TRŽIŠKI VES1MK
Leto III.
Tržič, dne 15. maja 1054
St. 10
Slovesen sprejem Titove štafete graničarjev
V petek, 14. maja zjutraj se je Trg svobode pripravil ,na prisrčno svečanost. Pripravil se je, da sprejme in počasti Titovo štafeto graničarjev in da ji izroči čestitke in voščila ljubljenemu maršalu za njegov 62. rojstni dan. Okrog tribune, ob kateri je stal doprsni kip predsednika republike, in vzdolž trga so se že pred deveto začeli zbirati zastopniki .TLA, LOMO, ZKS, SZDL, zastopniki sindikalnih podružnic, gasilci, pripadniki predvojaške vzgoje, šolska mladina s svojimi vzgojitelji, zastopniki tabornikov, planincev, strelcev, Turističnega društva in številno občinstvo. Dekoru, v katerega je bila odeta tribuna, so se pridružile še zastavo organizacij. Godba Svobode je ves ta čas igrala slavnostne koračnice.
Kmalu po deveti jo pritekla na trg štafeta graničarjev, ki so
jo navzoči z vzkliki in ploskanjem navdušeno pozdravili. Ob predaji štafetne palice je prvi spregovoril s tribune zastopnik .11 jA, čigar čestitkam so pridružili svoje čestitke nato še tov. Kravcar v imenu LOMO, tov. Peraić v imenu ZKS, tov. Štu-ein v imenu SZDL ter zastopnik mladine. Navzoči z izrazi simpatij do svojega dragega maršala niso hoteli zaostajati za govorniki in so govornike prekinjali z vzkliki in navdušenim aplavzom, boleč znova poudariti, da smo Tržičani s Titom, kakor tudi z vsem delovnim ljudstvom Jugoslavije ter s čuvarji naših meja še posebej — eno.
Godba je ob predaji štafetne palice zaigrala državno himno, s čimer je bila lepa slovesnost zaključena. Občinstvo je odhajalo s slovesnosti praznično razpoloženo, kot je razpoloženo ie, kadar izraža svojo ljubezen — svojemu dragemu maršalu Titu.
S14. redne seje LOMO
V četrtek, dne 22. aprila je bila 14. redna serja LOMO Tržič. Predsednik tov. Lovro Ce-rar je najprej ljudskim odbornikom podal poročilo o zborih volivcev, ki so se pred nedavnim vršili na teritoriju občine. Ob tej priliki je kritiziral premajhno zainteresiranost volivcev za zbore volivcev, saj je bila povprečna udeležba na teh zborih samo ll,8"/o. Volivci se še vse premalo zavedajo svojih dolžnosti in svojih pravic. Zbori volivcev naj bi bili v bodoče bolj množično obiskani, na njih naj bi volivci kritično premo-trili delo LOMO Tržič ter dajali smernice in napotke ljudskim odbornikom za bodoče delo. Nadalje je tov. predsednik poročal o dražbi in prodaji hiš iz splošnega ljudskega premoženja. Na javni dražbi dne 5. aprila je bilo prodanih pet hiš. Za ostale hiše pa na dražbi ni bilo kupcev. Razpisana je bila nova dražba na dan 10. .maja 1954 za tiste hiše, za katere na prvi dražbi ni bilo ponudnikov. Cena se je v soglasju z odlokom o prodaji hiš znižala za 25'Vo. Prodajo petih hiš pa je LOMO odobril. Nadalje je LOMO Tržič sprejel odlok o dopolnilni dohodnini kmetov za ; leto 1954. Dopolnilna dohodnina se bo pobirala po posebni lestvici in sicer se bo pobirala do osnove 150.000 din letnega dohodka po višji stopnji, nad 150 tisoč dinarjev osnove pa po nižji stopnji. Kljub uvedbi dopol-
nilne dohodnine pa kmetje ne bodo letos plačali več dohodnine kot so jo lani, ker bo letos odmei-jena osnova za dohodninske obdavčitve kmetov po katastru. Po cenitvi bi torej skupna dohodnina kmetov letos znašala 9 milijonov dinarjev, dočim je lani znašala 11 milijonov dinarjev. Tu pa seveda niso upoštevani postranski zaslužki kmetov, kar je seveda obdavčeno posebej, ker tu ni merilo za osnovo zemljiški kataster. Dopolnilno dohodnino za obrtnike bo predlagal LOMO Tržič na prihodnji seji. Nadalje je LOMO Tržič sprejel na seji odlok o spremembi odloka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka na območju mestne občine Tržič. Med drugim se črtajo tarifne postavke, ki določajo pobiranje prometnega davka za klanje živine, dalje davek od najemnin in zakupnin, prometni davek od balinišč in kegljišč. LQMO Tržič je nadalje sprejeli odlok o določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost na območju LOMO Tržič in o vo-litvi hišnih svetov in stanovanjske skupnosti, dočim odlok o kategorizaciji stanovanj še nI bil sprejet.
Nekatera podjetja so zaprosila za garancijske izjave aa kredite. LOMO Tržič je tem podjetjem izdal zaprošene garancijske izjave. Potem je LOMO Tržič potrdil zaključne račune nekaterim podjetjem in zavodom in sicer: Lekarni, Re-
(j) m (bed ni k u repu klike
na lema d^agema niariaLa T)Ua
čestita k njegovemu 62. rojstnemu dnevu z vročo željo, da bi še dolgo vodil naše narode v boju za našo popolno neodvisnost in za socialistično ureditev naše skupnosti, v svojem imenu in v imenu vseh svojih bralcev
„ TRŽIŠKIVESTNIK" Olaj. žioi nai IfuUfenL matial Qo$.ifL (Btoz-ljifol
sevalni postaji, Dečjim jaslim, Megradu, Mehanični delavnici, Gostinstvu Zelenica, Mestnemu krojaštvu, Prehrani, Preskrbi in Apnenici.
V nadaljevanju seje je tov. predsednik poročal o dobavi novega reiševalnega avtomobila, ki ga je Tržič nujno rabil, dalje o prevzemu ekonomije BPT v Kovorju po tov. Blažu Perne-tu iz Loma. Dalje je poročal, da je OLO Kranj dal iz Gozdnega sklada 1,170.000 din za popravila gozdnih poti. Dalje, da se je uredilo z okrajem Radovljica vprašanje planino Pungart, tako da sedaj to planino upravlja LOMO Tržič. Seznanil je dalje odbornike, da je sedaj dokončno sprejet proračun LOMO Tržič v višini 46 milijonov dinarjev. LOMO Tržič je nato »prejel še sklep o preimenovanju nekaterih podjetij in sicer Mestna žaga v Zaga, Mestne mesarije v Mesarsko podjetje,
Tržič, Mastno pletiljstvo v Ple-tiljstvo, Tržič, Mestno klepar-stvo in inštalaterstvo v Klepar-stvo in inštalaterstvo, Tržič, Mestno krojaštvo v Modno kro-jaštvo, Tržič, Mestni kino, Tržič v Kino, Tržič, Mestna lekarna v Lekarna, Tržič, Tovarna obutve Triglav, Tržič v Peko, Tržič. Nadalje je LOMO Tržič potrdil pravila remontnega podjetja. Podružnici »Borbe« Kranj se odobri, da v Tržiču otvori prodajalno časopisov, srečk, revij itd. Pilarna Triglav bo pričela s 1. majeim obratovati v novi tovarniški zgradbi. Invalidsko podjetje »Fotolik« se o-samosvoji, to je, postane samostojno podjetje. Ustanovi se komisija za zemljišča za gradbene namene. LOMO Tržič je tudi imenoval nekaj članov v upravni odbor lekarne. Končno bo LOMO Tržič pokrenil vse potrebno, da se v Tržič namesti še en zdravnik.
Očka Konic - šestdesetietnik
Franceta Konica, požrtvovalnega in neumornega delavca v društvu »Partizan« in sploh na telesnovzgojnem polju, pozna ves Tržič, malokdo pa ve in si je sploh mogel misliti, da ima ta »mladenič« na svojem hrbtu že šest križev. Te dni je namreč praznoval, še vedno kot aktiven telovadec, svojo šestdeset-letnico in k temu življenjskemu jubileju mu vsi pripadniki Partizana najtoplejc čestitamo.
