AVLI HA
Zabavlj ivo-šal j i v list Anton Grčar.
Izhaja po dvakrat na mesec, za zdaj, kader bode gotov, i« velja do konca avgusta 1 gld., do konca decembra letos 2 gld. Posamezni listi se prodajejo po 14 kr
v Ljublani pri tabakarici pred frančiškanskem mostom in pri .4. Klemensu na starem trgu.
Pavliha svojim prijateljem.
\ Ljubljano sem z Dunaja zopet poslau, Prinašam vam šalo 111 radosten dan!
v
Ce vaša zatira me roka prestavna, Verujte, očaki mogočno-modrostni! Da kakor še v dobi sem jako mladostni, Ubiti me stvar je vže vendar težavna.
v
Ce tudi postavite vsi se na glavo: Sovan in Poklukar — oblastna veljaka — Ter Kosta in Svetec iu druga dva taka, Ne delate kvare, množite mi slavo. Število naročnikov vedno mi rase — Pavliha opira se nanje in na se. Privaditi mojega se je prihoda, Kot človek privadi se v zimi nahoda; A kader napake prestanete plesti, Pavliha začne se prijazno vam vesti.
Anton Grčar.
Ce tudi je moja osoba res velika pred gospodom in prva za proštom pred novomeškim svatom, vendar se moje življenje ° da povedati s kratkimi besedami. Klopi sem drgnil po učilnicah, stole po pisalnicah; v mladosti sem bil zaljubljen, pozneje oženjen ter živeti mislim od rojstva do smrti. Ker nam je duh slavnega Koseskega razodel to važno,poprej vsemu svetu neznano resnico, da „iz malega rase veliko," zato sem zrasel jaz na telesi in mej slovenskim narodom tudi na slavi, katera se mi pričenja od tiste dobe, ko so me bili postavili za c. k. svetnika ljubljanskega deželnega sodišča. Bog, od katerega ima grešni človek vse, kar uživa dobrega na tem hudobnem svetu, bil je pred malo l^ti v krasnej poletnej noči na velicem trgu ljubljanskega mesta dopustil, kakor nalašč zaradi mene, glasen hrup, katerega sta bila udeležena Santljev hlapec in razglašeni Tambornino. Zapletena je bila še druga ponočna sodrga, — Ijndjč, katerih pesti groz^ vsaeemu ter vsacega pesti njim. V ta ropot so bili zamotani tudi Sokolovci, mej katerimi celo dr. E. H. Kosta, kije bil po naključji ob enem župan ljubljanskega mesta. Mož je bil najboljše volje — mir delati, za kar je pozneje izgubil županstvo in Ljubljana izgubila ndrodno večino. Preiskovanje tega hrupa so bili izročili meni, da sem pokazal, kako znam ostro pravičen biti, kader se stvar suče okolo krivic ali pravic tudi narodne strani. Na čelo vse rvanke smo bili postavili Horakovega sina, ker menj se nikakor nij dalo storiti uže s hvaležnosti ne do očeta zaradi njegovih narodnih zaslug.
Baš tiste dni seje zgodilo, daje obveljal §. 19 osnovnega zakona, po katerem ima slovenščina pravico po učilnicah in ura-dovih. Najprvo sem se ga jaz ogibal, kakor bela ženska roka pekočih kopriv. Trdil sem, daje pisan edino tacim na korist, ki ne znajo slovenski. Sam na sebi je bil ta paragraf, kakor je terdil moj poprejšnji tovariš Svetec, res tako dober, kakor žejnemu grlu namalana voda. Narodnjaki so hoteli, da bi veljal, vlada je hotela, da ne bi veljal; a v zakonu je vendar stal tam, kjer stoje taki paragrafi, ki veljajo. Zato so mi ga narodnjaki vedno metali pod n6ge, da sem se obenj spotikal. Moja dolžnost je bila, potegniti z vlado, ker vladnemu človeku je treba vsak dan tako misliti, kakor njegova vlada misli, — denes je črno, kar je bilo včeraj belo. Kdo mi kaj more, če sem se postavil pred ta paragraf, in jžl ga na vse strani meriti? On je gledal mene tako mirno, kakor jaz njega srdito. Moji nasprotniki celo trdijo, da bi ga bil s polenom v roci rad zapodil iz zakonika. Kako bi ga ne, ko mi je tolikokrat hodila šaljiva misel.-rkaj temu paragrafu koristi, v zakonu biti zapisanemu, ko se nikdo ne ozira vanj? Pribijmo ga rajši na steno ter nanj obešajmo klobuke!"
