Glasilo Udruženja p. 11. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani. Letnik XI.	V Ljubljani, dne 15. oktobra 1931.	20. štev.
Udrnženje p. 1.1. uslužbencev Kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani
sklicuje na podlagi ostavke celokupne uprave in na podlagi razprav in sklepov sej uprave od 3., 6. in
12. oktobra t 1.
izredno skupščino,
ki se bo vršila v nedeljo, dne 25. oktobra t. 1. ob 12. uri (v slučaju nesklepčnosti
ob 14. uri) v Ljubljani, v Beli dvorani hotela „Union".
Dnevni red:
1.	Volitev predsedstva skupščine.
2.	Poročilo uprave in motiva-cija njene ostavke.
3.	Določitev stališča napram postopanju centralne uprave.
4* Stališče in predlogi za redni kongres udruženja.
5.	Stališče strokovnih organizacij državnih uslužbencev napram volitvam v narodno skupščino.
6.	Sprejem provizoričnega proračuna do redne skupščine.
7.	Volitev nove uprave.
8.	Slučajnosti.
Uprava Dravske sekcije UPU, ki je dala svojo ostavko zaradi postopanja centralne uprave napram Dravski sekciji UPU in zaradi nevzdržnih razmer v udruženju, poziva celokupno članstvo, da se udeleži‘izredne skupščine čim v naj večjem številu, da s tem dokaže svojo voljo in zahteve po ureditvi razmer v udruženjn v duhu enakopravnosti, poštenosti, zakonitosti in legalnega udejstvovanja ter svobodnega izražanja volje vseh edinic in celokupnega članstva udruženja.
Na skupščino je pozvana tudi centralna uprava. Zato je še posebno potrebno, da da članstvo s svojo obilno udeležbo še poseben poudarek volji in sklepom skupščine.
Pri tej priliki vabimo tudi p. t. t. uslužbence, člane bivših društev, ki so likvidirala, da vstopijo v našo sekcijo, da se potem lahko udeleže skupščine in da tako dobe v novi upravi svoje zastopnike.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1931.
Uprava Dravske sekcije UPU.
Nečuvenu postopanje centralne uprave udruženja
napram Dravski sekciji UPU.
Centralna uprava je proti določbam pravil izključila iz udruženja predsednika krav. sekc. LPIJ tov. Čampo.
že v zadnji številki smo poročali na kratko, da je nastal med centralno upravo in banovinskimi sekcijami nov konflikt, ker je centralna uprava nepravilno in proti določbam pravil kot izvršni organ udruženja razveljavila sklepe seje glavne uprave od 29. in 30. avgusta t. 1. Že svoj čas smo poročali, da se je vršila ta seja v splošno zadovoljstvo vseh banovinskih sekcij in da so bili storjeni njeni sklepi v najlepšem soglasju vseh članov glavne uprave. Delegatje in predstavniki vseh sekcij so se vračali iz Beograda zadovoljni in v najboljših nadah, da so sklepi glavne uprave odstranili vse zapreke k srečni ureditvi
vseh perečih vprašanj in da je delo glavne uprave kronano z uspehom. Mislili smo, da je kriza, ki traja v organizaciji jugoslovanskih poštarjev že več ko leto dni, z delom glavne uprave odstranjena in da bo decem-berski redni kongres udruženja postavil našo organizacijo na solidne in zdrave temelje.
Glavna uprava je na svoji seji ugotovila, da so kriza in spori v udruženju ovirali več ko eno leto našo organizacijo, ki se zaradi nesporazumljenj v vprašanju svoje ureditve in svoje imovine ni mogla skoro prav nič posvetiti važnim in perečim vprašanjem, ki so velike in življenjske važnosti za p. t. t.
