Ljubljana, četrtek 27. aprila 1939
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Gafencovi obiski
Rumunski zunanji minister Gafencu je že v začetku preteklega tedna nastopil svojo dolgo diplomatsko pot po Evropi. Vodila ga je najprej preko El rakova, kjer se je sestal s poljskim zunanjim ministrom Beckom, v Berlin, Bruselj in London, od tam pa odpotuje sedaj še v Pariz in Rim. Ako hočemo pomen in ozadje tega izrednega diplomatskega potovanja pravilno oceniti, moramo upoštevati tri glavne okoliščine, ki tvorijo naravno ozadje Gafencovih obiskov: težnje rumunske zunanje politike v sedanjem mednarodnem položaju, rumunske zunanjepolitične zveze ter splošno evropsko diplomatsko igro, v kolikor spada vanjo tudi Rumunija.
Rumunija ni v zadnjem času nikdar prikrivala smernic svoje zunanje politike. Njen glavni interes v sedanjem mednarodnem položaju, v katerem je evropskemu jugovzhodu odmerjeno posebno mesto, je kar najpopolnejše zavarovanje lastne neodvisnosti. Praktično pomeni to toliko, kolikor varovanje pred zapletom v neposredno tekmo evropskih velesil. Osnovna rumunska zunanjepolitična težnja, kakor v ostalem zunanjepolitična težnja vseh držav v podunavsko-balkanskem oro-storu, je torej ohranitev nevtralnosti v vseh konfliktih, ki izvirajo iz nasprotij med velesilami. Zaradi obstoječih nevarnosti, ki segajo tudi na področja malih in srednjevelikih držav, Pa se hoče obenem že v naprej zavarovati za vsak primer. To zavarovanje išče predvsem pri državah, ki se nahajajo v enakem položaju in ki kažejo enake zunanjepolitične težnje. V tem smislu goji vsa svoja dosedanja prijateljstva, ne da bi seveda odklanjala nova, ako se ji ponujajo. Pri tem mora še posebej upoštevati potrebe svojega gospodarstva, ki ji narekujejo veliko prožnost in previdnost v izbiranju političnih zvez, v kolikor te nujno vplivajo tudi na gospodarske stike.
Tem osnovam so doslej v splošnem odgovarjale tudi rumunske zunanjepolitične zveze in pogodbe. Tako je bila Rumunija do razpada ČSR povezana v sistem Male antante, od leta 1934 dalje tudi v sistem Balkanske zveze. Razen tega se je že leta 1925 odločila za posebno dvostransko zvezo s Poljsko zaradi tedanje sovjetske nevarnosti. Poljska in Rumunija sta si tedaj skupno jamčili svoje meje proti Rusiji. Tesna je bila nadalje povezanost Rumunije z obema zapadni-raa velesilama, Anglijo in Francijo, a tudi z Italijo in Nemčijo je Bukarešta vedno iskala dobrih odnošajev, čeprav so tu in tam nastopile razne motnje. Dogodki izza septembra' lanskega leta so te rumunske zunanjepolitične odnošaje močno zrahljali, ostala pa je še vedno tesna povezanost zlasti s Poljsko, Jugoslavijo in Turčijo, kakor se je to pokazalo tudi ob priliki posetov novega rumunskega zunanjega ministra v Beogradu, Varšavi in Carigradu.
Ko je napetost med velesilami zajela tudi vzhodno Evropo, se je pojavila za Rumunijo še nujnejša potreba po čim uspešnejšem zavarovanju neodvisnosti. Angleška jamstva Poljski, spremenjena v dvostransko pogodbo o medsebojni pomoči, so posredno tudi njej že nudila delno zavarovanje. Temu sta se dne 13. aprila pridružili še angleško in francosko jamstvo, ki sta bili dani s svečanimi izjavami Cham-berlaina in Daladiera. Že nekaj tednov pred to angleško-francosko izjavo pa se je Rumunija tudi napram Nemčiji neposredno zavariovafla s Sklenitvijo važne gospodarske pogodbe, ki nudi Nemčiji precejšnje ugodnosti. S tem se je vzporedno zmanjšal tudi madžarski pritisk nanjo in skoro istočasno s Chamberlainovo in Daladierovo izjavo je tudi madžarski zunanji minister grof Csaky podal zelo pomirljive izjave o spoštovanju rumunske meje za ceno pravičnega rumunskega postopanja z madžarsko manjšino.
V takem razvoju se je Rumunija seveda avtomatično znašla na križišču nasprotujočih si interesov in diplomatskih akcij velesil. Angleška jamstva so jo vključila v angleški obrambni sistem, kar je kmalu postavilo v ospredje vprašanje ureditve njenih odnošajev z Rusijo. Na drugi strani so se kot posledica poslednjih teritorialnih sprememb začele pojavljati bolgarske zahteve glede Dobrudže, ki neposredno vplivajo zlasti na položaj Rumunije kot balkanske države. Tudi to odpira v zvezi z obstoječimi nasprotji obeh taborov velesil dvoje poti, dvoje odločitev: vmešavanje v ta nasprotja z vsemi tveganji, ki so s tem povezana, ali pa vztrajanje pri dosedanji črti nevtralnosti z doprinosom morebitnih žrtev, ako bi za njih ceno ostalo neokrnjeno in znabiti. še utrjeno jedro rumunskih mednarodnih jamstev — sodelovanje z vsemi balkanskimi državami v strnjenem bloku nevtralnih držav. Zdi se, da je ta težnja rumam-
I
Uvedba splošne vojaške dolžnosti u Hngliji
Zgodovinski sklep angleške vlade — Velik pomen za ves svet — Ekspozeja vlade v poslanski in lordski zbornici — Vojaška obveznost bo izvedena po stopnjah
London, 26. aprila, br. Anglija se je odločila za enega najizdatnejših ukrepov, ki naj ji znova zagotovi stari prestiž na kontinentu in drugod po svetu in ki bo hkratu izoral globoko brazdo v angleške tradicije. Vlada je danes predložila parlamentu načrt zakona o uvedbi delne vojaške službene obveznosti ter zakonski načrt o mobilizaciji, ki naj bi se izvršila v nujnih primerih. Chamberlain je imel v spodnji zbornici popoldne govor, v katerem je podrobno utemeljil vladne predloge.
Anglija je s tem napravila zgodovinski korak v razvoju sedanjega mednarodnega političnega položaja. Ze nekaj tednov so se za uvedbo vojaške službene obveznosti javno zavzemali najvplivnejši angleški politiki, med njimi zlasti Churchill, Eden, Cooper, razni javni delavci, tudi več angleških škofov, a za odločitev angleške vlade ta notranja politična akcija ni bila odločilna. Razvoj občega položaja v Evropi na eni ter angleških pogajanj z Rusijo na drugi strani sta najmanj v prav toliki meri vplivala na ta sklep angleške vlade. Tudi francoski državniki so zadnje dni bolj in bolj priporočali angleški vladi, naj uvede za Anglijo splošno vojaško obveznost.
Zgodovinski sklep
Kakor se sedaj izve, je ožji angleški ministrski svet, tako zvani kabinet, že v ponedeljek zvečer načelno sklenil, da se v Angliji uvede vojaška službena obveznost. Na sinočnji seji je vlada potem konkretno izoblikovala te sklepe. Tako so angleški listi danes z ogromnimi naslovi napovedali zgodovinski ukrep, ki naj še v zadnjem hipu usmeri mednarodno politiko na drugo pot.
Angleška vlada je imela davi svojo običajno plenarno sejo. ki pa je bila tem večjega pomena, ker so na njej
konkretno formulirali izjave, ki jih je min. predsednik Chamberlain popoldne podal na seji poslanske zbornice.
Pojasnila vlade socialistom
Ker so se iz krogov socialistične stranke pojavili iz notranjepolitičnih razlogov pomisleki proti splošni vojaški dolžnosti, je Chamberlain takoj po seji vlade povabil na razgovor predstavnike t. zv. Trade Union, ki je vrhovna organizacija socialističnih delavskih organizacij. S strani vlade so bili poleg Chamberlaina prisotni še Halifax, Beiisha in Brown. Chamberlain in Hali-fax sta zastopnikom Trade Union predložila in obrazložila vladne načrte. Chamberlain jim je posebej izjavil, da bodo določbe zakona o vojaški službeni obveznosti za sedaj uveljavljene le za mladeniče letnikov 1917, 1918 in 1920, ki bodo za 6 mesecev vpoklicani v aktivno vojaško službo, nakar jim bo dano na izbiro, da jih prevedejo v redno vojsko ali rezervo. Na ugovor socialističnih zastopnikov, da v mirnem času v Angliji ni mogoče uvesti splošne vojaške službene obveznosti, je Chamberlain odgovoril, da gre zaenkrat samo za delno službeno obveznost, in da sedanjega stanja ni mogoče označiti za »mirni čas«. Tehnični razvoj je že toliko napredoval, da se v primeru kakšne vojne tudi v Angliji ni mogoče več posluževati starih proklamacijskih metod, spričo katerih so se priprave za vojno že po eventualni vojni napovedi zavlačevale v nedogled. Anglija mora svojo zakonodajo v tem pogledu prilagoditi oni na kontinentu, ki omogoča odgovornim činiteljem, da že v času, ko morebitna vojna še ni izbruhnila, ukrenejo vse potrebno za takojšnjo vojaško akcijo. Zastopniki strokovnih organizacij so se z izjavami vlade začasno zadovoljili.
v Berlinu že sestal z zunanjim ministrom Ribbentropom. Ministrski predsednik je odgovoril, da Ribbentrop Hendersona še ni mogel sprejeti zaradi obiska jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča,
Nazadnje je Chamberlain na neko vpra-
šanje še izjavil, da je angleška vlada pripravljena pogajati se z Nemčijo in skleniti z njo generalni sporazum, če dobi zadostne garancije, da Nemčija v bodoče svoje zunanje politike ne bo pod nobenim pogojem več izvajala s silo.
Zakaj uvaja Anglija splošno vojaško dolžnost
Chamberlainov ekspoze v poslanski zbornici — Najprej bosta vpoklicana dva letnika
Chamfeertaln o perečih
iarodnih zadevah
Oprezne izjave o Italiji in Albaniji — Pripravljenost za pogajanja z Nemčijo — Pogajanja z Rusijo
Spričo poročil jutrajnikov in opoldnev-nikov je v Londonu izredno narastlo zanimanje za današnjo sejo spodnje zbornice. Pred vvestminstrsko palačo so se že dolgo pred 15. uro, ko se je sestal parlament, zbirale množice ljudstva. Na sejo so prišli skoraj vsi člani zbornice. Chamberlain in člani vlade so se pripeljali par minut po 15. in so bili sprejeti z viharnimi aklamacijami. Najprej je bilo na vrsti več interpelacij, na katere sta odgovarjala ministrski predsednik Chamberlain in državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler.
Na vprašanje, ali je bil francoski in ruski vladi stavljen predlog za Sklenitev vojaške zveze, je Chamberlain dejal: »Ne morem še v tem smislu izpopolniti svoje izjave, ki sem jo podal pretekli teden. Ni se mogoče pogajati, če je treba dan za dnem dajati izjave o tem. kako daleč so pogajanja napredovala.«
Na več vprašanj v zvezi z Rooseveltovo poslanico je Chamberlain odgovoril: Z zadovoljstvom uporabljam priliko, da vam sporočim, da gleda vlada Velike Britanije s simpatijami na vse poskuse, kako bi se dosegel sporazum o omejitvi oboroževanja in o obnovi mednarodnih trgovinskih in gospodarskih odnošajev. Opozoriti moram na dejstvo, da se vlada pogaja z določenim številom držav, da je finska delegacija v Angliji in da je angleško gospodarsko zastopstvo v Bukarešti. Vlada je pripravljena razpravljati o vsakem nrrdlofni, po katerem naj bi se bolje razdeiile surovine med narode.
Državni podtajnik Buttler je izjavil, da vlada sedaj ne proučuje vprašanja, ali bi bilo treba dati kakšna jamstva tudi Norveški, švedski in Finski. Ni ra^io^a, da bi se mogle te države smatrati za ogrožene. če bi se pa to kdaj zgodilo bi mi vsekakor ščitili svoje interese in bi ob
pravem času ukrenili, kakor bi nam naši interesi narekovali.
O angleškem priznanju sedanjega položaja Albanije je Buttler izjavil, da bo angleška vlada proučila ta problem, ko bo ustavno razmerje med Italijo in Albanijo kakor tudi mednarodni položaj Albanije same dokončno ustaljeno.
Nekaj poslancev je od Chamberlaina nato zahtevalo zagotovila, da novi angleški veleposlanik v Rimu ne bo nastopil svoje službe, dokler parlament ne odobri akcije glede Albanije. Chamberlain na to ni hotel pristati. Zahtevali so tudi zagotovilo, da vlada ne bo priznala okupacije Albanije. Chamberlain je odgovoril: To bi bila v sedanjih okoliščinah predaljnosežna izjava.
Neki poslanec je vprašal ministrskega predsednika, ali se je poslanik Henderson
Ob 15.45 je zbornica prešla k vprašanju vojaške službene obveznosti in novega mo bilizacijskega zakona, ki ju je vlada predložila. Ob največji pozornosti v vsej dvorani je povzel besedo ministrski predsednik Chamberlain, ki je podal o obeh zakonskih načrtih daljšo deklaracijo.
»Angleška vlada, je izjavil Chamberlain, je sklenila zavzeti se za to, da se v Angliji uvede vojaška službena obveznost. Trenutno še ni nevarnosti, da bi vojna vsak čas izbruhnila, toda angleške mobilizacijske metode so zastarele. Spričo tega so po trebni ukrepi, ki bodo Angliji omogočili takojšnjo reakcijo na sleherni napad, vendar pa tako, da ne bodo zanesli nemir med ljudi. Angleška vlada je zato sklenila predložiti spodnji zbornici zakonski načrt, po katerem bo mogoče vsak čas postaviti redno armado v vojno stanje z vpoklicem raznih letnikov ali kategorij rezervistov in pomožnih čet. Angleška vlada zahteva od zbornice, da ji da potrebna pooblastila za take ukrepe, kakor ima taka pooblastila že sleherna vlada na evropskem kontinentu.
Pomen za zaveznike
Angleška vlada je dolžna vpoštevati vse svoje obveznosti, ki jih je sprejela s popolnim soglasjem zbornice v poslednjem času, ter skrbeti, da se bodo lahko izpolnjevale prav z v®emi sredstvi, ki jih ima na razpolago angleški narod. Angleška vlada je sprejela jamstva za določene države in jim je zagotovila svojo podporo. To še nikakor ni pomenilo, da mora izbruhniti vojna. Nasprotno je bil namen teh garancij, da se vojna prepreči. Enakega pomena naj bi bili tudi novi predlagani ukrepi.
če pogledamo razvoju dogodkov, ki si sledijo z bliskovito naglico, odločno v oči. si moramo biti na jasnem, da kljub veliki sili, ki jo predstavlja angleška oborožitev nič ne more sveta bolje prepričati o naši odločnosti, da se bomo postavili proti vsakomur, ki bi skušal zavladati nad drugimi narodi, kakor izvedba vojaške službene obveznosti, kakor se to načelo izvaja že v vsej Evropi. Nihče ne more dvomiti o tem, da bi bila vojaška službena obveznost v primeru, da bi vojna v resnici izbruhnila, uvedena in izvedena že prvega dne.
Vojna bi ultimatu sledila že v par urah
Angleška vlada tega doslej ni smatrala za potrebno. Sam sem pred leti izjavil svojemu predniku, da sedanji parlament ne Ido uvedel vojaške službene obveznosti, če bo ohranjen mir. Res, da vojne trenutno nimamo. Toda sedanji čas je tak,
Rumunski zunanji minister GaSencu je včesraj odpotoval iz Londona v Fariz — Essafcssst stališč Velike Britanije
£n RirsKustife
London, 26 aprila. \v Rumunski zunanji minister Gafencu ie danes donoklne še enkrat obiskal lorda Hal faxa. Po zaključitvi razgovorov je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
»Ob sk rumunskega zunanjega ministra v Londonu je dal dobrodošlo priliko za izmenjavo nazirani z angleškim ministrsk m predsednikom Chamberlainom in zunanrm mhvstrom Halipaxom. Razgovori so potekli v izre*n« prisrčnosti ter so on>i?f».,'I:. da se ie poivVrilo «n'ošno sopifj.^je ob?h vvad cle^e na prolVeme ki obstojajo mol An-Fijjo in Rumunijo.«
ske zunanje politike našla posebno oporo v Londonu, kjer je imel Gafencu prav te dni važne razgovore, v katerih se je položaj Rumuniie v angleškem varnostnem sistemu gotovo temeljito razčistil. Trenutno pa je še odprto vprašanje obrambnega sodelovanja Rumunije z Rusijo in tudi Poljsko, kolikor se tiče zapadne meje obeh držav. Rumunija mora slej ko prej računati tudi z načrti Nemčije in Italije in glede njih poiskati tako ravnovesje, ki ji omogoči ohranitev dobljenih jamstev, ne da bi bil zaradi njih njen položaj bolj izpostavljen.
Ta razmišljanja o rumunskem mednarodnem položaju dovolj zgovorno nakazujejo kočljivost Gafencove diplomatske poti po Evropi. Od njenega Skupnega uspeha bo odvisen položaj RumuiMije sredi križajočih se intere-
sov velesil, s tem pa v veliki meri tudi bl;žnii razvoj na Balkanu. Rumunska težnja po ponosni uravnoveš^nosti sil v tem predelu Evrope je d°loma razvidna že iz programa Gafencovega političnega potovanja, zrcali pa se tudi v rumunski gospodarski politiki. Ko je Gafencu prispel v London, se je od tam odpravila na pot v Bukarešto angleška gospodarska misija. Istočasno se rumunski gospodarstveniki mude v Berlinu in so francoske petro-lejske družbe podpisale v Bukarešti sporazum o dobavi 400.000 ton rumunskega petroleja v času od 1. aprila letošnjega leta do 31. marca 1940. Z največjo pozornostjo zasledujejo sedaj opazovalci rumunske politike zlasti razvoj angleško-rumunskih gospodarskih pogajanj, ki se ravnokar začenjanja.
Oh 16.30 je Gafencu odpotoval iz Londona v Pariz.
Tira, 26. aprila, o. Tukajšnja »Tribuna« poroča, da se bo rumunski zunanji minister Gafencu na povratku iz Pariza ustavil še v Beogradu. Temu obisku pripisujejo v Rimu vei'k političen pomen.
Par"z, 26. apr la. vv. Kakor poročajo pariški listi, je prejel rumunski zunanji mi-n ster Gafencu v Londonu poleg ponudb kreditov tudi nekaj nasvetov. Tako je pripisovat. angleškemu vplivu, da se bo Gafencu po svojem potovanju v Evropi ustavil na povratku v Rumunijo tudi v Beogradu. kjer se bo sestal z vodilnimi člani jugoslovenske vlade in razpravljal z njimi o beneškem in berl nskem obisku zunanjega m nistra dr. Cincar Markoviča. Istočasno naj bi rumunska vlada pričela razmišljati, ali bi ne bilo mogoče priznati Bolgariji kakšne koncesije. Kot protiuslugo bi Anglija podvzela vse, da bi se Rumunija ojačila, zlasti na gospodarskem področju.
Papen na poti v Ankaro
Carigrad, 26. aprila. AA. Novi nemški poslanik v Turčiji Papen je prispel danes v Carigrad. Zvečer je odpotoval dalje v Ankaro, kjer bo izročil svoje poverilnice.
Majski se vrača v London
Helsinki, 26. aprila. AA. (Reuter). Majski, ki se je z vlakom pripeljal iz Leningrada bo nocoj nadaljeval z letalom svojo pot v Stockholm. Iz Stockholma bo odpo-potal z letalom v London. Pri nekem razgovoru je Majski izjavil, da je sovjetska vlada pred nekaj dnevi stavila gotove predloge angleški vladi in da- zdaj pričakuje odgovora,
da si vsaka država prizadeva do skrajnosti izpopolniti svoje priprave za vsako eventualnost. Vsakomur je znano, da se vojna tokrat ne bo napovedala na daljši rok, da ne bo poteklo nekaj tednov, preden bo po ultimatih dejansko izbruhnila, nego da lahko nastopi že v nekaj urah po ultimatu. Spričo tega pač nihče ne more trditi, da je sedanji čas mogoče obeležiti kot čas miru.
Prva stopnja
vojaške obveznosti
Ministrski predsednik je v svojem nadaljnjem govoru opisal zakonska načrta, ki sta bila predložena za uvedbo vojaške službene obveznosti in eventualno izvedbo mobilizacije. Vlada ve, da nalaga z uvedbo vojaške službene obveznosti narodu nove velike žrtve. Pooblastila, ki jih zahteva v svojih načrtih, pa bodo omejena le na tri leta in še ta doba se bo lahko skrajšala, kakor bodo to dopustile mednarodne prilike.
Chamberlain je nato obeležil glavne značilnosti zakonskega načrta o vojaški službeni obveznosti. Po tem načrtu bodo vpoklicani moški v starosti 20 in 21 let. Služili bodo na ozemlju Velike Britanije, razen seveda, ako bi dejansko izbruhnila vojska. V tem primeru bo vsakdo, ki bo vpoklican, dolžan služiti tudi v tujini, pa ne glede na to, ali bo vpoklican že pred izbruhom vojne ali ne. Vpoklicani vojni obvezniki bodo, da žrtve ne bodo prevelike, odslužili le šestmesečni rok, v katerem se bodo vojaško usposobili. Po odsluženem kadrskem roku jim bo dano na izbiro, da se za tri leta in pol priglasijo k službi v aktivni armadi, ali pa se vključijo v specialno rezervo teritorialne vojske.
Omejitev dobičkov
Ministrski predsednik je nato prešel k vprašanju takozvane mobilizacije kapitala, glede katere je dal danes dopoldne zastopnikom Trade Union posebno zagotovilo, že davki, ki bodo uvedeni z novim proračunskim letom, pričajo, da ima vlada trden namen angažirati tudi vse premoženjske sile naroda za službo domovini. Poleg tega pa bo vlada izdala še vrsto drugih ukrepov, s katerimi bodo omejeni vsi nedopustni dobički. čim bi izbruhnila vojna, bo poskrbljeno, da bodo vsi vojni dobički, kakor tudi drugi privatni dohodki omejeni na normalno mero in presežki zagotovljeni državi.
Vprašanja opozicije
Velika večina poslancev je sprejela Chamberlainovo deklaracijo z odobravanjem. Voditelji opozicije pa so ministrskemu predsedniku stavili nekaj vprašanj. Attlee ga je vprašal, ali se vlada zaveda, da bo s takimi ukrepi ojačila nezaupanje, ki se je pojavilo v širših plasteh naroda nasproti njej. Ministrski predsednik je poudaril, da bi bilo mogoče glede na prejšnje njegove izjave misliti, da drugače ravna, kakor je obljubil. Toda njegova vest je čista. Skrajni čas je, da pravilno presodimo mednarodne dogodke in v takem primeru moramo priznati, da sedanji časi v resnici niso več mirni časi.
Vodja liberalcev Sinclair je menil, da opozicijske stranke o vladnih namerah niso bile o pravem času obveščene. Chamberlain mu je zagotovil, da se to ni zgodilo morda iz omalovaževanja. Vlada ve, da bi morala opozicijo o pravem času obveščati o svojih namerah glede tako važnih stvari. Toda v resnici vlada ni mela časa za to in je šele davi našla priliko, da je opozicijskim voditeljem, kakor tudi zastopnikom delavske strokovne zveze pojasnila svoje načrte.
Končno je še Lloyd George vprašal ministrskega predsednika, koliko ljudi bo na podlagi predloženih načrtov vpoklicanih. Ministrski predsednik mu je izjavil, da jih bo prilično 310.000, od katerih pa bo ostalo po zdravniških pregledih in odlogih v kadru le še nekaj preko 200.000.
Nazadnje je bilo Chamberlainu še stavljeno vprašanje, kdaj bo zbornica razpravljala o predloženih načrtih in kako dolgo naj bi predvidoma trajala debata o njih. Ministrski predsednik je dejal, da se bo razprava o načrtih pričela že jutri popoldne in da bd se morala zaključiti že v enem dnevu, ker so na vrsti še drugi dogodki, s katerimi bo morala vlada računati in je zato potrebno, da bo imela že vsa potrebna pooblastila.
V lordski zbornici
S tem je bila današnja seja spodnje zbornice malo pred 18. uro zaključena. Popoldne je zasedala tudi gornja zbornica. Zunanji minister lord Halifax je podal v njej skoraj enake izjave, kakor ministr* ski gredsedojk y spodnji zbornici, ___
Minister Cincar-Markovič pri kancelarju Hitlerju
dan bivanja našega zunanjega ministra v Berlinu Nadaljevanje razgovorov z Ribbentropom
i
Berlin, 26. aprila. AA. Snoči je bilo ciano tisku sledeče obvestilo: Nemški minister za zunanje zadeve v. Ribbentrop je sprejel v torek popoldne ob 18.30 jugoslovenskega ministra za zunanje zadeve dr. Cincar-Markoviča, ki je prispel v Berlin na vabilo nemškega ministra za zunanje zadeve. Oba ministra sta imela daljši razgovor o vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Jugoslavije. Razgovor se je vršil v prijateljskem duhu ter je pokazal dalekosežno soglasje pojmovanja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.«
Danes ob 11. dopoldne je jugoslovenski minister za zunanje zadeve položil venec na grob nemškega neznanega junaka. Navzočnih je bilo veliko število zastopnikov oblasti in vojske kakor tudi članov jugoslovenskega poslaništva.
Opoldne je zunanjega ministra Jugoslavije sprejel v daljši avdienci državni kancelar Hitler. Pri sestanku je bil navzoč tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop, poleg njega pa še jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Andrič. Dr. Cincar-Markovič je bil pri kosilu gost nemškega zunanjega ministra na zasebnem domu v Dahle-nu.
Berlin, 26. aprila. AA. (DNB): Jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič je po sprejemu pri voditelju rajha Hitlerju izjavil poročevalcem listov med drugim, da se veseli, da se je tudi pri tej priložnosti ponovno potrdilo dosedanje politično prijateljstvo in sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo.
Berlin, 26. aprila, br. Razgovori med zunanjima ministroma dr. Cincar-Mar-kovičem in v. Ribbentropom so se danes nadaljevali. Oba ministra sta imela priliko za daljši zaupni razgovor že po kosilu, ki je bilo v privatnem stanovanju nemškega zunanjega ministra v Dahlenu. Proti večeru sta se v prostorih nemškega zunanjega ministrstva
sestala na drugi službeni razgovor, ki
sta mu prisostvovala tudi naš berlinski poslanik dr. Andrič in nemški poslanik v Beogradu v. Heeren.
Izjava ministra dr. Cincar-Markoviča
Berlin, 26. aprila. AA. Jugoslovenski zunanji minister je dal zastopnikom nemškega časopisja tole izjavo:
»Zelo sem srečen, ker se mi je kot ju-goslovenskemu ministru nudila prilika, da na povabilo nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa obiščem Berlin in ponovno pridem v osebni stik tako z eminentnim predstavnikom nemške zunanje politike, kakor tudi z ostalimi vodilnimi osebnostmi rajha. Ta obisk mi je toliko ljubši, ker sem do nedavnega imel veliko čast in srečo, v nemškem rajhu zastopati Jugoslavijo in ker me na Berlin veže dragoceno prijateljstvo, ki mi je omogočilo, da je bilo moje delo na poglobitvi prijateljskih odnošajev med našima dvema državama v obojestransko zadovoljstvo tako uspešno. Za časa tega svojega triletnega bivanja v Nemčiji sem imel priliko biti priča veličastnemu napredku, ki ga je Nemčija dosegla na vseh področjih pod modrim in odločnim vodstvom svojega velikega kancelarja. Med nemškim rajh m in mojo državo obstoje in se srečno razvijajo odnošaji popolnega zaupanja, ki temelje tako na skupnem sosedstvu in medsebojnem spoštovanju, kakor tudi na obojestranskih koristih. Ni vprašanja, ki ga odgovorni zastopniki obeh sosednjih držav ne bi mogli razmotriti v duhu popolnega zaupanja in v cilju, da se poglobe naši prijateljski odnošaji in da se okrepi mir v tem delu Evrope. Kr. vlada, vsa posvečena miru in napredku svojega naroda, pripisuje tem odnošajem največji pomen in jih bo najskrbneje negovala. Izkoriščam to priliko, da v hvaležnosti poudarim, koliko je nemško časopisje s svojim globokim in pravilnim poznavanjem obojestranskih koristi prispevalo od svoje strani k utrditvi nemško-jugoslovenskega prijateljstva in vzpostavitvi odnošajev, polnih zaupanja, ki danes na srečo obstoje med našima dvema državama.«
Berlinski ztiravki
Zunanja ministra Cincar-Markovič in v. Ribbentrop o odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo
Berlin, 26. aprila, br Sinoči ob 20.30 je priredil zunanji minister Ribbentrop (kakor smo na kratko že včeraj poročali) v hotelu »Esplanade« na čast jugoslovenske-mu zunanjemu ministru slavnostno večerjo, pri kateri so bili tudi jugoslovenski poslanik dr. Ivo Andrič, šef kabineta Še-čerovič ter ostali višji uradniki iz spremstva jugoslovenskega zunanjega ministrstva, kakor tudi višji uradniki jugoslovenskega poslaništva, za nemško vlado pa višji uradniki zunanjega ministrstva.