Dolga je doba šestdesetih let, toda naš France pravi, da si nikakor ne more misliti, da je že šestdeset let od tega, odkar je zagledal luč sveta. Čas v delu tako hitro mine, da se človek tega niti zavedati ne more in očka Konic je delal vseskozi kot mravlja, s stalno krepitvijo telesa v telovadnici pa si je obdržal tudi telesno prožnost. Tako mladostnega še danes vidimo v telovadnici, kako lahkotno izvaja razne vaje na vseh orodjih in ni akademije ali nastopa, da on ne bi aktivno sodeloval.
Življenjska pot Franceta Konica je bila težka, vendar pol-
na življenja. Vseskozi je moral trdo delati, da se je preživljal, boril se je na solunski fronti kot jugoslovanski dobrovoljec, bil v drugi svetovni vojni interniran, je poštenjak in mož klenega značaja. Na telesno-vzgoj-nem polju dela že nad štirideset let in kot navdušenega telovadca in vzornega vodnika ga pozna vsa naša ožja domovina. Ves čas po osvoboditvi je bil predsednik domačega društva »Partizan«, v svoji skromnosti pa se je tej funkciji sam odpovedal in raje prevzel dolžnosti gospodarja društva, kar mu nalaga še več dela. Vsak dan preživi v telovadnici, kjer opravlja vsa dela in razna popravila in s tem omogoča mladini nemoteno in pravilno delo v telovadnici. Največja skrb mu je sedaj povečanje in preureditev telovadnega doma, ki je postal za današnje potrebe premajhen.
Tovariš France Konic nam je svetal primer nesebičnega dela in ob njegovem prazniku mu kličemo: »Zdravo še na mnoga leta!«
Novi vozni red
V nedeljo, 23. maja	stopi	v velj	avo novi vozni «wn 1		
A. ZELEZNIOA				f	
a) Navadni vlak na	progi	Tržič	—Ljubljana:		
odhod iz Tržiča	4.55*	6.12	10.55	14.58	18.15
prihod v Kranj	5.24	6.42	11.25	15.27	18.46
odhod iz Kranj	5.36	6.51	11.44	15.40	19.02
prihod v Ljubljano	6.34	7.40	12.36	16.30	20.00
* direktni vlak za Ljubljano.
b) Navadni vlak na progi Ljubljana—Tržič:
odh. iz Ljubljane    4.20*      5.45      7 13*** 11.50 14.35 19.10
prihod v Krani       5.20       6.39      8.06 12.44 15.32 20.14
odhod iz Kranja      5.27       7.15**   8.10 1 4.15 15.55 20.25
prihod v Tržič         5.59       7.46**   8.41 14.45 16.26 20.56 * direktni  vlak Ljubljana—Tržič ** vozi samo ob delavnikih. *** vozi samo ob nedeljah od 23. V
c) Motorni vlak Ljubljana—Tržič tehničnih ovir, še ne bo pričel obratovati s tem dnem, ampak kasneje. O tem, kdaj bo v resnici začel voziti, bomo naša bralce pravočasno obvestili.
-3. X. in 22. VII.
in  nazaj,  ki   pa zaradi
odhod  iz  Ljubljane 7.42
prihod v Kranj 8.31
odhod iz Kranja 8.34
prihod v Tržič 9.03
odhod  iz Tržiča 9.37
prihod v Kranj 10.00
odhod iz Kranja 10.03
prihod v Ljubljano 10.51
Vozi samo ob delavnikih. Ob nedeljah vozi namesto njega izletniški vlak z odhodom ob 7.13 iz Ljubljane in s prihodom ob 8.41 v Tržič.
Ko bo s 3. X. izletniški vlak na gorenjski progi ukinjen, bo motorni vlak vozil v Tržič razen ob delavnikih tudi ob nedeljah.
B.	AVTOBUS (vozi	samo	v delavnikih)		
odhod	iz Tržiča	6.30	7.20	13.00	14.30
prihod	v Ljubljano	7.55	8.45	14.25	15.55
odhod	iz Ljubljane	11.15	12.30	17.30	18.30
prihod	v Tržič	12.40	13.55	18.55	19.55
SAP je obljubil postaviti v teku 2 mesecev na progo še tretji avtobus, ki bo odhajal iz Tržiča okrog 8. ure in iz Ljubljane okrog 14.15. Popoldne bo ostal voz doma in bo na razpolago za razno izlete.
Novi vozni red Ekspres je izšel. Dobi se po knjigotrški ceni v pisarni Turističnega društva.
Kaj pa cesta Tržič-
Ni še dolgo tega, kar je bila v naši bližini dana v promet moderno preurejena cesta Šk. Loka — kolodvor. Kot čujemo, bodo sedaj tudi njen priključek na glavno gorenjsko cesto že to leto sodobno zgradili.
Prav te dni je bila tudi otvoritev nove asfaltirane ceste Radovljica — Lesce.
Kot kronisti, ki vsa dogajanja pri nas in v naši okolici z
zanimanjem spremljamo — ugotavljamo, da vse okrog nas dela in napreduje. Tako upamo, da ni več daleč čas, ko se bo začela urejevati tudi naša najvažnejša prometna žila: Tržič —-Naklo, ki je več kot zgolj lokalnega pomena in ki se nahaja v takem stanju, da povzroča skupnosti dnevno ogromno škodo.
V/gojili problemi
0& ve mota mimo o aH ...
Na prste jih lahko seštejemo. Starše namreč, ki so res taki, da nikdar s svojim vedenjem ne prestrašijo otrok. Koliko je med možem in ženo pikrih, hudobnih, celo sovražnih besed, in surovosti! Hinavski ste, zvijačni, zahrbtni. Mar mislite, da vaše dete tega ne čuti?
Otrokova dušica je najpreciz-nejši seizmograf. Zabeleži vsak še tako malenkosten pretres vašega doma. Otroka ne morete prevariti. Le iskrena, resnična čustva ljubezni so tisti topli sončni žarki, ki so otročičku tako nujno potrebni.
Otrok čuti: mama je žalostna. Njen smeh je žalosten, njen razgovor z njim ima prizvok žalosti, njene kretnje so žalostne. Otrok postane molčeč. Preplašeno, vprašujoče zrejo njegove oči v žalostno mater. Kaj je mamici? Očka ni doma. Mama čaka z večerjo. Dete čuti, kako narašča njen nemir.
Očka se vrne. Izredno j.e vesel, vsiljiv, hrupen. Otrok vidi: mama se ga ni zveselila. Očetova vsiljivost pri mami uc najde odziva. Zato se očka obrne k detetu. Dvigne ga v naročje, boža, ljubkuje. Z vlažni- ■ mi ustnicami ga poljublja. Zakaj mu tudi dete nežnost ne vrača? Zakaj se otrok brani, zakaj mu je očka nenadoma zoprn? Mar samo zato, ker puhti iz očetovih ust vonj po zaužitem vinu? Ali ne tudi zato, ker čuti, da očka ni iskren, da je očka drugačen, kot navadno, da je očka tuj in izpremenjen? Dete se boji, brani, joče. Očka nenadoma zarohni, trdo stopi k vratom in jih s treskom zaloputne.
V kuhinji nastane praznina, v kateri se spogledata dva para splašenih oči.
Prizori se ponavljajo. Očka pri rohni pogosto že ves nasajen domov. Več ne ljubkuje o-troka. Zeno biča s strupenimi pogledi in besedami. Mati in dete se vedno bolj bojita.
Tako lepo sta se igrala. Mamica mu-je risala možička, kuž-ke, vlakec. Dete je prosilo še in še. Trenotki sreče.
Nenadoma trdi koraki po stopnicah. Obema je smeh zamrl, živalce in možiček so pozabljeni. Ubogi beli lističi sfrfotajo" na tla. Mama stisne dete k sebi. Na dvoje src je legla mora. Ni več smeha, ni pogovora. Očka vstopi. Molk. —
Dete raste brez sonca. Postaja nervozno in vedno bolj plašno.
Doma je mnogokrat pekel. Mamica joče. Kdaj jo je sinek poslednjič slišal peti? Le še včasih poblisne bled sončni žarek v žalostni dom, ko je očka slučajno nekaj dni po vrsti »priden«. Toda še ta žarek je žalosten, ker se v njem skriva slutnja bodočega gorja.