osobje. Vsa ta vprašanja, ki teže naše poštno osobje, so že delj ko eno leto potisnjena zaradi neurejenih razmer v organizaciji docela v ozadje. Predsednik naše sekcije tov. Čampa je zato apeliral na člane glavne uprave na njeni seji 29. avgusta t. 1., da naj složno delajo na ureditvi razdrapanih razmer v organizaciji. Poudarjal je, da je članstvo že sito razprav in prepirov, debat in intrig, ki vladajo v organizaciji zaradi njene ureditve. Opozarjal je, da zahteva članstvo od svoje organizacije, da se posveti končno strokovnim in socialnim vprašanjem, ki teže p. t. t. osobje v materialnem in moralnem pogledu. Vsa
ta vprašanja in vse akcije organizacije so v zastoju zaradi notranjih nesoglasij in sporov glede ureditve in imovine organizacije. Apeliral je na centralno upravo, naj že enkrat prične s solidnim delom, ker bb drpgače članstvo zapustilo organizacijo in bodo potem voditelji reševali ureditev organizacije in njeno imovinsko vprašanje — brez članstva.1'" Članstvo pričakuje od organizacije dela in zaščite, ne pa prerekanj.
To stališče predsednika naše sekcije so podprli predstavniki vseh banovinskih sekcij, ki so se odločno postavili na stališče, da mora biti vprašanje o ureditvi udruženja in imovine na vsak način rešeno do meseca decembra in z decemberskim rednim kongresom definitivno odstranjeno z dnevnega reda, tako da bo moglo začeti udruženje reševati po kongresu s polno paro strokovna in socialna vprašanja.
In res je pod vtisom tega odločnega stališča zastopnikov in predstavnikov banovinskih sekcij rešila glavna uprava v jedru vsa sporna vprašanja ureditve organizacije in njene imovine, kar je najkočljivejše. Vsi sklepi, o katerih smo v glavnem poročali v našem listu, so bili na seji glavne uprave storjeni složno in soglasno med zastopniki banovinskih sekcij in člani centralne uprave. Vsi delegati glavne uprave so ugotovili, da tako složno, tovariško, iskreno, odkrito in zaupno še nikoli niso razpravljali o razmerah in prilikah v organizaciji. Izračunali in ugotovili so vestno in natančno vse dohodke in izdatke vseh sekcij in domov, kakor tudi stanje premoženja bivšega Saveza. Razpravljali so o načrtih za zgraditev domov v Ljubljani in Splitu ter o sanaciji domov v Zagrebu in Sarajevu. Sklenili so, da naj druga seja glavne uprave, ki je bila določena za 10., 11. in 12. december t. 1., pregleda knjige vseh sekcij in bivšega Saveza, da se na podlagi računov in knjig ugotovi pravilno stanje premoženja udruženja, obenem pa naj bi ta pregled ugotovil, koliko je resnice 6 raznih sumničenjih in domnevanjih, da se z imovino v preteklosti ni pravilno in pošteno gospodarilo. Sklenjeno je bilo, da naj se z revizijo ugotovi resnica in 'čisto stanje, o najdenih (Ugotovitvah in event. nepravilnostih pa da naj sklepa druga seja glavne uprave. Vse je šlo lepo, gladko in sporazumno, tako da smo mislili vsi, da se bomo po decemberskem kongresu vsedli čistih rok, ob čisti situaciji za čisto mizo in začeli delati za interese p. t. t. osobja, stroke in organizacije z elanom in idealizmom, ki ga zmore samo čista vest in razčiščena, jasna situacija.
V zvezi s sanacijo domov v Zagrebu in Sarajevu je bilo sklenjeno tudi, da se porabijo vsi dohodki od domov v Beogradu, Skop-Iju, Novem Sadu in Sarajevu za odplačilo nujnega dolga na sarajevskem domu, ki je vezan na jnenico, zapadlo 15. septembra t. 1. Ker vsi ti dohodki niso zadostovali za kritje menice in ker trenutno ni bilo izgledov na kakšne druge dohodke in se je ugotovilo, da se zaradi splošne finančne krize ne more misliti na najetje ugodnega posojila pri denarnih zavodih, je glavna uprava apelirala na Dravsko sekcijo, naj priskoči na pomoč s svojo rezervno imovino. Predsednik Dravske sekcije je obljubil, da bo stopil s tem predlogom pred upravo svoje sekcije, toda poudaril je, da je rezervna imovina Dravske sekcije vezana na določene pogoje zadnje skupščine bivše Obl. organizacije v Ljubljani. Ti pogoji določajo, da pride ta imovina v last udruženja samo tedaj, ako dajo udruženju svojo imovino tudi vse ostale banovinske sekcije in bivši Savez in ako bodo na decemberskem kongresu sprejeta v bistvu pravila, ki jih je izdelala za udruženje bivša ljubljanska Obl. organizacija. Vsi ti pogoji pa zavise šele od decemberskega kongresa udruženja, dotlej pa udruženje ne razpolaga pravno prav za prav še z nobenim premoženjem. Zato je
predsednik Dravske sekcije izjavil, da bi se mogla dati pomoč iz rezervne imovine Dravske sekcije samo kot predujem na event. izročitev imovine v smislu sklepa zadnje skup-.ščine bivše ljubljanske Obl. organizacije. Za ta predujem mora garantirati osebno vseh 22 članov glavne uprave. Ce bo kongres sprejel pogoje, ki jih je postavila zadnja skupščina bivše ljubljanske Obl. organizacije, potem preide predujem itak v last udruženja. Ce bi pa kongres stavljenih pogojev ne izpolnil, potem pa pripada imovina bivše ljubljanske Obl. organizacije zadrugi »Poštni doms< v Ljubljani, ki bi izterjala na račun predujma dani denar od članov glavne uprave, in sicer z obrestmi po 6% vred.