V tem slavnem boji sva najprvo zmagovala jaz in para graf, oba in nobeden. Čim bolj sem mu namreč preglavico delal, tem bolj se mi je v zobe smijdl. Naposled je bila zmaga vendar moja; kajti če res on še zdaj stoji tako trdno in v takej časti, kakor poprej, sedim jaz više nego sem poprej sedel, ker sem v plačilo mnogovrstnega truda povzdignen za prvosčdnika novomeškega sodišča.	__
Stara basen,
Lisica pride h kurniku, v katerem so bile kure in pitani kopuni. Tenka in vitka leliko zleze vanj ter se dobro okoristi. Ko potem hoče s čestjo pobegniti, zapazi, da ne more, ker so klinci preozko drug tik druzega.
Kdo je kurnik in kdo lisica? — V prašajte Beustal
Pavliha pri 1'otockem.
Pavliha. Temu se ne čudim nič, da meni ponujaš ministerstvo, ljubi moj Potočki! Shj ste za ministra deželne obrambe poklicali celo vojaka barona "VVidmanna, kateri si je to čast zaslužil s tem, da je sabljo namesto mošnje potezal, kader je bilo treba plačevati, in bežal pred babami.
Potočki. Poznal ga nijsem, in težko je Avstriji ministrov dobiti! Poslušaj me. Jaz bi rad ustregel Slovanom, torej tudi Slovencom. Zato sem poklical tebe in šentjarnejskega Zagorca, da mi povesta, kaj hočete?
Pavliha. Kaj hočemo? To nij tako lehko povedati, kakor misliš. Nekateri korak slovenske politike v poslednjih letih jasno kaže, kolikokrat naši politično zreli voditelji sami njiso vedeli, kaj bi radi, in kako to moremo vedeti mi, ki nijsmo politično zreli?
Potočki. Ali ti nij znano, kako zdaj stvari stoje v Avstriji?
Pavliha. Znano. Nemec ima preveč, a Slovan hoče imeti vsaj d o v olj.
Potočki. In dati mu je treba, sicer ne bode miru!
Pavliha. Vzemimo torej tam, kjer je, in denimo tja, kjer nij.
Potočki. Kdor ima, tacemu se ne jemlje. Tega se je trdno držati!
Pavliha. Zdrav ostani, ljubi Potočki! Ce je tako, ne pomorem ti niti jaz niti sam šentjarnejski Zagorec; nama je stvar mnogo preučena. Mej vsemi Slovenci bi se utegnil edini Svetec se svojo sofistiko izmotati iz take zadrege.	__
Samogovor Potockega.
"VVidmann, Mensdorf-Dietrichstein, Petrino, Griinne mlajši, Pavliha in šentjarnejski Zagorec! T, I (t hoc signo non vinces!" kriče novine in narodi1 — Toman? To ime znam od železnih cest. — Bleiveis ? Ce se ne motim, Slovence vodi in pratiko piše. — Svetec? Tudi tega se opominjam od duvalizinovega rojstva. — Dežman? Ali nij bil poprej v državnem zboru in potlej na Janjčem? Same stare, ogoljene moči! — Priporočajo mi še dva stara Kranjca a nova prvaka: Guglje in Pauer; prvi baje v Ljubljani opeko (eegel) prodaje, drugi podplate. Opeke nam je treba, da ustavi sezidan*) trdno poslopje, in podplatov, da Avstrijo denemo na pošeno stalo. Torej Guglje in Pauer naj prideta v novo ministerstvo!
Pri bolnici.