Zunanji minister Ribbentrop je izrekel na večerji naslednjo zdravico:
»Gospod minister! Čast mi je in v zadovoljstvo, ker morem pozdraviti vašo ekscelenco prvič kot zunanjega ministra v prestolnici nemške države. Rad se spominjam časov, ko ste se kot poslanik v Berlinu zavzemali za utrditev In poglobitev nemško-jugoslovenskega prijateljstva. Prepričan sem, da bodo odkriti razgovori, za katere nam daje priliko vaša prisotnost, pripomogli, da se bodo mnogovrstni odnosi med našima dvema narodoma na političnem, gospodarskem in kulturnem področju še dalje izpopolnili v sodelovanju, polnem zaupanja. To sodelovanje, srečno podprto z našim novoustvarjenim sosedstvom, bo najboljše jamstvo za nadaljnji plodni razvoj prijateljskih odnošajev med našimi dvema državama Dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. kralju Petru II., na srečo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, na srečo in uspeh jugosloven-
skega naroda ter na osebno srečo vaše ekscelence!«
Zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič je odgovoril:
»Gospod minister! Dovolite, da vam izrazim svojo iskreno zahvalo za prisrčni sprejem in ljubeznjive besede, ki ste mi jih izvolili izreči ob tej priliki in ki so zame redko zadovoljstvo ter posebna čast. Zelo rad se spominjam našega vzajemnega sodelovanja, kakor tudi ustrežljivosti in razumevanja, ki ste mi ju vedno izkazovali v času moje misije v Berlinu. Zelo sem srečen, ker se mi je sedaj ponudila prilika, da kot jugoslovenski zunanji minister ponovno stopim v stike z vašo ekscelenco v svrho izmenjave misli o zadevah, ki interesirajo naši dve eosedni državi. Morem vas zagotoviti, da je tudi moja iskrena želja nadaljevati sodelovanje naših dveh držav s poglobitvijo prijateljskega medsebojnega razumevanja jugoslovenskega in nemškega naroda tako v njunem lastnem interesu kakor tudi v interesu miru, ki ga želi ohraniti kr. vlada najiskreneje z vsemi svojimi sosedi, o čemer je doslej nudila toliko vidnih dokazov. Topel sprejem, ki sem ga doživel od trenutka dalje, ko sem stopil na tla Nemčije, mi utrjuje prepričanje, da bodo naši razgovori zelo kor;stni za n°mški in jugoslovenski narod. Dvigam čašo na zdravje nemškega kancelarja Hitlerja, na srečo in uspeh velikega "emškega naroda ter na vašo osebno srečo, ekscelenca.«
Važna seja italijanske vlade
Rim, 26. aprila, o. V soboto se bo sestala italijanska vlada k seji, za katero vlada v rimskih političnih krogih veliko zanimanje, ker ne bo vlada reševala na njej samo tekoče zadeve, temveč bo tudi odobrila važne zakonske ukrepe za preureditev nekaterih korporacijskih ustanov, ter bo končno sprejela sklepe glede zadev mednarodnega značaja.
Razumevanje v Rusiji za poljske interese
Varšava, 26. aprila. AA. (Havas): Zastopnik zunanjega ministra je dal včeraj za poljski tisk naslednje važno poročilo o sedanjem stanju poljsko-ruskih odnošajev:
Poljsko-sovjetski odnošaji. zasnovani na nenapadalnem paktu, sklenjenem l. /932 tn na protokolu od meseca novembra 1937, s katerim je bila ponovno potrjena veljavnost pakta, se razvijajo na zelo zadovoljiv aačin. Treba je poudariti, da se s sovjetske strani kaže čim dalje večje razumevanje za velike poljske koristi.
To spontano izjavo tolmačijo v diplomatskih in novinarskih krogih kot odgovor na nekatere članke, ki so jih pred nedavnim objavili vladni listi glede na poljsko-ruske odnošaje. V njih je bilo v glavnem poudarjeno, da Rusdja ne pomeni v Evropi nobenega odločujočega činitelja, da je njena vojaška sdla neznana in da so njeni interesi na vzhodu, ne pa na zapadu.
Poljski poslanik
pri Rooseveltu
Washington, 26. aprila. AA. Predsednik Roosevelt je sprejel poljskega veleposlanika Potockega.
Japonska 7$miz v Kiangsiju prabifa
Čungking, 26. apri'a. AA Kakor pravi uradno poročilo kitajskega vrhovnega po veljstva. so kitajske čete. ki so izvršile pro-tiofenzivo v smeri prot' Nančangu v pokrajini Kiangsi, prebile japonsko bojno črto 40 km zapadno od Nančanga. Prodor je bil izvršen včeraj ob 14. Južno od Nančanga so se Kitajci utrdili na obeh bregovih reke Kangkiang.
Severno in vzhodno od Kantona se boji nadaljujejo. Od 18 aprila dalje so imeli Japonci v tem odseku velike izgube Poročajo, da je padlo 20 častnikov in 2.600 vojakov.
Čungking, 26. apri'a. d. Kitajske čete so v provinci Kiangsi zavzele mesto Kauan. 60 km jugovzhodno od N-inčanga. Tudi v Kvantungu imajo zaznamovati nadaPnje uspehe. Zasedle so 25 km severno od Kan-i tona ležeči kraj Sunkaj.
Kitajska poročila priznavajo, da v bojih za Kajfeng še ni padla odločitev. Mesto je še vedno v rokah japonske garnizije. čeprav se že več dni vrše srditi boji v predmestjih.
V okolici Nankinga razvijajo zelo živahno delovanje kitajski četniki.
Napad na nemške vojake v Plznu
Praga, 26. aprila. AA. (CTK) V soboto in nedeljo so izvršili v Plznu neznanci na ulicah in na tramvajskih vozovih atentate s kislino na nemške vojake. Nekaj vojakov je bilo poškodovanih. Uvedena je stroga preiskava. Doslej je bilo aretiranih 50 čeških marksistov, po večini Zidov. Mesto Plzen bo plačalo odškodnino poškodovanim osebam.
Praga, 26. aprila AA (Pat) Skoiove tovarne so ustavile dobave za Rusijo.
Beležke
Ban dr. Natlačen v severnih srezih Slovenije
Ban dr. Natlačen je včeraj odšel na večdnevno inšpekcijsko potovanje po severnih srezih banovine. Dopodne je bil najprej v Šoštanju, kjer so ga sprejeli predstavniki vseh ustanov in korporacij iz šo-štanjskega okraja. V svoji zahvali za po*-zdrav jc ban izreke! željo, naj bi njegov obisk vzbudil pri vseh ljubezen za našo skupno domovino- Jugoslavijo. V občinski hiši je sprejemal deputacije.
Opoldne si jc g. ban ogledal zdravilišče v Topolšici, popoldne pa se ie odpeljal v Slovenj Gradec n si spotoma ogledal mo-demizacijska dela na banovin&ki cesti Šo-štanj-Slovcnj Gradec. Po vaseh ob cesti in v Slovenjem Gradcu samem so mu priredili svečane sprejeme. Tudi v Slovenjem Gradcu je sprejel ban dr. Natlačen na županstvu veliko število deputacij.
Pot sporazuma
»Jugoslovenska pošta« objavlja uvodnik, ki ga citira tudi »Hrvatski dnevnik«. Sarajevski list najprej naglaša, da je politika sporazuma edina pot za ureditev naših notranjih sporov na zadovoljstvo vseh Hrvatov in Srbov, nato pa nadaljuje:
»Kdor bi krenil s te poti, bi zašel na zelo nevarna stranpota ter bi izpostavil narod in državo težkim nevarnostim. To je treba še prav posebej naglasiti danes, ko se pojavljajo akcije, ki žele zanesti nezaupanje v sporazumevanje med Srbi in Hrvati. Pri tem so posebno na delu tiste mračne sile, ki so načelno proti sporazumu. Njihov vpliv je treba v interesu naroda in države paralizirati za vsako ceno. Osnovno načelo politike sp razumevanja je. da morajo novi odnošaji in nova ureditev države zadovoljiti večino Srbov in večino Hrvatov ter računati z bitnimi interesi države. To načelo je najboljše jamstvo, da se ne bo zgodilo nič takega, kar bi bilo proti interesom večme Hrvatov in Srbov ali proti interesom države. Sklenitev sporazuma je gotovo težka stvar. Toda zakon obstoja naše skupne bod^nosti ie tak. da se moramo sporazumeti med seboj.«
Ugotovitve ,hrvatskega dnevnika"
»Hrvatski dnevnik« ugotavlja, da so se pojavile v zvezi z zagrebškimi razgovori med predsednikom dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem razne spletke, ter nato nadaljuje:
»Pojavili so se tudi poskusi ustvarjanja novih zaprek, kar je pribilo tudi ljubljansko »Jutro«. Medtem pa so srbske opozicijske stranke storile v tem pogledu svojo moralno dalžnost, kakor ugotavlja tudi »Jutro«. Informacije, ki jih imamo, dokazujejo, da spremljajo Srbi delo dr. Mačka z velikim zaupanjem, posebno pa še tisti, ki so pristaši Kmetsko demokratske koalicije. Srbi ne žive šele od včeraj skupaj s Hrvati v hrvatskih krajih. Zaradi tega vedo, da jim ne bo v družbi Hrvatov prav nič hudega in da se jim ne bo zgodila nobena krivica. Pri Hrvatih ni nobenih hegemonističnih teženj, še manj pa namere storiti Srbom kako krivico.«
O tiskovnem zakonu
»Samouprava« je objavila daljši članek o svobodi tiska. V njem je zagovarjala sedanji tiskovni zakon, češ da »ima tudi svoje dobre strani in ni toliko škodoval našemu tisku, kakor se je pričakovalo. Koristil je tudi ureditvi naših notranjih prilik in pripomogel k atmosferi pomirje-nja, v kateri danes živimo.«
»Hrvatski dnevnik« se čudi »Samo-upravinim« trditvam ter jo poziva, naj bolj jasno pove, s čim je pripomogel sedanji tiskovni zakon k notranjemu po-mirjenju.
»Svoboda je neprecenljiv zaklad"
Bivši poljski ministrski predsednik in šef poljske kmetske stranke Witos. ki se je pred kratim vrnil iz emigracije v domovino, da postavi vse svoje sile na razpolago državi, je po svojem povratku govoril na velikem zborovanju svoje stranke v Tar-novvu. Witos je dejal med drugim:
»Po petih letih pregnanstva v tuji državi, ne da bi se bil udeleževal na kakršenkoli način političnega življenja, sem se vrnil v domovino v usodnem zgodovinskem času. Zadnji dogodki so pokazali, da je svoboda neprecenljiv zaklad narodov. Poravnave. mednarodna sodišča in najvišje sodišče ki ga predstavlja mednarodna morala, so doslej preprečili večje spore. Odslej pa bodo narodi branili svojo pravico do življenja z zobmi. Mi se ne bojimo vojne. Znali bomo braniti svojo svobodo in naš patriotrzem bo nadomestil našo številčno podrejenost. Ves poljski narod bo kot en mož branil sleherno ped svoje zemlje.«
Ameriško javno mnenje
Ameriški institut za ugotavljanje javnega mnenja, sporoča, da je v zvezi s sedanjim mednarodnim razvojem izvedel spet nekaj glasovanj med ameriškimi državljani. Tako se je na primer 73% vprašancev izreklo za Rooseveltove mirovne pobude, kakor so bile obeležene v njegovi poslanici Hitlerju in Mussoliniju. Na vprašanje, ali obstoji nevarnost, da bi katera izmed evropskih velesil začela vojno, je odgovorilo pritrdilfio 60% vprašancev. Na vprašanje, ali sta Anglija in Francija vodili v zadnjem času pravilno politiko, je brez pomislekov odgovorilo pritrdilno 60% vprašancev, 40°/o pa jih je izrazilo razne pomisleke.
Vpisovanje v enotno
češko stranko
Pripravljalna dela za organizacijo enotne in edine češke stranke »Narodne vzajemnosti« so v glavnem končana. Vpisovanje članov se je na veliko začelo prošlo nedeljo in se bo vršilo ves tekoči in prihodnji mesec. Ker je v deželah protekto-rata okoli 1,700.000 moških, starih nad 21 let, se pričakuje, da bo delo organizacije zahtevalo mnogo naporov, vendar pa so najširše plasti naroda pokazale mnogo smisla za novo narodno slogo brez strank. Vpisovanje izvajajo županstva po občinah, med ljudstvo pa so bili poslani govorniki in agitatorji, ki naj ljudem nazorno predstavijo perečo potrebo čim najtesnejše strnjenosti.
Nadaljevanje zagrebških pogajanj za sporazum
Predsednik vlade in dr. Maček sta se včeraj vnovič sestala — Razgovori se nadaljujejo danes dopoldne
Beograd, 26. aprila, p. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je davi ob 9.25 odpotoval iz Beograda v Zagreb. Na železniški postaji so ga pozdravili nekateri člani vlade, senatorji, narodni poslanci ter njegovi politični in osebni prijatelji. V Zagreb je prispel ministrski predsednik ob 17. uri.
Zagreb, 26. aprila, o. Nekaj minut pred 17. je prispel v Zagreb predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič, ki so ga na postaji sprejeli vršilec dolžnosti bana Mihaldžič, armijski general Jurišič, zastopniki mestne občine in veliko število novinarjev. Po pozdravu se je takoj odpeljal v bansko palačo, kamor je točno ob 18. prispel tudi dr. Maček. Ostala sta v razgovoru eno uro, ko je dr. Maček odhajal iz banske palače, je izjavil novinarjem, da se bodo razgovori nadaljevali jutri ob 10. dopoldne.
Zagreb, 26. aprila. Dr. Maček je ves dan konferiral s svojimi političnimi
prijatelji. Popoldne od 4. do 5. je bil pri njem glavni tajnik JNS senator dr. Albert Kramer. Nato je imel dr. Maček razgovor z dr. Šutej em.
Že ves dan je vladalo v zagrebških političnih krogih veliko zanimanje za današnji sestanek med dr. Mačkom in predsednikom Cvetkovičem. V mestu je prevladovalo povsem optimistično razpoloženje in prepričanje, da bo tokrat prišlo do polnega soglasja. Isto prepričanje je bilo sporočeno tudi iz Beograda. V vseh krogih se poudarja velik pomen sporazuma za našo notranjo in zunanjo politiko.
Z avtoritativnega zagrebškega mesta se proglašajo govorice, kakor da je zveza med beograjsko opozicijo in JNS na eni ter dr. Mačkom na drugi strani prekinjena, za tedenciozno izmišljotino, kar bodo v ostalem dokazali skorajšnji dogodki.
Angleška sporočila
berlinski vladi
Anglija še enkrat ponuja pogajanja za ureditev spornih zadev — Neugoden sprejem v Berlinu
London, 26. aprila, d. Agencija »United Press« poroča, da vsebuje sporočilo angleškega poslanika Hendersona nemški vladi naslednje točke:
1.	zagotovilo, da je angleška vlada trdno prepričana, da je mogoče vse evropske probleme rešiti na miren način s pogajanji;
2.	opozorilo, da nudi Rooseveltov apel izredno ugodno priliko za zavarovanje miru in da Anglija upa. da Hitler ne bo zavrnil Rooseveltovih predlogov;
3.	izjavo, da je Anglija odločena nastopiti proti vsakemu poizkusu, obvladati Evropo s silo;
4.	opozorilo, da je v angleškem javnem mnenju naraščajoča pripravljenost za uvedbo splošne obrambne obveznosti in da bi bilo angleški vladi zelo težko mogoče zoperstavljati se izpremembi angleškega obrambnega sistema.
Berlin, 26- aprila, o. V berlinskih diplomatskih krogih trdijo da so bila sporočila, ki jih je angleški ministrski predsednik Chamberlain poslal po poslaniku Hen-dersonu nemški vladi, zelo neugodno sprejeta v nemških službenih krogih. Ta ko-
rak angleške vlade tolmačijo v Hitlerjevi okolici kot namen, da se Nemčija že v naprej postavi v slabo luč pred svetovno javnostjo, obenem pa kot poskus vplivati na kancelarja Hitlerja v zadevi njegove, ga odgovora na Rooseveltovo poslanico.
Henderson v nemškem zunanjem ministrstvu
Berlin, 26. aprila. AA. Angleški veleposlanik Henderson se je odpeljal ob 12.15 v nemško zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel državni tajnik v. Weicsacker. Kakor poročajo, ga je obvestil o sklepih angleške vlade glede uvedbe splošne vojaške obveznosti.
Tudi nemška veleposlanika se vrneta v London in Pariz
Berlin, 26. aprila, d. Zatrjuje se. da bo sedaj tudi Nemčija pozvala svoja poslanika v Londonu in Parizu, da prevzameta zopet svoje posle Verjetno je, da bosta poslanika grof \Velczek in Diircksen dobila šele po seji rajhstaga dne 28. aprila ukaz, da odpotujeta v Pariz oziroma London.
Silen vtis uvedbe
vojaške obveznosti
Prvi odmevi londonskega sklepa v pariških listih
Pariz, 26. aprila. AA. (Havas) »Včeraj je bil s sklepom, da se uvede splošna vojaška obveznost v Angliji, napravljen nov korak k ohranitvi miru, korak, kateremu Francija nikoli ne bo mogla dati dovolj priznanja. Odločitev je padla. Sklepu zedinjene kraljevine sta sledila že dva do-miniona: Avstralija in Južna Afrika. Od tam so nam tudi v letih 1915 do 1918 prihajala ojačenja ognjevitih čet. ki so imele delež pri skupni zmagi«. Tako piše današnji »Jour-Echo de Pariš«.
»Petit Journal« piše v istem smislu ter pravi, da bo francosko-angleška solidarnost po uvedbi obvezne vojaške službe v Angliji še močnejša. Zdaj smo bolj ko kdaj lahko optimisti.
»Petit Parisien« pravi, da bo Francija spreiela angleško gesto kot znak neraz-družljivega prijateljstva, ki veže oba naroda Londonski sklep bo napravil ne samo v Franciji, temveč tudi povsod drugod najgloblji vtis Države, ki so nedavno dobile garancijo Velike Britanije, bodo videle v tem praktično možnost za izvršitev obljube, ki je bila dana.
Presenečenje v diplomatskih krogih
London, 26. aprila, o. Po snočnji seji vlade, na kateri je bil odobren predlog o uvedbi splošne vojaške obveznosti, je ministrskega predsednika Chamberlaina sprejel v avdienci kralj Jurij, ki je odobril vladni sklep. V londonskih diplomatskih krogih je bil ta sklep sprejet z gotovim precenečenjem. ker niso pričakovali, da bo ^kVnien že pred Hitlerjevim govorom V7dr"vie se verzija, da je na sprejetje tet*a ^k^pa mnogo vplivalo poročilo rurmm^koCTa zunaniega min,ctra Gafenca o ra^fovo-h s kancelanem Hitlerjem, ki jih je imel pretekli teden v Berlinu.
Dslga avdienca pri kralju
London, 26. aprila. AA. (Reuter). Angleški kralj .je sprejel snoči v avdienco predsednika vlade Chamberlaina. Avdienca je trajala skoro eno uro.
Indijski vojaki
na potu v Egipt
Kairo, 26. aprila, o. Po vesteh iz Indije so se v Bombay včeraj vkrcali na ladje večji kontingenti angleške indijske vojske. Kam so namenjeni ni znano, ni pa izključeno, da potujejo v Egipt.
Manevri v Egiptu
Kairo, 26. aprila. AA. V bližini Aleksan-drije se vršijo veliki manevri. Po manevrih bodo angleške čete zapustile obalske utrdbe ter bodo na njihovo mesto prišle egiptske čete.
Angleške vojne ladje v grških vodah
Gibraltar, 26. aprila. AA. Havas: Britan-1 sika križarka »Devaosiure« je priplula iz
Southamptona v Gibraltar. S križarko se je pripeljala četa garde, ki bo pomnožila gibraltarsko garnizijo.
Atene, 26. aprila. w. Več angleških vojnih ladij, ki se udeležujejo manevrov na vzhodnem Sredozemskem tttfrju, je prispelo v Calamato in Pylo«. attkar bodo obiskale še Egipt in Palestino.
*
De Monzie odpotoval zadovoljen iz Varšave
Varšava, 26. aprila. AA. (Havas) Francoski gradbeni minister de Monzie je imel dopoldne konferenco z maršalom Rydz-Smiglim ob navzočnosti francoskega veleposlanika v Varšavi Noela. S tem sestankom, ki je trajal eno uro in je potekel v prisrčnem in prijateljskem duhu, je končana vrsta razgovorov, ki jih je imel de Monzie z vodilnimi osebnostmi Poljske za časa svojega bivanja na Poljskem. Pred odhodom iz Varšave je de Monzie izjavil Havasovemu dopisniku: Nimam moči, da bi v obliki kakega bulletina o miru ali vojni poudaril prisrčne razgovore, ki sem jih imel te dni. Morem reči, da občutim pri srcu toplino, ko zapuščam to deželo.
Ob 13.28 se je minister de Monzie vrnil iz Varšave v Francijo.
Pariz stalno bivališče vojvode Windsorskega
Cannes, 26. aprila, o. Vojvoda in vojvo-dinja Windsorska sta sklenila, da se bosta stalno naselila v Parizu.
Železniška nesreča v Južni Srbiji
Skopi jo, 26. aprila, p. V pretekli noči se je na železniški progi od Kosovske Mi-trovice do Skoplja pripetila huda nesreča. Pri 308 km med postajama Kasanik in General Jankovič je skočil tovorni vlak št. 4844 s tira. Istočasno je nastal požar, ki je uničil službeni voz in štiri vagone, 6 vagonov pa je bilo poškodovanih. Po naključju nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Težje opekline sta dobila vlakovodja in sprevodnik. Požar je nastal v cisterni, ki je bila napolnjena z lahko vnetljivo tekočino.
Iz Skoplja so poslali na pomoč reševalni vlak z gasilci in zdravniki. Požar na progi je bil davi ob 4. pogašen. J
Vremenska napoved
Zemunska: Delno oblačno vreme v vsej državi. Večja pooblačenost v se vero zapadnih krajih, kjer je verjeten tudi dež ali ponekod celo nevihte. Temperatura bo nekoliko padla
Dunajska: Oblačno, možnost padavin, s ti na zapadu od časa do časa razjasnitev. Podnevi se temperatura ne bo mnogo is-premem la, pojavili pa se bodo tudi južni vetrovk
Društvo za ceste o svojem delu
Ureditvi naših cest se posveča zmerom večja skrb in je zdaj položena tudi finančna
osnova za gradnjo kolesarskih steza
Na včerajšnjem drugem letnem občnem zboru ljubljanskega Društva za ceste, o katerem smo na kratko že poročali, so z zadovoljstvom ugotovili, da v najširši javnosti čedalje bolj raste zanimanje za naša cestna vprašanja. Tajn.ško poročilo o delovanju društva v minulem letu pravi, da se kaže tako s strani države, kakor tudi s strani posameznih banovin resno prizadevanje, kako bi se naša cestna mizerija čim prej odpravila. Tudi ljubljansko društvo, ki je za našo banovino nekakšen glavni posvetovalni in propagandni organ v vprašanjih modernizacije cest in ki deluje v tem svojstvu v najtesnejši zvezi z osrednjim Društvom za ceste v Beogradu, je v minulem letu s svoje strani doseglo lepe uspehe.
Junija lanskega leta je društvo priredilo na ljubljanskem velesejmu razstavo cest in organiziralo istočasno prvi kongres za ceste, ki je popolnoma dosegel svoj namen. Na kongresu je bil kakor znano postavljen šestletni načrt za modernizacijo vseh glavnih cestnih zvez v naši državi. Društvo je lani ustanovilo tudi podsekcijo v Mariboru, katere gla\*ni namen je skrbeti za potrebe cest ob naši severni meji. Ta sekcija je v okviru Mariborskega tedna priredila cestno razstavo in se tudi sicer ob vsaki priliki odločno zavzela za popravila in novogradnje cest na svojem področju, ki so potrebne ne samo z gospodarskih vidikov, marveč tudi zaradi samega ugleda naše države. Lansko jesen se je šest odposlancev ljubljanskega društva pod vodstvom predsednika dr. Vrhunca udeležilo poučne ekskurzije jugoslovenskih strokovnjakov za ceste v Nemčijo. Po ekskurziji je društvo pričelo z intenzivnim propagandnim delom za cestne modernizacije v našem časopisju. Letos spomladi pa je društvo na razstavi »Ceste in turizem« v Beogradu uredilo poseben oddelek, ki z obilnim stvarnim gradivom dokazuje, da gre v šestletnem načrtu prednost dravski banovini, kjer so ceste relativno najbolj obremenjene in preko katere je tudi tujski promet najmočnejši. Razstava je žela obilo priznanja med obiskovalci in je bila po splošni sodbi najlepša ter naj-objektivnejša.
V	formalnem delu skupščine so bila soglasno sprejeta poročila blagajnika in nadzorstva. nakar je dobil odbor razrešnico. V predsedstvu so se izvršile malenkostne iz-premembe, Na mesto odstopivšega drugega podpredsednika Alojzija Mihelčiča, je bil izvoljen celjski župan dr. Voršič, za tretjega podpredsednika pa ponovno izbran inž. Janko Mačkovšek. V odbor sta prišla namesto dr. Adolfa Golie in dr. Bogdana žužka, inž. Ferdo Pintar in Anton Krejči. Dodatno je bil izvoljen v odbor še inž. Dedek.
Po končanem formalnem delu je občni zbor sprejel obsežno resolucijo, obsegajočo vsa pereča vprašanja cestne gradbene politike v naši banovini. V resoluciji se poziva gradbeni minister, da izvede od društva predlagane dopolnitve in spremembe uredbe o državnem in banovinskih cestnih fondih in sicer v tem smislu, da bi se dodelile cestnim skladom javne dajatve, ki jih donaša sani cestni promet (carina na goriva Ln vozia, trošarina na bencin itd.>, nadalje naj bi se zajamčila pravilna uporaba dohodkov državnega cestnega fonda, ; upoštevajoč pri tem prometno važnost in j obremenitev posameznih cest ter prispevke posameznih banovin v fond. Dotacije centralnega fonda v banovinske cestne fonde bi morale biti izdatnejše kakor zdaj.
V	nadaljnjem pravi resolucija, da je glede na obmejni položaj dravske banovine, na gostoto nje cestnega prometa, nadalje z vidika pospeševanja tujskega prometa ter po vplačilih naše banovine v cestni fond. po sodbi ljubljanskega cestnega društva upravičena zahteva, .da se v okviru 6-Ietnega gradbenega načrta modernizirajo vsaj najglavnejše naše državne ceste in zgradi sodobna cesta na Jadransko morje. Za vsa ta dela je treba najti zadostna sredstva. Ker so ceste v naši banovini tudi prehodne in zvezne komunikacije za mednarodni turistični cestni promet v našo državo, narekujejo tudi koristi drugih pokrajin, zlasti Primorja, da se cestna dela v dravski banovini čim bolj pospešijo in razširijo.	i
Nadalje zahteva resolucija takojšnjo modernizacijo ceste Maribor — Slovenska Bistrica ter zgraditev novega mostu čez Dravo v Ptuju. Za razbremenitev modernizirane ceste Ljubljana—Kranj je treba takoj zgraditi posebno kolesarsko stezo. Glede te točke je podpredsednik društva: načelnik tehniškega oddelka banske uprave inž. Skabeme pojasnil, da je že zagotovljeno, da se bodo v bodoče dohodki iz taks na kolesa stekali le še v banovinske cestne fonde in da se bodo ta sredstva uporabljala izključno samo za gradnjo kolesarskih steza.
Kot nadaljnja nujna cestna dela v okviru šestletnega načrta se navaja obnovitev
dohodnih cest v večja mesta ter mejni prehodi pri Planini in na Korenskem sedlu. Na kraju resolucija z zadovoljstvom ugotavlja, da se je po odredbah novega finančnega zakona zboijšalo dosedanje nemogoče razmerje med državnimi cestami v dravski banovini, ker je država 225 km dosedanjih banovinskih cest vključila v državno cestno omrežje. Prav tako so bili s proglasitvijo ceste Ljubljana—Sušak za državno cesto ustvarjeni vsi formalni zakonski pogoji za njeno zgradbo. Da bi se pričeta modernizacija cest v naši banovini
lahko izvrševala po enotnem načrtu z enotnih vidikov, bi bilo nujno potrebno, da bi po vzgledu države tudi banovina sestavila gradbeni program za daljšo dobo let.
Občni zbor, ki se ga je poleg zastopnikov merodajnih oblastev udeležilo tudi dokaj privatnih interesentov, je dokazal, da je skrb za naše cestne komunikacije — kolikor je seveda mogoča s privatne strani — v vestnih in delovnih rokah in želimo našemu Društvu za ceste tudi v bodoče obilo uspeha v prid naši banovini in vsej državi.
Zavod za strojništvo dovršisjejo
Zavodom ljubljanske tehniške fakultete se obetajo boljši časi. Leto za letom smo slišali poročila o nemogočih prostorih, koder so se za silo stiskali številni oddelki. V prostorih, ki niso uporabni za kaj drugega ko za kleti, so se tehniki dvajset let ukvarjali s strokovnim in znanstvenim delom. Kdor pozna te prostore, se čudi, da so mogli naši bodoči inženirji ob tolikem pomanjkanju mnogih študijskih pripomočkov v najneprimernejših prostorih v redu opravljati svoje študije. Res, velikega samozatajevanja, potrpežljivosti in veselja do poklica je potrebno slehernemu, da more po več let vztrajati v takih razmerah.
Zdaj pa bo kmalu boljše. Zavod za strojništvo spada med važne oddelke tehnike. Doslej je bil njegov razmah močno oviran, ker ni pogrešal le lastne stavbe, temveč tudi vsaj za silo primernih prostorov. Novo poslopje ob Aškerčevi cesti, ki bo povsem ustrezalo potrebam zavoda za daljšo dobo, je v surovem betonskem ogrodju dograjeno. Ostala zidarska dela bodo šla hitro izpod rok in ob zadostnih kreditih bo zavod v doglednem času tudi tako popolno opremljen, da bo mladim tehnikom omogočal nemoteno znanstveno delo in eksperimentiranje, potrebno pri vestnem študiju mladega inženirja.
a Stepa Stepanovič
Ob deseti obletnici njegove smrti
Na današnji dan pred 10. leti je umrl v starosti 73 let naš najpopularnejši vojskovodja in najskromnejši vojaški dostojanstve nik, voj. Stepa Stepanovič, ki se je s svojimi velikimi vrlinami in s slavo ovenčanimi vojaškimi podvigi in zaslugami uvrstil še živi med legendarne osebnosti.
Stepa Stepanovič. sin kmečkih staršev, izrazit srbski vojni tip, vojnik, ki je dosegel najvišje časti, označuje celo novejšo zgodovino bojev Srbije za osvobojenje od leta 1876. do zmage leta 1918. — zgodovino male Srbije do velke uedinjene Jugoslavije. Ni vojne, ki jo je Srbija vodila za osvoboditev podjarmljenih bratov v dobi pol stoletja, brez pomembnega sodelo-
vanja Stepe Stepanoviča, ki je prešel vse stopnje od poveljnika čete v vojni leta 1876. kot podporočnik do poveljnika cele armade v zadnjih vojnah za osvobojenje kot vojvoda. Svoje čete, bataljone, polke in armade je vodil od zmage do zmage. Ne samo oficirji in vojaki, tudi ves narod je bil prepričan, da je zmaga vedno tam, kjer je Stepa. Malo je velikih bojevnikov na svetu, ki bi bili dajali svojim vojakom in vsemu narodu toliko vere in upanja, kakor jo je dajal Stepa Stepanovič. Veliki vojskovodja pa je pripravljal zmage tudi v mirnem času. Kot profesor vojne akademije je navduševal mnoge generacije oficirjev, kot vojni minister pa je vneto skrbel za vsestranski napredek vojske.