Dete pride v šolo. Tovarišica kmalu pridobi zaupanje svoje dece. Pogovor pride na alkohol. Pripoveduje otrokom o škodljivosti, posledicah čezmernega zauživanja opojnih pijač. Kaj vse ji mnogokrat povedo! Pred njenimi očmi se odpira pekel gorja, ki ga otroci doživljajo doma. Vse ji povedo, ker so iskreni. Odurne scene, surovosti, pretepi! To so res silno vzgojni vzgledi, kajne?
V višjih razredih otroci ne govore več o domačih razmerah, če so grde. Samo lepe stvari še povedo. Grdih ne več, ker jih je sram . . .
Tedaj je otrok že sodnik nad svojim očetom. Presodil je že njegovo početje in ga obsodil. Kako naj govori o tem, da očeta že prezira, da, ce'lo sovraži. Otroci, ki po naravnem nagonu ljubijo starše, so ljubezen izgubili. Žalosti je sledila mržnja, naposled sovraštvo.
Sami ste tega krivi. Sami ste zapravili, kar je v otroku najlepšega. Ubili ste mu ljubezen, ubili ste njegovo sdnčno mladost. .
Ali ste še vredni imena — oče?
naši slavni  JPaBlI  borci nov
Mnogo govorimo o svetlih likih naših borcev za svobodo, toda priznati moramo, da jih vse premalo poznamo. Še manj pa jih bodo poznali naši zanamci, če ne bomo zdaj, ko njihovi svojci in njihovi tovariši ša žive in ko je spomin nanje še živ, zbrali vseh podrobnosti o njihovem življenju in delu, o njihovem boju za svobodo in njihovem žrtvovanju za našo lepšo bodočnost. Zato odpira Tržiškl vestnik rubriko, v kateri bomo objavljali življenjepisne črtice o naših najzaslužnejših borcih NOV. Prosimo svojce in tovarišo padlih borcev NOV, da vsak po svojih močeh prispeva kaj za to rubriko. S tem najlepše počastimo njihov spomin!
Heroj Albin Graj zor
Rojen je bih v Smledniku 25. februarja 1922. Oče Franc je bil zidar, mati Helena pa je bila gospodinja. Mesec dni pred njegovim rojstvom je umrl oče v ljubljanski bolnišnici. Po Albi-novem rojstvu in moževi smrti se je mati z dvema sinovoma preselila nazaj domov v Zvlrče. Mali je dobila delo v predilnici in s tem preživljala svoja dva otroka.  Predilnica jim je dala
tudi stanovanje v Pristavi. O-troka sta bila čez dan pri materini sestri Mariji Pehare. Ko je bil Albin star 5 let, mu je zbolela mati in v njegovem 6. letu je umrla. Ze v času bolezni je teta oskrbovala vse tri. Po materini smrti je teta njeni srčni in zadnji želji ustregla in obn otroka obdržala pri sebi, kljub temu, da je imela svojo veliko družino,, kljub temu, da so ži-
veli v najtežjih življenjskih razmerah. Dala je Albina v šolo, ki jo je dovršil v Tržiču. Ko je dovršil šolo, se je potrudila in mu dobila mojstra, da se je šel učit za mizarja. Pri prvem mojstru ni mogel ostati. Žena ga je tepla in strahovala, da je teta po lastni uvidevnosti šla ponj in ga peljala k drugemu mojstru v Polje. Tam je bil Albin zadovoljen in mojster tudi, in od tam je odšel tudi v partizane. Ze kot otrok je bil hraber, srčen in pravičen. Vsako krivico, ki se je kateremu izmed otrok zgodila, je obračunal Albin. Vedno je govoril o pravici. Tudi drzen je bil, saj je šel lovit celo modrase. Hodil je po gozdovih, bil Tarzan, vedno najmočnejši. Tik pred vojno, ko je obiskal teto — krušno mater, je .še  rekel: »Mama, koliko ste
žrtvovali zame, zdaj, ko bom naredil izpit, pa vam bom vsaj malo povrnil!« A preden je izpit naredil, je izbruhnila vojna. Ni se mogel od krušne matere niti posloviti. Le iz gozda ji je poslal pozdrave in si želel svidenja z njo, katerega pa žal nI dočakal. Leta 1944 je prišlo sporočilo, da je padel v strašni borbi za svobodo.
St. 10
TRZ1SK1 VESTNI K
Stran 8
(jmilkii mlada njioa »NOVE PISANICE«
Bakič Neda, II. c
Mladi uporniki
Osebo:
Marko
Metka, njegova sestra
Oče
Mati
Micka, sosedova hči Jože Tine Gorazd Rado Stane
Markovi .součenci
1. prizor
(Okoli hišice je trdna tema. V hišici brli majhna lučka. Za kmečko pečjo sedita otroka in se pogovarjata.)
Metka (vpraša starejšega brata): Marko, ali si ti že videl vlak?
Marko: Tudi jaz bi rad vedel, kakšen je. Nekoč sem ga videl le od daleč. Zdel se mi je velik, dolg in zvijal se je kakor kača.
Metka: Kako rada bi ga videla in tudi peljala bi se rada v njem!
Marko: Da, tudi jaz bi se rad vozil v njem,, toda na to še pomisliti ne smem. Se za hrano mama vedno toži, da ni denarja. Ako pa se hočeš peljati z vlakom, pa ga moraš imeti mnogo. Prerevni smo, da bi mislila na take reči.
Metka: Zakaj pa se nekateri _ lahko   vozijo   z   vlakom? Ali imajo ti mnogo denarja?
Marko: Da, ti ga imajo. So namreč bogati. Ti izkoriščajo najinega očeta in nam dajo čisto malo denarja. Zato sva tudi velikokrat lačna.
Metka: Kakšni ljudje pa so to? Ali so taki kakor v onem gradu?
Marko: Res je, taki so in tudi hujši. Oblečeni so v obleke, z zlatimi robovi. Ti izkoriščajo druge ljudi, zato imajo mnogo denarja. Zato se lahko vozijo z vlakom.
Metka: To morajo biti pa zelo hudobni ljudje. Ali tudi tepejo najinega očeta?
Marko: Seveda, pa ne samo našega očeta, ampak tudi naše sosede. Ako kakšen dan kdo ne pride na delo, mu ne dajo vse plače, poleg tega ga pa še ste-pejo.
Metka: O, da bi le takrat nebi I o take gospode, ko bova midva dorasla.
Micka (stopi v sobo in prekine pogovor): Dober dan! V kaj pa sta tako zatopljena?
Oba: Dober dan!
Metka: Pogovarjava se o tej hudi gospodi in kako bi bilo, ko bi bili vsi ljudje enaki in bi ne bilo te hude gospode.
Micka: Da, to bo nekoč, toda mi gotovo ne bomo tega dočakali.
Marko: Morda pa le bomo dočakali te čase. Naši očetje se bodo gotovo uprli. Ako pa se ne bodo, se bomo mi, ki smo sedaj še majhni in bomo prinesli našemu narodu svobodo.
Micka (se smeje): Ravno ti nam boš prinesel svobodo! Ko boš zagledal sovražnika, boš zbežal.
Metka (resno): Nikar ne brij norcev iz našega Marka.
Marko (pritrdilno); Prav si povedala, Metka. Ce bo vojna, bom upornik.
(Vsi zamišljeni so se zatopili vsak v svoje misli.)
2. prizor
(V razred prihajajo učenci. Med njimi je tudi Marko, ki sedi v drugi klopi. Učenci, stoje okoli njega,- ki jim je razlagal svoj O' misel.)
Marko: Poslušajte, z Metko in Micko smo se menili o tej hudi gospodi.
Jože: Kaj pa ste se menili?
Marko (tiho): Menili smo se, kako bi bilo lepo, ko ne bi bilo te gospode. Zato sem sklenil, da bi mi osnovali nekako društvo, s katerim bi škodovali našemu bogatašu, kjer bi mogli. Ali ste za to?
Vsi: Smo, vsi smo za to!
Marko: To je vse lepo. Toda izvoliti moramo tudi koga, ki nas bo vodil.
Vsi: Ti bodi naš voditelj!