Uprava Dravske sekcije je po povratku svojin predstavnikov iz Beograda sklenila na svoji seji, da bi se pod gornjimi pogoji predujem za sarajevski dom lahko dal, toda ne v znesku 50.000 Din, ker s tako vsoto sekcija trenutno ne razpolaga, ampak samo v znesku 25.000 Din. Nadalje je sklenila seja Dravske sekcije, da morajo garantirati člani glavne uprave UPU na ta način, da podpišejo bianko - menico, ki bi se po kongresu uničila, če bi kongres sprejel stavljene pogoje, v nasprotnem slučaju pa se izroči zadrugi »Poštni dom« v Ljubljani, ki bi menico izterjala,
Ta sklep je Dravska sekcija sporočila centralni upravi in vsem banovinskim sekcijam, pa še enkrat pismeno ponovila pogoje, ki so bili postavljeni glede imovine od zadnje skupščine bivše ljubljanska Obl. organizacije. Pričakovali smo, da bo centralna uprava napravila, kar je sklenila soglasno seja glavne uprave, torej tudi vsi člani centralne uprave, in nam poslala podpisano menico. Med tem pa smo dobili od centralne uprave dopis, s katerim obvešča vse banovinske sekcije, da je centralna uprava razveljavila vse sklepe seje glavne uprave, o čemer smo poročali že v zadnji številki. Par dni nato pa je poslala centralna uprava podpredsedniku sekcije tov. Štuklju in predsedniku nadzornega odbora tov. Pokornu daljši dopis, v katerem sporoča vsem banovinskim sekcijam sklep centralne uprave, da je predsednik Dravske sekcije tov. Čampa izključen iz udruženja, da torej ne more biti več član organizacije in seveda tudi ne več predsednik sekcije. Svoj sklep o izključitvi utemeljuje s tem, da je predsednik Čampa stavil za predujem nemogoče in poniževalne pogoje in da ni izvršil sklepa glavne uprave ter s tem povzročil, da je bila sarajevskemu domu menica protestirana, zaradi česar da ima udruženje 20.000 Din škode. S stavljenimi pogoji, ki jih imenuje centralna uprava »vrhunce zelenjaštva«, je predsednik Čampa, — tako pravi dopis centralne uprave, — odrekel zaupanje in kredit centralni upravi, ki razpolaga v udruženju vendar s 3 milijoni Din premoženja, sejal antagonizem med sekcijami in člani udruženja in ustvarjal pokrajinski separatizem iz osebnih nagibov. Centralna uprava sicer ne pove, kakšni so ti osebni nagibi tov. Čampe, pač pa ve povedati, da se je hotel postaviti za diktatorja celokupnemu udruženju in da je zahteval v organizaciji »izpolnitev tistih sklepov, ki njemu konveni-rajo, sam pa ni izpolnjeval sklepov, ki njemu ne konvenira jo.« Sicer pa, — tako pravi centralna uprava v svojem dopisu, — »kaj bi stavljala Dravska sekcija pogoje za borih 25.000 Din, ko pa njeno premoženje ni njena last, ampak je last Saveza p. t. t. uslužbencev, kateremu bi bila morala ljubljanska Obl. organizacija odvesti vsako leto vse prihranke. Ker pa je Savez iz »tovarištva« in »ljubezni« do svojih Oblastnih organizacij toleriral, da so z »njegovo imovino« svobodno gospodarile, se je tako nabralo v Ljubljani 500.000 Din gotovine, katero je organizacija »odtujila« zadrugi »Poštni dom«. Toda vsa ta imo-| vina ni last ljubljanske organizacije in slo-
venskih poštarjev, marveč je last Saveza. Tako trdovratno trdi centralna uprava: Res, krasna poznanje razmer in divni pojmi o tvojem in mojem dičijo centralno upravo! In to kljub stokratnim pojasnilom dejanskega stanja od strani zastopnikov naše organizacije.
