— DOLENJSKI LIST
Med palčki in malčki v Krškem
Na velikih oknih nizke stavbe za spomenikom v Krškem je bilo mnogo pustnih pokrival: rdečih, modrih, pisanih, visokih in nizkih.
Potrkam in vstopim. Na dveh velikih preprogah je bilo nekaj stolčkov in dve mizi. Po stenah palčki, risbe, po tleh igrače za dečke in deklice. Okoli ene mize so sedeli otroci in tovari-šica. Tudi jaz prisedem.
Milena Suhorepsc, Rosa-na Pečnik, Ljubo Šinkovec, Bogdana Burja, Joško Bru-dar, Renatka Druškovič, Helenca Turna in Jadranka Andjelič so stikali glave. Skozi vrata je od časa do časa pokukal novi pri-šlec.
— Tovarišica slečt! In že je odhitela pomagat majhnim prstkom, ki še niso kos vozlom na kapah in vezalkam na čevljih.
— Takole prihajajo, je dejala vzgojiteljica DANICA PLAVEČ. — Od sedmih do desetih se zbirajo, nato inoajo toplo malico. Pri b&s se učijo petja, risanja in še marsičesa, seveda pa imajo dovolj časa tudi za igranje. Saj vidite! Kosila pri nas ne dobe. Večina jih gre ob 12. uri domov, samo zaradi dveh ali treh, ki ostajajo do dveh, pa se nam ne izplača kuhaii. Ti prinesejo hrano še s seboj.
— Koliko pa jih imate vseh skupaj?
— S kolegico Lotko Pire skrbiva za 42 otrok: za
Spodbudne besede tovarišice v otroškem vrtcu v Krškem so hitro pregnale strah in zadrego: obrazi in oči so se vedro in sproščeno nasmejale ... Tako je njihovo življenje: sreča in sonce si v njem podajata roke, na oblačke, ki tudi prijadrajo na obok te razveseljujoče pomladi, pa hitro pozabijo!
mlajšo skupino, v kateri so otroci od dveh in pol do petih let, in starejšo skupino od pet do sedem let starosti.
— Je oskrbovalnina draga?
— Ni! Za otroke, ki ostajajo le do 12. ure, znaša z malico vred 900 din, za tiste, ki so do dveh, plačujejo starši 1200 din.
— Čemu pa pustna po* krivala na oknih? se zanimam.
— Pri nas je v navadi, da za pusta tudi otrokom pripravimo veselje. Na pustni torek jih oblečemo v maškare; obleke izdelamo v vrtcu sami, kar iz papirja. Preskrbimo še harmoniko, več pa ni treba. Na nedeljo pred pustom pa
gredo tudi naši otroci, če je lepo vreme, v sprevodu mask, ki ga vsako leto organizira DPM.
— Koliko pa otroci prispevajo za »maškaradne kostume«?
— Nič! To je všteto že v oskrbovalnim.
— Res, pri vas je lepo! še sliko za spomin...
Kia Bačer
NOVO MESTO: 102 »milijonarja"...
Novomeška občinska uprava za dohodke je prejela v januarju 400 prijav za odmero davka od osebnega dohodka. Med prijavljencl sta 102 No-vomeščana, ki štejeta med ti-
ste, ki so lani zaslužili več kot milijon, 7 je »multimili-jonarjev« (takšnih, ki so zaslužili več kot dva milijona), približno 20 prijavljencem pa je manjkalo le po nekaj dinarjev, da bi se uvrstili med »milijonarje«. Na račun davka od osebnega dohodka se bo steklo letos v občinsko blagajno okoli 5 milijonov dinarjev.
V lanskem januarju je občinska uprava za dohodke prejela 142 prijav, 47 obdav-Čencev pa je bilo kaznovanih, ker so bodisi rok zamudili, bodisi prijavo utajili. Vplača-
Javno pravobranilstvo za štiri občine
V Novem mestu so ustanovili Občinsko javno pravo-brani lstvo za občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje, ki bo imelo vse pravice in pristojnosti okrajnega pravobranilstva. Njegov sedež bo v Novem mestu, vodil pa ga bo dr. Bogdan Skerlj.
nih je bilo 2 milijona 857 tisoč dinarjev rednega davka od   osebnega   dohodka in
1 milijon 408 tisoč dinarjev kazni. Kot sodijo, je letos le malo občanov »pozabilo« vložiti prijavo. Najvišji osebni dohodek posameznika v občini Novo mesto je znašal lani
2 milijona 403 tisoč dinarjev.
METLIKA:
o statutu krajevne skupnosti
Aktivi SZDL in ZK v Metliki posvečajo v zadnjem času največ skrbi temeljitemu statutu krajevne skupnosti. Doslej sicer še nI določeno, kje naj bi take skupnosti ustanovili, vendar razpravljajo o tem, da naj bi obstajala krajevna skupnost v Gradcu, Suhorju in Metliki. Končno odločitev bodo narekovale potrebe in sredstva. Vsekakor bo krajevna skupnost v Metliki imela vse pogoje za na-daljni razvoj, zlasti po združitvi obeh belokranjskih občin  (Črnomlja  in Metlike).
■
Belokranjski lovci pomagajo divjadi
S puškami na ramah in z naročji sena se je prejšnji teden vzpenjala kolona članov Lovske družine Loka v hribe svojega lovišča. Tokrat nazaj niso nosili uplenjene divjadi, pač pa zadovoljna srca: nakrmili so lačne živali. Tovariš Klobučar me je povabil: »Z nami pojdi, v nedeljo gremo spet krmit! Nosili bomo seno, pobirali bršljan po drevju, sekali leskove vejice. Ne smemo dovoliti, da bi nam divjad zaradi lakote poginila.«
Ko sem ga vprašal, kaj ml lahko pove o krmljenju, mi je izkušeni lovec dejal: »Povem lahko predvsem to, da smo že precej zamudili. Ze v jeseni bi morali urediti primerna krmišča. Ce zdaj pustiš krmo na snegu, jo novi sneg prekrije, in divjad je spet lačna.« Tovariš Franc
Svajger pa mi je povedal, kako je padel z bukve, na kateri je trgal bršljan: »Z vrhom drevesa vred sem padel na tla. Na srečo sem se za ril v sneg, vrh pa je zaradi vej obtičal nad snegom, sicer bi bilo po meni...«
Tovariš Burazar iz črnomaljske lovske družine mi je med potjo pripovedoval, kako so si skupine lovcev razdelile krmišča v lovišču in kako dvakrat na teden redno krmijo živali.
Oddelek za gospodarstvo in finance ObLO Črnomelj je že pred 14 dnevi opozoril tudi vse druge lovske družine, da morajo takoj krmiti divjad. Lovske družine so dolžne skrbeti za varnost divjadi po določilih zakona o lovu in po družbenemu planu občine.
Jože škof
Kaj sta nam povedali tovariši« Vera Sadil in Slavka Grublješič v eni izmed brežiških trgovin — preberite na brežiški strani današnje številke našega-tednika
Tov. Ivan Naaode, poslovodja poslovalnice 1 trgovskega podjetja »Sevnica« v Sevnici, nam je ored dnevti v kratkem razgovoru naštel nekad zanimivih podatkov in ugotovitev: poslovalnica 1 je imela lami za 175 milijonov dinarjev prometa ali 19 milijonov več kot leta 1961. To oravaaiDrav ni več poslovalnica, amnafk že blagovna hiša v dve nadstropji. V njei imaiio oddelek za tekstil, eadanterdio, kratko blago (spodnia konfekcija)
SEVNICA: trgovska poslovalnica s 175 milijoni prometa
in za špecenido. Letos so poslovalnico sroecdaJizir&la tako. da so izločili oddelek za prodajo Dohištva to Oblačilne konfekciie. Tov. Nar gode je poudaril, da po občutku orodarialcev posloval" niča potrošnikom ustreza — to dokazuje tudi velik promet in veMko število potrošnikov, ki io obiskujejo — vendar vsi žel lio. da bi jo preuredijIM na sodobnejši način. Potrebne načrte imajo že pripravljene, kodektov pa ima zaeiotovliena tudi sredstva za soudeležbo.
Krajevna skupnost — samoupravna celica občanov
Tole fotografijo je posnel zadnje dni lanskega novem-" f tovariš Tone Hočevar nad jezom pri žagi v Novem •nestu. Odtlej nas sneg ni vec zapustil in tako dolge,
že SJrS* res žc "* k*10 leta in ,eta! Vsi smo Sa zdaJ H? siti. Toda — mar lahko verjamemo prvi odjugi?
vremenske napovedi so bile zadnje tedne (kot že tolikokrat!) spet presenetljivo natančne...
2e pred javnimi razpravami o osnutku statuta trebanjske občine so ljudje postavljali različna vprašanja, kako bo glede krajevnih skupnosti, kakšna bo njihova vloga, pristojnost, naloge in tudi njihov poglavitni namen. Nemalokrat so spraševali, kako se bodo te skupnosti finansi-rale In drugo. Zainteresiranost za te stvari je velika, zato jih na tem mestu začnemo obravnavati tako, da bo slehernemu občanu vsaj približno razumljivo, za kaj pravzaprav gre. V ta namen smo naprosili predsednika občinskega odbora Socialistične zveze v Trebnjem tovariša Toneta Goleta, naj od-
govori na nekaj vprašanj, Id zanimajo pretežno večino občanov.
— Tovariš predsednik, v statutu vaše občine je omenjena krajevna skupnost kot osnovna celica družbenega upravljanja občanov. Ljudem še vedno ni jasno, kakšno vlogo ima ta skupnost. Ali bi hoteli kaj več povedati o krajevni skupnosti v trebanjski občini?
— Predvsem je treba vedeti, da krajevna skupnost ni majhna »občina« oziroma podaljšana roka občine, ampak je enotna oblika teritorialnega samoupravljanja občanov.
Važne so predvsem tri lastnosti krajevne skupnosti:
— da je to samoupravna skupnost občanov; to pomeni, da bodo občani v mejah nače; občinskega statuta sami odločali o zadevah, ki bodo v pristojnosti krajevnih skupnosti;
— da je krajevna skupnost nosilec razširjene materialno-tehnične baze za vsakdanje življenje, družino in posameznika; se pravi, da se bodo v okviru krajevnih skup nosti osnovale in razvijale vse tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za izboljšanje življenjske ravni občanov (komunalna dejavnost, zdrav-
stvena in socialna začita, stanovanjska izgradnja itd.);
— da je krajevna skupnost urbanistična prostorna skupnost, kar pomeni, da je to popolnoma odrejeno območje z vsemi možnostmi nadaljnjega samostojnega razvoja, (Nadaljevanje na 2. str.)
VREME
OD 21. II. DO 3. 3. 1963 Okrog 22. februarja nastop novega obdobja mraza t burjo. Snežilo bo okrog 22. februarja In ves čas s redkimi izjemami od 25. februarja dalje, zlasti v začetku marca.
Dr. V. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Pazimo na bolna vina lanskega pridelka!
Lanska letina je bila zelo
neugodna za skoraj vse poljedelske kulture, še posebno pa za vinsko trto. 2e spomladi je trta obetala slab pridelek, mrzlo in nestanovitno vreme pa je spravilo naše vinogradnike še v slabšo voljo. Jesen je bila re"s bolj topla, vendar ni mogla nadoknaditi tistega, kar je narava že prej odtegnila. V jeseni je toča oklatila grozdje po skoraj vseh vinogradih in posebno prizadela severno Slovenijo, pozneje pa je oklestila tudi tiste predele v Beli krajini, kjer še nikoli ni napravila škode.
Toča je padala v času, ko je grozdje ravno začelo zoreti. Začelo je gniti, in kjer niso gnilega in plesnivega obirali že prej, je., bil pridelek ob trgatvi obsojen'n* propad. V takem vinu že pri povtšhi : trgatvi ostajajo mikroorganizmi, bakterije, in ' glivice, po-: sebno še, če mošt popolnoma ' ne pokipi. Do tega pa pride ravno jeseni, če ob trgatvi nastopijo hladni deževni dnevi.
Napake v vinu se pokažejo takoj, ko se vino učisti. Pijača dobi okus po gnilem sadju, duh po plesnovem sodu, ob toplejšem vremenu pa vino, ki v jeseni ni popolnoma zavrelo, zaradi delovanja škodljivih glivic začne ponovno vreti. To je zavrelka, ki je neužitna in zdravju škodljiva. Pojavijo se obolenja jeter in ledvic, lahko pa dobimo tudi zlatenico. Odporni ljudje ne začutijo posledic takoj, pozneje pa ni več pomoči. Zato ne pijmo pokvarjenega vina in ga raje izlijmo iz sodov!
Vsako zimo ob odjugi, po-seono pa še spomladi, zavre veliko vina v kleteh Dolenjske
Proces proli lljažu se bo začel v ponedeljek
Na željo zagovornikov obd. Iljaža Stanka in soobtožen-cev je okrožno sodišče v Novem mestu odločilo, da se bo proces proti imenovanem začel v ponedeljek. 25. februarja 1963
in Bele krajine, kjer se zaradi pamanjkljivega kletarjenja marsikomu pridelek uniči. — Na štajerskem, kjer je vinogradništvo in kletar jen je boljše in so bolj dovzetni za pouk in dobre nasvete, takih primerov ni. Preživeli predsodki po Dolenjski, posebno tam, kjer prevladuje šmarni-ca, da je vino bolj stanovitno, če se hrani na drožeh, so se že marsikomu maščevali.
Ko se vino učisti, to je o-koli božiča, najkasneje do novega leta, ga je treba pretočiti, posebno še, če se pokažejo napake. S pravočasnim pretakanjem, žvepljanjem in z odstranitvijo droži, bomo ohranili vino dobro in zdravo do prihodnje letine. Seveda moramo dobro paziti na sode, da so čisti, suhi in zdravi. Žalostno je, da pri nas spije-• mp več slabega kot dobrega vina.
Marsikatero pokvarjeno vino se da temeljito ozdraviti, vendar je boljše, da vino že .prej obvarujemo. Zdravljenje vina Je zapleten in drag postopek in ni vselej uspešen S pravilnim in strokovnim ravnanjem v kleti pa se bomo pravočasno izognili marsikateri nevšečnosti!
Belokranjski kmet
VAVTA VAS: lokal »Majolike«
Gostinsko podjetje »Majolika« iz Straže namerava v Vavti vasi kupiti del Vinter-jeve hiše in v njej urediti bife. Tam bi bil tudi prostor za ljudi, ki čakajo rat avtobuse Problem avtobusnega postajališča rešujejo v Vavti vasi že dalj časa, vendar se stvar ni premaknila. Vši pričakujejo, da bo vprašanje začelo urejevati podjetje »Gorjanci«, ki naj bi na primernem mestu postavilo vsaj ba rako.
■ V mgrrbjkl tovarni hl-kuh Dih žarnic, ki se je pred kratkim iciružila s tovarno baterij (Jroatia bodo po večletnih pripravah In po skusih začeli proizvajati katodni-cevi, ki so najvažnejši sestavni del televizorjev Letos jlb name ravRjo Izdelati 2S.000 Zmogljivost novega obrata, ki ga gradijo, bo 2f> ili ionov žarnic na leto
Med pestrimi dogodki politične panorame preteklega tedna, od ra-zorožitvenih razgovorov v Ženevi, odkritja »operacije divja koza« v Parizu (poskus osmega atentata na predsednika de Gaulla) pa do še vedno nemirnega Iraka, je cejlon-ski spor v ZDA ostal nekoliko v ozadju, četudi je imel širok odmev v svetovni javnosti.
Neposredni povod za ameriško-, cejlonski spor je bila nacionalizacija 83 bencinskih postaj, last ameriških petrolejskih družb »Esso« in »Alte.\«. Cejlonska vlada je bila seveda pripravljena plačati odškodnino za nacionalizirane bencinske postaje in sicer v skladu z zakonom o cejlonski petrolejski družbi. Ameriški družbi pa sta predložili visok račun, ki je znašal 4 milijone dolarjev, kar pa je cejlonska vlada ocenila kot pretirano zahtevo ter ni hotela plačati. To je bil formalni povod za spor, korenine pa so globlje.
Ameriška vlada je »zaščitila« obe družbi in značilno je, da se je ameriška državna politika znašla na istem tiru z ameriškima privatnima družbama. VVashington je zahteval, naj Cejlon poravna račun na podlagi ameriške zakonodaje in ker se v Colombu niso hoteli ukloniti tej zahtevi, so ukinili ameriško pomoč, da bi s tem izvajali pritisk na malo, neodvisno državo.
Nepričakovana, drastična odločitev ameriške vlade je bila res do-
kaj hud udarec, kajti Cejlon je svoje načrte za izgradnjo zaostale in nerazvite dežele v precejšnji meri gradil na pomoči iz tujine. ZDA so bile na prvem mestu v dajanju pomoči, za njimi pridejo Sovjetska zveza, Kitajska, Kanada; Jugoslavija je z 73 milijoni rupij posojila šele na petem mestu.
Toda Cejlon ni pokleknil pred ameriškim pritiskom ter je odgovoril ponosno in odločno, da, če-
jemajo ameriško pomoč. Nekateri vidijo v ameriški odločitvi tudi konkurenčni boj proti sovjetski nafti v Aziji. Na nacionaliziranih cejlonskib črpalkah bodo odslej prodajali sovjetsko nafto po nižjih cenah kot je na svetovnem tržišču.
Mnenja- so, da je ameriška vlada napačno precenila, kakšne bodo posledice te ameriške akcije. Amerika bo imela več škode kot koristi V Aziji in drugod z velikimi simpa-
Odločen odgovor Cejlona
tudi potrebuje denar za gospodarski razvoj »ni pripravljen plesati po taktu kapitalističnih držav, da bi si zagotovil pomoč... To je bila poučna lekcija za državo, »da se mora naslanjati na lastne sile in v glavnem računati na lastna sredstva za gospodarski razvoj ...« Na Cejlonu so se začeli množični protesti, nerazpoloženje do ZDA je začelo naraščati.
Zakaj je ameriška vlada tvegala in postavila na kocko svojo popularnost zaradi na videz tako nepomembnega dogodka? Po ameriških računih naj bi bil to opomin azijskim in drugim državam, ki pre-
tijami spremljajo odločen odpor male, neodvisne države, ki si je v izbiri med ekonomsko pomočjo in popuščanjem pred pritiskom izbrala dosledno pot neodvisnega odločanja.
Ameriška vlada je že pred tem grozila Cejlonu, da bo ukinila pomoč, če ne bodo »bolje ravnali« s petrolejskim! družbami. »Američani imajo pravico ukiniti svojo pomoč« je dejal cejlonski minister Feliks Bandaranaike. »Zaradi tega jih ne moremo obtoževati. Toda, sedaj ves svet ve. kaj spremlja ameriško pomoč. Nismo pripravljeni klečeplaziti za tako pomoč...«
Krajevna skupnost — samoupravna celica občanov
(Nadaljevanje s 1. str.)
upoštevane že vse dosedanje osnove za ta razvoj.
— Posodo poznamo, ne vemo pa še, kaj bo v njej. Z drugimi besedami: kakšna bo vsebina dejavnosti krajevnih skupnosti na trebanjskem področju?
— Torišče de.a in naloge krajevnih skupnosti se v bistvu ne razlikujejo od dejavnosti krajevnih odborov in stanovanjske, , skupnosti. V glavnem bo morala krajevna skupnost ustanavljati službe za pomoč družinam in posameznim občanom Razen tega si bo prizadevala ustvariti boljše pogoje za- življenje prebivalstva in bo v ta namen ustrezno in učinkovito ukrepala.
Pomoč bo v raznih oblikan Mišljeno je ustanavljanje servisov za pomoč družini in gospodinjstvu. Ni pa nujno, da bi imela vsaka skupnost svoj servis. Važno je, da bodo usluge hitre in poceni Taki medkrajevni servisi bodo uspešni le tedaj, če bodo ustanovljeni zaradi resničnih potreb fri če Jim bo ekonomska osnova <in s tem njihov obstoj) zagotovljena.
— Na kakšen način bo iite zagotovili sredstva za vzdrževanje vsega tega oziroma za finansiranjV krajevnih skupnosti?
— Statut občine bi morai zagotoviti, da se hkrati s prenašanjem določenih nalog iz občinske uprave prenašajo v uporabo  krajevnim skupno-
stim tudi sredstva. V občinskem merilu bi morali ustanoviti poseben sklad za fi-nansiranje krajevnih skupnosti. Viri dohodkov tega sklada bi bili; del občinske do-klade in del splošne občinske dohodnine. Sklad naj bi v prvi vrsti zagotovi, sredstva bolj delavnim krajevnim skupnostim in vzdrževal tiste, ki bodo imele manj svojih dohodkov. Dobršen del sredstev bodo ustvarile Krajevne skupnosti same na ta način, da bodo obdržale razne dohodke oa najemnin, tržnic, pokopališč in taks m z lastno dejavnostjo (servisi). Na vsak način je treba računati tudi na samoprispevek občanov in pomoč gospodarskih organizacij. — Vse, kar je navedeno doslej.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

Vsak uu>. ..am prinese kan nov objekt -tovarno, uidrocentralo, kilometre asfalta in
I žeieznice, kulturne dvorane ali kaj drugega, »uoraj ne nune dan« da ne bi ueioviu ijuujc kjerkoli v Jugoslaviji slavili nove in nove
■ delovne podvige, ki se \rastajo v čedalje večje bogastvo naše domovine, fokrat povzemamo samo nekaj takih uspehov, o katerih so preveKim sedem um poročali jugoslovanski časniki.
V naši državi je 163.500 registriranih av toniobilov ah štirittrat več kakor pred šestimi leti. Od tega odpade na Slavonijo 39.700 avtomobilov — potniških, avtobusov, tovor-
- mii, specialnih in vlečnih. Na vsakih 40 prebivalcev pride en avtomobil. Največ je seveda osebnih avtomobilov: 30.380. Razen tega imamo v Sloveniji 29.110 motociklov, seveda brez mopedov, ki jih statistika ne zajema, ker niso registrirani.
V Jugoslaviji je v gradnji 10 velikih elektrarn. Ena izmed teh — termoelektrarna Lukavac I — z zmogljivostjo 370 milijonov
' kilovatnih ur električne energije bo začela obratovati že letos. Ko bo do 1967. leta obratovalo vseh deset elektrarn, ki jih sedaj gradijo, se bo letna proizvodnja električne cner-
' gije v naši držav) povečala za približno 7,5 milijarde kilovatnih ur.
Pričakujejo, da bodo v Kopru že letos
! začeli graditi kombinat poliesternib vlaken (za tkanine) in ga leta 1965 izročili obratovanju. Investicijski program napoveduje, da bo sintetično predivo nove tovarne lahko nadomestilo 5.350 ton surovega bombaža in 1.780 ton prane volne. Uvoz teh dveh tek-
r Milnih surovin se bo tako zmanjšal letno za ? milijonov dolarjev. ,
V Zenici so uUli najtežji ingot, ki je bil doslej ulit v jugoslovanskih železarnah. Te-
žak je 17.4 Mine. Iz njega so skovali gred za velik ladijski vijak. Samo največje evropske jcklarhe so sposobne kovati tako težke jeklene bloke
Bačka vas Pivnica je s kooperacijo postala najbogatejša vas v Vojvodini. Lani je bila vrednost tržnega viška pol milijona dinarjev na gospodarstvo. Povprečni pridelek pšenice je bil 37 metrskih stotov. Skoraj vsak dan odpeljejo iz vasi okoli vagon mesa. Na vsakem hektaru zemlje zredijo Piv-
NOVI IN NOVI DELOVNI PODVIGI
ničaui v sodelovanju z zadrugo po 3 pitane prašiče. Celotno območje te vasi znaša 5600 hektarov in okoli 1750 gospodarstev.
Na beograjskem letališču je v petek pristalo prvo od treh reaktivnih potniških letal Upa »Caravelle«, ki jih je jugosiovanski Aerotransport kupil pri francoski tvrdki »Sud Aviation«.
Prejšnji teden je jugoslovanski tisk zabeležil tudi pridelek obratovanja novih tovarn, kot na primer tovarne obutve v Novem Pazaru z zmogljivostjo 500 tisoč parov letno. Tovarna hladilnikov v Bitoli bo letos proizvedla 30 tisoč hladilnikov ali dvakrat več kakor lani. In tako dalje.
• Na seji Izvršnega odbora Glavnega odbora SZDL Slovenije so menili, da je treba z doslednim izvajanjem ustavnih nnčel krepiti samoupravljanje v komuni. V občinah in okrajih je treba temeljito analizirati v ostave PSRJ. Po prvih cenitvah se je ude-bogat prispevek h   konkretizaciji ustavnih
načel v delovanju samoupravnih organizmov. Organizacije Socialistične zveze morajo v prihodnosti posvetiti več skrbi proučevanju teoretičnih vprašanj in se s praktičnimi stališči boriti za teoretično jasnost, predvsem pa za dosledno dejansko izvajanje načel, ki jih postavljata ustavi. O nekaterih vprašanjih tekoče kot tudi perspektivne politike so še razne nejasnosti. To obvezuje organizacije SZDL, da v nadaljnji politični akciji globlje tolmačijo politična, gospodarska in družbena vprašanja v naši dnevni praksi.
x Zvezna ustavna komisija je proučila vse predloge, pripombe in sugestije, vložene med javno ustavno razpravo o osnutku ustave FSRJ. Po prvih cenitvah se je udeležilo vseh razprav nad 6 milijonov ljudi, od tega je 300 tisoč ljudi postavljalo vprašanja ter dajalo predloge in sugestije.
■ Na seji poslovnega združenja časopisnih podjetij in ustanov v Beogradu so ugotovili, da se je kakovost jugoslovanskega tiska v letu 1962 izboljšala. Med drugim so poudarili, da bi morala dobiti časopisna podjetja posebno mesto v gospodarskem sistemu, zlasti kar zadeva možnosti za na-daHnin modernizacijo tiskarn.
* Direktor Zavoda za vodno gospodarstvo l.RS inž. l-oize Kerln je v razgovoru z novinarjem »Dela« izjavil, da se v Sloveniji ni bati hniS'h nonlav. Nekateri predeli bodo sicer poplavljeni, a tam so poplave tnko pogoste, da so ljudje vedno pripravljeni.
» Svet za socialno varstvo LR Slovenije je orlnoročll. naj hi v občinskih statutih zagotovili konkretn-« '-hodišča za stalno »n načrtno varstveno del« In splošno Izbollšnnje živi ir-njskih razmer občanov.
bo moralo biti uzakonjeno s statuti krajevnih organizacij.
— Ali se Socialistični zvezi odpirajo kakšna nova delovna področja v okviru krajevnih- skupnosti?
— Najprej bi rad poudaril, da je trenutna naloga SZDL, da razlaga svojemu članstvu
načela občinskega statuta in pokaže potrebo po ustanav-.janju krajevnih skupnosti. Z ustanovitvijo krajevnih skupnosti SZDL ne izgublja svoje vloge, ampak jo še povečuje. Razumljivo je, da se bodo kmalu odprla nova delovna področja, ker bo v krajevnih skupnostih bržkone potreba po še večjem sodelovanju in angažiranju vsakega posameznika.
Sečne ekipe v Suhi krajini
Lani septembra ln oktobra smo imeli kar precej dela z lastniki gozdov v Suhi krajini. Tedaj smo z njimi sklepali pogodbe o sečnji lesa z ekipami kmetijske zadruge. Nekateri lastniki, ki so dobili več odkazanega, so se težko sprijaznili s tem, da jim les poseka zadruga, drugi pa so celo menili, da bi bil tak poseg zadruge nezakonit. Vendar smo s strpnim tolmačenjem boljšega gospodarjenja z gozdovi in koristi, ki jo daje dober razrez in sortiranje lesa, dosegli zadovoljive sporazume.
Ko je sečnja stekla/ so bili mnogi z ekipami kar zadovoljni, zadruga pa je dosegla uspeh v pospešenem prevzemu hlodovine in hitri oddaji predelovalni industriji. Gospodarnejši razrez lesa pa prinaša ■ prav tako skupnosti ln posameznikom veliko koristi.
M. S.
Za praSiče kupcev dovolj
Na ponedeljkovem živinskem sejmu je bilo kupcev dovolj, prašičev pa 720 naprodaj. Ker Je bilo precejšnje povpraševanje, se je cena spet malo dvignila. Tokrat so 682 pujskov prodali po cerd od 4.500 do 8.000 dlnwrW
Kmetijstvu letos isto mesto kot lani izvozu
Med glavnimi investicijskimi deli v treh spodrijeposavskih občinah je predvidena v RESOLUCIJI O GOSPODARSKEM RAZVOJU OKRAJA CELJE ZA LETO 1963 tudi nadaljnja rekonstrukcija tovarne pohištva v Brežicah, nadaljevanje izgradnje Roto II na Vidmu, izpopolnitev vrtnarije v čateških Toplicah, ureditev hotela v gradu Mokrice, hotela v čateških Toplicah, začetek gradnje nove osnovne šole v Sevnici in ureditev 34 ha topolovih nasadov v Vrbini pri Brežicah.
CELJE, 21. februarja — Oba zbora Okrajnega ljudskega odbora v Celju bosta sprejela jutri na skupni seji resolucijo o gospodarskem razvoju celjskega okraja za leto 1963. Odborniki pri odločanju ne bodo imeli težke naloge, saj je letošnja resolucija plod skupnega prizadevanja OLO, občinskih ljudskih odborov, delovnih organizacij okrajne gospo-.darske zbornice in političnih organizacij tega okraja.
Značilnost resolucije o gospodarskem razvoju celjskega okraja je predvsem v usmeritvi doseganja visoke stopnje gospodarske rasti in kompleksnega obravnavanja gospodarstva in družbenih služb. Resolucija zasleduje smernice za kar najhitrejši gospodarski razvoj v pogojih, ko je glavna naloga v povečanju produktivnosti in izvoza ter v usklajevanju med proizvodnjo in potrebami trga. Tak razvoj je bil značilen že za II. polletje preteklega leta, ko so v celjskem okraju navzlic zaostajanju v prvem polletju presegli predvideni letni obseg industrijske proizvodnje in izvoza.
Letos predvidevajo v tem okraju povečanje družbenega brutto proizvoda za 11 odst, narodnega dohodka pa za 9,7 odst., kar je nad republiškim povprečjem. Pri tem naj hi obseg industrijske proizvodnje povečali za 10,5 odst., kmetijske za približ-Qo 18 odst., izvoz pa za 17 do 18 odst. V celotnem gospodarstvu predvidevajo Porast produktivnosti za ' do 8 odst. ob povečanju uposlenih za 4,4 odst.
To je nekaj osnovnih pokazateljev. Na seji uprav-ne8a odbora gospodarske 2°ornice pretekli četrtek, na sobotnem skupnem plenumu   okrajnega odbora
SZDL in okrajnega sindikalnega sveta ter na ponedeljkovi seji okrajnega komiteja ZKS v Celju pa so razpravljali predvsem o tem, kako pritegniti subjektivne sile, ki bi lahko v komunah največ vplivale na nadaljnji razvoj in na izpolnitev vseh predvidenih nalog.
Na seji gospodarske zbornice so vsa vprašanja obdelali s stališča vloge in nalog gospodarske zbornice. Tako so se zavzeli, da bodo poskrbeli v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami za dolgoročnejšo usmeritev izvoza. Glede nalog v kmetijstvu so pripomnili, da bi resolucija o gospodarskem razvoju morala bolj poudariti proizvodno sodelovanje med zadrugami in zasebnimi kmetovalci. Ta oblika za povečanje blagovne proizvodnje je bila zadnja leta zapostavljena.
V zvezi s potrebami in z nadaljnjim razvojem lesne in papirne industrije so se zavzeli za izdelavo elaborata za uskladitev industrijskih zmogljivosti z možnostmi izkoriščanja gozdov.
Med investicijami — te bodo letos večje za nekaj nad 7 odst. — je med drugimi predvidena tudi nadaljnja rekonstrukcija tovarne pohištva v Brežicah,
nadaljevanje gradnje obrata Roto II v tovarni celuloze in papirja »Djuro Sa-laj« v Krškem, izpopolnitev vrtnarskega obrata v Čateških Toplicah, ureditev 34 ha topolovih nasadov v Vrbini pri Brežicah, ureditev hotela v gradu Mokrice in hotela v Čateških Toplicah ter gradnja osemletke v Sevnici.
Podobno kot na seji gospodarske zbornice so z vso skrbjo razpravljali o predlogu resolucije o gospodarskem razvoju tudi na sejah okrajnih političnih organizacij, posebno še zaradi tega, ker naloge niso lahke. Na skupni seji okrajnega odbora SZDL in OSS so predlagali, naj bi delovne organizacije ob zaključnih računih temeljito preučile vse tiste činitelje, ki so kakorkoli vplivali na zmanjšanje ali povečanje proizvodnje. Pou-
darili so, da ima kmetijstvo v letošnjem gospodarskem razvoju isto mesto, kot ga je v preteklem letu imel izvoz. Zaradi tega je treba, razen razširjanja površin v družbenem sektorju kmetijstva posvetiti vso skrb proizvodnemu sodelovanju z zasebnimi kmetovalci
Vse razprave so bile bogate tako po vsebini kakor glede predlogov za dokončano oblikovanje resolucije. Jutri jo bosta sprejela oba zbora OLO v Celju v prepričanju, da so vse možnosti za izpolnitev predvidenih nalog.
Novi direktorji
ObLO Novo mesto je imenoval nove direktorje v treh gospodarskih organizacijah. Direktor KGPK Novo mesto je postal Tone Pire, dosedanji v. d. direktorja tega kombinata, v. d. direktorja Splošnega mizarstva na Dvoru je Edvard Legan, za direktorja Opekarne v Zalogu pa je bil imenovan Jože Cvitkovič.
»METALKA«
TRGOVSKO   UVOZNO  IN   IZVOZNO PODJETJE
LJUBLJANA - Titcva 24
sprejme '
VAJENCE V UK
v železninarsko-tehnični stroki.
POGOJ: končana popolna osemletka s prav dobrim ali dobrim uspehom. Pismene ponudbe z zadnjim šolskim spričevalom dostavite na naslov: »METALKA«, Ljubljana, Titova 24.
Kmetijski strojnik naj bo mojster!
Kmetijski tehnik Kure in inž. Janžekovič iz KZ Črnomelj sta povedala, da je bilo v soboto prvo predavanje za kmetijske strojnike črnomaljske zadruge. Prometni miličnik Bandelj, jim je govoril o varnosti prometa. Zatem bodo v zimskem času še predavanja o kmetijskem strojništvu, o delovanju, oskrbovanju in vzdrževanju strojev. Po besedah inž. Janžekoviča morajo biti ta predavanja zelo pestra ter se morajo kmetijski strojniki naučiti, kako se preprečujejo in odstranjujejo najbolj pogostne okvare na strojih. Vsak kmetijski strojnik mora biti mojster svojega stroja, poznati pa mora tudi tehnološke postopke v kmetijski   proizvodnji. Ne sme
Višjo ceno za težja teleta
BREŽICE: na zborih volivcev bomo izvedeli
Na zborih volivcev V lanskem letu in na sestankih s°ciallstične zveze v Brežicah so' večkrat premleli Probleme komunalnih na-P^av v mestu, preskrbe in "rgovske mreže ter še mar-?>kaj drugega. Kliub temu *e videti, da mnogi Brezi-r^i vse Dremalo vedo o j****. Zbora volivcev so sua-5*° obiskani, na občnem zbo-5i krajevne organizacije *>ZDL pa je bilo od 450 čla-£*y navzočih samo 50. Tu-le treba iskati vzroke
za dokajšnio neobveščenost Brežičanov. ki. žal, nemalokrat povzroča nepotrebne opazke, govorice in kritike. Z večjo udeležbo na sestankih bomo dosegli boljšo obveščenost ljudi, hkrati pa lahko tam vsakdo pove, kaj ga teži. m-edlaga rešitev in dobi pojasnilo. Prav bo torej, če se bomo sestankov udeleževali bolj kot doslej, če Da nam niso po godu takšni, kot so, povejmo, kakšnih sestankov sii želimo!
Industrijsko pitanje telet je velikega gospodarskega pomena, mlado pitano govedo pa predstavlja nemajhno izvozno vrednost. Stroški pitanja povedo, da je najdražji prehod od domačega načina na industrijsko pitanje. Pri lažjih in telesno šibkejših teletih je prehod daljši, medtem ko je pri težji živini prehod zelo kratek in brez večjega zastoja. Zato je pitanje težjih in fcrepkejših telet hitrejše. Nikakor ni vseeno, če tehta tele pri odkupu 70, 80 ali 100 kilogramov. Pri skoraj nepomembni razliki cen pa rejci niso zainteresirani, da bi zredili teleta do 80 ali 100 kilogramov. Kmetovalci jih oddajajo že, ko imajo komaj 65 kilogramov. Ker se jim zdi škoda mleka, prikrajšajo tele pri mlečnem obroku. Tele se seveda ne more dobro razviti, zlasti ne takoj, in je potrebno veliko truda, da nadomestijo zamujeno v pi-tališčih. Večkrat pa gredo taka teleta v zakol. Prav gotovo razlika pri ceni samo
25 dinarjev pri kilogramu za težja teleta ne bo spodbujala zasebnega rejca, da bi zredil govedo do primerne teže. Večja razlika v cenah ne bi samo spodbujala kmetovalcev, ampak bi hkrati zagotovila boljši uspeh pri pitanju na družbenih kmetijskih obratih.
-M. S.
ŠE LETOS: čez Gorjance do Metlike po asfaltu
Vse kaže, da bo rekonstrukcija gorjanske ceste v dolžini 28 kilometrov od Novega mesta do Metlike še letos končana. Lani je Cestno podjetje Novo mesto še v pozno jesen nadaljevalo s pripravljalnimi in zemeljskimi deli na posameznih odsekih to in onstran Gorjancev. Sredstva so v glavnem zagotovljena, preostanek preureditve pa bo po dosedanjih ocenah veljal 30 do 35 milijonov dinarjev za kilometer. Vsa dela v letošnjem letu bodo veljala okrog 420  milijonov  dinarjev. Ce
vreme ne bo nagajalo, bomo, kot vse kaže, že v jeseni lahko po asfaltu zdrčali na trgatev v turistično vabljivo Belo krajino.
Trije deli sejma gostinske opreme
Pod pokroviteljstvom zvezne gospodarske zbornice bo na razstavišču »Mariborskega tedna« od 29. marca do 7. aprila III. mednarodni sejem gostinske opreme. Sejem bo razdeljen na tri dele. V komercialnem delu bo gostinsko opremo razstavljalo nad 100 razstavljavcev iz vse Jugoslavije, v gostinsko-kulinaričnem delu bodo tekmovale ekipe posameznih gostinskih podjetij iz vse države, medtem ko bodo v turističnem delu sodelovali vsi jugoslovanski potovalni uradi s svojimi informativnimi službami.
Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST!
Za dober statut v „Lisci"
bili marsikdaj izdelam na hitro in brez pravih izkušenj. Ne moremo reči, da so bili slabi ali da morda sploh niso dosegli namena, kljub temu pa je bilo v njih marsikaj premalo točno določeno.
V kolektivu imajo več o-bračunskih enot. Da bi našle svoj prostor in odigrale vlogo, bi moralo biti na razpolago Več ekonomskih pokaza, teljev, določene bi morale biti pristojnosti posameznih enot navznoter (odnosi med obračunskimi enotami) in do celotnega kolektiva ter še vrsta drugih stvari, pristojnosti in dolžnosti.
Dosedanji pravilnik o delitvi čistega dohodka in oni o delitvi osebnih dohodkov sta natančno določila način obračunavanja in delitve. Praksa pa je pokazala, da sta obračun in delitev tekla preveč mehanično  zgolj skozi pri-
Sevniska »Lisca« se je lani Povečala z obratom v Krme-Jl". s 1. januarjem 1963 pa se *} k njej pripojil še konfekcijski obrat Tovarne pletenin "> konfekcije v Zagorju. V f^etku lanskega leta je kolektiv štel 173 ljudi, v letu ^862 se je povečal na 280, s ^Pojltvijo obrata v Zagorju p »o dobili še 175 novih de-ij*- Zgolj to, kar smo ome-opozarja, da pomeni za j°J«ktiv »Lisce« izdelava sta-* Podjetja obsežno nalogo. , *6ga so se zavedali. Ne od-'^Jo. zato je DS že imeno-komisijo za izdelavo o-statuta.  V njej so Predstavniki DS, družbenih organizacij v kolektivu in u-Prave. Komisija se je svojega a«a lotila načrtno. RazdeUla j* Je na tri stopnje: najprej ^?o* temeljito pregledali do-»eoanjo notranjo zakonodajo v «01^^ nkrati pa se lo-
tili še dveh pomembnih zadev. Ker je podjetje lani močno povečalo obseg, morajo pred izdelavo osnutka statuta odgovoriti na dvoje vprašanj: kakšna naj bo notranja organizacija podjetja in kako zagotoviti delovanje samoupravnega mehanizma, ter kakšen naj bo sistem formiranja in delitve dohodka.
Nekaj ugotovitev o do* sedanjih poslovnikih In pravilnikih
Komisija, ki jo je imenoval DS, je šele pričela delati,-' vendar smo lahko kljub temu Izvedeli nekaj njenih ugotovitev. Te bodo bržkone veljale za večino samoupravnih aktov, ki so jih naši delovni ko lektivi doslej sprejemali. »Lisca« se je razvijala zelo hitro, prav to pa je opaziti tudi na pravilnikih, ki kažejo, da so
stojne službe. Kolektiv in samoupravni mehanizem obračunske enote sta v njem premalo sodelovala. Osebni dohodki v kolektivu niso problem, tu pa je najbrž treba iskati vzrok za takšno neza-nimanje upravljalcev pri delitvi.
Dobrega statuta ne more izdelati komisija sama
Takšne In podobne probleme razčlenjuje komisija. To, kar bo ugotovila, bo zbrala v tezah, te pa bodo dane celotnemu kolektivu v razpravo. V pogovorih po obračunskih enotah, po obratih in v okviru sindikalne podružnice bodo nato s pomočjo tez ob konkretnih problemih ugotovili, kaj iz dosedanjih samo upravnih aktov zadržati in kaj popraviti, izboljšati ali na novo vnesti, šele ko bodo s pomočjo razprave ugotovili, kaj sodi kolektiv o notranji organizaciji v podjetju, o delovanju samoupravnega mehanizma to o formiranju
In delitvi dohodka ter o dosedanji interni zakonodaji, se bo komisija lotila izdelave o-snutka statuta. Pri tem bo seveda upoštevala vodila.iz razprave. V ponovni razpravi bo kolektiv ocenil, ali je komisija upoštevala vse, kar je kolektiv želel, predvsem pa bo ocenil to, ali so določila statuta dovolj konkretna. To je važno tudi zategadelj, ker so bili domala vsi dosedanji pravilniki preveč splošni, zlasti v določilih o pravicah in dolžnostih. Nato bodo osnutek statuta še enkrat dopolnili, končno pa ga bo DS na seji osvojil.
V »Lisci« so začeli že v januarju, kljub temu pa računajo, da novega statuta DS ne bo sprejel pred drugo po lovico leta. Temeljite priprave bodo potrebne pri vseh statutih, zato ne smejo v prav nobenem kolektivu odlašati, ampak naj se priprav . lotijo pogumno to takoj, tako kot so storili v »Lisci«.
M.
mu biti tuja agrotehnika in sodobno obdelovanje zemlje sploh. Vedno mora vedeti, kaj, zakaj in kako bo delal. Na predavanjih se bodo stroj, niki prav tako seznanili s svojimi nalogami v spomladanski setvi. j. s.
NEZAVIDLJIV POLOŽAJ STARIH HIŠ
V hiši na Glavnem trgu št. 2, ki jo upravlja hišni svet, so trije najemni prostori: Trafika, Avtodeli in skladišče, ki ga je do nedavna imelo podjetje Ta-petnik. Ta podjetja so del najemnine odvajala sklad za vzdrževanje hiše. Spomladi leta 1961, ko je hišni svet prevzel u-pravljanje hiše, je lahko najprej ugotovil, da Je nujnih več osnovnih popravil (podometna električna napeljava v hodnikih in vežah hiše, popravilo strehe, obnova prepe-relih podov še od bombardiranja poškodovanih vrat itd.).
Da se ne bi delala še naprej večja škoda z zanemarjanjem hiše, je hišni svet zaprosil za posojilo pri Komunalni banki Novo mesto, da bi izvršil vsaj prva najnujnejša popravila.
Komunalna banka jena osnovi sredstev, ki so mesečno dotekala v sklad za vzdrževanje hiše, odobrila hiši posojilo e odplačilnim rokom petih let. Lani smo mesečne obroke za ta posojila in anuitete dveh prejšnjih dolgoročnih kreditov lahko v redu plačevali, ob koncu leta pa so nam trgovska podjetja, ki imajo prostore v naši hiši sporočila, da na naš tekoči račun ne bodo več odvajala nobenih sredstev, ker morajo od 1. 7. 1962 plačevati povišane najemnine Zavodu za u-pravljanje družbenega premoženja. Hišni svet ni do danes prejel nobene odločbe, še več! Zavod ne nakazuje na sklad za vzdrževanje hiše, v kateri so lokali, niti dinarja. Vprašujemo se, kako naj -sedaj hiša zadosti vsem obveznostim, ki jih ima do Komunalne banke? Tu so posojila, ki jih je banka dodelila hiši potem, ko je banka upoštevala poleg prispevka, ki Je dotekal od stanarin, tudi mesečni prispevek, ki so ga dajali lokali v sklad za vzdrževanje. S tem pa so seveda odvzeta hiši tudi sredstva, ki jih je uporabljala za najnujnejša popravila in za vzdrževanje.
Ker je v mestu še mnogo starih hiš v podobnem poVožaju, bo tudi te zanimal odgovor, ki ga naj bi dali o tem vprašanju odgovorni občinski organi. Hišni svet Glavni trg št. 2 Novo mesto
Stev.
7 (673)