Bolnica Avstrija. Koliko sem uže imela zdravnikov, bla-gorodnih in neblagorodnih! Vendar ne vem, ali mi je upati zdravja? Kaj mislite vi, ljubi moj novi zdravnik?
Zdravnik Potočki. Stara, srčna hromSta! Krize odpravljamo, kriza ostaje. _
Iz onega sveta.
Dr. Kosta, dr. Toman, dr. Razlag (sede v resnem razgovoru. Duh Rodetov nastopi.)
Duh. Hoj, dr. Kosta! Ali sem zaslužil, da so me usmrtili, ali nijsem? Dokler sv. Peter tega ne zve, ne morem iti v nebesa.
Dr. Kosta (nevoljen).. Kaj to mene skrbi?
Dr. Toman. Jaz sem bil ob tvojej smrti na Dunaji.
Duh. Ali nijste mogli tako važne stvari zvedeti pozneje, ko sto zagovarjali Janjčane?
Dr. Razlag. Mi jih nijsmo zagovarjali: posebno jaz ne, ki sem se takrat selil. Vprašaj dr. Rudolfa in dr. Ahačiča!
Dr. Kosta. Kako bi te mogel jaz zagovarjati, ker sem sam prečrn, da bi v političnih tožbah smel zastopati kacega posvetnega narodnjaka!
Potrcbnik na vižmarskein tabor ji.
Meminisse juvat.
Spet so se ljudje začeli zbirat' na tiste tabrhe, ali kaki se imenuje. To-reje bi ne bilo riapak, če povem, kako smo lani delali, ko sem bil stopil tudi jest na tabrh pod Smar'no gor<5. Sešli smo se bili na Kremen'ei: sem bil jest, potlej tisti opraskani dolitar s Telčega vrta, ki mu pravijo Kurji strah, pa Žu-kov Matijček.
Tak<5 so dobri ljudje po sveti, da se nam je povsod godilo, kakor smo sami teli — za svoje denarje. Jeli smo, kar drugi nejso; pili smo, kar je prej ostalo — pa vse zastonj smo Imeli dokler nej bil<5 treba plačat'; plačali smo pa, koli'kor so rekli.
V Jibljani smo se bili zamudili pri Simki na starem trgi pod svetim Flerjanomnad Arodeževo šišo; o poldne smo odrinili pa na gorenjsko stran sem-kaje gori pod Smar'no goro, tja notri na ta kraj Save. Tam je bil pa tisti tabrh narejen, zat<5 da so gospodje prid'govali, vsi brez koretlja. Ma-ševal pa nej menda nobeden, za tisto ne. ki so bili prinesli skoraj vsi brade.
Tol'ko je bil<5 ljudstva, kol'kor ga nejsem še nikoli videl na kupi, in vendar sem uže bil v sejmi na „Kukmaki" in na božjem poti pri „Novi štihti." Glava, se je tiščala glave, kakor verne duše v vicali na pratiki. Pred meno je stal en mlad, prav čuden človek, da tacega še nejsem nikjer zal6til. V rdeči srajci je bil prišel; jastrebovo per<5 si je bil vteknil za klobuk; tolik je bil pa res tudi, kakor dva druga z našega kraja. Tacih je še več ventarilo tam okoli. Menda so bili kakor za eno parado, ali kali? SkakoMvci se jim pravi, če se ne motim. Vse ženske so vanje zijale, še bolj kakor na prižnico. — Baba je baba, kamor jo deneš! — Tisti Skako-l<5vec pred men<5 se je tak6 po konci držal, kakor o veliki noči soldat pri božjem grobi, da sem se ga bil skoraj nekamo zbal; pa sem ga potlej vendar obgovoril, in sem d'jal: „nej ga videt' tistega ljubeznjivega Svetca, ki smo ga tam doli pri nas za postlanea 'zvolili! Kam je šel?" Pa mi je rekel: „ne utegne; Toman tudi ne. Svetec je na Dunaji dal srajce prat, Toman pa železne ceste meri po svetu."