Tisti, ki ne poznajo razmer, se bodo čudili : kako pa to, da je centralna uprava naenkrat spremenila svoje mišljenje in zadržanje, ko pa na seji glavne uprave niti en član centralne uprave ni protestiral proti temu, da bi bili sklepi glavne uprave nepravilni in da isti predsednik centralne uprave, ki je podpisal vse te dopise o razveljavljenju sklepov, in ki je tudi vodil sejo glavne uprave, ni protestiral proti nepravilnim sklepam, oziroma da je dopustil sklepe proti pravilom? Kako to, da centralna uprava že na seji glavne uprave ni odklonila »vrhunec zelenjaštva«, predsednika Dravske sekcije in da ni že takrat predlagala njegove izključitve zaradi antagonizma, nezaupanja centralni upravi in sejanja separatizma? Kako to, da se je spomnila centralna uprava na vse to šele nekaj dni po seji glavne uprave? Čisto enostavno: zato, ker centralne uprave ne vodijo člani centralne uprave, marveč jo vodijo neki drugi, skriti faktorji, ki za to nimajo nobene legitimacije. In tem faktorjem niso bili po volji sklepi glavne uprave, zlasti najbrž ne tisti sklepi glede pregledovanja vseh računov in knjig bivšega Saveza, pa so poklicali k sebi člane centralne uprave, jih ozmerjali in jim naročili, da morajo vse pri priči preklicati, Čampo pa izključiti, ker on ima sumljivo občutljiv nos. Torej ven z njim, da bo mir pred njim!
To je stara centralna metoda v naši organizaciji, da zleti iz organizacije vsakdo, kdor ima oči, da vidi za kulise in malo razuma, da spozna razne namene, kdor malo podvomi v fraze o »strokovnem, kulturnem, socialnem in nacionalnem« delu raznih centralnih organizatorjev, ki so hkrati za čudo dobro' verzirani tudi v delikatnih bančnih in zadružnih poslih. To so posledice tega, ker so v preteklosti skozi trinajst let trpele bivše oblastne organizacije, zaslepljene od nazunaj blesteče, na znotraj pa puhle retorike, da se je razpasla neomejena samovolja in avtokracija na čelu naše centralne organizacije. To je napravil kult osebe. In sedaj, ko so se zrušili bogovi s svojih prestolov v prah, se ruši tudi organizacija, ker ji voditelji niso dali nobenih idej, ničesar razen penastih fraz. Pene so se razpršile in iz ozadja, od tam, odkoder smo gledali prej boga, poosebljen ideal socialnosti, strokovnosti in popolnosti, se nam reži zdaj v obraz resnica v vsej svoji spačenosti, slika popolne nesocialnosti, brez-idejnosti, praznote in duševne revščine, slika grobe materialne pohlepnosti.
angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Pliš za plašče. Baržun. Pregrinjala in preproge. Belo blago za telesno in posteljno perilo. PERJE in PUH.
A. ŽLENMER
Ljubljana, Mestni trg št. 22
Dobro blago! Solidne cene!