PISMA UREDNIŠTVU
Še o labodih na Krki
Tovariš urednik!
O treh uplenjenih labodih sem brala vse. Videla sem tudi sliko z lovcem Ivanom Pungartnikom in ustreljenim labodom. Vem, da bi bilo lepše, če bi jim v sili pomagal ali jih po možnosti ulovil, jih udomačil in bi jih pozneje, ko bo toplo, skušal navaditi živeti v naših krajih.
Zdaj pa je prepozno misliti o tem in to ni tisto, zaradi česar sem se odločila, da Vam napišem nekaj vrstic.
Rada bi vedela, kaj bi napravili drugi lovci (mislim vsakega posebej), če bi se mu iznenada nudila priložnost ustreliti redkega ptiča. Mislite, da -me bi prišlo na misel še komu: oh, ko bi imel pusto pri sebi? Mislite, da je Ivan Pungartnik res krvoločen ubijalec ubogih lačnih in prezeblih nedolžnih živali? Jaz mislimi da se je prenaglil in da ne zasluži toliko graje. Lovci in vsi ljudje bi se morali med seboj vedno tovariško vzgajati, in namesto da ga sedaj njegovi lovski tovariši tako grdijo, naj bi mu rajši pomagali, da bi se lahko brez sramu in občutka manjvrednosti s požrtvovalnostjo izkazal pri pomoči drugim živalim, ki so še tudi v veliki stiski. Prepričana sem, da bi naredil dosti več dobrega, kot pa je zakrivil slabega v tistem trenutku, in več, kot bi mnogi O njega pričakovali.
Tovarištvo se spozna v sili. Upam, da je takega mišljenja mnogo ljudi — nelovcev.
Mislim, da bi bilo za ne-katere dobro, da bi tudi to prebrali.
Pepca Beličič Ljubljana, Mestni trg 6
Mnenje lovske organizacije
Tovariš urednik!
S tem člankom ne nameravamo opravičevati tov. I. Pungartmka, ki je pred dnevi uplenil na Krki 3 divje labode, menimo pa, da stvari ne smemo posploševati ter da mora tudi lovska organizacija o tem izreči svoje mnenje.
Glede formalne upravičeno-sti odstrela divjih labodov je jasno, da tov. Pungartnik ni prekršil Zakona o lovu, saj zakon priznava labode za lovno divjad v 6. členu, ko med drugim dovoljuje tovljenje labodov med 1. avgustom in 31, marcem vsakega leta. Res je, da poznamo pri nas labode predvsem kot okrasne ptiče ribnikov in zooloških vrtov; da pa so labodi v drugih predelih naše domovine lovna divjad, izpričuje le sam Zakon o lovu, ki predvideva tudi njihovo zaščito.
Druga stran pa je lovsko etična upravičenost odstrela treh labodov. Delno lahko opravičujemo tov. Pungartni-ka, da po izkušnjah na Krki ni mogel pričakovati labodov in jih je verjetno zamenjal z divjimi gosmi. Toda po prvem strelu bi to mogel oz. moral uvideti in se zadovoljiti z enim labodom, kajti uplenitvi in nagačenju enega laboda ne bi nihče nasprotoval, labod pa bi bil na-gačen lahko dober učni predmet. Uplenltev treh izčrpanih labodov je nelovsko in posebno zaradi hude letošnje zime vse graje vredno dejanje.
Strinjamo se tudi s . pisci člankov o labodih, da je častna dolžnost vseh lovcev reševanje in krmljenje divjadi, s pripombo, da je krmljenje in reševanje divjadi r<fno tako častr.o 'udi za ctlale ljubitelje m'ave.
Zadeve e labodi ne bi sme-
li posploševati in fia podlagi primera I. Pungartnika očr-njegpfi vse lovske organizacije, saj moramo vedeti da so predvsem lov A tisti, ki v teh, za divjad tako težkih dneh nesebično žrtvujejo svoj prosti čas, krmijo divjad in rešujejo, kar se rešiti da.
Lovska zveza Novo mesto
»Kje naj pa odrežem?«
Tovariš urednik!
Je že tako, da vsakdo ne je vsak dan mesa in vsaka gospodinja ga tudi vsak dan ne kupi. Pa se zgodi, da imaš v hiši bolnika, ali da boš privoščil staremu človeku okrep-čilno juho. »Prosim, deset dsk mesa!« poveš — in ga ttrdi dobiš, l.e v Hekaterih novomeških mesnicah pro 1i-jalci radi pogoirnjajo: xja, kje naj pa odrežem?« Kakor na 10 dkg mesa ne bi h;l pošten kup, kakor da prosim kaj brezplačnega! Povedati vam moram, da me tak odgovor v mesnici užali. Tudi 10 dkg je naročilo, ki naj ga prodajalec brez dvoumnih opazk ali godrnjanja izvrši, saj bo blago pošteno' plačano!
Rozka Sam da,
Novo mesto
Slaba
razsvetljava v Metliki
Tovariš urednik!
Ze dalj časa opažamo, da so stranske ulice v Metliki, zlasti velja to za »Staro cesto«, zelo slabo razsvetljene. Na teh ulicah navadno namestijo žarnice samo na večer pred državnimi prazniki, kjer pa zaradi slabe napeljave gorijo komaj 1—5 dni. Po tem se pa malokdaj kdo spomni, da bi žarnice zamenjal.
Komunalna uprava ima navado, da zamenja žarnice, ko se jih nabere večje število in iele na večkratno intervencijo zainteresiranih, drugače pa prepušča razsvetljavo stranskih ulic bledi luni. Ko bi le'hotela ta vedno svetiti, bi lahko to šušmarsko inštalacijo kar odstranili!
Prebivalci Metlike mislimo, da imamo pravico tudi v bolj stranskih ulicah do javne razsvetljave ter pričakujemo, da se bo stanje izboljšalo.
Josip Tome Metlika, Trg svobode 4
Tovariš Tito o vlogi tiska in nekaterih aktualnih problemih
V začetku februarja je tovariš Tito sprejel člane predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije in se z njimi razgo-"varjal o nekaterih problemih in nalogah tiska. V razgovoru je poudaril, da so glavni problemi, ki bi jih bilo treba rešiti: materialna in idejna plat, razen njiju pa tudi organizacija. V izvlečku objavljamo le nekatere glavne misli.
Slabosti našega novinarstva niso samo subjektivnega pomena. V tem je tudi nekaj objektivnega. Da bi laže premagovali težave, si moramo bolj prizadevati za integracijo tiska, prav tako pa mu dati tudi materialne olajšave. Vloga' tiska je izredno pomembna, tako pri oblikovanju našega socialističnega človeka kakor tudi pri graditvi naših socialističnih odnosov. To pa ne pomeni, da bi morali imeti nekakšno dirigirano časopisje. Potrebno je le, da bi bila idejna plat tiska na višji ravni. Novinarji bi se morali ideološko bolj izgrajevati. Obstajati bi morale tudi šole, kjer bi se vzgajal novinarski kader.
Vso pozornost delovnemu človeku
Naši , časniki so včasih prenatrpani tudi s tistim, česar v njih ne bi smelo biti. Čestokrat priobčujejo po večkrat tudi fotografije mračnih ljudi, raznih Čom-bejev in-njemu podobnih.
Zakaj jih mora naš delovni človek stokrat gledati, skoraj nikoli pa ne vidi slike kakega delavca in delovnega kolektiva? Treba je videti; kateri sd najpomembnejši ljudje, ki bi s svojo aktivnostjo in drugimi vrednotami lahko služili kot'zgled in spodbuda za druge naše delovne ljudi in kolektive.
Novinarji se premalo posvečajo določenemu področju našega notranjega življenja. Ne zadostuje opisovati vsakdanjo prakso, temveč je treba pomagati tudi s temeljitimi članki, iz katerih se bodo ljudje lahko kaj naučili. V uredništvih naših časopisov bi morali biti ljudje, ki bi se specializirali za najvažnejše probleme. Dopisi iz tujine bi nam morali posredovati pravo sliko o neki državi, o strukturi družbe, o strukturi ekonomike. Na znanstveni podlagi moramo začeti spremljati politično, ekonomsko, kulturno in drugo življenje.
Za kritiko jr potreben ustrezen način pisanja
Ljudje bi se morali privaditi na kritiko. Da pa bi novinarji lahko kritizirali, morajo dobro poznati probleme. Pomembna je tudi oblika, v kateri se določene stvari in pojavi kritizirajo. Tisto, kar želimo povedati, lahko povemo v žaljivi obliki, lahko pa uporabimo tudi obliko, ki ne bo žaljiva. Toda pisati ni treba samo o negativnih,

PsfMjšan rok natečaja za sprejem v pripravljalno šolo za letalsko vojno akademijo
Državni sekretariat za zadeve narodne obrambe (personalna uprava) je nedavno tega razpisal natečaj, po katerem bodo letos sprejeli več gojencev v PRIPRAVLJALNO sOl .O za letalsko vojno akademijo. Natečaja se lahko udeleže fantje, ki so končali osnovno šolo z vsaj dobrim uspehom, oziroma ki obiskujejo 8. razred osnovne šole; pogoj je, da so rojeni leta 1948 ali pozneje, na so zdravi in sposobni za letalsko službo,  da niso bili sodno
kaznovani, oziroma da niso v sodni preiskavi, da imajo pismeno dovoljenje staršev oziroma skrbnikov in da so samski. Pri odseku za narodna obrambo pristojnega občinskega ljudskega odbora dobe obrazec, na katerega napišejo prošnjo za udeležbo na natečaju. Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 1. marca 1963.
Vsa podrobnejša pojasnila dobe interesenti na odseku za narodno obrambo najbližjega ObLO.
ŠOLA ZA 2IVLIKNJE V BREŽICAH
Letos bolj pogumno
Brežiška mladina se je 18. januarja zbrala na prvem predavanju šole za življenje. O mladem človeku in njegovem mestu v družbi je slušateljem govoril ravnatelj gimnazije prof. Bogomir Javornik. Tudi udeleženci so povedali nekaj svojih problemov in dokaj sproščeno sodelovali v razgovoru. Načeli so vprašanja odnosov s starši, če so le-ti svetovnonazorsko drugače usmerjeni od mladih, nakazali potrebo po filmski vzgoji, govorili o težavah v pubertetni dobi in podobno. Za uvod kar dovolj in v primerjavi z lanskim letom precej bolj pogumno.
V soboto so slušatelji na lastno pobudo priredili čajanko in se tako seznanili med seboj še pred pričetkom predavanj. Našli so dobro pot k hitrejšemu vživljanju v novi kolektiv.
V šolo za življenje je letos vpisanih 32 fantov in deklet od 17. leta dalje, šolo je organizirala  delavska univerza
v Brežicah v sodelovanju z mladinsko organizacijo
V marcu bo delavska univerza priredila šole za življenje tudi za kmečko mladina, in sicer na Bizeljskem, na Jesenicah, v Pišecah in morda še kje drugje, če bodo na razpolago finančna sredstva.
Težišče programa je na družbeni in etični vzgoji, kar naj bi pripomoglo pri oblikovanju celovite osebnosti mladega človeka za življenje v naši socialistični skupnosil. Program obsega sledeče teme: Mlad človek sredi življenja in dela; Občani v komuni in širši družbeni skupnosti; Kmetijstvo in socialistična politika na vasi fza kmečko mladino); Oblikovanje svetovnega fn življenskega nazora; Načela ln vrednote socialistične morale; Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi; Prva ljubezen ter odnosi med fanti in dekleti; Zrelost za zakon in izbira zakonskega tovariša; Družina ln zakonska zveza; Pogoji srečnega družinskega   življenja; Rodi
naj se samo zaželen otrok; Svet, v katerem živimo; Vi vprašujete — mi odgovarjamo. Predavateljski zbor odgovarja slušateljem na vprašanja, ki so ostala nerazjašnjena. Jt.
Novomeška delavska univerza spet samostojna
Delavska univerza Novo mesto, ki se je lani združila z Zavodom za Izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela, bo po u-strezni odločbi, ki jo je Ob LO Novo mesto sprejel na zadnji seji, spet samostojen zavod. Ker se bo Zavod za izobraževanje kadrov v prihodnje ukvarjal le s proučevanjem produktivnosti dela, bo vse njegove' druge naloge opravljala Delavska univerza. Za njenega direktorja je ObLO Novo mesto imenoval tovariša Mira Thoržev-skega.
ampak tudi o pozitivnih stvareh. Prav tako ni treba samo hvaliti, ker tudi to ni dobro. Če govorimo samo o tistem, kar je negativno, se lahko zgodi, kot da nismo nič napravili, po drugi plati pa tudi ne moremo samo poudarjati tisto, kar je pozitivno, ne da bi govorili tudi o negativnem. Bolje je, da popravljamo tisto, kar ni dobro, ker bomo imeli tako tudi več pravice, da se pohvalimo. Biti moramo bolj komunisti.
Viri informacij morajo biti odprti
Komuniste bi bilo treba zadolžiti, da več delajo na tem, da ne bi prihajal v neko vas ali zaselek en sam časnik. K razpečavanju tiska je treba pritegniti tudi organizacije Socialistične zveze, seveda ne kot kol-porterje. To je ena njihovih dolžnosti.
Včasih so o kakem problemu dolgotrajne razprave, novinarji pa o tem niso obveščeni. Tisk mora dobivati informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela. K sodelovanju mora pritegniti tudi vodilne ljudi. Takšno sodelovanje hna pravico tudi zahtevati. Ne samo kritizirati tisk, češ da ne dela prav, treba mu je tudi pomagati!
Ne bomo odstopali od kritike negativnih pojavov
Abstraktna smer v slikarstvu je postala v Jugoslaviji prevladujoča. Realisti so potisnjeni malo ob stran, nagrade pa dobivajo pretežno abstraktni umetniki. Za to niso krivi umetniki, temveč tisti odgovorni voditelji • komunisti, ki jim je zaupano razpolaganje s sredstvi in ki so dajali nagrade tudi tistim, katerim jih ne bi smeli. Tak odnos do realizma izvira najbrž od tistih, ki sploh niso sposobni napraviti nekaj umetniško vrednega. Tudi v realizmu so slaba in dobra dela. Pa tudi modernizem ni abstraktnost, temveč je po svoje sestavni del realizma, samo da korak naprej.
Tisti, ki jim kritika ne ugaja, naj ne mislijo, da bomo od tega odstopili. Pri tem bomo vztrajali. Upravičena kritika uživa podporo delovnih ljudi, tudi sposobnih umetnikov, ki so v našem slikarstvu, kiparstvu in drugem že ustvarili lepa dela. Umetnikom, ki so se usmerili v. abstraktnost zato, ker je to trenutno zelo donosno, bi bilo treba pomagati, da uberejo pravihiejšo pot, da bi tako prišle do izraza njihove ustvarjalne sposobnosti.
Proti umetnikom ne bo nobenih administrativnih ukrepov, ker bi ti bili v nasprotju s programom naše Zveze komunistov. Naj takšni posamezniki delajo kar hočejo, vendar naj delajo to na svoj račun, če hoče njihovo delo kupiti kak zasebidk, naj ga kupi. Toda za to ne bomo več dajali državnega denarja. Snobizem naj gre na račun posameznikov, ne pa na račun sredstev skupnosti.
Na Zahodu naj ne mislijo, da je to naperjeno proti kulturi Zahoda, ker smo tudi mi del te kulture. Bojujemo se proti stvarem, ki nimajo nobene zve-
ze s kulturo in ki jih tudi na Zahodu nimajo za del svoje kulture. Ne bomo dovolili, da bi kdorkoli razkrojeval našo socialistično ureditev. Ne bomo se vračali nazaj. Mi gremo naprej, toda v prihodnje moramo iti po pravi poti.
Usmerjeni moramo biti na po'irebe enotne jugoslovanske socialistične skupnosti
Integracijo moramo razumeti kot nenehen proces, kot stalno gibanje naprej. Če hočemo ustvariti socialistično kulturo, moramo imeti enoten program. Biti mora jugoslovanska, s tem pa tudi lastnina vseh naših narodov. Seveda je treba upoštevati tudi nekatere nacionalne posebnosti in navade,ljudi, denimo v industriji, v kmetijstvu itd. Toda kadar gre za kulturo, in še zlasti za šolstvo, potem je treba čuvati tisto osnovno nit splošne jugoslovanske izobrazbe, ki mora biti v vsaki republiki ista, torej jugoslovanska, čeprav je mogoče obdržati tudi nekatere nacionalne posebnosti. Pri tem ne mislimo na jezik in običaje, temveč na programe, ki naj bodo na liniji splošne jugoslovanske skupnosti. Izobrazba bodi torej taka, da bodo otroci Slovencev, Hrvatov, Makedoncev, Srbov in drugih dobili v šoli tako vzgojo, ki jih bo usmerila na potrebe enotne jugoslovanske socialistične skupnosti.
Ekonomske integracija naj se ne zaustavlja
ob republiških mejah
Vsako izravnavanje bi bilo v naši skupnosti nespodbudno. Ne moremo na primer od Slovencev zahtevati, da čakajo in ne dvigajo svojih plač tako dolgo, dokler se ne bo povečala življenjska raven tudi v drugih republikah. Toda naša dolžnost je tudi, da se zavzemamo ' ža enakomernejši razvoj naših manj razvitih in nerazvitih krajev. Ekonomska integracija na primer po republikah precej dobro napreduje, vendar pa se še vedno giblje v okvirih republik.
Pri nas so še taki komunisti, pri katerih je tudi še malo šovinizma. Celo taki posamezniki so, ki niti ne smejo slišati, da so Jugoslovani. Nesmiselno je siliti kogarkoli, naj bo pripadnik nekega naroda, kakor je neumno zahtevati od posameznikov, da se temu odrečejo. Tu meja ni mogoče postaviti in tudi niso potrebne.
Ne menjamo svoje zunanje politike
Ne menjamo svoje politike koeksistence, politike prijateljstva z vsemi državami, ki žele to na enakopravni osnovi. Kot komunistom nam je do tega, da se socializem krepi, toda v skladu z našo koncepcijo koeksistence med državami ne glede na razlike v družbenih sistemih. Pojmovanje koeksistence pa na sme biti statično. Na mednarodnem področju moramo sodelovati z drugimi državami glede vseh vprašanj, kjer je to možno; Toda zmeraj moramo biti kritični, pravilno oceniti stvari in zavrniti tisto, kar zares ne velja.

RADE BI DOSEGLE ŠE PRECEJ VEČ j

— Kaj pa Krčanke?
— Nič posebnega! je odgovorila tov. Zvonka Tomažič, predsednica Konference za družbeno aktivnost žena.
— Kaj vse ste lani naredile žene in kako se pripravljate na'8. marec?
— Kaj smo lani naredile, bi lahko slišali na minulem zasedanju predsedstva konference, ki je bilo pred nekaj dnevi:
Skupno z društvi DPM in stanovanjsko skupnostjo smo v Brestanici splanirali eno zunanje otroško igrišče, enega pa bomo uredili še letos. V tem kraju prenavljamo vrtec, ki bo še ta mesec gotov. Na Raki in v Velikem Pod-
logu so zunanja igrišča za vaše otroke urejena. V Krškem smo uredili 2 otroški igrišči in eno igrišče za šolske otroke na Vidmu. Vsa igrala nam je izdelala Kovinarska zadruga po lastnih cenah. Res so nam veliko pomagali!
V otroški varstveni ustanovi v Krškem, ki doslej ni bila docela izkoriščena, bomo že prihodnji mesec uredili varstvo za šolske otroke. Organizirani bodo krožki, ki jih bodo vodili prosvetni delavci, pod vodstvom prof. Mira Kuglerja pa bo delovala tudi likovna šola. V prostorih tega vrtca bo v nekaj tednih odprta pionirska knjižnica, ki bo, računamo,  prerasla  okvir krajev-
nih potreb in jo bodo obiskovali otroci iz vse občine.
— Prej ste rekli, da niste nič posebnega naredili. Mar se vam vse to ne zdi dovolj?
— Saj... pa ... morda bi lahko še več!
— Kako pa bo z osmim marcem?
— Ker je bila konec lanskega leta 20. obletnica ustanovitve AFZ, bomo letošnji 8. marec proslavile v tem duhu. Kot običajno bomo organizirale proslave s kulturnim sporedom po vseh večjih krajih v občini, zatem pa se bodo žene in seveda tudi možje lahko zabavali. Tak način slovesnosti za ta praznik se je močno razširil, zlasti na podeželju, in bi ga ljudje pogrešali. Za-
Prešernova proslava v Sevnici

