OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
Pisatelj H. G. Wells umrl v starosti 79 let
London, 13. avgusta — v starosti 79 let je danes umrl svetovno znani pisatelj H. G. Wells, ki bi bil čez mesec dni dočakal 80 let. Wells je bil izredno Plodovit pisatelj in je vsega skupaj napisal okrog 75 knjig, povesti ter poQudno znanstvenih in zgodovinskih del.
Njegovo najbolj znano delo je Obris človeške zgodovine" (Outline of History), ki je bilo prevedeno v skoro vse jezike sveta.
Wells je bil mož samostojnega mišljenja, socialist po prepri-^^nju, toda na celi črti strogo kritičen duh. Nedavno je povzročil veliko senzacijo, ko je obtožil kraljevsko dinastijo sodelovanja z britskimi fašisti ter apeliral na Angleže, da se znebijo monarhije.
Komunisti napovedujejo veliko krizo v
zedinjenih državah
PORTLAND, Ore. 13. avgusta. — William Z. Foster, vodja ameriške komunistične stranke, je danes napovedal podržavlje-velike ameriške industrije, kar bo sledilo veliki ekonomski krizi, ki nas obišče v Ameriki v teku treh ali pet let.
Največja nevarnost za svetovni mir so danes Zedinjene države, je rekel Foster, ker so
svoji mogočnosti začele zašle-•iovati imperialistično politiko.
Take smernice nas sicer še ne Vodijo v vojno, pač pa v novo ekonomsko krizo, je dejal Foster.
zahteva kampanjo proti kluks klanovcem
NEW YORK, 12. avg.—New-yorski državni pravdnik Natha-L. Goldstein priporoča splošno narodno kampanjo za ^ničenje fašistične organizacije Ku Kluks Klana, v kateri je ^ekel, da izkorišča za svoje na-Wiene veteranske in ženske organizacije, ter tako indirektno pospešuje svoje cilje.
^ follettu trda
prede v wisconsinu
MADI80N, Wis., 13. avgusta ~~-Zadnja poročila o izidu pri-'^arnih volitev v Wisconsinu Ustvarjajo vtis, da senator Rob-M. La Follette utegne izgu-'ti bitko za republikansko no-^.inacijo. Njegova večina znaša Samo nekaj tisoč glasov.
iMolotov pravi, da skušata Amerika in Anglija dobiti nadvlado v Sredozemlju
PARIZ, 13. avgusta—Sovjetski zunanji minister je danes Ameriko in Anglijo indirektno obtožil, da skušata dobiti absolutno nadvlado v Sredozemlju ter na ta način Italijo in Francijo podrediti svoji gospodarski in politični oblasti.
Molotov Zedinjene države in*
Velike Britanije ni direktno imenoval, toda v govoru, v katerem je odgovarjal italijanskemu pre-mierju de Gasperiju, je ponovno omenil "gotove velesile" in govoril o tujem kapitalu, ki stremi za tem, da bi Italijo gospodarsko *
zasužnjil.	j
Sovjetski zunanji minister je imel svoj današnji govor po parlamentarni zmagi, katero je vče-,
raj izvojeval njegov kolega Višinski nad ameriškim državnim tajnikom Byrnesom v debati, v |
kateri je Rusija zahtevala pra-,
vico takojšnjega odgovora na,
italijanski apel za milostno po-1 stopanje.
Obtožil Italijo nadaljevanja imperialistične politike
Molotov je v svojem govoru ožigosal de Gasperijev govor kot dokaz, da so v Italiji še vedno na delu gotovi elementi, ki vztrajajo na nadaljevanju stare imperialistične politike, mesto da bi delale za ojačenje demokratičnih sil in gradile resnično novo Italijo.
CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA). AUGUST J4, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 159
^96nj uničil tovarno ^ Euclidu
y^eraj okrog 3. ure zjutraj je ®Senj objel tovarno Cleveland ^ock Wool Co. na 20300 St.
Ave. v Euclidu, ki je na-P^'avil okrog $150,000 škode. ^ ^lele so se vreče, nabasane z
''ock wool" Za insuliranje do-ihov.
^•-Letnica smrti
^ Jutri zjutraj ob osmih se bo cerkvi sv. Marije Vnebovzete zadušnica za pokojnega J &hk Marinčič v spomin 10-® nice njegove smrti. Sorodniki prijatelji so vabljeni, da se P^&vila udeleže.
Odgovarjajoč na »de Gasperijev apel, da se odločitev glede Trsta odloži za leto dni, je Molotov italijanskega premierja obtožil, da skuša kovati kapital iz razlik, ki obstoje glede tržaškega vprašanja in razbiti skl&p štirih velesil, ki so glasovale za internacionalizacijo Trsta.
Ostro je Molotov tudi kritiziral de Gasperijevo izjavo, da je Italija voljna sprejeti nadaljno tujo okupacijo dežele, rekoč, da je s tem pokazal, da mu ni mar za resnične interese svojega naroda.
JEZERSKI PARNIK NADOMESTUJE HOTEL
CHICAGO, 12 avg. — V Chi-cagu se vsidra v pristanišču ob 10:30 zvečer jezerski parnik City of Grand Rapids, ki je last C. & B. linije. Na pomolu ga čaka že množica ljudi, kateri gredo prenočevati na parnik, ker ne morejo dobiti prostora v hotelih. Parnik namreč stoji do 8. ure zjutraj v pristanišču.
Na parniku je prostora za 300 oseb za spati in pravijo, da imajo zelo razkošne kabine, 100 po številu. Tako igra ta parnik dvojno vlogo; po dnevi prevaža potnike v Milwaukee, ponoči je hotel za goste.
Snoči je nenadoma umrl na svojem domu na 10602 Magnolia Drive mestni sodnik Perry A. Frey, ki je podlegel srčnemu napadu. Pokojni sodnik, ki je bil 50 let star, je bil včeraj kot običajno v službi v mestni hiši, kjer je zasliševal kriminalne porotne slučaje. Ob 4. popoldne je rekel, da se ne počuti dobro in je šel domov in se podal v posteljo. Poklican je bil zdravnik, ki mu je dal zdravila, toda malo pred 8. uri je dobil srčni napad, kateremu je v teku nekaj mindt podlegel.
Sodnik Frey je imel široko poznanstvo tudi med Slovenci, kajti je bil rojen in je zrastel v okrožju slovenske naselbine na St. Clairju. Svoj čas je bil glavni policijski prosekutor, po odhodu iz tega urada pa je bil izvoljen za mestnega sodnika. Pokojni zapušča vdovo in pet otrok, enega sina in štiri hčerke.
Avtomobili so se izza 1942 podražili za 22 odstotkov
PRVI AVSTRALSKI poslanik . . . Prvi ameriški poslanik v Avstraliji, je Robert Butler, katerega predstavlja zgornja slika, ko je bil zaprisežen. Prejšnji zastopniki v Avstralijo, so vedno nosili naslov ministra.
Sodnik Perry A. Frey nenadoma umrl
WASHINGTON, 12. avgusta —OP A urad je danes v smislu nove OP A postave, katero je sprejel kongres, odredil novo zvišanje cenam avtomobilov pri prodaji na drobno, s čemur so se avtomobili v primeri s cenami, ki so obstojale leta 1942, podražili za 22 odstotkov.
Nova podražitev znaša 7.3 odstotkov in bo pri avtih raznih vrst znašala od $62 do $322.
Zvišanje, ki je bilo odrejeno j danes, je že četrta podražitev, | katero je odredil urad OPA od zadnjega novembra.
Avtomobili prihajajo v razred "razkošnosti"
Tu sledi nekaj primerov po-draženja na podlagi današnje odredbe: *
Plymouth De Luxe: $1,142 (stara cena $1,069), razlika $73; Ford De Luxe: $1,068 (stara cena $995), razlika $73; Pon-tiac Torpedo Six: $1,213 (stara cena $1,127), razlika $86; Hudson Super Six: $1,360 (stara cena $1,257), razlika $103; Studebaker Champion: $1,238 (stara cena $1,158), razlika $80; Buick Series 40: $1,346 (stara cena $1,250), razlika $96; Cadillac Series 61: $1,935 (stara cena $1,795), razlika $141.
Obenem se naznanja, da bo OPA urad v kratkem dovolil še eno nadaljno zvišanje,. M bo znašalo 5 odstotkov, kar pomeni, da avtomobili v Ameriki pridejo v razred "razkošnosti," in da bodo avtomobile mogli kupiti le premožnejši sloji.
Angleži imajo v Palestini 50 tisoč vojakov; izgredi v Haiii
Problem parkališča za letala
avi
^ Pozdrave iz Yellowstone Par-' Wyo., pošiljajo vsem prija-.®Jem Mr. in Mrs. Joseph Ce-
kadi

a ter Mr. in Mrsč Joseph
estek
m srn.
HIMEN
Prošlo soboto sta se poročila v cerkvi Marije Vnebovzete Miss Mildred Glazar, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Frank Glazar, 17833 Dillewood Rd., in Mr. Edward Zimmerman, sin Mr. in Mrs. Joseph Zimmerman, 1236 E. 175 St. Poročna slav-nost se je vršila zvečer v Bridge Tavern, E. 152 St., nato se je mladi par podal na ženitovanj-sko potovanje v Niagara Falls. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Eveleth, Minn. — Na polletni seji glavnega odbora SNPJ, ki je zboroval tukaj tik pred jedno-tino konvencijo, je bilo poroča-no, da je jednota v prvi polovici tega leta napredovala za 1,263 novih članov, in njeno premoženje pa za $329,115.92. Dne 30. junija je jednota imela 67,691 članov v obeh oddelkih, 49,762 v oddelku odraslih in 18,614 v mladinskem.