In vsi tisti, ki so že prej slutili, da se skriva za našim idealom prevara, praznina in čislo grobi osebni interesi, so morali zleteti iz nlaše organizacije. Bolj podjetni, ki so imeli piogum' izpostavljati se, so bili vrženi iz nje, s silo, tisti pa, ki njso rojeni za odpor in borbo z zlim, pa zla trpeti ne morejo, so šli prostovoljno. In samo tako je mogoče, da ima Beograd, ki šteje nad 2000 p. t. t. uslužbencev, organiziranih samo nekaj nad 200, pa še ti niso organizirani po notranjem nagonu. Ni resnica, da v Beogradu ni sposobnih in poštenih ljudi, ki bi mogli stati na čelu organizacije. Res pa je, da sposobni in pošteni niso niogli priti v organizacijo in se uveljaviti v njej. Kajti, kdor se je malo uveljavljal, je takoj uvidel, kako je s stvarjo. In če je skušal kritizirati in zdraviti, se je reklo, da dela proti udruženju, in zletel je iz organizacije. Bivše oblastne organizacije so, če ne podpirale tako početje (ne vedno namenoma ali zlohotno, ampak največkrat iz slepega navdušenja), pa vsaj molčale k temu. In to je bilo zlo, največje zlo, ki smo £a utrpeli, in ki se sedaj maščuje nad graditelji organizacije. Tako je zletel idealni Aritanovič, bivši predsednik skopeljske Obl. organizacije. Njemu sledi sedaj predsednik naše sekcije tov. Čampa. Tema dvema bodo sledili kmalu še drugi, če jih statuirani eksempli ne bodo napravili ponižne in krotke.
S sedanjimi pravili Udruženja, ki jih je sestavil bivši predsednik ' Saveza, ‘— »bog poštarjev«, kakor se sam imenuje, bi bilo mogoče hitro dokazati, da je postopanje centralne uprave popolnoma nepravilno in nezakonito, četudi so sedanja pravila vzor skr-pucalosti, kakršnega nima menda nobena organizacija na svetu. To skrpucalo je namenoma tako površno Skupaj zmetano, da nudi ljudem, ki nimajo dobrih namenov, vse polno izhodov in lukenj za poljubno manevriranje. Tudi izključitev predsednika Dravske sekcije je proti predpisom pravil. Toda to centralne uprave nič ne moti in to tudi ni glavno. Glavni razlog je ta, da se je predsednik Dravske sekcije tov. Čampa postavil na čelo pokreta za ureditev organizacije na temelju dela, pra-i
vilnosti, poštenja, enakopravnosti in morale. On je izdelal načrt pravil, ki so rigorozna gfede kontrole in dela v organizaciji, in ki onemogočajo samovoljo ih tiranstvo v vodstvu organizacije- Ce .bi se izvršila ureditev udruženja na decembčrskem kongresu po njegovih pravilih, potem hi odklenkalo vsem velikim in malim diktatorjem, bi prenehal kult osebnosti, ki bi ga zamenjala kult in avtoriteta organizacije, potem bi članstvo pometlo z avtokrati in- njihovimi epigoni, potem bi ne mogel nihče špekulirati na osebni profit v organizaciji, potem bi se nihče ne mogel držati samdsilno na vodstvu organizacije, ker je načrt njegovih pravil tak, da je to abso-, lutno nemogoče, ker ima članstvo organizacijo in njene voditelje popolnoma in vsak trenotek v oblasti. To pa raznim bogovom in polbogovem in namišljenim veličinam ne gre v glavo in jim moti račune. Zato proč s Čampom, dokler je še čas, da ne bo delal na de-cemberskem kongresu sitnosti. To je glavni razlog njegove izključitve. Drugi razlog pa je špekulacija, kako priti morda na pretkan način vendarle do imovine slovenskih poštarjev brez vsakih »pogojev«.
Centralna uprava je z izključitvijo predsednika Dravske sekcije grobo udarila v obraz udruženja. Še posebej pa je to skrajno žaljiva gesta napram slovenskim poštarjem, organiziranim v Dravski sekciji UPU, ki so je zmožni samo ljudje brez skrupolov in brez čuta in takta, ljudje, ki nimajo o organizaciji in njeni psihi niti trohice pojma, ljudje, ki se prav nič ne zavedajo svoje odgovornosti napram organizaciji. In to je dokaz, da teh ljudi ni spravila v organizaciji na površje kaka ideja, nego zgolj instinkti čisto sebične narave.
Slovenski poštarji bomo to razžalitev primerno kvitirali, toda na žalost1 imamo opravka z ljudmi, ki bi 'bili dostopni samo za argumente, kakršnih ljudje v kulturnem svetu ne uporabljajo.