Marko: No, če moram biti jaz, pa bom.
Stane: No, kaj bomo pa delali?
Marko: Jaz menim, da bi mu ukradli kokoš in jo dali kake-
gradu na ono stran. Toda preden se odpravimo na drugo stran gradu, mora nekdo iti pogledat, če je res čisto varno.
Marko: Joj, saj res, na to sem pa čisto pozabil. Kdo pa bo šel pogledat?
Gorazd: Jaz grem.
Marko: Sedaj smo zgovorjeni. Najdemo se ob šestih pod gradom. Gorazd, ti boš šel pogledat, če je vse v redu. Jaz in Tine pa bova šla po kokoš. Vsi drugi pa, boste na straži. Nasvidenje!
Vsi: Nasvidenje!
Jože: Nasvidenje, Marko! Komaj čakam šeste ure! (zakliče za Markom).
4. prizor.
(Iz grajskih soban se svetijo luči, okoli gradu je trdna tema, otroci se plazijo kakor sence ob ograji.)
Marko (tiho): Ura se nagiba proti šesti, Gorazda pa še ni od nikoder. Koliko pa jih še manjka?
Jože: Manjkajo še trije.
Tine: Da bi vsaj Gorazd prišel,  da   bi   šel  hitro pogledat.
Marko: Da, že ves nestrpen sem.
Gorazd   (prisopiha  na oder):„
Tovarišu Iršieu v spomin!
Res ne najdemo besed, s katerimi bi -se Vam mogli primerno zahvaliti za vse, kar ste storili za nas. S tako prisrčnimi vezmi smo bili povezani med seboj, 'da smo res 'docela osiroteli, ko ste nas tako nepričakovano zapustili. Sprašujemo se, ali je isploh resnica, da Vas ne bo več med nas, saj sm|o 6e pred nekaj dnevi, ko ste z nami nastopili v Krizah, delali načrte za nadaljnje nastope. In v četrtek zvečer ste poslali naročilo, da imamo v petek popoldne spet folklorno vajo. Mi smo izvedeli za Vaše naročilo šele takrat, ko ste že odpotovali iz Tržiča in v petek — vaje ni bilo.
Ali ne veste, da smo imeli
za četrtek dogovorjen nastop v Tržiču? Kako ste mogli oditi prav sedaj? Res ne razumemo . . . Pa Vendar pravijo, da je res . . .
Tako nam je hudo, da tega ne moremo izraziti. Oprostite, če smo Vam kdaj ponagajali, saj veste, da smo Vas imeli radi, kajti čutili smo, s kolikšno požrtvovalnostjo in ljubeznijo ste prihajali med nas in nas učili. Tolikšna ljubezen do dela ne more ostati neopazna celo med nami, čeprav smo še mladi. Zato iskrena hvala za vse, kar ste za nas storili! ;Za (vedno bo ostal med 'nami svetal spomin na Vas in Vaše vzgledno požrtovalno delo.
Gimnazijska folklorna Iskupina.
mu siromaku. Ali ste s tem zadovoljni? Vsi: Smo!
Marko: Drugo se pa zmenimo po šoli.
3. prizor
(Šolski zvonec je zazvonil, o-troci se usipljejo skozi vrata. Marko in njegovi součenci postajajo pred šolo in se pogovarjajo.)
Rado: Kdaj pa bomo ukradli kokoš? (
Jože: Kojiko je ura, ko se začne mračiti?
Rado: Mislim, da se začne mračiti ob petih.
Marko: Potem bi se lahko pod gradom dobili ob šestih.
Gorazd: Kako pa bomo prišli v grad?
Marko: Vidiš, to tudi jaz že dolgo časa premišljujem. (Misli.) Ah, že vem! Jaz in še kdo bova splezala čez zid tam, kjer je najnižji in kjer ni nevarnosti zaradi straž.
Tine: To je na drugi stran), kjer ni hiš.
Rado: Torej treba bo iti okoli
Dober večer! Ali je že kdo šel na ogled?
Marko: No, vendar si prišel. Tako težko smo te že čakali. Ce bi prišel malo pozneje, že ne bi šel več pogledat. Sedaj pa le pojdi in kmalu se vrni. Plazi se ob zidu in pazi, da te straža ne opazi. In tudi z oken glej, da te ne zagledajo.
Gorazd: Bom, bom. Ko pridem nazaj, pa vam bom vse povedal. Srečno! (Odide za kulisami, molk.)
Stane (reče čez nekaj časa): Joj, komaj čakam, da se vrne Gorazd.
Tine: Jaz pa že od same nestrpnosti vidim samega sebe, kako plezam po zidu.
Marko: Tudi jaz se že ves tresem od nestrpnosti. (Molče.) Pst, slišal sem tam neko šuste-nje  listja.   Morda   je Gorazd.
Gorazd (se pripjazi ob zidu): Vse je varno, okoli ni nobene straže. Našel pa sem tudi primeren kraj za plezanje, pa je zelo blizu kurnika.
Marko: Torej ni nevarnosti.
Gorazd: Lahko si brez skrbi. Nikjer ni nobene nevarnosti.
Kado: Hitro pojdimo, jaz sem že ves nestrpen.
Marko: Res, skrajni čas je, da gremo.
5. prizor.
(Vidi se ozadje gradu, ki je osvetljeno od svetlobe, ki prihaja skozi okno.)
Marko: Trdna tema je. Težko, da naju bo kdo zapazil. Delo imava precej težko. Jaz bom kokoš ugrabil in jo bom držal za vrat. Ti pa boš odpiral in zapiral vratca od kurnika. Drži?
Tine: Drži! (Začneta plezati po zidu.)
Marko: Najprej bom splezal jaz, da bom videl, če je tudi na dvorišču vse varno. Na m»)j znak pa boš priplezal čez tudi ti (molče). (Marko se vrne).
Tine: Ali je vse varno?
Marko: Vse. Danes imava mnogo sreče.
Tine:, Začniva plezati!
Marko (na drugi strani); Plaziti se morava čisto ob zidu prav do kurnika. Pazi! Tamle je kurnik.
Tine: Tako je temno, da nič ne vidim. Aha, ga že vidim!
Marko: Hitro odpahni vratca, da bom lahko pograbil kokoš!
Tine: Sem že.
Marko: Jo že imam. Zapri vrata!
Tine: Teciva, v kurniku je pričelo šumeti. Vse je opravljeno, (Začneta plezati po zidu.)
Marko: Sedaj pa hitro dajmo to kokoš kakemu siromaku. A-ko pa nas bo vprašal, kjer smo jo dobili, bomo rekli, da jo je dala naša mama za darilo in da jo mora še danes zaklati. Pojdimo!  (Izginejo na, desni).
6. prizor.'
(Kmečka hiša, v kateri stanuje Marko. Sredi kuhinje je miza, kjer sedita oče in mati. Z '.eve pride Markec.)
Oče: Kje pa si hodil, toliko časa?
Mali (seže v pogovor): Večerja je že skoraj mrzla, tebe pa ni od nikoder.
Marko: Če ne bosta jezna, ■'ama povem, kje sem hodil. Ali ne bosta jezna?
Mati: Najprej mi moraš posedati.
Marko: Če ne boš huda.
Mati (jezno): Dokler ne poveš, nič ne rečem.
Marko (tiše): S sošolci sem se note! maščevati nad tem, ker bogataši dajo našemu očetu čisto malo denarja. Pa smo mu ukradli kokoš in jo dali nekemu siromaku.
Mati (zaskrbljeno vstane izza mize): Ali vas je kdo videl?
Marko: Ne.
Mati: Potem pa ste imeli še srečo. Toda to sedaj ne smete okoli govoriti.
Marko: Saj ne bomo.
Oče: Marko, prav je, da si tak, toda, če se mislite nad bogatašem maščevati, mu ne smeš krasti, ker on lahko ukradeno zopet zahteva od kmetov. Morate biti pošteni. Ali si razumel?
Marko: Da. Ne zamerite, oče, jaz sem mislil dobro. Ko pa bom velik, bom postal upornik.
Oče: Da, ampak krasti ne smeš, moraš biti pošten.