Milwaukee, Wis.—Dne 4. avgusta je naglo umrl John Reigel, doma nekje na Gorenjskem. Tukaj je bival 30 let in se je udej-stvoval v dramatiki. Bil je član SNPJ. Zapušča ženo in hčer.— Dne 5. avgusta je umrl Frank Rozman, star 35 let in rojen v Marshfieldu, Wis. Zapušča ženo, tri mladoletne otroke, mater, šest bratov in pet sester.—Dne 10. avgusta je umrl Michael Cesnik, star 79 let |n doma iz Zagorja na Notranjskem. Tukaj je bival 40 let. Zapušča ženo, sedem sinov in eno hčer.
Ob letošnjem Delavskem prazniku se bodo v dnevih od 30. avgusta do 2. septembra vršile na mestnem letališču v Clevelandu velike letalske tekme. Ob tej priliki se pričakuje velikanski naval letal iz vseh krajev Zedinjenih držav. Na mestnem letališču bo pripravljen prostor za 1,000 letal za civiliste in za približno 250 vojaških letal. Pričakuje pa se nad 4,000 letal. Vsled tega je vodstvo mestnega letališča naprosilo vodstva predmestnih letališč, da napravijo prostor za ostala letala.
Tako bodo morali letalci pustiti svoja letala na letališču v Willoughby, Chagrin Falls, Bar-berton, Akron, Medina, Elyria in Lorain in drugih manjših letališčih, ki jih je 20 v cleveland-ski okolici. Ob tej priliki bo največja letalska gnječa vseh časov v Clevelandu.
Pomislite, koliko daljavo bodo morali letalci prepotovati, predno dospejo od svoje postaje na mestno letališče, kjer bodo glavne tekme.
Predsednik Truman je pred kratkim imenoval Edwina G. Nourse, podpredsednika Brookings inštituta v Washingtonu, načelnikom novo ustanovljenega ekonomsko - posvetovalnega odbora za polno zaposlitev.
Trije ubiti in sedem ranjenih tekom nemirov, ko so Angleži naložili 1,000 beguncev na ladje za deportacijo
JERUZALEM, 13. avgusta—Nocoj je bilo v Palestini na postojankah 50,000 mož britske armade, ki imajo povelje, da odločno nastopijo proti pričakovanemu odporu od strani židovske podtalne organizacije kot odgovor na deportacijo tisoč židovskih beguncev iz Evrope.
V pristanišču Haife, kjer so^
na obisku
V Clevelandu se nahajajo na obisku pri Mr. in' Mrs. Frank Glazar, 17833 Dillewood Rd., Mr. in Mrš. Jack Bele in sin Harry iz Exporta, Pa., ter Miss Elsie Kosmač iz Strabane, Pa., ki so prišli na svatbo Mildred Glazar in Edward Zimmerman. Mr. Bele je brat Mrs. Glazar. -
Vprašanje predsednikov posameznih komisij konference
PARIZ, 9. avgusta, (O.N.A.) —V krogih mirovnih delegatov se vjše zdaj poizkusi prizadevanja, da bi se na podlagi pogajanj določilo predsednike najvažnejših odborov konference— v cilju, da se prepreči nove srdite spopade med velesilami.
Odbor za postopek je odločil, da velesile ne morejo postati predsednik komisij. V teku zadnjih 24 ur je biio mnogo predlogov, da naj bo imenovan podpredsednik jugoslovanske vlade, Edvard Kardelj, za predsed- j nika komisije za mir z Italijo.
V 'prilog tega imenovanja je povedano, da je bila Jugoslavija prva velika žrtev italijanske agresije. Toda nekateri delegati so mnenja, da so jugoslovanske zahteve proti Italiji dovolj razloga, da ne bi bilo politično umestno, postaviti Jugoslovana za predsednika te komisije.
Iz tega razloga so zdaj začela prizadevanja, da se imenuje no-vozealandskega delegata predsednikom komisije za Italijo, a čehoslovaškega delegata Masa-
ryka podpredsednikom.
• *
Kaj se skriva za prerekanji v Parizu
PARIZ, 9. avgusta, (O.N.A.) —Trdokorna prerekanja v Parizu skrivajo prizadevanje diplomatov za pozicijami, katere bodo zavzemali v pogajanjih za mirovne pogodbe z Nemčijo in Japonsko.
Pogodbe s sateliti osišča niso tako ogromne važnosti za veliko četvorico, da bi se radi njih tako trmasto spri jemali. Stvar, za katero gre v resnici, je vprašanje, v koliki meri bodo mogli mali narodi vplivati na potek pogajanj, ki so odločilna za značaj miru, katerega bomo dobili.
bili begunci, ki so dospeli v Palestino, da se tamkaj naselijo, danes naloženi na ladje v svrho deportacije na otok Ciper, je prišlo med Židi in britskim vojaštvom do spopadov, tekom katerih so bile najmanj tri osebe ubite, sedem pa je bilo ranjenih.
Jeruzalem ima lice od sovražnika okupiranega mesta
Centralni del Jeruzalema je nocoj izgledal kot mesto, ki se nahaja pod sovražno okupacijo. Britska vojaška policija je dospela tudi v mesto Tel-Aviv, ki je središče židovske palestinske kolonije, ter je nocoj patrolirala vse ulice.
Britske čete stražijo barikade, ki so bile zgrajene na strate-gičnih točkah na vseh važnih cestah v Palestini. Z vseh postojank štrlijo cevi brzostrelnih pušk.
Ko so židovski prebivalci navzlic strogi odredbi, da se ne premaknejo iz stanovanj, danes tekom vkrcavanja beguncev prihiteli v luko Haife, so britski vojaki ustrelili nanje.
Demonstracija v luki je sledila po klicu tajne židovske radijske postaje "Glas Izraela" na prebivalstvo Haife, da pride na plan in hiti na pomoč beguncem, ki se jih deportira na otok Ciper.
V Jeruzalemu je bila oklicana generalna stavka j
Židovski narodni svet v Je-' ruzalemu je od 5. ure danes popoldne pa do polnoči oklical generalno stavko, že poprej pa je na vse Žide podal poziv, da pri-čno izvajati na celi črti program nesodelovanja z lokalnimi administracijami.
Židovski radio je apeliral na vse židovske prebivalce v Pale-
ZAMORKA SI NAROČILA RAZKOŠEN POGREB, KI JE STAL 5000 DOLARJEV
V ponedeljek popoldne se je vršil na Highland pokopališču pogreb clevelandske zamorke Mrs. Mary A. Diehl, ki se je pred leti bavila s prekupčevanjem posestev in je pri tem precej obogatela. V letakih, ki so jih delili ob pogrebu, je bilo rečeno, da je bila pokojna rojena leta 1868. V Clevelandu je živela približno 50 let.
Zamorka je v oporoki določila, da naj se za pogreb potroši do $5,000. Tako si je že preje sama kupila bronasto krsto za $2,000; obleka, v kateri je ležala, je veljala nekaj nad $100. K temu so morali biti primerni čevlji itd. Naročila si je tudi velik spomenik na pokopališču. Za spremstvo na pokopališče je volila vsoto za 25 avtomobilov, da jo spremljajo. Dalje je določila vsoto za cvetlice, ki se morajo nositi v dve cerkvi v njen spomin. Želela si je tudi pevski zbor in posebne nosilce krste, ki so morali biti v uniformah.
Ženska je živela vse življenje zelo skromno in si ni ničesar privoščila. Pogrebne obrede je opravil Rev. Charles S. Spivey od metodistovske cerkve. Pri pogriebniku se je zbralo na dan pogreba okrog 1,500 oseb, toda bilo ni opaziti, da bi bil kdo jokal za njo.
tatovi so odnesli rakuna iz muzeja
V nedeljo zvečer je nekdo ukradel iz kletke North Chagrin Trailside muzeja rakuna (raccoon), ki je bil popolnoma domač, ker je bil tako vzgojen izza rojstva. Nekdo je prerezal mrežo kletke in odnesel žival,
ze-
stim, da stopijo v zdruzem	bodo posebno otroci „
proti angleški vladi, katero ob-i,^	j, |,U v
tozuje, da je napovedala vojno I	veselje. Vodstvo muzeja
ne samo Židom v Palestini, tem več proti židovstvu v obče.
Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte ca otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš deleži
iz bolnišnice
Poznana Mrs. Mary Matko se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 10313 Reno Ave., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Obenem s e zahvaljuje vsem za obiske, darila, cvetlice in karte, ki jih je bila deležna v bolnišnici.	•
Velika udeležba pri Goodyear pikniku
V ponedeljek se je v Euclid Beach parku vršil piknik upos-Ijencev pri Goodyear Tire & Rubber Co. iz Akrona, katerega se je udeležilo okrog 12,000 delavcev. S tem v zvezi so se vršile razne tekme in igrala je godba 60 osfb.
Oddane so bile razne nagrade, od katerih je ena šla Telford Pringlu za dober nasvet in je zato prejel $1,500; druga nagrada pa je šla za junaštvo, katero je prejel Scout Edward Seiford, ki je rešil pet oseb, ki so padle v jezero Turkeyfoot, ko se jim je prevrnil čoln.
apelira na ugrabitelje, naj ga vrnejo v muzej, ker je navajen posebne hrane in ako te ne dobi, bo žival poginila.
guardian banka plačuje vlagateljem
E. F. Masch, posebni zastopnik državnega nadzornika bank poroča, da je pripravljena vsota $2,670,000 za razdelitev med približno 73,000 vlagateljev. S sedanjo likvidacijsko dividendo bodo vlagatelji prejeli v skupnem 80 . odstotkov svojega denarja, ki so ga imeli vloženega v hranilnih vlogah pri Guardian Trust Co. ob času, ko je zaprla vrata.