Zapomnili pa si bomo, kdo je bil leta 1931 od 21. junija pa do 13. decembra v centralni upravi udruženja p. t. t. uslužbencev kralje-I vine Jugoslavije.
Uprava Dravske sekcije UPU je podala ostavko.
Glede na sklepe in postopanja central* ne uprave, zlasti ipa zaradi izključitve prod* sodnika naše sekcije tov. Čampe, je uprava Dravske sekcije razpravljala na več sejah o nastali situaciji. Skušala je najti kak iz* hod iz stanja, toda ugotoviti je morala na* posled po dolgotrajnih in skrbnih razpra* vah, da je sedanji položaj nevzdržen.
Uprava Sekcije seveda izključitve pred* sednika pj mogla vzeti pa znanje, ker je ugotovila, da predsednik ni zagrešil ničesar ne proti pravilom, ne proti organizaciji. Predsednik sekcije je storil samo to, kar je sklenila celokupna uprava, uprava pa je bi* la vezana pri svojem sklepu na sklepe skup* ščine od 28. junija t. 1. Če bi bila postopala predsednik in uprava sekcije drugače, bi bila prestopila meje mandata skupščine, ki je izročila sedanji upravi imovino organiza* cije v upravljanje. Zato je uprava morala iztočeno ji imovino zavarovati zoper vse eventualnosti, ker bi drugače lahko prihod* nja skupščina obtožila upravo in predpisala odnosno podvzela korake, da povrnejo znesek 25.000 Din upravi člani iz svojega denarja. Tega od uprave ne more nihče za* htevati. Če pa je centralna uprava izključi* la predsednika formalno iz tega razloga, —. stvarno so bili merodajni za izključitev či» stb drugi razlogi, — je izključila s tem ce* lokupno upravo, ki se je solidarizirala z njim. fn če je izključila upravo, je izključila vso Dravsko sekcijo UPU in njeno član* stvo, ki je dalo sedanji upravi zaradi imo» vine točen mandat, in ki se ga je uprava tudi držalia.
Prddsednik tov. Čampa je na sejah upra* vi predlagal, naj v interesu udruženja in v interesu stvari sprejme samo njegovo ostav* ko, da bi se tako stvar mirno in brez hrupa rešila. Uprava je razmišljala o tem, toda prišla je do zaključka, da toga predloga predsednika ne more sprejeti, ker bi pri* znala s tem krivdo predsednika in se š tem tudi sama moralno obsodila sokrivde. Ker je postopanje centralne uprave škodljivo in žaljivo za vse udruženje, zlasti pa za Dfav* sko sekcijo, uprava sekcije ne more iti mirno preko tega. Zato je podala celokup* na uprava sekcije ostavko, čemur mora sle* diti sklicanje izredne skupščine. Potrebno je, da o tej stvari izreče celokupno član* stvo sekcije svojo besedo in da zavzame naj višji forum Dravske sekcije svoje stali* šče napram postopanju centralne uprave in napram nevzdržnim razmeram v udruženju sploh. Tu ne gre za Osebo predsednika na* še sekcije, ne gre za osebo tov. Čampe, am» pak za načelno stvar, pri kateri vprašanje oseb ne more in ne sme imeti nobene vlo* ge, kar je predsednik naše sekcije na sejah že izrečno naglašal. Gre za svobodno orga* nizačno izživljanje organizačnih edinic v mejah statutarnih predpisov in v mejah le* galnih sredstev. Gre za svobodo legalne bofbe v udruženju. Gre za to, da se ne du* ši iz nasiljem svoboda in volja članstva ter njihovih predstavnikov v legalni borbi zo* per zlo in zoper škodljivo delovanje posa* meznih funkcionarjev ali pa uprav, pa če* tudi je ta uprava centralna uprava sama. Gre za pravico legalnega uveljavljanja čla*
KOLINSKA
LJUBLJANA.
đCoKns/ca /eavaf
nov, za svobodno in legalno uveljavljanje organizačnih načel in principov.