»Osmi marec bomo spet povsod slovesno počastili; »Judje bi pogrešali, če tega {j* bi bilo!« trdi tov. Tomaževa. Res je iako, v vseh naš»h krajih so proslave 8. 'oarca zares lena tradicija!
Na predvečer našega kulturnega praznika 8. februarja je DPD Svoboda priredila proslavo v spomin obletnice smrti Franceta Prešerna. Se poseben poudarek je dal temu večeru obisk književnika Franceta Bevka. Z živo besedo je opisal pesnikovo življenje in delo ter njegov prispevek naši kulturi in današnji stvarnosti.
Pionirka Milena je knjižsv-' nika izzvala, da nam je govoril še o svojem plodnem pisateljevanju in nam celo prebral eno izmed svojih črtic. Šolska mladina je hotela izvedeti še to in ono o njegovih mladinskih delih.
V vsako hišo DOLENJSKI LIST!
Tako nam je po slavnostnem govoru potekel večer v prijetnem in prisrčnem kramljanju s tovarišem Bevkom.
želeno je, da bi za 8. marec organizirali delovne konference. Pri nas to zaradi slabega vremena in cest ne bo mogoče. Pa tudi ni takega materiala, da bi zavoljo njega lahko sklicali konferenco. Zato bomo še kar po starem ...
Vsem tovarišicam iz vaše občine želimo prijetno praznovanje in še mnogo uspehov! M.B.
Stavni stroj v Valvasorjevi tiskarni
V teh dneh pričakuje kolektiv Valvasorjeve tiskarne v Vidmu-Krškem stavni stroj »Linot.vpe«, ki jih bo rešil mnogih zadreg pri stavljenju. Doslej so stavili ročno, stroj pa bo znatno povečal njihove zmogljivosti in jim omogočil tiskanje knjig, brošur in časopisov. Kolektiv se bo rešil zelo neprijetnega ozkega grla, ki ga je doslej predstavljalo ročno stavljenje;
Velik uspeh akademije
T-Slovadna akademija, ki jo je v
Soboto priredilo TVD Partizan v Sevnici, je uspela in je izzvala navdušenje številnih obiskovalčev.
Za otvoritev so 'se zbrali vsi nastopajoči — 104 po številu — na odru k pozdravu zastavi. Pestra slika ob svečanem trenutku ostane vsem neizbrisno v spominu. Ko 16 ie zavesa ponovno odprla, je Prikorakalo na oder 30 tjiciban-<*ov. Najprej so zarajali kot pal-**' ln gobice, potem so prav ""umno nastopili na nizki gredi v parterju. Ni se še poleglo F^rno odobravanje, ie je nastopilo {]> mlajših pionirk s prostimi va-Jr"' to nato 6 od teh še s par-"*nimi. sledili so mlajši pionirji, 5*. 80 pri žaganju v vrečah poka-S"' mnogo gibčnosti in prožnosti. gJJD so nas navdušile mladinke s ^dnostjo gibov v svojih, prostih
»Jan in z zahtevnimi vajami na "*°vi51nski bradlji. Za njimi so hi?«1 Pionirji z vajami na brad-ta na krogih pokazali, da se ^"Pravljajo za. bodoče mojstre, če rj*10, vztrajali v delu. Mlajših čla-rjS le nastopilo 12 z brezhibno in
hladno izvedenimi vajami z žogo. ~r' nJlh Je nastopil še na visoki S"?nato so bili v posamičnem 'nstopu prikazani nekateri elementi SE?81?* Veliko priznanje so poni6 "ot vedno starejše članice saJ več prostora oder ne nudi) j. 'ePo ubranimi prostimi vajami. BnKi' s0- "to se kot mamice, *ene in gospodinje resno vzčnt Jo voNkega pomena telesno sukli,?*.,?1 vsakogar. Program so Um 11 mlalsl clanl * 165 ""P*' 'ajev J*1"*1 konia brez ro~ lahkr,' 5 V2t*aJno vadbo bo ta vrsta hunsv. oseKla na vseh orodjih vr-v'deiie,usPehe. — Skoda, da nismo cev Vi onU> odličnih telovod-talti „ 80 nas pri zadnji akade-toiiJSydu*ill s skoki čez mizo. C1anll      80 20061  ,udl starejši
aianjeUspeU nastop gre vse pričini »Lr1 Pohvala vsem sodelujo-wcain2_bno pa vodnikom ln vod ■■ "ogram je bil Izredno pe-
ster", točke dobro izbrane,: organizacija odlična. V glavnem odmoru so bile razdeljene mladini diplome (11) za.zadnje smučarsko tekmo-vanje. Na akademiji pa smo pogrešali marsikoga, ki bi ga moralo zanimati stanje telesne vzgoje v komuni lo ki bi se tu lahko pre: pričal o delu najbolj prizadevne telesnovzgojne organizacije. Pa št nekaj smo pogrešali: orkestra, ki bi izpopolnil odmore in ustvaril razpoloženje.
Kljub vsemu: akademija je odlično uspela in občinstvo si želi se več takih prireditev.      —bm
V soboto: občni zbor Pedagoškega društva v Novem mestu
23. februarja ob 9. uri se bo v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela (Vajenska šola) pričel redni občni zbor Pedagoškega društva v Novem mestu. Po otvoritvi in izvolitvi organov občnega zbora bodo navzoči poslušaJJ referat o nekaterih problemih šolstva na Dolenjskem in dejavnosti Pedagoškega društva, po poročilih tajnika, blagajnika in nadzornega odbora pa bo razprava. Nato bodo volitve novega upravnega in nadzornega odbora, komisija za sklepe pa bo poročala o svojih' predlogih za delo društva v naslednjem obdobju in poročilo predlagala v potrditev občnemu zboru.
— Uredil bi si rad stanovanje po svoje in rad bi bil neodvisen od drugih . . .
— Le zakaj je drugod nakup stanovanja možen tudi zasebnikom, v Novem mestu pa tega nočejo ali ne znajo organizirati?
— Mnogo govorimo o štednji in smiselnem vlaganju prihrankov, vendar takemu vlaganju doslej še nihče ni postavil resnejšega cilja.
— Cemu nakup pohištva, opreme, h.adilnika, električnega štedilnika, qe ne vem. ali mi bo jutri še ,ahko koristil glede na pogosto menjanje stanovanja?
— Cemu iz leta v leto novi stroški za preselitve?
Take in podobne misli slišimo na vsakem koraku: na trgu, v gostilni, doma in v službi. Vse pa izražajo željo po lastnem stanovanju. Ta želja pa je danes uresničljiva! Iz razpisa sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto je pod točko 10 razvidno, da je upravni odbor sklada prisluhnil željam in v ta namen odobril precej velik znesek posojil: 35 milijonov dinarjev v letu 1963 in 35 milijonov dinarjev v letu 1961. Ta sredstva naj bi ob enaki udeležbi interesentov zadoščala za izgradnjo okoli 40 stanovanj, ustre-zojačih vsem današnjim stan-darnim normam.
Računamo, da se bo cena enemu stanovanju gibala približno tako.e: garsoniera 2 milijona dinarjev, enosobno stanovanje 2.5 milijona dinarjev, dvosobno stanovanje 3,5 milijona dinarjev in trisobno stanovanje okoli 4,3 milijona dinarjev.
Sklad je pripravljen nuditi interesentom izredno u-godne pogoje: če stranka takoj položi 30 odstotkov vred-
k Dolenjskih Toplic
ne £f tv° Prijateljev mladi-niaii-1 pustni torek orga-in m ,   otroško maškarado
v'«Učke tudi pogostilo. Doto 1**1«»nistaLh Toplicah rj^   «vdRnili zdravstveni
tako i2L °no nadstr°PJe m
?KrjLin- deli so že pričeli. «w2£*i * dve b««W za s^lfcr   "»Aeiitel in že po-
"'»če mnogo pridobilo. Draoo Gregorc
Iwšmwmmn%MMmmmmmmmmmm.....mmm.....wumii0nMtMXla Kri, ki rešuje življenja ( Pretekli teden so. darovali kri na novomeški g transfuzijski postaji: Terezija Žagar, Marija Seni- i čar, 1'ani Celic, Samo Medic, Danica Horvat, Joža i Novak, Gabrijel Pust, Franc Pangre, Slavko Vavpo-tič, Jožeta Gregorčič, Ivan .lakše, Pepca Gajič, Ana Marlin, Marija Biček, Anica Bon, Lado Jane, Fani Ravbar, Bruno Koprivnik, Andrej Jerovšek, Anica Standekar, Viktor Avsec, Danica Dolinar, Vladimir Marčič, Ivan Boltez, člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Franc Božič iz Cestnega podjetja Novo mesto; Pavlina Klopčič, gospodinja iz Novega mesta.
Vesna Maiinčič g
1ll!lll!IIIH!llllllll'!iBIIIMIII»i|lll>IIIM
Še 106 novih naročnikov, \ »nihanja« na še vedno ni konec...
Spet objavljamo 14-dnevno poročilo o novih naročnikih: predzadnji teden se je na novo naročilo na naš list 46 naročnikov, v zadnjem tednu pa 60, skupno torej 106. »Novoletno nihanje« števila naročnikov pa se letos kar ne more in ne more ustaliti: tako znaša n. pr. skupno število vseh novih naročnikov v zadnjih 8 dneh 70, hkrati pa je list odpovedalo 73 starih naročnikov ... Odpovedujejo ga iz različnih vzrokov ljudje iz vseh "krajev; naklada se zato že sedmi teden vrti med 19.500 in 19.600 izvodi. Kolikor »zaslužimo«, toliko tudi »izgubimo« ... Čudno nihanje, zares.
Od 1. decembra 1962 do 19. februarja 1963 se je po občinah nabralo naslednje število novih naročnikov:
BREŽICE 145, ČRNOMELJ 87, METLIKA 64, NOVO MESTO 509, TREBNJE 141, SEVNICA 123, VIDEM-KRŠKO 280, razne pošte v LRS in FLRJ 181 in v inozemstvu: 19 novih naročnikov. Skupaj torej v dobrih dveh in pol mesecih: 1548 novih naročnikov.
Hvala vsem, ki so pri tem pomagali — zbiranje novih naročnikov in bralcev domačega pokrajinskega tednika pa se seveda nadaljuje.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
„ŽELIM SI LASTNEGA STANOVANJA"
nosti, 20 odstotkov pa v teku enega leta (do vselitve), daje sklad interesentu dolgoročno posojilo (na 20 let) proti minimalni obrestni meri (2 odstotka) za 50 odstotkov celotne vrednosti kupljenega stanovanja.
Razumljivo je, da bodo stanovanja za odkup (etažna lastnina) prilagojena že.jam kupcev, vendar le po skupinah stanovanj. Velikost in komfortndst stanovanja bosta za vsako skupino stanovanj enaki, ker le tako lahko dosežemo čim cenejšo izgradnjo
S takim načinom gradnje stanovanj nudimo podjetjem izredno priložnost, da na cenen  način  rešijo problem
stanovanj svojih delavcev in uslužbencev s tem, da skladu za zidanje stanovanjskih hiš dodelijo dotacijo namensko (20 odst. vrednosti stanovanja). Delavec ali u-službenec, ki je položil 30 odst. v gotovini in prevzame 50 odst. dolgoročnega posojila, pridobi lastninsko pravico na zgrajenem stanovanju, podjetje pa. ki je prispevalo 20. odst., veže takega delavca ali uslužbenca pogodbeno na delovno razmerje >za določen čas. Tako bi podjetje namesto enega hkrati in ob enakih finančnih stroških lahko rešilo po štiri in več stanovanjskih problemov, kar prav gotovo ni majhnega pomena. Za znesek dota-
cije se seveda cena stanovanja zniža v korist kupca stanovanja. Tako zgrajena stanovanja bodo vseljiva najkasneje 1. juVija 1964.
Vse fizične osebe, ki se za tak nakup stanovanja zanimajo, in prav tako podjetja lahko dobijo podrobnejše informacije pri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo- ali pa na tajništvu sklada za zidanje stanovanjskih hiš občino Novo mesto. Prijave ln sklenitve posojilnih pogodb SO možne le v času ni. natečaja posojil iz tega sklada, to je do vkujučno 20. marca 1964.
Iz tajništva sklada za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Novo mesto
RAZPIS SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ OBČINE NOVO MESTO
Na podlagi 10., 43., 44., 46. in 17. člena zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLR Jugoslavije št. 47,59) ter 30. in 42. člena pravil sklada za zidanje sta.novanj.skih hiš občine Novo mpsto
razpisuje upravni, odbor sklada za zidanje stanovanjskih   hiš   občine Novo mesto
m. natečaj •
za posojilo za novogradnje, dograditve, odkupe in adaptacije stanovanj  za  leto  1963-64,  kol sledi:
1. za adaptacije stanovanj: 1963: 4,250.000 din, za 1964: —,
2. za dograditve stanovanj graditeljev zasebnikov: 1963: 15,000.000
dinarjev, 1964: —,
3. za dograditve stanovanja graditeljev — članov ZB: 1963: 10,000.000 din, 1964: —.
4. za stanovanjske zadruge: 1963: 7,500.000 din, 1964: —,
5. za polit, terit. enote: 1963: 10,000.000 din, 1964: 10,000.000 dinarjev,
6. za samostojne zavode: 1963: 45,000.000 din, 1964: 35.000.000 dinarjev,
7. za gospodarske organlzac: 1963: 100.000.000 din. 1964: 80,000.000 dinarjev,
8. za nakup stanovanj v etažni svojini: 1963 : 35,000.000 din, 1964: 35,000.000 din.
Skupaj za leto 1963: 226,750.000 din, za leto 1964: 160,000.000 din.
Natečaja pod točko 1., 2. ln 3. se lahko Udeležijo osebe v delovnem razmerju ln osebe, ki so po predpisih o soc. zavarovanju izenačene z osebami v delovnem razmerju, osebni ln družinski upokojenci, delovni invalidi, ki uživajo pravice po predpisih o vojaških in mirovnih invalidih ln po predpisih o udeležencih NOV, vsi v mejah razpisanih zneskov pod točko 1., 2. in 3. tega razpisa, in to za stanovanjske objekte, ki bodo dograjeni v letu 1963.
Natečaja pod točko 4. se lahko udeležijo stanovanjske zadruge, organizirane v skladu z zakonom o stanovanjskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 16- 282,69) in to do razpisane višine sredstev, s pogojem, da bodo stanovanja dograjena v letu 1963.
Natečaja pod točko 5. se lahko udeležijo politično teritorialne enote za novogradnje in za odkup stanovanj, ln to za stanovanja, ki bodo začeta v letu 1963 in dograjena najkasneje do 80. septembra 1964. Razpisana kvota 20,000.000 dinarjev, od tega transe za leto 1963 10,000.000 din, za leto 1964 10,000.000 din.
Natečaja pod točko 6. se lahko udeležijo samostojni zavodi za novogradnjo aH odkup stanovanj, ki bodo začeta v letu 1963 in dograjena najkasneje do 30. septembra 1964; skupno razpisana kvota se deli na:
a) šolske zavode: 1963: 10,000.000 din; 1964: 10,000.000 din;
b) ostale zavode:  1963: 35,000.000 dinarjev; 1964: 25,000.000 din. Natečaja pod točko 7. se lahko
udeležijo vse gospodarske organizacije za novogradnje ali odkup stanovanj, ki bodo začeta v letu 1963 in dograjena najkasneje do 30. septembra 1964; skupno razpisani znesek 180,000.000 din se deli v tran-šo za leto 1963 100,000.000 din, v tranšo za leto 1964 80,000.000 din.
Natečaja po točko 8. se lahko udeležijo le fizične osebe, ki si želijo kupiti stanovanja kot etažno lastnino, in to do razpisanega zneska 70,000.000 din; od tega transa v letu 1963 35,000.000 din, v letu 1964 35,000.000 din; stanovanja bodo zgrajena do 30. septembra 1964.
Pogoji: .
a) da gre zu gradnjo aH odkup stanovanj na območju občine Novo mesto,
b) da ponudnik pred začetkom črpanja položi vsaj 50 odst. lastne udeležbe; fizične osebe dokažejo lastno udeležbo:
1. za dograditev: z lastno stavbo, dograjeno najmanj do III. gradbene laze,
2. za nakup stanovanja: z vplačilom najmanj 30 odst. v gotovini takoj po odobritvi posojila, najmanj 20 odst. pa pred vselitvijo,
c) da znaša za novogradnje, dograditve ln odkupe maksimalni rok vračanja 25 let, najnižja obrestna mera pa 1. odst.,
d) da znaša za adaptacije maksimalni rok vračanja 15 let, naj-
nižja obrestna mera pa 1 ođst., c) čim krajši rok vračanja, pogojev, ki so razvidni iz is-vlečka pravil sklada. Prednostni kriterij:
a) splošno družbena korist,
b) čim večja lastna udeležba,
c) čim krajši rok vračanja,
d) čim ugodnejša obrestna mera, vendar ne nad 6. odst.
Ostala določila:
Vsak ponudnik je dolžan ie pred vložitvijo ponudbe položiti Vi odst. varščino od višine zaprošenega posojila na bačnl račun 606—11—687 —16 ObLO Novo mesto — depoziti za stanovanjsko Izgradnjo. Odrezek o vplačilu varščine je priložiti ponudbi. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe, sicer pa se vrne plačniku.
Udeležbo (najmanj 50 odst.) ]• položiti praviloma pred sklenitvijo posojilne pogodbe, a najkasneje T roku 30 dni po pravomoćnosti odločbe o izidu natečaja, sicer postane odločba o odobritvi posojila nična. Bančni račun bo ponudniku sporočen obenem z obvestilom O izidu natečaja.
Vsaki ponudbi je priložiti tudi vso s pravili predpisano dokumentacijo, kar je razvidno iz izvlečka pravil. j
Ponudbe, ki ne bodo opremljene z vso ustrezno dokumentacijo, b katere mora biti tuđi razvidno, da ponudnik v roku 45 dni po pravomoćnosti odločbe lahko začne z gradnjo, ne bodo obravnavane.
Ista pravna ali fizična oseba lahko nastopi kot ponudnik na tem natečaju samo enkrat.
Izvleček lz pravil, tiskovine ln vsa potrebna.navodila so interesentom na razpolago prt Komunalni banki Novo mesto — na referatu za stanovanjske kredite.
Ponudbe je vložiti najkasneje do vključno 20 marca 1963 v zaprti kuverti na naslov: Komunalna banka Novo mesto, referat za stanovanjske kredite, Novo mesto. Na ovoju mora biti označeno besedilo »III. natečaj SZSH ObLO Noro mesto«.
Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hli občina Novo mesto
S konference Zdnženja borcev KOB občine Sevnica
Še vedno aktivni borci za napredek
V nedeljo, 10. februarja, je bila konferenca združenja borcev NOV občine Sevnica. Po sprejetem dnevnem redu in po izvolitvi organov konference je poročal dosedanji predsednik tovariš Jože Jenčič. Med drugim je poudaril, da so komisije, kljub nekaterim pomanjkljivostim, v preteklem obdobju dobro delale. Tudi finančno stanje se je v preteklem letu vendarle izboljšalo. Občinska organizacija ZB je končno dobila primeren prostor. Krajevni odbori ZB so bili pri svojem delu premalo ekspeditivni, ker nimajo lastnih prostorov, razen krajevne organizacije Zabukovje. Prostore krajevnih organizacij bomo morali končno urediti. Tovariš predsednik je nato kritiziral nekatere občane, ki si hočejo na neupravičen način pridobiti nekatere pravice, ki pripadajo borcem po veljavnih predpisih, Čeprav za to nimajo nobenih pogojev. Temu so krivi večkrat stari borci, ki takim koristolovcem podpisujejo lažne izjave. Tudi pri izkoriščanju zdravstvenih uslug, ki so na razpolago borcem, ima občinski odbor precej težav, ker borci ne gredo na zdravljenje tisti čas, ki jim je bil določen.
»IMPERIAL« izvaža čokolado
Tovarna čokolade »Impe-rial« v Vddmu-Krškem je že v zadnjih mesecih lanskega leta izvozila okoli 15 ton čokolade. Tudi letos imajo v načrtih izvoz okoli 6o ton svojih izdelkov. S to količino bodo krili vse stroške za uvoz surovin (kakavovec). Pravkar pripravljajo izvoz petih ton čokolade v Gvinejo. Ostale surovine so zagotovljene. Problem je le pol-nomastno mleko v prahu, ker ga v naši državi primanjkuje. Cene čokolade so na zunanjem tržišču za o-koli 24 odst. višje kot na domačem, vendar v primerjavi s cenami tujih proizvajalcev niso konkurenčni, ker je na svetovnem tržišču cena za sladkor znatno nižja od cen našega sladkorja. »Imperial- izvaža svoje izdelke posredtrto.
Po poročilu predsednika je sledilo izčrpno poročilo tehničnega sekretarja tovariša Jožka Papeža. Ugotovil je, da so bili borci v občini v preteklem letu v središču političnih dogajanj. Nad 70 odst. članstva je družbeno aktivnih delavcev v gospodarstvu ali na področju družbenih služb. V organih ljudske oblasti deluje 36-članov, v svetih in komisijah jih dela 30, v ZK 105, v SZDL pa vsi člani. V organih družbenega upravljanja je 320 borcev, v organih ZK pa petnajst.
Nadalje je tovariš sekretar opisal pomen 20. obletnice rojstva nove socialistične Jugoslavije, ki jo bomo praznovali letos, in nakazal, kako bi to obletnico kar najdostojneje proslavljali.
Posebno pereče je vprašanje stanovanj borcev. To ni samo stvar organizacije ZB, temveč vse občine in širše družbene skupnosti. Da bi rešili ta problem, bi potrebovali najmanj 120 milijonov dinarjev, lani pa je predsedstvo v ta namen prejelo od stanovanjskega sklada dva in pol milijona dinarjev, kar je bilo seveda znatno premalo.
Predsedstvo je skrbelo za borce in njihove otroke še na druge načine. Posebno je poskrbelo za to, da so se borci primerno zaposlili. S tem v zvezi je prišlo pri reševanju teh vprašanj do nepredvidenih zaostritev, za katere predsedstvo smatra, da še danes niso razčiščene. Izrednih podpor je bilo izplačanih za 83.400 dinarjev, študijskih podpor otrokom pa 639.967 din.
V preteklem letu je bilo zbrano gradivo o delovanju KP in drugih naprednih organizacij v času pred drugo svetovno vojno in zgodovina NOV v občini Sevnica. To odgovorno nalogo je prevzel in jo tudi uspešno izvršil tovariš Rudi Mejak, za kar mu gre vse priznanje.
Tovariš sekretar je nadalje ugotovil, da lahko delo vseh komisij v preteklosti ocenimo kot zelo uspešno, čeprav so se še tu in tam pojavljale napake ln pomanjkljivosti.
Po por-jčilih. se je razvila živahna diskusija. Tov. Rudi Malešič je diskutira! o priznavanju delovne dobe med NOV ln poudaril, da bi morali biti pri tem občani bolj pošteni.
Jože Knez pa je povedal, da je lz poročil razvidna druibeno-polltična aktivnost delavcev, kar Je zelo pozitivno. Po njegovem mnenju je tudi pravilno, da smo strokov-
nemu izpopolnjevanju borcev posvetili toliko časa, smatra pa, da bi bilo treba še bolj skrbeti za borce, ki živijo na podeželju. Govoril je tudi o sredstvih, s katerimi bo razpolagal obč. odbor ZB.
Jože Jenčič je razpravljal o stanovanjski problematiki borcev in se je zavzel za to, da bi imeli borci prednost pri najemanju kreditov iz stanovanjskega sklada.
Karel Kolman je poudaril, da je potrebno tudi v bodoče posvetiti varstvu borcev in njihovih otrok kar največ skrbi. Priznavalnine naj bodo takšne, da zajamčijo borcem življenjski minimum. Zavzel se je za to, da bi organizacija ZB dala Mokronogu in okolici v letošnjem letu priznanje v znak hvaležnosti za gostoljuben sprejem izseljencev, ki so hodili tja med okupacijo.
Kudi Mejak je govoril o prekvalifikaciji. Nekatera podjetja se niso dovolj zavzela za to problematiko in je po njihovi krivdi ostalo precej borcev brez kvalifikacije.
Tovariši ca Planinčeva je bila mnenja, da so borci, kljub temu da so že starejši, še vedno aktivni in da jih včasih preveč zapostavljajo.
Na koncu Je občni zbor pozdravil tovariš Ivan Leštrek, ■ sekretar združenja ZB NOV okraja Celje. Med drugim je dejal, da je prijetno presenečen nad toliko skrbjo za borce ln otroke, zlasti pa še nad dejstvom, da so borci še ved-.no aktivni družbeno-politični delavci, ki sodelujejo pri reševanju vse občinske problematike. Nadalje Je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju organizacije z občinskim ljudskim odborom SZDL in ostalimi organizacijami. Po njegovem mnenju pavšalno upokojevanje borcev nI pravilno. Potrebni bodo tudi zdravniški pregledi vseh borcev.
Po sprejetju konkretnih sklepov se je konferenca zahvalila dolgoletnemu predsed-
Prihodnji teden zbori volivcev v novomeški občini
Prihodnji teden se bodo pričeli v posameznih krajih v novomeški občini in v delovnih kolektivih zbori volivcev. Na njih bodo občani razpravljali o uresničitvi nalog programa občine v lanskem letu in o osnutku programa gospodarskega razvoja občine Novo mesto za leto 1963. Zbori volivcev v središčih bo do izvedeni s pomočjo ln so delovanjem Socialistične zveze, v delovnih kolektivih pa s sodelovanjem sindikatov. Zadnji zbori bodo sklicani v začetku marca, nato pa bo o osnutku letnega programa in o predlogih občanov razpravljal ljudski odbor.
VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST!
niku Jožetu Jenčiču za njegovo delo ter predstavniku organizacije ZB bivšega okraja Novo mesto, ki je vedno našla dovoj razumevanja za občinsko organizacijo.
Konferenca je izvolila 9-člansko predsedstvo in 3-član-ski nadzorni odbor. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Rudi Mejak, za sekretarja Jože Jenčič, za blagajnika Bajko Perko, za predsednika nadzornega odbora pa Bogomir Milost. DUŠAN BRELIH
Miha Maleš: POLJUB (linorez, 1928)
Proč s samovoljo!
Kljub temu, da mnogokrat beremo v dnevnem časopisju o samovolji nekaterih uslužbencev ali direktorjev, so podobni pojavi še vedno po gostni. V komisijah gospo darskih organizacij za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij imajo marsikje glavno besedo le direktorji, ki članom komisije vsilijo svoje mnenje. Osebam, ki jih želijo odpustiti, očitajo najmanjše napake in jih celo obdolže za stvari, ki jih niso zakrivile. Opisati želim nekaj podobnih primerov, ki se bo do verjetno znašli pred sodiščem.
V podjetju »Kovina, Bizelj-sko« je direktor sprejel nekaj delavcev, enega celo z velike kmetije, nekaj dni pozne je pa je ugotovil, da bo zaradi pomanjkanja dela treba nekaj delavcev odpustiti! Delavski svet, ki se je sestal 17. decembra, je direktorjev predlog o odpustu treh delavcev odobril in prepustil izvršitev sklepa upravnemu odboru. Ta je že drugi dan določil tri ljudi,, od katerih pa ni bil nihče od novincev. V istem času pa je podjetje odpiralo dva nova obrata, v katerih je zaposlilo 7 nekvalificiranih delavk. Prizadeti tovariši so se pritožili zaradi nezakonite odločbe o odpustu, ki niso vsebovale niti osnovnih določil, kakor jih zahtevajo predpisi. Dobili so nato še dopolnilno odločbo s pravnim po ukom. Direktor se ni oziral n'U na sklep delavskega sve ta, da dobijo prizadeti le brezplačni dopust, dokler podjetje ne bo imelo večjih naročil. Odpuščeni tovariši sploh niso vedeli, da jim bo
s prvim februarjem prenehalo delovno razmerje in so jim ta dan le povedali, da naj gredo v pisarno po plačo in delovno knjižico. Delovno razmerje jim je prenehalo kljub nezakonitim odločbam, pritožbe na delavski svet pa so ostale ' v predalih podjetja. Tak od-, nos direktorja tovariša Franca Hudina je brez dvoma izraz samovolje in podira zaupanje delavcev v organe podjetja.
Obrtno podjetje »Posavje« iz Brežic je pred kratkim odpustilo svojo čistilko. Dekle je mlado in morda res malo neodgovorno. V odločbi ji očitajo, da je slabo čistila pro store, sumijo pa tudi, da je, požgala, ko je kurila peči, uradne listine zadnjih dveh let. Ona to odločno zanika, saj so razne dokumente že večkrat založili in jih pozne je spet našli. Za tak ukrep bi
Kov delovni čas na ObLO Videm-Krško
S 1. marcem bo začel veljati odlok o do.očitvi uradnih dni in delovnega časa u-pravnih organov občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. S tem odlokom se dolo či delovni čas na ObLO ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 7. do 14. ure, ob petkih od 7. do 16. ure, ob sobotah, pa od 7. do 12. ure. Uradni dnevi za stranke bodo odslej v ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure, ob petkih pa od 8. do 16. ure. Krajevni uradi Brestanica, Kostanjevica, Leskovec, Pod-bočje, Raka, Senovo in Veliki Trn pa že tako poslujejo vsak dan. Krajevni urad na Zdolah posluje vsak četrtek.
morali imeti dokaze in je sum premalo. V pravnem pouku navajajo, da se ima pravico pritožiti na upravni odbor. S tem so dokazali, da ne poznajo predpisov o pritožbah, saj bi morala imeti pravico pritožbe na delavski svet, ki je višji organ. Vsekakor bi se za take primere lahko izrekale milejše kazni in vse kaže, da hočejo nekateri pripraviti to delovno mesto za koga drugega, ki jim bolj odgovarja.
Podoben primer imamo tudi v kmetijski zadrugi Brežice. Delavko pri toplih gre dah v Čateških Toplicah je delovodja ob 11. uri opozoril, da bo morala ostati pri delu prek rednega delovnega časa. Ker za to ni prej vedela, se je začela izgovarjati, da ni prinesla s seboj hrane in ima doma nepreskrbljene ga otroka, ki bo sam in mu ne bo mogel nihče pripraviti obeda. Delovodja ji je zagrozil, da bo takoj odpuščena, če se ne bo ravnala po njegovih navodilih. V tem primeru je krivda na posamezniku, ki nezakonito grozi z" odpovedjo, ki ni v skladu z delavsko zakonodajo. ''
Lahko bi našteli še nekaj podobnih primerov. Sprašujemo se, čemu imamo pravilnike o delovnem razmerju, ki so sestavljeni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Ali jih ne poznamo ali gremo namenoma prek njih. Kdor ne pozna predpisov, vsekakor ne bi mogel biti.na vodilnem delovnem mestu v gospodarski organizaciji, najmanj pa še direktor podjetja, ki ima glede tega največjo odgovornost. M. A.
In spet sem doživel nekaj posebnega. Vrgla je ruto z glave in odvezala še tisto, ki jo je imela okrog vrata. Pri tem se je sramežljivo obrnila v stran, da bi ne opazil, kar ni bilo namenjeno mojemu pogledu. Vrgla je ruti v travo, a s tem je bilo sramežljivosti v vsakem pogledu zadoščeno. Obrnila se je k meni, kot bi imela deset rut okrog vrata; na rokah pa je pričela vihati rokavce. Ko so bili na obeh rokah zavihani, je legla na breg, rekoč:
»Da bi me le kakšna ruska ne uklala!« V pogorju je »ruska« to, kar je mravlja v ravnici.
Brez strahu je potem segla pod skalo, in sicer tako globoko, da ji je voda zmočila zavihani rokav-ček-
S ponosom je zaklicala: »Jo že čutim!«
Kdor ve postrvi z roko loviti — jaz sem strokovnjak v tem — ve tudi, kako se polasti lovca zadovoljstvo, če je spravil žival pod skalo v tako stisko, da več ne more uiti.
To zadovoljstvo je občutila tudi Meta:
»Mislim, da mi več ne uide.«
V tej nadi je prišla eni roki še z drugo na pomoč, tako da je imela obe v vodi in pod skalo. Pri tem, ko se je tako pehala za ribo, je nevede dvignila desno svojo nožico. In to precej visoko, da se je pokazala mečica, kakor iz belega kamna izklesana! Bil je pogled, da bi se ga bili sami bogovi razveselili! Da sem ga bil tudi jaz vesel, mi lahko verjamete; a verujte mi tudi, drage prijateljice, da me niti senca kake napačne misli ni preobdala pri tej deviško-ne-dolžni nožici, ki se mi je takrat odkrila.
Ali glorije Je bilo konec. Meta je nekaj zastokala, nato je bliskoma potegnila roke izpod skale in se vzdignila z zemlje. Bila je tako ostrašena, da se ni mogla ganiti z mesta.
»Kaj je?«
Ni mogla odgovoriti, samo z roko je kazala v vodo. Približam se bregu in takoj ga opazim, tistega največjega sovražnika »ribiča z roko«. Po belem pesku se je bil priklatil od onega brega, vlekel se je prav ob tleh in malo, trikotno glavico metal tja in
sem. Okrog te glavice je neprenehoma strigel s svojim črnim jezičkom, a po hrbtu je nosil križ v debeli verigi.
Pobegnila je po senožeti navpik. Pri vaški poti na tratini je ležal Kalar. V roki je tiščal odprt nož in v zemljo suval z njim. Nekaj Je grčal in nerazumljivo govoril. Pri najinem prihodu vzdigne glavo:
»Dekle naj gre naprej.«
Očividno je bilo, da hoče z mano govoriti. Meta je odšla, Kalar pa je pričel:
»Jezični dohtar, kaj?«
Pritrdil sem mu. Dolgo je zrl predse.
»Morda mi napišeš pismo za sodni j o, da bi potem človek tisto sam nesel v Loko, kjer bi ga zaprli brez litanij in brez žandarjev. Teh se bojim in nočem, da bi me pred otroki uklepali«
Gledala sva si obraz v obraz. Precej časa. Nato je omahnil in zopet je sekal z nožem po zemlji. Ko se je umiril, mu rečem:
»Poslušaj dbber svet! Krivico si mu delal, Luka, to je ena; in kazen je že šestnajst let lazila za teboj; vest te je razjedala, in to je hujše od ječe. Ali ni res?«
Samo zastokal je.
»Reci mu, da ti je žal krivice in da naj v božjem imenu pozabi. Boš videl, da pozabi, in vse je izravnano.«
Ker ni bilo odgovora, sem odšel. Sredi vasi sem dotekel Meto. Mogoče in skoraj gotovo je, da jo je mučila radovednost, kaj mi je Ka-
lar povedal. Vas vsaka bi bila vprašala po tem, moja deklica pa ni odprla ust — bila je značaj!
Pri Kalarjevi hiši je kazal razmršeno svojo glavo Lovrica izza vogla, še vedno mu je tičal jok v grlu in čulo se je kakor ihtenje, ko se je drl:
»Lisica! Hoha! Lisica!«
Meta se še zmenila ni!
Z macesna pa se je še vedno oglašal strnad:
»Čer-čer-čer-čeriii.«
Vsak dan v tednu smo spravljali otavo. Nalagali smo jo na voziče, s katerimi se je težko vozilo po slabih potih. Tu in tam smo se morali kar vsi podstaviti, da se ni voziček zavrtel po bregu. Trpeli smo in trudni smo legali spat.
Z nedeljo je prišel shod na Gori. Zjutraj je bila maša in ob desetih tudi. Kdor je bil zjutraj v cerkvi, Je ostal potem doma. Kar je bilo mladega, je hitelo k desetemu opravilu.
Pri Presečnikovih sta najprej odrinila oče in mati s postavnostjo, ki je last pametnih ljudi. Nato sta odšla Danijel in Liza. Že v veži sta se prepirala, in ta prepir se je vlekel z njima, ko sta bila že daleč od hiše. Danijel je hotel, da bi mu dala Liza nekaj denarja, Liza pa se je temu z vso odločnostjo ustavljala. Do Gore je hlapčič brez dvojbe iztisnil zahtevani goldinarček iz starikastega dekleta in gotovo je tudi, da ga je potem zapil.
Pred hišo sem čakal, da pride Meta. Sicer ni bilo dogovorjeno, da bodeva hodila skupaj. To pa se je samo ob sebi umelo; nikomur se ni čudno zdelo, ne očetu ne materi. Ni je hotelo biti iz gorenje hiše, kjer se je nekje — kamric in Čumnat je bilo tam gori vse polno — oblačila.
Kar se tiče moje osebe, sem jo bil zavil v oblačil-ce, času in kraju jako primerno. Posebno je bilo to oblačilce primerno kraju, ki leži — kakor veste —- že pošteno visoko v hribih. Kdor lazi po hribih, mu je nositi posebno obleko, kar tudi veste, že nekaj let sem lazil po gorah, zatorej ml v tem pogledu ni primanjkovalo ničesar potrebnega.
Prešeren v Dolenjskem muzeju

ljetos sta se v Novem mestu povezali v skupnem delu za počastitev slovenskega kulturnega praznika dve kulturni ustanovi: Studijska knjižnica Mirana Jarca in Dolenjski muzej. Prva je v Dolenjskem muzeju razstavila nekaj najvažnejših prešernian iz svojega bogatega knjižnega zaklada. Čeprav je razstavni prostor skromen, je vendar v vitrinah nakopičenih toliko zanimivosti in dragocenosti, da velja spregovoriti o njih nekaj besed.
Vsa razstavljena Prešerno va dela so razdeljena v tri skupine. V prvo gredo tista, ki jih je Prešeren sam objavil in so prav zaradi tega še posebno zanimiva. Tako si obiskovalec lahko najprej ogleda faksimilirano izdajo Prešernovih Poezij iz leta 1946; v vitrini so razstavljeni kar trije primerki te izdaje. Zraven faksirnilirane izdaje je razstavljena »Zdravljica«, ki je bila tiskana med narodno osvobodilnim bojem s toliko ljubeznijo in skrbnostjo.
Ko stopi obiskovalec v sobo z vitrinami, se bo ustavil koj ob prvi, kajti le-ta nudi izredne bibliografske redkosti. Med njimi je prva objava Prešernove elegije »Slovo od mladosti«, natisnjena v I. bu-kvicah Kranjske Ćbelice, kakor tudi prvi natis znamenite Prešernove balade »Povodnji mož« v istih bukvieah. Druge bukvice KC so odprte na strani, kjer je objavljena slovita Prešernova satira »Nova Pisarija«; z njo je pesnik obračunal s svojimi nasprotniki, ^ so menih, da Slovencem gostuje le praktičnopoučna jjjnjiževnost. Tretje bukvice •pO so odprte na straneh, kjer ?? objavljene »Romanca Od ^f-iaške Rozamunde«, »Šolska« in sonet »Ptujobese-r^iem«. Četrte bukvice ka-»riQ Obiskovalcu prvo objavo £l0se« ta soneta »O Vrba ...« zreona dragocenost,   ki jo
aT^ni    StilrlUtVo trnii*nir-
Novem mestu, pa so »Gazele«, ki so izšle kot izredna priloga k Ilirskemu listu z dne. 13. julija 1883 in »Literarische Scher-ze in August Wilhelm voh Schlegels Manier«, prav tako izredna priloga Ilirskega lista z dne 27. julija 1833. Dalje nudi prva vitrina radovednim očem še prvo izdajo »Krsta pri Savici« iz leta 1836 in prvi natis pesmi »Judovsko dekle«, ki je bila objavljena v Ilirskem listu 16. I. 1845. Malc-katera knjižnica v Sloveniji se more postaviti kar s štirimi primerki -prve izdaje Prešernovih »Poezij« iz leta 1846. Obiskovalec vidi v prvi vitrini naslovno stran »Poezij«, medtem ko so v drugi vitrini izredne redkosti, prave bibliofilske poslastice. Tu so
Miha Maleš: ŽENA