Z osebnostjo Stepe Stepanoviča so združene največje zmage, a tudi v dobi katastrofe. ko je bila Srbija napadena od treh strani, je bil Stepa Stepanovič — zmagovalec. Zavzel je Prokuplje ter omogočil umik vojske proti Kosovu. Z imenom vojvode Stepe in njegove druge armade, v kateri je bila tudi jugoslovenska divizija, pa je združena zadnja naša zmaga in naših zaveznikov v veliki svetovni vojni: preboj solunske fronte.
»Skupna borba in skupna kri naj ustvari tudi skupno državo,« je rekel tedaj vojvoda Stepa in zasledoval je sovražnika tako dolgo, dokler ni bila osvobojena vsa naša zemlja. Dolga vojna leta smo ga občudovali kot preudarnega in smelega voj-nika in vojskovodjo, po zmagi pa smo ga spoznali v drugi podobi.
Spoznali smo nenavadno preprostega, skromnega, velikega človeka. Velikemu zmagovalcu je bilo tuje in neprijetno vsako zmagoslavje. Zmagovalec s Cera se mi je pokazal pri proslavi desetletnice velike cerske zmage. Brezprimerna skromnost je velikega moža vodila v popolno zatišje skromnega doma v čačku, vrnila ga je k običajnemu življenju in delu rodne kmečke vasi, da je gojil svoj vrt in naposled tudi sam nadziral graditev zadnjega tes-
Jgnac Koprivec:	!	•-
Pomladne sličice iz Slovenskih goric
»Dekle, kdo bo tebe troštal. ko bom jaz k vojakom šel?«
Po vaseh se razlega petje. Z vrhov se čujejo vriski. Za okni, kjer so pričeli cve-sti beli, rdeči, modri »fajgelji«, katerih cvetovi so zavzeli skoraj vso okensko ploskev, pa se skrivajo dekleta, da bi se še poslednjič poslovila od svojih fantov, ki odhajajo k vojakom. Jutro je, zato se dekle ne upa stopiti na podstenje, da bi pomahalo v slovo ljubemu. Zato gre tudi on mimo njenega hrama brez besede, gledaje vstian, kakor bi ne vedel, da ga izza cvetja, kakišno nosi na prsih in za klobukom on, gleda objokani obraz, dvoje oči z vnetimi vekami cd solza in bedenja.
Oh. ta, sramežljivost ta kmečka sramežljivost, ki prisili človeka, da pred ljudmi zataji ljubljeno bitje, kateremu velja sleherni utrip občutljivega srca in ki ga je zmožna celo žaliti, samo da bi nihče ne uganil, kakšna vez je spletena med njima! — Ponoči, da. — Ponoči je prišel sleherni izmed teh rekiutov pod okno svojega dekleta. Nežnejši je bil kakor ostale noči. Govoril je o njiju, in govoril je mnogo, da se je dekle čudilo. Govoril je: rad te imam in zvesta mi ostani, česar ji še ni povedal, dasi zahaja k nji morda že dve leti. Dolgo je držal njeno roko v svoji in ji celo dejal, kako je tcplas k?.,ko mehko
kožo hna in da mu bo dolg čas po nji, zakaj zelo se mu je priljubila. In ko je opazil, da joka. je izjavil; »Ne cmeri se, Micika! Ne poj dem sam. — Hujše bi bilo. če bi me ne potrdili. Mnogo ti bom pisal, ali na nasl:v svojega brata, veš, da ljudje ne bodo izvohali.« — Ni se dala utolažiti, pa je govoril dalje, kako se bosta vzela, ko odsluži vojake. Naj se le ne boji zastran tega, in ko mu bo le mogoče, bo prišel na dopust.
Ko se je nekoliko umirila, mu je dala šopek. Par listov pelagonije je bilo vmes. rožmarin ter trije vršički »fajgelja«, vse to pa, povezano z belo nitko, preko katere je povila zlat trakec. Pripel si ga je na prsi.
Med tem so prispeli v vas ostali rekruti. Odtrgal se je od okna, planil v noč, zavriskal ter se pridružil gruči prepeva-jočih. Hodili so po vasi. Jemali so slovo od znancev, ki so jim dajali za na pot klobas, žganjic pa tudi kaj malega denarja. Po poln:či so bili že zopet vsak pri svojem dekletu in poslavljanje je trajalo skoraj do prvega svita.
Zjutraj čaka odhajajoče fante v trgu pred gostilno voz. Okrašene smrekiee so pribite na ročice. Veter maje raznobarvne papirnate trakove, s cvetjem cpleteni konji pa gledajo vprašujoč krog se ter strižejo nemirno z ušesi, ko se oglasi na vozu harmonika in ko piskne kla rinet. Od vseh stran,i prihajajo rekruti, Okragesiso
kakor ženitni pozavčini, za njimi pa ne-so biatje lesene zaboje, v katerih imajo spravljene potrebne reči. Vriski se tresejo med hrami, pijano petje se čuje iz krčme, v kateri teče vino, kakor malokdaj. Končno še poslednje slovo in voz fantov, ki se objemajo, odrcpoče po cesti med vriski, petjem, kričanjem in med igranjem poskočnih polk in koračnic.
Ko se rekruti odpeljejo, se življenje v fari umiri. Ljudje se oprimejo dela, ki ga je zdaj dovolj in ga je treba opraviti čimprej.
Sveti Jurij, ki je požegnal travo, je s svojim prihodom otvoril pastirsko sezono na jezo otrok, ki morajo vstajati zdaj nekaj ur pred šolo, da lahko do osmih na-pasejo živino. Jutrnja paša je najhujša, popoldanska je prijetnejša. Sonce je toplejše, ledena rosa ne seka s svojimi zobmi po bosih nogah in roji čebel pcžive lice kraja, številni metulji služijo pastirjem za tarče, v katere mečejo grudje, kamenje, ali pa tolčejo po njih z leskovimi šibe mi.
Tudi glede obiskov je popoldne boljše. Otroci, katerih starši nimajo krav, se navadno zmuznejo od doma in gredo na obiske k svojim tovarišem pastirjem. Krave, ki so sestradane, zakaj zadnji mesec so' dobile bore malo krme, se zapikujejo v travo kakor mere in pastir se lahko loti svojega dela. V jarku napravi za jezo iz blata, da ustavi vodo; pod vrhom vgradi vanjo žleb iz sončnice, ob njegovem koncu pa obesi na gabrove sohe mlinec, ki si ga je bil napravil iz leskovega lesa. V gredeij je §asas!U jjeset lopatic, odprl za-
nega domovanja. A ko so vsi mislili, da je veliki vojvoda odmrl za svet. da ga z njim nič vec ne veže, je bilo vendar še nekaj, kar ga je z njim močno vezalo in kar je z vsem žarom ogrevalo dušo starega moža, ki je po svojih velikih dejanjih imel odprta vrata v nesmrtnost.
To je bila Narodna odbrana. Na njenem kongresu 1. 1926. v Beogradu, ko je prevzel dolžnosti njenega dosmrtnega predsednika, je dejal: Iz naroda sem izšel, narod je napravil iz mene to. kar sem, in moram se pokoriti njegovi volji ter mu služiti do zadnjega diha. Odbori Narodne odbrane naj postanejo in ostanejo stebri našega nacionalnega jedinstva in v njih naj se zbere in združi vsa naša nacionalna moč.
Vsa moč vojvode Stepe je bila v najtesnejši zvezi njegovega duha z duhom naroda. Iz narodnega duha in sile je črpal moč za vsa svoja velika, slavna dela. Narod in njegov veliki sin Stepa sta se združila v čudoviti harmoniji. Njen dokaz so tudi najrazličnejše zgodbice, ki so se že davno o vojvodi Stepi razširile med ljudstvom in ki bodo med njim tudi večno živele. Lepo označujejo značaj velikega moža naslednje resnične zgodbice:
Nekoč je vojvoda za fronto srečal vojaka, ki je vodil konja, na katerem je sedel bolgarski vojni ujetnik.
>Kdo pa je ta na konju?
»Gospod vojvoda, to je bolgarski ujetnik.«
»Kako pa to. da hodiš ti peš, on pa jaha kakor aga ?«
»Vidiš, vojvoda, takole je bilo: Nekaj časa sem jaz jahal in je on vodil konja, ko pa ni mogel več, ker je ves izčrpan, sva menjala, da prideva naprej.
»Dobro, dobro,« je dejal vojvoda. Poterp pa je bolj zase kakor za svojega adju-tanta pripomnil: Velika duša, velik narod ... Kar je dobro na svetu, ne more propasti.«
★
Pokojni naš švicarski prijatelj in borec na solunski fronti dr. Reis je beležil: Bii-zu Tresine so počivali francoski vojaki, ki niso niti slutili, da je mimoidoči čudno in preprosto oblečeni starčič poveljnik armade, kateri so sami pripadali.
»E, Serbo,« so ga klicali. -Pridi k nam in popij z nami čašo vina!« Starec se ni niti ozrl, in je mirno nadaljeval svojo pot. Francozi pa so pohiteli za njim, ga prijeli za roke in ga posadili v svojo vrsto. Vojvoda ni govoril, ker ni znal francoski, a je pil z njimi, ker je popolnoma razumel
njihovo srce in jih je ljubil.
★
štabni zdravnik pripoveduje: Poslan sem bil v štab druge armade, da izvršim cepljenje oficirjev in moštva zoper tifus in kolero. Cepiti se niso dali vojvoda Stepa in nekateri starejši oficirji. Ker sem imel tak nalog, sem moral vrhovni komandi poročati, kdo ni cepljen. In naštel sem jih: Vojvoda Stepa Stepanovič, polkovnik ta in ta, podpolkovnik ta in ta itd. Nekega dne me sreča vojvoda.
»Tako, tako, doktore, vi me tožite pri vrhovni komandi!«
»Oprostite, nič ne vem o tem.«
ŽVEČITE PO VSAKEM KAJENJU!
Wrig!ey vas bo osvežil in dal prijeten dih. Zdravniki ga uporabljajo in priporočajo. Kupite še danes zavojček Pepperminta ali Spearminta!
WRIGLEY'S
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo A.
Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80
Saj ste vendar pisali, da se nisem dal cepiti.«
Moral sem poslati seznam vseh necepljenih.«
Torej niste zatožili samo mene?«
Nisem.«
No, potem je pa dobro. A veste kaj, doktor, brigajte se za zdravje mlajših, če pa stari vojvoda umre necepljen, ne bo nobene škode.«
★
Kamnosek, ki je za vojvodo v čačku delal grobnico, pripoveduje: Leta 1926. "i je vojvoda v spremstvu svojih dveh zetov in stare gospe ogledal grobnico. Zet dr. Dragomirovič je dejal vojvodi:
, To ni za vas. Vi ste velik, slaven človek. vi boste v Panteonu. Tole grobnico lahko odstopite meni.« Vojvoda ga je zavrnil: »Pusti to! Kakšen Panteon! Tu je prostor za mene in za mojo babo.«
Potem je vojvoda stopil v grobnico in povabil še gospo, naj pride za njim. Ko se je gospa branila, se je nasmejal:
»No, pa pusti, prišla boš pa le, če ne živa pa mrtva.«
★
Ob tužnem jubileju desetletnice smrti vojvode Stepe bo dobro za nas, če vprašamo svojo vest, v koliki meri smo in bomo kos izpolnjevanju nacionalnih dolžnosti brez legendarnega zmagovalca, vojvode Stepe. To vprašanje je zelo resno in važno zlasti v današnjih dneh. Zadnje besede umirajočega vojvode so bile: Pojdite naprej! — Mi pa smo v 20. letih svobode, 10 let pred in 10 let po smrti velikega zmagovalca, tolikokrat zaostajali. Pojdimo naprej!« — to naj bo naša zaobljuba ob desetletnici smrti velikega junaka in velikega človeka.	—t g
Potrebujemo novo ljudsko kopališče
Ljubljana, 26. aprila Kaka štiri desetletja že stoji znamenito mestno ljudsko kopališče v Prečni ulici. Priznajmo, da so bili tisto dobo občinski možje v resnici napredni in so jim bile potrebe mesta pri srcu. V primeru s splošnimi higienskimi prilikami in neprimerno manjšim številom prebivalstva je bila zgradba mestne kopeli za Ljubljančane nekaj imenitnega. V štirih desetletjih pa sd se razmere močno spremenite. Ljubtjana se počasi in vztrajno dviga k stotemu ti-soču prebivalstva. Skib za higieno mest je ta čas postala pravcata znanost zase, za kar imamo po drugih srednjeevropskih mestih več ko dovolj zgledov in dokazov,
V teku dveh desetletij je bilo tudi za napredek Ljubljane v marsikaterem pogledu
l mnogo siorjenega, le za zgraditev pre potrebnega velikega modernega ljudskega kopališča občina doslej še m pokazala prave volje. Tujec je v mestu navezan na edino kopališče v Okrožnem uradu (deloma še na Slona in na Tabor), toda to je premalo. Da bo ljudem' vcepljen potrebni čut za higieno jim bo pač treba nuditi po so-dobnih izkušnjah zgrajeno kopališče v katerem bodo mogli za mat denar čim pogosteje skrbeti za nego in čistost telesa. Sedanje ljudsko kopališče je že davno odslužilo. Če bi ga podrli, bi na tistem prostoru pridobili nekaj zraka. Prečna ulica je potrebna regulacije. Dajte nam zato čimprej pošteno ljudsko kopališče, v katerega nas ne bo niti strah, niti sram vstopiti!
por in voda. ki teče po žlebu, jame poganjati kolo. Klokot vode in copotanje lopatic poživi dozdevno enoličnost pastirje-vega življenja in to mu tako ugaja, da nekaj metrov pod prvini mlinom zgradi drugega, ki mu doda še stopo. Prihodnji dan, ko prižene na pašo, seveda mlina ni več tam, ker so mu ga otroci ukradli in prenesli v svoj jarek, a to ga ne moti, da bi si ne zgradil novega.
Zdaj se je v Slovenskih goricah pričel znova čas procesij, ki bodo trajale do pozne jeseni. Prva je markovska procesija, na dan svetega Marka. Ta je bolj domačega značaja, ker ljudem ni treba hoditi izven fare. Ob šestih zjutraj se ^bero farani, in ko je maša končana, krenejo v procesiji med vasmi in njivami do kužnega znamenja na »gomajni«, kjer se obrnejo. Jutro je krasno. Bohotno razlaščeno žito maje vetrič, mlada, kakor bar-žun fina stebla trepečejo od zdravja in moči, in če sede na žitno njivo vrana, je ne opazi nihče.
»Dobra letina bo,« pravi v procesiji sosedu sosed in ta pokima. zakaj znan mu je rek: »če se ob Jurjevem vrana v žito skrije, mlatič v jeseni mnogo cepcev zbl-je.«
Moleč, ki nersi na čelu procesije božjo martro, glasno moli, oči mu pa objemajo oujna žitna polja, vzcvetele jablane po sadovnjakih in gorice, ki so začele poganjati Ustje, časih se med molitvijo celo zmoti pa izreče povsem druge besede, a j tega nihče ne opazi, zakaj misli vseh so ' na polju pri žitu, pri krompirju, koruzi in pn bučah, ki jih bo ta teden treba, vsa- i
-V>'"	• • . '••„. .•../'re-
diti. Pred ženskami gredo duhovni gospod. Rdeči so od zdravja in zadovoljno-sti. zakaj prepričani so, da bo letina dobra kar bo prav tudi za njih. če ima kmet dovolj, rad odrine slamnjačo več tudi gospodu.
Dekleta se rahlo pogovarjajo, kako bo zastran božjih poti. Zdaj se bo treba kmalu odločiti kam katera pojde, ali na Ptujsko gero, v Ruše, na Svete gore, ali k Sveti Trojici. Veliko je seveda odvisno od fantov, če bodo fantje za romanje kam daleč, tedaj bo držala tako.
Po procesiji se ženske dvizajo domov. Naglo se oblečejo v domanje obleke in odhite na vrtove s kumarčnim. semenom v predpasniku. Sveti Marko je svetnik, ki ima v zaščiti tudi rast kumar, in gospodinja. ki ta dan ni vsadila semena zanje. je lahko prepričana, da bo poleti brez njih. ali bo pa imela krastave in gnitju podvržene.
Popoldne pa ženske začno navadno saditi bučno seme. če pride ta čas med nje tujec, jim ne sme verjeti vsega, kar mu pripovedujejo, zakaj sajenje bučnegra semena je na kmetih nekak prvi april, čim debelejše laži si ženska med sajenjem izmisli, tem debelejše so buče. časih so la>-ži takšne, da izbruhne zastran njih med ljudmi celo svaja. Mož in žena se zlasata ali se pa spro sosedje, če ne vedo, da je ženska, ki je razširila vesti o žalitvah, sadila buče. Potem, ko je prepozno, se seveda smejejo svoji lahkovernosti in va!s se krohoče z njimi .do prihodnjega leta bodo pa vse pozabili in se bodo dali znova potegniti.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v prvem letošnjem
četrtletju
I
V	prvih dveh mesecih letošnjega leta se naš izvoz ni ugodno razvijal. Po vrednosti je v januarju zaostajal v primeri z lanskim januarjem za 10.6%, v februarju pa za 13.9%. šele v marcu se je izvoz zopet dvignil, tako da smo dosegli po vrednosti lansko višino.
V	februarju smo izvozili vsega 267.761 ton (lani v februarju 337.657), v vrednosti 423.0 milijona, din nasproti 422.8 milijona din v lanskem marcu. Po količini je naš iz-voj sicer zaostajal za 20.1%, po vrednosti I>a je bil za malenkost večji, namreč za 0.2 milijona din ali za 0.04%.
Tudi naš uvoz se je v marcu povečal, in sicer na 98.163 ton (lani v marcu 96.946) v vrednosti 476.3 milijona din nasproti 509.7 milijona din v lanskem marcu. Po količini je bil naš uvoz v marcu za 1.3% večji nego lani. po vrednosti pa je bil manjši za 33.4 milijona din ali za 6.6%.
Naš izvoz v prvem četrtletju
Navzlic povečanju izvoza je bila naša trgovinska bilanca radi večjega uvoza tudi v marcu pasivna, in sicer za 53.3 milijona din, medtem ko je lani v marcu znašala pasivnost 86.9 milijona din. Gibanje naše zunanje trgovine v prvem letošnjem četrtletju je bilo naslednje (v milijonih din):
		izvoz	uvoz	saldo
januar 1939		319.1	378.3	— 59.2
februar »		339.5	402.1	— 62.6
marc	>	423.0	476.3	— 53.3
jan.-marc	1939	1081.6	1256.6	—175.0
	1938	1173.8	1311.5	—137.7
» »	1937	1333.2	1106.2	+227.0
t> »	1936	849.4	1056.3	—206.9
s- »	1935	867.3	769.8	+ 97.5
V prvem letošnjem			četrtletju	je znašal
naš izvoz po vrednosti 1081.6 milijona din to je za 92.2 milijona din ali za 7.9% manj nego lani in za 251.6 milijona din ali za 18.9% manj nego v prvem četrtletju leta 1936.
Naš uvoz pa je znašal v prvem letošnjem četrtletju 1256.6 milijona din to je za 54.9 milijona din ali 4.2% manj nego lani, toda za 150.4 milijona din ali za 13.7% več nego v prvem četrtletju 1937.
Naša trgovinska bilanca je bila torej letos v prvem četrtletju pasivna za 175.0 milijona din medtem ko je bila lani v istem razdobju pasivna za 137.7 milijona din. Le v prvem četrtletju leta 1936 smo imeli večjo pasivnost, namreč 206.9 milijona din, toda takrat so to visoko pasivnost povzročile izredne okoliščine, namreč popolen zastoj izvoza v Italijo zaradi sankcij.
Slab izvoz žita
Najobčutneje se je letos v primeri z lanskim letom zmanjšal naš izvoz žita, ki je dosegel le vrednost 51 milijonov din medtem ko smo lani v prvem četrtletju izvozili žita za 171 milijonov din. Pšenice smo v prvem četrtletju navzlic povečanju nasproti lanskemu prvemu četrtletju in navzlic rekordni letini izvozili le 2048 vagonov (lani 31) v vrednosti 37.8 milijona din (0.5). Izvoz koruze pa je občutno nazadoval na 1218 vagonov (lani 16.262) v vrednosti 12.8 milijona din (lani 167.0). Tudi izvoz ostalega žita je dosegel le vrednost 0.5 milijona din (3.1). Občutno je nazadoval tudi izvoz pšenične moke in sicer od lanskih 10.3 na 1.0 milijona din, ter izvoz otrobov od lanskih 12.8 na 3.5 milijona din.
Izvoz fižola je bil po količini sicer manjši in je znašal le 473 vagonov (lani 646), po vrednosti pa je dosegel 13.8 milijona din (13.2). Suhih češpelj smo izvozili za 10.1 miljona din (lani 3.0), povečal pa se je zlasti izvoz vina, ki je znašal letos 87 vagonov (lani 21) v vrednosti 8.0 miljona din (2.7). Izvoz konoplje se je dvignil na 30 milijonov din (37.4), tobaka pa nismo nič izvozili (lani 13.2). Nadalje beleži statistika za prvo četrtletje izvoz hmelja v vrednosti 4.2 milijona din (8.6) in izvoz zdravilnih zelišč v vrednosti 3.4 milijona din (2.4).
Zmanjšan izvoz živine
Izvoz živine je bil tudi v marcu nadalje slab. Kakor v prejšnjih mesecih je tudi v marcu zaostajal zlasti izvoz konj, goveje živine in drobnice. Naš izvoz konj, gove-de, svinj in drobnice se je v pivem četrtletju zadnjih let razvijal takole:
izvoz	konj goveda svinj drobnice
I. četrti.	1937	7239 22.657 88.625 11.789
» »	1938	4378 9.508 58.330 10.390
»	1939	1612 2.958 55.841 1.550
Izvoz konj je po številu nazadoval v zadnjih dveh letih na manj kakor eno četrtino, izvoz goveda celo na eno osmino in izvoz drobnice prav tako na eno osmino. Le izvoz svinj se kolikor toliko drži, čeprav je bil letos za 37% manjši nego leta 1937 in tudi nekoliko manjši nego lani v prvem četrtletju.
Po vrednosti je nazadovanje izvoza prav-tako občutno. Celotna vrednost izvoza konj, goveda in drobnice je letos znašala 108 milijonov din nasproti 118 milijonom v lanskem letu in 188 milijonm v prvem četrtletju 1937. Tako je znašala letos vrednost izvoza konj 6.3 milijona din (lani 11.7) in vrednost izvoženega goveda 9.5 milijona dii. (21.9). Vrednost izvoženih svinj pa je navzlic manjšemu številu zaradi ugodnejših cen narasla na 92.1 milijona din (lani 83.7).
Izvoz žive perutnine se je v primeri z lanskim prvim četrtletjem zmanjšal od 9.5 na 8.1 milijona din. izvoz svežega mesa in zaklane perutnine pa se je povečal od 60.9 na 65.0 milijona din. Zmanjšal se je izvoz svinjske masti od 45.2 na 28.6 milijona din. Jajc smo letos v prvem četrtletju izvozili za 45.6 milijona din (lani za 51.3 milijona din), perja in puha za 14.5 milijona din (21.9), surovih kož pa za 18.6 milijona din (18.6).
Povečan izvoz lesa
že v februarju smo opažali, da se je naš izvoz lesa v primeri z istim mesecem prejšnjega leta nekoliko povečal. Tudi najnovejša statistika za marc nam kaže podobno gibanje. Celotni naš izvoz "esa in gozdnih proizvodov se je v marcu zadnjih treh let gibal takole:
vagonov milj. din marc 1937	10.014	91.7
marc 1938	7.970 69.8
marc 1939	10.252 84.8
Za 1. četrtletje zadnjih treh let pa nam kaže statistika naslednje gibanje:
vagonov	milj. din 25.651 247.4 22.379 195.3 26.765 220.4
1. četrti. 1937. 1. četrti. 1938. 1. četrti. 1939.
Celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov je bil letos v I. četrtletju po količini za 19% večji, po vrednosti pa se je dvignil za 25.1 milijona din ali za skoro 13%. V marcu se je zlasti povečal naš izvoz v Italijo in Madžarsko, medtem ko je bil izvoz v Nemčijo manjši. Tako smo v marcu izvozili lesa in gozdnih proizvodov v Italijo za 22.2 milijona din (lani 13.4), v Madžarsko za 11.9 milijona din (6.8) in v Anglijo za 11.7 milijona din (8.2). Izvoz v Nemčijo pa je znašal le 9.6 milijona din (17.1).
Tudi v statistiki za prvo četrtletje je Italija na prvem mestu, kajti izvoz lesa in gozdnih proizvodov v Italijo je znašal 55.0 milijona din (lani 42.4), izvoz v Nemčijo
31.1	milijona din (39.7), izvoz v Madžarsko
29.2	milijona din (14.8), izvoz v Anglijo 28.8 milijona din (30.6), izvoz v Argentino 13.1 milijona din (8.8), v Grčijo 9.7 milijona din (8.7), v Egipt 5.3 milijona din (3.9), v Palestino 5.3 milijona din (2.9), v Švico 3.6 milijona din (1.6), v Belgijo 3.6 milijona din (3.2) in v Nizozemsko 3.5 milijona din (6.5). Kakor nam kaže gornja primerjava se je naš izvoz lesa povečal predvsem v one države, kjer nimamo več konkurence avstrijskega lesa, to je v Italijo, Madžarsko in Švico. Razveseljivo povečanje pa opažamo tudi pri izvozu v Argentino, Egipt in Palestino. In tudi izvoz v Anglijo zadnje mesece ni bil več tako slab. kakor prejšnje mesece.
Podrobna statistika za marc zaznamuje naslednje gibanje našega izvoza lesa: Gradbenega lesa smo v marcu izvozili 8485 vagonov (lani 6518) v vrednosti 65.5 milijona din (52.2), drv 700 vagonov (261) v vrednosti 1.5 milijona din (0.6), oglja 273 vagonov (67) v vrednosti 1.8 milijona din (0.4), železniških pragov 28.300 (98.900) v vrednosti 1.2 milijona din (1.5) in lesnih izdelkov 57 vagonov (48) v vrednosti 3.1 milijona din (1.9).
V prvem letošnjem četrtletju pa je znašal celotni izvoz gradbenega lesa 20.914 vagonov (lani 18.366) v vrednosti 163.0 milijona din (152.7), drv smo izvozili 2812 vagonov (1071) v vrednosti 6.5 milijona din (2.6), oglja 700 vagonov (177) v vrednosti 4.4 milijona din (1.1), železniških pragov za 5.3 milijona din (9.5) in lesnih izdelkov za 7.4 milijona din (6.0).
Ostali izvoz
Med ostalimi izvoznimi predmeti zaznamujejo kovine povečanje vrednosti izvoza. Bakra smo letos v prvem četrtletju izvozili le 879 vagonov (lani 948), vrednost pa se je dvignila na 140.6 milijona din (110.9). Izvoz rud seje zadnje mesece zopet povečal, vendar je dosegel v prvem četrtletju le vrednost 81.8 milijona din (lani 97.9).
Izvoz cementa se je prav tako v marcu znatno zboljšal in je dosegel v prvem četrtletju 4471 vagonov (lani 5065) v vrednosti 13.2 milijona din (12.7). Kalcijevega karbida in cijanamida smo izvozili za 26.5 milijona din (lani 36.7), sode za 7.7 milijona din (2.7) in ekstraktov za strojenje za 16.1 milijona din (8.7).
Sanacija zadružnih zvez
S finančnim zakonom za tekoče proračunsko leto je ministrski svet dobil v paragrafu 87. pooblastilo, da na predlog kmetijskega in finančnega ministra in po zaslišanju Glavne zadružne zveze izda uredbo z zakonsko močjo in s to uredbo predpiše ukrepe za sanacijo in pospeševanje zadružnih zvez.
Sedaj objavlja oddelek za agrarno politiko pri kmetijskem ministrstvu v Službenih novinah naslednji poziv zadružnim zvezam:
»V zvezi z določbo § 87. točke 1. Odstavek b finančnega zakona za leto 1939/40 se pozivajo zadružne zveze, ki smatrajo, da jim je potrebna sanacija ali da so jim potrebni drugi ukrepi za njihovo pospeševanje, naj se z dokumentiranimi predstav-kami obrnejo na kmetijsko ministrstvo in sicer do 1. junija 1.1. Predstavke, ki bi se predložile po tem roku. se ne bodo upoštevale.
Krošnjarjenje bo urejeno
Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo načrt pravilnika o trgovini brez stalnega poslovnega lokala (krošnjarstvu). Načrt so te dni prejele vse trgovske organizacije v izjavo. Naše trgovce zanima najbolj vprašanje krošnjarjenja z manu-fakturnim blagom, saj so skozi leta za- I
htevali, da se to brezpogojno prepove. Ako so zahtevali ureditev krošnjarstva v splošnem, so to zahtevali predvsem zaradi krošnjarstva z manufakturo. Načrt pravilnika predvideva sicer v čl. 6. odst. 5. prepoved izdajanja dovolil za krcšnjar-stvo z manufakturnim blagom (izvzeti so samo manufakturni izdelki domače hišne delavnosti), toda čl. 29 vsebuje naslednjo določbo: »Pristojna oblastva smejo prebivalcem 2umberka tudi nadalje podaljšati dovolila za prodajo manufakturnega blaga, ki so ga doslej običajno prodaji 1', prebivalcem občine Djurmanec pa podaljšati dovolila za emajlirano, porcelanasto in stekleno robo. Pri nas bi torej po tem načrtu ostalo glede krošnjarjenja z manufakturnim in emajliranim blagom skoro docela pri dosedanjem položaju, samo da bi bilo po novem pravilniku prebivalcem Zumberka izrečno dovoljeno krošnjarjenje z manufakturo, kar se je doslej še osporavalo.
Stanje kliringov
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom od 22. t. m. zaznamuje v nasprotju s prejšnjimi tedni povečanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji za 0.40 na 16.06 , milijona mark in povečanje naših klirin- I
ških terjatev v Turčiji za 0.1 na 17.1 milijona din.