Ko se takisto pogovarjava, stopijo ti presveti pridgarji na prižnico. Bilo jih je nekaj vel'ko, ne vem, če osem, ali k61'ko. Eden je bil tisti imenitni Klajbos, eden Uzarnik. Kurji strah je pripovedoval, da se Uzarniku po nemško pravi „laus im pelze," zato ki je Klajbos rekel, da mora tak6 bit'. Enemu so rekli, da je menda Košta; potlej pride tudi Rezglas, ki je v Brežicah za dohtarja; pristopi Namrštajn — i nu, „štajn" vem de je bilo, če nej bilo kako drugače; pa se prikaže Bošnjak; pa je bil Tinkelj ali je bil Tonkelj — tol'ko še zdaj pomnim, da se mi je zdelo, kakor bi kos(5 klepal, ko sem ga slišal imenovat'. Eden je pa bil, ki je imel .še narbolj kunštavo ime; nikakor mi nej telo v glavi ostat', tako je bilo forteljnasto. Kurji strah ima vse zapisane, vsacega posebe.
Jest setn rekel: „Matijčck Žukov! bomo videli, kaj bodo povedali." Zukov Matijček je pa d'jal: „daj, daj, Kurji strah, daj! Še ti se kaj raz-korači! Pokaži, de si res dohtar!" Kurji strah je odgovoril: „ka meniš, da ne bi, če bo treba, kali? Jest znam tak „puštob" postavit', kakor nobeden teh dohtarjev ne, ki so jih naredili vse na Dunaji, samo enega tukaj pod Smar'no goro."
Ko so začeli gospodje prid'govat', tako so ti znali pri polti povedat', kakor vsak tehent. Nejso v misel vzeli ne boga ne hudiča, pa vendar je napravil vsak svoje kondomiihte, da se je bilo treba k61'kor tol'ko al' smijat' ali jokat', komur se je zljubilo. Narveč je bilo slišat' od nemškutar-jev pa od „Slovajnije", ki so rekli, da smo zatc5 prišli, da jo moramo naredit',če vse ne vem kaj.Dež je pa tako s curkom začel prilfvat', kakor da bi ga bili prišli s proces'jo prosit. Jest sem rekel: „dež, pojdi, ali ne pojdi! Kdo te ima kaj k merkl? Ne vidiš, de narejamo Slovajnijo"? — Nekteri, ki menda nejso imeli marel — Klajbos je bil uže. tak — pa so mater božjo doli se Smar'ne gore klicali, de bi hitro prišla pomagat Slovajnijo delat', ančeš, ne bo treba tol'ko časa na dežji postavat'. — Kader smo vsi rekli, da rSlovajnija" mora bit', — pa je bila, ampak jest je nejsem nikjer videl.
Kakor je bilo to delo pri kraji, liajdi nazaj v Jibijano! Po poti je bil pa spet tak „šeremicelj," da je Kurji strah sam sebe 'zgubil. Dež je z novega pritiskal, ljudje smo se pa sem ter tja pehali in .tudi kleli: kmetje po kmečko, gospodje po gosposko, kakor je .kateri znal, zato ki smo bili
vsiblatni. Nazadnje smo trudni in 'zdelani v Jibijano prigazili. Žukov Matijček je bil v blati pozabil en črevelj, Kurji strah oba, jest pa samo levo opeto.
Na tabrhi sem bil za srebrne dvojače kupil eno cinjasto svetinjJco. Sem d'jal: „naj ti bo, ce tudi nej žegnana!" Dobro, da sem bil potlej ž njo še o pravem časi pete odmeknil! Jibljanska gospoda, tisti nemškutarji in drugi taki, tako so biti hudi, da so teli od jeze popokat', zato, ki je bila Slovajnija narejena. Vsacega so priprli, kdor je kol'čkaj svetinj'ce pokazal. Jest jo imam pa še zdaj. Na nazem sem jo domu prinesel, kakor bi bila ukradena.
Kader je Svetec na Dunaji srajce opral, in Toman železne ceste zmeril, pa sta' prišla v Jibijano.