1Wih* Maleš: KARNEVAL
namreč razstavljene originalne izdaje »Poezij« (1846) z napačno polo, s pravilnim in napačnim akrostihom v Magi-stralah. Kot zaključek Prešernovih objav prinaša razstava znamenito »Zdravljico«, ki je oblast ni dovolila natisniti v Poeoijah 1846, ter pesem »V spomin Matije Copa«.
Drugi del razstave prinaša Prešernova dela, objavljena po njegovi smrti vse do leta 1962. V tem razdelku se oko zaustavi na nekaterih danes že resnično redkih, a po svo-. jem pomenu izredno važnih izdajah. Na prvem mestu je Stritarjeva iz leta 1866 z znamenitim uvodom. Sledi ji 1893 v Trstu v cirilici tiskana izdaja Prešernovih Poezij, nato Pischerjeva iz 1896. Ob sto letnici rojstva je Prešeren doživel kar tri različne izdaje; to sp bile ilustrirana v večjem formatu, krasotna izdaja, vezana v usnje, numerirana in s tiskanim imenom naročnika,, in ljudska- iz 1901. leta. Vse te izdaje je uredil znani prešernoslovec, nekdanji profesor novomeške gimnazije Luka Pintar. Njegova ljudska izdaja je doživela še štiri   ponatise   (1908, 1914,
1921, 1923), ki so razstavljene v tretji- vitrini. Za L. Pintar jem' je oskrbel izdajo Prešernovih Poezij tudi. Anton Aškerc (1902, 1913) in jim napisal uvod, značilen bolj za Aškerca kot za Prešerna.
Preden si obiskovalec razstave ogleda zadnji dve vitrini, mu bodo oči obvisele na »Krstu pri Savici«, tiskanem v Gorici 1920, nato si bo ogledal različne bibliofilske  izdaje   (Gladnik, Večni sopotniki). Opozoriti ga velja na Zigonovo Prešernovo Ci tanko,  dalje  na Antologijo Prešernovih pesmi, ki je izšla v Zagrebu 1922. Prav tako   ne bo mogel preskočiti najrazličnejših izdaj Prešernovega '   Sonetnega venca (Plečnik, Gladnik, Maleš, šle-binger jn drugi). Za hip se bo ustavil ob Pirjevčevi in Glonarjevi izdaji Prešernovega  zbranega dela (1929), si nato ogledal Kidričevo izdajo     Prešernovih Pesnitev (1936), preletel bo nato štiri miniaturne izdaje (1939, 1946, 1950,   1959),   zaustavil se bo ob Maleševih ilustriranih izdajah   »Strunam«, »Dekletom«, Pod  oknom«. Pogled mu bo nato skočil k izdaji ob stoletnici Prešernove smrti (1949), ki sta jo oskrbela Gspan in M. Rupel. Zaustavil se bo tudi ob Slodnjako-vih izdajah Prešernovih Poezij (1946, 1952, 1958, 1959), se za hip zadržal ob ponatisu »Gazel« in »Sonetnega venca« na posebnem listu in v obliki, kakor so ta dela izšla prvič kot priloga ilirskemu listu, se nato zadržal ob reprezentativni izdaji z Jakče-vimi ilustracijami (Beograd 1951). Pritegnila ga bosta še ilustrirana izdaja »Krsta pri Savici« (1950) in Slodnjakova izdaja Prešernovih pesmi in pisem.
Tako si je v kratkem času ogledal najpomembnejše izdaje Prešernovih del, preostane mu le'še ogled" tretjega dela razstave, ki obsega prevode Prešernovih del v slovenščino in druge jezi ke. Tu mu bo pogled obvisel na Gradnikovih prevodih Prešernovih nemških sonetov (tipkan in tiskan izvod Iz
OBIŠČITE
v Dolenjskem muzeju raz-stavo Maleševih slik in razstavo knjig Prešernovih Poezij! Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. ure. Vstop prost.
1946) in pesnitev (1947), Župančičevih prevodih Prešernovih nemških poezij (1950) in Modrovem prevodu Prešernove elegije »V spomin Matije Copa«, ki jo je poklonil F. S. Finžgarju.
Od srbohrvatskih prevodov je na razstavi zbrano vse, kar je doslej izšlo v knjižni izdaji, tako »Krst pri Savici« (Zagreb 1868), Pesme (Beograd 1932), Krštenje na Savici (Beograd 1936), Sonetni vijenac (Sarajevo 1954), Pjesme (Cetinje). Tudi prevodi Prešernovih pesmi v nemščino so bogato zastopani: od »Die Taufe an der Savica« (1866), vse do »Gedich-te« (Lj. 1936). Prav tako se bo obiskovalec zadržal ob angleških prevodih »Selection of Poems« (1959) in esperant-skem prevodu »Krsta pri Savici«. Se posebno velja opozoriti obiskovalce na češki prevod Prešernovih pesmi in na Koršev ruski prevod Prešernovega opusa v knjigi »Stihotvorenija«, ki obsegajo skoraj vsega Prešerna.
Kdor koli si bo ogledal to razstavo, bo spoznal resnično veličino našega narodne ga genija, občutil bo, da nam je prav Prešeren pribo ril prostor pod soncem v sožitju z drugimi večjimi in bogatejšimi narodi. Hkrati s tem pa bo sprevidel, da so knjižni zakladi novomeške študijske knjižnice resnično dragoceni in da obe dolenjski kulturni ustanovi — muzej kot knjižnica — opravljata sicer tiho in neveščim očem nevidno, zato pa prav nič manj pomembno splošnokulturno in izobraževalno   delo na Dolenjskem.
MDč.
MAŠČEVANJE
»Joj! Cuješ petelina?« je jecljala. ' »Ne!« je odvrnil ji. »Noč je še črna... To, draga, ni bil petelinov klic...«
»O, vstani in odgrni zagrinjalo in na nebo poglej, če več srebrna ne sveti luna in če brez meglic ob ločju modro jezero leži.«
Kar planil je. »Gorje, gorje! Danica že na obzorju bleda se blešči...«
»Že dan je,« šepetala je, »že dan je... Zdaj moraš proč od mene. Ali čuj, še preden greš, nad njim se le maščuj, ki nama skalil je te sladke sanje.
Lok snemi, ko petelin spet zakroži, puščico tole mu v srce izproži!«
(Odlomki iz kitajske književnosti — Pesmi Ši-Kinga, 1500—600 pred n. št., prevedel Alojz Gradnik — Iz nove izdaje MLADINSKE KNJIGE: Svetovna književnost)
25 umetnic v Slovenjem Gradcu
V počastitev 8. marca bo v umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu razstava slikarskih del 25 umetnic iz vse Slovenije. Trenutno razstavlja v tem paviljonu tržaški slikar Lojze Spacal, v aprilu pa bodo odprli razstavo del naivnih umetnikov iz vse Jugoslavije.
Afislira, da bi lahko ostal še Sest let ministrski predsednik toda treba je ugotoviti, če bi me tudi drugi lahko prenašali še šest let.
(Harold Macmnlan, britanski premier)
Prvaki Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, zbrani okoli Plešočega oslička. Predstava bo v soboto, 23. februarja, ob 14. uri popoldne v kostanjeviškem Domu kulture
Fran Albreht
Prejšnji teden je umrl književnik in prevajalec, mojster slovenske besede, Fran Albreht. Za seboj je pustil neuklonljivo pot v času okupacije in koncentracijskih taborišč, predsednikovanje prvemu povojnemu ljubljanskemu ljudskemu odboru in vsestransko kulturno delo. Oral je brazde v socialni liriki in na vseh drugih  literarnih področjih.
Kulturni dan v Loki
10. februarja, smo imeli v Loki kulturni dan. Ker je bila hkrati v Radečah repriza igre in na Bregu gasilski občni zbor, je bila udeležba slabša. Dijaška mladina je recitirala nekaj del naših najvidnejših pisateljev, slišali pa smo tudi dve zanimivi epizodi iz življenja našega največjega poeta dr. Franceta Prešerna. Dijakinja Breda je ob spremljavi kitare zapela tri pesmi, za kar jo je občinstvo toplo nagradilo.
Danes pričetek strojepisnega tečaja
Danes se je pričel v Vidmu-Krškem strojepisni tečaj prve- in druge stopnje, ki ga je organizirala Delavska univerza. Tečaj bo trajal 80 ur ta bo trikrat na te* den po Z Šolski url. Tudi strojepisni tečaj druge stopnje bo trajal prav toliko časa kot prvi. Vpisnina v strojepisni tečaj prve stopnje znaša 600 din, utniiia pa 12 tisoč dinarjev, za drugo stopnjo pa 9000 dinarjev. Učnlna se lahko plača tudi v 6 mesečnih obrokih.
Ker je kandidatk veliko, bo delavska univerza organizirala v kratkem še en tak tečaj. Kandidati se morajo prijaviti Delavski univerzi do 25. februarja.
Knjiga, ki smo jo že dolgo pogrešali
COb       SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI I. - Izdala MLADINSKA KNJIGA
v Ljubljani)
ki to T0™0 književnostjo I,i slali, „ pr*d nedavnim noska it«« knjižni trg Mladin-bili ovi Ba' sm° S1°venci do-dveh ' Pomembno zlasti v njij, PoBledih, dijaki sred-knjtte;"' ta njihovi učitelji Prepon °sti so z njo dobili Iji ^eben učbenik, ljubite-kl so i "^^e pa antologijo, «a »»J?.      dolgo pogrešali
mis'ltno P0110*11- In će P°" Po ^0ji* da smo vsa ta leta
pr°Wrnl' k° smo v učnem Poglobi?" 0161110 razširili in Vi "1 'sthteve po obravnavati «T"6 književnosti, aobivah šolska berila.
1 Svetovna književnost. **brana dela ln odlomki. J**«  knjiga.  MK 1962-
'0v*njem Dušana Plrjevca ™ Staneta Mlhcliča. U-»ovne priloge Izbrala Spe-* Copic. Opremil Branko
ki puščajo docela vnemar svetovno književnost, se pomen novega priročnika še zveča.
Uredniki so snov I. knjige, ki zajema dobo do 1800, raz-deli.i v tri obsežnejše oddelke: »Orientalske književnosti v starem in srednjem veku« s primeri iz egipčanske, ba-bilonsko-asirske, hebrejske, arabske, perzijske, indijske, kitajske in japonske literature; »Antična književnost« z grško in latinsko; in »Evropska književnost v srednjem in novem veku«. V vseh omenjenih oddelkih pa je snov pregledno razdeljena po književnih zvrsteh in oblikah (lirika, epika, dramatika; ep roman, novelistika itd,), tako da že sama razvrstitev naka-kazuje razvojno linijo posameznih književnosti in literarnih zvrsti. Porabnost knji-ge, njene vrline in morebitne pomanjkljivosti bo nedvom-
no najbolj odkrila praksa, vendar se nam zdi, da se ne bomo dosti zmotili, če rečemo, da Je izbor smotrn, razvrstitev snovi jasna in pre-g.edna, tako da bo knjiga veliko pripomogla k temeljitej-šemu pouku na šolah na eni strani ln k jasnejši literarni orientaciji nešolskih Interesentov na drugi strani.
Pričujoča Svetovna književnost pomeni pravo presenečenje v dvojnem smislu: prvič, ker Je izšla brez poprejšnjih hrupnih napovedi, ln drugič, ker je pokazala, da niti ni bilo treba kdove ko liko na novo prevajati, ker smo zadnja desetletja, zlasti po vojni, na področju prevajanja iz tujih književnosti pravzaprav veliko napravili. Med nekaj nad 170 prevedenimi deli oziroma od.omki so jih največ prispevali tile prevajalci: Alojz Gradnik (21), Anton Sovre (20), J. K. (os)
(17), Oton 2upančič (12), Ciril Zlobec (9) in JožeSmit (7).,Poleg teh so z manjšim številom zastopani še Gregor Strniša, Matija Kovic, Veno Taufer, Ivan Minatti, Anton Debeljak, Leopold Stanek, Vlasta Pacheiner, Karol Gla-ser. Eda Stadler, Vital Kra-bus, Kajetan Gantar, Fran Albreht, Fran Bradač, Amat škerlj, Josip Jurca, Joža Glo-nar, Rajko Nahtigal, Milena Mohorič, Janez Negro, Niko Košir, Mirko Pretnar, Dušan Ludvik, Kristina Vrhovec, Emil Smasek, Andrej Budal, Janez Menart, Jože Javoršek, Ciril Kosmač, Dušan Mora-vec, Ada Skerlj, Josip Vidmar, Janko Moder, Izidor Cankar, Mira Mihelič, Filip Kalan, Vladimir Levstik, Mile Klopčič, France Prešeren, LU Novy, Božo Vodušek, Jože Udovič, Darka Hočevar in Herbert GrUn. — Torej gre, razen pri Prešernu (Leno-ra) in Glaserju (Sakuntala), za prevajalce lz novejšega časa. Med njimi so tako rekoč vsa imena, ki v našem prevajalstvu nekaj pomenijo. Ker gre za šolski učbenik, pa bi nemara ne bilo napačno, če bi bil pritegnjen še Levstik (Goethejeva Bliža »Jube-
ga) in še ta ali oni prevod GoethejevePopotnikovenočne pesmi, ki je doživela že več prevodov. Primerjava med različnimi prevodi istega dela je zlasti v šoli mikavna in poučna. Pa ker smo že pri imenih: tudi Borovi prevodi Shakespeara bi nedvomno s tem ali onim primerom so dili v s.ovensko antologijo svetovne književnosti!
Izboru del je Janko Kos dodal še literarnozgodovinske opombe. Naslov je dejansko preskromen- saj gre v resnici kar za zgoščen oris posameznih književnosti, njihovih glavnih predstavnikov in literarnih zvrsti. Tu in tam bi namesto leksikonsko zgoščenih naštevanj marsikdaj želeli Izčrpnejših oznak idejno-sti, tematike del. Naj navedem samo primer s Shakespearom, kjer bi lahko brez škode odpadlo naštevanje vseh 36 dram z domnevnimi letnicami nastanka vred, ker je to samo nepotrebna obremenitev. Toda če pomislimo, da bi tako delo knjigo razširilo ln verjetno tudi za-v.eklo natis, napako radi odpustimo.
Knjigo poživlja vrh tega 27 lepih reprodukcij, ki jih je iz
raznih področij likovnih u-metnosti izbrala Spela Cooič in z njimi lepo osvetlila o-zračje posameznih slovstvenih obdobij.
Glede na to, da je knjigo potrdil kot učno knjigo Svet za šolstvo LRS in da bo prvemu deli sledil še drugi, pa bi dodali še skromno pripombo: knjiga bi pridobila, če bi bila temnejša mesta pri posameznih de ah temeljiteje komentirana. To poudarjamo zlasti zaradi tega, ker se zdi, da je to postal v novejšem času sistem (prim. D. Pirjevca Slovensko književnost iz 1961). V tem pogledu so nam še vedno lahko za zgled predvojne čitanke za gimnazije, ki so bile pisane na podlagi dolgoletnih izkušenj šolskih praktikov in pedagogov. Zakaj bi zameta-vali pozitivne stvari starejše slovenske pedagoške prakse!
Kljub vsem tem pripombam pa lahko rečemo tole: Svetovna književnost I. je pomembno dejanje, za katerega smo hva.ežni založniku in urednikom. In še to: cena 720 din je izjemna. Zato smo prepričani, da bodo po knjigi posegli vsi, ki jim je lepa knjiga živa potreba.
K. Bačar

»Tokrat« — je pisal Goebbels — »ne bo napak. Borba je sedaj gladka, ker lahko uporabimo vsa sredstva, s katerimi razpolaga država. Na razpolago sta nam radio in tisk. Propagando bomo privedli do popolnosti- Tokrat nam celo denarja ne bo manjkalo« V Goringovi palači se 20. januarja zbere lokrog 25 vodilnih industrijcev. Hitler je zmeren, toda le zapreti: »Če ne bodo rešile volitve, tedaj bomo odločili z drugimi sredstvi.« Za njim govori Goring: »Kdor ne sodeluje v borbi, naj doprinese vsaj finančno žrtev... Zahtevane žrtve bodo toliko lažje, če smo prepričani, da bodo to zadnje volitve za naslednjih deset ali celo sto let.«
Volilni sklad doseže višino tri milijone mark za koalicijo, toda jasno je bilo, da bodo nacisti zahtevali (in dobili) levji delež.
Nacistična volilna kampanja je usmerjena proti socialdemokratom, komunistom in strankam centra. Hitler na volilnih zborih kliče: »Od tebe, nemško ljudstvo, zahtevam — ker si drugim dajalo štirinajst let — da tudi nam daš vsaj štiri.« Hitler ni ostal samo pri besedah. Zborovanja drugih strank razbijajo oddelki SA: pretepajo govornike, trgajo letake in plenijo časopise.
Papen je verjel, da drži Hitlerja v svojih rokah. Toda pozabil je na Goringa, ki je v usodnem letu 1933 odigral drugo največjo vlogo takoj za Hitlerjem. Ključ do državne oblasti, ki so jo kontrolirale pruske policijske sile in pruska državna uprava — je bil v rokah Goringa Prusko notranje ministrstvo je upravljalo dve tretjini vse Nemčije in je bilo važnejše kot zvezno ministrstvo. (Nemčija je bila razdeljena na več državic, ki jih je združevala zvezna vlada. To je bil nenavaden sistem dvojne vlade.) Goring se je strgal z vrvice kot stekel pes. Takoj je pričel čistiti pruski državni aparat in vanj vključil naciste. V policijo je postavil na vodilne položaje aktivne voditelje oddelkov SA in SS. Policiji je prepovedal, da bi se spopadala z oddelki SA in »Stahl-helmom«. »Nobene milosti organizacijam, ki sovražijo državo!« — zapoveduje v svojih poveljih policiji. Tako objavlja vojno komunistom in socialdemokratom. Njegova povelja jasno pravijo, da bodo kaznovani vsi tisti policisti, ki ne bodo uporabljali strelnega orožja v svoji službi, brez ozira na posledice. Da. bi bil še bolj jasen, dodaja: »Vsak uslužbenec mora vedeti, da se bo nedejavnost ocenjevala resneje kot pa napake, ki bodo nastale zaradi podvzete akcije.«
Goring izda 22. februarja povelja za ustanovitev pomožne policije z obrazložitvijo, da so sredstva redne policije omejena. Vpoklical je 50 000 mož. med temi je bilo 25.000 članov SA in 15.000 članov SS. Rjave in črne srajce so nataknile na svoje rokave bele trakove in že so predstavljale državno oblast. Policijska oblast je prešla v roke razbojniških tolp. Dnevno časopisje je imelo v tem času tri redne spiske:
— spisek odpuščenih ali zamenjanih vladnih in policijskih uslužbencev;
— spisek prepovedanih listov in časopisov ter
— spisek oseb, ki so bile ubite ali ranjene v političnih nemirih.
Edina ovira za naciste so bile levičarske stranke, posebno komunistična. Goring in Goebbels sta iskala izgovor, da bi strla komunistično partijo.
Berlinska policija je 24. februarja vdrla v »Dom Karla Liebknechta« — glavni stan komunistov. V službenem poročilu obvešča policija, da je v domu našla načrte za komunistično revolucijo. Obljubila je, da bo zaplenjene dokumente objavila v najkrajšem času. To se ni nikoli zgodilo, ker teh dokumentov enostavno nikjer ni bilo. Policija pa je poostrila ukrepe proti izmišljeni revoluciji.
Tedaj je nenadoma 27. februarja ponoči izbruhnil požar v Reichstagu in stavbo poškodoval.
Izgovor za napad na komuniste je bil tu. Začel se je program, kajti službeno poročilo je še isto noč trdilo, da je policija v goreči stavbi aretirala nizozemskega komunista van der Lubbea. Nacisti so opustili prvoten načrt, da bi inscenirali atentat na Hitlerja, ker se je Hitler še celo tega bal. Obveljala je zamisel, da bo Reichstag dovolj velika bakla, dovolj pomemben signal. Vrgli so v svet iz trte zvito parolo, da je požar signal za začetek komunistične revolucije. Nebo nad Reichstagom je še odsevalo od ognjenih zubljev, ko so nacisti že krenili v organiziran napad.
Nekaj minut po tem, ko so organi sporočili o požaru, je prišel na mesto požara Goring. Kmalu za njim sta prihitela še Hitler in Goebbels. Vsi trije so bili takoj pri roki. Vsi trije šefi nacistične stranke so ta dan zdeli v Berlinu, čeprav je bila volilna kampanja na višku in bi morali biti na različnih zborovanjih v Nemčiji. Precej zgovorna okoliščina! Prihi-tel je seveda tudi von Papen.
V spremstvu teh veljakov je bil tudi angleški novinar Sefton Delmar, ki je poročal za londonski fašistični list »Dailv Exprcss«. In vendar poročilo prav tega fašističnega lista Hitlerja najbolj obremenjuje. Delmar je opisal pogovor med veljaki, ki se je odvijal kakih dvajset ali trideset minut po odkritju požara. Hitler, ki je pravkar prišel, se je obrnil k podkanclerju von Papenu z besedami:
»To je od boga dano znamenje. Nihče nam ne bo sedaj preprečil, da ne bi uničili komunistov z železno pestjo.«
Nato se je Hitler obrnil k Seftonu Delmarju: »Priča ste velikemu novemu obdobju v nemški zgodovini. Ta požar je njegov začetek.«
Hitler je spregovoril te besede — obtožil komuniste — ko še nihče ni mogel ugotoviti, ali so zažgali palačo res komunisti
BREZICE . leta 1917 je bilo neprimerno huje...
POTRES V BREŽICAH — smo sporočili na prvi strani zadnje številke in hkrati obljubili kaj več o tem danes. Naša pripoved se začenja 11. februarja 1963, vmes pa bomo povedali nekaj več tudi o spominih starejših Brežičanov na potres v letu 1917. Vsi trdijo, da je bilo takrat zares hudo.
če bi v našem poročilu zajeli vsa govoričenja, ki so se pretekli teden razplela po brežiški občini, bi morali opisati potres morda takole: Oglušujočemu bobnenju je sledilo več sunkov, ki so dodobra razmajali stavbe. »Pravijo«, da so v nekaterih stavbah velike razpoke. »Govori se«, da sta najbolj prizadeti naselji Čatež in Krška vas. »Slišali smo«, da je nekemu gospodarju v Krški vasi odtrgalo verando, porušenih je tudi 8 dimnikov«. In tako dalje in dalje ...
Kljub podrobnemu poizvedovanju nismo mogli odkriti nič takega. Potres je bil, povzročil je nekaj manjših razpok po stavbah, malce strahu in nekaj škode. O tem pa naj vam kaj več povedo ljudje; ki so tokratni potres doživeli.
ze vnaprej naj torej vse radovedneže in ljubitelje a-trakcij opozorimo, da nas ob prihodu v Brežice — bilo je dva dni po potresu — niso pozdravile ne ruševine, ne strah in pop.ah. Brežičani živijo in delajo tako kot poprej. Vsakdo hiti po svojem poslu. Zlasti v razgovorih s starejšimi Brežičani smo zvedeli več kot o letošnjem potresu o tistem, ki je "Brežice močno prizadejal v letu 1917. Naša pripoved pa se začenja s tem, kar se je odigralo 11. februarja 1963.
Tov. Friderika Kos s Ceste prvih borcev 17 hrani bogato zbirko starih brežiških razglednic.
»Naša stavba je stara in trdno grajena. Ob 11.40 uri se je miza v kuhinji močno zamajala, s stropa se je usu-lo  nekaj beleža. Spogledali
»Takrat, 29. januarja 1917, sem padla z mize pri starem očetu...« nam je povedala tov. Štefka Graul
smo se in onemeli. Vnukinja je pričela jokata. Sunkov nato ni bilo več. Starejši ljudje pripovedujejo, da se manjši potresni sunki ponavljajo vsako leto. Slišati je, da je bil manjši potres tudi 29. januarja letos, na obletnico onega iz leta 1917. Tokrat smo pri nas pospravili po smetišnico beleža iz vsake sobe, pojavilo se je nekaj drobnih razpok, hujšega pa k sreči ni bilo.«
»Bila sem stara 6 let,
pa se spominjam, kot da je bilo danes«
Tako je pričela pripoved tov. Štefka Graul, ki je preživela potres 29. januarja 1917. »Kot otrok sem sedela na mizi v hiši starega očeta pri bolnišnici. Zagrmelo je, se zatreslo, jaz pa sem pacLa z mize. Planili smo k vratom, nekdo me je potegnil za seboj. Požarni zid pri hiši se je porušil, poškodovana je bila tako, da je bila za stanovanje neuporabna. Neko žensko, ki je bila pri sorodni- . kih na obisku, je ubilo: nanjo se je sesul strop. Nato smo 3 tedne stanovali pod šotori. Postavili so jih na »športplacu«, na sedanji tržnici in pri Leiterju na travniku. V vseh stavbah je bilo kurjenje prepovedano. Po ri-čet smo hodili k vojaškim kuhinjam, ruski ujetniki pa so nam kuhali čaj z rumom in nas ponoči po večkrat budili ter nas sili.i piti. Ker je bila huda zima, so se bali, da se ne bi kdo prehladil. Po treh tednih so nas premestili v meščansko šolo, po šestih tednih pa smo se vrnili na domove, ki smo jih s pomočjo vojske medtem popravili. Najmočnejši sunek je bil 29. novembra 1917 ob pol desetih dopoldne, istega dne pa je bilo še okoli 60 sunkov.« Tako se spominja potresa iz leta 1917. tov. Štefka Graul.
je trajal okoli 5 sekund, še nekaj časa smo bili v strahu, Džipo je bil vznemirjen že prej, nato pa se dolgo ni pomiril. Meni so se še precej časa treske noge.« Takšna je pripoved tov. Ive Bužančič iz Brežic, ki nam je pokazala nekaj manjših razpok v svoji spalnici.
V sosednjem stanovanju stanuje tov. Ivan Bedrač, ki je na vso smolo stanovanje malo pred potresom na novo pobelil, zdaj pa se je del beleža ob razpokah odluščil.
»Zabobnelo je od zgoraj, nato pa še pod zemljo«
. Tov. Hcrmina Kostanjšek — našli smo jo v prodajalni na Cesti prvih borcev — se letošnjega 11. februarja spominja takole:
— Tako kot vedno sem stregla ljudem v prodajalni. Iznenada je zabobnelo od-zgoraj, v istem trenutku pa tudi pod zemijo. Tla so se kar zamajala. Razpok k sreči ni, ker je hiša precej v zemlji. Vse skupaj je trajalo nekaj sekund.«
»Imel sem občutek, do se je zrušil sneg«
»Enajstega februarja je bil prvi dan seminarja SZDL. Pravkar sem predaval udeležencem, ko je nenadoma močno zagrmelo. Pomislil sem: sneg se ruši. Takrat pa sem že opazil, da se zidovi nekam čudno majejo. Preda vanju nisem prekinil, saj je bilo čez nekaj trenutkov spet vse v redu,« Tako je preživel potres predsednik brežiške občine tov. Milan Šepe-tavc. Dodal je:
»Kot smo ugotovili, so najmočneje čutili potres v Krški vasi in v Čatežu. Bazen manjših razpok ni nikjer posebne škode. Ljudje de.'ajo normalno naprej, ježičneži — teh je povsod dovolj — pa so dobili slasten grižljaj za po-menke in ugibanja.«
M. J.
»Maloobmejni promet" ob Kolpi
0 Kolpa ali Kupa, to sta dve imeni za isto reko, katere desni breg je hrvaški, levi breg pa slovenski. Bregova povezuje velik most, trden, da lahko kljubuje najvišji vodi. Točno po sredini mostu gre meja med Slovenijo in Hrvaško.
£ Obe strani sta naseljeni. Nekaj stotin metrov od mostu prideš po cesti v Metliko, če greš z mostu na desni breg, pa prideš že po nekaj desetinah metrov v prvo hrvaško vas Brod.
© Na tem območju je promet zelo velik. Vsak dan, vsako jutro prihajajo z desnega brega Kolpe ženske z jerbasi na glavah, pokrite z značilnimi črnimi rutami, moški, fantje in dekleta, otroci, pešci, kolesarji in vozniki. Vrsta je nepretrgana, ker prispejo tudi ljudje iz bolj oddaljenih hrvaških vasi. Skupna pot vodi proti Metliki.
Razpoka v kotu kuhinje, v stanovanju Bedračevih, Id jo je povzročil nedavni potres
»Džipo« se je najbolj prestrašil...
»Hiša Je stara in precej razmajana, najbrž smo zato to.iko bolj čutili. Sedela sem za mizo. Začelo je bobneti, roža na kredenci se je začela majati, priskočila sem, da bi jo prestregla. V tem je Džipo, naš psiček, pričel tuliti. Ura je bila 11.40. Najprej sem mislila, da se ruši sneg s strehe, nato pa sem le doumela, da je potres. Sunek
w* potresu o Hiša brežiškega notarja dr. H<L nuarja *9*
Ko sem opazoval dolgo kolono Ljudi. konjskih vpreg, kolesarjev in drugih, ki se je DomdikaAa Diroti Metliki, je stopil k meni starejši hrvaški kmet am me pK/ćiii. naj mu Drižgem cigareto. Zelo imenitno se mu je zdelo, ko sem moral zaradi vetra večkrat prasniti ob škatlico, pa je hitro pripomnil:
»Treba biti majstor v tom posiu... Ja. na primer, pre pol uri nisam mogel kupiti šibice, makar sam jih zahteval v treovimi. Nema.«
»Zdaj greste pa v Metliko po vžigalice?-«
»Ne. brate, idem da kupim, kaj mi treba. Cul sam, da metliška zadruga prodaje nitirofoskai.«
•'Ga nameravate tudi vi kun iti?«
»Ne.-«
»Kaj oa?«
»Nekaii za ielo.«
»Greste veJdikokrat v Metliko?«
I »Da, več puta. Imaim žUvhtu...«
Kolona se, je počasi* pre-miikala »roti železniški progi in od tam proti Partizanski cesti, torej proti Metliki. Zanimalo me je, pokaj tako množično obiskujejo Metliko.
»Vsakdo gre do svojih o-pravkih.  V Metliki največ nakupujejo, kar' notrebuje-jo za vsaikdanie življenje,« je rekel. »Kje prodate živino?« »Predvsem v Metlika« »Kako Da sicer živite onstran Kotoe?«
»Zima; ie kot Dovsod. Tudi nas je Drehiitela in prekrižala vse račune. Drv ni. Krme za živino orimainjlku-je. Tisti, ki jo imajo na zalogi., jo lahko orodaflo po 36 dinarjev kilogram. Mnogi je celo do 40 dinarjev nočejo DTodati. Zaradi po-
manjkanja krme živino prodaja io«
»Pa divjad se kaj klati okrog vasi?«
»To pa. to. Preile sem slišal, da so v neki .vasi celo noč odganjali volka, ki se je približal domačij i. Ušel jim ie.«
»Se je to orvič zgodilo?«
»Kadar je taka zima kot letos, zveri večkrat pridejo do vasi.«
»Kako bo z letino?«
»Slabo, ker io bo sneg u-niičil. Hudo bo. če pride iznenada odiufia.«
Se beseda o tem in onem in se je poslovil. Odšel je po svojih ooravkih kot vsi ostali, ka so nenadoma zavili iz kolone in se porazgubili do Metliki. Kolone ni bilo več. Tudi nazaj grede je ne bo. Odhaiali bodo posamič in v manišiih skupinah, oforemenieni s tem in onim. Do jutri ali pojutrišnjem na soet: na svidenje, Metlika!
Kdo ve natančno, od kdaj je Metlika dvojno središče: belokranjsko in središče ob-kolpsikih Hrvatov. Tem, ki prihajajo z desnega brega Kolpe, nobena naravna ali umetna meja ne bi mogla preprečiti Doti v Metliko. Preveč so se z njo spoprijateljili. Ivan Zoran
ALI POZNATE DOMAČE KRAJE?
Na zadnjo slikovno uganko smo dobili precej pravilnih odgovorov, predvsem seveda iz Šentjerneja, od koder je tuđi naša fotografija. Takole nam je na uganko odgovorila pionirka Zvonka Zulič iz 2. razreda šentjernejske osnovne šole:
»Fotografija prikazuje golorokega človeka-parti-zana, ki se bori s fašistično zverjo. Kip je izdelal tovariš Lojze Dolinar, gospodarske organizacije v našem kraju pa so: obrat ISKRE, KZ Novo mesto — obrat Šentjernej in mizarsko podjetje Podgorje v Šentjerneju.«
No, Zvonka ima kar prav in je bila tudi izžrebana; razen nje pa bodo dobili knjižne nagrade po pošti še naslednji pionirji:
Alojz Bele, Zameško 24, p. Šentjernej; Marija Gregorič, Groblje 2, p. Šentjernej; Franci Kuhar, Dol. Brezovica 9, p. Šentjernej, in Polonca Štem-berger, Šentjernej 56.
PRIHODNJI TEDEN: nova slikovna uganka!
Kdo ščiti Artukovića?
Ameriški mesečnik »Yewish Current« je objavil obširen članek o zločinih ustaškega vojnega zločinca Andrije Artukovića, ki živi danes varno v Kaliforniji. List poudarja, da je jugoslovanska vlada že pred dvanajstimi leti zahtevala, naj ji izročijo zločinca, in sodi, da ima do tega vso pravico. Zahteva jugoslovanske vlade je bila prva zahteva, ki so jo dobile ZDA za izročitev vojnih zločincev. Kljub strašnim zločinom, za
katere je kriv Artuković, in kljub soglasju ameriške vlade, da ga bo izročila, je morilec še vedno na prostosti. Časopis dalje piše, da stojijo za Artukovičem »močne sile«, ki delujejo prikrito in skušajo rešiti ustaškega zločinca. Tako so vplivale tudi na sodišče, ki je zavrnilo upravičeno jugoslovansko zahtevo. Artukovića podpira po pisanju lista tudi nekaj republikanskih senatorjev.
PRIREDIL:
StĆVhfoši7Wh£ RIŠE:
^JVolj ln g^
13L Potegavščin sta ■jjj*0fs^ potrebno ?6 potePa'a- To pot po mrtvem kraju. u \rt*'Pa i»« .• J
Živi" Je> »a se umakneva kam drugam, kjer v^jjf ""H mal0 h ,mesa steklo čez pot,« je omenil Kri»- *°K«edala okoli,« mu
je odvrnil čok.
130. Naslednji dan so meščani brali lepak: »Za 4874 delnic po 10 dolarjev prejeli 48.740 dolarjev. Za stavbišče plačali 10.00(1, za razne stroške 1000, dawsonski bolnišnici preostanek 37.740 dolarjev. Pripis: Tisti, ki noče darovati 10 dolarjev bolnišnici, lahko dobi denar vrnjen. Kriš in čok.«