Med pasivnimi kliringi zaznamuje kli-ring s Češkoslovaško zmanjšanaje našega dolga za 9.2 na 25.1 miiijona Kč. kliring z Italijo pa povečanje salda našega dolga za 2.4 na 35.9 milijona din. Naš klirinški dolg v Madžarski se je zmanjšal za 1.6 na 2.0 milijona din, naš klirinški dolg v Rumuniji pa za 1.0 na 3.9 milijona din. Naš klirinški dolg v Poljski pa se je povečal za 3.7 na 7.1 milijona din.
Kdaj bi Anglija vstopila v vojno
Gospodarske vesti
= Letna skupščina U druženja za zaščito industrijske svojine in pobijanje nelojalne konkurence. Gornje udruženje je imelo 24. t. m. v Beogradu svojo redno letno skupščino pod predsedstvom dr. Janka šumana. Na skupščini je bilo navzoče številno članstvo iz vse države (iz Ljubljane dr. Nande Majaron). Poročilo upravnega odbora poudarja, da je imelo združenje lani več konferenc, kjer se je razpravljalo o zboljšanju zaščite industrijske svojine in o uspešnejšem pobijanju nelojalne konkurence. Oblastvom so bili predloženi predlogi za spremembo in dopolnitev zakona o zaščiti industrijske svojine, kakor tudi zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Ti predlogi imajo namen, izvesti spremembe, ki ustrezajo potrebam gospodarskega življenja. Skupščina je sklenila, staviti trgovinskemu ministrstvu konkreten predlog za novelacijo zakona o pobijanju nelojalne konkurence zlasti zaradi popolnejše in strožje prepovedi premijske-ga poslovanja, ki v sedanjem razvoju zelo škoduje gospodarstvu. Na skupščini je bila izvoljena nova uprava s predsednikom dr. Jankom šumanom. Med tremi podpredsedniki je g. Ivan Jelačin iz Ljubljane, medtem ko so v odboru dr. Ivan Pless, dr. Nande Majaron in dr. Adolf Golia.
= Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje od 1. maja dalje za stranke od pol 8. do pol 13. ure.
= Konkurz je razglašen o imovini Stanka Kapušina, bivšega trgovca v Kranju (upravnik mase dr. Anton Megušar, odv. v Kranju; prijavljeni rok do 20. maja, ugotovitveni narok 27. maja).
= D»bave. štab za utrjevanje (m. odd). v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo bakrenih kotlov in •raznega kuhinjskega pribora. Komercialni odd, sil ek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 1. maja ponudbe za dobavo go rilcev in stenja za olje in petrolej ter nalučnikov za ploščate in okrogle gorilce. Uprava zavoda »čačak« v Cačku sprejme večje število kvalificiranih delavcev za orodje in strugarjev za kovine.
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 4. maja ponudbe za dobavo nepremočljive obleke, 11. maja pa za dobavo naprave za spravljanje jamskega lesa. 2. hidroplanska komanda v Divu-ljah sprejema do 15. maja ponuuoe za dobavo večje množine raznih desk.
Borze
26. aprila
Na jugoslovenskih borzih notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angl. funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so po včerajšnji ukrepitvi nekoliko popustili in so se trgovali v Zagrebu po 32, v Beogradu pa po 32.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je v državnih papirjih nastopila čvrstejša tendenca. Za Vojno škodo je bilo povpraševanje po 439 (v Beogradu promet po 436— 438, pozneje 441 denar). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% agrarnih obveznicah po 58.50, v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 84—85 (v Beogradu po 83— 84.25), v 7% stabilizacijskem posojilu po 97, v 7% Blairovem posojilu po 87 (v Beogradu po 87.50), v 8% Blairovem posojilu po 97 in v delnicah Trboveljske po 185.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2348.50—2386.50, Berlin 1777.12—1794.88, Bruselj 743.75— 155.75, Curih 995-1005, London 206.87— 210.07, New York 4401.75—4461.75, Pariz 116.80—119.10, Trst 232.70—235.80.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.79 London 20.8350. New York 445.125, Bruselj 75, Milan 23.4250. Amsterdam 236.70, Berlin 178.50 Stockholm 107.35, Oslo 104.70, Ko-benhavn 93.0250, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 439 den., 4% agrarne 58.50—60. 4% severne agrarne 59.60—60.75, 6% begluške 86 den., 6% dalm. agrarne 85—85.50, 7% sta-biliz. 97.50—98, 7% invest. 96—98. 7% Blair 88—88.50. 8% Blair 98—100; delnice PAB 205—212, Narodna banka 7500 bi., Trboveljska 182—185. Gutmann 40 bi., šc-čerana Osijek 90 bi.. Jadranska 360 den.
Beograd. Vojna škoda 441—443 (436— 438), 4% agrarne 58 den.. 6% begluške 85.25—89.75 (85—85.50), 6% dalm. agrarne 84—84.75 (83—84.25), 7% Blair 88.50— 89.50 (87.50), Narodna banka 7250—7500, PAB 207.50—209 (207—208).
B!agov«p tržišča žiro
+ Chicago, 26- aprla. Začetni tečaji: p£cnica: za sept. 69-78; Koruza: za maj 48.25, za julij 49.625, za sept. 50.875.
+ Winnipeg, 26- aprila. Začetni tečaji: pšerica: za maj 61-50 za julij 62.625, za okt. 63.875.
-j- Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: (78 79 kg); baška .151 — 153, ban., srem. 150
—	151, slav. 151 — 152. Rž: baška 142.50
—	145. Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 165 — 170, jar. 68 kg 180 — 185. Ove»: baški, sremski in slavonski 150 — 152.50. Koruza: bašKa pariteta Indjija in Vršac 99 — 100 Moka: ba?ka in banatska »0g« in »Ogg« 237.50 — 247.50: s>2« 217.50
—	227.50; »5« 197.50 — 207.50: »6« 177.50
—	187.50; »7« 147.50 — 157.50; »8« 112.50
—	115. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 180 — 182.50 Otrobi: baški 110 — 112, sremski 104 — 106, banatski 101 — 103.
ŽIVINA
+ Mariborski živinski sejem (25 aprila). Okotški kmetje so pripeljali 5 konj, 9 bikov, 76 volov, 256 krav in 9 telet, skupno 355 komadov. Prooali so 204 komade. Cene so bile naslednje; debeli voli 3.50 do 4.50 din, poldebeli voli 3 do 3.75, plemenski voli 4 do 5 50. biki za klanje 3 do 4. klavne krave debele 3.50 do 4.50, plemenske krave 3 do 4, krave za klobase 2 do 2.75, molzne krsve 4 do 5, breje krave 3.25 do 4.50. mlada ž vina 3.50 do 5, teleta 4.50 do 6 din.	,
Krakovski »Ilustrowany Kuryer Codzi-enny«, ki je eden največjih poljskih listov, objavlja razgovor z angleškim polkovnikom H. St. Smalhvoodom, članom angleške propagandne organizacije »British Council«, ki je prispel v Varšavo s prvim letalom nove direktne zračne zveze London - Varšava. Na Poljskem bo imel nekaj predavanj o britanskem imperiju. Angleški polkovnik je najprej govoril o velikem vtisu, ki ga je v angleški javnosti zapustila sklenitev angleško-poljske pogodbe o vzajemni pomoči.
Na vprašanje poljskega novinarja, ali pride do vojne, je odgovoril: »Mislim, da ne, čeprav je najmanj polovica mojih rojakov nasprotnega mnenja. Prepričan sem, da v sedaniem ooloža:u ni človeka, ki bi hotel povzročiti novo svetovno vojno.«
Poljski ncvinar je nato angleškega polkovnika vprašal, ali bi napad na primer
na Nizozemsko izzval vojno. Smallwood je brez pomisleka takoj odgovoril: »Da, izzval bi splošno vojno.« Enak odgovor je dal na vprašanje o posledicah napada na Gibraltar, pripomnil je, da tam ni nevarnosti. ker se Gibraltarja nihče ne bo lotil.
Na vprašanje, zakaj Anglija še ne uvede splošne vojaške dolžnosti, je polkovnik odgovoril: »Zato, ker ni še čas za to. Trenutno imamo najmočnejšo mornarico na svetu, teritorialno vojsko smo pa podvojili, to je za sedaj dovolj. Ako se hočemo resno pripraviti, moramo postopati po načrtu, ne prenagljeno. V letalstvu smo zelo napredovali. "\Taše letalske sile se morda po številu še ne morejo meriti z nemškimi, toda tehnično so prvovrstne. Končno želim poudariti, da glede Italije ni razlogov za konflikt. Zato tudi nismo odpovedali velikonočnega sporazuma izza lanskega leta.«
Cirilica za neslovanske narode v Rusiji
Prav v nasprotju z vestmi, ki so od časa do časa poročale, da bo ruska vlada odpravila cirilico in uvedla latinico, gre razvoj na Ruskem čisto drugo pot. Ne le, da je dokončno opuščena misel zamenjave cirilice za latinico, ako je taka misel sploh kdaj resno obstojala, temveč je sovjetska vlada začela uvajati cirilico tudi med neslovanskimi narodi. Prošli mesec je bila uvedena cirilica za tatarski jezik in sicer za Tatare v avtonomni tatarski republiki ter za Tatare polotoka Krima. Vse, kar se med Tatari tiska, se tiska odslej v cirilici in je vsaka druga pisava prepovedana.
V zvezi z uvedbo cirilice za tatarščino poroča Petrosjan, ravnatelj instituta za jezikoslovje in slovstvo pri Akademiji znanosti v Moskvi, v »Izvestjih« z dne 17 t. m., da se je cirilica zakonito uvedla še pri 35 neslovanskih jezikih sovjetskih narodov. Med temi so: Burjati, Komi, Če-čenci, Dagestanci, Kalmiki. Osetinci. Ja-kuti, Jukagiri, Čukči in množica drugih
manjših azijskih in kavkaških narodičev in plemen. Današnja ruska cirilica ima 32 znakov in za neslovanske jezike je treba običajno k tem znakom ustvariti še 3 do 6 novih za posebne glasove teh jezikov. Novi znaki so takisto vzeti iz cirilice. Za kalmiško pisavo ie bilo treba ustvariti 3 nove znake, pri Jakutih je bilo treba iznajti 5 posebnih znakov, najtežje pa je bilo pri kavkaških Adigejcih. ki so k 32 cirilskim znakom dobili kar 31 novih znakov za glasovne posebnosti svojega jezika in izgovarjave. Tudi zunanja Mongolija in republika Tuva že pišeta v cirilici, tako da se je območje cirilice raztegnilo na narode od Severnega ledenega morja, do Tibeta, Pamir.ia in puščave Gobi. Kot razlog za razširjenje cirilice navaja vlada olajšanje učenja ruščine pri drugorodcih, kajti pred dvema letoma je izšel zakon, da se mora ruščina poučevati v vseh sovjetskih osnovnih šolah, dočim je v srednjih šolah določena ruščina kot učni jezik za najvažnejše predmete.
JNS v konjiškem srezu
V nedeljo so bile v konjiškem srezu tri krajevne skupščine JNS. Dopoldne se je v Ložah v prostorih gostilne ge. Valanto-ve zbralo okoli 130 trdnih in zavednih mož in fantcv. Sresko JNS je zastopal njen podpredsednik Mlakar, sresko OJNS pa njen podpredsednik Zupane. Skupščino je otvoril in vodil g. čruček, nadučitelj v p., : ki je po kratkem poročilu podal besedo bivšemu sreske mu kandidatu Cirilu Žagarju. Ta se je predvsem zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo pri zadnjih volitvah izkazano .nato pa je pedrobno obravnaval razmere in vprašanja, ki se tičejo konjiškega sreza. Za svoja izvajanja je bil deležen enodušnega odobravanja. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji krajevni odbor JNS: predsednik Franc čuček, nadučitelj v p., podpredsedniki Ivan Mlakar, posestnik in gostilničar, Jože Lavbič, posestnik in Anton Gosak .posestnik in mlinar. tajnika Janko Kržič. šol. uprav, v p., in Tone Poljko, slikarski pomočnik, blagajnik Ivan Marzidovšek, posestnik, odborniki Franc Satler, Alojzij Satler, Janez Leskovar, Franc Kranjc. Blaž Berd. nik. Simon Rozman, Anton Jezovšek, Miha Zidanšek. Anten Rečnik, Jože Godec in Leopold Spes.
Nato so bili izvoljeni še v odbor mladinske JNS predsednik Tone Puljko, podpredsednika Ivan Zupane in Artur Galič, tajnik in blagajnik Ivan Mlaker, odborniki Franc Zidanšek, Albin šprogar ml., Alfonz Sitar, Karel Coh, Franc Vobnar, Ignac Prah, Anton Pckeljšek, Anton Za-bukovšek, Martin Prah. Štefan Ojsteršek, Jožef Vobnar, nadzorni odbor Nande Pec in Josip Jezovšek. Oba odbora sta bila izvoljena soglasno.
Po volitvah je podal tajnik banovinske-ga odbora OJNS Andrej Uršič iz Ljubljane obširno zunanje in notranjepolitično poročilo, ki so ga skupščinarji z zadovoljstvom sprejeli na znanje. Po skupščini so ostali zborovalci še dolgo skupaj in se v prijateljskem razgovoru pomenili o vseh važnih vprs šanjih.
Popoldne je bila v Vrhovljah krajevna skupščina JNS -za občino Prihovo. V prijazni domačiji g. Franca Lipoglava, ki leži na krasnem hribčku, vsa skrita v cvetju sadnega drevja, se je zbralo čeiz 50 Pri-hovčanov. čeprav so dobili šele dopoldne sporočilo, da se vrši krajevna skupščina. Bilo bi potrebno, da se to vprašanje reši v zvezi z rednim avtobusnim prometom med Mariborom in Celjem.
Tudi na tej skupščini sta poročala gg.
Žagar in Uršič. S svojimi poročili sta zadovoljila vse navzoče. Po poročilih je bil soglasno izvoljen sledeči odbor; predsednik Franc Lipoglav, posestnik, podpredsednik Miha Klančnik .tajnik Anton Ropič, odborniki: Vincenc Vrečko, Franc Lubej, Gabrijel Kumer, Alojzij Leskovar in Anton Polegek.
Vse tri skupščine so dokazale, da ima JNS v svojih vrstah najboljše može in omladince iz konjiškega sreza. ki možato in značajno nosijo zastavo nacionalizma in naprednosti.
Občni zbor v št. Vidu nad Ljubljano
V nedeljo je bila v št. Vidu nad Ljub. liano redna letina skupščina občinske organizacije JNS ob zelo lepi udeležbi. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika so bili iz"oljeni poleg obsežnega odbora gg. Ivan Pipan za predsednika, Ivan Arhar za podpredsednika. Rado šušteršič j za tajnika in Albin Koman za blagajnika. Obširno poročilo o notranje in zunanjepolitičnih dogodkih, kakor tudi o gospodarskih vprašanjih je podal član ha no vi nekega predsedstva g. Albin Koman, ki je sa svoja izvajanja žel živahno priznanje. Na. to se je razvila debata, v katero so posegli mnogi zborovalci. Skupščina je pokazala ,da se vrste pristašev JNS v Št. Vidu razveseljivo množe in da je njih duh cdličen.
Vodmatska organizacija
JNS v Ljubljani
Krajevna organizacija JNS za vodmatski ekraj v Ljubljani je imela nedavno v gostilni g. Janežiča na Za'oški cesti svoj redni občni zbor. Številna udeležba somišljenikov je ponovno dokazala, da je tudi v tem predelu Ljubljane napredna misel krepko zasidrani v vseh slojih prebivalstva. Občni zbor je otvoril zaslužni pre<isednik g. Anton Adamič, ki je podal pregicd o delu organizacije v zadnji poslovni dobi. Po tajnikovem in blagajnikovern poročilu so bile volitve novega odboia. Ker je dosedanji šestletni predsednik Adamič vztrajal na tem. da pridejo v bodoči odbor mlajši so-mišljemiki, je bila soglasno z vzklikom izvoljena kandidatna lista z g. Antonom Pavlicem, zavarovalnim ra\nateljem, na čelu. Pri slučajnostih je podal politično poročilo g. Mi ros'a v Gregorka, tajnik sreske organizacije v Ljubljani.
Natakarji zborujejo ponoči
Ljubljana, 26. aprila.
V noči od ponedeljka na torek je imela v dvorani Delavske zbornice ljubljaa-ska sekcija Zveze gostinskih nameščencev kraljevine Jugoslavije svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Po pozdravu zastopnikov je predseonik Stanko Renko otvoril zborovanje in v pozdravnem nagovoru poudarjal potrebo složnosti in krepke volje člmstva v današnjem času, ko stoji gostinsko uslužbenstvo pred novo uredbo banske uprave, s katero bo končno tudi temu stanu priznana najnižja mezda. Kratko je potem predsednik razložil potek pogajanj ki so jih lani glede istega, vprašanja vodili zastopniki sekcije z Zvezo gostinskih zadrug. Poudaril je. da se predlogi sekcije odtlej niso spremenili. Želi le, da bi se oblast in delodajalci ozirali na to, da dela doslej skoraj polovica nam eščencev gostinske stroke brez osnov, ne plače in da je navezana le na prostovoljno napitniao. katere znesek je včasih tako majhen, da nekatere družine gostinskih nameščencev trpijo celo pomanjkanje. Kljub temu, da je v vseh naprednih državah uveden sistem priračunavanja 10° o k računu, se naši podjetniki uvedbi tega sistema upirajo, dasi bi morda bil boljši ne le za nameščence ,temveč tudi za podjetnike. Neglede na to. da napitnina ubija penos us!užbenstva.
Tajniško poročilo je podal Franc Palir. ki je poročal, da je sekcija v številnih
primerih uspešno posredovala za službo svojim članom in da bi bil zato neupravičen očitek sekciji, da za svoje članstvo ne poskrbi. Kdor se ranjo obrne, se ona zanj tudi pobriga. Poleg drugega je sekcija izvedla dve poučni potovanji, nedavno pa je s podporo banske uprave zaklju-čila zelo uspel enomesečni tujskopromet-ni tečaj. Sledili sta poročili blagajnika Toša Devečarja, ki je poročal o zadovoljivem stanju blagajne, pa preglednika. Ernest Kobala. ki je poročal, da je -bilo poslovanje uprave v popolnem redu Na njegov predlog je bila vsej upravi soglas. no izglasovana razrešnica.
Pri volitvah je bil na splošno željo članstva ponovno izvoljen stari odbor pod vodstvom zaslužnega predsednika Stanka Renka. v odboru bodo še podpredsednik Rudi Miklavčič. tajnik Franc Palir, tajnik n. Franc Dolina r, blagajnik Tošo De-večar, odborniki Rudi Ružga, Janko Bec, Vinko Roškar. Jože Kramer. Ivan Tovornik in Eroest Cvetko, pa preglednik Ernest Kobal.
Po volitvah, je spregovoril delegat glavne uprave iz Beograda, tajnik Neurohr, ki je zborovaleem pojasnil pomen in potek akcij glavne uprave za dosego boljšega socialnega položaja gostinskih nameščencev. Na kraju svojih izvajanj jie deiegafc izročil predsedniku Renku odlikovanje, zlat znak saveza za njegove zasluge pri tovariškem prizadevanju za blaginjo vseh. Ob tej priliki so zborovalci predlagali delegatu tudi odlikovanje svojega tovariša Toše Devečarja in gotovo je, da ga bo svojim zaslugam primerno tudi dobil.
o res
o hudo?
Strokovnjaki soi!fs? ia zračni napadi v bodoči vojni le ne bodo tako katastrofalni, kakor nam Jih slika prerazgreta domišljija
Skupinsko zaklonišče za šolo — dijaki odhajajo vanj opremljeni s plinskimi maskami
V velikonočni številki našega lista smo cbjavili članek o bocioči zračni vojni, kolikor se da v duhu konstruirati na podlagi izkušenj v Španiji in na Kitajskem. Poudarili smo,, da se obramba pred zračnimi napadi prav tako hitro razvija, ka. kor napreduje sila napadalnih ietal. Omenili smo štiri vrste zračne obrambe, ki pravilno izvedena, sovražnim letalom silno otežkoči aolet na teren, ki ga hočejo razdejati in da ostane slednjič za varnest civilnega prebivalstva v zaledju še pasivna obramba, ki se zdaj v vseh državah z vso naglico organizira.
Med tem smo tudi v naši državi dobili uredbo o zaščiti preu zračnimi napadi, tako da se bo tudi v naši državi začelo lahko sistematično delo okrog tega važnega problema. od katerega v veliki meri zavisi cele kupna narodna obramba. Zgolj tehnična dela v tem okviru niso nič bolj važna od temeljite poučitve civilnega prebivalstva, koliko so napa i iz zraka zanje nevarni in kako se nevarnosti najuspešneje ubrani. S tem podukom, ki mora zajeti slehernega človeka ne samo v mestu £cmpak tudi na deželi, se je že pričelo. Komite tehničnega dela (organizacija naših ljudi v tehniških pek leih) je v sredo pri. redil v Ljubljani prvo predavanje iz tega poglavja, "predavatelj g. inž. Stanko Dim. nik je kot pivo obravnaval vprašanje ^Ureditve naših kleti in ciomov za zračno obrambo«.
Uvodoma j« predavatelj pribil, da razpravljanje o vojni in obrambi nikakor nima namena širiti vojne psihoze in ljudstvo še bolj zbegati kakor že je, ampak nasprotno, na podlagi realnih preudarkov dokazati, da so znački napadi bolj moralno kot pa fizično učinkujoče orožje, da postanejo sovražna letala za prebivalstvo usodna šele tedaj, ako povzročijo med njim paniko. Učinek bomb ni tako strašen kakor se navadno predstavlja. Izkušnje iz Španije in Kitajske se ne smejo neposredno aplicira,: na naše prilike, ker so naše stavbe drugače trdno grajene. Veliko vlogo bo pri zračnih napadih igral tudi finančni moment. Dokler bo treba za 100 tisoč din bomb. da se napravi nasprotniku za 50 din škode kakor v dosedanjih v-jnah.ne bodo imeli večji zračni napadi pi vvega smisla.
Neke vrste pasivna obramba je tudi evakuacija mest, ali ta utegne civilnemu prebivalstvu več škodovati kot pa koristiti ,ako ni precizno organizirana. Dobro urejena domača in javna zaklonišča so za mesta bolj smotrna od evakuacije na hitro roko. Zaklonišča morajo nuditi prebivalstvu enako debro zaščito pred rušilnimi, plinskimi, zažigalr.;mi in bakterijski, mi bombami, kakršne moramo pričakovati od sovražnih letal. Rušilne bom.be v teži od 10 do 1800 kg prebijejo po več deset centimetrov debele betonske plošče. Pro-dro lahko po več nadstropij ,toda s primerno ojačenim kletnim stropom lahko njih učinek zmerom prestreže mo.
Učinek plinskih bomb je silno odivisen od vremena. Ob popolnoma mirnem, brez-vetrnem vremenu in če je teren popolnoma raven se strupeni plin lahko delj časa drži pri tleh, dočim se že cb zmernem
INSERIRAJTE V „JUTBU"2
vetrieu v pol ure tako razredči, da ni več nevaren. Delj časa se utegne plin obdržati samo v zatišjih, po globelih, kanalih in kleteh. Zgornja hišna nadstropja, griči in vzpetine v obče so pred plinskimi napadi varne, prav tako vsa. tesno zapita zaklonišča, če prav so pri tleh.
Morda najbolj nevarne bodo v gostih naseljih zsžigalne bombe. Ogenj, ki srši od njih, se ne da pogasiti z vodo, ampak samo s peskom. Na vsakem podstrešju, Ivi mora biti seveda očiščeno vse goiljive navlake, bi moralo biti pripravljeno nekaj peska ali mivke, v Parizu oblast brezplačno deli ta material gospodarjem. Leseno ostrešje se t'a proti ognju primerno impregnirati.
Bakterijske bombe, ki naj bi ljudi in živino v zaledju okužile z bacili epidemič-nžh bolezni, še niso preizkušene.
Glede zaklonišč, ki naj nas varujejo pred vso to epasno točo. je poudaril predavatelj, da. je treba razlikovati troje vrst: Zasilna v starih hišah, vzorna zaklonišča v ncivih stanovanjih ln skupinska zaklonišča za ljudi, ki bi jih napad presenetil na ulici.
Predpogoj za ureditev dobrega zaklonišča je, da ae v hiši nahaja prostor z be-

tonskim ali obokanim stropom. Prostor mora imeti poleg glavnega še zasilen izhod. Vstop je skezi predprostor, kjer se lahko odloži že okužena obleka. Debelina
šče podsuto. Svetilke z odprtim plamenom niso primerne, ker kvarijo zrak, na mestu so električne svetilke na suhe baterije. Vsaiko zaklonišče bi moralo imeti svojega starešino zaradi reda.
Najnujnejše, kar bi moral vsak vesten gospodar že zdaj storiti pri svoji hiši, je po predavateljevem predlogu naslednje: Naročiti peska ali mivke za polnitev vreč in za gašenje. — Preskrbeti si večje število vreč (dobre so tudi papirnate od cementa). — Naročiti pokrove za okna v zaklonišču. — V kleti določiti prostor za zaklonišče in poskrbeti za tesno zapi-
ranje oken in vrat. — Nabaviti deske ki opore za okrepitev stropa. — Urediti podstrešje. — Pripraviti tesno se zapirajoči posodi za vodo in hrano in poskrbeti zasilno stranišče. — Poskrbeti za razsvetljavo zaklonišča. — Preskrbeti plinske maske, zaščitno obleko in urediti ventilacijo.
Kakor vidimo je teoretično za zaščito pred zračnimi napadi vsestransko preskrbljeno in je zdaj samo potrebno še, da oblastva s primernim poudarkom pripravijo odgovorne plati do tega, da se bodo načrti čim prej izvršili.

Da se zavarujejo usta pred vsemi škodljivimi vplivi, je potrebna učinkovita antiseptična in škodljive kali uničojoča ustna voda, ki pa je tudi prijetnega okusa.
Takšna ustna voda je ODOL Uporabljajte pri dnevni ustni negi Odol — čuvaja zdravlja.
zunanjih sten mora biti vsaj 40 cm. Okna z lesenimi ali železnimi pokrovi tesno za-
slonjena in zunaj založena z vrečami peska ali mivke. Zasilno stranišče! Izdatno zračenje!
Strop nad zakloniščem naj si je lesen, betonski ali obokan, je treba tako ojačiti, da prenese obtežbo 1500 do 2500 kg na kv. meter, ker mora prenesti težo cele stavbe, ki' bi se utegnila zrušiti nanj zaradi zadetka bombe. Lesen strop mora na vrhu brezpogojno dobiti betonsko ploščo. Velikost zaklonišča se ravna po tem, kako je preskrbljeno za zračenje. Glede števila ljudi, ki naj skupaj dobe zavetje, je primemo, da jih pride v en prostor najmanj tioje, največ pa 50 ljudi. Več manjših prostorov pod skupno streho je boljše, kot en sam velik zaklon.
Oprema in oskrba zaklonišč mora ustrezati vsaj najnujnejšim potrebam. V prvi vrsti je treba poskrbeti za: pitno vodo, nekaj hrane, za klop ali nekaj stolov. Kramp, lopata in železna lomilka morata biti pri roki za primer, da bi bilo zakloni-
itari in novi Kranj

Z vrečami peska dobro obloženi prostori so, čeprav slabše grajeni, varni pred bombami
Kadar se vozim mimo Gorenjske prestolnice, se z velikim zadovoljstvom oziram na to starodavno mesto, ki po svoji legi spominja na našo državno prestolnico. Kranj gospoduje nad zeleno Savo, nad stočjem Save in Kokre ob spodnjem robu mesta. Tako naglega gospodarskega vzpona ni doseglo razen Ljubljane nobeno drugo mesto v Sloveniji.
Spominjam se na tiste lepe čase pred tridesetimi leti. ko smo še kot mladi sokolski delavci hodili ob nedeljah v Kranj, kjer so nas bratje Sajovici pripravljali za velike naloge v domačih sokolskih edinicah. Takrat je bil Kranj trgovsko mestece, ki se je raztezalo od Bekselna pa do osi ob stočju Save in Kokre. Osebni promet je bil tiste čase še zelo skromen. Meščanstvo se je držalo ob nedeljah bolj doma, ali pa se je skozi mesto vozila gospoda s kočijami v prelepo kranjsko okolico. Med tednom so po nekdanjem lesenem mostu vozili težko naloženi parizarji moko na postajo ali druge potrebščine s postaje v mesto. Trgovina in obrt sta bili v Kranju že tiste čase dobro razviti. Industrija pa je bila takrat še v povojih, saj se je raztezala le od Majdičevega mlina pa do izliva Kokre v Savo.
Pred dobrimi 30 leti so kranjski Sokoli uredili na gmajni pod Gaštejem prijetno letno telovadišče, ki je bilo menda prvo sokolsko letno telovadišče v Sloveniji. Ga-štej je bil za tiste čase za mesto precej samoten in odročen kraj. Iz mesta na telovadišče se nam je zdelo tako daleč, da smo Sokoli z gornjega konca kar odkrito zabavljali: Kaj je Kranjca gnalo daleč ven iz mesta, ko je bilo poleg telovadnice in na Glavnem trgu dovolj prostora za javne nastope. Tiste čase smo se Gorenjci radi zbirali v Geigerjevi kavarni, ki je bila za takratne razmere najbolj privlačen lokal v mestu. Z druge strani te malomeščanske hišice smo hodili občudovat globoko strugo Kokre in se radi ozirali na ono stran, v lepo gorenjsko pokrajino, posejano z belimi kmečkimi domačijami in številnimi kozolci vse tja do Olševka, Cerkelj in rteddvora.
Tudi prva leta po vojni je ostalo v Kranju večinoma še vse pri starem. Izmenjale so se uniforme in grbi, prepleska-li razni tuji napisi. Kočije so polagoma zamenjali avtomobili in motocikli, stare pa-rizarje pa težki tovorni avtomobili. V mesto so se polagoma začeli priseljevati novi trgovci in obrtniki. Mesto samo pa se je že nekaj let gibalo v tistih ozkih mejah med Kokro in Savo in med Pungar-tom in pokopališčem, ki je bilo že zunaj na deželi. Prijetni so bili tisti popoldnevi, ko je pokojni Janko Sajovic povabil Jako špicarja, dr. Obersnela, pokojnega Franceta Dolenca in mene ven na deželo, na svoj lepo urejeni vrt in v svojo staro kmečko, s slamo krito hišo.