Ob mizo sta udarila: „kaj to delate? Kdo se na Dunaji kaj meni za vašo Slovajnijo?" Pa sta Klajbosa gnala pod Smar'no gor<5. Kakor sta videla Slovajnijo, precej sta si začela namigavat'; posmehovala sta se tudi. Klajbos seje tako kislo držal, kakor sedem naglavnih grehov; tol'čko da se nej jokal. Kaj bi ne? Kako sta ga pa zmerjala! Potlej se je pašeonsmi-jal, in vsi trije so rekli: „poderimo jo, potlej pa spomenik naredimo na , tistem mesti, kjer je stala, da svet ne bo vedel, kaj delamo." In vsi trije ■ sp se zaleteli, pa so podrli Slovajnijo katero, smo v tacem grdem vremeni' ; delali ttko s težka, kakor babalonski turen.
Na zadnje so šli vsi. trije na Brod h Koširju za vino dat, in. Klajbos je n.apil: bog živi Slovajnijo, ki nam ostane večne čase — vzor! Toman je bil dal za en bokal, Klajbos in Svetec pa oba za en polič.
Tolminski tabor.
A.	Na toiminskem taborji se je zopet govorilo o zedinjenej Sloveniji.
B.	Kaj bi se ne! To bodemo govorili tudi mi na kranjskih taborjih; a kader pride čas potegniti se zanjo v deželnem zboru, zmažemo zopet resolucijo, ki ne bode'niti krop niti voda.
A.	Govorilo se je dalje, da $e uvede slovenščina po pisarnah.
B.	Kaj bi se ne! To bodemo govorili tudi mi, a po svojih pisarnah ostanemo pri nemščini, kakor do zdaj. Govori se drugače, stori se drugače!
Stanko — Slovencev uskok,
V	čitalnici sem bil, S prvaki vince pil.
V	deželni zbor sem šel, S prvaki sem sedel.
Govoril sem enkrat, Ker se ne glasim rad.
Premenil se je čas, Premenil s časom jaz.
„Na kol deželni zboi! Na kol Sovanov dvor!"
„Spustimo se tja čez Nasproti teh dreves!"
Takisto in tako Zapel sem prelepo.
Ter preko ulic grem K omikanim ljudem.
V	kazini zdaj sedim,
V	odboru vse dobrim.
Volit' se nijsem dal, Da b.i v odboru spal.
Se mesec ali dva — Kdo ve, kaj bog nam da?
Dva meseca al' tri — Kdo ve, kaj se zgodi?
Dva meseca Kdo ve, kaj
SamcS to vem in znam, Kaj posla zdaj imam.
In tudi znam in vem, Da ga imeti smem.
To kazal sem on dan Tam v Idriji skočan,
Kjer sa'm poprej sem bil Narodov glas dobil.
V volitvah zadnjih dnij Prišel sem mej ljudi.
Govoril sem skrivaj, Tak<5 jim rekel zdaj :
„Kaj ve federalist, Kaj vaša je korist?"
„Sam vladni kandidat Prinese ranam hlad."
„Ta ve, kako in kaj, On zna vaš položaj!"
Da nijsem zmagoval, To Lipold je razgnal.
A to me nič ne žge, Saj Avstrija spet vre.
Se mesec ali dva — Kdo ve, kaj bog nam da?
al' tri — se zgodi?
Prvič: nesramno grdo laž o meni zopet raztrošajo novine, da sem rekel: „poli-tičen program je sama zavdr-nica, torej Slovencem nij treba nikakoršnega shoda ali dogovora, kako bodo po se-d&j postopali." — Sama logika uči, da jaz tega z opor-tunstva nijsem mogel izustiti; kajti da političen program Slovencem nij zavornica, to je lansko jesen v Ljubljani jasno dokazal narodni klub, ki se nikakor nij dal zavirati dogovorom, kateri so bili septembra meseca mej kranjskimi, štirskimi in goriškimi Slovenci.