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
zadušnica
V petek, 16. avgusta se bo ob 7:45 uri zjutraj brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin prve obletnice smrti Louis Kulo-vec.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
14. avgusta, 194Q
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 4231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Towh:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)-----
For Half Year—(Za pol leta) —---
For 3 Months—(Za 3 mesece)------
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
-$7.00 - 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)-----
For Half Year—(Za pol leta)-----
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
.-S3.00 _ 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)----
-$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
BORBA ALBANSKEGA NARODA ZA SVOBODO
V	tistih dneh so se na skrivaj vrnili v domovino njegovi najboljši sinovi, da prevzamejo vodstvo in privedejo albanski narod v boljšo bodočnost. Komunistična partija Albanije je prevzela vodstvo v organizaciji odpora. Okrog sebe je združila vse demokratične in protifašistične sile ter pozvala narod na upor. Po vsej deželi se je začel širiti močan val osvobodilnega gibanja in med ljudstvom je zavladalo pravo uporniško razpoloženje.
Dne 28. novembra 1941 so izbruhnile velike demonstracije in stavke v vsej deželi. V Tirani so se demonstranti spopadli s policijo in z vojaško konjenico. T\idi v Korči, Argirokastru in v Valoni se je ljudstvo spopadlo s fašistič-ni,mi okupatorji ter imelo pri tem mnogo žrtev. Tako je vsako leto na ta dan ves čas okupacije albanski narod slavil svoj veliki narodni praznik.
Dne 28. novembra 1942 so Italijani razglasili obsedno stanje. Bali so se, ker so vedeli, da je že vsa dežela v uporu in kaj pomeni ta dan albanskemu ljudstvu. Toda tudi tega dne je albansko ljudstvo kljub obsednemu stanju, ohrabreno zlasti od akcij junaških albanskih partizanov, odšlo na ulice in pod rafali italijanskih mitraljez dostojno proslavilo svoj narodni praznik. Na vseh koncih in krajih dežele, zlasti po mestih, so začeli pobijati fašistične oficirje in vojake. Fašisti so se seveda maščevali z množičnim zapiranjem -in rhučenjem. Z blazno nervoznostjo so izvajali preiskave, ker so vedeli, da stoji za vsem teiji organizirana sila, ki vodi albansko ljudstvo v tako drzne akcije. Tako so pri preiskavah in blokadah v Tirani obkolili in ubili voditelja albanske mladine Džemala Stupa ter Ko j a Kušja, ki je organiziral sabotažne skupine in akčije v Tirani, ter mnogo njenih tovarišev. V Skadru so ubili Sadika Prlapa in dva njegova tovariša, v Valoni pa mladinca! Sadika. Vsi ti borci so junaško padli, boreč se do poslednjega naboja, in postali albanskemu ljudstvu vzor borcev proti fašističnemu nasilju. Po vsej albanski zemlji so te junaške akcije dokazovale, da se je mali albanski narod na življenje in smrt spopadel s svojim največjim sovražnikom in da se je odločil, da se bo boril do konca.
Konec — to pa je mogla biti samo popolna zmaga in uničenje fašizma. Dne 28. novembra 1944 je nova albanska ljudska vlada, ki ji je načeloval generalni polkovnik Enver Hodža, ki je bil obenem vrhovni komandant albanske partizanske vojske, svečano vkorakala v osvobojeno prestolnico Tirano. Na tiranskih uljcah je več kot 50,000 meščanov s pesmijo in cvetjem pričakovalo svoje osvoboditelje. Naslednjega dne so topovi nad Skadrom s salvami, ki so odmevale od svobodnih albanskih planin in plodnih ravnin, razglasili, da je Albanija po šestletni okupaciji in trdi osvobodilni borbi osvobojena. Z nepopisno radostjo je albansko ljudstvo ta dan prvič svobodno praznovalo svoj veliki narodni praznik v znamenju popolnega uresničenja velike ideje albanskih domoljubov iz leta 1912.
Albansko ljudstvo je v tej osvobodilni vojni napravilo največji, čeprav najtežji in najdrznejši korak naprej v svoji zgodovini. Pred njim so se odprle najširše možnosti vsestranskega in hitrega razvoja, možnosti, kakršnih do takrat teptano albansko ljudstvo ni poznalo.
V	narodno osvobodilnem gibanju je albanski narod doživel svoj preporod. Nikdar v zgodovini albanski narod ni s takšnem navdušenjem sodeloval v boju za svojo svobodo kot v tej zadnji vojni. V boju za narodno osvobojen je se je dvignilo vse mlado pokoljenje, vsa junaška albanska mladina. V boj so šle albanske žene, delavci, kmetje in izobraženci. Vse te sile, ki so se združile in |grnile v Demokratični fronti Albanije, so pognale z albanske zemlje tuje okupatorje, čeprav za ceno vel^cih žrtev. V boju proti fašizmu je padlo več kot 28,000 Albancev, 12 tisoč je bilo ranjenih, 50,000 pa jih je bilo interniranih in zaprtih po koncentracijskih taboriščih in ječah v Nemčiji in Italiji. Razen tega so italijanski in nen)ški fašisti Albanijo tudi gospodarsko strašno izropali. Odvzeli so ji bogastvo njenih tal, obenem pa so požigali in rušili vasi.
Ta dejstva in te številke dovolj govore, da je albansko ljudstvo od prvih dni vodilo brezkompromisni boj proti tujemu okupatorju in da je svojo usodo tesno povezalo z usodo vseh svobodoljubnih narodov, zlasti z usodo sosednih
ljubljanski trg je že dobro zolažen
Ljubljanski trg daje^vsak dan pestrejšo sliko. Poleg češenj iz Primorja, ki bodo, kmalu povsem izginile na trgu, si lahko kupiš tudi najzgodnejše južno sadje, kakor sveše smokve (fige), ki bodo letos v izobilju in poceni na ljubljanskem trgu. Po prvih marelicah, ki so prispele okrog 15. junija iz Makedonije in so bile zaradi dolge prevozne poti precej drage, po 28 din kg, pa se je opazilo koncem junija na trgu marelice, ki so dospele iz Vojvodine in so jih prodajali na drobno po 14 din za kg. Ostalo sadje je imelo naslednje cene: čebula 11.50 din, paradižniki 11 din; breskve prve vrste po 15 din, druge vrste 13.50, hruške po 14.5 in 12 din, jabolka po 12 din in slabše vrste po 10 din. Ako je trg samo en dan nekoliko slabše založen, je potem naslednjega dne tem večje povpraševanje in nakupovanje svežega sadja.
*
stanovanjska zadruga na vrhniki
Dne 26. junija so na Vrhniki ustanovili stanovanjsko zadrugo in izvolili pripravljalni odbor. Z dotokom delavstva v nova industrijska podjetja, se bo potreba p o zdravih stanovanjih na" Vrhniki še povečala. Krajevni ljudski odbor ima obsežno zemljišče "Klis", ki meri skoraj. 12 ha in ga bo odstopil zadrugi za gradnjo zadružnih hiš in kolonij. Pa tudi z lesom iz gozdov v ljudski imovini in s peskom in gramozom iz svojih kamnolomov b o lahko znatno olajšal delo zadrugi. Poleg tega si bodo zadružniki uredili svojo apnenico in bodo pomagali pri izdelavi opeke v vrhniških opekarnah. Tako bo mogoče znižati gradbene stroške in višino potrebnega fiosojila v prav znatni meri.
Na tem svojem prvem sestanku so interesenti in zastopniki množičnih organizacij obravnavali tudi podrobnejša vpraša-
nja pravic in dolžnosti zadružnikov, možnosti za znižanje grad-■benih stroškov in pa velikost in pa oblika stanovanj. Nekateri so opozarjali na nesmotrenost gradnje malih enodružinskih hišici in povdarjali velike gospodarske prednosti večjih stanovanjskih hiš ter potrebo smo-ternega načina gradnje v sedanjem času obnove. Neka tovari-šica je predlagala, naj bi bila nova stanovanja opremljena z vzidanimi omarami in zložljivimi posteljami, tako, da bi imeli otroci podnevi dovolj prostora za svoje delo in za igre.
Osnutek pravil stanovanjske zadruge je razložil predstavnik ministrstva za delo. V razgovorih na tem sestanku so vsi interesenti spoznali prednosti načrtne gradnje v okviru stanovanjske zadruge v nasprotju z neorganizirano gradnjo.
zbiranje gozdnih seaien
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LRS je pozvalo vse državne ' gozdne uprave ter okrajne in okrožne ljudske odbore, naj organizirajo nabiranje gozdnih semen. Prvi po-' goj za uspešno pogozdovanje je ! zagotovitev zadostne količine ! semen, tako za neposredno se-i tev na terenu, zlasti pa za vzgajanja sadik v gozdnih drevesnicah. Predvsem pride v poštev zbiranje semen iglavcev. Ker zadnje leto ni bilo semensko, moramo letos, ko kaŽ3 da bo drevje dobro obrodilo, zbrati čimveč dobrega semena. Ž2 zdi j je treba misliti na organizacijo za nabiranje. K temu je pritegniti šolsko mladino. Pri nabiranju storžev je paziti, da niso zeleni, odnbsno da seme morda ni že izpadlo. Seme listovcev se sme sušiti samo na zraku v pokritem prostoru.
kakor povsod na jezikovnem pouku. Treba je bilo vsaj deloma nadoknaditi izgubljeno in zamujeno. Zato so se pouka udeleževali v stotinah tudi odrasli fantje in dekleta in zato vprašanje zamujanja pouka ni prestavljalo resnejšega problema.