Leta so minevala. V staroslavnem Kranju je pričela rasti industrija. Skromni so bili njeni početki, a industrija je krepko
uspevala in rasla. Nekdanje sokolsko telovadišče na gmajni pod Gaštejem so podrli. Na tem velikem občinskem svetu se je razmahnila tekstilna industrija, ki je zavzela prostor tudi na drugi strani Save, na farovški loki, se razmahnila tudi daleč gori preko Gorenje Save in se končno povzpela tudi na Gaštej, prav pred duri Stra« žišča.
Kranjski kolodvor, ki je bil nekoč precej daleč izven mesta, je danes skoraj v sredi velikega industrijskega revirja. Med tovarnami in preko železniške proge se vzpenja na Gaštej novo izpeljana, široka bela cesta.
Mesto se je začelo širiti na vse strani. Moderne vile so obkrožile kranjsko pokopališče, ki je bilo pred desetletjem zunaj na deželi. Nekdanja Sajovicova s slamo krita hiša tudi več ne sameva. Družbo ji dela cela skupina lepih vil, ki se liki mestne gospodične zbirajo okoli stare kmečke mame. V tem lepem okolišu je lani zrasla velika in moderna šola z velikimi okni, s svetlimi in praznično urejenimi učilnicami. Ponosna stavba dela veliko čast gorenjski metropoli. Nasproti Bekselnu izvršujejo zadnja dela na mogočni dvonadstropni hiši, ki jo gradi Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Ob zeleni Savi stoji moderna stavba, ki je bila lansko jesen slovesno izročena svojemu namenu. To je zdravstveni dom Viteškega kralja. Kranj ima tudi svoj nebotičnik. To je šestnad-stropni hotel Evropa, s katerega zgornje terase si lahko vsak gost ogleda krasno gorenjsko pokrajino. Sloveča Geigerjeva kavarna je dobila v moderno opremljeni kavarni »Evropi« hudo in mogočno tekmovalko. Vse kranjske znamenitosti pa presega orjaški leseni most na lok, ki veže kranjski Manhatan preko globoke struge Kokre s podeželjem. Na nasprotni strani Kokre bo kmalu začel rasti nov moderni del mesta, tako da bo Kokra bodoči veliki Kranj delila na dvoje.
Matija Sušnik

Zmagovalec »maratonske dirke je dosj>el prvi zato, ker dolžina črt bonbonov
ioB
katere je pojedel za časa treninga znaša 42-Kilometrov
krajih nad Zasavjem
če hočete spoznati bližnjo dolenjsko pomlad, boste še vedno ravnali prav, če greste po sledovih Franceta Levstika: od Utije do Čateža. Toda ne, ni treba naravnost na Čatež, ki vam je itak vse leto dosegljiv. Morda se enkrat za izjemo potrudite višje v klance in v tiste samotne vrhove, ki že nagibajo proti Kumu in Radečam. Avto vas lahko potegne daleč, zelo daleč, celo v kraje, kjer še nikoli niso čuli avtomobilskega ropota, čeprav so tiste visoke in odročne ceste kar zadovoljive.
Skozi Šmartno, eno najstarejših dolenjskih župnij, je oniclan zdirjal zajetni Ta-tra«, v katerega lahko litijski mojster Do-linar za dogovorjeno vožnjo spravi kar čedno krdelce izletnikov. Šmartno je domačija mnogih gradov; tik ped graščino Slatino švignemo v Kostrivniško dolno, potem pa na levo v dolino Jablanico. Za vedno se vtisne v spomin podoba cerkvice sv. Ane, ki budno straži nad dolinico. Ko zapustimo za. seboj Cerovco se pokrajina preseka. Konec je prijaznih selišč in ljubkih domačij, zdaj krenemo v Reko, ki je zagvozdena med ogromno gozdno bogastvo. V hladni dolini, kjer je le malo sonca, je ena sama domačija: nekdanje lovsko zatočišče litrskih šegačev. V Pustem Javorju, kakor nazivajo samo to domačijo, lahko dobi danes žejen in truden popotnik požirek vina iz dolenjskih vinogradov.
Nedaleč od tam, kjer se odcepi pred leti zgrajena in še ne povsem dodelana cesta v Sopoto in Radeče, se začne stara cesta spenjati v serpentine Brž smo na previsu med Zasavjem* in Dolenjsko. Pri mični ka-
pelici na Javorskem pilu ustavimo železnega konja, da se razgledamo po široko raztegnjenih verigah gorenjskih planin in dolenjskega višavja. Na Javorskem pilu se razcepi več stranskih poti, na Primskovo, na Javorje, na Ljubež. Ena najožjih poti se vleče do samotnega selišča gozdnega samotarja žitka, očeta številne družine, ki se je naselil kar sredi gozda, na poseki. Bivališče je tako izpostavljeno neurju, da je nedavno leto v enem popoldnevu kar sedemkrat treščilo v hišo in jo razdejalo. Podjetni ljudje se niso ustrašili napada razdivjane nature, hišo so vnovič posta.vili in jo naselili. In zdaj, pravijo, so spet zadovoljni z mirom in svojo tiho srečo.
ZdrSlmo po klancih nizclol v čisto novo široko dolenjsko pokrajino. Doslej so nas spremljali bukovi in smrekovi gozdovi, mar-sikod gosto opleteni z bršljanom. Tu pa smo naenkrat med sadjem in vinogradi. Koliko se bohoti črešenj in breskev! Najvišje leži vas štorovje. Kraj je tako obrnjen proti soncu in za hrbtom zavarovan proti vetrovom, da so letos že v januarju razcvetele črešnje. Pod štorovjem cesta naglo pada, tod je menda najslabši del proge in je treba voznikom precejšnje previdnosti. Zavozimo skozi Moravče. Da, Moravč je treba poznati vsaj dvoje: te pri sv. Križu z lepo negovano vinorodno okolico, ki jo je opeval že France Levstik, in pa one pod Vačami, ki so nam dale barona Vego in pisatelja Detelo. Moravška gora nad Sv. Križem ima močno raztegnjen hrbet, ves uprt proti jugu, ves dan od sonca ogrevan. Vino je skromno toda zdravo in je svoj*"?
imelo svojo ceno tudi v Ljubljani. S klanca nad Moravčami se nam odpira razgled po značilni dolenjski pokrajini, iz katere najbolj vabi dvostolpna cerkev na Zaplazu nad Čatežem, že dolgo dobo sloveča božja pot in zlasti Ljubljančanom priljubljeno zletišče. Pogosto pa prihajajo tudi hrvatski romarji.
Pustimo danes Čatež z Zaplazom na desni. Blizu razkrižja stoji Pacetova graščina, kjer je bil France Levstik pred šestimi de-setji za domačega učitelja. Tu je nabiral modrosti dolenjskih krajev in njihovih očancev ter gnetel snov za svojo venomer sočno in živo pisarijo «Iz Litije do Čateža«. Skoraj se dotaknemo skupine hiš, ki tvorijo Klanec. Kolo se še nekajkrat zasuče, pa smo že pri Sv. Križu, kjer je sedež obširne fare, petra zre dnica, žandarmerijska stanica. Zanimiv in lep kraj. Toda dohodkov, venomer tožijo domačini, je malo. Ni stika s svetom. Ljudje so zdaj navezani zgolj na konjsko pošto, nujno potrebna je avtobusna zveza. Tudi zdravnika nimajo, če ga pokličeš v sili z dolenjske ali zasavske strani, boš pač moral stisniti v roke več stotakov. A kje jih vzeti? Do železnice, bodi v Zasavje ali na Dolenjsko, je dolga pot. Toda ne predolga, da bi odbijala izletnike. Le pridite kaj pogledat, vabijo v gostilni ob cesti, ki so jo šele nedavno odprli. Velja okusiti polič tistega, ki ga pridelajo v Moravški gori. v vinogradih skoraj tik nad gostilno. Le razglejmo se po pestrih zidanicah! če nam pa moravško vino ni dovolj krepko, — o, saj premorejo tudi boljšega, tistega, ki ga rodi Šentjanž na Dolenjskem, sloveči »pušeljc kranjske dežele ... « V gostilni, kjer streže zala
• ji 1 in jo ■»•"• ' n P j J	jo .--.i	p01'0
čena Srebotova, teče beseda seveda največ le o tem, kako si bo kraj pomagal, če bo mojster Dolinar z avtobusom približal te kraje železnici. Ko se poslovimo, sprejemamo povabilo na bližnje pomladne in poletne nedelje, ko se bodo potikali okrog hiše piščanci, vredni ponve za dober prigrizek ...
švignemo do prevala proti Mirni dolini. Vasico Tihaboj objamemo le s pogledom. Vzpenjamo se proti Dolam. Tu se srečujeta dva okraja, litijski in novomeški. Spet smo na višavju, kakor s strešnega slemena zremo pokrajine na obe strani. Vozilo hro-pe na hudih vzpetinah slabe poti, ugnati pa se ne da. Na levi pod nami se vije bela cesta, po kateri smo pridrdrali, ob njej je Sv. Križ, zadaj Javorje, Pil, Vinji vrh.
Svet okrog Brezovega in proti Bistrici nudi že povsem srednjeplaninsko lice. Po tej samoti se je klatil lansko leto orjaški kosmatinec, pri čepljah se je spustil z njim v boj neki domačin, po poklicu sobni slikar. Zverina je smrčala v grmovju, kjer so jo najprej ugledali vaški otroci, ki so nabirali rože. Slikarček se je medvedu približal s kolom, kosmatinec se je zbudil in zarenčal, slikarček ga je ubrisal po hrbtu, a medved mu je s šapo tako odločno vrnil klofuto in zraven tako zagodrnjal, da je slikarček pustil kol in bled kakor zid pritekel do prve hiše. O tem zanimivem spopadu bodo na čepljah še dolgo govorili.
Mimo Vidmarjeve žage, ki jo žene potoček Bistrica, hitimo spet proti strmemu klancu, ki mu ljudje pravijo Sopihavec. Treba je res precej sopihanja pešcu kakor vozilu, preden stopimo na vrh klanca, kjer -e začenja vas Dole.
Čeden kr so Dole Ali v kakšni samoti!
Svoje čase je bila tod znana božja pot. Nekatere lepe domačije se šopirijo naokrog. Raztegnjeni gozdovi skrivajo bogastvo, tod je še obilo divjačine. Lastniki revirjev so večjidel v dolini, domači fantje pa si ne dajo kar tako vzeti pravic do lova. Divji lov je tod naokrog doma, — čitatelji se gotovo še spominjajo nedavnega dogodka, ko je bil pri oknu svoje hišice v gozdu ustreljen lovski čuvaj. Cerkev, župnišče, gostilna, trirazrednica in še nekaj liiš, to se drži skupaj. Bivši starosta litijskega Sokola je zdaj za šolskega upravitelja v tej daljni samoti, odkoder je šest ur do vlaka, telefona in zdravnika. Elektrike ni, torej tudi ne radia, zima je sibirsko dolga, polna vetrov in žametov. Ozračje pa je zdravo in pokrajina je na pomlad polna zelenja in cvetja. Na Dolah so nam povedali, da obiskuje šolo tudi sedem otrok iz Oblakove družine v Radgonci. Pa stopimo še tjakaj pogledat! Uro hoda je do Radgon-ce. Poženemo vozilo mimo cerkve v klance, — ne, niti na Ljubelj niso speljane tako ostre serpentine, kakršne vežejo Dole in Kal nad njimi. Kakor po strehi hiti nepremagljivi »Tatra«. Zlezli smo 800 metrov visoko. Kum je tako blizu, da bi mu lahko segli v roko. Stranska, lepa gladka pot vodi do Dobovice, do naselja z dvema, tremi hišami. Ena izmed teh je gostilna prijaznega gospodarja Povšeta. Tod so se svoje čase ustavljali tovorniki, tovoreč vino z Dolenjskega v Zasavje. Tudi mi ustavimo pri Povšetovih, da se okrepimo in nato stopimo peš do Oblakove matere, ki je rodila šestnajst in vzgojila štirinajst otrok. Ali to poglavje spada že drugam, v »Jutrovoc nnketo o slovensk:h materah.
A, B.
stec vesti
*	Odbor za odkup in obnovitev Prešernove rojstne hiše sporoča, da bo Prešernov dom slovesno odprt 21. maja t. 1. Ker zdaj hiša zaradi popravil ni dostopna, naj se zaenkrat opuste tja vsi zasebni in šolski izleti.
*	Odlikovanje šefa statističnega urada SlTZOR-ja. Branimir Haberle, šef statističnega urada SUZORja v Zagrebu, je dobil od bolgarskega kralja red za državljanske zasluge v priznanje zaslug na področju socialnega zavarovanja in pomoči, ki jo je nudil bolgarskim strokovnjakom socialnega zavarovanja. Branimir Haberle je dalje časa v Bolgariji proučeval bolgarsko socialno zavarovanje in pri raznih ustanovah v Sofiji in drugod je imel pomembna predava-ja iz svoje stroke. O organizaciji socialnega zavarovalna v Bolgariji je napisal obširno razpravo v Radnički zašt:ti«.
*	Združenje avtobusnih podjetnikov za dravsko banovino bo imelo danes ob 11. dopoldne svoj redni letni občni zbor v mestni posvetovalnici v Mariboru. Funkcionarji in člani se bodo odpeljali z avtobusom iz Ljubljane, iz Tavčarjeve ulice, ob 6. zjutraj, odhod avtobusa iz Maribora pa bo ob 6. popoldne.
*	\Iu/.i j Bokel., >We mornarice. Najstarejša organizacija mornarjev na svetu. Bo-keljska mornarica v Boki Kotorski je napravila koristno in hvalevredno delo, ko je ured.la svoj muzej v zgodovinski kotorski palači Grgurina. Predmeti, razstavljeni v tem muzeju vzbujajo veliko pozornost tujcev. zanimive muzejske zbirke pa se po zaslugi vodstva in članstva Bokeljske mornarice neprestano izpopolnjujejo, člani mornnr:ce so vse svoje zgodovinske predmete poklon:li muzeju, marsikaj pa so muzeju darovali tudi prijatelji Boke in njene starodavne organizacije. Vodstvo muzeja je precej zgodovinskih predmetov tudi odkn-xr'lo. Med temi predmeti je dragocena starinska puška, ki jo je leta J 826. dobil v dar bokeljski pomorski kapetan Marko Toma-novič ko ie un čil brod morskih roparjev.
živahna, gracihena sezona v Splitu. Leto** prekaša gradbena sezona v Splitu po S:Voii živahnost: sezone prejšnjih let. V vseh delih mesta zidajo nova ali pa prezidavajo stara poslopja 0'1 začetka leta do zdaj je dala občina že 35 gradbenih dovoljenj, 1. pa iih je bilo samo 30. Vrednost poslopij, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja, pres ga 10 mir^onov. doč m niso bile tel.ko vredne \se lanske privatne in državne nove zgradbe.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izpraz-njenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda ie davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Osi res S. n. 30474/>5.
*	K včerajšnjemu članku o pokojnem Alojziju Štrek.ju, ki je izdihnil dne 22. t. m. v Biogradu na moru, naj dostavimo še, da je bil umrli pred leti odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Zapušča užaloščeno soprogo gospo Ivanko in tri sinove Vladka, Danila in Zvonka ter brata Josipa, upokojenega sodjarskega nadzornika in plodovitega strokovno-gospodarskega pisatelja v Ljubljani. Njegov zet dr. Ivan Bole. generalni ravnatelj zavarovalne banke Slavije« v Ljubljani, je bil poročen z že precej časa pokojno njegovo hčerko. Preostalim naše iskreno sožalje!
*	Novi grobovi. Na Dobrovi pri Ljubljani je umrla gdč. Fanči Poklukarjeva, posestnica na Dobrovi in Brezovici. Zadnjo pot bo nastopila jutri, v petek, ob 9. iz župne cerkve na Dobrovi. — V Trbovljah je umrla gospa Josipina Kmetova, posestnica in gostilničarka. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16. -— Pokojnima bodi blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	švicarski redarji na dopustu v Dalmaciji. V šibenik je prispelo 15 redarjev iz Švice, ki so bili po 20-letni službi na državne stroške poslani na dopust. Ko si bodo ogledali šibenik in okolico, bodo švicarski redarji obiskali še razne druge dalmatinske kraje.
Podporno društvo državnih in bano-vinskih uslužbencev dravske banovine bo imelo izredni občni zbor jutri 28. t. m. ob 19.30 v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Dnevni reci: 1) Sprememba društvenih pravil. 2) Sprememba čl. 26. pravilnika bolniškega sklada. V primeru nesklepčnosti ]oo pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov. 0—)
*	Likvidacija zadnjega varažd;nskega ceha. V starodavnem Varaždinu so se do zadnjih let ohranile stare obrtniške organizacije ali cehi. Zadnji je bil čizmarski ceh. ki je deloval 260 let in se je te dni razšel ter svojo starodavno zastavo, cehovsko skrinjo s staiimi listinami in vse druge predmete poklonil mestnemu muzeju. Člani ceha so se po izročitvi svoje zapuščine zadnjič zbrali in upravitelj muzeja prof. Filič se jim je lepo zahvalil. Zadnji predsednik ceha, mojster Martin Desak je v imenu tovarišev izrazil veselje, ker bodo zgodovinski predmeti stare obrtn ške organizacije potomcem v spomin ohranjeni v mestnem muzeju.
*	Namesto cvetja na grob g. dr. Mirka Potočnika, sreskega načelnika v Črnomlju, je daroval g. Franjo Lokar iz Črnomlja 100 din Sokolskemu društvu v Črnomlju.
- Vlom v Pijavi gorici. V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno v hišo posestnika Jožefa Jeršina v Pijavi gorici. Kakor vse kaže, sta bila na delu dva tatova, eden mlajši, drugi starejši s črnimi brki. Odnesla sta 3.000 din v bankovcih in nekaj v drobižu, razen tega pa nekaj srebrnine in . drugih predmetov.
*	Vlomilski obisk pri Bati na Vrhniki.
Nedavno so neznani storilci vdrli v Bate-vo prodajalno na Vrhniki, ž njimi je izginilo več parov moških in ženskih čevljev iz črnega in rjavega usnja, precejšna količina raznih moških nogavic, več telečjih rjavih in črnih kož in nekaj drugih predmetov.
Pri zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Udeležite se izleta društva prijateljev Slovenskih goric v Gornjo Radogono dne
- 2. maja. Zglasite se pri Putnikul ____
*	Brez težav deluje Darmol. K temu j prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja
čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37. (—)
*	Udobno 8 dnevno potovanje po Italiji
s tridnevnim bivanjem v Rimu od 14. do 21. maja. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana. Frančiškanska ulica, tel. 22-50. (—)
*	Zdravilno kopališče Lipik. Malo je kopališč in zdravilišč v Evropi, ki bi bila po zdravilni moči, legi in prijetni klimi enakovredna kopališču Lipiku, ki leži v dolini ob desni obali potoka Pakre in je od vseh strani zavarovano pred vetrom in vremenskimi nezgodami. Tam se zgodaj začne pomlad, poletje ni pretoplo, sončna in dolgotrajna jesen pa ima miren, prehod v zimo, ki ni nikdar ostra. Okrog kopališča so veliki in lepi vrtovi mojstrovina francoskih in angleških vrtnarjev. Zdravilna voda je 234 m pod površino zemlje in prihaja na dan čista kakor kristal s stalno toploto 64 stopinj Celzija. Po izjavi slavnega dunajskega balneologa dr. Seegena je alkalično-jodni vrelec Lipi-ka »unikum med zdravilnimi vodami Evrope«. Zdravilno kopališče Lipika je bilo znano že v rimski dobi. Lipiški vrelec zdravi uspešno arterio-sklerozo, visok krvni pritisk, bolezni želodca in črevesja, žolčne kamne, protin. astmo, ženske bolezni, sladkorno bolezen, malokrvnost, otekline žlez in razne živčne bolezni. (—)
*	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce na določbe S 65 zakona o zavarovanju delavcev. po katerih pridobi zavarovanec pravico do pokojnine ali invalidnine šele takrat. ko so zavarovalni prispevki dejansko plačani. Delodajalci, ki so s plačilom v zaostanku, nevarno ogrožajo koristi svojih delavcev in nameščencev. (—)
h LJubljane
u— Iz obupa v smrt. Včeraj navsezgodaj je progovni čuvaj pri obhodu železniške proge Ljubljana — Rakek našel za tobačno tovarno na tirih razmesarjeno truplo neznanega moškega, čuvaj je o najdbi takoj obvestil pisarno glavnega kolodvora in policijo Na železniško progo je kmalu prišla policijska komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lu-žar in dežurni uradnik Florjan. Komisija je ugotovila, da je lokomotiva nočnega tržaškega vlaka vlekla truplo kakih 60 m s seboj in ga nazadnje vrgla na nasip. Očitno je bilo, da gre za obračun z življenjem. Smrt je nastopila takoj. Obupanec je bil neki visokošolec, ki je bil že nekaj časa živčno bolan. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
u— Narodno akademski blok poziva vse tovariše in tovarišice, da se udeleže pogreba tragično preminulega, zvestega sodelavca akademika Lenarta Oblaka. Pogreb bo danes ob 15. izpred mrtvaške veže na Zaloški cesti k Sv. Križu.
u— šentjakobsko gledališče uprizori v Soboto in nedeljo zvečer Skutezkega igro v 11. slikah »Košček sreče« v režiji ge. Polonce Juvanove. Pisatelj je spretno raz-predel snov iz sodobnega življenja. Usoda glavne junakinje Nežke, je preznačilna za sodobno življenje. Boj neizkušene in naivne deklice iz vasi z nevarnostmi mesta je prikazan tako spretno, da dobi gledalec vtis, da se življenje samo pripoveduje. Ljubezenski zaplet in razplet med Nežko in Francem ni niti male podoben banalnemu gledališkemu načinu prikazovanja psiholo-ško-ljubavnih konfliktov. Režiserka ga. Polonca Juvanova je pritegnila k sodelovanju vse najboljše moči odra, v igri nastopa v večjih in manjših vlogah pieko 20 oseb.
Zložljiv fotoaparat 6/9 znamke BALDA z optiko 1:6.3, 1 usnjena torbica in 2 filma
ISOCHROM skupaj samo Din 329.—
s katerim aparatom lahko fotografirate tudi ob slabem deževnem vremenu trenotno.
Vplačajte na poštno položnico št. 13-285 Din 320 —, nakar Vam pošljemo istega franko z vsem priborom.
Se priporoča specijalna fototrgovina
Foto Tourist — Lojze Šmuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
u— Hubadova župa vabi vse pevce in ljubitelje petja, da se udeleže drevi ob 20. v kinodvorani v Mostah koncerta v proslavo 51etnice smrti priljubljenega skladatelja P. Hug. Sattnerja, — župna uprava.
u— Občni zbor Osrednjega društva SPD bo jutri 28. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, člani SPD so vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo zbora planincev. X—h
Slavni pianist Raoul Koczalski se
je rodil 1. 1885. v Varšavi. V najnežnejši mladosti je že pokazal velik pianistični talent ter je javno nastopil na neki dobrodelni prireditvi, komaj 3 leta star. Igral je slavnemu Antonu Rubinsteinu v Petro-gradu, ki mu je prorokoval slavno bodočnost. Od 8. leta dalje je umetnik na stalnih koncertnih potovanjih, poleg tega pa ima še lastno klavirsko šolo v Berlinu, v kateri odkriva gojencem vsega sveta tajnosti Chopinovih skladb. Koczalski je znan kot najboljši igralec Chopina sedanje dobe. V Ljubljani bo koncertiral v torek 2. maja ob 20. v veliki filharmonični dvorani, To bo njegov 5. koncert v našem mestu, dva sta bila pred davnimi leti, trije pa v zadnjih petih letih. Na koncert slavnega umetnika opozarjamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
„Trikrat seliti
ali enkrat pogoreti"
pravi pregovor, ki pa velja samo takrat, če Vas selijo nestrokovnjaki. Naši delavci so nalašč za selitev izučeni in Vas obvarujejo vsake škode. — Zato se obrnite pred selitvijo le na tvrdko
Špedicija TURK, Ljubljana,
MASARYKOVA 9. — TELEFON 21-57.
u— Ponovitev koncerta Akademskega /bora bo v petek t. j. jutri 28. t. m. ob 20. v Unionu. Vstopnice so v prodaji na univerzi po 15, 10 in 8 din. Ker je vstopnic omejeno število, opozarjamo občinstvo, naj si jih takoj in še pravočasno preskrbi! (—)
u— Udraženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, ponovi brezplačno predvajanje izredno zanimivega vojaškega filma jutri 28. t. m od 6. do 7. zvečer v kino »Sloga«. Vabljeni so vsi rezervni in aktivni oficirji, ki niso imeli zadnjič prilike. da si ta film ogledajo. — Uprava pododbora.
Danes zadnjikrat ob 16., in 21. uri
živi mmrv 6ŠHZŠ
NUITS DF FEU
Gabv Morlav — Viktor Franceu
Georges Rigaud.
Prekrasen in vsebinsko pretresljiv film po nesmrtnem delu velikega ruskega pisatelja
L. N. TOLSTOJA
KINO UNION
Tel. 22-21
FESTIVAL
II. del olimpijskega filma
Leni Riefenstahlove
Mojsterski posnetki umetniških skokov, petoboja, desetoboja, mečevanja, rokoborbe,
boksa, nogometa, plavanja in ostalih vrst plemenitega športa. KINO SLOGA, tel. 27-30. Pordukcija: Tobis-B< rlin. Danes ob 16., 19. in 21.
GLASBENI FIL
ANDALUZIJSKE MOČ
z Imperio Argentina.
Danes nemška verzija.
a— Pri priči mrlev. Franc Lebar in Franc Biro iz Gaberja sta se dobi*e volje vračala iz vinograda. Malenkosten povod je povzročil prepir in spopad. Lebar je pri tem udaril Bira tako nesrečno, da je bil pri priči mrtev.
a— Na vrvico električnega zvonca se
je obesil v zdravilišču v Topolšici bivši uradniški pripravnik finančne kontrole v Skopiju Marko Jelič. ki je živel v težkih življenjskih prilikah in ki ga je neozdravljiva bolezen gnala v obup.
a— Obsodba zaradi uboja. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil brata Alojzija in Franca Matjašiča, ker sta 12. februarja v Botkovcih usmrtila posestnika Alojzija Lajha 221etni Alojzij Matjašič je bil obsojen na 3 leta strogega zapora, njegov 23ietni brat Franc pa na 2 leti strogega zapora, oba na izgubo častnih pravic za dobo 2 let.
Iz Gornje Radgone
gr— Obmejni jadralci na poletu. Na
prostranem bivšem vojaškem vežbališču na Tratah v bližini postajnega poslopja v Gornji Radgoni so bili v nedeljo 23. t. m. izpiti naših mladih jadralcev, že ob zgodnjih urah si videl marljivo četo jadralcev z enokrilnikom. ki so se pripravljali za napovedane izpite pod vodstvom referen-
V 38. kolu sreče
bodo dobili srečni igralci na srečke
državne razredne loterije izplačanih
65,000*000 dinarjev
Kdor ni imel še prilike nabaviti si srečke že v I. razredu, naj jih sedaj kupi, da bo v srečnem slučaju deležen velikih .dobitkov in milijonske premijč.
Srečke v številnih serijah so na razpolago V GLAVNI KOLEKTURI
državne razredne loterije
E^zS.^-.":.... s*'
S"A. —. -.— 1-L.i-Hi ti; S
| g) H i®
»VRELEC SREČE«
Al. Flaninšek
Beethovnova 14.
»■MIHU II'HI II" lil "I 'f I in
Ljubljana
Telefon 35-10.
u— Trije ponesrečenci v bolnišnici. Na
kirurškem oddelku so med drugimi pacienti sprejeli včeraj majhnega šolarčka, Antona Zoimana sina zidarskega pomočnika iz Bukovice pri Vodicah, ki se je na poti iz šole proti domu spustil s tovariši v debato pa so ga nasprotniki tako pretepli, da je bil potreben zdravniške pomoči. V bolnišnico je moral tudi privatni uradnik Albin Novak, ki je na cesti padel s kolesa in se nevarno potolkel po glavi in po rokah, in 10-letni Stanko žibert iz Kranja, ki je stopil preblizu konja, da ga je brcnil v glavo.
Zoper žejo, glad, skomine Č1K-BONBON gre z nami na planine.
