroelana, kamonlno L «L). Starine se bodo prodajale prvi dan, to je 27. avgusta od 9. ure dalje. C kr. notarski urad v Kamniku kot sodni komisarijat, dne 16. avgusta. Dajem na znanje svojim cenjenim odjomalceni; U dafejo parilo pri meni snažiti, da je in da zopet prevzamem perilo v snaženje, zaenkrat le mehko perilo. Ko bo za trdo perilo potrebni plin na razpolago, naznanim to v tem Časopisu. 2688 Zavod za snaženje in pranje parila KARL HAflSMAil. Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. Delniika glavnica: K 12,000.000. ^ ima#l\i^AlLJl\n, l^n,lll\/T Rexerwe: ©krog K 1,000,000.-. SPBBJEMA: Vloge aa hajlilo« in jih obrestaie bo čistili 4 7.» I -___. I .„,_____ „ , . . . .... Vio«« m tekočl i- ilro ra«J prrti njagodnejieiin ^S^' «W«fll*i Memce. devize, mdnostne papirje itd. obrestovaoju. Dvfga se lahko vsak dan brez ozira na mora- P#tfrmtalc« : ElDAiA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozeraska mesta. _„ _ J2* ft?1 ^k plft bankf lzJ"W; .„ . „ mET"* SliS" ■** nMBVnai na blago, ležeče v javnih skladiščih. EUPUJE IH PB0DAJA: Devize, valute, vrednostne papine itd. 10 srečke ».^ siV^ik mmmmvKM^ RArT«ft nM»L ; »•.--. , , A • c. kr. razredne loterije. | ■•tk*wi* z-^r FMTSBM*: Borzna naročlla in |ih lzvrsuje na|kulantneje. • Brzojavni naslovi JADRANSKA. ie . Telefon it. 257.