Delo je uspelo. Posebno otroci,' ki pojdejo nadaljevati študij je v srednjo šolo, bodo dobro pripravljeni. Bilo je pa še mnogo
ganizacija nabavljanja šolskih potrebščin bo v prihodnje izvedena s pomočjo šolskih zadrug, pripravljajo se učne knjige, tiska se učni načrt in tudi učiteljski kader je številčno tako zrasel, da bodo zasedena najnujnejša mesta. Ostale bodo krajevne nevšečnosti, ki jih bo treba reševati posamezno.
Ob tej priliki je treba pohvaliti tudi delo tistega učiteljstvaj
ovir, ki so krive, da uspehi še j ki je molče delalo obenem z
vedno niso taki, kakršni bi bili v normalnih časih pri takem prizadevanju staršev, otrok in učiteljstva.
Poleg obnove zgradb, ki se je ponekod zavlekla pozno v zimo, smo morali reševati vprašanje šolskih potrebščin, pomanjkanje učnih knjig, in končno moti-
Ijudstvom od prvega dneva po osvobojen ju in ni štelo dni in ur pri obnovi, ki je izvrševalo svoje šolske obveznosti v redu in še čez merrf in ki je vse proste ure dalo za ostalo skupno delo v kraju. Takih učiteljev je mnogo, morda več, kakor bi kdo mislil.
Danes smo v velikem boju za
lo nas je pomanjkanje učitelj- obnovo. Ko bo delo končano, se
skega kadra. Več na teh stvari
bodo ljudje ozrli okoli sebe in
je danes vsaj zasilno urejeno, precenili posameznika, koliko je Kjer niso šolske zgradbe popol-! bil z njimi. Med temi zvestimi bo noma obnovljene, bodo še med tudi dolga vrsta učiteljev, počitnicami, drugod so priprav-'	Venčeslav Winkler.
Elektrifikacija na Murskem polju
Elektrifikacija Hrasije-Mola in okoliških naselij
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Tudi ljudske šole gledajo s ponosom na opravljeno delo
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
šolsko leto, ki gre pravkar h koincu, je bila preizkušnja moči in sposobnosti ljudstva, ljudske oblasti in učiteljskega kadra. Izvršeno js bilo veliko delo in uspehi zadovoljujejo.
Prvi meseci po osvobojenju so pokazali, da bo treba pričeti prav od kraja. Postaviti je bilo treba najprej zgradbe, poiskati na'preprostejše pripomočke, nato šole pričeti z rednim delom. Ni'cdar še nismo bili postavljeni pred, take naloge z navidezno nemogočimi pogoji. Ker pa so bi'1 ljudje po osvobojenju drugačni ko prejšnja leta, je delo steklo kakor mimogrede.
O-lveč bi bjlo naštevati vse primere udarniškega dela pri obnovi, vas se je kosala z vasjo, okraj z okrajem. Vprašanje takojšnjega odprtja šol ni bilo samo zadeva posameznih učnih moči, temveč naloga, ki jo je hotelo rešiti ljudstvo in ki jo je tudi pozitivno rešilo.
Ob koncu šolskega let& so delovale skoraj vse šole. Še nekaj manjših šol je, ki niso začele z delom. To go kraji, kjer je zaradi popolnoma opustošenja nemogoče pričeti z delom, odnosno nekaj krajev na Kočevskem, kjer še ni bilo učnih moči. V teh krajih je število otrok tako majhno, da pri celotnem pregledu gkoraj ne pride v, poštev. Prej, ko so vre te šole pričele z delom, jo bilo treba trdega dela krajev-
nih ljudskih odborov in množičnih organizacij, da so ustvarili take materialne pogoje, da so otrooi lahko stopili v urejene prostore. Obnova šolskih poslopij se je večinoma nadaljevala tudi med šolskim delom, dokler je dopuščalo vreme. Primeri, da so istočasno delali v sobi zidarji in učitelji, niso redki.
Naše osnovne šole so bile zlasti po Gorenjskem in Štajerskem postavljene pred dejstvom, da so zajele otroke, ki zadnja štiri I leta skoraj niso obiskovali slovenskih šol. Nekajmesečni pouk, ki se je vršil takoj po osvobojenju, je razgrnil pred nas težave, ki jih bo treba premagati.
V preteklem letu zato ni bilo mogoče govoriti o rednih raz-le lih. Otroci so. bili razdeljeni r.kupimh in šele proti koncu šolskega leta je bilo mogoče toliko prehodili znanje, da so lah-':o stopili v določene razrede. 'Ipzumljivo je, da je nemška šola ubijala jezikovno znanje v malerinščini, težje je bilo dou-■ncti, da mladina ni pridobila nič niti iz ostalih predmetov.
Naše I udstvo je spoznalo med okupacijo nemško šolo in se je zato z veseljem oklenilo po osvobojenju domačo, ker je slovenska in ker mladino nekaj nauči. ' Ta zahteva ljudskih množiq, naj 'šola nekaj nauči , soglaša s ' stremljenji naše šole, zato uspeh ne more izortati.
Prvo večje delo, ki ga je uvrstil v svoj načrt dela KLO Hrastje-Mota, je bila elektrifikacija kraja in okoliških vasi Turjanci, Turjanski in Rački ter Hrašenski vrh. Pripravljalni od-:or je že oktobra 1945 začel z .birenjem materiala za zidanje transformatorske postaje. Ta-!ioj je bil izdelan začasni proračun. Na en delež so bile določene štiri luči.
Ljudstvo se je oprijelo dela z /elikim veseljem, saj je vedelo, Ja bo ta pridobitev samo njemu ,/ korist. Z lastnimi močmi, s samimi domačimi delavci so takoj pričeli graditi transformatorsko postajo. Delali so tudi pozimi, tako da je bil transformator že v začetku januarja zgrajen.
Stroški za samo zgradbo so znašali 41,420 dinarjev. Delavci 3o s prostovoljnim delom prispevali 2,400 ur navadnega težaškega dela, vozniki z dvema konjema 282 ur ter zidarji 1,138 .ir zidarskega dela. Dalje so 4,830 ur kopali jame, postavljali dirogove ter napeljavah žice za krajevno omrežje.
Luči so na posamezne vasi razdeljene sledeče: Turjanci, Turjanski in Rački vrh ima 344, Hrušenski vrh 120 in Hrast je-Mota 502. luči. Prvotni proračun je znašal 500,000 dinarjev, a se je pozneje povečal na okroglo 788,000 dinarjev, od katerega je prispevala DES 50%, z ostalimi 50% pa so bili po številu obremenjeni posamezni kraji, kakor Hrast je-Mota s 206,000 dinar-
ji, Turjanci, Turjanski in Rački vrh s 124,000 dinarji in Hrašenski vrh s 64,000 dinarji, tako da pride luč na povprečno 408 dinarjev.
Transformatorsko postajo v znesku 70,000 dinarjev so plačali interesenti sami, prav tako.niso vračunana v celotni znesek monterska dela, ki so jih plačale stranke same.
Celotno krajevno omrežje znaša 12 kilometrov (osem kilometrov je pri tem vračunanega industrijskega toka). Kapaciteta transformatorja znaša tri kilometre v premeru in je s tem dana možnost, da se omre^e raztegne še na del Murščaka..
Ogromno administrativno in drugo delo je vodil predsednik elektrifikacijskega odbora ter predsednik KLO Hrastje-Mota tovariš Andrej Sterniša, vaščani 30 mu pri tem 100% pomagali. Da je bilo delo tehnično brezhibno izvršeno ter da se je neprekinjeno nadaljevalo, da je bil ves material vselej pravočasno pri rokah, je zasluga inženirjev DESa Frasa in Korošca, ter tehnikov Tičarja in Šuntajsa. Montažo je izvršila DESa, obrat Gornja Radgona, deloma pa tudi podjetje Vrbnjak.
V splošno radost je električna luč v teh krajih Murskega polja prvič zagorela in otvoritev transformatorske'postaje pa bo v začetku avgiista obenem s proslavo 60-letnice obstoja gasilske četo Hrastje-Mota..	č.
jugoslovanskih narodov, ki so se borili skupno z albanskim narodom proti tistemu sovražniku, ter da je ostalo do konca zvesto zavezniški stvari.
Težišče dela je bilo letos vse- Ijeni vsaj zasilni prostori; orga- družili, da smo skupno zavihali
rokave in začeli odkopavati.
Predsednik obnovitvene zadruge v Žužemberku nam še podrobneje razloži načrt in nas razvrsti v skupine; 130 ljudi je zakopavalo travnato rušo. Dobra polovica je vaščanov, zlasti mlajših, še postarane ženice, ia resni možje so med njimi. Starejša žena se čudi: . . ampak, da ste se vi tam iz mesta spomnili na nas^"
"Na Hinje smo že dolgo jni^ lili, mati. Toda glejte, kako se gnetejo tam okrog avtomobila, kjer delijo obleko. Ali ne bi tudi vi stopili tja?"
"Veste, jaz sem pa prišla delat; ne po obleko," se odreže ženica.