■iiiiiiiiiiiiiih
I   Pierre D a n i n o s
Mirna hiša
— Prosim vas, da se razumeva, nobenih deklet! — mi je dejala hišnica in najprej premerila od glave do pete mene, nato pa še moj stari pisalni stroj, ki sem ga držal v roki. — To je dostojna, mirna hiša, razumete, in zato ne smejo v njej nobeni obiski rušiti miru in reda!
— Ne bojte se, — sem dejal pomirljivo, — niti starih niti mladih deklet ne bom sprejemal. Preveč dela imam, da bi imel čas še za obiske!
— Ali ste slišali, — je nadaljevala hišnica, ne da bi se zmenila za to, kar sem rekel, — nobenih mladih deklet!
Komaj sem postavil pisalni stroj v sobi na mizo, je nekdo potrkal na vrata. To je bila soseda, ki je stanovala v sobi levo od moje. Predstavila se mi je in rekla:
— Vi ste torej pisatelj? Da, da, kaj hočete! Tudi jaz sem se svoj čas ukvarjala s pisateljevanjem, toda nisem imela sreče. Okolje, ki živim v njem, me ne razume in ne ceni velikih del, ki sem jih ustvarila...
Ta dobra duša je prihajala v mojo sobo, kadar koli se ji je zazdelo, da sem potreben njenih nasvetov...
Moj sosed na desni me je obiskal vsako popoldne, kadar je njegova žena spala.
— Veste, gospod, moja uboga žena trpi za nespečnostjo. Mar to ni žalostno? Vsako noč me po nekajkrat prebudi in mi reče: »Veš, dragi, še vedno nisem zaspala!« Morda bi bili tako ljubeznivi in bi mi storili majhno uslugo. Ne razumite me napak, ampak prosil vas bi, da ne bi tipkali na pisalni stroj, kadar žena popoldne malo leže... Saj se ne jezite, kajne?...
— čujte! — sem protestiral. — Vaš pes je nocoj vso noč lajal!
— Moj pes? — se je začudil sosed, — za božjo voljo, pes vendar mora lajati!
— Razen tega, — sem nadaljeval, — mar vaša žena ne,sliši tistega stanovalca na drugi strani, ki cele noči nekaj zabija?
— Mislite tistega mizarja? — je odgovoril hladno moj sosed. — Oh, to ni nič! Moja žena se je že davno privadila njegovemu zabijanju. To jo ravno tako malo moti kot hrup s tržnice, ki se prične ob štirih zjutraj. Toda vašega pisalnega stroja ne more prenašati. Razumeli boste, da ni prijetno neprestano poslušati: tik-tik-tik- tik, tik-tik--tik-cin-uang! Kar zadeva našega mizarja, veste, to je pravi umetniški mizar. Morali bi videti., kakšno moderno pohištvo ta umetnik izdeluje!
čez nekaj dni se je genialni mizar nepričakovano pojavil pri mojih vratih s kladivom in žago v rokah. S solzami v očeh je vzkliknil:
— Zaman je bil ves moj trud in napor! Ogoljufali so me!. Poslali so md samo dolge deske! Tako ne gre več dalje!
— Kaj ne gre več dalje? — sem ga vprašal.
— Kako kaj? — je zaječal, kakor da bi mu pomrla vsa clružina. — Uničil sem deske, ki sem jih nosu v sobo. Kriva so ta prekleta ozka vrata. Vendar sem našel rešitev! Od danes — pravzaprav od nocoj bom delal na hodniku. Gotovo vas ne bo motilo, saj vi ponoči tako ne spite, kajne? Umetnik ste kakor jaz. Najina dela bodo živela tudi tedaj, ko naju ne. bo več.
Ni mi bilo lahko izseliti se iz sobe, preden mi je iztekla najemnina, toda ni mi preostajalo nič drugega. Hišnica je bila neizprosna. Moj pisalni stroj Je rušil mir v hiši.
Ko sem stal na hodniku ioi čakal na nosača, da odnese moje stvari, je neki fantalin pridirjal v vežo na kolesu in divje zvonil.
Hišnica je pristopila k meni in mi dejala:
— Vidite, celo ta fant spoštuje hišni red in pazi, da nikogar ne povozi!
I I
i
■ ■
99 nagrad «
Himo hladilnik,
sesalec za prah, jedilni servis
in 96 knjižnih daril
■ vse je pripravljeno za vas!
132. Bilo je že po kosilu, a tovariša ni bilo od nikoder. Privezal si je na noge krpi je in odšel za njegovimi sledovi. Pot ga je vodila navzgor po strugi majhnega potoka. Stopinje Cokovih krpelj so vodile proti - borovcem, ki so bili pod prelazom, okroglo miljo hoda. Vrnil se je.
— Služba je služba

Prosim, oprostite!
tuuiuiiiiiiiui jiHtHUHiaiifiaimn iiniiiHHiuiutiuitiiiiHiif iiuhii i uijiii ui st mu ittiirMtiiiiimimH li Miiuuuutuii uui-nit m n ih n i iti iniMimi mm my ti iiiiiurhi iiuHitiiiHiiuniti if ihi i »i ruuiii uiiHtiU

PriBjJ§*ihse je po. tre^i. zi,prestrašil ku-ža H0^o vljuden je,
na^ob^p^eka.
* «ci Dolge vasi so se V jjjri pojavili volkovi, pte*j tuui». prihajajo v jjj Vi p napadajo živino, fljs**^ tudi meko žensko
y, ^madžarski meji-jlo^o povedati, da p«-liaselja kar v tolpah j,a , a jo vse noči zaradi w ji. če se jih hočejo teg* M okoli,i Kroga so y,f**5'celo podnevi, ko so
se s \
jlTROK ZGORELO krok, starih od 4 do zgorelo v požaru, , lA hišo Rova Preneha Ogenj se je raz-■TOT,na druga poslopja. »jjir:\y*rtegnui posredi* p<<£... 5« požar dve n&1 vati • w Poškodoval.
SPODNJE
Tokrat so bile na vrsti tovarišice
Zimska »romantika« na Sromljah
»še malo pritisnite! Hoooo — rak! Hooo ...« Kolesa se nemočno vrtijo v mehkem snegu površno splužene ceste. Potem se od nekod pojavijo vprežne sani. Voznik hitro izpreže konje in jih pripne za vozilo. Potem spet: »Hija! Ho — rak!« In avtobus s svojimi in sposojenimi konjskimi silami le premaga zadnjo oviro do postajališča. Tam obrne, potniki vstopijo in odpelje.
Vendar pa se prizor popoldne ne ponovi. Avtobus ne more v te hribe, pa čeprav je vzpon samo tolikšen, da ga poleti kolesar z lahkoto premaga. Potniki pozno popoldne v majhnih skupinicah me-ljejo kašast sneg na cesti vse od Brežic. Med njimi je največ otrok, ki gredo domov iz poldrugo uro oddaljene Sole v Artičah. Zvečer jih čakajo še naloge ln učenje,
Za blagajnike in člane nadzornih odborov SZDL
Občinski odbor Socialistične zveze-v Brežicah pripravlja enodnevni^ seminar za blagajnike krajevnih organizacij Ln za člane nadzornih odborov. Naštetim organom Socialistične zveze bodo s pomočjo seminarja posredovali predvsem tehnično plat- njihovega dela in nalog.
zgodaj zjutraj pa naporna in dolga pot v solo.
Tako je bilo enkrat, pa še drugič, potem pa, ko je tudi intervencija pri upravi za ceste, naj pošlje železen plug ali buldpzer, propadla, so stopili v akcijo va-ščani Sromelj sami. Hoteli so svojim otrokom omogočiti prevoz v šolo in jim je tudi uspelo.
Ves dan je Angela Klemenčičeva hodila z nabiralno polo od hiše do hiše in zbirala prispevke za akcijo. Zbrala Je okrog 6500 din, nekaj deset litrov vina in nič koliko obljub za prostovoljno delo. 2e naslednji dan je 25 ljudi od jutra do večera čistilo cesto na zadnjem, najtežjem odseku, kjer so običajno avtobusu pošle moči. Eno tretjino poldrugi kilometer dolgega odseka so očistili po vsej širini, da se je pokazala gola cesta. Vmes so morali poslušati precej žolčne izpade voznikov vpre-žnih sani, kt so jim sani cvilile po golem kamenju. Vendar vsem ni mogoče ustreči; Tako pa je le že naslednje jutro avtobus z lahkoto premagal tiste majhne vzpone, ki so bili ovira rednemu obratovanju. Veseli, so bili otroci, ki so se lahko peljali v šolo, veseli starši, ki so morali v mesto po najnujnejših opravkih, vesel pa
. tudi šofer, ki je kar »v tretji« pripeljal do vrha.
Tako so Sromljani pokazali dobro voljo in pripravljenost pomagati v najtežjem položaju, vendar v upanju, da bo v bodoče uprava za ceste tudi tu poskrbela za pravočasno in temeljito pluženje ceste, pa čeprav je cesta podobna
■ poti-v žep: kjer si šel noter, greš tudi ven! —ha—
Vsakdo ima svoje skrbi in težave, ne manjka pa takšnih, ki so skupne vsem. Vzroki zanje so navadno izven posameznika. Zanimalo nas je, kaj tare brežiške gospodinje.
0 Kako ste zadovoljne s trgovino in preskrbo mesta?
0 Ali čutite pomanjkanje obrtnih storitev in uslug?
0 Kaj menite o komunalni ureditvi?
Takšna in podobna vprašanja smo zastavljali na ulici, v trgovinah in v mesnicah. Iz razgovorov, ki so se razvijali dokaj sproščeno — tu in tam je radoveden pogled in pritajen šepet veljal fotoaparatu in bliskovniku — pa bodo bralci izluščili prav to, s čimer se domala vsak dan srečujejo.
Pretekli teden so v Brežicah odvažali sneg z mestnih ulic. V akciji so sodelovali kolektivi, ki so posodili prevozna sredstva in pridne roke, pomagala pa je tudi mladina
»NIMAM ČASA, NE VEM, TO NI MOJA PRISTOJNOST...«
V Brežicah pa tudi drugod ni redkost, da dajejo pomanjkljiva ali površna pojasnila, kar očitno škoduje medsebojnim odnosom.
— V uradu: »Prosim, kje bi dobil potrdilo o umetnem oplojenju krave iz leta 1960?« — »Pri kmetijski zadrugi« se je glasil odrezav odgovor.
— »Oprostite, kje lahko prodam svoje zemljišče v Vrbini?« — »Pri kmetijski zadrugi«.
— Dovolite, kje bi uredil to in ono? — dnevno sprašujejo občani. Ali smo pomislili, kakšen odgovor so prejeli?
Kako je pa v naših trgovinah, gostilnah, podjetjih ali na cesti, Je kaj boljše?
V gornjih primerih so občani prejeli skrajno malomarna pojasnila, saj so zaman pešačili 6 km po snegu iz mesta na upravo KZ Brežice in nazaj. Potrdilo bi občan lahko dobil na veterinarski postaji v Brežicah, ki obstaja že od 1959, zemljo pa prodal na KGP, ki upravlja z Vrbl-no. Tovariši, ali res mislite, da ste ustregli občanu in storili svojo socialistično dolžnost v medsebojnih odnosih? Morda je zares škoda, da niste slišali razočaranega občana, ko je javno izpovedal svoje mnenje o vas!
In vaš izgovor, tovariš! »Nimam časa, ni moja pristojnost, ne vem, za zadevo nisem pristojen...« so obrabljene fraze, ki jih v bodoče ne bomo več poslušali! Nimaš časa? Ali si zares izkoristil delovni čas izključno za delo na delovnem mestu? Ni tvoja pristojnost? Morda res ni, si pa dolžan napotiti občana na pristojno mesto. Ne poznaš zadeve? Veš kaj, lahko te je sram, da kot javni uslužbenec, člen delovnega kolektiva in končno občan ne veš, kaj se dogaja v tvoji občini. Ce res ne veš, se potrudi razumeti, za kaj gre, ln pravilno svetuj! Ali ne bi bilo enostavno, če bi napotil občana k referentu za kmetijstvo na ObLO Brežice in ne bi bilo negodovanja?
Tako stanje, tovariši, ni samo nepravilno, temveč je tudi škodljivo za naš družbeni razvoj.
Predlagamo, da ObLO Brežice ustanovi sprejemno pisarno, v kateri bodo občani lahko uredili manjše opravke in prejemali pravilne napotke in pojasnila. Ta pisarna bo družbeno koristna, ker bo pravilno usmerjala občane po pisarnah, kar bo pozitivno vplivalo na produktivnost dela, in v vsakem primeru pomagala občanom pri njihovih opravkih.
Vera Sadil in Slavka Grub-lješič sta gospodinji in materi. Nanju smo naleteli med dopoldanskim nakupom v po slovalnici »Non stop«.
— Najteže je z zelenjavo, prodajalna je samo ena, vsega prehitro zmanjka. Pogrešamo konkurenco. Želele bi več konserviranega sočivja!
»O zelenjavi — ni da bi človek govoril!« je med drugim poudarila tov. Iva Bu-žančič
Otroški vrtec v Brežicah imamo, no, medve ga ne potrebujeva, ker so otroci že veliki. Zelo nam je ustreženo s pralnico in kemično čistilnico stanovanjske skupnosti. Obleke smo morali prej no-
siti v čiščenje v Zagreb, Novo mesto in Videm-Krško.
šivilj . nam pa strašansko primanjkuje! Ena sama obrtna de/avnica je, cene so pa takšne, da smo prisiljene dajati v delo šušmarkam. Z drugimi obitaimi storitvami je boljše. V lepih stanovanjih, v blokih JLA stanujemo že 2 leti in 4 mesece, pa še vedno plačujemo akontacijo najemnine. Vprašujemo se, kako bomo plačali razliko za nazaj, ko bomo dobili odločbe ...
Javna razsvetljava v novih naseljih je nezadostna, ulice pa so takšne, da se- prav bojimo pomladi. Hribi in doline, kotanje, ojoj! Pa nikarte napisati vsega, kar smo vam povedale. Moj mož je dai dimnikarske usluge v Brežicah v časopis, pa bi moral skoroda k javnemu tožilcu ... Le glejte, da nam ne bo ho dil kdo trkat na vrata!« sta požugali v šali in odhiteli domov h kuhi.
» * *
V poslovalnici Mestne pekarne so ljudje čakali na kruh. Zmanjkalo ga je. Prijazna prodajalka je povedala, da se to primeri večkrat ob sredah in petkih, ko so u-radni dnevi, ker pride precej deželanov, in ob sobotah. * « *
— Za šolske otroke bi potrebovali ustanovo, nekakšen dom igre in dela. će bo nova menza pri Stirnu sprejemala tudi otroke, bo v redu; O
preskrbi z zelenjavo pa ni da bi človek govoril! Na tržnici korenje po 80 din, mleko po 60 din, v »Zelenjavi« prvo po 60 din, v mlekarni drugo po 52 din. Kmetice so neprijazne, obregajo se v nas. Merica smetane ali sirčka stane 70 dinarjev! — Približno tako je naštevala Iva Bužančič.
V zelenjavni prodajalni so bile police resda precej prazne. Jajčk ni bilo, istega dne pa so jih ženske na trgu prodajale po 40 dinarjev kos. Ljudje so stopali v trgovino ' in odhajali iz nje, marsikatera .gospodinja jezna in razo čarana.
Magda Pavlinič je blagaj-ničarka v trgovini. Njen delovni dan je naporen. »Ob šestih zjutraj pričnem tu v prodajalni,« je pripovedovala. Moja punčka je stara 6 let. Ob pol šestih vstaneva, nato jo odvedem sem v trgovino. Pri meni počaka do sedmih, ko se odpre vrtec. Sama odide tja in se sama vrne domov. Jaz de,am do dveh. Zase skuham sama, hčerkica je na hrani v vrtcu. Najbolj me pekli stanovanje. Samo sobo imam, in še ta je zelo hladna. Kako bo šlo, ko bo otrok pričel hoditi v šolo, ne vem. Trgovina pa nima sredstev za gradnjo stanovanj.«
» « *
—Vse bi še nekako šlo, če bi bila zelenjava... — Tako je začela tudi Marica Todoro-vič, ki smo jo našli v mesnici. Otrok se je je držal za roko. — Zlasti zelenjava nam povzroča-izven sezone mnogo sivih las. Tudi s tekstilom in veliko boje. Zelo drag je, cene pa dokaj različne. V »Modi« so imeli jopico v izložbi, 5700 din je bila cena, ko pa so jo vzeli iz izložbe, Je bila prodana za 7700 din! Mesnica je v redu — vsaj to — in
wA 'j*if. $s 5»vaw iK •><>?.
PRVE DIPLOME IMA ESS
Pred nedavnim so na srednji ekonomski šoli v Brežicah podelili prve diplome slušateljem. Pouk na šoli se je zače: 15. novembra 1959 v okviru Delavske univerze v Brežicah V začetku se je prijavilo kar 74 slušateljev, vendar jih je skoraj polovica omagala v prvih dveh mesecih študija. V drugem semestru je ostalo zvestih študiju še okoli 40 odstotkov slušateljev. Ti so resno poprijeli, zanimivo pa je, da Je med njimi največ starejših ljudi z družinami. Večina mlajših je omagala že v začetku.
Študij bo končalo 22 slušateljev, šestnajstorica je že prejela dip.ome, med njimi so: Božo Slivkovič, uslužbenec JLA, Cvetka Bevk, uslužbenka JLA,Ljuta Javornik, uslužbenka gimnazije v Brežicah,. Dragica Kolar, uslužbenka Tovarne pohištva v Brežicah, Milena Rozman, uslužbenka ObLO, Milan Pavlija, uslužbenec splošne bolnišnice v Brežicah, Ivan Rozman, vlakovni odpravnik železniške postaje v Brežicah, Jože Li-pej, uslužbenec ObLO v Brežicah, Jožica Orjak, usluž-nec komunalne banke v Bre-
Seminar za krajevna vodstva Socialistične zveze
žicah, Jožica Cerjak, uslužbenka zdravstvenega doma v Kostanjevici, Blagoje Mlade-novic, uslužbenec JLA, Nediri Laketič, uslužbenec JLA, Vlado Godler, uslužbenec podjetja Vino Brežice v Brežicah, Dimče Grmčevski, uslužbenec JLA, Kosta Nikolič, U-služben ec JLA in Martin Ogo-reve, trgovski poslovodja pri »Krki« v Brežicah. Šest slušateljev bo diplomske izpite še oprav.Jalo.
Vsem, ki so s trudom in vztrajnostjo dokončali študij, čestitamo in jim želimo kar največ uspehov pri strokovnem delu!
A. M.
Občinski odbor SZDL v Brežicah je priredil 11. in 12. februarja dvodnevni seminar za predsednico in sekretarje krajevnih organizacij Socialistične zveze. Iz 15 krajevnih organizacij je bilo vabljenih skupno 30 ljudi. Razen' štirih sekretarjev, ki so bili opravičeno odsotni, so se seminarja vsi ostali udeležili, s svojimi predsedniki pa so bile zastopane prav vse krajevne organizacije.
Predavatelji so seznanili udeležence z načeli in smernicami letošnjega programa za razvoj občine (gospodarstvo kot celoto ter dva koreferata: eden o gozdarstvu in eden o kmetijstvu), z vlogo ln nalogami Socialistične zveze, s tehniko vodenja sestankov, hkrati pa je bil del časa porabljen za predavanje in razgovor o zunanjepolitičnem stanju v svetu.
Pohvaliti moramo vse udeležence, ki so z zanimanjem, resno in disciplinirano sledili predavateljem in z veliko vnemo sodelovali v razpravah in razgovorih. Zaradi zavestnega odnosa udeležencev so v občinskem vodstvu socialistične zveze prepričani, da seminar za-
BREŽIŠKE VESTI
gotavlja uspešnejše delo krajevnih organizacij. Predstavniki ostalih družbenih organizacij, kolektivnih članov SZDL, so bili vabljeni na prodavanja o gospodarskem razvoju občine. Seminarja so se udeležili tudi člani ldejnovzgojne komisije pri ObO SZDL, ki bodo na podlagi razprav (vsa predavanja ln vso razpravo so snemali na magnetofon) ugotovili potrebe in izdelali programa dela svoje komisije.
Občinsko vodstvo Socialistične zveze so zahvaljuje vsem predavateljem, zlasti pa domačim, ki so prispevali svoja predavanja na seminarju: tovarišem Milanu Sepe-tavcu, Miru GoSniku, inženirjema Miletu Pleterskemu in Francu Se-ničarju ter podpolkovniku Djordju Dukiču. Predavanje o delu Socialistične zveze v komuni ln krajevni skupnosti Je Žal odpadlo, ker je bil predavatelj tov. Franc Ki-moveoziga zadržan. Udeleženci bodo to predavanje poslušali posebej, hkrati pa se bodo takrat pogovorili še o nekaterih organizacijskih vprašanjih ln problemih v SZDL. V sklepnem razgovoru so vsi udeleženci izrazili veselje, ker Je bil seminar konkreten, Ur poudarili, da jim je pomagal ocenjevati delo SZDL v komuni kot celoto, kar jim Je bilo doslej pri vsakodevnem reševanju drobnih težav velikokrat onemogočeno.
2e imate DOLENJSKI ZBORNIK, najnovejšo izdajo Dolenjske založbe? Cena 1500 din. Dobite ga v vseh knjigarnah.
Tov. Magda Pavlinič dela v trgovini
mesa je dovolj. — (Upamo, da bodo trgovci znali zadevo z jopico razčistiti dostojno in brez nepotrebnega hrupa)
Tovarišicam svetujemo, naj obiskujejo zbore volivcev. Več problemov in težav, ki so jih omenile, so občani že načeli na njih. Za marsikaj so načrti že pripravljeni in bo rešeno še letos. O mnogih stvareh pa bo treba razpravljati vse pogosteje in resneje. Razpravljati in reševati!
Drobiž iz Mrzla ve vasi
• Vaščanom iz Mrzlave vasi je v preteklem .tednu končno posvetila 'javna razsvetljava. O napeljali so se že precej časa pogovarjali, a ni bilo doslej dovolj sredstev zanjo. Večji del zneska so .sami zbraii,' pomagal pa je"™-di občinski ljudski odbor Brežice. Prebivalci Mrzlave vasi se zahvaljujejo za p* moč.
• V novembru 1962'. ustanovljeni mladinski aktiv v Mrzlavi vasi, ki vključuje tudi mladino iz sosednjih vasi, se pridno pripravlja na U-prizoritev veseloigre »Ad aeta«. Igro bodo prvič uprl' zorlli v soboto, 23. februarja, v dvorani osnovne šole. Mla* dinci iz vasi so sklenili, dB bodo sodaiovali tudi pri urejanju občinske ceste skoz* vas.
• V vasi Stankovo je veli" problem pitne vode, do katere imajo vaščani zelo daleč v dolino. Da bi si stanje i* boljšali, so se domenili napeljati jo v vas. V ta namen so prosili za pomoč občinski ljudski odbor, ki Jim bo tudi pomagal. Doslej so kupili ves potrebni material, t. J. ce« in črpalko. Ko bodo vremen" ske razmere bo.J ugodne, bodo pričeli z zemeljskimi deli-
S. t.
S sodobno urejeno mesnico v Brežicah in s postrežb" v njej so gospodinje nadvse zadovoljne