Stran 4
r
KULTURNI VESTNIK
>
Št. 10
Pred kongresom »Svobod«
Problemi iržiške „Svobode"
V torek, 27. aprila je bila konferenca vsega članstva trži-ške »Svobode«. Predsednik Nande Stritih je na njej podal naslednje poročilo, ki ga zaradi splošne aktualnosti v celoti objavljamo.
Namen današnje konference je, da izvolimo tri delegate za kongres »Svobod« v Celju, ki bo 29. in 30. maja 1954.
Preden pa bomo to izvršili, mislim, da moramo nujno poseči tudi v naše delovanje, da u-gotovimo naše dobre in slabe stvari, da skušamo izboljšati to, kar je bilo doslej dobro in slabosti odpraviti. Brez poizkusa, da hi prenesli krivdo za katerikoli neuspeh od odbora na člane, postaja vseskozi bolj jasno, da se mora odbor posluževati dobrih predlogov članov ter po njih delati. Ugotavljam, da med enimi in drugimi ni dosti življenjskih vezi. Na to posebej opozarjam, ker je ena od glavnih naših nalog utrditi društveno življenje in dati zavest vsakemu našemu članu, da živimo kot celota ne glede na področje delovanja. Vsak dober član po-samJezne sekcije mora postati obenem tudi dober član društva.
Od zadnjega občnega zbora, lahko rečemo tudi od ustanovitve našega društva, smo brez dvoma napredovali in ta misel me navdaja z zadovoljstvom in nam mora dajati poguma, da bomo premagali tudi večje težave, kakor doslej. Število članov se stalno veča. Od zadnjega občnega zbora, ko smo imeli registriranih le 160 članov, se je število dvignilo na 230 in to število se stalno od tedna do tedna veča. Mislim, da bi se moglo z ozirom na dane pogoje tudi podvojiti, nakar bi dosegli minimalno število članov za delavski Tržič. Naša želja je, da bi bila večina delavcev in delovne inteligence v tem društvu včlanjena in da bi v njeni aktivno sodelovala. Slutim, da pojmi o tem, kdo je lahko in kdo ne more biti član »Svobode«, niso povsem razčiščeni. Marsikdo misli, da pri nas ni zanj mesta, če ne poje, ni godbenik ali igralec itd. Ta kriterij je drugačen. Logično, vsak član katerekoli sekcije .je član društva, ni pa v sekcijah zajeto še vse delo, katerega moramo o-praviti. Pred nas so postavljene velike naloge, ki pa niso nič manj važne od dela v sekcijah. Dasiravno je članom v sekcijah potrebno mnogo požrtvovalnosti in smisla za tovarištvo, ti do neke mere strežejo svoji želji po udejstvovanju na enem ali. drugem področju kulturno prosvetnega dela. A nam so potrebni tudi člani, ki bi s svojo . prisotnostjo ustvarili močno armado agitatorjev, ki bi bila moralna opora ostalim članom, s tem da bi navajali občinstvo k temu, da poseča prireditve, koncerte, predavanja, ki jih organizira društvo. Da v našem društvu predvsem primanjkuje ustne propagande,, imamo dokaze v udeležbi na predavanjih, koncertih in igrah. Če bi bili vsi člani, prežeti z željo, da bi naše društvo uspešno delovalo, štva, o dn^ajanju pa obvestili še svojo okolico.
Če hočem posebej prikazati delo posameznih področij dela, se moram nujno najprej ustaviti pri izobraževalnem delu našega društva. Na tem področju nam namreč še največ manjka, da . bomo dosegli tisto, kar hočemo. Organizirali smo nekaj dobrih predavanj, toda ta so bila z malenkostno izjemo slabo obiskana, nekatera celo porazno. Da slabi udeležbi ni vedno vzrok slaba agitacija z obvestili, s plakati in delno tudi z ustno propagando, dokazuje primer, ko so bili s pomočjo krajevnega sindikalnega sveta obveščene vse sindikalne podružnice, da bo predavanje O razvoju živih bitij, ali predavanja se je udeležilo le 25 ljudi in še to v glavnem dijaki iz gimnazije. Podobno se nam je primerilo, ko je predaval tov. Vinko Hafnar o komuni. Na eni strani je vedno čutiti, potrebo po razjasnitvi pojmov v teh znanstvenih vprašanjih, ko je pa dana možnost, da si vsakdo obogati svoje obzorje, je škoda tudi ene ure. To nam da dosti misliti, pa naj to izvira od načrtnega oviranja našega dela od strani naših nasprotnikov, ali iz komodnosti tistih, ki so po svoji opredelje>-nosti dolžni, da si znanje stalno bogate.
V preteklem letu bi morali organizirati tudi ideološki tečaj, kar pa nam ni uspelo zaradi (nezadostnega sodelovanja z MK ZKJ in MO SZDL. Dostikrat ise pozablja, da je naše društvo u-stanovljeno predvsem zato, da posreduje splošno ali ideološko znanje delovnim ljudem preko-društva, ki mora biti instrument za posredovanje naših naprednih socialističnih idej. Le potem bomo postali socialistični ljudje v socialistični državi in šele takrat bomo dosegli popoln socializem, ko bomo prežeti s socialistično miselnostjo in četudi bomo imeli že zadostno industrijo. O delovanju sekcij ne nameravam navajati poirobno-sti, ker pričakujem, da bodo o tem spregovorili člani sami. Preden bi karkoli rekel o delu sekcij, bi vas rad seznanil z našim osnovnim naziranjem o delovanju sekcij. Mnenja jmo, da se bo društvo organizacijsko krepilo kolikor bolj bodo organizacijsko močne sekcije. V tem pogledu najbolje delujeta god-bena sekcija in pevski zbor in pa na novo ustanovljena likovna sekcija. Z ustanovitvijo likovne sekcije smo hkrati doživeli edinstven uspeh. Pretežna večina članov te sekcije so mladinci in začetni koraki kažejo, da bodo opravičili svoj obstoj. Te vodi tov. prof. Milan Batista in vzpostavitev te sekcije je najtesneje povezana z njegovim imenom.
Od ostalih sekcij nima ustaljene oblike orkester. Knjižnica se le počasi bogati lin je njeno redno poslovanje odvisno od tov. Ludvika Stalca. Knjižnici bo treba dati še tričlanski odbor, katerega naloga /bi bila skrbeti
za razvoj in delovanje knjižnice. Uspešno je delo tudi v dramski sekciji, saj smo v tej sezoni uprizorili že četrto premiero, toda ta sekcija, ki z ozirom na sistem dela zahteva najmočnejši aparat, je na šibkih temeljih. Organizirane celote dramske sekcije praktično ni. Dramsko sekcijo predstavlja največkrat tista skupina igralcev, ki se pripravlja na u-prizoritev, odnosno ki uprizarja neko delo. O repertoarju se razpravlja izključno na sejah odbora društva, namesto da bi sa ta tam samo potrjeval. Nadalje še ni dokončno rešeno inventa-riziranje inventarja in še cela vrsta drugih vprašanj, ki terjajo rešitev. Vsa ta nerešena vprašanja bi mogla biti že rešena, če bi našli pravi in življenjski način združevanja članov dramske sekcije in bi se postopoma odstranjevale take težave. Resnici na ljubo moramo priznati, da se med igralci najčešče vna-bi se odzvali vsem vabilom dru-mejo večji ali manjše oblike notranjih sporov. To je boleča točka, ki ovira intenzivno delo. Mogoče bi pripomogli k izboljšanju z uvajanjem recitacijskih skupin ali kaj podobnega.
Nujno se mi zdi, da ne smem prezreti boljšega odnosa sindikata do društva. Le od razumevanja naših potreb od strani KSS je bilo odvisno, kako si bomo uredili naše prostore. Sedaj imamo z njihovo pomočjo primerneje urejen društveni lokal in v uporabi lepo dvorano, kar nam precej pomaga v našem razvoju. Od KSS smo že v tej sezoni prejeli 45.000 din dotacij, kar smo uporabili za nabavo instrumentov. S še boljšim sodelovanjem bomo mogli doseči še večje uspehe. Podružnice sindikatov bi mogle biti močna opora »Svobodi«, kadar gre za i moralen \ efekt ali pa je treba tolmačiti pred delavskim svetom in upravnim, odborom posameznega podjetja naše potrebe, kadar postane denar problem izvedbe določene akcije, ki bi mogla služiti dvigu delavske kulture.