Drugič: preglavica je imenitnemu človeku na svetu; novine ščege-tajo za njim, kamor se izpod strehe gane! Zopet sem te dni čital druge nesramne laži, kakor bi jaz bil po Ribnici zaupanja prosil, ker se je nadejati novih volitev, in kakor bi mi Ribničani bili rekli, da mi zdaj vnovič upajo še bolj, nego kedaj poprej. Bistroumni Ribničani imajo zdravo logiko in zrelo politiko,torej ved<5,ako bi rekli: zdaj ti vnovič upamo, da bi s tem hoteli povedati, kakor bi mi kdaj uže ne bili upali, kar je trikrat laž. Volilci svojemu poslancu po logiki zmirom upajo, dokler mu ne pošljd nezaupnice, katera ga pahne iz zbora, ako poslancu kaže oportunstvo, da sam rad gre; če sani rad ne gre, ostane vendar še v zboru in gleda za kulise, dokler hoče, kakor je dr. Kljun storil. Ker do zdaj Ribničani meni še nijso bili poslali nezaupnice, uči zopet zdrava logika, da so mi zmirom upali. Toliko se mi je zaradi paglavskih lažij potrebno zdelo povedati, da ne bode prepira mej narodnjaki in mej logiko. Dixi.
Luka Svetec,
caes. reg. candidatus logico-sophisticus ribniciensis.
Protest,
V „Zatočniku" smo čitali vprašanje, kako vlada more mladini za učitelja in odgojitelja postaviti dr. Davida Starčeviča, kateri bi pripravnejši bil za služnika (dienstmanna.) — Nikdo nam do zdaj še ne more očitati, da bi mi še kedaj o belem dnevi na ulici bili koga sirovo napadali, kakor je gimnazijski suplent dr. Starčevič s peščico svojih dijakov in kupljenih faki-nov storil pevcem zagrebškega „Kola" in karlovške „Zore", ko so se vračali iz Maksimira. Dr. David Starčevič je pod Rauhovo vlado morebiti dovolj dober za profesorja — tega mi ne moremo presoditi; a da bi ga k nam služit poslali, temu se javno in krepko protivimo, kajti vsacega služnika, pa če je on tudi cel<5 „doctor j uriš", prva dolžnost je in mora biti, da se ogiblje sirovosti.
Zagrebški služniki.
V razum.
Če kdo „Pavliho" je naročil, Naj se zato ne veseli, Da njega, kader kaj greši, „Pavliha" bi od druzih ločil.
V Šiuidovcj kavarni.
Dr. Kosta (s Kolomanovo knjigo v roci). nPavliha" je vendar prišel! Nijsem ga mogel pred rojstvom s „ Triglavom" ubiti. Neka sveta kuharica mi je povedala, da tak obrit in pobožen mladenič, kakoršen sem jaz, mnogo more s to čudodelno Kolomanovo knjigo. Kje je „Pavliha", da mu jo vržem v glavo?
Svetec (nogo odlomi od svoje logike). Če bode po sedaj moja logika tudi večne čase šepasta, samo da mu razkoljem črepinjo! Kam je šel? Udari, kdor ga more!
Dr. Kosta. Jaz kakor ti bi vendar bil rajši nogo odlomil od tiste tvoje mize omivalnice, katere nij tako škoda, kakor logike.
Svetec. Mizo bi bilo treba dajati popravljat in plačevati od nje; logiki morebiti noga zrase zopet sama, kakor raku.
Oča Sovan (z bečelno kapo na obrazu in s panjem pod pazuho). Jaz vem, kako se tacim ptičem streže!
Svetec. S kapo in s.panjem! Kje je logika!
Oča Sovan. Kapo imam, ker se je začel tudi v me zaganjati, in par.j bodem vedno zdaj seboj na rami nosil, kakor sv. Gol. Kader ga ujamem, niti koritca „vladne zaloge" mu ne dam!
Doprvak dr. Poklukar (z lestvo, po katerej je poprej lezel na prvaško polico). Vso lestvo mu raztolčem na glavi!
Skale (s kleščami). Jaz ga podkujem z gorečimi kleščami in razbeljenimi žeblji!
Sovan. Jaz vam bi meh gonil, da bi šlo delo hitreje od rok!