Tolkli, udarjali in kopali smo nekaj ur in glej razrito zemljišče že dobiva obris skorajšnjega peskoloma. Vedno bolj se oblikuje cesta, prvi kopači v nižini odkrivajo čista ležišča. Uvideli smo, da bo treba Hinjam posoditi drobilec za pripravljanje večj? količine peska.
Ko smo videli prve uspehe načrtnega dela, smo se šele praV zaleteli z delom. Vaščani ne morejo prikriti svojega zadovoljstva in z nami vred krepko udarjajo. Pri težjem delu nas še prekašajo. Vajeni so takega dela, kramp in lopata jim bolje leži v dlani kot nam. Pa veseli so bih, da bodo kmalu imeli spet svojo streho in obnovljeni dom. Delavcev ni motilo godrnjanje nekih deklet-domačink, češ, da j® sedmi dan namenjen počitku.
Iz bližnje gostilne se je začula pijana pesem, pomešana z glasovi deklet. Človeku je težko pri srcu: "Ali je mar sedmi dan namenjen pijančevanju?" Na vsakem pragu gleda revščina, pO' treba na vsakem koraku^ sanjajo o bogatih sorodnikih v Ameriki . . . Kakor smo se ozirali, še mnogo je nezdravega v vasi, žalostna dedščina pretekle dobe. Zaslepljeno je bilo to ljudstvo, po osvoboditvi pa so se Hinja-nom začele odpirati oči, spoznali so resnico.
Mladina je že bolj zdrave mi" selaosti in se sramuje onih tam v gostilni. Odlično je za orala ^ trdo ledino, saj se zaveda, da bo treba še veliko dela pri obnovi vasi in njenih ljudi. Gospodarsko je 'treba dvigniti vas in pomagati v političnem delu, da ji ne bo tuj nov duh časa. Pvo-tiljudski vpliv je kriv gospodarske zaostalosti teh krajev io strup nasprotnikov narodno os""0-vodilnega pokreta še ni pO' Tjolnom?, izginil.
Popoldne ob 5. uri smo zakljU' čili z delom, orodje smo skrbno ibrali in uredili.
Utrujeni smo se s sanitetno ekipo sešls v vasi. Zdravnik j<^ predlagal GO ljudi.
"Veliko je golSavosti. Molznih krav primanjkuje, ni maščobe iii mleka."
Tovariša pri socialnem skrbstvu smo pobarali, kako je bilo z delitvijo obleke. Pravi, da mii tudi najbolj pravična delitev nc more zadovoljiti vseh, ker J® med ljudmi še mnogo neumestne zavisti in nerazumevanja za največje potrebe. Predsednik krajevnega odbora Rdečega križa J® hotel najprej oddcliti sebi, va-Ičfin, ki je šo pred kratkim pla' čnl zidarja z obleko, ki jo J® prejel od sorodnikov iz Amerike, je tudi zahteval svoj deleZ, pa so vaščani predlagali potreb-nejše.
Pred odhodom' smo obljubih' da bomo še prišli. Smotrno načrtno delo je vlilo vaščanom več knrajže; obljubili so, da bodo v skupnem naporu z nami nadaljevali započeto delo.
Z veselo posmijo smo se odp®'' Ijali skozi znane kraje in razpravljali o teh ljudeh in njihovih gospodarskih težkočah. SpO' znali smo, da je vendarle tudi ^ teh krajih pognala kal nove, zdrave miselnosti, čeprav je trda ' ruša potrebna me obdelave, am' pak dobro voljo do dela in napredka so pokazali.
Sedmi dan v tednu, pa smo obnavljali Hinje
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Na sindikalnem sestanku na-; Zgodnje nedeljsko jutro ni jneščencev okrožja Novo mesto j obetalo najlepšega vremena, smo razpravljali tudi o Hinjah,, vendar je bilo pred okrožjem Ž3
0	tistih Hinjah, ki so bile pozo- j vse živo. Mnogo je prišlo deklet, rišče tolikih borb in so hudo j ki so urno zložile vse orodje na porušene. Sklenili smo, da bomo avtomobile. Veselo so zabrneli šli prihodnjo nedeljo v Hinje. j motorji in potegnili skozi me-Tovarišica Mara je še pojasnje- sto v dolino Krke proti Dvoru, vala:	j Rahel dež n^s ni motil, saj nas
"Hinje so porušene. Vaščani!je mnogo, ki nismo vajeni peko-ne morejo iz zasilnih jam nako- j čcga sonca.
pati dovolj peska za zidavo. Edi- j Ko smo privozili na ^ilj, je no ležišče peska na tem sicer ^ hitro vsak segel po orodju, kdo kamenitem svetu je treba ure- j bi se obotavl al, ko od vseh stra-
1	diti v pravi peskolom z odvozno ni režijo ruševine. Tudi sod vo-cesto. Sedaj morajo voziti va-' de smo pripeljali s seboj, saj v ščani pesek štiri ure daleč J' i Hinjah ni niti kapnice, ker ni
Dogovorili smo se, da bomo v streh.
Hinjah rešili to vprašanje s hitrim pi'ostovoljnim delom. K sodelovanju smo povabili vse sin-Jdikalne podružnice. Prva sku-'pina je poskrbela za orodje, to-' vorne avtomobile in merilne pri-!prave; oddelek za socialno skrb-' stvo bo pr iskočil na pomoč z delitvijo obleke Rdečega križa, z nami bo sel se zdravnik z zdra-jvili in potrebnimi pripomočki.
Caniteta ostane v vasi in se od)>elje nato še v virče. .
Blizu vasi leži kotanjast travnik, kjer je ležišče peska. Že svoj ča» so vaščani tu kopali pesek, toda mi se bomo lotili načrtne-■^a odkopa, ki bo tudi okoliškim vasem nudil dovolj materiala. Tovariš geometer si je že poprej ofclodal teren in strasiral cesto za odvoz. Se domačini so se pri-
/
14. avgusta, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
mJULU
BUDfflN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje )
John Terry ni odgovoril. Pogled mu je padel na pismo, ki ga Je bila Misterija pustila na njegovi pisalni mizi.
Kar zabliskalo se mu je pred očmi in mislil je, da se zgrudi, ko je čital;
"Mygali so odvedli Vašo hčer lil Vam jo vrnejo le, ako jim izročite Budhin demant."
Kot podpis je bil v sirovih potezah narisan pajek.
Johnu Terryju se je zdelo, da se zemlja pogreza pod njim in zmeglilo se mu je pred očmi. Zgrudil se je v velik naslonjač, ki je stal v njegovi delavnici.
— To je negomoče! je vzklik-iiil obupno in pri tem popolno-pozabil na Rakhamovo prisotnost. Tega Budhinega de-luanta nimam, ki ga Mygali zahtevajo od mene. In sploh ga nisem nikoli imel! Če hočejo de-®arja, jim ga dam, toliko, kolikor hočejo. Toda naj mi vrnejo
otroka!
Strašni dogodek je zadel star-v srce. Nekaj minut se v svoji žalosti ni ganil.
Takoj je spoznal, da so mu pisali pismo na papirju Scotch Commercial Banke samo zato, gre od doma za tričetrt ure. Cesar pa ni razumel, je bilo, da zahtevajo roparji od njega iiekak Budhin demant, o kate-še nikoli ni ničesar čul. Če °i zahtevali katerokoli vsoto, i jo plačal, a tako . . . Mislil je, zblazni.
^ vendar se je moralo kaj storiti. Vsaka minuta ga je bolj oddaljevala od hč^re in dajala ■^ecjo varnost napadalcem.
John Terry se je dvignil .in zaklical Rakhamu, ki ni bil zapustil sobe:
Idite k Melleju in recite naj vse svoje delo pusti in Nemudoma pride k meni.
K detektivu Melleju? - Da, pa požurite se! Čakam tu. Recite mu, da mora priti akoj, gre za življenje ali smrt.
Lakaj je izginil in zapustil ®Vojega gospodarja v obupu.
ŠESTI DEL
skrivnost gusarja
rutlanda
Prvo poglavje Lionel Brady v Londonu
Lionel se je bil zagnal v elegantnem skoku z jambora "Mor-® e lastovke" in se potopil v vo-1 Temže. Nekaj časa je plaval zasidranimi ladjami, da ga asledovalci niso mogli več opa-
lastovka" izginila iz ustja Temze in veselo plovila po Severnem morju.
Miss Ellen je bila zaprta v prazni kabini, kjer je ležala nekaj časa onesveščena. Ko se je pa ladja začela zibati po morskem valovju in je začel pihati v kabino sveži morski veter, se je polagoma zdramila.
Ko je odprla oči, je zapazila poleg sebe elegantno, mlado damo v spremstvu temnopoltnega moškega, čigar zahrbtnega in krutega pogleda se je dekle silno prestrašilo. Bila sta Nathan in Misterija, ki sta oba motrila ujetnico z veliko pozornostjo.
(Dalje prihodnjič)
PISMA IZ STAREGA KRAJA
nem, je splaval preko širne reke na nasprotno obrežje, zlezel na suho in kar v svojem črnem trikotu hitel v prvo mornarsko gostilno. Voda je curela od njega.