Naše društvo jo trenutno brez
dolgov, nasprotno imamo nekaj denarja za tekoče potrebe, dočim se večjih akcij ne moremo lotiti. K takemu stanju nam je v tej sozoni največ pripomogla BPT, Glavni odbor »Svobod« v Ljubljani in KSS. Imamo velike izdatke za vzdrževanje in plačevanje najemnin in elektrike v društvenih prostorih. Smo f najemniki dveh prostorov pri Basteljnu, prostora za knjižnico pri Godnovu. Vse te prostore nujno potrebujemo. Ti delno u7 strezajo našim potrebam, razen prostora godbenikov in knjižnice. Za knjižnico mislim, da ima za Tržič naravnost sramoten lokal in poleg tega je odmaknjen od centra mesta. Ko bomo uspeli dobiti boljši prostor, se bo po sklepu sindikata BPT naša knjižnica obogatila za cca 1000 knjig. Da je prostor pri Basteljnu bolj izkoriščen, smo povabili šahiste, da se v okviru našega društva organizira šahovska sekcija. Ti so vabilo sprejeli in so že vključeni v turnir, ki ga organizira Glavni Odbor »Svobod«.
Podal sem le nekaj grobih obrisov o našem delovanju. Gotovo sem kaj izpustil, kajti področje našega dela je tako široko, da bi moral porabiti dosti več časa, da bi vse opisal. Lahko trdim, da so tisti, ki mislijo, da spimo, v veliki zmoti. Skoraj nepretrgoma skozi sezono je bilo dnevno na delu po cca 50 članov. Vaje pevcev, godbenikov, igralcev in šahistov. V vsaki sekciji posebej je treba žrtvovati mnogo ur za dosego cilja. Nujno bodo morali o tem našem delu več vedeti delavci, sindikati in da so uspehi plod intenzivnega dela, ne pa lahkotne zabave. Če govorimo o našem delu in naporih, se zavedamo, da s tem še ne moremo biti zadovoljni, temveč moramo naprej iskati načinov, kako doseči še večje uspehe in pritegniti v ta krog čim več delavcev in delovne inteligence.
Danes bomo volili delegate za kongres «Svobod« v Celju, kjer bodo društva izmenjala svoje izkušnje o dosedanjem delu in nedvomno bodo sprejeti sklepi, na podlagi katerih bomo mogli v našem nadaljnjem delovanju še bolje služiti svojemu osnovnemu namenu: »Kulturo ljudstvu!«
Pevski »bor »Svoboda« je pokasal sadove svojega dela
Na večer pred 1. majem je v počastitev praznika dela priredil v svoji dvorani prvi samostojni koncert v letošnji, sezoni pevski zbor 'DPD »Svoboda« v Tržiču. Pokazal je plodove svojega letošnjega dela, ki niso majhni, čeprav je bilo delo zbora v mar. sičem med lletom ovirano. Plodovi skrbnega in intenzivnega dela zbora so ibili vidni predvsem v presenetljivo velikem številu izvajanih skladb, nič manj Ipa v izvedbi skladb sami. Pevci razpolagajo iz dobrim glasovnim materialom, so za lepo pevsko oblikovanje 'sila zavzeti, zbor je discipliniran. Če še prištejemo 'zavzetost in velike 'sposobnosti dirigenta tov. Otona Zazvonila, potem smo si na jasnem, da uspehi niso mogli izostati. Občinstvo, ki ga je bilo
na koncertu sicer vse premalo, je bilo za lepi užitek tako zboru kot solistom iz srca hvaležno.
Zbor je v soboto, 15. t. m. koncert s še večjim 'uspehom ponovil v predilniški menzi. Občinstvo se je v večjem številu u-deležilo le zabavnega večera, ki je koncertu sledil, za koncert sam pa ni pokazalo smisla. Vendar to nič ine zmanjšuje uspehov zbora in njegovega dirigenta, ki jima moramo le čestitati.
Kot slišimo, se zbor odpravlja zdaj še na turnejo po .okoliških krajih. Želimo jim večjega odziva, kot so ga ibili deležni doma!
Tajništvo DPD »Svoboda«, Trg
svobode 20, posluje v poletnem času vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure.
„Sveti plamen" Tržiču
Gostovanja, tako poklicnih gledališč kakor tudi amaterskih igralskih skupin, so vsekakor zelo pozitivna za kraje, ki imajo sami majhen repertoar. Odpirajo nam razgled po dramat-skem pesništvu, oplajajo nam duha z idejno stranjo uprizorjene drame, srce z igralsko u-metnostjo, domači igralci pa ob njih s pridom merijo svoje moči.
Po daljšem času brez gostovanj je gostovala pri nas kamniška »Solidarnost« s »Svetim plamenom«. Kot slišimo, pa bo ob koncu sezone gostovalo v Tržiču s tremi deli tudi še Prešernovo gledališče (27. maja bomo gledali »Ljubavni vozel« španskega dramatika Lopeja de Vege, v juniju pa še Vojnovičev »Ekvinokcij« in Andersonovo tragedijo »Zašlo je sonce«).
Kamničani so s Svetim plamenom pokazali precejšnjo kul-tiviranost, večjo —• kar priznajmo si! — kot jo trenutno moremo pokazati mi, čeprav bi ob večji prizadevnosti lahko z njimi tekmovali. Vsekakor žive v kulturnejšem miljeju (popolna gimnazija, muzej, bogastvo u-metnostnih spomenikov), predvsem pa mnogo več Študirajo (6 premier poleg dveh mladinskih v eni sezoni!). Tesneje so tudi povezani z igralci ljubljanske Drame, ki pri njih gostujejo kot režiserji in nosilci glavnih vlog.
Spričo vsega tega ni čudno, da nas je »Sveti plamen« tako zadovoljil.   Zadovoljilo   nas je
delo samo, režija in večina igralskih likov. Predvsem nas je presenetila odlično kreirana vloga matere (prof. Vidičeva), ki je morala pretresti slehernega gledalca. Pa tudi režiser Bol-tavzer v vlogi Tabreta ter Gre-gorc v vlogi majorja Liconde sta bila več kot povprečna igralca z amaterskih odrov. Tolikšni potenci ostali igralci niso bili dorasli, kar je bilo čutiti zlasti ob zdravniku in na žalost tudi ob Stelli, ki bi kot ena osrednjih oseb v drami morala biti nekoliko močnejša.
Kot smo že navajeni, je bila dvorana tudi ob tem gostovanju le napol zasedena. Kar pa je bilo gledalcev, je bila to prava gledališka publika, ki se je z igralci takoj spočetka zlila v eno občestveno telo. Zato se je ob koncu zahvalila ne samo publika igralski družini, temveč tudi — igralska družina publiki. Svojo hvaležnost Tržičanom so nam igralci ponovno izrazili, ko smo jih po predstavi obiskali za odrom. Ni jih motil majhen obisk, zakaj igralcem je predvsem važen kontakt z gledalci, pa četudi jih je malo. Z naše strani pa Kamničanom še enkrat hvala za lepo doživetje!
J. R.
Iz literature o Tržiču
Fr. Planina: Po gorah okrog Tržiča s kartografskimi nalogami. Planinski vestnik LIV, št. 5, str. 261—267.
V zadnjih časih v naših osrednjih časnikih in časopisih vedno pogosteje srečujemo zanimanje za Tržič. Deloma so ti sestavki uspeh naših lastnih prizadevanj, s katerimi skušamo Tržič gospodarsko in kulturno dvigati, zlasti pa mu dati turističen značaj, deloma pa jih narekuje potreba naših osrednjih ustanov samih.