Iz Maribora
a— Ban dr. Natlačen poseti jutri 28. t. m. dopoldne službeno Maribor.
a— Iz profesorske službe. V 8. položaj-no skupino je napredoval in s tem dobil naslov profesorja suplent Franc Tonin na realni gimnaziji.
a— Poslednja dramska novost v letošnji gledališki sezoni bo izvrstna poljska komedija »Hollywocd<, ki so jo z največjim uspehom uprizorili na številnih srednjeevropskih odrih.
a— Razstava likovnih umetnikov v veliki dvorani Sokolskega doma je podaljšana do vključno 30. t. m.
a— Pankracijev dan. 7. maja priredi podružnica SPD v Mariboru izlet v večjem obsegu na Remšnik in k Sv. Pankra-ciju, kjer ima poleg cerkve in razglednega stolpa svoje domače zavetišče. Obmejni planinci, športniki, izletniki in pevci so že rezervirali 7. maj za obmejni planinski Pankracijev dan. Izleta se udeleži tudi ljudstvo z Remšnika. Prijave za udel~žbo sprejemajo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti_ 16.
a— Čctniki mariborskega okrožja naj se javijo 27. in 28. od 9. do 12. m od 35. do 18. pri br. Vojski v Gregorčičevi ul. 26. Strogo obvezno!
a— Pod kolesjem lokomotive. Pred-
snočnjim se je vračala 181etna frizerska va.jenka Mira Rukavac preko železniških tračnic v Špesovo selo. Revica je preslišala lokomotivo, ki jo je zgrabila in pahnila na drugi tir. kjer je obležala z zlomljeno levo nogo in občutnimi poškodbami na glavi. Hip zatem pa je pribrzela po istem tiru druga lokomotiva, vendar pa je strojevodja k sreči lokomotivo v zadnjem hipu ustavil. Rukavčevo so reševalci prepeljali v bolnišnico, ni pa nevarnosti za življenje nesrečne mladenke.
a— Nočni požar v središču mesta. Pred-snečnjim okoli pol 23. je nastal ogenj na dvorišču Slovenske ulice št. 36. Goreti je pričelo v drvarnicah, kjer je ogenj zajel drva in premog, nakar se ja z bliskovito naglico razširil na bližnje mizarsko skladišče. Mariborski gasilci so pribrzeli na mesto požara in so gasili do 1. zjutraj. Pozneje so prihiteli tudi studenški in no-breški gasilci, ki jim pa ni biio treba stopiti v akcijo, ker so mariborski gas'lci med tem ogenj že lokalizirali in orooie-čili nadaljnje širjenje požara. Silna vročina bi skoro postala usodna zi hišo samo, ki je last Marije Lupša in krojaškega mojstra Lešnika. Gorečo streho so pogasili s pomočjo magirusove lestve. V navarnosti je bila mestna oskrbnišnica in tudi bVžnja Tscheligijeva skladišča. Škode je 50.000 din. Vzrok požara ni znan.
a— V jarku ob meji. 501etni Ivan Šte-fanovič je hotel preko meje. Pri tem je padel v 5 m globok jarek, kjer je obležal nezavesten.
a— Zaščitno cep\jcnje zoper ospricc. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od torka 2. maja do sobote 6. maja v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 in sicer v času od pol 10. do pol 12. V tem času bo cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Opustitev cepljenja se kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
a— Avtcmcbilsko cesto na Grič so končali. S tem je pridobil Maribrr z okolico novo, z vsem komfortom opremljeno tuj-skoprometno postojanko do katere se bodo lahko pripeljali tujci in gostje z avtomobili in avtobusi.
a— Vlomilec pod tujim imerom. Mali kazenski senat je obsodil 381etne3a, že večkrat kaznovanega risana Alojzija H 1-da, ki je nemški državljan, na leto dni in 8 mesecev rebije ter na izgubo častnih pravic za dobo 4 let. ker je 14. novembra 1938 vlomil v stanovanje Ane Valenč čave v Ptuju ter se pri zaslišanju izdal pod tujim imenom Marko Krebs ter zatrjeval, da je naš državljan.
a— Ukradena kolesa s'a prenar jala in predajala. Orožnikom se je posr čilo zajeti nekega Franca Krajnca in Ivana Le-skovarja, oba iz Pragerskega. Ugotovilo se je. da je Leskovar kradel kolesa in jih dobavljal Krajncu. ki je potem kolesa demontiral, prenarejal ter prodajal po nizki ceni. Oba sta v sodnih zaporih.
Iz Celja
11. celjski kulturni teden bo od 29. t. m. do 7. maja. Vse prireditve bodo v Celjskem domu. V soboto 29. t. m. ob 20. bo otvoritev tedna in komorni večer Slovenskega vokalnega kvinteta. V nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne bo otvoritev kolektivne razstave akad. slikarja prof. Alberta Sirka s predavanjem in vodstvom prof. dr. Fiana šijanca. V sredo 3. maja ob 20. bo literarni večer članov Umetniškega kluba v Mariboru s sodelovanjem godalnega kvarteta Glasbene. Matice v Čeku. V soboto 6. maia ob 20. bo koncertni večer mladinske pasmi, ki ga bo priredil mladinski zbor Glasbene Matice v Celju pod vodstvom g. Cirila Preglja s sodelovanjem sopranistke ge. Marjance Kalano-ve in pianistke ge. Mirce Sancinove. Za te eminentne kulturne prireditve vlada veliko zanimanje.
e— Pevski koncert celjske gimnazije in vseh treh meščanskih šol bo v nedeljo 30. t. m. ob 17. v celjskem gledališču. Spored je zelo pester in zanimiv. Vstopnice se dobe pri prirediteljih in v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. Udeležite se koncerta v čim večjem številu!
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 2. maja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
e— žrtev eksplozije. Ko je bil 32-letni, v Gostilničarski pivovarni v Laškem nameščeni ključavničar Adalbert Cerveny zaposlen v torek z impregniranjem tankov za pivo, je nenadno nastala eksplozija. Cerveny je dobil hude opekline po obrazu, hrbtu in nogah. *
e— Celjska razstava, ki bo od 29. julija do 6. avgusta, bo splošna in ne samo obrtna razstava.
ta Aerokluba iz M?, ri1
F d garda Ko-
šaka in vodje sekcije g. žarka Burje. Iz skupine A so položili izpit ter pokazali že lepe uspehe Franc, Sterniša, kleparski mojster, Stanko Belec, mizarski pomočnik, Alojz Kovačič. kovaški pomočnik, Anton Fras, tiskarski pomočnik. Ernest Pučko, delavec, Maks Pučko. mizarski vajenec, Joško Voršič, ključavničarski vajenec in Zvonko Klemenčič, dijak meščanske šole, vsi iz Gornje Radgone. Zaradi defekta v krilih letala in deževnega vremena so bili izpiti ob 11. dopoldne prekinjeni in preloženi na prihodnjo ne ';.■ jo.
gr— Nevaren ovinek. Na ovinku ozke banovinske ceste Gornja Radgona — Radenci, med vasmi Melemi in šratovci, kjer se je primerilo že več nesreč, se je te dni zgodila nova r. sr ca, Pro i va<i šratov-cem je vozila pravilno ob desni strani ceste tik ob robu posestnica Frančiška Ko-šarjeva z dvovprežr.im vozom, nasproti pa ji je privozil mariborski avtopedjetnik Anton Goleš, ki je vozil slatinsko vodo iz Radinec. Vozil je s precejšnjo brzino po sredini ceste ker zaradi težkega tovora in ozke ceste ni bilo met oče ob strani. Zadel je pri tem ob zr. nji del voza Košarje-ve Frančiške, ga zdrobil in zrinil v obcestni jarek. Košarjevo je vrglo z zvoza. Zaradi velikega prometa na cesti Gornja Radgona — Radenci bi bilo pač nujno potrebno, da bi cestni odbor ta ovinek čim prej odpravil m cesto primerno razširil.
gr— Narodna zavednost, kje si?: Na obmejnem murskem mostu, ki veže trg i Gornjo Radgono in mesto Radgono v sre-I dini pod križnim znamenjem, se je pojavila reklamna tablica z nemškim napisom, kolkovana pa z jugoslovanskim reklamnim kolkom kot vabilo našim sosedom onstran meje na mastne pomladne piščance. Reklamna tablica bi pač bila lahko pisana v slovenščini ki jo govorijo vendar vsi RadgonČani. Pa tudi če bi bila pisana dvojezično, bi se nikdo ne spo r tikal, tako pa bode v oči gorostasna spakedranščina kakor »Salad«, »Jeger\vird itd., ki pričajo jasno, da živijo na meji ljudje, ki hočejo še vedno hlapčevati.
Iz Gornjega gsražla
g— Koncert kamniške »Lire« preteklo nedeljo v Sokolsltem demu je uspel v vsakem pogledu najbolje. Koncert je privabil številno občinstvo ne le iz Gornjega grada. temveč tudi iz sosednjih krajev, saj so Savinjčani znani prijatelji lepega slovenskega petja. Zbor pod vodstvom g. Cirila Vremšaka šteje nai 30 mož in je odlično odpel 15 pesmi r?znih naših domačih skladateljev, zapeli pa so tudi eno češko, ki je posebno vžc-ila poslušalce. Ko je zbor odpel pesem Ti si uree zamudila , ki jo je harmoniziral dirigent sam, je občinstvo priredilo viharne ovacije. Kamničanom smo res toplo hvaležni za požrtvovalnost in želimo, da nas še obiščejo.
g— Davčna uprava bi morala tudi pri nas imeti nedeljene uradne ure, kar je že stara želja prebivalstva. Vsi drugi uradi pri nas imajo že več let nedeljene uradne ure od pol 8. do 14. ure. Prebivalstvo si uredi svoj prihod in povratek iz Gornjega grada po teh uradnih urah in vlada velika nevolja, ko ne morejo stranke v času od 12. do 14. ure ničesar opraviti in se nadaljuje uradovanje šele po 14. uri, ko so tudi "že avtobusi odpeljali proti Mozirju. Naj blagovoli finančna direkcija upoštevati želje prebivalstva!
g— Sreski veterinarski nadsvetnik g. Franjo Lobnik, ki je toliko iet požrtvovalno izvrševal v našem okraju svoj živi-nozdravniški poklic in v neštetih primerih pomagal našim kmetom tudi brezplačno, je zapustil naš okraj. Odšel je začasno na bolezenski dopust, vendar je malo upanja, da bi se vrnil. Gospod nadsvetnik je bil funkcionar v raznih naših nacionalnih organizacijah in se je uspešno uveljavil kot izkušen nacionalni delavec, za kar smo mu vsi hvaležni. Sokolsko društvo mu je skupno z NO priredilo poslovilni večer. Istotako gre vsa zahvala tudi njegovi gospej soprogi, ki je zlasti sodelovala pri podružnici CMD.
g— Prvi letoviščarji so že prišli v naše mesto. Privabilo jih je izredno ugodno pomladno vreme, če dobimo suho poletje, kakor prerokujejo napovedovalci, bomo imeli letos pri nas gotovo še ugodnejšo letoviščarsko sezono kakor lani, kar pa
naš lepi in zdravi kraj tudi zasluži. *
RAKEK. Znani slovenski dramatik, igralec in režiser Ivan M-ak pride s svojo gledališko skupino tudi na Rakek in bo v nedeljo ob 20. v Sokrlskem domu uprizoril svojo tragedijo »Grohar«, ki prikazuje v štirih razgibanih slikah življenje največjega slovenskega slikarja Ivana Groharja. Delo, ki ga je re^iral avtor sam. ki igra tudi dvoje nosilnih vlog, je Mrakova skupina uprizorila doslej že trinajstkrat z izrednim uspehom, zsto priporočamo, da si nabavite vstopnice že v predprodaji, ki bo v nedeljo od 11. do 12. v Sokolskem domu.
SLOVEN. KONJICE. Podružnica CMD priredi v soboto 29. t. m. ob 20. v Narodnem domu predavanje o temi »Kako je nastala naša država«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane. Na to zanimivo in važno predavanje vab;mo narodno javnost iz Konjic in okolice.
1»
K T
D ve važni nogometni tekmi
Na Jesenicah bo gostoval ČSK, v Kranju pa Maribor
V nedeljo bo na Jesenicah revanžna pol-finalna tekma za prvenstvo LNP med jeseniškim Bratstvom in čakovečkim SK. Za gostovanje gostov iz čakovca vlada na Jesenicah veliko zanimanje. Saj bo ČSK skušal zmagati, kakor je preteklo nedeljo doma. tudi na Jesenicah in se tako plas rati v finale. Toda tudi Bratstvo ne bo držalo križem rok. Fantje pravijo, da bodo zaigrali kakor še nikoli in zmagali oni ter se tako kljub dobljenim trem golom plasirati v finale. Kakor se sliši, bo v nedelje nastopil po dolgem prestanku zopet enkrat vodja napada Trifunovič, tako da bo napad Bratstva za to tekmo res kompleten.
Sodn ški zbor pri LNP prosijo Jeseničani naj jim pošlje kakega dobrega sodnika, kakor na primer g. Mrdjena ali g. čamemika,
ki uživata pri' jeseniškem občinstvu veliko zaupanje. (Camernik je delegiran za ligaško tekmo med varaždinsko Slavijo in BSK v Varaždin in torej za Jesenice ne pride več v poštev. Op. ur.).
Druga enako važna tekma — prav tako odločilna za določitev finalista v letošnjem tekmovanju LNP — bo v Kranju, in sicer med Kranjem in Mariborom. Tudi v tej tekmi je situacija za domačine podobna kakor na Jesenicah. Mariborčani so ono nedeljo doma zmagali s 3 : 1 in bodo morali v nedeljo bramti naskok dveh golov na kranjskem igrišču. Ali bodo uspeli?
Tudi za to tekmo je mnogo zanimanja in bo gotovo prav tako dobro obiskana.
Dobili niso niti pare
Tako se pritožuje Beograjski zimsko-sportni podsavez, na čigar občnem zbora je padlo precej očitkov na račun JZSS v Ljubljani
V beograjskih listih, posebno v »Vremenu« z dne 26. t. m., čitamo podrobno predsedniško poročilo z nedavnega občnega zbora Beograjskega zimsko-sportnega podsaveza, v katerem so najbolj poudarjena naslednja izvajanja predsednika tega podsaveza Vladete Limiča:
»Podsavez (sc. beograjski) ni dobil od saveza v preteklem letu nobene materialne pomoči ali podpore, pa mu je vendar uspelo, da je s skromnimi sredstvi organiziral tekmovanja na Sari, ki so prinesla, — kakor znano, — odlične rezultate.
Resnica je, in sicer žalostna, da beograjski zimsko-sportni podsavez. ki mora vršiti propagando na ogromnem teritoriju s tereni Srbije, Južne Srbije in Črne gore, ki po svoji lepoti, po količini zmerom dobrega snega in drugih prednosti niso nič manj vredni od ostalih v državi (slovenskih), katerim se stalno posveča pozornost, čeprav je smučarstvo v Sloveniji doseglo svoj višek. Res je, da Beograjski zimsko-sportni savez od svoje ustanovitve leta 1931., pa do danes, torej v celih 9 letih, ni dobil niti pare od saveza.
Nekaj pomoči je podsavez dobival nekaj časa od ministrstva za telesno vzgojo, ki pa jo je pozneje dajalo savezu kot pristojnemu forumu, da bi jo, ne po svojem preudarku, temveč po potrebah posameznih podsavezov v državi pravilno razdelil in tako omogočil razvoj smučarstva tudi v drugih krajih, kjer ima vse pogoje za to.
Savez iz Ljubljane se je stalno opravičeval in se še zmerom opravičuje, da gre ves denar za naše reprezentance v tujino in trening tekmovalcev. Mi nimamo proti temu ugovora, smatramo pa, da to ni glavna in edina naloga JZSS v Ljubljani. Verujemo in trdimo, da je važnejša propaganda smučarstva v množicah, v narodu, da se osposobi čim večje šte\dlo dobrih smučarjev, a ne samo nekoliko ali deset. Sredina bo sama od sebe pokazala ono, kar je najbolje. Toda propaganda smučarstva v Sloveniji je dosegla svoj popolni razvoj, že davno.
Zakaj tedaj, če niso tamkaj ozkogrudni in pristranski, ne posvetijo vso in enako pozornost tudi ostalim zaostalim krajem, če hočejo propagando za jugoslovensko smučarstvo tako, kakor jo zahtevajo interesi vse države.
Meni je žal — tako pravi predsednik BZSP — da sem moral to stanje javno pri-
kazati in da bom prisiljen prekiniti s tako pomočjo saveza iz Ljubljane tudi za ceno tega, da prihodnje leto naš podsavez ne bo več v savezu, temveč da bo deloval tudi dalje kakor je mogel s svojimi skromnirni sredstvi v svesti si tedaj popolnoma sigurno, da je prepuščen sam sebi...«
Tako je govoril predsednik tega podsaveza na občnem zboru! Ni naša stvar, da bi preiskovali to zamero, in tudi podatkov nimamo o tem. kako je JZSS delil pomoči in podpore, ki jih je dobival od ministrstva za telesno vzgojo za propagando smučarstva v vsej državi, smatramo pa, da bi bilo prav, če bi naša vrhovna smučarska organizacija spričo teh očitkov objavila vsaj glavne podatke o razdelitvi denarnih sredstev, ki so ji bila na razpolago. Obenem bi bilo tudi prav koristno, če bi načelno zavzela stališče glede športne in čisto propagnadne strani našega smučarstva, in tako zavrla komaj upravičeno in slej ko prei škodljivo pisanje o odličnih rezultatih na Šari, o zapostavljanju krajev, ki imajo največjo količino zmerom dobrega snega, o pristranosti, o izstopu in podobnem.
Občni zbor je še daleč in takrat bo morda že prepozno. JZSS naj kar spregovori!
čem so razpravljali pri J00?
Po izrednem občnem zboru JOO na dan 22. t. m. v Zagrebu je bila tudi seja plenarne uprave olimp. odbora, na kateri je bil navzočen član mednarodnega olimpijskega odbora, 7 članov izvršnega odbora in pooblaščeni delegati 11 savezov.
Po vsestranski razpravi je bil z večino glasov sprejet za rednega člana novo ustanovljeni Jugoslovenski jahalni savez v Zemunu.
Jugoslavija je sprejela vabilo priredi-teljskega odbora na V. zimske olimpijske igre 1. 1940. v St. Moritzu. Seja je pooblastila izvršni odbor, naj prijavi naše sodelovanje. V državnem proračunu je za to svrho določena vsota 100.000 din.
Dalje so bile določene vse podrobnosti za proslavo olimpijskega dneva na dan 18. junija t. 1. Krajevni odbori v Ljubljani, Osijeku, Zagrebu, Beogradu, Starem Bečeju, Sušaku, Varaždinu, Karlovcu, Subotici. Koprivnici, Novem Sadu, Sarajevu itd. se pripravljajo, da bodo čim
Odhod zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča v Berlin. Od leve na desno so dr. Cincar-Markovič, njegov zastopnik za čas odsotnosti minister dr. Spaho in nemški poslanik v. Heercn, Iz upravnega poslopja letališča v Zemunu odhajajo k letalu
lepše in uspešneje proslavili ta dan, po- | svečen sodelovanja amaterskih športov in olimpijski misli.
Sprejet je bil predlog Ljubljanskega krajevnega odbora, naj bodo olimpijske značke iz boljšega materiala, trajne in lepe.
Propagandni odsek JOO bo pripravil proslavo olimpijskega dneva. Pozval bc vse strokovne publiciste, redakcije in no-vine, naj ta dan posvete posebno prilogr olimpijski ideji ter našim pripravam z? olimpijske nastope prihodnjega leta. Dr tekme v St. Moritzu je samo še 10 mečev, do tekem v Helsinkih pa komaj 15
Na okrožnico, s katero je tajništvo JOO zahtevalo podatke o približni udeležb' tekmovalcev iz Jugoslavije na XII. olimpiadi še niso odgovorili vsi savezi. Med odgovori je mnogo takih, ki se niso držali minima. temveč najširše meje. Prijavili so Sokoli 8 tekmovalcev s 4 spremljevalci, veslači 16 (5), atleti 15 (2), kolesarji 6 (2), boksarji 8 (3), plavalci 18 (4). sabljači 18 (2), ženske športnice 4 (1), ka-jakaši 3 (1) in težki atleti 5 (2). Razen tega se pričakujejo še prijave strelskega in jahalnega saveza ter saveza za brez-motorno letanje in jadranje.
Ker je finski prirediteljski odbor zvišal cene za dnevno življenje v olimpijski vasi na 125 din, so stroški za enega tekmovalca narastli na 5—6 tisoč din. Za sto tekmovalcev bi bilo treba torej razen opreme 600.000 din.
Olimpijski odbor je slednjič podrobno proučeval vprašanje opreme naših olimpijskih reprezentantov. Vsem športnim savezom in tekmovalcem samim priporoča, naj se pravočasno pobrigajo tudi za to, da ne bo spet kakor leta 1936. vse ostalo nepripravljeno do zadnjih dni pred odhodom na pot _
V nekaj vrstah
Slovenski kolesarski podsavezi bodo imeli tehnični odbor v Celju
Preteklo nedeljo je bil v Celju sestanek delegatov Ljubljanskega, Mariborskega in Koroškega kolesarskega podsaveza ter zastopnikov Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Na tem sestanku je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev tehničnega odbora slovenskih kolesarskih podsavezov s sedežem v Celju. Pripravljalni odbor tvorijo gg. Mirko Fajs in Avgust šumer iz Celja, Ulrik Vospernik in Jože Butinar iz Ljubljane .Mihael Lešnik in Lupša iz Maribora ter Vinko Canjko in F. Suhadolnik iz Slovenjega Gradca. Del so takoj pripravili osnutek pravil, ki bodo v prihodnjih dneh že predložena vsem podsavezom in takoj nato tudi oblasti. Naloga tega odbora bo izvedba banovinskega prvenstva in drugih večjih kolesarskih prireditev v dravski banovini. Razen tega bo dana možnost čim tesnejšega sodelovanja vseh slovenskih kolesarskih podsavezov. kar bo gotovo mnogo pripomoglo k boljšemu in hitrejšemu razvoju slovenskega kolesarskega športa.
Naša druga meddržavna tekma
Drugo letošnje mednarodno srečanje čaka našo nogometno reprezentanco takoj po končanem ligaškem prvenstvu, in sicer v nedeljo 7. maja z Rumunijo v Bukarešti, ki bo obenem glavni trening naše izbrane enajstorice za najvažnejši nastop letošnjega leta, za tekmo proti Angliji, ki je določena za 18. maj v Beogradu. Savezni ka-petan Simonovič je za Bukarešto določil reprezentanco v tejle sestavi: Glaser, Milu-tin, Matošič. Manola, Požega. Lechner, ši-poš Vujadinovič, Lešnik Matošič III, Ko-kotovic. Kot rezerve bodo potovali Lovrič, Konstantinovič in Dragičevič. "zanimivo je, koliko je v tem izbranem moštvu zastopn'kov Hajduka in Gradjan-skega in kako malo igralcev daleko najboljšega jugoslovenskega moštva BSKa.
»Nagrade« za burno nedeljo
Na zadnji seji kazenskega odbora pri JNS so bili kaznovani zaradi znanih incidentov v Zagrebu igralec Haška Konstantinovič s tritedensko, igralca Gradjanskega Jazbinšek in Kovačevič z dvomesečno, igralec Gradjanskega Cimermančič ter Haško-vec Kocejič pa z enomesečno prepovedjo igranja.
Na tej seji so »zašili« tudi člana uprave SK Zemuna Gjorgja Glumca. in sicer b šestmesečno prepovedjo izvrševanja funkcij v klubu — zaradi napada na saveznega delegata.
Razpis
cross-counfcryja, ki ga priredi SK Litija za juniorje B in C, ter omladince na progi 1500 m. za seniorje na progi 3000 metrov. To bo prva lahkoatletska prireditev v letošnjem letu. Start in cilj na športnem igrišču v švarčevi hosti. Tek čez drn in strn bo skozi švarčevo hosto. Tek bo v nedeljo 30. t. m. ob 11. uri dopoldne. Prijave je treba poslati na naslov SK »Litije« v Litiji. Pravico tekmovanja imajo verificirani in neverificirani člani klubov, ki so včlanjeni v JAS. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JAS. Prijavnine in nagrad ni.
SK Litija opozarja, da bo tudi v tekočem poslovnem letu razpisan Vidovdanski tek na progi Šmartno—Grbin—Litija.
Avgusta meseca bo proslava desetletnice obstoja našega kluba. Ob tej priliki bo v avgustu športni dan, v okviru proslave pa bodo še druge prireditve. Opozarjamo na naše prireditve že zdaj vse sosednje klube.
Otvoritev svečane seje glavne skupščine saveza Sokola kraljevine Jugoslavije 23. t. m. S Beogradu. Sejo je otvoril in sodil prvi godstarfšina Engelbert Gangl
Hermežani! Motoklub Hermes vas vabi, da se v čim večjem številu prijavite za ocenjevalno vožnjo, ki jo priredi Avtoklub v nedeljo dne 30. t. m. na progi: Ljubljana— Kranj—Tržič—Jesenice—Kranj—škof ja Loka—Ljubljana. Nadalje vas vabimo, da se udeležite dirkališčnih dirk, ki jih priredi I. Hrvatski Motoklub v nedeljo dne 7. maja 1.1. na dirkališču Miramare v Zagrebu kakor tudi, da se prijavite za cestno hitrostno dirko, ki bo dne 14. maja 1.1. na progi št. Vid—Medno v priredbi Motokluba Ilirije. — Prijave za vse te dirke sprejema in daje pojasnila g. Boris Simandl, Ljubljana, Dvofakova 3 dvorišče. Zaradi tega bo tudi v petek dne 28. t. m. ob 19. pri »še stici« članski sestanek. Moto-Hermes.
Iz SK LJUBLJANA. Obveščamo vse članstvo, da se dobe klubski znaki po ceni din 12.— v tajništvu kluba ob ponedeljkih in petkih od 19—20. Znake bo nudil članstvu tudi inkasant pri pobiranju članarine. Odbor.
SK MARS: Danes se prično redni in strogo obvezni treningi tudi od 18. ure dalje. Pozivam vse igralce, naj se zaradi bližnjih važnih tekem udeležujejo treningov, na običajnem mestu. Treningi se bodo v bodoče
vršili vsak terek in četrtek. — Načelnik,
AU je Martin Brezovnik nedolžen?
Obnovitvena razprava zaradi umora pred celjskim sodiščem — AH fe Helena Repičeva izvršila samomor ?
vedal Dobrove tudi Ivanu Šumnjaku, svak« Brezovnika,
Nato je predsednik preči tal izjavo ofe-toženčevega brata Janeza, ki je sedaj pri vojakih. On je bil večkrat v družbi s pokojno Repičevo, ki mu je ponovno izjavila, da bo izvršila samomor.
Priča Alojz Brezovnik, bratranec obtoženega, je izpovedal, da je Dobrave v neki družbi dejal, da bo šel k orožnikom in priznal, da je krivo pričal. Nato je šel Dobrove res v družbi Alojzija B-ezovnika v Gornji grad in priznal, da je po krivem pričal, in sicer pod vplivom Arniča.
Orožniški podnarednik Alojz Lenart je to potrdil
Zadnja je bila zaslišana mati pokojne Repičeve, Elizabeta. Izjavila je, da je hčerka deja'a, da je Brezovnik oče otroka, ki ga pričakuje. Mati ne ve. ah je imela njena hčerka razmerje tudi z Amičem. Pravila je tudi, da je bil Dobrove še včeraj pri njej in izjavil, da ga ne bo k razpravi Usodnega dne, na dan umora, so igrali Dobrove, Part, pokojna Repičeva in njena mati v stanovanju Repičeve karte. Ko se je po prvem sestanku, ki ga je imela pokojna z Brezovnikom, vrnila domov, je bil Dobrove v njeni družbi.
Razprava je bila ob 19.15 prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 8. zjutraj. Trajala bo ves dan.
Celje, 26. aprila Pred petčlanskim senatom okrožnega so-li-šoa v Celju se je pričela davi obnovitve-ia razprava proti 29-letnemu posestni k ove-nu sinu Martinu Brezovniku iz Šmartne-;a ob Dreti zaradi umora. Senatu je pred--edoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič. votanti so bili sodniki dr. Dolni-ar. Božič. Brečko in dr. Farkaš, javno obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca Jereb, Brezovnika je zagovarjal odvetnik dT. Milan Komavh iz Maribora, ki je, kakor znano, pripomogel k oprostitvi Markuzzijevih od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah, ki so bili po več letih ječe končno oproščeni obtožbe zaradi umora.
Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 6. mnija 1935 takrat 24 let starega Martina Brezovnika zaradi umora na dosmrtno ro-bijo. Brezovnik je bil obtožen, da je istega leta 10. marca v mraku na Šetejevem travniku tik gozda H orna v občini Bočni po zrelem preudarku iz koristoljubja. da bi se rešil prevžitnine za pričakovanega otroka, usmrtil 20-letno delavko Heleno Repičevo iz Podtera. ki je bila z njim noseča, s tem, da ji je nataknil na vrat zanko in obesil dekle na smrekovo vejo. Brezovnik je pri razpravi odločno zanikal krivdo in zatrjeval, da usodnega dne siploh ni videl Repičeve, vendar pa so ga razne okolnosti in priče hudo obremenjevale.
Proti sodbi sta bila 1. 1935. vložena pri-ziv in revizija, ki ju pa je Stol sedmorice zavrnil. Ker so se pa pozneje pojavili novi, tehtni momenti, je apelacijsko sodišče v Ljubljani odredilo obnovitev postopanja proti Martinu Brezovniku in novo razpravo. Povabljenih je nad 50 prič. Razprava se bo se jutri nadaljevala. Vse kaže, da bodo nekatere priče, ki so L 1935, hudo obremenjevale Brezovnika. sedaj znatno drugače izpovedale in morda Brezovnika razbremenile.
Kaj pravi Brezovnik?
Zasliševanje Martina Brezovnika je trajalo danes vse dopoldne. Brezovnik odločno izjavlja, da ni zakrivil smrti Helene Repičeve. Pripovedoval je, kako je dekle spoznal, ko je služila v bližini njegovega doma pri posestniku Zajcu. Brezovnik ni imel z Repičevo ljubezenskega razmerja, pač pa je prišlo med njima ob neki priliki v začetku avgusta 1934. ko jo je spremljal zvečer domov, do intimnosti. Dekle je zanosilo in je pozneje sporočilo Brezovniku, da je on oče. Repičeva je pravila Brezovniku, da hodi včasih k nekemu moškemu pri Ljubnem, ki je sam in ima hišo, in da mu tam očisti stanovanje. Najbrž je imela s tem moškim ljubezensko razmerje. Brezovnik je povabil Repičevo za 24. februarja 1935 na sesitanek, vendar pa Repičeva ni prišla. Usodno nedeljo 10. marca je bil poslovno v raznih krajih, ker se je tudi bavil s konjsko kupčijo. Okrog 19. je prišel domov, molil z domačimi rožni venec, večerjal kavo in se med 20.30 in 21. podal spat. Trdi, da ta dan sploh ni videl Repičeve.
Zanimiva izjava zdravnika izvedenca
Zdravnik izvedenec dr. Špoljar, ki je nameščen na institutu za sodno medicino univerze v Zagrebu, je izjavil, da kažejo vsi znaki bolj na samomor in ne na umor. Po legi trupla, sledovih vrvi na vratu in odrgnini na veji, na kateri je viselo truplo, sklepa. da je Repičeva izvršila samomor. Sicer ne izključuje umora, pravi pa, da bi v tem primeru ed^n storilec sam težko izvršil zločin, ker je bila Repičeva močna in zdrava in bi se bila gotovo obupno branila. Takih sledov pa ni bilo.
Razprava je bila ob 12.45 prekinjena.
Popoldanska razprava
Ob 15. se je razprava nadaljevala. Zaslišanih je bilo danes 14 prič. Prvi je bil zaslišan Ivan Arnič, ki je pri prvi razpravi zelo obremenjeval Brezovnika Ta je danes izpovedal, da je priča Ivan Dobrove snoči pobegnil v Nemčijo, ker noče priti na sodišče. Pokojna Helena Repičeva in njena mati sta stanovali pn Arniču Pokojna Repičeva je bila zelo obupana in je vedno tarnala o slabih časih Na predsednikovo vprašanje, ali Arnič zaupa Dobrovcu. ki je že večkrat spremenil svoje pričevanje, je Arnič odgovoril, da mu nič ne zaupa.