Velik starec, ki je bil posestnik gostilne, se je najprej silno začudil čudni obleki svojega gosta, , toda Brady je imel lep izgovor;
Pomislite si, je dejal in se Janko Špendal iz Biške vasi,, prodati nimamo kaj. Gozdi so iz-na vse grlo smejal, da se tre- pQg^g, Mirna peč na Dolenjskem
Drugim so "beli" jamo kopali, zdaj so sami vanjo padli
ziti,
. ce jim je sploh prišlo na
"'isel hiteti
za njim.
je spoznal, da je na var-
^ blag spomin
DESETE OBLETNICE
i® za vedno zatisnil svoje
oči naš preljubi)eni Soprog in dragi oče
Frank
Marinčič
je dne 14. avgusta 1936
t?®®*. je že poteklo, p., ,?} odiel od nas,
ker I-	žaloslne,
ljubili smo Te vsi.
mirno v qrobu hladnem, "r^^. skrbi ne trpljenja, i„ "^uh je še vedno živ,
*' ga ohranimo v blagem
J se skupno ne združimo "«a zvezdami!
Žal
ujoca soproga in otroci
^^veland, O..
dne 14. avgusla, 1946
niram za plavalno dirko. Moji tovariši so me pa hoteli grdo potegniti in so izginili s čolnom in z mojo obleko.
Gostilničarju se je stvar zdela zelo smešna in začel se je tudi prisrčno smejati.
—	Ampak lahko si mislite, je dejal Brady, da bi se rad posušil in oblekel, ker tak ne morem na cesto.
Tu se je gostilničarjev obraz spremenil. Postal je naenkrat zelo resen.
—	Lepa reč, je dejal. Ali imate denarja?
—	Bodite brez skrbi, k sreči sem bil tako previden in obdržal pas z novci in svojimi listinami.
Gostilničar se je pomiril in se spet začel smejati. Ko mu je Lionel položil dva bankovca po pet funtov na mizo, je bila stvar v redu.
Pol ure pozneje je bil Lionel oblečen, sedel za mizo in se gostil. Ko je poobedoval, mu je natakar prinesel številko popoldanskega lista Afternoon News, ki so ga prodajalci kričaje prodajali po ulicah. Razprostrl je list in površno čital novice. Naenkrat pa rhu je padel pogled na iebelo tiskani naslov:	j
Milijonar jeva hčerka na skriv-, nosten način odvedena.	j
"Hčerka v finančnih krogih dobro znanega Johna Terryja, ki so ga nekaj časa imenovali, demantnega kralja, je bila od- i vedena od roparjev iz njegove hiše na Belgrave-Squaru, pod zelo skrivnimi okolnostmi. Mr. John Terry nudi nagrado tisoč funtov onemu, ki bi mogel dati vesti, potom katerih bi mogel spet priti do svoje hčerke. i V prihodnji izdaji prinesemo sliko Miss Ellen Terryjeve in nove potankosti o tem skrivnostnem dogodku."	J Lionel Brady Je jezen odložil časopis.
—	Prepozno prihajam, je za-' mrmral.	^
Hitel je v telefonsko kabino in poklical:
—	Halo! Dajte mi ravnateljstvo pristanišča! . . .
—	Halo! . . ravnatelj pristanišča? . . . Prosim za obvestilo o jadrnici "Morski lastovki" iz San-Francisca.
—	Trenutek prosim, da pogledam . . . Halo! Da! "Morska lastovka" je odplula pred dvema urama.
— Kam je namenjena?
—	Ne vemo, smer neznana.
Lionel se je zahvalil uradniku in obesil slušalo na aparat. Divji je bil radi svojih nepri-lik, obenem pa je moral občudovati, kako naglo in točno je' Misterija izvrševala svoje tem-1 ne načrte.
Bil je zelo razočaran; moral je konstatirati, da mu ves trud: pj in pogum ni })rav nič poma-; gal: Misterija je zmagala na vsej črti.
Da, začasno je pač zmagala,! toda imela je enega sovražnika več, in sicer silno nevarne-1 ga sovražnika, namreč bankirja Johna Terryja, ki gotovo postane pomemben sotrudnik in zaveznik Lionelov.
Lionel Brady je plačal svoj račun, skočil v taksi in se dal odpeljati k bankirju, čigar bivališče ni bilo težko najti.
v » v
Med tem, ko je bil John Terry ves obupan, je "Morska
je pisal svojemu bratu Antonu Špendalu, 976 E. 77 St., kateremu podaja sliko njih življenja skozi zadnjih par let. Pismo se glasi:
"Biška vas pri Mirni peči, dne 7. julija, 1946.
"Dragi brat!
"Po dolgem času se Ti zopet oglasim in Te srčno pozdrav-
sekani, hlevi prazni in svinjaki. Imamo komaj za sebe. Sedaj imamo še sušo tako hudo, ka-kršnje ne pomnijo starejši ljudje. Mrve skoraj nič ne bo, se je skoraj vse posušilo. Žito in vinogradi pa dobro kažejo. Dela imamo pa vedno dosti, moram vedno najemati.
"Če se ne bo kaj izboljšalo za kmete, tako življenje se ne izplača živeti, če človek nima to-
Ijam. Tvoji pismi in pakete semlliko od svojega dela, da bi popre jel, za kar se Ti iz srca za-' šteno po človeško živel, svojo
hvaljujem. Posebno še zato, ker sva se bolj malo poznala
družino in sebe opravljal. Potem naj se■vse skupaj konča.
ali sedaj v nesreči si p£L prvi se j Vedno same vojske, razne ujne spomnil namene. Vidim da imaš {in denarne spremembe, razni plemenito srce. Praviš, če ne ] režimi in tako dalje. Ta razbyr-rabim, naj drugim dam. Oble- kana Evropa ne najde enega
ko že jaz nosim, saj take fine
pravega miru, tako da se člo-
obleke še nisem nikdar imel. vek že vsega naveliča. V sa-Nekaj sem dal pa bratu Ludvi-imem upanju živiš, v upanju na
ku, saj je prav tako reven kot jaz.
"Tukaj sedaj vse prav pride in vsakomur, ker zaenkrat se še težko dobi, drugič' pa ni denarja za najpotrebnejše, ker
boljše čase. Pri tem pa si vedno brez denarja in skoraj bos in nag. Sedaj zopet upamo, da bo mladina uživala sadove.
"Jaz imam štiri otroke v starosti od dveh mesecev do 8 let.
Za enkrat so še tako strgani, kot cigančki, ker cele štiri leta se ni nič dobilo, še soli ne. Posebno take družine, kateri smo bili proti ta belim ali okupatorju, taki smo bili sploh izločeni od vsake pomoči. Sicer se sedaj tudi malo revanžiramo. Taki ljudje niso jedli slano, ker.se je zelo težko dobilo, kot tudi razne druge potrebščine.
"Pri nas je še ostalo poslopje vse v redu, tako tudi cela vas, razen Puhavo in tista hiša, kjer je bil Kočevar notri, je vse pogorelo, ko so bile borbe med belimi in partizani. V Jevšah pa Zgončevo poslopje je tudi vse pogorelo po zaslugi Nemcev in skoraj polovico Vrhpeče. Iz Gradišča so bili pa vsi izseljeni. So imeli gor topove in vse prekopano, da Ti ne morem opisati vsega. Za našo vas so že odločili, da jo bodo Italijani požgali, zato ker so jim partizani na Biških njivah vlak iztirili, da se je pod Češngo prevrnil. Potem nas je Trebanski ban rešil.
"V naš vrt so tudi padle dve bombe, so od tega v hiši vse šipe popokale. Na spodnji vrt jih je pa še več padlo. Bila, je zadetih tudi več poslopij. Mirna peč je pa najbolj porušena. Brudarjeve hiše se ne da skoraj več popraviti, ker bi stalQ preveč denarja. O tem sem jim že tudi pisal, ali do danes še ni nič odgovora. Tudi France je pozabil na dom, nič ne piše. Saj je več kot srečen, da je tam. Če bi toliko pretrpel kot sem jaz
Lepa prilika
za hitrega kupca; proda se posestvo v Euclidu, po zmerni ceni zaradi preselitve. Podrobnosti se poizve po telefonu: MAin 3243.
BONCHA Refrigeration Service
Commercial and Domestic Call HE 4149
in drugi, upam da bi se spomnil, kje mu je tekla zibelka.
"Mene so tudi Nemci vlačili že prav blizu Dachau in sicer v Rosenhan, potem pa na Dunaj in v Bruck, pa sem jo vendar še srečno primahal domov. Pri nas iz vasi je bilo veliko belih, skoraj od vsake hiše eden ali še več. Od naše pa nobeden in še par ostalih hiš. Najhujši ubijalci pri ta belih so bili: Kaj-žerjev, od teh so bili 4 bratje notri; en sam, Lojze po imenu, je pobil do 100 partizansko mislečih ljudi, med temi tudi najemnika, trgovca, ki je bil v Brudarjevi trgovini in ženo, kar na postelji ponoči in razne znance po fari, bolj mlajše gospodarje, ki niso hoteli iti v bele, ali pa so kaj delali za partizane. Sestro Milko je tudi hotel, pa mu je unesla, jo je že streljal.
"Jaz sem prišel 10 dni pred razpadom domov. Pa smo skopali v Ijj, zadnji štali pod, zemljo in sem bil notri 7 dni. Če bi me bili dobili v roke ta beli, ne bi več živel. Sicer so bili vsi štirje Kajžerji malo pred razpadom pobiti v borbi s partizani. Vsa okolica se je oddahnila, ko
so zvedeli za to veselo novico. Doma jim je sefiaj vse zaplenjeno. Stara dva sta pa še živa in en fant, ki je šepast.
"Božji mlini počasi melje jo, toda sigurno. Drugim so jamo kopali in jih veliko pokopali, nazadnje so se pa tudi sami notri zvrnili, hudiči beli! Sedaj se pa še duhovniki pokorijo v last-"hi omaki, ker se jim je šlo za vero, so skoraj vse ljudi zmešali, da smo se medsebojno klali kot zverine. Pa tudi Nemci, ko so bili tako ošabni, so prišli na svoj račun, po načrtu, kot je bilo njihovo geslo. Sedaj pa pri nas na kmetih krave pasejo in čike pobirajo in se jim je kri čisto pomirila. Postali so kar navadni ljudje.