Tak sestavek, ki je nastal iz težnje po izpopolnitvi slovenskih zemljevidov, v tem primeru drugega planinskega zemljevida, je tudi gori citirani sestavek Fr. Planine. Avtor je v preteklem poletju prehodil gore okrog Tržiča z namenom, da za
drugi zemljevid, ki ga letos Izda PZS, razreši sporno nomenklaturo naših planin, jo izpopolni ter vriše v zemljevid vse spremembe in pomanjkljivosti v poteh m planinskih objektih. Pri tem delu si je nabral toliko izkušenj in vtisov, da je svoje doživljaje sklenil tudi opisati. In prav je storil. Članek bo Tržičanom, zlasti pa našim planincem dal marsikako pobudo in napotek pri njihovem nadaljnjem delu. Zato nanj posebej opozarjamo vse tiste, ki ga še niso brali. Morda se bo poteim le kdo lotil zbiranja gorskih le-dinskih imen, morda bo kdo znal odpraviti to ali ono napako v dosedanji literaturi in na zemljevidih? Med ugotovitvami te vrste sta v članku zanimivi zlasti nadmorska višina Doma
"Tj^zie i% tiekdatiftk dneh
(Nadaljevanje)
No, pa se vrnimo k našim tr-žiškim »soldatom«! »Gasarji« smo zaenkrat še najbolj upoštevali našega tovariša Franceljna, ki še danes kot upokojenec v miru »prebavlja« večer svojega življenja v prenovljeni hiši pri mostu v Cerkveni ulici. On je bil kot šolar krepke j še postave ter je igral med nami v besedi in dejanju močnejšo vlogo. »Placarji« pa so si izbrali, za poveljnika pokojnega Nandeta Polaka z Glavnega trga. Njegovi zavedni materi pa le ni bila všeč nemška zastava in je zato pustila, da je njen sin Nan-de rajši prejadral k nam. Tudi mi smo enoglasno njega postavili na čeld naši vojski. Ker so njegovi starši imeli dosti pod palcem, nas je Nandp tudi finančno podpiral. Tako nas je »Stažova« mama ob priliki povabila na veliko pojedino, katere smo se udeležili skoro vsi za orožje sposobni »gasarji«. Ne bom pozabil, da smo takrat jedli in pili dobrine, ki jih nismo ne prej in ne pozneje.
»Placarjeim« pa to nikakor ni šlo v račun. Niso vedeli, kako bi se znesli nad nami. Napovedali so nam neko popoldne »voj- . no« in nam grozili, da bodo razdejali tudi našo »kasarno«. Zato smo se morali pripraviti na odpor. Zbrali smo se napovedani dan. v polnem številu na hribu sv. Jožefa, oboroženi s sabljami, palicami in lesenimi loki. Gasarji smo bili prvaki v streljanju in metanju kopja na
daljavo, medtem ko so nekateri izmed »Placarjev« dobro obvladali boks in rokoborbo. Zato smo se mi rajši pripravili na bitko iz daljave. Naša ekipa je bila toliko na boljšem, ker smo zasedli višje položaje, medtem ko bi se morali »Placarji« boriti od spodaj navzgor. In prav kmalu se je pojavila ob zvokih nemške koračnice »slavna frank-furterica« doli na Vilfanovem mostu in z njo vsa sovražna vojska, ki se je začela pomikati gor za Vir je. Mi smo imeli o-rožje v pripravljenosti. 2e so prišli v našo bližino, ko smo se mi s huronskim vpitjem spustili po hribu navzdol. In na kratko povelje je začelo naše bojno orožje delovati stoodstotno. V tem prav resnem metežu nam je vsa nemška vojska hitrih nog pokazala hrbet in se znašla nenadoma spet tam doli na mostu.
Tako smo za tisto šolsko leto postali  zmagovalci   Tržiča, čeprav so se »Placarji« v šoli še večkrat obregnili ob nas. *
Nekega pomladanskega dne se usujemo šolarji po končanem pouku iz šole, drenjajoč se pri izhodnih vratih, kakor čebele iz panja. Vsi smo hoteli biti tisti dan čim prej na svobodi, ko da bi slutili, da se tam zunaj dogaja nekaj posebnega. In res, v veliko naše začudenje je pri-vozil po Cerkveni ulici prvikrat bel, osebni avtomobilček, last nekdanjega podjetnika barona Karla Borna iz Puterhofa. Ker nam avto ni ušel tako hitro iz-
pred oči, smo se kakor v valovih poganjali za tem novim vozilom brez konja. In kje naj bi ne manjkalo tudi naših sila radovednih tržiških mamic, ki so ob tem nenavadnem dogajanju strmele nekatere skozi okna, druge pa so se kaj nemirno premikale na hišnem pragu v za-tegli domači govorici: »Ješ, ješ, poglejte noo, ta sam vooz, pa nč koona!« Če bi bil avto takrat tako hitro vozil kot danes, najbrže ne bi šlo brez nesreče. Tako pa sa ljudje kakor tudi živali polagoma privadijo vsaki novosti. Opazuj mo danes samo konje na cesti! Večina se niti ne zmeni, ako mu priropoče nasproti motor ali tovorni avto. Takrat pa, ko so se pojavili prvi avtomobili, je moral marsikateri voznik dobro poprijeti vzpenjajočega se konja pri uzdi, da mu ni hočeš nočeš zdirjal po svoje.
*
Mnogo veselja je prinesel mladincem čas predpusta. Nedeljo za nedeljo smo pričakovali popoldanskih ohceti (cerkvenih porok). 2e vnaprej smo delali račune — včasih tudi brez krčmarja, — koliko krajcarjev si bomo ob taki priliki »napudljali« (nabrali). Večinoma so se svatje vozili k poroki v za tiste čase imenitnih staromodnih kolesljih (kočijah). Svečano razpoloženi ob zvokih harmonike, okrašeni s šopki in venci (iz nageljnov, roženkrav-ta in rožmarina), so se počasi pomikali po Cerkveni ulici čez most gor Ho župne cerkve. Tež-
pod Storžičem ter oblika Stor-žec za navadno rabljeni Stor-žič. Ne moremo mu pa verjeti, da je kje slišal Čadole in da Sentančani niso poznali Sije, saj imamo celo kočo na njej! Moti se tudi, ko govori o tovarni celuloze, ko gre za tovarno lesne lepenke, in najbrž se moti tudi, ko piše Brdčev rovt. Gostilni pri Sv. Ani pravimo Ankeleto-va, ne Ankelova gostilna.
Med splošnimi ugotovitvami pa. so važne za nas pomanjkljive markacije, pomanjkljive kaži potne tablice ter — pomanjkljiva postrežba v planinskih domovih in v Tržiču sameim. Morda bomo le našli kake možnosti, da te pomanjkljivosti odpravimo?
J. R.
KINO
22.—23. maja: Trinajsto pismo.
Ameriški kriminalni film.
25.—26. ,maja:Vrag vzemi slavo. Italijanski film.
29.—30. maja: Trobente in bobni. Ameriški glasbeni film.
1.—2. junija:    Večna nevesta.
Angleška filmska komedija.
5.—6. junija: Cyrano dc Bcr-gerac. Francoski film.
8.—9. junija: Preobrat. Ameriški kriminalni film.
12.—13. junija: Dobri vojak Bumm. Švedski zabavni film.
15.—16. junija: Volponc. Francoska filmska drama.
ko smo jih pričakovali iz cerkve. Brž ko so posedli v kočije, so vozniki pognali konje. Mi smo se pa kot |na povelje vaz-bežali na desno in levo stran ceste in tako tekali poleg konj, pozorno motreč svate, kdaj bo ta ali oni posegel z roko v žep in vrgel polno prgišče bakreno-rjavih krajcarjev med nas ali pa mimo. In tako smo se v tem negotovem direndaju na veliko veselje svatov in v smeh druge navzoče pisane druščine pognali kakor blisk za letečim plazom denarja in se metali na tla, ne meneč se za to, ali je bilo še toliko blata na cesti. Kdor je padel spod, je imel pač boljšo priliko iztisniti iz blata kar največ novčičev, vkljub temu, da je pri tem riskiranom poslu tudi največ »gori plačal«, ker so se po njegovih rokah več ali manj »sprehajali« okovani čevlji sotovarišev. Včasih se je sreča nasmehnila še najbolj tistemu, ki jei našel svetel »groš« (pet krajcarjev) ali pa celo »zefc-sar« (deset krajcarjev). Končen rezultat je bil bolj negativen kot koristonosen. Ta je imel na kolenih prebite hlače in vse umazane od blata, onemu je nekdo natrgal jopič, spet tretji je bil po rokah ves opraskan in krvav. V glavnem nam je bilo na tem, kdo bo pač več odnesel. Kaj hitro pa smo opravili to igro, če so bila tla suha in trda. Potem smo si preštevali pridobljeno blago in si kovali načrte za bodočnost. Največ tistega drobiža se je znašlo še tisto nedeljo v nekdanji slaščičarni pri Ožabniku.