Brezovnikova sestra Marija Šumnjakova je izpovedala, da je pokojna Repičeva večkrat izjavila, da je zelo nesrečna in da si bo končala življenje. Šumnjakova je tudi povedala, da je imela Repičeva razmerje z Arničem in še s tremi moškimi.
Priča Ivan Poznič je izjavil, da je prišel obtoženec usodnega večera že kmalu po 19. domov. Obtožnica namreč navaja, da se je vrnil še'e ob 21. Pozničevo pričevanje sta potrdila tudi Rafael Kolenc in njegova žena Antonija.
Posestnik Jakob Šetej je izpovedal, da mu je Dobrove povedal, da bi lahko rešil Brezovnika iz ječe, če bi mu ta dal nagrado.
Priča Ludvik Remec je izjavil, da mu je Arnič dejal, da bi lahko z nekaj »jurji« spravil Brezovnika iz ječe.
Priča Matevž Vrtačnik je izpovedal, da je prišel Dobrove kmalu po obsodbi leta 1935 k njemu in mu povedal, da ga peče vest, ker je po krivem pričal in bo svojo krivo pričevanje tudi priznal. Isto je po-
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes ob 20. film »Mala admiralka«. Za dodatek Paramountov žurnal.
j— če podivja krava. Posestnica Jožefa Kamenšakova iz Gornje Pristave je gnala po cesti kravo, ki pa ji je podivjala. Govedo je posestnico pritisnilo z vso silo ob drevo in ji prizadejalo silne hude notranje poškodbe.
Iz Kranja
r— APZ v Narodnem domu! — Akademiki pevski zbor iz Ljubljane se pripelje v Kranj v »redo 3. maja. Svoj velik koncert bo priredil v Narodnem domu ob pol 9. zvečer. Prodaja vstopnic in programov je na gimnaziji pri slugi. Opozarjamo občinstvo, zlasti one, ki nameravajo priti na koncert iz škofje Loke, Tržiča, Golnika, Jesenice in drugih krajev, naj si vstopnice preskrbijo pravočasno, ker se večkrat zgodi, da se ljudje morajo vračati zaradi razprodane dvorane. (—)
Moški,
ki trpite na seksualni nevrastenljl odnosno
impotenci,
nezadostni iliukciJI <polnih žlez. duševni depresiji poskusite
OKASA
100 tablet 220 din: ki so Jih mnogi zdravniki preskusil) ln so Kot hormonski preparat odobreni Pošiljamo direktno ln poštnine prosto
Lekarna Mr Rožman,
Beograd Terazlje br 5. Beg 8 br 5732-1934
•V-V


INSERIRAJ V „ JUTRU"!
VRTNE
SOLNČNUL.
izdelujem počenši
od din 85.—. BELA FKilMANN Zagreb Mačeti^Kova 9
KRAJČEVICEVA (Dr. SPITZEBJA)
Novo-Vukovarska pomada
1864 1939 Nenadkriljiva za polep-šanje, zoper sončne ln jetrne pege, zoper so-jedce ln prišč. S stalno ■abo ohranijo tudi
"mm ZA UCE m ' -	m
sfinS«uK	
	
LEKARNA
;d in gladko polt. Sdino pristna s sliko tzdelovatelja. KRAJCEVIC, VUKOVAR.
I
Dotrpela je naša dobra, ljubljena mama, stara mama, gospa
Josipina Kmet
vdova TRATNIK
POSESTNICA Df GOSTELNIČARKA
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 28. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
TRBOVLJE, 26. aprila 1939.
Globoko žalujoče družine:
KMET, TRATNIK, JANEŽIČ
ter ostalo sorodstvo.
Noč groze na pokopališču
Doživljaj na opuščenem pokopališču St. Vincent
v Parizu
Le malo tujcev pozna danes zgodovinsko piastaro pokopališče St. Vincent. ki izviia iz časa, ko je ležal Montmartre še izven Pariza. Danes tam ne pokopavajo več trupel, pokopališče je le znamenitost, ki jo redki obiskujejo.
Pred kratkim so štirje turisti, ka so obi. skali ta kraj, preslišali zvonec pokopališkega čuvaja, ki naznanja ,da se vrata zaprejo, čuvaj je odšel po svoji navadi takoj spat in klicev četvorice zaprtih obiskovalcev ni slišal.
Zaman so možje, ki so v temi blodili m.ed nagrobniki, poskušali preplezati visoke zidove. Enemu izmed njih se je nenadno zazdelo, da je videl duhove, ki vstajajo iz nekega groba in je s svojo grozo okužil tudi svoje tovariše. »Na pomoč —
tu so duhovi!« so vpili možje, a šele v zgodnji jutranji uri je neki mimoidoči zunaj slišal njih vpitje.
Opozoril je stražnika, ki ni vedel, kje je vhod do pokopališča in kje stanuje čuvaj. Pozval je zato gasilce, ki so prišli z dolgimi lestvami. Preplezali so zid in so z vrvmi potegnili četverico obiskovalcev, ki je bila bolj mrtva nego živa, iz grozotnega ujetništva. Enega izmed turistov so morali prepeljati v živčno kliniko, ostali so prisegali, da so prisostvovali strašnemu »plesu duhov«, ki ga je vodil »sam hudič«.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
črna borza za znamke / Trgovina z lepoto
Eden najzanimivejših pariških trgov je bil tisti pod zelenimi drevesi avenije Ma-rigny. Tu so ti-govali z znamkami, deloma s pristnimi, deloma s ponarejenimi. V pariški javnesti so se pegostema p-ito-ževaii, da si je čina borza z znamkami iz-brala svoje terišče baš nekoliko korakov od uradnega sedeža francoskega državnega predsednika, Elizejske palače. S.daj je posegla vmes policija.
Trg za sedaj sicer ne bo izginil, vendar pa ga fco policija strogo nadzirala. Vsak trgovec z znamkami, ki bo hotel tu začeti kupčijo, bo moral v bodoče imeti osebno izkaznico in še uradno dovoljenje za trgovanje. ki velja 250 fiankcv na leto. Kdor bi poskusil kakšno sleparstvo. mu bodo dovoljenje takoj odvzeli. Za pozneje imajo namen določiti borzi z znamkami posebno poslopje, kakor je to v Lonuoau in New Yorku.
V zajnjdi letih se je glede vseh kozmetičnih predmetov in v vseh lepotnih salonih v Ameriki razvijal čedalje večji iuk-sus. Danes cenijo, ca je lepotna industrija šesta največja v Zedinjenih državah. 40.000 Američank živi od izdelovanja li-šjpa, 115.000 jih je 'zaposlenih v frizerskih in manikurnih salonih. Ameriško žen. stvo iz a za nege svoje lepote dnevno 700 tisoč dolarjev. Letno računajo trgovino z lepoto na 2C0 milijonov dolarjev.
Delni prerez parnika
»Pariš«, ki je v Le Mavru
postal žrtev požara
Kakor je ugotovila preiskava, je iz- j silci niso mogli več biti kos, pa je l bruhnil ogenj v treh prostorih skoraj ' v salonu št. 4 na palubi. Dimnik, ki
istočasno. Prvo ognjišče so opazili v Iz-
bilo
ga
dijski pekarni št. 58. na naši sFki. Cv.
so v tem prosl^u o""r - i z? sili, so iznrva i ' -i brivskem s	*
rov T.
je po&ii..^ ...
idimo na naši sliki ni pravi dimnik d ladijskih kotlov, ampak služi samo zračenje ladijskih prostorov. Kakor -> prrT' ~ le?e prostori, v katerih je ' nil požar, skoraj to--;'m. Ako nočemo je bil požar podtak-
njen od zločinske roke, potem je prav verjetno, da je nastal po nesrečnem naključju v pekami zaradi velike vročine ali celo kake napake v pečeh. Od tod je ogenj zlahka zajel prostore, zlasti še, ker je v brivnici in v salonu obilo predmetov, ki se jih	r2d
prime. Nadaljnji prestari, H "' T" mo na aa&i sliki so: strojniku si.
skupinski prostori 92, potniške kabine 30, 42, in 49. Pri 57 je skladišče moke, 33 so luksuzni apartmaji in 26 je zgornji promenadni krov.
Kakor vidimo, je takšen prekomor-ski orjak pravcato mesto za Sebe, če
Pogajanja za Siagapur
Iz VVashirgtona poročajo, da so- angleška m ameriška vlada poga jata glede pro daje pristanišča Singapur. To pristanišče je bilo nedavno modemizirno z ogromnimi denarnimi žrtvami. Ameriška vlada je pripravljena za pristanišče plačati Angliji večjo vsoto denarja. Pomorsko oporišče v Singapuru bi rabilo Zeainjenim državam kot baza za večje število ameriških vojnih ladij.
Občevanje z ženskami
Napake, ki jih možje večinoma počenjajo. ka^ar govore o ženskah, izvirajo iz domneve, da so vse ženske lepe in da jih je dolžnost jjubiti.
Kadar stopi lepa ženska v krog moških, jih takoj kakor magnet železne opilke razdeli v prijatelje in sovražnike.
Vsako napako, vsaKo strast ali krivdo ženske poostruje njena graest in jo> omi-ljuje njena lepota. Samo bogatašem delimo darove.
ženska razodeva svoj duh pred vsem tedaj, kadar nima prav, svojo dušo pa, kadar je nesrečna.
če govoriš ženski zapletene stvari, bo skoraj vedno pritrjevala, če ji govoriš navadne in vsakdanje, bo o njih diskutirala.
Tiste ženske, ki se same odkrijejo, ne tiste, ki se izumijo, so lepe.
V nasprotju z moškim, ki gleda iz sedanjosti v bodočnost, izvaja ženska sedanjost iz preteklosti.
če žensko in moškega zadene moralen poraz, je ženska skoraj vedno tista, ki drži moža pokonci.
Moški in ženske gredo skupaj svojo pot, a kakor kazalci ur; ženske kažejo minute, moški ure.
Ni nobene prave ženske, ki bi ne bila ostala malo otrok.
Dražest kakšne ženske ne izvira toliko iz njenih vrlin, kolikor od načina, kako jih razodeva.
Moški, ki se pripravlja, da bo ljubil neko žensko, se pripravlja, da bo odkril samega sebe.
Moški ženskam običajno očitajo, da so v primeri z njimi zaprte in lažnive. Toda moški pripovedujejo skoraj vedno dejstva, ženske pa čustva, čustva pa je težje pripovedovati nego dejstva.
Od ženske, ki pričakuješ od nje velike, ga dairu, ne zahtevaj malega daru: majhen dar opravičuje veliko odklonitev.
Za žensko ne šteje dobro ali zlo. ki ga je prizadeneš, temveč razlogi, iz katerega to dobro ali zlo izvira, če je sigurna ljubezni moža in potrebuje on njeno srce, si ga iztrže in mu ga da.
Kdor kot otrok ni poznal niti matere niti sestre, ima kot moški sicer lahko tenek čut, težko pa bo svoja čustva izražal z nežnostjo.
Vse, kar pravi moški o ženski, primerja v' duhu z besedami ali z dejanji ženske, ki je bila zanj edina.
Smrt kakšne ženske je videti večje na, silje in večja krivičnost nego smrt kakšnega moškega.
Blisk ima svoja pota
Med nevihto, ki je razsajala te dni v okolici Freiberga v sudetski pokrajini, je treščilo v hišno napeljavo župana Adolfa Hyla v Lileinu. Električna iskra je šinila vzdolž napeljave v spalnico, preskočila je na okna, razbila štiri okvire in 14 šip, uničila vso električno napeljavo in zažgala zavese pri oknih. Ogenj so mogli še pravočasno pogasiti, človeških žrtev ni bilo.
Električna ograja
Zavoljo štadnje nameravajo znani Yel-lovvstonski narodni park v Zedinjenih dr. žavah ograditi z električno ograjo. Namesto lesene ali železne ograje, bodo vse ozemlje obdali z žico s šibkim tokom, če se bo kakšna žival zapodila v žico, dobi slaboten električni sunek in bo opustila namen pobega. Sčasoma bo žica dobila oo. rej tudi vzgojni pomen.
Nova ladja za Rusijo
Iz ladjedelnice v Livornu je te dni odplavala ladja. »Taškent«. ki so jo izgoto-vili po naročilu ruske vlade. Pii poskusni vožnji se je izkazalo, da je >Taškent« najhitrejša križarka na svetu.
Premoženje Alfonza XIII.
Vlada generala Franca v Bucgosu je izdala naredbo, ki odloča, da se mora vrniti bivšemu španskemu kralju Alfonzu XIII. vse premoženje. Vključena so tudi vea irnenja, ki so pred republikanskim režimom pripadala kraljevi rodoini.
Tiso poj de v Eim
Slovaški ministiski preds:dnik dr. Tiso odpotuje dne 1. maja na čelu dve sto oseb močne slovaške skupine v Rim, kjer se bo poklonil papežu Piju XII.
A N E K
Karel V. je odložil kraljevski plašč in je oblekel meniško kuto. Kot menih je dobil neko jutro nalogo, da mora zbuditi vse brate v samostanu.
Šel je od meniha do meniha in vsakega zbuidil. Menihi so hitro vstajali, samo eden se ni mogel otresti spanca in ko ga je bivši kralj stresel ter mu velel, naj vendar že vstane, ker je dovolj pozno, si je me-«»jh pomel oči in odvrnil:
»(Dragi moj, ti si dovolj doigo ustrahoval svet in kakor vidim, si še vedno dovolj nesramen, da hočeš ustrahovati tudi nas, ki smo se že davno odrekli svetu.«
VSAK DAN ENA
^ostane ž
*2 H>
.0 irtcJlO.
sv pr . elih":
'.varla
tv.di
' >nek na balkonu.
I£ oltarni pregled
Naši slikarji in slovenska zgodovina
Prejeli smo dve oceni slik iz slovenske zgodovine, ki so razstavljene v Jakopičevem paviljonu. Zaradi važnosti predmeta in zanimivosti sodb, objavljamo prispevka obeh naših sodelavcev.	Uredništvo.
Drugi razpis banske uprave za izdelavo zgodovinskih slik ni bil deležen tolikega odziva kakor prvi. Verjetno zato, ker so bile tokrat določene premajhne nagrade, saj znašajo vse skupaj 20.000 din in še ti so bili razdeljeni po svobodnem preudarku ocenjevalcev. Upoštevati je treba, da je razpis zahteval dejanje iz slovenske zgodovine, težava za marsikoga, ki ni doma v zgodovini slovenskega naroda. Slikar, ki bi se s potrebnim znanjem (kar je seveda pogoj za vsakogar, kdor se loti takega dela) namenil dovršiti delo v večjem obsegu in določeno nalogo izvršil tako, kakor je potrebno za sliko, ki naj bo v resnici zgodovinska, bi se moral ob pomanjkanju lastnih sredstev zadolžiti najmanj za toli-
Glede bodočih podobnih razpisov bi omenil, da je nekoliko pretirano zahtevati od naših likovnikov, naj bi bili hkrati še dobro podkovani v zgodovini. Naj banska uprava vpraša našo akademijo znanosti in umetnosti, kateri zgodovinski dogodki iz naše preteklosti bi bili zreli za upodobitev. Razpis naj nudi slikarju tudi nekaj podatkov o prizoru, nošah in drugih podrobnostih, potem se ne bo več dogajalo, da bodo na slovenski zgodovinski podobi videti pošasti, podobne za silo Indijancem ali lovcem na človeške glave, kakor se je dogodilo tokrat; sicer banska uprava ne bo prišla do toliko zaželjenih zgodovinskih podob in bo naša likovna umetnost v tem pogledu še nadalje kazala veliko siroma-ščino.
Ivan Vavpotič, T'lrik n. % nevesto Katarino Brankovič v Celju
Jee, kolikor znašajo vse nagrade tega. ra»-
pisa skupaj. Laik Si težko predstavlja, koliko stroškov ima slikar z dovršitvijo dobre zgodovinske slike. Poleg materiala, ki gre v tisoče, je največ izdatkov za modele, kajti tudi najmanjšo podrobnost je treba risati in slikati po naravi. Na pamet skoro ni mogoče ustvariti kaj boljšega, kakor nam nudi razstava zgodovinskih podob v umetnostnem paviljonu pod Ti-volijem.
Za doraslost nalogi, kakor je bila razpisana, je potrebno predvsem znanje. Kdor ni dober risar, figuralik, ne obvlada kompozicije in ni sposoben se do kraja poglobiti in pretehtati sleherno podrobnost zgodovinskega dogajanja, naj se nikar ne loteva takega dela. In še vsi ti našteti pogoji ne zadostujejo, kadar jih ni mogoče združiti s popolnim obvladanjem slikarske tehnike. Površnost in neznanje v vsakršnem pogledu, kar bi marsikdo rad opravičeval z modernostjo, nista sposobni ustvarjati zgodovinskih podob.
Kdor ve, kaj je zgodovinska podoba in je imel tudi priliko katero si od blizu ogledati, ne bo z dobrim mnenjem zapuščal razstave. Vse, kar je mogla dati od sebe slovenska upodabljajoča umetnost na razpis banske uprave, je na ogled v mali skromni desni sobi razstavne hiše. Kljub temu, da je šlo za dovršena dela, so tu brezizjemno podobe, kakršne bi komaj, komaj zadostovale za prve zasnove in skice. Ocenjevalci niso imeli prilike ocenjevati umetniških del, niti ne dobrih del, zato so pač denar, določen za nagrade, razdelili med natečajnike in je sleherni dobil kako nagrado.
Ko bi hotel razstavljena dela ocenjevati po vesti in z merami, absolutno veljavnimi za vsako umetniško delo, bi moral prizna>-ti, ela je večina teh razstavljenih podob sramotna ne le za vso slovensko likovno umetnost, temveč tudi za vsakega avtorja posebej. Rad bi vedel, kako naj kritik pri vsej dobrodušnosti in obzirnosti ocenjuje na pr. Maleševo delo kot zgodovinsko podobo. Za Slapernika velja, da se bo le težko kdaj povzpel preko svojega skicira-nega. načina, ki mu je zvest na malih in velikih platnih. V desetkrat manjši izmeri bi bil učinek njegovih podob prav isti. Marij Pregelj je naslikal najemnike, ki pobijajo uporne kmete, nekaka ekspresionistič-na jodoba, v kateri ni najti niti najmanjše zgodovinske kali. Egon Sajovic je prejel drugo nagrado za sliko Kocelj sprejema sv. Cirila in Metoda. V Sedejevem načinu slikano, simetrično komponirano delo spominja na predloge za glediško sceno. Kari Jakob, ki ga na naših razstavah prvič srečujemo, kaže v obeh podobah mnogo naivnosti in neobvladanja risbe, ni mu pa oporekati barvitosti. Kogovšek si je za svojo manjšo plastiko izbral motiv turškega napada, Nikolaj Omerza pa je naslikal Prihod Slovencev v Alpe, kljub vsem slabostim barvno najboljšo podobo na razstavi.
Od vseh razstavljalcev bi bila zmožna dani nalogi zadostiti edino Vavpotič in Tone Kralj. Prvi je s svojo skico Ulrih II. z nevesto Katarino Brankovič v Celju dokazal, da zlahka obvlada figuralno kompozicijo in mu v tem pogledu mladi ne bodo nikdar dorasli. Tone Kralj pa s svojo risbo naših prvih treh piscev ustvaril resno delo, ne toliko po dejanju, temveč po kompoziciji in grafični obdelavi, kakršna bi bila prav dobra podlaga za prenos v enostavnejšo, monumentalnejšo slikarsko tehniko na pr. v fresko.
Putrihovi plastiki »Za staro pravdo« je pripadla prva nagrada. Kompozicija je prav primerna za relief in ji ne bi bilo kaj ugovarjati; delo pa je potrebno še obdelave v podrobnostih. Povsem anatomski pogreški so toliko bolj vidni, ker so figure modelirane dokaj veliko. Bržkone pa velja tudi za Putriha, kar sem omenil spredaj zaradi stroškov ki utegnejo nastati slikarju ali kiparju pri podrobni izdelavi podobnega dela. Plastiki Labode in Toneta Kralja, čeprav odlični, ne odgovarjata razpisu, ker obe figuri sami Kralj Matjaž in Gubec ne predstavljata nobenega zgodovinskega dejanja.
Verjetno pa je namen banske uprave pri teh razpisih tudi ta, da posredno podpre umetnike. Pri takem namenu ima za razpise še druge možnosti in ni nujno, da slikarje in kiparje sili k reševanju problemov, ki so jim popolnoma tuji. Kako bi mogli za primer zahtevati od slikarja, ki vse življenje slika krajine in tihožitja, da bi se nakrat lotil slikanja velike zgodovinske podobe. Saj tudi ne zahtevamo od zobozdravnika, da nam operira slepiča.
Značilno za pričujočo razstavo je tudi, da se večina slikarjev, ki so nedvomno dorasli takim nalogam, razpisa ni udeležila. Ne bi bilo odveč, pogledati za vzroki in pri bodočem razpisu ukreniti tako, da ne bo nihče imel utemeljenega povoda za abstinenco.	<5. Škodlar
EL
Bogato je letošnje leto na konkurencah. Že četrtič so naši umetniki bili postavljeni pred določeno temo. To pot je banska uprava razpisala nagrade za najboljšo sliko ali plastiko s prizorom iz slovenske zgodovine, že enkrat so bih umetniki dobili slično nalogo, takrat še bolj omejeno in zato jim snov ni nova. Toda kljub temu z uspehi sedanje konkurence ne moremo biti prav zadovoljni. Vse kar tu pred
pred nami, kakor da so izrezane iz dalje tekočega friza, oborožene so z raznim orožjem, stoje v različnih držah, niso po-I vezane med seboj in predstavljajo tlačane v gibanju za stare pravice. Velik primi-tivizem in groba izrazna ekspresivnost ter spomin na tuje vzore so glavne lastnosti tega dela.
Tone Kralj, Prvi slovenski pisci
Drugo nagrado jih je delilo več med seboj. Nikolaj Omerza je podal kompozicio-nalno zaokroženo in barvno ubrano sliko dogodka, ko Slovenci prihajajo v Alpe. Kolikor ima slika sama na sebi mnogo dobrih lastnosti, tako na drugi strani dogodek ni izrazit za našo zgodovino. Rajko Sla-pernik je prejel nagrado za sliko prizora, ko velikaši sprejemajo malo prismojenega vojvodo kot Venero. Dogodek sam na sebi nepomemben v naši zgodovini se omenja le v literaturi kot kuriozum. Pregledna kompozicija in prijetno ubrane barve nam govore o tem, da ima Slapernik vse pogoje, da se razvije v takega slikarja. Skromnih barv in enostavna kompozicija Ciril Metodovega sprejema pri knezu Koclju je delo Evgena Sajovica. Plastično dobro je upodobil borbo naše žene s Turki za otroke Alojzij Kogovšek. Dve nasprotni kompozicijonalni smeri in tudi plastična izdelanost poživita vse delo.
Tretjo nagrado je komisija podelila Ma-riju Preglju za sliko z naslovom: Najemniki pobijajo uporne kmete. Nemirno vijuganje trdih črt in potez napravlja skico ali sliko nejasno, nepregledno, tako da nimamo prave predstave o končni podobi, ker tudi kompozicionalno ne kaže nobene izdelanosti.
Razsodba žirije je razdelila kar pet četrtih nagrad in s tem ni pustila nenagra-jenega nobenega (razen menda enega) udeleženca konkurence. Dekorativno zanimiva, kakor poslikano cerkveno okno učinkovita je M. Maleševa slika o prvi slovenski knjigi: tu ni poudarek na osebah, niti na čem drugem, marveč predvsem na prvi knjigi in njenem pomenu. Ivan Vavpotič je opisal barvno preveč pestro prihod Ulrika H. z nevesto Katarino Bran-kovičevo v Celje, kar sicer tudi sodi v našo zgodovino. Tone Kralj je v svoji stari maniri izdelal skico (z ogljem) prvih slovenskih pisateljev in se zadovoljil s plastično izdelanostjo obraza in postav. Gotovo največ se je približal pravemu domačemu slovenskemu značaju mladi Karel Jakob s sliko o misionskem delovanju Cirila in Metoda med panonskimi Slovenci. V pristno panonski vaški milje je postavil blagovestnike, med ljudstvo v domačih nošah; tu motita le grobi naturalizem in ti-piziranje v obrazih, da ne občutimo popolne domačnosti. Tudi barvno in slikarsko še ne ustreza popolnoma. Ko bo dorasel tudi tem nalogam, lahko prav v tej smeri še mnogo pričakujemo od tega slikarja. Peter Loboda je edini posegel delno v legendo h kralju Matjažu, ki predstavlja narod. Plastika v bronu je delana v Lobodovem monumentalnem rezu, umirjena in v sebi zaključena, ter ima tudi neki domači pečat.
Karel Putrih, Za staro pravdo
nami vidimo nas ne more zadovoljiti, v vsem tem moremo ugotoviti najprej, da snovno le redki ustrezajo; večinoma so se spustili v opisovanje malo pomembnih dogodkov, slikarsko nas tudi ne morejo ogreti in končno skoro povsod zaman iščemo že na zunaj kaj našega, kar bi mogli po občutku in srcu spoznati brez pripomb za naše. Poleg tega pa imamo vtis, kakor da so le redki posebno potrudili. Vsi ostajajo zvesti svojim že ustaljenim enoličnim načinom in tehnikam, ne da bi le za las odstopili od njih. Torej ne moremo po tej strani beležiti baš velikega uspeha, po drugi strani pa ima konkurenca to dobro lastnost, da je napotila naše slikarje na historično sliko in vzbudila zanimanje; mogoče bo imela za posledico tudi to, da bomo končno Slovenci dobili svojega Matej-ka ali Brožika. Časi prebujenja in poživ-ljenja narodne zavesti imajo za posledico zanimanje za narodovo preteklost in so vedno rodovitna tla historičnemu slikarstvu.
Slovenska zgodovina ni bogata na osebnostih, nima izdelanih individualnosti, temveč je zgodovina kmeta in množice, torej naroda kot takega, kajti drugih slovenskih stanov je bilo pač bore malo. Naša zgodovina ni bila aktivna in ni posegala v svetovne dogodke; pasivna obramba, mirno sprejemanje in kvečjemu kulturno udejstvovanje so naše značilnosti.
Teh dejstev se je večina slikarjev tudi zavedala in le malokdo se je trudil izdelati posamezne osebnosti, mnogo bolj so nosilci dogodka množica ali pa dejanje samo. Izbira je bila tudi težka, ker je bilo treba primerjati slike s plastičnimi deli. Vendar je presenetil velik relief Karla Putriha za »staro pravdo« in dobil prvo nagrado. Poleg velikosti ima prednost tudi v enostavni kompoziciji, šest oseb stoji
če pregledamo razstavljena dela, moremo ugotoviti, da jih je malo sposobnih za reproduciranje, kakor je bil prvotni namen razpisa. Konkurenca je dosegla slabši odziv kakor prva kvalitetno in kvanti-tetno, potrebna pa je bila prav zaradi tega, da postavi umetnike pred določeno nalogo, da preizkusi njih sposobnosti in da končno nakaže smer in program naši likovni umetnosti, kam naj upira svoje po-' glede in kje naj izbira svoje snovi. Naj postane naša umetnost izraz prave slovenske narodove duše. V tem smislu moramo konkurenco pozdraviti in si jih želeti še večkrat.
F. K. Kos
Zapiski
SODOBNA ITALIJANSKA KNJIŽEVNOST
Dokaj težka je naloga, oceniti v okviru kratkega novinskega članka najmlajšo literaturo naših italijanskih sosedov Na začetku tega stoletja se je v Italiji najbolj razvila filozofija umetnosti in sicer do take mere, kakor pri redkokaterem drugem narodu (Croce, Gentile, Borgese, Filgher, Rensi, Carlini itd.). Druga močno razvita stroka je bila slovstvena zgodovina, ki predvsem poudarja individualnost slehernega umetniškega dejanja.
Prav zgodovina italijanske književnosti nas prepričuje, da se je poezija vedno najbolj razvijala v dobah, ko je bil politični pritisk posebno močan in naperjen v nekako »vistosmeritev«. Prav v takih razmerah se pojavlja v kulturnih krogih naroda hrepenenje po poeziji, ljubezen do nje in posebna skrb za njeno formo. V vsej povojni dobi ni lirika nikdar tako procvitala kakor danes. Narod se trudi, da bi čim
bolj podpiral svojo poezijo: poteza, ki je značilna za sedanjo dobo in kaže nemara rastočo potrebo inteligenčnih plasti, da se pred realnostmi vsakdanjega, v smislu Nietzschejevega gesla »nevarnega« življenja zatekajo v nežne vrtove pesniških sanj.
Tudi Mussolini je priznal blagodejni vpliv pesnikov na narodovo duševno življenje, ko je ob neki priliki izjavil: ^Narod ni nikdar tako nujno potreboval za svoje življenje poezijo, kakor jo potrebuje dandanes.« Po tej izjavi je prenehalo hujskanje novin in žurnalov proti liričnim pesmim. Takoj so se pojavile posebne izdaje časopisov, obsegajoče samo pesmi: »Lirica«, »Poetti d'oggi«, »Circoli«, »La Nuova Antologia« in dr. Zanimanje za poezijo skušajo vzpodbujati z mnogimi literarnimi nagradami, ki jih razpisujejo javna in zasebna podjetja, založništva Ud
V	resnici pa poezija v srednjih družabnih slojih še vedno ni nič kaj domača. Nemara zato, ker literatura zadnjega časa preveč čisla subtilne oblike in svoboden ritem, kar ji sicer daje možnosti največjega umetniškega razmaha, a jo tudi odtu-juje širšemu občinstvu. Mladi pesniki se z malimi izjemami ne vračajo k humanistični tradiciji, marveč k drugim, revolu-cionarnejšim smerem, kakor sta n. pr. cre-puscularizem in futurizem. V slovstvu se ,1e pojavil tako zvani »fragmentarizem«, ki priznava samo posamezne, pesniško dragocene drobce v pesnitvi, vse ostalo pa odklanja. Ta kritična smer je imela znaten vpliv na najnovejšo pesniško tvorbo. Premnogi, zlasti povprečni pesniki, uživajo v praznem rimanju, ki ga sicer odlikuje neka vnanja spretnost in napačna prožnost, vendar ne vodi nikamor navzgor. Ne moremo reči, da bi bil med mladimi italijanskimi pesniki kakšen izreden stvaritelj ski duh. vendar je ta poezija v celoti povprečno dobra in na splošno elegantna; podobna je italijanski krajini, v kateri vidimo ljubke nizke griče, a nobenih alpskih visokih vrhov.