Česa pogrešajo naše gospodinje ?
Ustavljali smo, vpraševali, načenjali razgovore in poizvedovali. V Vidmu-Krškem smo imeli manj sreče kot drugod. Žene so bežale pred nami... Bale so se bliskovnika in fotoaparata. Zakaj, ne vemo. Dvojico žena smo zapleli v pogovor na ulici.
»Mlekarna je v redu, čeprav je zelenjave premalo in je predraga. Trgovine so še kar, konkurenco čutimo", ker so cene dokaj različne'. Mene so v špeceriji enkrat za 2 kilograma sladkorja »okoli prinesli«, pri Mirku so bolj pošteni.« (Tako je pripomnila ena.) Kaj je stanovanjska skupnost, nista vedeli..". Ena se je umaknila že prej, druga Pa je bežala, ko se je pričel dvigati objektiv aparata, da bi jo ujel... Vse prigovarjanje ni nič zaleglo, v mlekarni Pa je opustila nakup in sko-roda tekla iz nje, ko sem jo skušal »ujeti« tam.
Tov. Kristina Voučak je •kana iz Brestanice. Pravkar
večji. V Vidmu-Krškem je najteže z zelenjavo. 2e ob petih zjutraj je treba biti na tržnici, ki je odprta dva- do trikrat tedensko. Zlasti zdaj, pozimi, je z zelenjavo težko, v prodajalni ni izbire, vsega prehitro zmanjka. — Tako je je pripovedovala tov. Dragica Koštomaj iz Konfekcije papirja v Vidmu-Krškem in nadaljevala:
— V trgovinah je marsikaj draže kot drugod. Za namizni prt na primer sem v Zagrebu dala 1500 dinarjev, v Vidmu-Krškem pa bi me veljal 1750 dinarjev. 2e konec oktobra
sva z možem naročila 2 toni premoga. Eno tono smo dobili in porabili, po drugi pa zaman povprašujemo. Tudi o stanovanjih bi rada pripomnila nekaj: povsod gradijo takšna z eno sobo, s kuhinjsko nišo in dnevno sobo. Za družino je to premalo. V dnevno sobo, kjer navadno spe otroci, je slišati ropot pospravljanja iz niše. Zaposlene žene si moramo neredko ponoči ukrasti čas za svoje opravke. Kako naj gre otrok, ki ga v spanju drami ropot, naslednjega dne spočit v šolo?
M. J.
»Tekstil bi bil že lahko ma-10 cenejši... meni tov. Kristina Voučak iz Brestanice
Je kupovala tekstil. Čeprav je DUa precej zatopljena v posvet s prodajalko, kakšno bla-8° za hlačke naj kupi za otroka je rade volje naštela: r~ V Krško hodim nakupovat, ^er v Brestanici ni takšne izbire. Obrtne storitve nam v Brestanici ne povzročajo po-
£<>ROČEVAJLEC *0 IMUNE
»Boljšo izolacijo v stanovanja!« pravi tov. Dragica Koštomaj
sebnih težav. Glavna cesta je asfaltirana, imamo tudi vodovod, prav pa bi bilo, ko bi popravili in uredili še cesto za Savo, ker zlasti v suhem vremenu vozila dvigajo mnogo prahu. Najteže je z zelenjavo in mlekom, prodajalno za te stvari v Brestanici pogrešamo. Dva otroka imam, masla pa preprosto ne moreš kupiti, ker ga ni. Za nekatere tekstilne izdelke so cene malce previsoke. V Krško prihajam nakupovat enkrat, največ dvakrat na mesec, priložnostno.
Vera Kerk dela v Valvasorjevi tiskarni v Vidmu-Krškem. Malce nerodno ji je bilo v začetku, nato pa je po menek gladko stekel.
— Po pravici povedano, mi ni nič kaj dobro. Tri Otroke imam, stanujem pa v Stari vasi. Medtem ko delam, mi pazijo na otroke starši. Zdaj, pozimi, odhajam od doma ob 5. uri zjutraj, domov se vračam popoldne ob treh. Rada delam v tiskarni, na mesec pa zaslužim povprečno 17 tisoč. Ni preveč za vse, kar potrebujem. Hranim se doma. O trgovini ne morem povedati kaj posebnega. To, kar je v izložbah, je lepo, kupiti pa žal ne morem veliko. Marsičesa si želim: stanovanje — s tremi otroki živim v eni sobi — rada bi malo boljše oblekla otroke ... Pa kaj bi pripovedovala, to, kar imam, je premalo, zaslužiti kaj več pa je težko.
— V Videm-Krško sem prišla lz Maribora. Tam je marsikaj drugače in boljše urejeno kot tukaj. To je razumljivo, ker je Maribor mnogo
»NAŠ GLAS« - glasilo krajevne organizacije SZDL Leskovec
Med nas je prišla številka časopisa Naš glas, ki ga izdaja krajevna organizacija SZDL v Leskov-cu. Iz uredniške spremne besede se da razbrati, da je organizacija SZDL v Leskovcu že dlje časa razmišljala, kako bi svoje občane na najprimernejši način obveščala o zanimivostih iz političnega in gospodarskega ter kulturnega življenja domačega kraja. Večkrat je prišlo prav zaradi pomanjkljivih informacij do negodovanja in skorajda do prerekanja zaradi te ali ene nejasnosti. Zato bo organizacija posredovala informacije z listom Naš glas. Materialno vzdržuje glasilo občinska zveza SZDL Videm-Krško.
časopis ne bo imel določenega datuma izhajanja. V programu je pet ali šest številk na leto. Načelo glasila je, da pomaga pri vsakdanjem oblikovanju našega človeka.
Vsebina prve številke priča o tem, da je časopis res krenil po nameravanih smernicah. Vsebina je aktualna in izrazito lokalnega značaja, tako da bo branje zanimivo prav za vsakega bralca s področja, ki mu je list namenjen. Tako prinaša prva številka naslednje sestavke: Poročilo letne konference KO SZDL, Priprava za spomladansko setev. Prva naloga ko-
munalne komisije — gradnja stanovanjskega bloka za prosvetne delavce. Bdeči križ — nagrobni spomenik?. Dejavnost PGD Velika vas. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« bo krenilo po novih poteh, Zmagovita pot PO »Maršala Tita« v letu 1962. Na kraju uvaja list rubriko Za vsakogar nekaj, kjer bodo objavljeni krajši zanimivi sestavki, smešnlce, anekdote. Tu bo tudi prostor za pogovore z občani.
»Našemu glasu« želimo krepak odmev! Mi.
Težko otovorjenemu pismonoši je ustreženo, če sprejme naslovnik pošiljko kar na ulici. Marsikak korak je prihranjen. Tudi tov. Potočnikova v Krškem sprašuje, če je razen časopisa še kaj prišlo...
OKUSNO IN POCENI
Tov. Vera Kerk dela v Valvasorjevi tiskarni
V petek dopoldne, ko je bil ob istem času moj kolega v hotelu »Sremič« v Vidmu-Krškem edini gost, je-bilo v sosednji stavbi precej živahno. V obratu družbene prehrane stanovanjske skupnosti so delavci iz sosednjih tovarn in podjetij sedeli za pogrnjenimi mizami, pred seboj pa so imeli krožnike s prijetno dišečo enolončnico. Na levo je bila kuhinja.
Seja ObLO Videm-Krško
13. februarja je bila v Vidmu-Krškem seja ObLO. Razpravljali so o realizaciji družbenega plana za leto 1962 ln o osnovah in smernicah za sestavo programa družbenega razvoja občine za leto 1963 ter o delu zavoda za zaposlovanje delavcev v letu 1962. Imenovali so člane sveta za zaposlovanje delavcev, člana upravnega odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš ter razrešili in imenovali upravitelja osnovne šole na Senovem. Sprejeta je bila tudi sprememba odloka o določitvi uradnih dni in delovnem času v upravnih organih ObLO.
Tovarišice v belih ha.jah so iz velikih posod zajemale tisto dišečo jed in jo dajale na krožnike. Vprašam za upravnico. Ena izmed njih - se oglasi:
»Kaj želite? Jaz sem Ema Dragan!«
»Jaz pa sem od Dolenjskega lista.« Ko sva se spoznali, je pogovor hitro stekel.
Tovarišica Draganova je povedala, da v njihovem obratu pripravljajo tople o-broke za 100 ljudi, za kar zahtevajo po 90 din. Za okoli. 80 ljudi kuhajo kompletno kosilo po 165 din, za 40 abonen-tov pa večerje po 120 din. Cene niso ekonomske, krijejo pa jih z izkupičkom hrane od prehodnih gostov, ki jih ni ma.o, saj na dan iztržijo od njih okoli 15.000 din. Zanje je hrana nekoliko dražja, vseeno pa dosti cenejša kot v hotelih, ker je obrat družbene prah rane oproščen nekaterih dajatev skupnosti.
»S tem personalom, ki ga imamo,« je nadaljevala tovarišica Draganova, »bi lahko napravili mnogo več! cim bo ugodnejše vreme, bomo preuredili jedilnico, prepleskali
kuhinjo in poskrbeli za lepšo okrasitev prostorov. Nameravamo urediti tudi vrt, kjer bo več ličnih miz za goste in prodajni pult za sladoled. Ker nimamo alkoholnih pijač razen piva, se trudimo, da bi goste pridobili na drug način. Če bomo imeli vrt, se bo marsikdo, ki je zdaj zavil mimo, ustavil! O tem sem prepričana!«
Ker iz lastne izkušnje vem, da je kuharica nestrpna, če Jo pri delu motiš, sem se od tovarišice v belem na hitro poslovila. V veži sem ogledovala še cenik za prehodne goste, ki je razobešen na vid* nem mestu. Vsekakor se mi 180 din za naravni zrezek ne zdi preveč!
RIA BAČER
Nov upravitelj na senovški Soli
Ker je bila dosedanja upraviteljica osnovne šole v Senovem tov. Kristina Radej upokojena, je bila na zadnji seji ObLO Videm-Krško imenovana za upraviteljico Marija Ur-bančič, dosedanja predmetna učiteljica na tej šoli.
UTOS : pogoje za moderno kmetijstvo, razvoj turizma, gostinjstva in trgovine
demt^ Uuctskt odbor vi" mJS*0 Je 13. februarja ciji ni '"spravljal o realiza-osnov^ leto 1962 ter o stavo H smernicah za se-leto in«, žbenega  piana za
so Drw?eJ važni seJ1 udLO torji "^tvovali tudi dlrek-ciJ. sSv!PCKiarskin organiza-šol. v^!*510^* zavodov in struku—621 8 Pestro in kon-točkt rt>? spravo o tej PrerkJ^fvnega reda smo skega občinskega ljud-St*>etu-S ta Videm-Krsko vpraša;, UnČiču zastavili več takole;    Nftnje Je odgovoril
letoš^. {em Be raidikuJ* «bCe   1družhenl »,an
Un8kesa?
je bi) bSr, plan za leto 1962 glede jta7nJen 8 97 odstotki,
°^totka v1* 1961 pa s 101,6 Vinjen ;zr°kov, da nI bil gradbeite' veC: zaradi slabe nistvo brJFJ*™ Je eradbe-srno s S??™!0 svoj plan saje bilo odstotka, čeravno storitev   ln uslug
kljub temu za 19.4 odst. več kakor v letu 1961. Zaradi neugodnega vremena je bil tudi v kmetijski proizvodnji večji izpad. Vzrok pa je iskati tudi v vplivu trga na proizvodnjo, ker nekateri delovni Kolektivi še niso dojeli bis»va novega gospodarskega sistema in svobodnejšega delovanja ekonomskih zakonov v formiranju oen in potreb trga za njihovo proizvodnjo.
Novost pri sestavljanju bilance gospodarjenja za leto 1962 povzroča nekaterim gospodarskim organizacijam precejšnje težave. Bilanca se namreč ne dela po fakunra-ni, temveč po vnovčeni realizaciji na dan 31. 12. 1962. Leta pa znaša v naši občini 89,61 odstotka fakturirane in bo izenačena šele ob .koncu leta 1963.
— Kdaj pride predlog družbenega plana v javno razpravo?
Mislim, da se bomo lahko takoj lotili   širše razprave.
ObLO bo izdelal v kratkem vrstni red zborov občanov. Ljudski odbor je tudi sklenU, da morajo vsi odborniki aK-tivno sodelovati v razpravi ln postati nosilci razprave na svojem področju-
— Kaj predvideva plan glede nadaljnjega razvoja proizvodnje, izvoza in realne osebne potrošnje?
Za leto 1963 predvidevamo nadaljnje povečanje proizvodnje za 12,6 odst. v primerjavi z 1.1962. To predvidevanje pa sloni na povečanju proizvodnih zmogljivosti v tem letu. Hkrati s tem bo treba zbolj-šatl organizacijo dela, osvojiti sodobne metode dela in predvsem spremeniti odnos do strokovnih kadrov. Slednji bodo morali usmeriti svo.'e moči na znanstveno organizacijo dela. Prav tako bo moral sleherni član delovnega kolektiva vložili vse sile za povečanje proizvodnje. S tem bomo doselili, da bo racionalnejša, kakor tudi, da bo družbena in osebna potrošnja usklajena z dvigom proizvodnje.
Omenil sem že, da predvideva družbeni plan za leto 1963 povečanje proizvodnje za 12,6 odst. To povečanje pa bo: v k
industriji za 15,2 odst. v kmetijstvu 13,3 odst., od' tega v družbenem sektorju •kmetijstva 23,3 odst., v zasebnem pa 12,2 odst. Povečan; e bo tudj v prometu (12,7 odst.), v trgovini (4,7 odst.), v gostinstvu (10,4 odst); od tega v družbenem sektorju za 11,4 odst.. v zasebnem pa 6,6 odst., Nadalje predvidevamo povečanje proizvodnje v obrtništvu za 5,6 odst.; od tega v družbenem sektorju za 6,4 odst.. V zasebnem pa bo plan dosežen samo z 99 odst. zaradi prehoda nekaterih zasebnih obrtnikov v socialistični sektor. V gradbeništvu predvidevamo manjšo dejavnost, ln sicer v višini 86,7 odst., predvsem zaradi dokončanja investicijskih gradenj, ki bodo stavljene letos v pogon.
Letos nameravamo ustvariti pogoje za moderno industrijsko proizvodnjo, s tem da bomo podružbljena kmetijska obdelovalna zemljišča povečali od dosedanjih 707 hektarov na 1406 hektarov. V letu 1963 bomo dali poudarek razvoju turizma, gostinskim storitvam In organizaciji trgovske mreže.
Bralce bo verjetno tudi zanimalo, kako bo z izvozom industrijskih proizvodov. V primerjavi z letom 1962 bomo izvoz Industrijskih proizvodov povečali za 38,9 odst. ali za • rlbližno 500 milijonov deviznih dintriev; Prav bi bilo, da bi so tudi ostale gospodarske organizacije (razen tovarn celuloze in čokolade, ki že izvažata) vključile v izvoz.
Zanimivo Je tudi "to, da dru-beni plan ne predvideva povečanja   lokalnih davščin in bodo v glavnem na isti višini kakor so bile lani. Tako obsta-
jajo vsi pogoji, da se bo v tem letu realna osebna potrošnja ustalila oziroma celo dvignila.
— Ali ste zadovoljni z doseženimi gospodarskimi uspehi v komuni ali pa bi bili po vašem mnenju ti uspehi lahko še Večji?
Po zaslugi vseh delovnih kolektivov v komuni so bili v zadnjih letih gospodarski uspehi v komuni veliki. Menim pa, da bi bili lahko še večji, če bi se načela nagrajevanja izvajala dosledneje ln če bi k iskanju meril pritegnili celotne kolektive. Se vedno so kolektivi premalo obveščeni o problemih, ki se pojavljajo v posameznih gospodarskih organizacijah, tn to predvsem o proizvodnji, o prodaji proizvodov, o ceni, o tržnih razmerah itd. Ce želimo uresničiti vse planske naloge za leto 1363, bo potrebno vključiti slehernega člana kolektivov v obravnavo in reševanje vseh problemov v proizvodnji.
— Kako je urejena delitev čistega dohodka v gospodarskih organizacijah videmsko-krške komune?
Od nenehnega razvijanja gospodarske! organizacije je odvisen tudi osebni dohodek zaposlenih. Pri delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah v naši občini ni bilo bistvenih odstopanj od sprejetih načel. Komuna je v tem smislu vseskozi sodelovala z organi upravljanja v gospodarskih organizacijah. Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega donoa-ka v gospodarskih organizacijah prav zaradi tega ni ugotovila večjih odstopanj pri delitvi čistega dohodka in prt notranji delitvi osebnih dohodkov. Vsekakor pa si bodo morali kolektivi prizadevati, da se sistem nagrajevanja izpopolni v smislu čim sušega nagrajevanja po uspehu. Pri izpopolnitvi nagrajevanja pa ne mislim samo na delovna mesta v proizvodnji, temveč naj se nagrajujejo po u-spehu tudi strokovna in vodilna mesta.
Drago Kastelic
POSAVJE
Sredstva tja, kjer sami največ prispevajo
Sodarjem ne manjka kruha
Kmetijska zadruga v Sevnici jna tudi sodarski obrat, ki že več let uspešno dela. V Sloveniji imamo samo tri take o-brate: v Tacnu pri Ljubljani,
Smučarske tekme z Lisce do Loke
Ker v Loki nimajo možnosti, da bi gojili telesno vzgojo pri TVD »Partizan«, se člani ukvarjajo a namiznim tenisom in odbojko t okviru PD »Primož Trubar«. V zimskem času pa so navdušeni tudi za smučanje ln sankanje.
V letošnji zimi se je rodila zamisel, da bi priredili smučarske tekme z Lisce mimo Brega do Loke. Za tekme se je prijavilo 10 članov, vendar jih je tekmovalo le pet. V nedeljo je močno snežilo ln brilo okoli ušes, vendar to najbolj navdušenih ni oviralo. Na cilj je prvi privozil Lojze Mlinar, ki je potreboval za 747 metrov višinske razlike 32 minut. Povedal je, da bi jo v normalnih vremenskih razmerah prevozil vsaj v 20 minutah. Za svoj uspeh je dobil lepo priznanje. Sk
v Mariboru in Sevnici. Sevni-ški sodarski obrat ima vedno dovolj dela, posebno ob dobrih letinah. Svoje izdelke je pošiljal tudi v inozemstvo, največ v Anglijo, letos pa ima naročilo iz Španije za dobavo sodov v vrednosti 2 milijona deviznih dinarjev. V Španiji zelo cenijo naše sode, izdelane iz hrasto vine, ker pijača v takih sodih ostane dolgo časa nepokvarjena.
Sodarski obrti pa v bodoče ne kaže najbolje, tako je povedal tovariš Radenšek, upravnik sevniškega obrata, ker v inozemstvu vpeljujejo že buteljčni sistem, sčasoma pa ga bomo uvedli tudi pri nas. S. Sk.
Tudi v mirnem času je tovarištvo   potrebno, posebno na cesti!
Zapiski s seje izvršnega odbora občinskega odbora SZDL
Izvršni odbor obč. odbora SZDL Sevnica je imel (. februarja 19C3 prvo sejo. Na njej je obravnaval osnovne pokazatelje družbenega plana občine Sevnica za leto 1963, proračun občine, proračun občinskega odbora SZDL, problematiko gostinstva, programe dela komisij in nekatera druga vprašanja.
Na podlagi poročil in živahne razprave je sprejel konkretne sklepe, U bodo v pomoč občinskemu ljudskemu odboru in delovnim organizacijam pri delu.
IO je ugotovil, da temelji predlog družbenega plana za 1, 1963 predvsem na rezultatih iz leta 1962. Nekatera predvidevanja kažejo, da se bo materialna osnova občine tudi v letu 1963 realno večala. Tako naj hi se družbeni bruto proizvod v industriji povečal kar za 45,7 odst. z o žirom na leto 1962, narodni dohodek pa za 13,2 odst. Osebni dohodki naj bi se povečali za okoli 11 odst., število zaposlenih pa le za 2 odst. Nadalje smatra IO, da je večina gospodarskih organizacij realno planirala,« le kmetijske  organizacije in gostin-
sko podjetje so nizko planirali, zato naj organi samoupravljanja v teh organizacijah prouče možnost povečanja plana. IO je tudi mnenja, da mora obč. ljudski odbor vedno kontrolirati gospodarske organizacije, ki so na pavšalnem obračunu, da ne U <»«■*"»» dohodkov povečevala na račun pavšala, temveč da sredstva uporabijo za razširjeno reprodukcijo. Tudi evidenčno službo bodo morala nekatera podjetja bolje urediti, da bodo pristojni organi in družbenopolitične organizacije lahko sproti spremljali dinamiko proizvodnje, ki je po navadi kritična, zlasti v prvih mesecih.
IO je posvetil posebno pozornost povečanju, števila članstva SZDL. Trenutno je v občini le 46 odst. volivcev članov SZDL. Pri vključevanju bodo morale pomagati uprave podjetij in sindikalne organizacije. Pristojnim občinskim organom priporočamo, da glede prošenj državljanov sa podpore in oprostitve iščejo priporočilo ozlr. mnenje krajevne organizacije SZDL. Upravnim odborom skladov pri obč.
ljudskem odboru (gozdni sklad, cestni sklad itd.) pa je izvršni odbor priporočil,  da dodeljujejo
sredstva iz teh skladov predvsem -v tiste kraje, kjer bi občani s svojo lastno udeležbo največ prispevali in kjer bi imeli tudi primeren odstotek članstva SZDL.
Dušan BrcUb
Predavanja v KO SZDL
Kot smo že poročali, je občinski odbor SZDL Sevnica organiziral zanimiva predavanja v desetih KO SZDL. Predavanja so bila organizirana zaradi idejnovzgojnega izobraževanja našega članstva, pa tudi zato, da bi poživili delo nekaterih sekcij.
Predavanja so članom všeč. Na Studencu je bilo nad 70 slušateljev, na Bregu 45, v Tržišču 25 ter na Kompolju 30. Le v Krmelju je bil uspeh predavanj dokaj slab. V dvorani je bilo zvečer nad polovico šoloobveznih otrok, tako da sta se predavateljici odločili predvajati le filme, ker so  predavanja pripravljena
za odrasle ljudi. Smatramo, da funkcionarji v tej organizaciji niso razumeli pomena in namena naših predavanj. Tudi "prosvetni kader, ki bi
SEVNIŠKI VESTNIK
bil na predavanjih lahko navzoč, bi moral otroke zvečer poslati domov. Ce so pa otroci res tako željni predavanj, bi jih lahko organizirala pionirska organizacija, DPM ali katero drugo vodstvo.
D.
PREDNOST: industrija, obrt, kmetijstvo
Jutri se bodo začeli v trebanjski občini zbori občanov, na katerih bodo obravnavali osnutek občinskega
družbenega plana in proračuna
Glavno težo v letošnjem programu razvoja občine Trebnje bodo nosili industrija, družbeni sektor kmetijstva in obrt. Družbeni bruto proizvod se bo povečal za 19,2 odst., narodni dohodek za 16,3 odst., v vseh panogah pa se bodo morali močno truditi, da bi dosegli te številke, predvsem z večjim izkoriščanjem zmogljivosti in notranjih rezerv, z boljšo organizacijo dela, večjo produktivnostjo in storilnostjo.
a Industrija bo povečala proizvodnjo za več kot 33 odst. K temu bo pripomogla rekonstrukcija Tovarne Šivalnih strojev »Mirna« na Mirni (proizvodnja bo porasla Za 52,6 odst.). Obrat Iskre v Mokronogu bo povečav proizvodnjo za 6,7 odst., Destilacija alkoholnih pijač »Dana« na Mirni za 6,4 odst., v Tovarni farmacevtske embalaže v Trebnjem bo še letos stekla proizvodnja in bodo ustvarili za okoli 80 milijonov vrednosti, »Kremenov« obrat na Mirni pa bo povečal izkop za 12,6 odst.
« Kmetijstvo bo v družbe-
Sklepi gasilcev
Trebanjski gasilci so na nedavnemu letnem občnem zboru sprejeli vrsto koristnih sklepov. Pomladili bodo svoje vrste, izrabljeni avtomobil bodo prodali in kupili novega, vse svoje člane pu bodo vključili v Socialistično zvezo. Za novega predsednika društva je bil Izvoljen Matija Sila, za tajnico pa dosedanja tajnica Anica Ga-briel.
Želimo, 'da bi novi odbor vnemo občnega zbora obdržal vse leto!
, , t, Gradbeništvo bo v zvezi s planiranimi' investicijami povečalo svojo dejavnost za
17.1 odst., v prometu je predviden 6,3-odst. porast (predvsem na račun PTT uslug, kjer bo nekaj manjših rekonstrukcij), trgovina bo obseg svojih uslug povečala za 12,1 odst., gostinstvo in turizem pa za 36 odst. Večji del naporov v gostinstvu in turizmu bo usmerjen v izboljšanje uslug in v sodobnejšo ureditev obratov.
• Obrt planira za 52,9 odst. večji obseg svojih uslug in storitev, največ na račun novih zmogljivosti v »Kemo-opremi« in v »Toplovodu«. Kovinsko podjetje v Trebnjem bo poveča.'o proizvodnjo za 76 odst., Obrtno opekarsko podjetje na Mirni za 15.7 odst., Modna oblačila — obrat v Mokronogu   pa za
37.2 odst.
• V letu 1963 se bo na novo zaposlilo 223 ljudi ali za 19,4 odst. več kot lani, produktivnost se bo povečala za 14. odst. osebni dohodki v gospodarstvu za 16,6 odst., v negospodarskih dejavnostih -pa-za 9 odst.
• V gospodarstvo bo investiranih 760 milijonov dinarjev ali za 176 odst. več kot lani (v industrijo 279 milijonov: 190 za rekonstrukcijo tovarne šivalnih strojev »Min na«, 69 za gradnje skladišč pri »Dani« na Mirni, ostalo za dograditev Tovarne farmacevtske embalaže.) Kmetijske investicije smo že naštel, 60 mili j. pa bo vloženih v obrt, predvsem za »Kemo-
nem sektorju lastništva naredilo za 23,4 odst. več kot lani, v zasebnem sektorju pa le za 6,3 odst. več. To.ikšno povečanje v družbeni proizvodnji bo posledica investicij, povečanja površine zemljišč in pa sodobne obdelave. Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas bo svoje površine razširilo od dosedanjih 251 na 273 hektarov. Večje po-družbljanje zemljišč ima v načrtu KZ Trebnje, ki bo le tos z odkupom, zakupom in zaokroževanjem pridobila 600 hektarov površin ter pospeševala predvsem poljedejstvo in živinorejo. Obe kmetijski organizaciji bosta posadili s krompirjem 36 hektarov, KZ Trebnje pa bo na 13 hektarih pridelovala semenski krompir. Nove zaokrožene površine bodo z odkupom, zakupom ln zaokroževanjem zemljišč nastajale v katastrskih občinah Mokronog, Bistrica, Crešnjevek, Lukovk, Ponikve, Trebnje, Dobrnič in Velika Loka. Zadruga bo pričela graditi pltališče za bekone v Dol. Nemški vasi in za goveda v Martinji vasi pri Mokronogu. Za nakup strojev bo porabila 41 milijonov din, za odkup zemlljišč 86 milijonov, okoli 220 milijonov pa za ostale investicije (gradnja obeh pital išč in' mešalnice močnih krmil).
Pogodbena proizvodnja bo zajeva 3000 hektarov površin, 6000 mesnatih prašičev ln 600 goved. K prizadevnejšemu in sodobnejšemu kmetovanju bosta zasebne kmetovalce med drugim silila tudi novi odlok o agrominimumu in pa občinska d oklada, ki bo v nižinskih predelih za okoli 70 odst. višja kot lani.
« Gozdarska proizvodnja bo porasla la za 9,3 odst., ker je več kot polovica gozdov v občini degradiranih. KZ bo letos namesto dosedanje individualne sečnje po posameznih parcelah uvedla sodobno mehanizirano sečnjo po gozdnih oddeJdh. Več pažnje kot doslej bodo posvetili vzgoji in negi gozdov, zanjo in za gradnjo gozdnih komunikacij pa bodo porabili okoli 41 milijonov dinarjev.
opremo« in za Kovinsko podjetje v Trebnjem.
9 V družbeni standard bo investiranih 683 milijonov. Od tega bo 328 milijonov porabljenih za stanovanjsko izgradnjo v Trebnjem, na Mirni in na Dobu, okoli 222 milijonov pa je namenjenih za vzdrževanje cest. Kot vse kaže, bodo še letos pričeli z rekonstrukcijo ceste Trebnje—Mirna—Mokronog. Približno 90 milijonov dinarjev bo porabljenih za gradnje v šolstvu in v zdravstvu, za vodovode, elektrifikacijo in drugo.
• Po predračunu bo občinski sklad za Šolstvo potreboval 125 rnLtjonov dinarjev (114 milijonov za osnovno dejavnost, ostalo za Investicije in obveznosti sklada). Posojilo v znesku 50 milijonov bo najeto za dograditev Trebanjske šole, okoli 1 milijon 500 tisoč dinarjev- pa bo potrebnih za ureditev matične knjižnice v Trebnjem.
O Zdravstvo in socialno varstvo sta v službi, v kateri bo letos vloženih precej naporov in sredstev. Za zdravstveno varstvo bodo skrbeli: zdravstveni dom Trebnje, ki bo imel 7 ambulant, dispanzerjev in enot, zdravstvena postaja v Mokronogu s splošno in zobno ambu.anto in prav takšna ambulanta na Mirni. Iz občinskega proračuna bo za zdravstveno varstvo namenjenih 24 milijonov dinarjev, za potrebe socialnega varstva pa bo treba zagotoviti okoli 15 milijonov dinarjev.
Zanimivo predavanje na Bregu
Pretekli petek je bilo na Bregu v vaški gostilni predavanje Delavske univerze. Krajevna organizacija SZDL je predavanje dobro organizirala in poskrbela za številno udeležbo.
Inž. Vida Cimperšek iz Sevnice je govorila o kmetijstvu v severnih državah, zlasti na Danskem, in o tem, kakšne so možnosti za modernizacijo kmetijstva pri nas. Dejala je tudi pojasnila glede zemljišč, ki po zakonu ne bodo odvzeta, ampak jih bo vsak lahko obdeloval po sodobnih agrarnih predpisih. Predavanje je bilo zanimivo, v prijetno dopolnilo pa je bil film o »Bogastvu in pravilnem izkoriščanju gozdov«.
V drugem delu predavanja
je sekretar občinskega odbora SZDL tovariš Auer pojasnil zunanjepolitične dogodke v svetu v zvezi z borbo za mir. Tudi njegovo predavanje je spremljal film, in sicer »Potovanje maršala Tita po deželah Afrike«. S. Sk.
Trg zahteva vedno več novih izdelkov. Na sliki: SUŠILNA OMARA TR-2, izdelek Kovinskega podjetja Trebnje. Naročajo jih podjetja farmacevtske, kemične in prehrambene industrije. (Poto: Erjavec, Stična).
ZAKAJ TAKO SKROMNO?
Gospodinje, ki smo jih »ujeli« na cestah, so tožile, da v Sevnici manjka zelenjave. Ker vsakemu ni takoj verjeti, smo si ogledali zelenjavo v prodajalni NON-STOP. V trgovini, Id Je založena % delikatesami in prehrano, smo videli železno stoja"' ce, na njem pa nekaj glav slabe karfiole,, čebulo u» zeljnate glave.
Zvedeli smo, da prodajajo zelenjavo tudi v mlekarni. V trgovini STP, kjer potrošnikom nudijo mleko, prehrambene vf tiklc in Se marsikaj, je bil zelenjavi odmerjen skromen prostor. Vsakega malo: fižola, karfiole, korena, pese, limon, česna, suhih hrušk, orehov. Zelo skromna izbira, zelo skromen prostor, namenjen zelenjavi!
Ker je tudi v Sevnici veliko zaposlenih žena 1° mnogo gospodinj, ki nimajo lastnih vrtičkov b1 njiv, bi morda njim n* ljubo kazalo odpreti sa* mostojno prodajalno z zelenjavo in sadjem. Razmislite o tem!
Tudi v Trebnjem pustna zabava
Gostinsko podjetje »Grmada« v Trebnjem je ponudilo svoje prostore mladini, ki bo na pustno nedeljo priredila pustno zabavo za vse občane. Tako bodo Trebanj-čani lahko vsaj enkrat na leto obiskali prireditev ln s« jim ne bo treba treti po gostilnah. Najbolj vesela je mladina, Id le dolgo pogreša prireditev. Upamo, da bodo odgovorni organi naposled le razumeli, kaka nujno potrebuje trebanjska mladina svoje prostate, kjer M preživljala prosti čas, ae zabavala ln izobraževala. Str
Javne razprave po vsej občini
Jutri se bodo začele v trebanjski občini javne razprave o osnutku letošnjega občinskega družbenega plana in proračuna:
na Trebelnem bo zbor občanov jutri, 22. februarja, v zadružnem domu; v Ornuški vasi — Cešnjicah bo zbor pri Antonu Staricu, v čtižnji vasi pri Alojzu Zoretu, v Srednjem Lakencu pri Alojzu Vovku, v Mokronogu v zadružnem domu, na Belem griča pri Stanetu Lukiču, Puščavi na Gozdnem obratu.
V soboto. 23. februarja, bodo zbori občanov: vllrastn-vici pri Jožetu Knezu, v Pre-lesju, pri Darku Jurgliču, v Slovenski vasi pri Vidmarju
TREBANJSKE NOVICE
na Grilevem hribu, v šent-rupertu v zadružnem domu, v Dol. Nemški vasi v osnovni šoli, na Mirni v osnovni šoli, v Lukovniku v gasilskem domu.
V ponedeljek, 25. februarja, so na vrsti: Trebnje — v prosvetnem domu; Stari trg
— pri Ani Zore; Račje selo
— v gasilskem domu; Štefan
— pri Janezu Mišicu; Dobrnič — v zadružnem domu; Svetinje — pri Olgi Novak; Knežja vas — v osnovni šoli.
V sredo, 27. februarja, bodo zbori občanov: v Sela-Sumberku v osnovni šoli, v Velikem Gabru v osnovni šoli, v Zagorici v gasilskem domu, v Sentlovrencu v osn. šoli, v Veliki Loki v zadružne mdomu in na Čatežu v v šoli.
Povsod se bodo zbori ob čanov začeli ob 18. uri (ob šestih zvečer).
„Srce me boli..."
Prišel je na katastrski urad v Trebnjem po opravkih. V Dolenjskem listu je bral, kaj se dogaja z orodjem TVD Partizan. »Srce me boli,« je dejal, ko je pripovedoval o usodi telovadnega orodja, ki so ga s težavo nabavili. Spominjal se je, kako težko so prišli do denarja, da so ga kupili in s kakšnim veseljem je tudi on telovadil. Zdaj pa leži njegovo priljubljeno orodje (bradlja oziroma njeni deli) na dvorišču KZ Trebnje. Vprašal me je, ali ima TVD Partizan res toliko sredstev, da bo nabavil novo orodje. AH res ni prostora, kamor bi shranili vse telovadne pripomočke, da nc bi ležali raztreseni po kleteh in podstrešjih? — Potem se je zanimal, ali je nova šola res brez telovadnice. Povedal sem, da jo bodo zgradili, brž ko bo dovolj sredstev. Čudno je, je pripomnil, da na eni strani dopustijo, da vse nazpada v kleteh in Se kje, medtem ko na drugi strani, sploh nimajo denarja, da bi kaj postorili-
Ko se je poslovil, sem mu na stopnišču višjega nadstropja pokazal blazine, ki ležijo v prahu n* betonu. Bil je preprost kmet srednjih let, ki ve, kaj pomeni telesna vzgoja za mladega človeka. In kaj pravico na to tisti, Id so odgovorni? Str.
1%  DOLENJSKI LIST
Stev. 7 <6?s)
Šivalni stroj MIRNA Je zdaj znan ie na vseh trgih
Jugoslavije
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!
Upravni organi kmetijskih gospodarskih organizacij in ljudski odbori naj c čimprej začnejo arondira-u kmetijske površine tam, kjer so že ustrezni družbeni obrati. Kmetje, ki bodo samo kmetijski proizvajalci, bodo dobili pri arondacijskem postopku v zameno zemljo enake vrednosti, vsi ostali, ki jim zemlja ni glavni vir dohodkov, pa bodo za arondirane Parcele prejeli denar. Kmetijska zadruga Črnomelj je do zdaj nakupila okrog 400 ha kmetijskih površin, okrog 100 ha pa namerava Pridobiti z oranjem stelj-pikov na področju Grma 1,5 Dobravic in osnovati n»v kmetijski obrat. Vino-mer, Vidošiči in Drašiči bi tvorili pomemben vinogradniški obrat, na katerem hi smotrneje gospodarili z rodovitnimi belokranjski-rai vinogradi.
To so osrednje ugotovile in sklepi nedavne črnomaljske konference članov J5veze komunistov, ki de-laJ° v kmetijski in gozdarski proizvodnji družbenega in zasebnega sektorja v Beli krajini. Poročilo, ki *»a. Je sestavila posebna ko-"Jisija kmetijskih in gorskih strokovnjakov, je "kfati osnutek predloga za ^Vaijnji program in raz-v?l kmetijstva in gozdar-
7?.' Beli krajini ter ugotavlja;
ra*~:,«la je Bela krajina '■»deljena na tri značilna SČVOdna Podaja (ni-sko\ °' Prehodno in višin-naJ.*» katera so posebej ražv™ na€rt m nadaljnji
nahj!? & z* kmetijstvo *S£St****&* nižinsko ofcBft ("metliško polje, sto>»-u nižina, - krasin-^.fOheljsko polja, črno-fTjMSko polje, področje tTl».e i" Doblič ter draga-lUsko polje);
da na več teh področij že obstajajo družbeni grajski obrati, vtem ko jj.   °do drugje še osnova-
tijs)** bo razvojna kme-ročia       gozdarska pod-^Predvidela tudi go-
spodarska karta Bele krajine, ki bo izdelana v letu 1963, in
— da bodo letos dokončno razmejili kmetijske in gozdne površine.
V razpravi je inž. Dvor-šak pojasnil, da je bojazen o splošnem odvzemu zemlje odveč, res pa je, da se bo treba slej ko prej odločiti, ali bomo dobri kmetovalci ali industrijski proizvajalci. Lastniki zemlje ne bodo mogli biti tisti, ki dajejo zemljo v na-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
jem in dobivajo najemnino, medtem ko so zaposleni drugje. To velja zlasti za ravninska področja. Nihče nima pravice, da bi zanemarjal obdelovalno zemljo, zemlja pa ne sme biti nikomur samo stranski vir dohodkov! Na vprašanje, kdo bo preživljal stare ljudi, je inž. Dvoršak odgovoril, da je dolžnost
otrok skrbeti za svoje starše. Nekateri starši, ki so lastniki kmetij, pa se bodo lahko preživljali s kupnino ali pa z rento za zemljišče. V razpravi so nadalje ugotavljali, da je vedno več neobdelane zemlje v ravninskih predelih, kjer polproletarci pustijo rasti travo ali deteljo, ko to prodajo, pa pridejo do stranskega dohodka. To vsekakor ni v skladu z družbenimi interesi, ker bi se morala zasebna kmetijska proizvodnja v nekem smislu dopolnjevati s proizvodnjo na družbenih obratih. Kjer so pogoji za živinorejo, pa naj bi kmetijski obrati dobivali zlasti mlado živino. Ta bi jim bila razen sena, krmnih rastlin in podobnega zagotovljena že s sodelovanjem med zasebnim kmetovalcem in zadrugo. Zadruga in kmet morata postati napredna .in enakovredna partnerja v kmetijski proizvodnji. Glede gozdarstva so pripomnili, naj bi z gozdnim premoženjem Bele krajine (z izjemo Roga) gospodarila ena gospodar-
ska organizacija, ki bi bila sposobna podružbljati gozdove in z njimi smotrno upravljati. Sedanji način gospodarjenja je namreč strokovno in ekonomsko neutemeljen, saj imata gozdni obrat KGPK in KZ vsak svojo službo z različnimi pogledi na razvoj gozdarstva, razen tega pa so parcele teh upravljavcev med seboj zelo pomešane. Razumljivo je, da tudi v gozdarstvu ne bomo dosegli napredka prej, dokler ne bomo imeli enotnih načrtov za enotno gospodarjenje.
Konferenca je osvetlila veliko perečih problemov belokranjskega kmetijstva in gozdarstva in predlagala osnutek " rešitev. Prav gotovo je, da ne bomo smeli ostati samo pri sklepih, ampak bo uresničenje nalog slej ko prej pogojeno z delom in sodelovanjem vseh zainteresiranih organizacij skupaj z ljudskim odborom, kajti le tako bo mogoče, da bo belokranjska zemlja dajala več kot doslej.
Jože Škof
To in ono iz Dragatuša
d V sestavu politične šole v Črnomlju so v začetku januarja pričeli v Dragatušu s ciklom predavanj iz družbenopolitične in gospodarske problematike graditve FLRJ. Za predavanja, ki so enkrat tedensko, je med Dragatušča-ni veliko zanimanje, saj jih redno obiskuje nad 20 članov ZKS, mladincev in ostalih družbeno-političnih delavcev. Za to obliko izobraževanja so se pristojni občinski forumi odločili predvsem zaradi tega, ker so v občinskem merilu le v Dragatušu že v lanskem I šolskem letu uspešno zaključili osnovni del predavanj po programu političnih šol.
M Visok sneg, ki je v zadnjem času povzročil ogromno gospodarsko škodo, je resno ogrozil tudi divjad. Snežni za-* meti, ki v hribovitih predelih presežejo tudi višino enega metra, so onemogočili predvsem srnam redno prehrano
in s tem ogrozili njihov obstoj.
Kritičnega stanja po naših gozdovih so se zavedli tudi dragatuški lovci in so po zgledu številnih lovskih družin or;tanizirali oskrbovanje divjadi. Preteklo nedeljo so člani lovske druž'.-.e Dragatuš krenili na oskrbovalno akcijo. Razdeljeni so bili v tri, skupine, ki jih je vodil Jože Mi-
Drobiž z metliške police
član,, n*lettika 1)0 28 svoje 'Uttfce bavUa iz umetne va-2a V2tpen0dnevne piščančke, in večin0 Pasemskih kokoši vreden "esn°st JB tek ukrep tUdI H Vale- v zadrugi so ega sem 111 P°sujko razlitV ra*»ie v»«Ja 23 zelenjavo in dansko . » vrtnin 28 spomla-
>*^S£?i*hl na eradW-
odprla ^a hotela so se spet sp0rniarii      da bo hotel že ^ aql Pod streho.
Zah°đneiY>teže sneP» se Je v
r(*a nL?6'11 mest« zrusUa stropne ^grajene enonad-5* stresi"86- Več kot tretjima.   ^ opeke se je raz-
SEUc^Oo gostišče na VE-i m Met"W je v zim-nedelJ»k prto ob sobotah o'iU KosC- Po želji in naro-e<b*va odPreJo tudi 5d°tr°«kl „'
na K^oi!£fc "na trenutno sLbl A« iSS. otrok' spreJel
fZđVkT » otroka stane e., ira»o 7v pr*v eotovo ni so "^icoT^i Imajo v vrt, ^ dn ,kos»°. t*«1 P« Zavod ^ • Ure' wldov »r.^buitacljo in-5^   «Wie V P^lih dveh
kT***  v so.ldno Q ^Ka je 20 kvali-
ficiranih delavcev, 48 priučenih, 30 pa jih priučujejo. Izdelujejo več vrst ženske, moške in otroške konfekcije. Zlasti so lepi in dobro narejeni ženski modrčki raznih krojev in iz različnega materiala. V sklade Je zavod lani vložil 6 milijonov dinarjev, tako da si ustvarja tudi materialno podlago za nadaljnje de.o. R. F.
Saško z Loke pri Črnomlju je takole povedal: »Ata služi, mama pri Kolbeznu vino nataka, jaz pa sam sestrico pazim...« (Foto: Albin Božič)
galič. Lovci so obhodili teren poljanska cesta—Grič—Ana— Vogelnica. Na omenjenem področju so v presledkih puščali kupe sena, tu pa tam pa so tudi posekali grmičevje, katerega lubje je za divjad užitno. Ko so se vračali z oskrbovalnega pohoda, so povedali, da so marsikje v gozdu zasledili ostanke sena, ki so ga puščali kmetje za divjad, ko so vozili iz gozda drva. Redek, vendar vse hvale vreden primer! V vas Breznik se je zatekla v preteklih dneh sna. Vaščani so jo rešili pogina ter izročili v oskrbo dragatuški lovski družini.
Kljub prizadevanju draga-tuških lovcev ter razumevanja večine prebivalstva pa se večkrat zgodi, da vaški psi—čuvaji neusmiljeno preganjajo srnjad. Tega so krivi lastniki psov, ker jih nimajo privezanih doma, deloma pa tudi lovci sami, ker ne zmorejo narediti red. Po lovskem zakonu so namreč upravičeni ustreliti vsakega psa, ki se potika brez nadzorstva v oddaljenosti več kot 250 m od stanovanjskega poslopja.
S. K.
Prav gotovo so prometne ne sreče na javnih poteh v vseb držav 'i reč družbeni problem. Število prometnih nesreč pa bi lahko znatno zmanjšali, če bi se vsi prometni udeleženci res držali pr.vil o cestnem prometu.
Umetnemu osemenjevanju krav še ne verjamejo povsod, toliko bolj pa so veseli tam, kjer se prepričajo, da je tudi ta »moderna reč« ena izmed praktičnih pridobitev sodobnega kmetijstva. Tudi Mikotičeva Sivka z Loke pri Črnomlju se je »vključila v večjo proizvodnjo« in povrgla gospodarju po umetni osemenitvi kar dva telička. Domači sinko je rad med prirastkom v toplem hlevu in telička ga že dobro poznata
Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj razpisuje na podlagi sklepa seje z dne 1. februarja 1963
U. NATEČAJ
za dodelitev posojila za dokončanje gradnje stanovanjskih hiš individualnim graditeljem na območju občine Črnomelj.
I. Po tem natečaju daje sklad posojila le fizičnim osebam v delovnem razmerju in tistim, ki so s temi izenačeni za individualno gradnjo. Posojilo bo dano do skupnega zneska 14,000.000 din, ln to le na območju občine Črnomelj.
Posamezni prosilci prejmejo lahko skupno:
al do 1,000.000 din posojila za enodružinsko stanovanjsko hišo;
b) do 1,300.000 din posojila za gradnjo dvodružinske stanovanjske hiše v zadružni gradnji;
c) do 1,500.000 din posojila za gradnjo hiše z večdružinskimi stanovanji v zadružni gradnji.
II. Posojila se bodo odobravala pod naslednjimi pogoji:
1. Prosilec mera imeti zgradbo dograjeno do vključno III. gradbene laze oz. pripravljen gradbeni material, da zgradbo postavi v to gradbeno fazo, brez posojila, kar se smatra kot lastna udeležba na natečaju.
2. Najdaljši rok vrnitve posojila za gradnjo je lahko 20 let, najnižja obrestna mera znaša 2 odst
III. Prosilec mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
1. prošnjo za posojilo z navedbo zaprošenega zneska in odplačilnih pogojev;
2. potrebno tehnično dokumentacijo (glavni projekt in gradbeno dovoljenje);
3. potrdilo nadzornega organa o obsegu že izvršenih del na zgradbi;
4. predračun stroškov po posameznih elementih del, po seznamu ln predračunu gradbenega materiala, ki se bo nabavil, oziroma
po vrsti del, ki se bodo plačala s posojilom;
5. Izjavo ponudnika o že prejetih posojilih iz družbenih sredstev oziroma izjavo, da posojil ni prejel;
6. listino o pravici uporabe stavbnega zemljišča (zemljiškoknjižni izpisek);
7. potrdilo delodajalca o zaposlitvi z izkazano višino osebnega dohodka.
IV. Za zavarovanje posojila so prosilci po odobritvi posojila dolžni predložiti še:
1. administrativno prepoved na osebne dohodke;
2. potrdilo o vinkulaciji zavarovalne police za gradbeni objekt v korist sklada.
V. Prednost pri dodelitvi posojil Imajo prosilci, ki nudijo:
1. vsaj samsko stanovanje;
2. večjo stopnjo dovršitve objekta;
3. krajši rok odplačila posojila in višjo obrestno mero;
4. boljše pogoje zavarovanja posojila.
VI. Ponudbe za posojilo po tem natečaju je treba vložiti najpozneje do 15. marca 1963 v enem izvodu v zapečateni kuverti z vsemi prilogami pri Komunalni banki — poslovni enoti v Črnomlju, s oznako »Natečaj za posojilo«.
VII. O izidu natečaja bodo vsi prosilci pismeno obveščeni.
VIII. Informacije in pojasnila lahko dobe ponudniki pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj.
IX. Prošnje, vložene pred objavo tega natečaja, so neveljavne ter Jih na natečaju ne bomo obravnavali.
Opozarjamo, da komisija za pregled dospelih ponudb in upravni odbor sklada ne bosta upoštevala ponudb z nepopolno dokumentacijo in ponudb, vloženih po 'zaključenem roku. Številka: KS—10/1—63. Črnomelj, 8. februarja 1963.
Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj
Uspeh tudi v Semiču
O politični šoli v Semiču smo poročali že ob njeni ustanovitvi. Ker je od tega preteklo več kot mesec dni, Je prav, da se v kratkem seznanimo s potekom pouka. Čeprav je šola te vrste letos prvič organizirana v Semiču in je imel marsikdo pomisleke glede uspešnega delovanja in obiska slušateljv, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je obstoj vsekakor upravičen.
Deset vprašanj s področja: ŽIVLJENJE
Ce nisi vešč iskanja, jo bos našel le zgolj po naključju. Hiše v tisti ulici so skoraj vse enake, nizke in sive, kot da je nanje legla zgodovinska starost. Gre namreč za trafiko blizu občinske zgradbe v Metliki, Id je po mnenju domačinov vsaj nekatere dni najbolj obiskan lokal v.tem mestecu ob Kolpi.
Reklo pravi, da se največ govori in izve tam, kjer se zbira veliko ljudi. Zato sem menil, da bi ml trafikantka Jožica Novak, ki streže najrazličnejšim strankam iz vseh krajev med Gorjanci in Kolpo in tudi drugim, ki jih pot zanese proti Metliki, vedela povedati marsikaj zanimivega. Omenil sem, da bi se rad z njo kaj pogovoril, na kar Je
takoj pristala. Po prvih besedah sem opazil, da ne bi rada govorila o tistem, kar je ta ali ona v trafiki »rekla, čula, rekla ...«, zato sem moral svoj načrt v hipu spremeniti in precej na dan z vprašanji, ker so stranke prihajale čedalje bolj pogosto.
— Koliko vrst časopisov prodajate?
— 22. Všteti so najbolj brani in Iskani časopisi: TT, Vjesnik u srijedu. Arena, Delo, Dolenjski list ter zvezki ro manov.
— Kaj se pri vas še dobi? — Drobna galanterija, dišave, tobak, razglednice, pisma, znamke, kolki, živinski potni listi... Potem pa poštne vredne it niče. Šolske potrebščine ...
— Ste že dolgo v Metliki?
— Tu sem rojena.
— Koliko časa ste v trafiki?
— 12 let.
—Kaj vam je v Metliki najbolj všeč?
— Kino! Kar neumna sem nanj. Lepi so novi parki pred kinom in Mlakarjevo gostilno.
— Kaj pogrešate?
— Dobrih cest. Preveč prahu je poleti.
— Vaša največja izpolnjena želja?
METLIŠKI TEDNIK
— Oblast mi je zagotovila službo.
— In m-izpoljena želja?
— želela sem živeti z možem in ustvariti srečno družino. Mož je padel v vojni.
— Dogodek, ki vas je najbolj razburil?
— Mislite v zvezi z občino? Vemo, da bo to vplivalo na dohodek.
— Dogodek, ki vas je najbolj razveselil?
— To je bilo pa takrat, ko je sestrin sin naredil veliko maturo.
Živahnega pogovora je bilo konec. Prišle so nove stranke in spraševale: po časopisih, cigaretah, pismih, znamkah, kolkih, živinskih potnih listih... kdo ve, po čem še.
Ivan Zoran
Čeprav je začetni obisk nekoliko upadel, še vedno obiskuje predavanja nad 25 slušateljev, šola bo predvidoma končala s predavanji konec februarja. Ob koncu šole nameravajo slušatelji organizirati poučni izlet v Ozalj. V ta namen so že zbrali potrebna sredstva. V Ozalju naj bi si ogledali hidroelektrarno ter zgodovinski muzej v gradu.
Ob vsem tem lahko ugotovimo, da so se vloge izobraževanja zavedale vse družbeno -politične organizacije Semiča, predvsem pa se moramo zahvaliti za uspešno delovanje šole tovarišema Kočevarju in Piršu. -ko
»Navaden človek« v Semiču
Pred dnevi so učenci 8. razreda osemletke v Semiču na domačem odru dokaj dovršeno predstavili Nušičevo komedijo »Navaden človek«.. De-' lo je naštudirala prof. Strni-ševa ln pokazala pri tem spretno roko in veliko dobre volje.. Nihče hi pričakoval, da se bodo učenci, ki so se pojavih prvič na odru, tako dobro odrezali. Tovarišici Str-ni.ševi ln igralcem čestitamo in želimo, da bi nas še večkrat ' razveselili. Kultumo-prosvet-no delo ima v Semiču še izpred vojne tradicijo, ko pa je zbolel prejšnji režiser Mihael Novak, je precej zamrlo. Želimo, da bi nadaljevala to delo prof. Strniševa.
Natečaj sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj

Prošnje in pritožbe občanov: na prvo mesto
16. februarja sta oba zbora ObLO Novo mesto v prvih točkah dnevnega reda razpravljala o delu komisije za prošnje in pritožbe in o delu poravnalnih svetov.
Komisija za prošnje in pritožbe je i'ani reševala 32 zadev, od katerih je 12 prošenj in pritožb ugodno rešila, 16 jih je odklonila, 4 pa so bile ob koncu leta še v postopku. Največ prošenj in pritožb je bilo zaradi neurejenih stanovanjskih zadev. Lani komisija v ta namen ni imela posebnih sej, ker je bilo treba skoraj vse primere raziskati na samem kraju in jih obravnavati skupaj z ustreznim organom ljudskega odbora, (čudno: bilo je veliko dela, seje Pa — pravzaprav nobene?!)
Komisija je ugotovila, da Ustrezni organi pri ObLO pre-počasi rešujejo nepravilen od. nos do človeka, medtem ko je zapletenost postopkov, »potreba« po obilici raznih formalnih dokazi; in podobno glavna ovira, da občani ne morejo hitreje uveljaviti svojih pravic. Ugotovili so, da gre reševanje zadeve često rnimo zakonitosti. Navedena sta bila dva primera, ki to predvsem potrjujeta.
0 Prvi primer: Neki stranki v Straži je bilo z odločbo dodeljeno stanovanje. Vseliti se ni mogla, ker je to stanovanje zasedel borec, zaposlen v podjetju, čeprav ni imel u-Strezne odločbe. Krajevni činitelji so vplivali na ObLO,
da je vse.jenemu borcu izdal odločbo, medtem ko prva stranka stanovanja ni dobila.
• Drugi primer: Prosvetni delavec je dobil odpoved delovnega razmerja, ker ni v roku opravil strokovnega izpita. Komisija za prošnje in pritožbe je ugotovila, da tudi upravitelj tiste šole (in morda še kdo drug) ni opravil strokovnega izpita do določenega dne, pa mu delovnega razmerja ni nihče odpovedal.
Povsem očitno je, da gre v obeh primerih za kršitev zakonitih pravic občanov. Zakaj bi delali razlike med ljudmi, ko ustava in statut občine ne dajeta nikomur prednosti, so se spraševali na se ji.
Prošnje in pritožbe, s katerimi hočejo občani uveljaviti svoje zakonite pravice, so često pomanjkljivo opremljene, se pravi, da nimajo dovolj podatkov ali pa so podatki netočni. Odborniki so menili, naj vse zadeve pridejo v roke najprej krajevnemu odboru, ki je dolžan preveriti, če je občan res upravičen do tistega, kar poskuša uveljaviti s prošnjo ali pritožbo.
Preprečevati pa je treba razne »pošiljke«, ki romajo v roke višjim organom, celo v kabinet predsednika republike. Odborniki so bili mnenja, naj se občani le pritožujejo tudi na te organe, če je bila njihova pravica na nižji stopnji resnično okrnje-
Novomeška kronika
■ »Amfitrion 38« francoskega dramatika Jeana Giraudouxa, ki bi ga moralo v ponedeljek popoldne in zvečer v kinu »Krka« uprizoriti ljubljansko gledališče »AD HOC«, Novomeščani niso mogli videti, ker je bila zaradi bolezni
V igralskem ansamblu predstava zadnji hip preložena. Skoda, ker se je za prireditev novomeško občinstvo zelo zanimalo. ,
■ Po hudem mrazu ln ostri zimi Je bilo nekaj juniih dni. Sneg se je precej otajal, vendar pa je na cestah Se ostal led, ki zelo ovira voznike. Zadnje dni Je nastopila tudi poledica. Da bi odstranili nevarnost, ki grozi zaradi ledu na cesti in pločnikih, je komunalno podjetje organiziralo več očiščevalnih skupin.
■ V veliko zadovoljstvo potnikov so avtobusi, ki prihajajo ln odhajajo iz našega mesta, spet začeli vozlu brez večjih zamud.
■ Borovo je znatno znižalo cene nekaterim svojim Izdelkom. Tudi
V našem mestu opozarja v izložbi prodajalne »Borovo« napis na precejšnje znižanje cen ženske in motke obutve.
■ Zelo nevarno je zadnje dni
hoditi po pločnikih. S streh se namreč usiplje sneg, ki Je spodaj le cisto poledenel. Kljub temu doslej še ni bilo hujših nesreč! Lastniki hiš bi morali, kjer se le da, sneg skidati, razen tega pa naj bi imela vsaka streha varnostno ogra-jico za sneg.
■ Za zadnji film, ki so ga predvajali v Domu JLA, so bili Novomeščani zelo vneti. Vsak dan so bile predstave ob 18., 18. in 20. Uti, vstopnice pa so bile navadno
piodane že za naslednji dan. Ker je bil ljudem španski film »Mama, poslušaj mojo pesem« tako zelo všeč, so predvajanje za en dan podaljšali.
■ Kot običajno bo tudi letos v kavarni »Metropol« veliko pu-stovanje v soboto, 23. februarja, in na pustni torek. Rezervacije sprejemajo v kavami in stanejo za sedež 300 din. Za veselo razpoloženje bo stalna godba igrala poskočne, dobro pijačo pa bodo točili po zmernih cenah; Dobre maske so zaželene!
M V hotelu »Kandija« še ne vedo, če bodo imeli maškarado ali ne. Menda se bodo odločili te dni.
■ Vsaj nekoliko pozornosti bi bilo treba v sedanjem snegu. posvečati tudi cesti, ki pelje proti novim blokom Nad mlini; tako pa je bil do torka sneg neodmetan, da se je kamion z mlekom komaj prebijal čez kotanje in kupe snega. In vendar je to pravo naselje z nad sto stanovanji ln družinami .. .
■ Gibanje prebivalstva: rodila je Jožefa Smrekar iz Foersterjeve ulice 12 — dečka. —■ Ppročili šo se: Milan Zakrajšek, delavec iz Krajič, in Marija Skorjanc, otroška negovalka s Partizanske ceste; Janez Luzar, mlinar iz črmošnjic, ln Jožefa Goršin, bolničarka lz Smihelske ceste; Edvard Lesjak, mesar iz Seidlove 1, in Danijela Kozlevčar, delavka iz Regerče vasi; Franc Kobe, delavec z Dolža, in Ana Bele, uslužbenka s Ceste komandanta Staneta 9; Ciril Mohar, delavec iz Smolenje vasi, in .Ana Umek, perica iz Zagrebške . — Umrl je: Friderik Kunstel. upokojenec iz Volčičeve 6, 88 let. -
MAŠKARADA MLADIH V NOVEM MESTU
Kot je že v navadi, Društva prijateljev mladine Novo mesto-Centcr tudi letos organizira pustno rajanje za cicibane in šolsko mladino.
V nedeljo, 21. februarja, bo dopoldne v telovadnici osnovne šole pustna zabava za nižje razrede osemletke, ob 13. uri pa za predšolske otroke in učence vseh prvih razredov. Ob II- url bodo isto dvorano napolnili dijaki višjih razredov osnovne šole.
Jazz Doma JLA bo na vseh treh prireditvah pridno igral, da se bodo lahko vsi naplesall, pecivo in ostale sladkarije pa bodo prodajali kot običajno. Prosimo, da starti upoštevajo zasedenost dvorane in pripeljejo malčke res že ob 13. uri, ker bo malo pred 16. uro zaključek zabave zanje.
Kako bodo pokopali Pusta
Ker so zadnja leta Kostanjevičanl, Krčanl In Metličanl pripravili cel kup slovesnosti za pusta, so si novomeški železničarji dejali: »Ne damo se! Tudi mi bomo pripravili pustni sprevod!« V dogovoru s sindikalnima podružnicama SGP Pionir in Novoteks pripravljajo sprevod maškar, ki bo 27. februarja ob 15. uri. - Sprevod bo krenil lz Kandije do Glavnega trga, kjer bo slovesen govor, nato bo zavil mimo Ko-šakove gostilne po Cesti talcev, se obrnil na Cesti herojev, krenil proti mestu ln šel do BršUna, kjer bodo pusta pokopali. V ta namen so najeli že nekaj honorarnih pogrebcev.
Glavne slovesnosti bodo na Glavnem trgu, ki bo ozvočen. Vsem »firbcem« vzdolž sprevoda bodo brezplačno delili smeh v neomejenih količinah!
na. Vendar pa mnogi primeri povedo, da pošiljajo take pošiljke tudi tisti občani, ki ali ne vedo, da je ustrezni organ pri ObLO, ali pa imajo z njim s-abe »izkušnje« (bilo je večkrat, da stranka še po dolgem času ni dobila odgovora na svojo prošnjo ali pritožijo). Naj še enkrat poudarimo, da je komisija za prošnje in pritožbe poseben kolegijski organ, predpisan s statutom občine, ki je dolžan reševati zadeve in nepravilne odločitve, zoper katere se ob čani pritožujejo, seveda če so v mejah zakonitosti. Potrebno pa bo vse prošnje in pritožbe reševati hitreje, oziroma te stvari naj dobijo prednost pred ostalimi.
Veliko sporov so rešili poravnalni sveti, ki jih je v novomeški občini 13. Lani so imeli 91 sej, obravnavali pa so 763 sporov. Rešenih je bilo 448 sporov ali 58 odstotkov, kar je lep uspeh. Razveseljivo je tudi, da je bilo -a-ni znatno manj sporov in manj poravnav kot leto dni prej. V nasprotju z družbeno nalogo pa je bila težnja ne katerih poravnalnih svetov, ki so si lastili pravico »majhnih sodišč« s tem, da so ho-
tela uvajati dokazni postopek.
V prihodnje bodo poravnalni sveti delovali pri krajevnih skupnostih, njihova vloga pa ne bo nič manjša kot doslej.
Seja se je nadaljevala z razpravo o delu petih občinskih zavodov, prek katerih o-pravlja ObLO odgovorne in obsežne na-oge, o čemer bomo poročali še posebej. V o-stalib točkah dnevnega reda so odborniki potrdili sklep o ustanovitvi delavske univerze v Novem mestu, rešili več gospodarsko upravno-pravnih in premoženjsko pravnih zadev, dali nekaj poroštvenih izjav na posojila gospodarskim organizacijam in naposled razpravljali o imenovanju novih direktorjev.
Miha Maleš: V KRČMI (lesorez, 1941)
Lončena piščal ne sme utihniti
Pravijo, da je Dolenjska lepa dežela. Tudi sami to čutimo in smo ponosni nanjo. Valoviti hribčki z zidanicami, vinogradi, pašniki m njive, preprosti in šegavi ljudje, gradovi in kulturni spomeni-
Mladina na Otočcu dobro dela
Mladinski aktiv na Otočcu, ki si je za lansko leto postavil precej težkih nalog, je dobro delal. V najtesnejših stikih so s TDV »Partizan« in zato ravno za šport najbolj navdušeni. V nogometu so dosegli odlično tretje mesto na občinskem prvenstvu v malem nogometu, veliko navdušenje pa je med mladino za odbojko.
Aktiv je vložil lani veliko naporov v delo za pridobitev večjega števila članstva in je sedaj v mladinski organizaciji skoraj vsa vaška mladina, ki ima tu dovolj možnosti za udejstvovanje. Najbolj so delavni v poletnem času, ker
pozimi nimajo primernih prostorov. Priredili so tudi več proslav, veseli večer, predavanje o novi ustavi in prižgali kresove v čast 20-letnice pionirske organizacije. Za boljše kulturno delo pa nimajo možnosti zaradi pomanjkanja kadra in opreme. Se vedno je premalo sodelovanja z ostalimi organizacijami, ker mladino premalo razumejo.
Letos nameravajo popraviti športna igrišča, izboljšati kulturno delo v vasi, prirediti športna tekmovanja in predavanja ter še bolj sodelovati z ostalimi vaškimi organizacijami. -
■Marjan Gregorčič
Tudi v Beli cerkvi ne spimo
Pred kratkim smo imeli v Beli cerkvi občni zbor prosvetnega društva. Kritično smo pregledali delo in ugotovili, da bi lahko bilo kljub nekaterim težavam boljše. Sprejeli smo obširen program na prihodnje delo in sklenili urediti dvorano, za katero so potrebna nova tla in pleskanje. V njej bomo lahko Imeli tudi pouk telesne vzgoje, ker so razredi premajhni, telovadnice pa nimamo.
10. februarja smo imeli Prešernovo proslavo. Pester spored sta pripravila prosvetno društvo in aktiv ZMS. Za dan žena pripravljamo svečano akademijo za naše matere.
Mladina vedno bolj odhaja v gospodarska središča, ker je pri nas zemlja precej skopa. Kljub vsemu pa dobro dela mladinski aktiv, v katerem se največ udejstvujemo v kulturno zabavnem življenju. Za novo leto smo pripravili veseli večer ln spoznali, da si ljudje želijo še kaj podobnega. Zato pripravljamo nov program, gostovali pa bomo še na Otočcu, Smarjeti in drugje.
Pomankljivo pa je naše politično ideološko delo, vendar bomo skušali rešiti problem s pomočjo   ostalih družbenih
Novo v kinu KRKA
V nedeljo Je bila v kinu »Krka« končana montaža Xenon luči v projekcijskih aparatih. S to razsvetljavo Je kino precej pridobil. 2e pri nedeljskih predstavah so obiskovalci lahko opazili veliko razliko v projekciji. Nova razsvetljava Je sistema Zeiss-Ikon, žarnice pa znamke Osram. Montažo Je izvedlo Kinematografsko podjetje lz LJubljane. Nova razsvetljava Ima prednost pred dosedanjo, ker je slika enakomerno in polno osvetljena. Predvsem se to opazi pri barvnih filmih-
Tako Je kino »Krka« naredil še en korak naprej pri modernizaciji ln s tem izboljšal predvajanje 111-mov, kar bodo vsi obiskovalci toplo pozdravili. šf.
organizacij. Se vedno je močan vpliv religije tako, da s težavo oblikujemo v mladih ljudeh pravilen svetovni nazor.
Jože Jerše
ki, prirodni zdravilni vrelci ter jeseni pesem s pašnikov in izmed trt. Vse to in še marsikaj drugega ima ta dežela.
Toda kako je zapisal Pre-žihov Voranc? Takole: Na Pijani gori sem končal svoje prvo potovanje po Dolenjskem, Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih čudovitih barvah najlepši na Slovenskem. Toda nikjer v naši domovini, ne v Halozah, ne na Krasu, ne v mežiških globačah na Koroškem in ne v revirjih trboveljskih premogokopov nisem našel take v nebo vpijoče revščine, take gospodarske zaostalosti kakor v tem kotu naše dežele...«
Tako Prežihov, ki je prepotoval vso Evropo in velik del te Evrope ne samo videl, marveč tudi spoznal. Da, tako še v štiridesetih letih. Medtem se je marsikaj premaknilo. Cesta nas je približala ostalemu svetu in vsak dan več ljudi prihaja semkaj. Vsak dan več, včasih že kar preveč, saj jih skoraj ne znamo postreči, čeprav se zavedamo, da je turizem pomembna gospodarska panoga, m vcasm nn četo nočemo, včasih pa tudi ne moremo postreči! Ne moremo? Da, ne moremo!
Turisti si navadno želijo kupiti kakih spomenikov. Včasih so jih naši lončarji imeli na kupe, danes niči Zakaj? Kje so vzroki? V pretiranem obdavčenju. Pred vojsko manjše lončarske delavnice sploh niso bile obdavčene, danes pa jim nalagamo take obveznosti kakor avtomobilskim servisom W mehaničnim delavnicam, kjer imajo krepke zaslužke. Pri tem pa pozabljamo na bistvene razločke, pozabljamo, da je lončarstvo del naše obče materialne kulture, da to " resnici spada v kulturo i" nikamor drugam!
Lončarji potem niso zmogli takih dajatev. Prenehali so 3 delom z izgovori: »se ne izplača« ali pa preprosto »nemam cajU, kar je kajpak prav tako utemeljeno, saj dandanes ni nihče več tako neumen, da bi delal nekaj, od česar ne bi imel nič.
Tako je umrla lončena piščal, tako so umrli konjički, ki zadaj piskajo, tako so ostali turisti brez. spjaunkoo z Dolenjske in tako spuščamo možnosti, ki jih imamo, V° smo vse premalo okretni, d& bi jih znali prav izkoristiti.
Toda lončena piščal ne srne utihniti in je treba tudi i" nekaj storiti. Kaj? Premisli' mo in hitro ukrepajmo, kaf' ti vsak čas se bo pričela W" ristična sezona.
Spodbuda za nove nastope
Prva prireditev »INICIATIVE 63« — obiskali smo 'jo preteklo soboto popoldne in zvečer — je za nami: videlo jo je, lepo število mladih in odraslih Novomeščanov, ki so pozdravili zamisel in uresničitev načrta, ki ga je pred tedni sprožilo vodstvo mladinske organizacije. »S takimi prireditvami želimo doseči, da bi bilo v Novem mestu nekaj več kulturno-zabavnih prireditev«, smo slišali z odra intervju napovedovalca z Jane
KINO »KRKA« prikazuje
samo danes 21. febr, slovenski fihn
»DOLINA MIRI!«
Predstave ob 15., 18. ln 20. uri.
22., 23., 34. in 25. februarja zahodnonemškl barvni glasbeni film.
»POSLEDNJI AKORDI« Režija  Wolfgang Llebenetner, igrata: MARIO DEL MONACO, Eleonora Rossl Drago. Filmske novosti št. 6
26. ln 27. februarja mehiški film
»MACARIO«
Režija: Roberto Gavaldon, igrata: Ignacio Lopez, Plna Pelli-cer. — Kratki film: Prvo desetletje.
Predstave: ob delavnikih ob 18. ln 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Ob delavnikih ob 15. uri posebne predstave po znižanih cenah (60 dinarjev.
zom Korošcem, enem izmed glavnih pobudnikov za »INICIATIVO 63«. Zares skromno kulturno življenje središča Dolenjske nam ne more biti v ponos, ne v veselje — premalo ga je! Domačih zabavnih prireditev skorajda ni — a spet ni res, da zanje ne bi bilo na voljo kadrov, požrtvovalnosti in sposobnosti! Mladina je z zdravo spodbudo dokazala, da hoče naprej — menimo lahko celo, da nam je dala pri tem dober nauk! Da se — če se to hoče! A kar ne moremo se znebiti grenkega priokusa, da nam v Novem mestu prečestokrat manjka prav volje, da bi z vztrajnostjo dosegli kaj novega.
»INICIATIVA 63« je bila zanimiv spored in pregled tega, kar trenutno premore mlajši novomeški rod na področju glasbe in zabave: razveselil nas je priznani jazz orke-sterček novomeških študentov, nekaj pevcev popevk — med njimi obeta največ Tatjana Gros —, balet učiteljišč-nic, poskus z gledalci in branje »popotne malhe«. Točke so bile dobro pripravljene; pevci so navduševali zlasti
NOVOMEŠKA KOMUNA
mlajše gledalce, jazz pa vse; toplo smo pozdravili na odru tudi goste iz Birčne vasi, ki so zaigrali več izvirnih W drugih skladb. Zal vsi »ocvit' ki« iz popotne malhe niso bili užitni; besedna igra z »g0-spodi« in »tovariši« ni dosegla namena, novomeške cest« pa so vredne še večje graje i" posmeha, kot Jim ga Je odmerila »INICIATIVA 63« (zl* sti še, če se že kar zdaj spomnimo, da pride k na* tudi zima 63-64!). Program bQ prihodnjič verjetno lahko ž8 raznovrstnejši, za prvič P* smo bili veseli tudi tega, kaf nam je nudil.
»INICIATIVI 63-01« bo sledil v kratkem literarni v* čer — ali pa celo modna f** vija, kot smo čuli z odra n* večerni predstavi. Organiz*" torji zaslužijo pohvalo, v* sodelujoči pa spodbude" aplavz za naše prihodnje sr*" čanje na »INICIATIVI 63-02" M. K.
»ELEKTR0« Novo mest« k distribucijskemu podjetju
V Novem mestu so potrdil1 sklep delavskega sveta »Ele** tro«, da se to novomešk" podjetje pripoji k novem" podjetju za distribucijo elek' trične energije v Ljubljani-V tem združenju bo 15 eiek' trogospodarskih podjetij Si0" venije.
Uspele medobčinske tekme v Črmošnjicah
Občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu je preteklo nedeljo v Črmošnjicah priredila uspelo smučarsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo okoli 100 tekmovalcev Iz Novega mesta, Krškega, Trebnjega, Šentjerneja, Žužemberka, Mirne peči in Crmošnjic Tekmovali so v veleslalomu in tekih. Marljivim telesnovzgojnim delavcem iz Novega mesta in domačinom gre priznanje, da je tekmovanje v vseh pogledih uspelo. Večina smučarjev se je prvič poskusila v tekmovanju ln je prijetno Presenetila.
Nič kaj prijetno nedeljsko jutro je kazalo, da dan ne bo takšen, kakršnega so pričakovali mladi tekmovalci, ki so se pred npvo-roeškim Metropolom zbrali, da Preživijo prijeten dan na krasnih srr-učlščih v Črmošnjicah pod RoBom. Ko so prišli na kraj tekmovanja, se je vreme popravilo, rasen tega pa se je razpoloženje izboljšalo, ko so tekmovalci zagledali odlično speljane proge. Tudi tekmovanje je pokazalo, da proga za veleslalom dobro speljana, saj ni bilo nobenega hujšega padca in je večina tekmovalcev uspešno zaključila tekmovanje
Itezuitatl tekmovanja:
..Veleslalom — člani (500 m, vl-wnska razlika 100 m): 1. Bruno Koprivnik (Part., N. m.) 47,1 2. Boris Pust (Smuč. društ. *?B) 48,4, 3. Dervin Oplotnik >Part., Krško) 49,7. 4. Marjan Stroji* (Pait, Trebnje), 5. Alojz Se-™" (Rog, N. m.), 6. Niko 2ibret [{»rt., Krško), 7. Jure Kreutz Jfart., Krško), 8. Vojko Potrbin "Mirna), 9. Poide Matoh (Part., ,, m.), 10. Janez Rustja (Rog), ij- Viktor Cujnik (Rog), 12. Peter g«* (Part., 2užemberk), 13. Val-ler Mlekuž 'Part   Šentjernej). 14.
Janez Mohoičič (Part., Žužemberk), 15. Martin Bratkovič (Part., Šentjernej).
Ekipno tekmovanje: 1. Smučarsko društvo Rog 2.38.0, 2. Partizan — Krško 2.38,7, 3. Partizan — Šentjernej 4.06.5.
Zmagovalec Koprivnik je z elegantno vožnjo dokazal, da je ravno tako mojster v veleslalomu kakor v skokih Njegovo prvo mesto ni bilo ogroženo, kljub temu da je drugoplasirani Pust zaostal za dobro sekundo in bi lahko konkuriral za najvišje mesto. Vsi tekmovalci do petega mesta so bili reč ali manj izenačeni, pomembno vlogo na tekmovanju pa je imelo mazanje smuči. V ekipnem tekmovanju je le za las zmagala ekipa Roga. ki je bila zelo izenačena.
Veleslalom — mladinci (450 m, višinska razlika 80 m) 1. Marjan Pavlih (gimn., N. m.) 35.1, 2. Ivan Strle (Part., Krško) 35.2, 3. Andrej Svab (Part., Krško) 46.1, 4. Marjan Tomazin (ESS, N. m.), 5 Janez Smole (Mirna peč), 6. Franček Smerdu (SSD Katja Ru-pena). 7. Jure Legan (ŠSD K. Ru-pena). 8. Stane Sepec (Trebnje), 9. Janez' Recelj (Šentjernej), 10. Jože Kotar (Šentjernej), 11. Janez Doljak (SSD K. Rupena), 12. Nace Sila (Trebnje).
Ekipno tekmovanje: 1. SSD Katja Rupena (N. m.) 2.49.8 min.
"Veleslalom — pionirji (300 m, višinska razlika 50 m): 1. Peter Turk (SSD K. Rupena) 25.6, 2. Martin Kužnik (Crmošnjice) 26.2, 3. Dušan Sepetavc (SSD K. Rupena) 26.9, 4. Vili Neugebauer (Part., Krško), 5. Igor Bastič (Krško), 6. Janez Kolenc (Trebnje), 7. Matjaž Verbič (SSD K. Rupena), 8. Tone Rajar (Crmošnjice), 9. Tonček Bizjak (Krško), 10. Franc Krašovec (Žužemberk), 11. Miha Legan (SSD K   Rupena).   12   Silvo Potočar
(Šentjernej), 13. Stane Gabrijel (Trebnje), 14. Albin Sprogar (Crmošnjice), 15. Mirko Lipar (Crmošnjice).
Ekipno tekmovanje: 1. SSD Katja Rupena 81.5, 2. Partizan — Krško 86.1, 3. Crmošnjice« I. D2.6,
4. Partizan  — Žužemberk 109.1,
5. Trebnje 110.6, 6. Crmošnjice II. 115.0, 7  Šentjernej 116.1.
•V tej skupini je z odlično vožnjo navdušil Peter Turk. Prijetno ]e presenetil tudi domačin Kužnik. Borba je bila zelo izenačena, saj se je v časovnem presledku 4 sekund razvrstilo kar 10 tekmovalcev.
Med pionirkami je nastopila samo Boža Rus iz Trebnjega, ki je s svojo vožnjo (28.1 sek.) v konkurenci pionirjev zasedla kar 4. mesto!
Za tekaške točke ni bilo velikega odziva.
Rezultati: Pionirji (1,2 km): 1. Mito Prijatelj (Trebnje) 13.08, 2.
Vlado Kobe (Crmošnjice) 14.18, 3. Marjan Crbajs (SSD K. Rupena) 14.21, 4. Zvonko Miklič (SSD K. Rupena, 5. Stane Kobe (Crmošnjice), 6. Tomaž Možina (SSD K. Rupena). 7. Matija Hrvat (Crmošnjice), 8. Danilo Tanjšek (Trebnje).
Ekipno tekmovanje: 1. SSD Katja Rupena, 2. Crmošnjice.
Mladinci (2,5 km): 1. Marjan Vraničar (SSD K. Rupena) 13.38, 3. Tone Meglic (SSD K. Rupena) 14.07, 3 Lado Šiško (Mirna peč) 14.10, 4. Tone Novak (SSD K. Rupena) 15.20, 5 Ljubo Lužar (Mirna peč) 16.16.
Člani (5 km): 1. Rado Riedel (Partizan — Krško) 15.57, 2. Slavko Doki (Partizan N. m.) 17.06.
Po končanem tekmovanju se Je vsem nastopajočim zahvalil predsednik občinske zveze za telesno kulturo tovariš Serini in prvopla-siranim tekmovalcem izročil lično izdelane diplome. Sd
Smučarsko tekmovanje v Žužemberku
*"'U pionirji je zmagal Mito Prijatelj iz Trebnja
l-artizan je priredil 10. februarja društvene. tekme v slalomu, smuku in skokih. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 20 tekmovalcev, ki so z lepo vožnjo in zlasti lepimi skoki navdušili precejšnje število gledalcev.
Alpska kombinacija: mlajši pionirji: 1. Jože Longar, 2. Franci Lavrič, 3. Franc Jernejčič; starejši pionirji: 1. Franc Krašovec, 2. Jure Mohorčič, 3. Ivan Orel; mladinci: 1. Ivan Baša, 2. Jože Kumelj.
Skoki: 1. Jože Kumelj (13, 13, 13,5 m), 2. Franc Krašovec (9,
Mladi Topličani na smučeh
Preteklo nedeljo je bil za mlade topliške smučarje vesel dan. Društvo prijateljev mladine je poskrbelo, da Je začela topliška mladina gojiti srauški šport pod vodstvom tovariša Vinka Cirnskega in Milana Mraka. Mladina se je vadila v slalomu, smuku ln skokih.
Minulo nedeljo pa so že priredili prvo tekmovanje in dosegli prav lepe uspehe. V slalomu je dosegel prvo mesto Janez Novinec, drugo Janez Horvat in tretje Gašper Pelko. V smuku Je bil najboljši Borut More, za njim pa sta se zvrstila Janez Novinec in Andrej Sobar. Na 20-metrski skakalnici Je v skokih zmagal Janez Novinec (19 m), za nJim sta bila Andrej Sobar (14 m) ln Primož Bobnar (9 m)
Ze prvo tekmovanje je pokazalo, da domača mladina lahko doseže še mnogo uspehov na tem področju. Vsi tekmovalci so bili po končanih tekmah pogoščeni. Prireditev si je ogledalo veliko domačinov ln okoličanov      D. G.
m „Katja Rupena" stopa v drugo leto svojega delovanja
ftif^*0 športno društvo »Katja ."Pena, uspelo dela že drugo nowi.Ko smo ga 20. 1. 1962 usta-ko, nismo imeli nič drugega. taaioVoljo do dela, te pa ni bilo Oh članarino   in podporo
WiiK Novo mesto smo si na-«il( 1 "ajnujnejše rekvizite Vklju-'esa * ludl v JPI in v okviru igfli. tekmovanja pričeli delati jeJ?*- la katerega je bilo stor-tfeloi Okoli 10.000 prostovoljnih *b li? u m 'KriSče Je bll° odprto
V^h eni občinskem prazniku, vajanf^kem času so bili pred-bU,0.   'udi filmi s športno vsekani našega društva so tek-
movali tudi na raznih tekmovanjih. Razen rednih mesečnih ln letnih so se udeležili več občinskih, o-krajnlh in republiških prvenstev. Vredno je omeniti še šahiste, od-bojkaric*, rokometaše, nogometaše, orodne telovadce ln Igralce namiznega tenisa. Posegli so v občinska, okrajna ln republiška prvenstva in neredko so bili med vo-dečimi.
Z 80.000 točkami smo postali občinski in okrajni prvaki JPI ter peti v LRS.
Kdo so bili najboljši športniki SSD »Katja Rupena« v preteklem letu? Izbira ni ravno lahka, kajti vsi so se pošteno trudili in častno zastopali barve društva. Pri fantih pa le nekoliko bolj Izstopajo Igralci  namiznega tenisa, to so:
J&EBNJE: razvoj tehnične u'Uire bo naša skupna skrb
i^^Dosf1?8111 odbor letošnjih JPI Je že Izdelal program ln ga f*f jjv**1 vsem šolam ln društvom ljudske tehnike v občini -'tUrl toko vključil v splošno akcijo na področju tehnične k ^fo "ke'6 tehnične kulture mladih«.
D7,'hjr«^ram Je sestavljen na osnovi realnega stanja tehnične ~^If0{l v občini ln se loteva  treh osnovnih vprašanj tega 1     reSltve problema kadrov. 2. izboljšanje materialne -  ŠS' ln 3. vsebinske In programske usmeritve. J^'nj^'ve za prvo vprašanje so zajete v strokovnem izpo-bn1 ta ."Ju učiteljev, ki poučujeta tehnični  pouk. Prevzela rjhio .J? predmet Se na dveh sosednjih šolah. Stipendirali ^Mt^o'vente srednjih sol na VPS ln organizirali seminarje Za '•iSif' 111 Poučujejo tehnični pouk ln vodje krožkov. l?h**tauft!alno Podlago naj bi dosegli s pridobitvijo prostorov kt, "^lav 1 P°uk pri vseh popolnih osnovnih šolah, z opremo čin lf1i*!!lc' z ustanovitvijo servisa za material, potreben pri n't«ij^b pouku, ln s finančno podporo vseh zainteresiranih
tretje naloge, lo Je vsebinske In programske n^esu-L,,' tehnične dejavnosti, pa sloni na tem, da bi zntn-hi?0* r. tehnično vzgojo vse družbene činitelje, nudili stv a Dn i »^tavi programov dela. dosegli povezavo tehnič-ri n<> ?*a 1 ostalimi naravoslovnimi predmeti ln z znan-v„ D|ie '^kovalnim delom. Vključili se bomo v republiške <3t r. Prireditve. Organizirali bomo občinska tekmd-fli^upPredovanja s praktično vsebino, priredili bomo več "•le.     v podjetja v občini in l?yen nje in predvajali razne
<b-'llto(Uu?e KO torel obsežne In zahtevne. Prav gotovo jih bomo tWJx tw nlclil z aktivnim delom vseh. ki pomagajo n« po-
"nth   "nc vzgoje. In z vsestransko podporo družbeno-n "nttPl<ev v občini. Kr.
liok Gunde in Marjan Somrak ter drugi. Ta dva športnika sta v veliki meri prispevala k ugledu društva. Na raznih tekmovanjih sta zasedla zelo dobra mesta in zato' sta tudi brez dvoma najboljša športnika društva. Ne smemo pa pozabiti tudi drugih, n. pr. Mira Bložlča, ki se je izkazal kot dober Igralec z žogo in bil kapetan številnih reprezentanc. Dobri športniki so bul tudi Dušan Klop-čič, Stane Jarc, Ljubi Ravbar, Splihal itd.
Pri dekletih Je izbira lažja. Zelo izstopajo orodne telovadke, med njimi republiška prvakinja v orodnem mnogoboju Cveta Urbas. Ta odlična telovadklnja (letos bo verjetno na medmestnem dvoboju Karlovac : Novo mesto zastopala Novo mesto) je z ostalimi sotelo-vadklnjami izborno zastopala društvo. Za svoje delo nedvomno zasluži naslov najboljše športnice SSD »Katja Rupena«. Dobre ln uspešne pa so tudi orodne telovadke Nataša Petrov, Sonja Poto čar, Draga Zupet, Stojana in Branka Ahčln. Zelo dobra športnica Je bila tekačica Mira Rabič.
V letošnjem letu društvo spet živahno dela. Delajo vse sekcije: košarkarska, atletska, namiznote-nlška, odbojkarska, rokometaška, strelska in šahovska. Treninge imajo vsak teden od 18.30 do 19.30 Sicer Je čas nekoliko pozen, vendar pa se ne da pomagati, ker Je do tedaj telovadnica zasedena. Trenirajo priznani trenerji tovariši Romih, Degen, Splihal, Penko, Turk ln Segedln. Obisk Je dober.
Sedaj tekmujejo le smučarji Po prvenstvu društva je bil organiziran tudi smučarski tečaj od 4.
V SOBOTO
se bodo ob 20. url srečali na dvosteznem kegljišču v Kanižarici kegljati — stari pratizanl iz LJubljane in Črnomlja. Dvoboj bo v počastitev občinskega praznika Črnomlja! Obiščite zanimivi dvoboj!
11.5, 12 m), 3. Jure Mohorčič (9, U, 11 m). S. A.
NE ZAMUDITE SKOKOV V NEDELJO!
V nedeljo. 24. februarja, bo ob devetih dopoldne pri Roku medobčinsko smučarsko tekmovanje v skokih. Občinska zveza vabi na to tekmovanje smučarje in ljubitelje zimskih športov!
V nedeljo popoldne v Črmošnjicah: predsednik občinske zveze za telesno kulturo tov. Serini izroča zmagovalcu veleslaloma B. Koprivniku diplomo
Košarkarji v slovenski konkurenci
od 9. februarja do 8. marca 1963
V veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani sta se v ponedeljek pomerila košarkarska prvaka Novega mesta in Nove Gorice. Srečanje naj bi odločilo, kdo bo novi član II. slovenske lige.
Začetek je bil precej nervozen ln Je Novomeščanom takoj uspelo doseči vodstvo, vendar so nasprotniki kmalu izenačili. Po nekaj minutah je postala Igra še hitrejša. Košarkarji Novega mesta so začeli diktirati tempo, oblegati koš nasprotnikov in večati razliko. Predvsem po zaslugi odličnega Set ine I. in dobrega Kopača so bili nasprotniki vedno bolj zbegani. Tako so ob koncu prvega dela Novomeščani dosegli še enkrat večji rezultat kot nasprotniki.
Takoj v začetku drugega polčasa so nasprotniki hoteli nadoknaditi veliko razliko. Prevzeli so pobudo v svoje roke in po nekaj minutah smo bili že v dvomih za zmago Novomeščanov. Umirjena igra Pe-triča n. in Setine I. pa jih je znova spravila na pravi tir, in Igra Je postala izenačena. Novomeščani
so Igrali vedno boljše in večali razliko, na koncu pa so dobesedno pregazili nasprotnika.
Novomeščani so nastopili v naslednji postavi: Setina I. (12), Se-tlna II. (13), Petrič I. (2), Petrič n. (6). Splihal (20), Kopač (24), Potrč (13), Blažič (4) in Knol.
Na tekmi so se najbolj odlikovali Setina I., Kopač, Petrič II., Splihal ln Potrč, pohvaliti pa moramo prav vse. Brez dvoma je to eden od največjih uspehov novomeške košarke Ce bodo še malo okrepili obrambo, bodo lahko uspešno nastopali v slovenski konkurenci In z dobro igro privabljali vedno več gledalcev, saj je to brez dvoma šport, ki v zadnjem času najbolj napreduje v Novem mestu. —jk
DOLENJSKI UST v vsako hišo Bele krajine, Spod. Posavja in Dolenjske!
KOŠARKA: ŠŠD »Katja Rupena«« 1. gimnazije
Novomeškim košarkarjem - se ni treba bati, da bi ob menjavi rodov ostali brez igralcev, kot se je to dogajalo ostalim športom v Novem mestu. V nedeljo smo videli v gimnazijski telovadnici petnajst mladih Igralcev, ki šo pokazali že dobršno mero znanja. Moštvo SSD »Katje Rupena« je premagalo eki-
do 10 II., ki ga Je vodila tov. Draga Mislej. Udeležilo se ga je 25 članov. Številka je v resnici majhna, vendar ne smemo spregledati, da tečaj ni bil predviden In da je društvo poslalo nekaj članov tudi na Bohor. Za tečaj Je bilo veliko zanimanja tudi med nečlani. Tako so se ga udeležili tudi nekateri gimnazijci ln en ljubljanski pionir.
Za zaključek so tekmovali Še t slalomu in smuku. Razdeljeni so bili v dve skupini: od 6. razreda dalje in od 6. razreda navzdol. Najmlajši Je bil Andrej Svent, iz I. a razreda osnovne šole Novo mesto. Vozil je zelo lepo in zanesljivo.
Rezultati: Slalom: dečki — starejši' Mišo Peroci, Matjaž Verbič, Jože Rollh. Franci Pučko. Martin Malenšek, Milan Skobe, Franc Krhln. Boštjan Spller. Janez Kurent, -Prane Smerdu, Lojze Malenšek.
Dečki — mlajši: Samo Verbič, Andrej Svent, Marko Svent, Janez Borštnar (LJubljana). Andrej Kosec, Marjan Grilc, Ivo Frkolj.
Dekleta — starejše: Renata Ba-čer; deklice — mlajše: Marjeta Pučko, Lučka Dolenc.
Smnk: - dečki — starejši: Dušan Sepetavec, Bogdan Kozina, Mi-to Peroci, Jan« Kurent, Prane Smerđu, Franc Pučko, Jože Rolih, Lojze Malenšek, Prane Krhln, Milan Skobe, Tine Malenšek, Matjaž Verbič.
Dečki - mlajši: Janez Borštnar, Marko flvent, Boris Sepetavec, Marjan Grilc, Samo Verbič, Ivo Frkolj.
Deklic« — mlajše: Marjeta Pučko. Stanislav Granda
po I, gimnazije z rezultatom 59:47 (36:21). Igra je bila vseskozi zanimiva, ker so se igralci res športno borili od prve do zadnje minute. Obe moštvi sta bili enakovredni, vendar pa so imeli leto mlajši Igralci iz osnovne šole več sreče in hladnokrvnosti v zadnjih minutah ln so odpravili Igralce, ki so še lani igrali v moštvu osemletke Težko je reči, kdo izmed mladih košarkarjev Je bil najboljši. Najuspešnejši strelec SSD »Katje Rupena« je bil Tesar z 22 koši, zelo dobra pa sta bila še Po-čivina ln Gošnik. ki pa je, žal, kmalu Imel pet osebnih napak. Pri gimnazijcih velja omeniti Spli-liala II. in Gundeja, ki sta dala 22 in 16 košev.
Vsekakor zmaga »Katje Rupena« ni tako veliko presenečenje, če pomislimo, da njene mlade košarkarje trenirata košarkarja Partizana J. Splihal m A. Petri« ln da igralci redno hodijo na treninge in vestno Izpolnjujejo trenerjeva navodila. Po tej tekmi, ki so jo zelo dobro vodili košarkarji Partizana, je bilo sklenjeno, da bodo starejši Igralci skrbeli za mladinsko moštvo, ki bo začelo z rednimi treningi verjetno že v začetku marca. —al
Strelci na Kapitlju
V internatu strokovnih šol na Kapitlju imamo že dalj časa organizirano strelsko društvo, v katerega so vključeni skoraj vsi gojenci našega doma. Na razpolago Imamo sedem zračnih pušk in imamo tudi redne treninge, da smo za tekmovanja kar najbolj pripravljeni.
V preteklem letu smo se udeležili nekaterih tekmovanj, na katerih smo dosegli precej lepe uspehe. V načrtu imamo tudi tekmovanja, ki jih bomo samo pripravili. Predvsem mislimo organizirati prijateljska srečanja s strelskimi krotki ln ekipami na šolah v Novem mestu. -ab-
„Clovek, ki močno udarja in lomi.