"Za sedaj bom skončal. Če sem kaj pozabil, %ie pa opomni. Kadar se bodo razmere uredile in mi spet malo k sebi prišli, Te bom povabil, da boš prišel še pogledat v svoj rojstni kraj. Ne boš ne lačen in ne žejen. Prositi se Te pa nič ne upam, ker mi nisi nič dolžan, sem še jaz Tebi. Kar mi pa pošlješ, sem Ti za vse iz srca hvaležen. Tvoj brat,
"Janko špendal".
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo iamčeno
Naprodaj
COOKING QUEEN . . . Dorothea Fagnano, 15, Yonkers, N. school-girl, samples some of her own cookies following her selection as cooking queen. She disclosed that she now is working on a new recipe for making bread without flour—a tall order for a teen-ager, but not toa hard for Dorothea, who recently captured first prize in a wompetitieB which attracted entrants from 512 cities. Miss Fagnano is experimenting with potato flour as a basic ingredjent for her new flourless bread.
je trgovski blok na St. Clair Ave. blizu Slov. nar. doma. 2 trgovini, 2 stanovanj in 2 garaži; velika lota. Cena $12,500.
TISOVEC REALTY
"25 let na enem mestu" Zanesljiva zemljiška posluga Javni notar 1366 Marquette Rd. EN 4936
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
BIG BOYCOTT GETS UNDER WAY ... Hot as the weather is, Lorraine Anderson, 2, and Richard Kratzenberg, I'A, turn indignant cold shoulders to the rise from five to seven cents in the price of ice cream cones. Being young people of action, they join the pickets around their store in the Glen Hazel housing project, Pittsburgh.
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Cena 50 ccntov
Mandel Drug Co,
lodi mandel ph. c. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 071 s
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * * »
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana ♦ • •
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJI, ZA OBISK * * *
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Cievelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Cievelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave
Cleveland 3, Ohio
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
14. avgusta, 19^®
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Tugobno stanje naših ljudi v Trstu
Sledeče pismo je prejela poznana Mrs. Jennie Hrvatin, ki se je pred kratkim preselila iz Neff Rd. v Oakland, Calif., od svojega svaka Franca Franka iz Trsta:
"Trst, 5. »junija 1946.
"Draga Ivanka!
"Pravijo, govorijo in tudi časniki pišejo, da je vojna končana, ampak za nas še ni. Do leta 1945 se je vojna bila na bojnem polju, od tedaj se nadaljuje politična borba. Samo poglejte, kako z nami barantajo po konferencah, kakor na semnju, kdo bo dal več za tržaški problem. Jaz mislim, če bi samo zlato iz njega izviralo, bi se mogli preje sporazumeti za ta svet.
"Radi tega se naše trpljenje daljša, razmere so neznosne in se še iz dneva v dan slabšajo. Samo to je razlika, da nimamo alarmov in bombardiranja, da lahko spimo brez strahu. Ampak kar se tiče drugih stvari, smo ravno taki, kakor v dobi vojne. Kar zaslužim v enem tednu bi prav lahko v dveh dnevih pojedli in samo kosilo in večerja, brez nič drugega, tako visoke cene so tukaj v Trstu.
"Kar se pa tiče obleke in obuvala pa sploh ni govora. Vojna nas je tako izčrpala, da nas je slekla do kože. Ostal| smo taki, kakor da bi iz oblakov dol padli. Smo živeli in živimo, ali to je grozno za tistega, ki se vsaj malo zaveda. Lepo je živeti, če se ve zakaj, tako da ga človek nekaj razume in tudi uživa življenja po svoji sposobnosti, kakor mu ga je mati narava obdarila. Ampak žal, vsega tega ni bilo.
"Časi so minuli, leta so pretekla, brez da bi jih kaj razumeli in užili z mojo • družino vred. Dobili smo gospodarje, tudi Vam znanega z fašistovsko tolpo, očeta Mussolinija. Ti so nas tepli, gajžlali, na nas pljuvali, zaničevali in izkoriščevali življensko, materijalno in duševno. Tako rečemo z eno besedo; Ukradli so nam vse! ........
"Za vsak najmanjši sum je bila konfinacija z a Slovenca, bodisi za kakoršnjekoli ideje. Prepovedali so nam celo govoriti slovensko po vseh javnih lokalih, trgovinah, uradih, delavnicah, tovarnah, povsod so bili nalepljeni plakati z napisom "Qui se parla soltanto Italiano e basta questo e ultimo aviso".
"Zgodilo se je tudi pogosto-ma, da so celo ljudi po cestah pretepali, če so slišali slovensko govoriti. Večkrat sem videl s svojimi očmi in še celo v gledališču politjana r o še t i leta 1939, meseca junija, ko je neki fašist, kot obseden vpil na vse grlo na nekega mladeniča, ker je igralcem vsklikal; "živeli Slovenci!" in dejal; "ma pen-sare kisga kala baso dopoventi anni", to je bila ena družba slovenskih igralcev iz Ljubljane, ki je prišla z dovoljenjem rimske vlade po 20 letih. To pa je fašiste tako srbelo, da se niso mogli pomiriti. Takih in podob-
nih slučajev je bilo brez števila. Toda obljubovali smo jim, da bo prišel dan plačila in obračuna tudi zst njih. Žal ni se še vse uredilo, ker nekateri fašisti se še vedno svobodno sprehajajo po Trstu, kakor italijanski, tako tudi slovenski izdajalci, požigalci in ubijalci poštenega naroda. O tem bi imel še dosti za pisati.
"Čigavi vzroki so in krivice, tp je tudi Vam tam čez lužo znano. Draga Ivanka, ne bom pravil eno za drugim. Tudi jaz in moja družina smo dali velik delež za naše borce in osvobodilno fronto. Tudi sin Dušan je bil v taborišču Buchenwaldu v Nemčiji, star 17 let. Bil je tam 9 mesecev, nismo nič vedeli zanj, če je živ ali mrtev. Kar se pa tiče od moje strani sem bil pa borec že 27 let.' Čutil sem, da sem Slovenec, ampak ljubim tudi druge narode, bil sem mednaroden. Bolj zavedni in zaupljivi smo stopili v borbo, čeravno je bila trda in nevarna, šlo se je za življenje. Samo pomisli si to, v eni kompaniji redne armade se pozna več oseb. Ampak v moji je bilo vse drugače. Jaz kakor drugi nismo smeli poznati več kakor tri osebe. To je bila naša naloga. Če bi ne bili tako delali, si misli, koliko nesreč bi bilo. Predstavljaj si, koliko noči je minilo, skoraj ^ela štiri leta, ko nisem spal v miru. To so bile vedno skrbi in misli, kako se bo to izteklo. Prisega je bila, da držimo vztrajno in tajno, enkrat že pride dan odrešenja. Toda grozno in prepozno se je daljšalo.
"Nacifašisti s pomočjo domačih izdajalcev so bili zmeraj bolj zastrupljeni. Vsaka peta oseba je bil izdajalec. Težko in pretežko je bilo vse to prestajati. Če bi bili slučajno prišli nam na sled, jaz in moja družina bi bili mrtvi na en ali drugi način, jim ne bi bili ušli, kakor jim ni toliko stotisoč drugih.
"Pri Skednju v stari ri-žarnici so žgali žive ljudi. Na stotine in stotine jih je tam zgorelo. Rečem Ti to, da ravno tam, kakšne naprave so imeli za mučiti, da je skoraj neverjetno tistemu, ki tega ni videl. Bilo je 27 prostorov v magazi-nu. Vsak prostor je bil visok 1 meter in 70'cm, širok pa 70 cm. Notri so napeljane električne žice za pretresati živce pri zasliševanju. Druga dva prostora z dvenji koriti iz cementa, visoki 1 meter in 20 cm, napolnjeni z vodo, eni z mrzlo vodo, drugi za gorko. Tam so jih mučili notri, dokler žrtve niso rekle, kar'je fašistom prav bilo, potem pa v peč z njimi.
"Kakor sem slišal od osebe, ki so k njim zahajali v gostilno, da prej ko so začeli delati, so se dobro napili alkohola in to delo so opravljali ponoči, da niso bližnji ljudje slišali vpitja od žrtev. Med žrtvami je bilo veliko nedolžnih jetnikov. Mučenje sta izvajala dva Nemca in en Mongole. Take in podobne
stvari so se vršile tudi po vaseh in trgih Julijske krajine.
"In še nam nočejo priznati naše želje in zahteve, da se priključimo Jugoslaviji. Če pa bi gospodje z one strani oceana vse to pretehtali, gotovo bi bilo že vse to urejeno. Ali žal tega ne upoštevajo. Zopet nas hočejo dati ravno tistim, kateri so imeli že preje 25 let proste roke, s katerimi so nas mrcvari-li; eni in isti nam zopet merijo in nas delijo. Merijo naše lonce spet s pomočjo mednarodne reakcije in računajo, kako nas bodo osleparili s pomočjo narodnega sovraštva. Ampak mi napredni ljudje ljubimo narode, bodi si Slovence kakor tudi Italijane. Saj skupaj živimo in enake krivice prenašamo. Zato-
rej nas je nemogoče razdruži-ti, ker smo se že med vojno povezali in bratsko delali.