V	tem nas tudi potrjuje letos izišla knjiga »Le piu belle liriche italiane deli' anno 1938, scelte da Nicolo Moscardelli.« Moscardelli, eden najpriljubljenejših pisateljev današnje Italije, je objavil v tej knjigi najlepše pesmi lanskega leta, v kolikor so izšle v dnevnikih in časopisih. Zastopanih je 54 pesnikov, vsak z eno izbrano pesmijo. S podobno snovjo se bavi »Al-manaco letterario Bompiani«, ki ima v svojem letošnjem letniku seznam vseh pomembnih še živečih italijanskih pesnikov in pisateljev.
Predavanje dr. Fr. Mesesneta o dolžnostih umetnika. Pod okriljem Slavističnega kluba, ki je v ponedeljek zvečer v Huba-dovi dvorani otvoril svoj ciklus predavanj,
| je prvi predavaj dr. Fran Mesesnel o umet-i niku in njegovi dobi. Predavatelj je dejal, da se danes vse preradi predajamo voljnemu sprejemanju vsega, kar nam umetnost nudi, ne da bi pri tem pretehta-; li, koliko doprinaša na^i kulturi in njeni i bodočnosti. Naša likovna umetnost, na katero jc predavatelj naslonil svoja izvajanja, sc v skladu z likovno umetnostjo evropskega /apada vse bolj odmika od narave in njene resničnosti k speku'attvntmu in ra-finiranemu iskanju poti. ki vodi proč od narave. Vendar pa umetnost ne more služiti le razveseljevanju in uživanju, temveč mora dajati tistega kruha, ki si ga človek danes bolj želi kakor v razgibanih povojnih letih. Evropa. zajeta v dediščino XIX. stoletja, pa ne more najti izhoda iz goščave teorij in oblik ra/krojene umetnosti. Rešitev vidi predavatelj v predlogu, ki ga je pred leti clal francoski arhitekt Le Corbu-sier, da naj se namreč opusti vse. kai diši po tradicionalnosti in preteklosti. Odlaganje bremena iz preteklosti bi rešilo umetnika navlake in dajalo njegovemu delu pečat pristnosti. Predavatelj je mnenja, da bo morala bodočnost zavreti umetnikov beg pred resničnostjo. Umetnik se bo moral vrniti od špekulacije na zemljo in se intenzivno pečati s problemi časa in ljudi iz zreli-šča resiniee. Umetnik bi se moral z vsem svojim bistvom zasidrati v svoji dobi, moral bi iskati in spoznavati resnico, pa če bi bila še tako odbijajoča in grozna. Na vprašanje, kako naj umetnik resnico najde, odgovarja predavatelj kot teoretik z receptom brez teorije: našel jo bo z močjo svojega instinkta in svojega, z ritmom človeštva utripajočega srca.
Slavnostne igre v Solnogradu. Letošnje slavnostne igre v Solnogradu bodo od 1. avgusta do 8. septembra. Program našteva tri nemške in štiri italijanske opere. Izmed nemških bodo uprizorili Mozartovo »Ugrabitev iz seraila«, Webrovega »čaro-strelca« in Straussovega »Kavalirja z rožo«, v italijanščini pa Mozartovega »Don Juana« in »Figarovo svatbo«, Verdijevega »Falstaffa« in Rossinijevega »Seviljskega brivca«. Vse opere bo igrala dunajska Filharmonija, režiserji pa bodo Kari Bohm, Hans Knapperbusch, Clemens Kraus in Tulio Serafin.
S. M. Stedimlija o Albaniji. Znani publicist S. M. Stedimlija je izdal v založbi zagrebškega »Orbisa« knjigo »Albanija«, ki prikazuje zgodovino Albanije od najstarejših časov do danes, narodni značaj Arnavtov, njih kulturo, ekonomske in družbene razmere, dogodke zadnjih let in sedanje stanje te dežele, ki je stopila v personalno, diplomatsko in carinsko unijo z italijanskim imperijem. Štedimljijeva »Albanija« stane 10 din.
Nagrade našim umetnikom
ob zaključku II. umetnostnega tedna v Mariboru
Maribor, 25. aprila.
V soboto je predsednik Umetniškega kluba v Mariboru g. dr. Makso šnuderl ob zaključku II. umetnostnega tedna v Mariboru razglasil v smislu sklepov žirij imena nagrajencev, ki so v smislu svoje-časnega razpisa predložili svoja umetniška dela Umetniškemu klubu v Mariboru. Nagrade so prejeli:
Slikarstvo: 1. nagrado 1000 din g. Zoran Mušič, slikar v Mariboru, za sliko s Trg svobode I.« Nagrada je dar Rotar-skega kluba v Mariboru. — 1. nagrado 1000 din (darovano od kluba rotarcev v Mariboru) prof. France Mihelič v Ptuju za sliko ^Romanje na Ptujsko goro«. 2. in 3. nagrado po 750 din, (dar g. J. Hutter. ja in Posojilnice Narodni dom v Mariboru) pa sta prejela prof. Ivan Kos za sliko »Predmestja v zimi« in g. Maks Kavčič, slikar v Mariboru, za sloko »Mož s časnikom«.
Književnost: 1. nagrado po 1000 din
(dar g. M. Rosnerja, industrijca v Mariboru) "sta prejela prof. Anton Ingolič v Ptuju za roman »Vaščani« in g. Božo Vo. dušek, književnik v Mariboru, za neobjavljene pesmi iz zbirke :,Odearani svet«. — 2. in 3. nagrado v znesku 750 din (dar tvrdke Pinter & Lenard ter F. Majer v Mariboru) je prejel prof. Branko Rudolf, |
književnik v Mariboru, za ciklus pesmi »Telesa in duhovi«. — 2. in 3. nagrado 750 din (dar zdravilišča v Rogaški Slatini in mariborske mestne občine) je prejel g. Anton Seliškar, književnik v Slovenjem Graidcu. za roman »Boris Grde s posebnim priznanjem za toplo obdelavo nacionalnega problema na Koroškem.
Glasba; 1. nagrada se ni podelila. 2. nagrado v znesku 1000 din (dar banske uprave v Ljubljani) je prejel prof. Karol Pahor v Mariboru za skladbo »Trije di« vertimenti«. 3. nagrado 500 din (dar tvor« niče Doctor in drug v Mariboru) prof. Ubald Vrabec v Mariboru za skladbo »Scherzando za veliki orkester«. — Pri-znalni nagradi po 250 din (dar banske uprave v Ljubljani) pa sta prejela g. Leon Novak, glasbenik v Mariboru, za skladbo »Godalni kvartet«, in g. Ivan Turšič, glasbenik v Ljubljani, za skladbo -Pihalni trio«.
Igralstvo: 1. nagrado po 1000 din (dar banske uprave v Ljubljani) sta prejela g.
Danilo Gorinšek, in gdč. Branka RaSber-gerjeva. 2. in 3. nagrado po 750 din (dar mariborske mestne občine, oziroma banske uprave), pa sta prejela gdč. Ema Starčeva in g- Milan Košič. Vsi štirje so člani Narodnega gledališča v Mariboru.
Naše gledališče
DRAMA
četrtek, 27.: Upniki, na plan! Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Petek, 28. ob 15. uri: Kaj je resnica. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 29.: Utopljenca. Premiera. Premierski abonma.
Po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol bodo ponovili drevi Piskorevo veseloigro »Upniki, na plan!« Delo nudi zvrhano mero smeha, ki ga povzročajo udarne resnice iz sodobnega poslovnega življenja, živahni dialogi in posrečene situacije Opozarjamo, da se bo to delo vpri-zorilo drevi zadnjič v sezoni.
Dijaška predstava v drami bo jutri 28. t. m. Vprizorili bodo Pirandellovo igro »Kaj je resnica«. Veljale bodo cene od 14
din navzdol.
Drama bo po desetih letih ponovila izredno zabavno Nestroyevo komedijo »Utopljenca«. Svoj čas je imelo delo izredno velik uspeh. Zasedba vlog je prvovrstna. Režija: prof. šesto va. Premiera bo v soboto 29. t. m. za premierski abonma.
OPERA
Četrtek, 27. ob pol 20. ori: Lohengrin.
Red Četrtek. Petek, 28.: Akademija Ljubljanskega Sokola Izven. Sobota, 29.: štirje grobijani. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Wagnerjo opero »Lohengrin« bodo peli >v običajni zasedbi, z g. Franclom v naslovni vlogi, drevi ob pol 20. za red Četrtek. Delo je imelo na našem odru odličen uspeh. Ponovno opozarjamo na točni začetek ob pol 20. uri, kakor tudi na to, da veljajo za nocojšnjo predstavo vstopnice, ki so bile pred 14 dnevi kupljene za »Lo-hengrina« za red četrtek, a se je morala predstava zaradi poškodbe na električnem toku odpovedati.
Po globoko znižanih cenah bodo peli ▼ soboto 29. t. m. Wolf-Ferrarejevo komično opero »štirje grobijani« v znani izvrstni zasedbi. Veljale bodo cene od 24 din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE --tHek, 27. aprila ob 20.: Upniki — »s plan. Red A.
R
I O
Četrtek 27. aprila
Ljubljana 12: Bolgarske narodne pesmi poje gdč. Pavlina Nožarova, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester.
—	14: Napovedi. — 18: Balalajke in mandoline (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 21.15: Solistični koncert na čelu. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 17.30: Narodna glasba. — 18.30: Bolgarske pesmi. — 19: Plošče. — 20: Humor. — 21: Petje in recitacije. — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Ples. — Praga 19.50: Mešan glasbeni program. — Varšava 21: Violinske skladbe. — 22: Komorni koncert — 23.05: Poljske skladbe. — Sofija 17: Bolgarska glasba. — 19.30: Orkestralni koncert. — 20.55: Lahka glasba.—« 22: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra.
—	16: Graški mestni orkester. — 18.30: Mladinski koncert. — 20.15: Plesni večer. —- 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert — Berlin 19.30: Glasbeni drobiž. — 20.15: Plesna muzika. — 22.30: Kakor Dunaj. — Miinehen 19: Šlagerji iz operet in zvočnih filmov. — 21: Čar romantike. — 22.20: Lahka glasba. — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 20.30: Orkestralni in pevski koncert.
Zalivski tok
postaja toplejši
Na obali Svalbarda so v zadnjih letih redno merili temperaturo vode in so pni tem dognali, da se je temperatura zalivskega toka v zadnjih tridesetletah povečala za tri stopinje. Ta rezultat je popoilnou ma v skladu z meritvami med Severnim morjem in RokavSkim prelivom. V zven s tem pričakujejo, da bo letošnje leto toplejše od lanskega.
Naročajte, Stojte in fifit«
»J U T R O«!
L. VVEVDEK:
55
Qospod"JtonopiSb
Roman o Franco Ferdinandu
(Avtorlzlran prevod)
»Z Madžari ne kaže uganjati toliko komedij«, je nejevoljno rekel Franc Ferdinand. »Vsak Madžar je puntar. Od te gospode je bilo res neokusno, da so prišli v Evropo. Ali vobče poznate to svojat? Teh magyaremberjev ni drugega kakor brki.«
»Če Bog da, bom imel pred pogajanji leta 97. še priliko stopiti v stik z vašo cesarsko visokostjo«, je ogibljivo odvrnil grof Badeni.
»Prepričan je, da prihodnjega leta ne doživim«, je pomislil Franc Ferdinand.
Ministra vnanjih zadev, grofa Goluchowskega, ni bilo k Francu Ferdinandu. Poslal je kratko so-žalno pismo. Franc Ferdinand ga je dal prositi za obisk. Goluchowski je prišel, se priklonil in molčal. Dolgo čas je prepuščal besedo nadvojvodi, ne da bi trenil z obrazom. Nazadnje je Franca Ferdinanda minilo potrpljenje.
»Ekscelenca«, je rekel, »zdaj ste imeli dovolj časa za premišljevanje o mojih načrtih s federali-zacijo. ki so vas takrat tako navdušili. Ali smem zdaj kot prestolonaslednik smatrati, da boste temu primerno uredili svojo politiko in pripravljali fe-deralizacijo?«
Odgovor Goluchowskega je bil vljuden in hladan. »Cesarska visokost, to na žalost ni mogoče. Moja naloga je, voditi politiko, kakršna se zdi njegovemu veličanstvu pravilna. Cesar ne misli na kakšno izpremembo državnega ustroja. Zato bi bilo prezgodaj že danes delati za federalizem.«
»Prej ste govorili drugače.«
»Takrat ste bili cesarska visokost zasebnik, ne prestolonaslednik.«
Franc Ferdinand ga je z ledenim obrazom odslovil. Ločila sta se smrtna sovražnika. »Neozdravljivemu bolniku na ljubo se noče izpostavljati«, je mislil Franc Ferdinand.
Stud ga je davil. Zdaj je bil vendar že prestolonaslednik, zakoniti dedič cesarskega prestola. In na vseh obrazih je bral: »Nisi! Izgubljen človek si. S teboj nam ni treba računati.«
Dunaj mu je bil mrzek, ves svet mu je bil mr-zek. Svojo jezo je znesel nad grofom Wurmbran-dom. Prosil je cesarja, naj imenuje višjega dvor-nika pri nadvojvodi prestolonasledniku, ter poudaril, da dosedanji komorni načelnik grof Wurm-brand ni zmožen opravljati te službe.
Wurmbranda so odslovili. Grof Franc Thun, dotlej namestnik na Češkem, je bil imenovan za višjega dvornika pri prestolonasledniku.. Franc Ferdinand ni bil zadovoljen s to izbero. Bal se je Thu-novega častihlepja. »Dvornika ne potrebujem«, je razočaran dejal, »ampak človeka, ki bi izvrševal natanko to, kar mu ukažem, in pazil, da ženske vestno pomivajo stopnice.«
Marija Terezija je žalovala za svojim dobrim možem. Ljubiti s prekipevajočim srcem ni znala, in tudi njena žalost ni bila žalost srca, ki je zadeto na smrt. Ljubila je zmerom samo svojo težko dolžnost, svojo življenjsko nalogo. Ljubila je dolžnost, skrbeti za srečo svoje rodbine in svojega moža. Ker je bil zdaj mrtev, je zelo umerjeno žalovala za njim. Mrtvi ji ni več nalagal nobene dolžnosti; zato se vdova ni mogla utapljati v svoji žalosti. Utapljala se je v skrb za bolnega sina, za pastorka, ki mu je bila po svoji poroki kot mlada žena obljubila, da mu bo zmerom pomočnica. Ves čas je bil njeno bolečno dete, prej in še danes ta dan.
Oklepala se ga je, ni ga hotela pustiti od sebe, proti njegovi nestrpnosti je postavljala svoje neskončno potrpljenje. Hotel je proč, v Konopište, v Chlumec; kaj ga je gnalo proč, kaj ga je podilo okrog? Odsihdob se je hotela vsa posvetiti njegovi negi, hotela je iti z njim v Meran ali v Davos, izbruhe njegove jeze je hotela prenašati in biti zmerom pri njem, zmerom pri njem ostati, in ker je nestrpno in jezno izjavljal, da hoče biti sam, da ne potrebuje nobene pomoči in nobenega varuštva, je opustila svojo brezmadežno poštenost ter zaigrala, plemenita glumica- vdovske žalosti, vlogo obupno žalujoče vdove, ki je treba paziti nanjo in ki bi jo bilo nevarno prepustiti njenemu obupu. Franc Ferdinand je pisal Zofiji, da še ne utegne priti, ker mora biti pri materi. Peljal se je z materjo v Reichenau, tam, na gradiču Wartholzu, je Franc Ferdinand čuval bol in obup Marije Terezije, tam je mati bedela nad sinovim ogroženim življenjem, skrivaj in nezavzetljivo, da ne bi opazil. Čez nekaj dni je vendarle opazil. Mati je bila z zdravnikom sama in ni vedela, da je bolnik v sosednji sobi in prisluškuje. Govorila je o njem; menila je, da je videti nekoliko boljši, in glas ji je bil mahoma živahen in vesel.
Še tisti dan se je Franc Ferdinand odpeljal na Češko. Spotoma je ostal pol dne na Dunaju. Na vožnji s postaje v Beatricino ulico je moral njegov voznik ustaviti; silna množica je zapirala ceste. Množica je rjovela: »Hoch Lueger«. Voz je moral zaviti v stransko ulico in spustiti rjovečo množico mimo.
Sredi množice je vozila kočija, ki so jo rjove in mahaje s klobuki obdajali navdušeni ljudje. Tisoči so drli za njo. V kočiji je sedel mož kakih petdesetih let in se smehljal. Imel je negovano nava-lovljeno polno brado. Njegove drobne, zvite oči so se smejale. Z obema rokama je mahal množici.
>To je Lueger«, je rekel grof Thun, ki je sedel zraven Franca Ferdinanda.
Franc Ferdinand je radovedno pogledal široko-plečega, stasitega moža, ki so mu že ves čas, odkar je bil doma, povsod pripovedovali o njem. Dr. Lueger j a so bili pred nekaj dnevi četrtič izvolili za dunajskega župana, in cesar je bil četrtič odbil tej izvolitvi potrdilo.
»Zakaj prav za prav cesar ne mara, da bi bil Lueger župan?« je vprašal Franc Ferdinand.
Grof Thun je studljivo pogledal preko množice in rekel: »Njegovemu veličanstvu Luegerjevo de-magoško početje ne ugaja. Razumem to. Luegerjev robati antisemitizem se tudi meni upira. Je tudi v nasprotju z državnimi osnovnimi zakoni. In Lue-gerjeva mržnja do Ogrov... moj Bog, kaj je treba tega? V monarhiji imamo tako zamotane razmere, da so orgije sovraštva, ki jih še bolj zapletajo, pc-vsem odveč. To, da hoče Lueger ustvariti veliko krščansko stranko, je sicer prav lepo, a hujskanje, s katerim se prikuplja ljudstvu, mi je zelo contre coeur.«
»Jaz pa mislim«, je odvrnil Franc Ferdinand, »da bi bilo kar zdravo nekoliko hladiti madžarsko prevzetnost.«
Grof Thun je spravil enoočnik v žep telovnika in zaprl oči. Ko je bil izprevod mimo, jih je spet odprl.
»Zoprn človek«, je pomislil Franc Ferdinand. »Ta ne bo dolgo moj vi^ji dvornik. Kar se pa Lue-gerja tiče... ta mi je všeč. Ne boji se pošteno povedati Ogrom svoje mnenje. Zastran mene lahko vsak dan požre Juda za zajtrk, zastran mene jih tudi lahko pusti pri miru, meni nič mar. Ako je res, da hočejo Judje in prostozidarji vladati svetu, tedaj jih je treba pritisniti ob steno. To sem sam že mnogokrat rekel.
Prometna banka d. d. u Ljubljani
_ STRITARJEVA 2 — TELEFON 21-49_
Ugodni trgovski krediti - Eskompt menic - Nakazila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% do 5%
STARE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE
klavirji in planini
imajo vsak čas svojo vrednost. Posebno ugodna cena z ozirom na stvarno vrednost zamore tudi vas proti ugodnim
pogojem odplačevanja na- _
praviti posestnika pravega V
.forster*
Tovarna Lobau Sa in tovarna harmonijev — Georgswalde Sud. Gau.
Mali o
IIUUIJJJ
Beseda 1 din. davefc j din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmani
ši zneses 17 diD
Posredovalnica
Ogrin<
Aleksandrova c. 7-H potrebuje več kuharic, sobaric, natakaric, služkinj in deklet ia kmečka dela.
8664-
Kr^jaškega
pomočnika
za damska dela, dobro iz-vežbanega sprejme atelje »Dorca«, Tavčarjeva 3-1.
8667-1
Frizerko
mlajšo moč in učenko — sprejmem takoj. Kranjc Franc, Ljubljana VII, Čer-netova 25.
8673-1
Šiviljo
dobro, za ženske obleke za na dom spreime Lesjak, Štepanja vas 79.
8610-1 Mlad vrtnar
dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtača«.
8681-1
Učenko
za familijarno tamburaško kapelo potrebujemo, ki dobro poje in ima voljo za učenje glasbe. Pogoje po sporazumu na Kovač, kapelnik kavarne »Amerikan bar«, Sušak.
8671-1
Prvovrstno frizerko
ki zna vsa v stroko spadajoča dela, sprejmem. Plača din 900 mesečno. — Joško Hudrič, Jesenice, Kralja Petra c. 17.
8650-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Trgovski pomočnik
mešane stroke, absolvent Christofovega večernega tečaja, vojaščine prost, priden in zanesljiv želi službe pri gospodarju, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen in vesten 24«.
8687-2
Trgovski pomočnik
star 30 let, verziran v veletrgovini špecerijske in kolonialne stroke, zmožen samostojnega vodstva podružnice, želi službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 888«.
8680-2
Ca 400 m mreže
za ograje
zelo ugodno naprodaj. Po-zve se: Žilič, Gosposvetska cesta. 4.	8656-6
Vrtne zemlje
nekaj kubičnih metrov proda skladišče Gosposvetska cesta 3.	8683-b
Šiviljsko
pomoemeo
prvovrstno, sprejmem za takoj. — Salon Kucler, Aleksandrova c. 3-IH-
8654-1
Krojaško
pomočnico
ki je izvežbana za kostume in plašče ter učenko želez-ničarko išče za takoj Franja Čop, šivilja, Jesenice - Fužine.	8651-1
Natakarica
simpatična, išče 15. maja službo kjerkoli, a najraje v Celju ali vsaj v bližini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8684-2
.<iilllllUIII9lillll!Ulllll!lilllllllllllllllllllllllll!!lllli!
Vajenci (ke)
llillllll!llil!lllllllll»IMIlllinil!!!llil!lJir'!l!
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Mesarskega
vajenca
sprejme za takoj Janko Vi-demšek, mesar, Dob pri Domžalah.
8652-44
Kupim
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
Pisalno mizo
in dva pripadajoča stola, vse dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod značko »Pisarna« na ogl. odd. Jutra.	8622-7

Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanjf naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Dva velika prostora
poslovna, krasna, v II. nadstropju, Krekov trg 10, — vhod s stopnic, oddamo. — Poizve se tam pri Vokaču.
8612-19
Učenca in učenko
v slučaju tudi prodajalko, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in drugimi podrobnostmi naslov: Mihael Ban,
G. T. Rotman:
Perfektno frizerko
sprejme takoj ali po dogovoru Avgus Taček, Celje, Gosposka ulica 13.
8638-1
1NSERIRAJTE
V »JUTRU« !
S Pegazom - okrog sveta
Bližali so se angleški vasi. Srce gospoda Jodelbergerja je razbijalo od pričakovanja. Ali bodo tu pristali? Slana voda, ki jo je bil popil, mu je zbujala neznansko žejo in hrepenenje po kozarcu limonade. Na eni izmed prvih hiš je opazil velike črke: »INN« — in Zep Jodelberger je dobro vedel, da to pomeni »gostilna«.__
Maharovec, Dolenjsko.
p,- Št. Jernej, 8655-44
Hrastove klade
debeline 40—70 cm, kupim franko postaja prodajalca. Nujne ponudbe na I. Me-štrovič, Zagreb, Jelačičev trg 15.	8658-15
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Motor kupim
od 200 ccm naprej. Prodam nove balinske krogle, mizarstvo Milan Kranjc, Miklošičeva 12.
8663-10
Pouk
Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje asiova 5 din, najmani šl znesek 17 din
Strojepisni pouk
večerni tečaji, oddelki od i/27. do 8. in od V28. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. — Novi tečaji se bodo pričeli 3. maja 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega zavoda, Ljubljana, Domobranska 15, telefon št. 48-43.
8666-4
Dragocenost
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE — jnvelir, LJubljana, Wolfova ul
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
CebulCek
dalije, gladijole, begonije in drugi gomolji po znižani ceni pri Sever & Komp. Ljubljana.
S536-6
Damsko in
moško kolo
novo, luksuzno, kromirano prvovrstne znamke zelo poceni in eno Uaro za 450 din naprodaj. Rožna ulica 19, dvorišče.
8669-11
.Kolesa
uaj boljša ln velika izb) ra nizke cene, na u-godna odplačila Oskai Remec, Ljubljana, Do enjska 5.	113-11
Pohištvo
novo in že rab'jeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo 1 posebni oddelek ■ komisij sko prodajo do zelo ugod nih pogojih. Kupce* je v tem oddelku vedno dovoli za dobro ohranjeno pohi štvo. Vso reklamo preskrbi mo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevo2 pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana, — Tyrševa 12.
Milostiva!
Vaš krzneni plašč Vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo vsa potrebna popra vila za polov. ceno. Plačlji vo šele v jeseni ob prevzemu. L. ROT, Ljubljana, Mestni trg 5, Telefon 20-05 185-30
Trgovina
moške konfekcije, dobro uvedena, ugodno naprodaj v trgovskem mestu zaradi zamenjave drugega. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Št. 2452«.
8268-19
Lokal za trgovino
že vpeljan, z mešanim bla gom, vzamem v najem za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnik«.
8657-19
Naprodaj
dobro vpeljana manufaktur-na trgovina v centru Ljub Ijane. Potreben kapital din 165.000. Ponudbe na Alo-ma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 2-1., pod »Takoj«.
8644-19
€25291
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Večje število parce!
kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naproda gradbeno strokovno izobra žen posredovalec:
Kunaver Ludvik
esta 29. oktobra 6. Tele ton 37-33 Pooblaščen gra ditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago.	3(5
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Odraslim osebam
oddam dvosobno stanovanje kopalnico, plin, terasa, vse pritikline. Močnikova 8649-21
miiMM^^
Dv-^ gospoda
ali gospodične
sprejmem takoj na stanovanje. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra.
8668-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno, solnčno, za eno ali dve boljši osebi, s hrano ali brez, oddam. Pra-žakova ul. 10-1., desno.
8662-23
Lepo sobo
solnčno in zračno, opremljeno, s souporabo kopalnice, v lepi vili, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8679-23
Opremljeno sobo
manjšo, oddam takoj ali 1. maja. Medvedova ul. 7.
8686-23
UJiTk
Sobo
strogo separirano, za 1. ali 15. maj, po možnosti v centru mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna soba«.
8665-23a
nformacije
Potujem v Graz
z avtomobilom v soboto. — Sprejmem dva sopotnika. Oglasiti se ie takoj pri tvrdki Ostrožnik, trgovina, pasaža Nebotičnika.
8672-31
K
Javna dražba
galanterijskega blaga, kom pietne naprave za izdelovanje rokavic, stelaž pultov, osi, jermenic itd., se vrši v pet-' ■-.„ ?8. apr:la ob 14 ari v skladišču Ljubljana Rudnik 24. Blago se lahke ogleda vsak dan. prodaja «« tudi pod roko.
8237-32
Gospa Gaby Wagner razodeva svoja prava leta in
pripoveduje,
kako je dosegla to presenetljivo izpremembo svoje zunanjosti.
Krofaštvo 20.stolet j?
Vam nudi satisfakcijo za vse dosedanje napake.
Zavezanih oči boste lahko ugotovili prednosti mojega dela. Zapomnite torej! Pravi naslov za obleke, kostume in ostale predmete dosledne Vašim željam je
Englisb tvorkmanship
ŠLIBAR ŠTEFAN
MESTNI TRG 8/L
»Tudi sama komaj verjamem«, piše gospa Wagner, »ko gledam svojo fotografijo, staro 10 dni. Videz je kazal najmanj za 40 let. Imela sem brazde in gube na čelu ter okrog oči in ust. Polt je bila vela in bleda. Danes me vse prijateljice občudujejo ter zavidajo zaradi gladke, jasne kože, na kateri ni niti ene gube. Vse mi pravijo, da nisem videti niti za en dan starejša od 25 let, čeprav jih imam v resnici 35. To presenetljivo izpremembo sem enostavno dosegla z vporabo hrane za kožo Tokalon — rožnate za noč in bele za čez dan. Mnoge moje prijateljice, katerim sem priporočila kremo Tokalon, Imajo ravno take presenetljive rezultate.«
Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuj« Biocel. presenetljivi vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki znameniti dunajski vse-učiliški profesor. Vporabljajte rožnato hrano za kožo Tokalon za noč. — Ona hrani in pomlajuje kožo ko spite. Koža postane čvrsta in refi se gub. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon — ona razkraja zajedalce, zožuje razširjene znojnice ter napravi kožo svežo, jasno in baržunasto gladko.
Vsaka žena, ki se posveti tej enostavni negi od 3 minut dnevno, lahko postane po videzu za mnogo let mlajša in lahko olepša svojo polt. Uspešni rezultati so zajamčeni s kremami Tokalon. ali pa se denar vrne.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj te ga lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-W, Zagreb, Praška ul. 6._
Od Vas j«
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
'ralnio — Sretlolikaln-.
»ERfRAJ V „ JUTRU"!
čevljarna »DUNAV« - Beograd
je otvorila svojo podružnico v Ljubljani,
MESTNI TRG 17 Čevlji »DUNAV« ročni izdelek!
Oglejte si neobvezno naše vzorce!
Nizke kvalitetne cene. Solidna postrežba.
f
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Denarni zavod
malega človeka
je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, LJubljana Dvofakova uL 8. Posojila, ugodni pogoji. -Hranilne vloge — visok' obresti.	178-16
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostne vest, da nas je danes nenadoma zapustil naš preljubi sin, brat, svak in stric, gospod
LENKO OBLAK
cand. iur.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 27. aprila 1939 ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče Sv. Križa.
Ljubljana, Prevalje, Derventa, 26. aprila 1939.
žalujoči ostali
Naznanjamo žalostno vest, da je v sredo, 26. t. m. ob 11. dopoldne dotrpela po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, naša draga teta oz. sestrična, gospodična
Fanči Poklukar
POSESTNICA NA DOBROVI IN BREZOVICI
Pogreb bo v petek 28. t. m. iz župne cerkve na Dobrovi, kjer bo ob 9. sv. maša, na pokopališče na
Viču.
Dobrova pri Ljubljani, 26. aprila 1939.
D INKA, ROZKA in LOJZE PLANTARIČ, nečakinji in nečak — in ostalo sorodstvo.
w m	M m za kuhinjo
unoiej sever.
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri
LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje linoleja.
Usejuje Bavorin Ravljen. — Izdaja za fconzaccU *Ju,tra*
Stanfco Biant. - Za Narodno tiskamo d. 0. kot tiskarnama Ban Jeraa. - & inieratni del je odgovoren Alojz Novak. - Ysl s Ljubljani,