Vse to na eni strani, po drugi strani pa izpodkopavanje ugleda in moči uprave sek* cije doma in razširjanje raznih neosnova* nih vesti, ki vznemirjajo članstvo in ovira* jo delovanje sekcije, je prisililo upravo sekcije, da poda svojo ostavko in skliče iz* redno skupščino. Izredna skupščina naj za* vzame napram dogodkom in težki situaciji svoje stališče in naj kot vrhovni forum or* ganizacije razčisti stvar po svobodni volji. V tako kočljivem položaju ne bi mogla no* bena uprava prevzeti na svoje rame odgo* vornosti za svoje nadaljnje postopanje in ravnanje in zato je potrebno, da v taki si* tuaciji prevzame odgovornost za razvoj stvari celokupno članstvo. Nastala situacija zahteva tudi, da se postavijo za nadaljnjo politiko in taktiko tudi nove smernice, ki bodo odgovarjale novo nastalemu položaju. Dogodki v organizaciji zahtevajo, da ugo* tovi najvišji forum, ali je potrebno in kako je treba revidirati stališče in poglede naše sekcije na raznd probleme' v udruženju. Za revizijo načelnih pogledov na važna vpra* sanja pa ni kompetentna uprava, ampak edinole skupščina. Skupščina naj začrta nb* vi upravi tudi točne smernice za njeno za* držanje in za njeno politiko napram novim dogodkom glede na bližajoči se kongres, ki bo za nadaljnji razvoj udruženja življenj* ske važnosti. Zavedati se moramo čisto jasno tega, da če decemberski kongres ne bo, saniral in izravnal prilik v udruženju, če no bo uredil in rešil vprašanja novih pravil na principih dela, poštenja, enakopravnosti in morale, in če ne bo postavil na čelo udru* ženja v centralno upravo ljudi, ki jamčijo, da se bodo ti principi tudj dejansko izva* jali,' potem je konec udruženja Jugoslovan* skih poštarjev in je škoda, ko bi še nada*, lje obstojala bedna karikatura profesijonal* ne organizacije za naš stan.
Uprava, ki je podala ostavko, pričakuje od članstva naše sekcije, da bo pravilno razumelo njeno odločitev, da se bo z vso resnostjo zavedalo težkega položaja organi* zacije in da b(> dostojno, a odločno nasto* pilo za pošteno stvar ter glasno povedalo beograjski centrali, da si slovenski poštarji ne puste kratiti v svoji organizaciji svobo* de in pravic. Kajti slovenski poštarji so bi* li vedno prvi in najzavednejši v svoji sta* novski organizaciji. Iz Slovenije je prihaja* la vedno zdrava iniciativa, naša organizaci* ja je bila vedno solidna, delavna in najvz* glednejša. Ona je često dajala zgled kon* struktivnosti vsem drugim našim organiza* eijam in bila nositeljica napredka, organi* j začne ideje in zdravih smernic. Zato upamo
in pričakujemo, da bo člansitvo dokazalo te odlike tudi na sklicani izredni skupščini, kakor jih je dokazalo vselej, kadar je šlo za interese organizacije in stanu
Omštvene vesti.
Zadnje odborove seje Dravske sekcije TJPU so se vršile dne 3., 6. in 12. t. m. Na vseh teh sejah se je odbor ibavil z vprašanji, o katerih razpravljata prva dva članka tega »Poštnega glasnika«. Na tem mestu naj omenimo še to, da sta se 22. septembra it. 1. mudila v Ljubljani tov. Lalič, predsednik Savske, sekcije UPU in odbornik tov. Suša. Obiskala sta našo sekcijo v svrho razgovora o nadaljnjem postopanju proti sklepu centralne uprave UPU, ,s katerim je razveljavila malone vse sklepe, ki so bili sprejeti na seji glavne uprave UPU dne 29. in 30. avgusta t. 1.
Dotočita S 123 u. z. o odmeri osebne pokojnine je pričela glavna kontrola tolmačiti tako, kakor jih je tolmačil tov. štrukelj v svojem članku, cibjavljenem v štev. 10 letošnjega »Poštnega Glasnika«. Zato vlaga glavna kontrola tožbe na državni svet proti rešenjem, pri katerih 60 se pri odmeri osebne pokojnine vzeli odstotki po ugodnejši postavki. Končno besedo v tem sporu bo izrekel državni svet, ki je pristojen za rešitev spora odnosno tožbe. Ko bo izšla eodtoa državnega Sveta, jo bomo objavili v listu z razlogi vred.