"Končam to pismo in bom še kaj opisal ob drugi priliki, kadar bo zares prava svoboda. Pismeno praviti je eno, ustmeno pa vse drugo. Žal smo preveč daleč eden od drugega.
"Franc Frank".
*	v *
Moja pripomba k temu pismu je le, da sem ponosna na take može kot je moj svak. On je doma iz Hrušice na Primorskem. Dragi rojaki, pomagajte svojim, ker vidite iz tega pisma stališče in razmere, ki tamkaj prevladujejo in katerih izgleda, da ne bo še konec.
*	Jennie Hrvatin.
V Stranjah so Nemci cerkev spremenili v stanovanje
Anton Rems v Gowanda, N. Y., je prejel pismo od svoje nečakinje iz vasi Godič, pošta Stahovica pri Kamniku, v katerem so popisane medvojne razmere v tistih krajih, kot tudi žrtve, ki so padle. Nemci so izkoristili delomrzneže in jih vpregli v svojo vohunsko službo; cerkev v Stranjah so si preuredili za stanovanje. Pismo se glasi:
"Stahovica pri Kamniku,
10. maja 1946.
"Dragi stric!
" Prejela sem dva pisma in paket, vse v redu. Vsi skupaj se Ti zahvalimo za vse stvari kar si poslal. Razdelila sem vsakemu nekaj. Rute sem pa za sebe obdržala, ker sem jih potrebna. Nemci so mi takrat vse ukradli, bombažne in ta svilene, samo dve črni sta mi ostali, drugo je pa vse vrag odnesel.
"Pišem Ti za kamničane, ki so bili ustreljeni kot talci, meseca decembra leta 1943 in sicer: dr. Polec, dr. Vidic, Klemenčič, Lap, Golob, Brvar, Cibrov Fran-celj je bil pa še 1942 leta ustreljen kot talec. V zaporu so ga Nemci strašno mučili, vse nohte na rokah so mu poruvali, da bi kakšnega še izdal, pa ni nobenega.
"Rezo so pa ta strgani ustrelili doma na pragu ponoči. Sin je bil v partizanih, je bil pa doma njegov prijatelj, ki sta bila prej skupaj v gmajni. Potem se je pa prijavil nemškim oblastem in šel k domobrancem Je pa vedel, da j^ prišel Karel tisti večer domov, je pa prignal raz-trgance, da bi Karla ujeli ali ubili. Karel je streljal na slepo. Bila je temna noč, pa je pri tem ustrelil svojega izdajalca i n ušel. Reza jih je pa zmerjala, so jo pa ustrelili.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fomez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta v FAirmount 6516
"Zakrajšek, štumfkov Rozi, Mihovčev, Mlinar in iz Mekinj dva Hrovatova, so tudi bili ustreljeni kot talci. Pred par tedni pa je umrla Matijevka iz Zduše. Pred tem je že eno leto ležala. Ona je izgubila tri sine, dva v nemški vojski, enega v partizanih. Pri nas nam pa duhovni niso nič ljudi hujskal, ker Nemci so se najprvo nad duhovnike spravili in so jih izselili. Mekinski je bil v Banatu, pa je prišel že lansko leto nazaj. V Stranjah pa hodi en menih ma-ševati. Tukaj so partizani požgali, ker so bili v župnišču
Proda se
popolno opremo za mesnico. Po-izve se na 623 E. 140 St. ali pokličite LI 9837
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
ženska
za čiščenje in likanje za 5 dni v tednu. $5. Pokličite LI 3359 po 6:30 uri zvečer. (V okolici Shaw-Hayden)
IZURJEN
LATHE HAND ASSEMBLER
2. šift. — Plača od ure
SOMMER iS ADAMS CO.
18511 Euclid Ave.
nemški orožniki. En čas je stalo še zidovje župnišča, pozneje so pa orožniki ves zid razstrelili, da zdaj ni nič župnišča. Orožniki pa niso šli zato iz Stranj, če je bilo župnišče brez strehe. Preselili so se v cerkev, v kateri so sezidali predevke, imeli 6 sob in stranišče, vse v cerkvi. Okrog cerkve so pa naredili tri betonirane bunkerje. Nismo imeli druzega, kot vsak teden en dan najmanj je vsak moral voziti, kateri je imel konja.
"Takrat, ko so župnišče požgali, je prišlo zjutraj vojaštvo. V Stranjah so nabrali ne-
Ženska
ZA DELO V CAFETERIJI Polni čas ■ Zglasite se v Employment Office The Wm. Taylor Son & Co.
Tool ^ Die Makers
Popolnoma izurjeni Plača od ure Zglasite se pri The Bishop & Babcock Mfg. Co, 4901 Hamilton Ave.
Kleparski delavci
Tovarniško izurjeni. Plača od ure poleg "piece work". 40 ur tedensko.
The Bishop & Babcock Mfg. Co. 4901 Hamilton Ave.
Išče se moški
za delo na farmi. Kogar veseli, naj pusti svoj naslov v uradu ' 'Enakopravnosti.''
Stalni livarji-strojni operatorji-brusači
stalno delo; visoka plača od ure in komada. Kompanijska kafe-terija; skupinska zavarovalnina. Prijetne delovne razmere. Delo na 1., 2. in 3. šiftu.
Monarch Aluminum Mfg. Co.
9301 Detroit

POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
TUDI IZURJENA PEKARICA
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Čistilna razprodaja
fe sedaj v teku:
f
SUKNJE OBLEKE KLOBUKI
KRILA BLUZE SLACKS
KOPALNE OBLEKE
TEE SRAJCE
SOLNČNE OBLEKE ŠPORTNE SRAJCE KRATKE HLAČE VELIKO DRUGIH STVARI
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVENUE
ENdicott 8042
kaj ljudi, kot Dacovko in Jer-j nejovce in so jih vse postavili | pod farovžem, da bi jih postre-1 lili. Je pa komandir stanice prosil, da ljudje niso nič krivi, potem so jih spustili.
"Imeli so pa borbo ponoči ene par ur. Pikselnova štala in Ukanova sta pogoreli tisto noč. Jurmanovga Francelna so tudi tisto noč ustrelili, ko je šel na vodo. Streljali so tudi iz smod-nišnice v Stranje, je pa skozi okno dobil strel v trebuh.
"Partizani so pa tudi trije padli nad Dacovo hišo. Štefka | Pikselnova je bila pa ranjena v stegno, je dobila splitar. Potem je poldrugo leto ležala. Zdaj je dobra. Karol Šuštar je pa umrl v partizanih, visoko v skalovju. Zadela ga je kap. Sin je bil tudi pri njemu; žena, hčerka in ta-stara Mica so bile pa izseljene
že leta 1942, ko sta šla ona d# v gmajno. Sta morala iti, ker ]U je Gestapo že iskal, drugače bi ju bili pa zaprli ali ustrelili, ker takrat so najbolj ljudi streljali.
"Jaz do te vojne nisem vedela, da smo Slovenci tako slab narod. Nemci so menda izdajalce dobro plačali. Kmalu so Ji® ^ bili sami delomrzneži in tatovi v službi. Nič niso delali, pili P® veliko in dosti so imeli denarja-Tiste tičke bi tudi žiher Angl®^' sem poslali, da bi ta svoje dobili. Dosti strahu smo imeli zara' di njih. Mama zopet ležijo, so bolani. Drugi smo zdravi.
"Prosim ne pošiljaj nobenega^ denarja nič. še enkrat prav 1®^ pa hvala za paket in sprej®' mnogo srčnih pozdravov od vseh skupaj.	I
"Frančiška Potočnik- ;
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAK AVE.	ENdleott 0S8S
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najbolj&o postrežbo. COLLINVSrOODSKI URAD:
452 East ISSnd Street	Tel: KEnmore 31U
I
1883
1946
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalost-no vest, da je Vsemogočni vzel iz naše srede našo drago in nikdar pozabljeno soprogo in mater
Mary Korošec
rojena UR ANK AR
ki je po dolgi in mučni bolezni preminula ter se preselila v večnost dne 9. julija 1946, v starosti 63 let. Doma je bila iz vasi Krašnje pod sv. Valentinom.
Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete smo jo položili k večnemu počitku dne 13. julija 1946 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Cimpermanu za opravljeno sveto mašo in druge pogrebne obrede. Enako hvala Msgr. Hribarju za tako lep in ganljiv govor.
Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena vsem, ki so v zadnji pozdrav blagopokojni okrasili krsto s tako krasnimi venci. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in pokoj njene blage duše. Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba, še posebno pa nosilcem krste. Lepa hvala vsem, ki so nam dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno. Lep& hvala članicam društva št. 4 SDZ., št. 10 SŽZ in Oltarnega društva Marije Vnebo vzete za skupno molitev in za udeležbo pogreba. Enako lepa hvala kadeti-njam št. 10 SŽZ. za častno stražo. Lepa hvala vsem, ki so nam poslali sožalna pisma in karte.
Najlepša zahvala A. F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso prijazno naklonjenost, postrežbo in P®' moč, ter tako lepo urejeni pogreb.
Ti, predraga soproga in ljubljena mati, volja Vsegamogočnega je bila, da si nas morala zapustiti, ter se preseliti v kraj večnega miru. Počivaj mirno v hladnem grobu, duša Tvoja pa naj plačilo večno vživa pri dobremu Bogu.
žalujoči ostali:
FRANK KOROŠEC, soprog;
FRANK, STANLEY in CPL. LOUIS, sinovi; MARY, por. PIERMAN in FRANCES por. DAViS.
hčeri.
Cleveland, O., 14. avgusta 1946.