Dr. Bleiveis (opiraje se na polico, na katerej hrani doprvake). Mir, otroci! Še ti, Sovan, tako star mož in vendar tako neumen! Počakajte malo! Zdaj ga še ne dobodemo; ali tudi počasi se daleč pride. Mene posnemajte! Ne veste, kaj o meni pesen poje:
„Zviti Oča, modri ptič, Lic ne gane nikdar nič!"
Slovenščina v raznih dobah.
Inu je vzel tolstino inu rep inu vso tolstino okuli droba inu pečico nad jetrami, dvej obisti inu njih luj inu desnu pleče.
Dalmatin 1584. leta.
Sploh krajnskim kmetam pot kazat, po kteri hodivši bojo brez veli-kiga perzadjanja shajali, sebi in svoji družini bolj ohlapno življenje per-vošiti zamogli, je namen teh „Novic".
Novice 1843. leta.
Zakaj neprenehaje verti se časa kolo krog zemlje razširne; narodi vstajajo, se zbirajo, krepijo v snidu zakonske sodružbe, se bratijo v raji splošne ljubezni, se objemajo v dosegi namena človeškiga roda. — — — Draga mladina slovenska! si slišala glase pomembne, si cula visociga namena besede?
Lovre Toman 1848. leta.
Mila mladezen! Ostudna golazen protivne nemeizne, goje kruto neprijazen do čistega hleba pšeničnjaka sladke materinščine, zbiraje se so-vražnoj gomaznijo v preteč roj, oklenov nežne korenizne naše starodavne žizni, daje merii denes povod, da pozvav te k narodnej ljubezni brez bojazni, tvoje živočutno srce hvalisavši vsklicuje roteč te, končujem gromonos-no rekoč: živela na veke draga mladezen, ti krepka upazen in črstva na-dezen slovenske bodočeznosti!
Pavlihazen 1870. letezni.
Listnica. Gosp. B. Oprostite, naš naslov je: III. Ungargasse 39., a ne: III. Landstrasse 39.; zvedite, če vas to morebiti zanima, da so še zdaj krepke in zdrave; iskreno zahvalo za „šlibarjevo" podobo; skoraj se zopet nadejemo vsaj kake poldruge vrstice, ker od vas imamo največjo duševno podporo. — Gosp. dr. Kljunu na D. Krivo sodite, čemislite, da upamo od vas naročnine , ter zelo napak je bilo, da ste nam z dopisom pokazali svojo slabost; kajti list smo vam bili poslali samo zato, ker vas je utegnila podoba zanimati, in tudi s hvaležnosti, ker nam obetate biti dosmrten sodelavec brez plačila. — Gosp. St. K...... na Koroškem v W—fu. Poslali ste
1 gld. naročnine, od katere je bilo treba plačati 17 kr. poštarine; kajti vaše pismo nij bilo frankovano. To je sicer utegnila biti pomota; vendar prosimo, da nam se naročnina pošilja frankovana, torej najbolje in z najmanjšimi stroški po poštnih nakazilih (Post-Amveisungen),ker „Pavliha" ima gotovo tako nizko ceno, da nižje ne moie imeti. — Gosp. R. K. Cena posamezno razprada-janim listom je bila res prenizka,zato smo jo povikšali. — Gosp.Ravnikarju v Ljublj. Ako Vas peče, da v 1. listu nijste sedeli v Smidovej kavarni za slavno prvaško mizo, vedite, da tega prostora od samoglavega „Pavlihe" ne dobode vsak, kdor misli, da časi malo kaj poprvači. — Gosp. Fr. D. v. Ljublj. „Pavliha" se bori za stvar, ne zoper osobe, katere maha samo zaradi stvari. — Gosp. M. PI. Vašemu vprašanju odgovarja „Pavliha": Da s tako ostudo bi jaz se boril? Premalo tedaj bi sam sebe eestil! Razustno, omlečeno žabo premisli, Ki leze debela in trda pod svisli; Opomni gnjusobne stenice se, brate! Opdmni se duha nje kože robate: Položi na srce pošteno roko, Če mogel ognjusiti prst bi si z njo?