Kuža Vojsk p. t. čin, ki je bila nedavno upokojena, je poklonila Dravski sekciji UPU obveznico 7% investicijskega posojila, s čimer se je najleipše poslovila od svoje stanovske organizacije. Sekcija se ji za njen dar najtopleje zahvaljuje.
Izprašana Vežbenka, sposobna za samostojno vodstvo pogodbene pošte s telegrafom in telefonom, želi službo pri kakšni večji pogodbeni pošti kot pomočnica s 1. novembrom t. 1. Ponudbe na: Pošta Dobrovnik v Prekmurju.
Kateri tovariš in tovarišica bi hotela zamenjati službeno mesto s tovarišico iz Konjic. Veled neke privatne zadeve bi zamenjala s katerokoli pošto, eventualno tudi s pošto izven dravske direkcije. Cenjene ponudbe na upravo »Poštnega Glasnika«.
Cvetnica de$nifcov
£t. Utiku&f e£ju(fCjana
•Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Nsijvečjja Izbira
vseh vrst modemih čevljev domačega in tuje-zemskega izdelka najboljših svetovnih znamk ter dežnih in snežnih čevljev, galoš po najnižjih cenah se dobi v trgovini
A. Žihert
| Higienična pralnica in svetiolikalnica
l FR. ŠIMENC
I LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 8. Kemično snaženje oblek.
Velikit zalogu tapetniški!! izdelkov, žime. afrtka — solidno-najceneje nudi
Rudolf Sever
Ljllhlgiimi, Mariii11 trg '*•
llrž. uslužbencem tudi na obroke.
angleškega in češkega sukna!
BOGATA IZBIRA!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Naj večjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
Oglefte si
veliko zalogo manufaklur-nega blaga, svile, platna, nogavig i. I. d.
v trgovskem domu
0" • @1* Garati p •Maribor
Ljubljana	Prešernova ulica
Solidno blago ne samo hvali!
0 tem se lahko vsakdo prepriča v trgovini
Servat Mnkotter
TIHI E mE% CO.
Ljubljana, Gradišče 10 Zagreb, Sajmište br. 56 I Telefon št. 268 interurban Ustanovljeno 1906
Maribor
Velika izbira pohištva, modrocev, zaves i. t. d.
j Specjialna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in razno-I vrstnih potrebščin	Pisalni stroji na obroke
Izdelava in prodaja damske, moške in deške KONFEKCIJE na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. — Poštarji, nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po originalnih cenah!
družba z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica 9
i
dbent. s£eop, SmetHoC)
tehničar
piej voditelj ateljeja Z;ns
1>Iubijana VII
C lovska ces>a 32/11.
Sprejema
od 8. —12. in otl 14. - 18.
Telefon štev. 34-48
j Nogavice, rokavice, moško perilo, modno ; blago, dežnike, vse potrebščine za ši-♦ vilje, krojače, čevljarje, sedlarje in ta-t petnike
J	kupite najboljše le pri
i JOS. PF, TE LIN C
J	LJUBLJANA,

Pletenine, nogavice, galanterijo
nudi po najnižjih cenah
Eksportna hiša „ULJNA-*
i b

VELIKA IZBIRA
sukna ter velika zaloga damskih in moških črnih in modrih kamgarnov. Zastopstvo slovitih tovarn, »Medvedjega platna« ter bogata Izbira Schroll-ovih belih tkanin
v vseh Širinah.
Cene nizke!	Postrežba solidna!
Poštni nameščenci uživajo 10 % popusta!
JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ
manufaktura
MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 21
MERCINA m DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PIATNIK, RADEČE
Od dobrega najboljše je
Gritzner-Adler
šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba, najboljši materijal!
Xovostj \ o v o -1!
Šivalni stroj
kot
damska pisalna miza le pri
(^. (fleteCitiC - djuf/Cjattct
Telefon interurban 2913	Zmerne cene
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — čekovni račun štev. 11.834. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu Pošt. Glasnika v Ljubljani, Pred Prulami 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, ravnotam. — Izdaja Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani (predstavnik Jožko Čampa v Ljubljani). Odgovorni urednik Jožko Čampa v
Ljubljani. — Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek v Ljubljani.