12. februarja je naš uslužbenec Drago KasteUc v Vidmu-Krškem dobil anonimno pismo, čigar vsebina je polna groženj. »Neznani prijatelj« piše v tem umazanem pismu med drugim našemu časnikarju tudi naslednje:
»... in na miru pusti članke o športu, če nočeš bili predmet, na katerem se Isprobava plemenita vesti na boksa, jedo In keč-es-keč-ken ... Ta poslednji šport ni zdrav za ljudi slabih kosti.« Na konca pisma je ljubezniv pripis; »T« pismo vzemi resno, če nočeš, da na tebi tzprobamo svojo odvečno energijo in moč. Ce boš to pismo dal v javnost, ti obljubim, da bom jaz sam, če ne takoj pa čez več časa poskrbel za velike in bolne modrice, ki ti bodo spremenile lik.« In še podpis: »ČLOVEK, KI MOČNO UDARJA IN LOMI.«
V javno razpravo o zadnjem občnem zboru TVD Partizan Videm-Krško, o kateri prebivalci mesta in okolice še vedno precej razpravljajo, je kanila grenka kaplja: nismo navajeni na tak način »raspravljati« o stvareh, ki resnično zanimajo širok krog ljudi in o katerih je prav, da povemo ■ to in ono. O tej razpravi bomo še poročali in grožnje iz anonimnega pisma nas seveda ne bodo ustavile na pol pota. Tovariš Niko Zibret iz Vidma-Krškega nam je včeraj posal daljše pismo, v katerem načenja več zanimivih vprašanj s področja telesne vzgoje v Vidmu-Krškem. Zaradi pomanjkanja prostora bomo pismo objavili v prihodnji številki
Poudarjamo: nihče ne more zanikati in spregledati lepih uspehov mladih športnikov v Vidmu-Krškem, vzornih rokometašev in plavalcev ter njihovih zmag, ki so jih dosegli v republiškem in zveznem merilu. Ti športniki so brez dvoma zaslužili še večja priznanja In pomoč, kot so je bili - deležni doslej! Ti dve panogi naj M tudi v bodoče prav tako uspešno delovali, kot sta doslej, trdimo pa, da pri tem ne smemo pozabiti na druge panoge telesne vzgoje. Da je za plodno udejstvovanje društva osnovnega pomena finančna podlaga, je vsem razumljivo; prav tako je pomembno, da dodeljena sredstva tudi pametno uporabljamo. Kritične besede, izrečene z dobrim namenom, zlasti pa z željo, da se pomanjkljivosti odpravijo, nas pri tem ne smejo užaliti. »Vračanje funkcij« in odstopanje od vseh dolžnosti v društvenem življenja kale T prvi vrsti — na premajhno smaokriUčnost!
Anonimna umazana pisma seveda novinarja ne bodo prisilila k molku. Pristojni organi bodo poskrbeli, da bo ime »človeka, Id močno udarja in lomi« prišlo V Javnost, medtem pa nam je vsem zelo jasno, da v našem družbenem življenju nikoli m bilo in ne bo prostora za metode nasilja.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA

VTEM TEDNU VAS ZANIMA
_ - - _u____:_:_:_-2_._:_____ i

Petek, 22. februarja: Marjeta Sobota, 23. februarja: Marta Nedelja, 24. februarja: Matija Ponedeljek, 25. februarja: Saša Torek, 26. februarja: Pust Sreda, 27. februarja: Gabrijel Četrtek, 28. februarja: Roman
ZAHVALA
Zveza slepih v Novem mestu se najlepše zahvaljuje za poklonjenih 4000 din, ki sta jih Marija Likar ln Iva Dular iz Novega mesta, Muzejska 9, namenili namesto venca-na grob pokojne Hermine Hrovat.



NOVO OSTREŠJE (cimper) v izmeri 7,5x10,5 kv. m, pokrito s salonitnimi ploščami, proda za-
■ radi selitve po ugodni ceni Slavko Kastelic, Novo mesto, Zagrebška 17.
VINOGRAD z zidanico prodam v Trški gori. Franc Regina, Dol. Kamence 5, Novo mesto.
MOŠKO CRNO OBLEKO za postavo 165 cm, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista (104-63).
RADIOAPARAT dam zastonj tistemu, kdor mi povrne denar za rezervne elektronke in oglas. Ver-ščaj, Ratež — Brusnice.
SOBO oddam samski osebi v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (109-63).
Ol <:>' MI.JKNO SOBO iščeta mlada zakonca za največ 1 leto. Naslov v upravi lista (105-62).
KUHINJSKO KREDENCO proda Anton Prus, Gotna vas 45, Novo mesto.
UPOKOJENEC, skromen, osamljen, želi vso oskrbo pri zreli, dobrosrčni, prikupni lastnici hišice ev. stanovanja. Dopise na upravo lista pod »Harmonija« (111-63),
Brestanica: 23. in 24. febr. poljski barvni film »Križarji«, 27. febr.
Tudi na trgu odjuga
Minuli ponedeljek se je tudi na novomeškem živilskem trgu poznala odjuga. To pot je bil spodnji prostor tržnice popolnoma zaseden, le na zgornjem koncu je bilo še nekaj prostora.
Da je cena jajc zdrknila na 40 din, sem slišala že v mesnici, ko so se o tem pogovarjale gospodinje. Kljub temu so na trgu še štiri prodajalke trmasto vztrajale pri ceni 45 din. No, nikogar ni bilo, ki bi njihova jajca kupil, saj je bilo cenejših dovolj.
Hodim za starejšo No-vomeščanko, za katero vem, da nerada kupuje drage stvari.
— Kaj, za takole glavico zelja, ki je velika za dobro pest, pa zahtevate 100 din? Se vam je zmešalo?
— Ce nočete, pa pustite! — In je res.
— Po čem je radič?
— Merica na malem krožniku 100 din!
— Tamle zadaj ga ima ena po 80 din!
— Pa pojdite tja!
Takole so se skoro povsod gospodinje prepirale s prodajalkami. Prve so trdile, da so letošnje cene »abnormalne«, da jih ne zmorejo, da blago ni kvalitetno, 1 druge pa so jih zagovarjale z zimo, visokimi davki ln dolgo potjo.
Tiste, Id so imele več časa, so morda kaj »zgU-hale«, nekatere gospodinje, ki so hkrati tudi delavke in uslužbenke, pa so kupljeno na hitro stlačile v mreže In hitele nazaj v službo.
Ostale cene so bile take: repa 100 din, korenje 120 din, mleko 55—58 din, kislo zelje 120 din, orehi 160 din, čebula 150 din, surovo maslo v zavitkih po 150 din, kokoške okoli 1000 din, slrčki 10 din.
Torej le odjuga.
Pravijo pa, da bo še zmrzovalo...
ameriški film »Ko je kraljevala komedija«.
Brežice: 22. in 23. febr. jugoslovanski film »Rojaki«, 24. in 25 febr. ameriški barvni film »Žena v obsesiji«, 27. febr. ruski film »Ali je to ljubezen?«.
Črnomelj: 22. in 24. febr. španski barvni film »Carmen iz Gra-nade«, 26. in 2T. febr. španski film »Viridijana«.
Kostanjevica: 24. febr. francoski barvni film »Splavarji z Volge«.
Mokronog: 23. in 24. febr. italijanski film »Roko in njegovi bratje«.
Novo mesto — »Krka«: od 22. do 25. febr. nemški barvni film »Poslednji akord«, od 26. do 28. febr. mehiški film »Macario«.
Novo mesto — JLA: od 22. do 24. .febr. italijanski film »As asov«.
Semič: 24. febr. nemški film »Nedokončana zgodba«.
Sevnica: 23. in 24. febr. jugoslovanski film »Miss Stone«, 27. febr. angleški film »Hamlet«.
Trebnje: 23. in 24. febr. jugoslovanski film »Kapetan Leši«.
Žužemberk: 24. febr. Italijanski film »Poslednja kočija«.
MATIČNI URAD CENOMEU
V januarju je bilo izven bolnišnice rojenih 6 otrok.
Poročili so se: Frančišek Teka-vec, gozdarski tehnik lz Dolenje vasi, in Kristina Kocjan, uslužbenka iz Kočevja; Peter Svetič, kmet, ln Olga Banovec, delavka, oba s Tanče gore; Julijan Volf, ključavničar, in Ana Vardjan, delavka, oba iz Črnomlja.
Umrli so: Marija Svajger, gospodinja iz Črnomlja, 76 let; Katarina Vardjan, upokojenka iz Črnomlja, 81 let; Ida 2vab, otrok z Mirne gore, 6 mesecev; Marija Senica, gospodinja iz Loke pri Črnomlju, 75 let; Jurij Kralj, kmet iz Gri-belj, 78 let; Matjaž Zupančič, otrok iz Črnomlja, 1 leto; Marija Bela-vič, gospodinja iz Dragatuša. 86 let.
MAIT1CNI URAD SEVNICA
V januarju so bili rojeni 1 deček in 3 deklice.
Poročili so se: Jože Cesar, delavec iz Lončarjevega dola, in Marija Vovk, delavka z Zigarskega vrha; Zoran Todorovič, dimnikar iz Hrastnika, in Angela Medvešek, delavka iz Drožanja; Ivan Rošto-har, delavec iz Radeža, in Zofija Bec, delavka iz Razbora.
Umrli so: Hugon Senica, upokojenec iz Lončarjevega dola, 70 let; Matija Kurnik, upokojenec iz Šmarja, 79 let: Marija Kolander, preužitkarica iz Presne Loke, 71 let; Franc Zorko, otrok iz Presne Loke, 2 meseca; Ivan Simšek, poljedelec iz Zurkov dola, 75 let; Marija Kunšek, invalidska upokojenka iz Zurkov dola, 83 let; Marija Krcnčič, gospodinja iz Sevnice, 73 let; Martin Možic, kmet iz Ledine, 62 let; Karolina Krajne, preužitkarica iz Zabukovja, 79 let; Andrej Trupe j, kmet iz Podgorice, 74 let; Anton Krevelj iz Vranja, 89 let; Karel štavt, kmet iz Brega, 60 let; Terezija Mesner iz Brega, 73 let; Marija Kuhar, delavka iz Brega, 52 let; Amalija Možic, upokojenka iz Dol. Boštanja, 82 let, Leopold Skerget, upokojenec iz Boštanja, 80 let: Jože Lisec, delavec lz Vel. Hubajnice, 60 let.
MATIČNI URAD STRAŽA
V Januarju je bil rojen izven bolnišnice 1 deček.
Porok ni bilo.
Umrli so: Antonija Vidic, užit-karica iz Vavte vasi, 73 let; Juli-jana Berkopec, užitkarica iz rtu-msnje vasi, 68 let; Ana Foršček, užitkarica lz Potoka, 87 let; Ana Kulovec, kmetovalka iz Vavte vasi, 35 let.
MATIČNI   URAD VIDEM-KRSKO
V januarju sta bila izven bolnišnice rojena ena deklica in dva dečka.
Poročili so se: Martin Kaden-šek, lzolater iz Rogatca, ln Ana Novak, delavka iz Kremena; Jožef Pleterski, strojni ključavničar iz Bučerce, in Jera Colner, uslužbenka iz Sremiča; Jožef Uršič, strojni tehnik iz Vidma-Krškega, ln Olga Rupar, učiteljica iz SenuŠ pri Lesko vcu.
Umrli so: Terezija Duh, kmetovalka iz Kale, 84 let; Slavko Stare
iz Starega grada, 6 mesecev; Stanislava Jurečič iz Vidma-Krškega, 1 mesec; Alojzija Išek, upokojenka iz Vidma-Krškega, 87 let; Cecilija Sajovec, gospodinja iz Anovca, 65 let; Ivan Kozole, roj. 6. dec. 1924, je bil s sklepom sodišča Videm-Krško razglašen za mrtvega.
MATIČNI URAD VINICA
V januarju so bili rojeni izven bolnišnice 4 deklice in 1 deček.
Porok ni bilo.
Umrli so: Miko Rahoj, kmetovalec 1 iz Balkovcev, 85 let; Mihael Flajnik, kmetovalec iz Perudine, 70 let; Ana Žagar, preužitkarica iz Damlja, 80 let.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od 11. do 18. februarja je bilo rojenih 24 dečkov in 31 deklic.
Poročili so se: Janez Ovniček, kmet, in Marija Ravnih, kmetovalka, oba iz Velikega Orehka; Jože škrjanec, delavec, in Cvetka Turk, delavka, oba iz Jurke vasi; Janez Barbo, delavec iz Bršlina, in Rozalija Travižan, šivilja lz Dol. Kamene; Franc Luzar, delavec iz Jugorja, in Veronika Matko, po-ljedelka iz Gabrja; Alojz Ljubi, krojaški pomočnik iz Bršlina, in Frančiška Bobnar, delavka iz Petah; Franc Strojin, mesar iz Soteske, in Angela Picelj, hči posestnika iz Podturna; Martin Ravnih, kmetovalec, in Frančiška Ga-zvoda, delavka, oba iz Vel. Orehka; Martin 2ura, delavec iz Zagrada, in Frančiška Murn, delavka iz Vel. Orehka; Janez Zagorec, delavec iz Zdinje vasi, in Marija Re-zelj, delavka iz Dol. Kamene; Miroslav Simončič, poljedelec iz smarčne, in Ljudmila Bučar, polj edelka iz Verduna; Stanislav Judež, delavec iz Vel. Orehka, in Lucija Hrovatič, delavka z Dolža; Anton Andrejčič, delavec iz Črmošnjic, in Marija Drap, delavka iz Pristave; Martin Mohar, delavec s Krke, in Marija Kristan, delavka iz Češće vasi; Franc Ljubi, delavec iz Podturna, in Antonija Sašek, delavka s Pangerčgrma; Alojz Hrovat, mizarski pomoćnik z Broda, in Albina Martinčlč, kuharska pomočnica iz Ledeee vasi; Anton Uhan, delavec iz Irce vasi, in Marta Lavrič, delavka z Broda.
Umrla sta: Stanko Pantarič. posestnik iz Tržišča, 59 let; Ana Ko-vačič, delavka iz Črnuč, 42 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Greta Matej-ko iz Kočevja — Gretico, Nada Nared iz Got ne vasi — Mojco, Jožefa Zelingard z Dolža - Marijo, Katica Vajs lz Loke — Nado, Milena šujlca lz Metlike — Miloša, Angela Turk iz Dolnjega Mokrega polja — Marijo, Ana Starašinič iz Krasinca — Antona, Marija Senica iz Sel — Ireno, Dragica Rozman lž Dolnje Straže — Marjeto, Jana Cibej iz Kočevja — Marijo, Marija Flander iz Jame — Amalijo, Ruža Stamfelj iz Bršlina — Vlasto. Olga Kužnik iz Dobindola — Marjano,
SPORED RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila oh 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.30. 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 22. FEBRUARJA: 8.05 Od Jutra do noči na Floridi. 9.45 Srbske ln hrvatske partizanske pesmi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 RKU — Janko Prislan: Sodoben šolski vrt. 12.45 Ob zvokih zabavne glasbe. 14.35 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov. 15.45 Jezikovni pogovori. 17.05 Skozi tri stoletja po simfonični literaturi. Melodije v večernem mraku. 18.45 Iz naših kolektivov. 20.00 Na saksofon igra Eari Bostic. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 23. FEBRUARJA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.45 Črnske duhovne pesmi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — Nada Rlhtaršlč: Ekonomika proizvodnje krompirja. 14.05 S planin do morja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.10 Monologi iz Wagnerjevih oper. 20.00 Pustni variete. 22.15 Oddaja za naše Izseljence.
NEDELJA, 24. FEBRUAJRA: 8.00 Mladinska radijska igra Maks in Moric — pripoveduje Frane Mil-črnski. 9.05 Dopoldanski sestanek
z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariši ... Ivan Pustavrh: Po trnovi poti. 10.30 Operna matineja jugoslovanskih solistov. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Humoreska tega tedna. 17.14 Radijska igra A. Rlvemale — H. Colpi: Slon v hiši. 18.30 Športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.15 Skupni program JRT, studio Zagreb.
PONEDELJEK, 25. FEBRUARJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.50 Dalmatinske narodne pesmi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 RKU — inž. Lojze Hrček: Virusne bolezni vinske trie. 13.30 Odlomki iz malo znanih oper. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.05 Obdobja slovenskega samospeva. 18.25 Z narodnimi melodijami po naši domovini. 18.45 Radijska univerza — Brane Vesel: Človek v epruveti. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb.
TOREK, 28. FEBRUARJA: 8.05 Zbori in ansambli lz komičnih 6-per. B.3S Zabavni orkester RTV Ljubljana. 9.45 Srbske narodne pesmi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — inž. Jože Ferčej: Z reja telet s manj dela. 13.30 Majhna
Marije Rački iz Mahovnika — Jožeta, Marija Turk iz Zajčjega vrha
— Marijo, Marica Ilenič iz Zoren-cev — Sonjo, Anica Mokrovič iz Črnomlja — Božidara, Ana Kotar iz Velikih Brusnic — Jožeta, Bre-Zakrajšek iz Glinka — Emila, Danica Zakrajšek iz Dolenjih Poni-kev — Magdo, Marica Milek iz Gribelj — Sonjo, Marija Kraševec iz Velikih Brusnic — Jožeta, Breda Jerovšek iz Jelovca — Ignaca, Marija špehar iz Dolnje Pake — Alenko, Marija Hočevar iz Ločne
— Sonjo, Jožefa Murn iz Gornjih Selc — Slavko, Dragica Brklje iz Donjega Bukovca — Slavka, Marija Roje iz Brusnic — Lucijana, Cveta Kodrič iz Irce vasi — Marjeto, Marija Pavlin iz Mirne — Vanjo, Antonija Zeljko iz Loke — deklico. Ana Kastelic iz Jablana — deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Rozika Jalovec iz Creteža — Roziko, Milica Novak iz Vukovega sela — Ivico, Radoj-ka Karadžič iz Brežic — Dragana, Marija Vladič lz Vidma-Krškega — Mojco, Ana Ocvirk iz Pečic — Stanka, Kristina Tašič iz Kraja Dol. — Ivico, Ljudmila Jalovec iz Sevnice — Ljudmilo, Ana Vinko-vič iz Razdrtega — Štefico, Štefanija Požarič iz Kraljevca — Dragico, Justina Cencelj iz Čateža — Slavka, Marija Blatnik iz Leskov-ca — Karla, Kristina Pečnik iz Vidma-Krškega — Anico, Marija Oštir iz Izvira — Antona, Vera 2i-levski iz Dobove — Simeona in Tihomira, Ljudmila Savinc iz Loga — Darka in Romana, Ljubica Hotko 1z Drenja — Snežano, Ana Korene z Libne — Anico, Terezija Vidmar iz Canja — Jožeta, Frida Merslavič iz Mosteca — Aleksandra, Rozalija Volk iz Leskovca — Srečka, Ana Rrekar iz Čateža — Jasno, Marija Fakin iz Marije Gorice — Jadranko, Justi Šinkovec iz Goleka — Dragota.
OBVESTILO
Podjetje »N0VGLES«, lesni kombinat
NOVO MESTO
obvešča vse lastnike gozdov, kmetijske zadruge ter vse delovne organizacije, ki so interesenti za razrez hlodovine, da je
začel prevzemati v razrez vsakovrstno hlodovino po določilih JUS
Cena za razrez hlodovine znaša:
a) za 1 m3 pri količini, večji od 50 m'   1.980 din
b) za 1 mJ pri količini, manjši od 50 m»,
ter za razrez po posebnih specifikacijah 2.370 din Da bi se doseglo hitrejše in cenejše poslovanje, omogoča podjetje tudi
takojšnjo zamenjavo hlodovine za rezan les
v sorazmerju s kvaliteto hlodovine. V tem primeru se zaračuna razrez 1.980 din za 1 m'. Interesenti za razrez hlodovine si morajo pravočasno preskrbeti pri ObLO dovoljenje za razrez. Podrobna navodila dobijo na žagi v Straži in Soteski.
»N0V0LES«, lesni kombinat Novo mesto

OBJAVE — RAZPISIH
Razpis Cestnega podjetje

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivan Lužar, kopač iz Tržišča, Je padel 6 m globoko in si poškodoval desno koleno; Alojz Moravec, posestnik iz Svržakov, si je na cirkularkl poškodoval prste desne roke; Peter Tischmeister, sin uslužbenca iz Loke, je v soli padel in si poškodoval palec desne roke.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Marija Zalokar, gospodinja lz Armeškcga, je padla z lestve ln si poškodovala levo roko; Viljemu Horvatu, delavcu iz Letov-čana, je pri pripravljanju drv padlo poleno na levo nogo; Milan Ma-lus, sin upokojenca, si je na poti v šolo zlomil desno nogo; Ale Vo-jič, sin vodnika lz Brežic, se Je pi,paril ter dobil hujše opekline; Franjo Dragozet, kmet iz Pokleka, se je prevrnil s sanmi ter si poškodoval desno roko; Marjan Fe-renčak, kovač iz Globočic, si je pri kurjenju peči opekel obraz; Franca Abrama, delavca iz Rožnega, Je nekdo zabodel z nožem v glavo; Neži Bertole, gospodinji lz Silovca, je pri pripravljanju drv padlo poleno na desno nogo.
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na vaš domači naslov
revija srbskih skladateljev. 14.35 Jugoslavija v pesmi in plesu. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 S knjižnega trga. 20.15 Radijska igra Honon! de Balzac: Kako sem postal opat (prva Izvedba). 22.15 Skupni program JRT — studio LJubljana.
SREDA, 27. FEBRUARJA; 8.55 Pisani svot pravljic ln zgodb. 10.29 Pesmi in plesi iz Vojvodino. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 RKU
— dr. Janez Batls: šolanje veterinarskih kadrov na veterinarskem oddelku biotehniške fakultete. 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe. 15.26 Igra pianistka Annie Flschcr. 18.10 Melodije v večernem mraku. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Gae-tano Donizetti: Lucia Lammer-moor (opera v treh dejanjih). 22.15 Za mlade plesalce.
ČETRTEK, 28. FEBRUARJA: 8.05 Schubertove skladbe v raznih zborovskih izvedbah. 9.25 Predstavljamo basista Bernarda Ladysza. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — dr. Franc Ločnlškar: Kako povečamo perutnlnarsko proizvodnjo. 13.30 »Višehrad« ' in »Blanlk«
— dve simfonični pesnitvi lz cikla »MoJa domovina« Bcdflcha Smetane. 14.20 Portret v miniaturi — Paul Anka. 14.33 Noši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Turistična oddaja. 18.45 Kulturna kronika. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.40 Igrajo slovenski solisti pod vodstvom Karla Rupla.
Cestno podjetje v Novem mestu potrebuje za svoja gradbišča in vzdrževalno službo večje število:
— nekvalificiranih delavcev,
— minerjev,
— strojnikov za gradbene stroje,
— kvalitetnih delovodij,
— gradbenih tehnikov za vodstvo gradbišč, sektorjev ln terenskih obratov,
— enega ekonomista,
— nekaj čuvajev,
— več šoferjev za težke kamione.
Nastop dela takoj. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja.
Sprejmemo pismonoše
Osnovna PTT enota Ljubljana 1 sprejme za Ljubljano večje število
pismonoš. Vsak kandidat naj predloži nekolkovano vlogo in lastnoročno napisan življenjepis na ns-slev: Osnovna PTT enota Ljubljana 1, Ljubljana.
Kandidati morajo biti vojaščin« prosti. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Samsk* stanovanja so zagotovljena.
Iščeno priložnostne delavce
Priložnostne delavce za urejanj« pokopališč iščemo za pokopališča1 Mirna peč, Dvor, Dol. Toplic«' Brusnice, Gaberje, Gradišče, Šentjernej, Otočec. Karteljevo. Interesenti naj se zglase na Zavodu ** upravo pokopališč, Novo mesto.
»ELEKTROTEHNA« — LJUBLJANA
PARM0VA 33
SPREJME
VEČ TRGOVSKIH POMOČNIKOV
V PRODAJALNI V NOVEM MESTU GLAVNI TRG 26
PISMENE PONUDBE SPREJEMA SPLOŠNI SEKTOR PODJETJA.
MANJŠA USTANOVA V NOVEM MESTU
razpisuje PROSTO MESTO
HONORARNEGA KNJIGOVODJE
OBSEG DELA: trikrat do štirikrat na teden popoldne po dve uri.
POGOJ: samostojnost pri delu. Zaprte pismene ponudbe pošljite na naslov: Uprava Dolenjskega Usta — Novo mesto, p. p. 33, pod »KNJIGOVODJA«.
Projektivno podjetje »REGI0N« v Brežicah
Brojokiiiivina skupina, ki je delala doslej pri podjetju »•Gradbeiniik-h v Brežicah se je osamosvojila v samostojni   Projektivni   biro »Re-
gion«. V njem je zaiposlen® 6 Inženirjev arhitekture, * gradbeni inženir in 1 beni tehnik. Biiro dzdeluJ6 po naročilu strank proje^ za visoke srednje ln urt*' ntoam ter za vso opremo.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI   LN  IZDAJATELJI: občinski odbori SZDt Brežice,   Črnomelj,   Metlika,   Novo  mesto. sevnK* Trebme ln Vldem-Krslco "
UREJUJE  UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (g">v°^ ln odgovorni   urednik),   Rla   Bačer,   Miloš JakoP«6' Drago Kastelic ui Ivan Zoran
IZHAJA vsnk četrtek - Posamezna številka M din ' Letna naročnina 800 din. polletna 430 din; plačljiv« JJ vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - TekočI račun r\ podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 - NAŠLO* UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni t«* " - Poštni predal 33 - Telefon »1-227 - Rokopisov £ fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podi«" »DELO« v LJubljani