(Nadaljevanje sledi)
TR2ISKI VESTNIK
St. 10
TELESNA VZGOJA IN SPORT
Tr Šiški planinci so obiskali Kriševem in Kalnik
V dneh 8. in 9. maja smo tr-žiški planinci obiskali na Hrvatskem Križevee in Kalnik. Mesto Križevci leži severovzhodno od Zagreba ob cesti in železnici, ki vodita iz Zagreba proti Koprivnici in Madžarski. Naselbina v ravnem in rahlo valovitem svetu je že znana v rimski dobi, ko je vodila tod cesta iz Varaždinskih toplic (Aquae Jassae) proti Osijeku (Mursa) skozi znana Vrata pod Kalnikom. V srednjem veku so bili Križevci kraljevsko svobodno mesto in važno politično središče, kjer so zasedali mnogi sabori hrvatskih fevdalcev. Tu je dal madžarski kralj Sigis-mund leta 1397. pobiti cvet hrvatskega plemstva. Danes so le okrajno mesto in središče bogate okolice. Kalnik pa predstavlja gorski hrbet, 15 km oddaljen proti severu „od Križcv-fcfev. Najlepši je pogled nanj iz naselja Sopron. Hrbet jo dolg 16 km in ima od tod 400 m relativne višine. V zgodovini je imel ta gorski hrbet važno vlogo. Zadrževal je avarske, tatarske in turške navale iz Panonske nižine proti jugu. Danes so na njegovem južnem pobočju lepi vinogradi in sadovnjaki. Pod njim žive hrvatske korenine, preprosti, a dobri ljudje.
Iz Tržiča smo se podali na pot s predilniškim  »Fiatom« z
OBVESTILO
Cenjene obiskovalce Kriške gore obveščamo, da bo koča na Kriški gori s 15. majem redno odprta.
Oskrba bo solidna in dobra, ker nam je uspelo dobiti primernega oskrbnika.
Nadalje opozarjamo vse poset-nike na obzirnost do gorskega cvetja, zaradi katerega — poleg edinstvenega razgleda — še posebno slovi. Kriška gora.
Zelo neljubo bi nam bilo nad kršilci izvajati predpise o zaščiti alpske flore.
Planinsko društvo Križe
— Kavo, Gaby! — Bil je po-slednji. Madame je sedela ob blagajni in brala večernik. Ga-by mu je prinesla kavo, potom je nadaljevala s pospravljanjem. Brisala je mizice in nanje zlagala stolice. Potem je stopila h gospodinji.
Madame je listala po večerni-ku. Na drugi strani je bil z ve-
najboljšim razpoloženjem, saj ga je varno krmaril Krsto. Vozili smo se čez ljubko Dolenjsko in skozi ponosni Zagreb. V Križevcih nam je pripravil naš Mirko, pravi Križevčan, s svojimi prijatelji prisrčen sprejem in tako se je razvil vesel družabni planinski večer, ki so ga poživljali naši znani tržiški muzikanti in pevci. Sele pozno ponoči smo se težko poslovili in nadaljevali pot v vasico Kalnik, ležečo pod istoimenskim gorskim hrbtom, in v planinsko kočo.
Lepa koča stoji na planoti, nad katero se dviguje skalnati greben z najvišjim vrhom Vra-nilac, 643 m. Kot orlovska gnezda vidiš nad kočo v skalovju stare razvaline, ki nas spominjajo po domnevi na dobo hrvatskih narodnih vladarjev in dalje na Sigismunda in njegovo ženo Barbaro Celjsko (»Črno kraljico«), tatarske vpade, bosanskega kralja Tvrtka Tvrtko-viča, srbskega despota Jurija Brankoviča in njegovo hči Katarino, vdovo po zadnjem celjskem grofu Ulriku. Pod kočo so doma »šljivarji«, kmetje, ki jim
Rojeni: Valjavec Ivana |iz Tržiča je rodila dne 8. maja deklico; Meglic Cecilija iz Loma je rodila dne 12. maja dečka; Pan-grac Gizela iz Bistrice je rodila dne 15. maja deklico. i
Umrli: V Tržiču je umrl Fran-tar Jožef, upokojenec, star 75 lei; pri Sv. Ani je umrl Klemene Aleš, .upokojenec, star 53 let.
Poročeni: Hafner Marijan, av-tomehanik iz Ljubljane in Sreč-nik Antonija, uslužbenka iz Tržiča; Germovšek Franc, tovarniški delavec z Bistrice in Meglic Ivana, frizerska pomočnica i/. Tržiča; i.Avpič Frančišek, tkalski mojster z Bistrice in Vardijan Milka, tkalka iz Tržiča; Traven
liki m napisom, objavljen senzacionalni članek. Vampir je zadušil neko sobarico. Policija še vedno brez uspeha.
Ze štiri žrtve.
Lambourdin je izpraznil skodelico. Gaby je pristopila, da bi jo odnesla. Pogledal jo je, potem rekel:
— Gaby, bi šli z menoj v ki-
je kralj Bela IV. iz hvaležnosti, da so ga v času tatrske nevarnosti prehranjeval* s slivami, podelil plemstvo. V vaški kalni-ški cerkvici so zanimive freske iz 15. stol., sam cerkveni stolp je razvit iz nekdanjega obrambnega stolpa. Greben nas spominja po svoji zgradbi na naše Karavanke in ga sedaj lepo krase na severni strani šopi av-riklja. V skalovju imaš možnost plezalnih vaj.
Čeprav je Kalnik po naših pojmih kaj nizek, vendar z ozirom na isvojo lego nudi razgled v obsegu 80 km. Vidiš Podrav-je in Medjimurje, Pohorje, Haloze, Sljeme, Posavje, Vukome-ričke gorice, proti Bjelovaru in Papuku, le žal, da tega vsega nismo videli zaradi oblačnega dne. Omeniti je še treba, da so tu snemali prizore iz NOB za film »Zastava«.
Naš razpoložljivi čas je hitro potekal. Poslovili smo se od znancev, še prav posebno od »gazde Zeca« in starega Mayer-ja, od ljudi, ki. so se naravnost, preveč kavalirsko izkazali. Ali Tržičani upamo, da se jim bomo lahko čim prej doma rovanži-rali. Sedaj smo jim kot bratsko darilo izročili na družabnem večeru v Križevcih le oljnato sliko Storžiča v zimskem času in šopek domačega rdečega resja
Vineencij, železničar iz Dol. Lo-. gatca in Svegelj Ana, nameščen-ka liz Tržiča; jZibler Kozma-Da-mijan, čevljar iz Tržiča in Pavlin Marija, predilka iz Tržiča; Pehare Andrej, nameščenec lz Loma in Jereb Miroslava, trgov, poslovodkinja fz Tržiča; Ribni-kar Vincenc, nameščenec iz Se-ničnega in Slonic Marija, natakarica iz Seničnega; Karamel Medat, delavec iz Tržiča in Mal-čevič (Marija, tov. delavka iz Tržiča; Čarma.n Frančišek, sedlar iz Tržiča in Gričar Vida, predilka iz Kranja; Ahačlč Andrej, e-lektričar od Sv. Ane in Špendal Alojzija, tovarniška delavka iz Kovorja. — Čestitamo!
no?
Dekle se je zasmejalo. Uža>-ljen je vstal, si obrisal brke, zravnal, in spravil prtič v obroček.
Ob vratih jo postal, se pokril s trdim klobukom in si popravil kravato. Mimogrede mu je Gaby zaklicala:
— • Nocoj ne!
Stopil je na ulico in dvignil ovratnik. Na vratu zadaj, prav kjer ga je drgnil ovratnik srajce, se mu je delal boleč mozolj. Zato je bil še bolj slabe volje. Iz megle je drobno pršelo. Skozi mrak so medlo svetile rdeče in modre reklamne luči. Sel je mimo kina. Kriminalni filmi mu niso bili všeč. Sklenil je, da pojde domov.
Stopal je tesno ob hišah, da bi se ne zmočil. Šibka razsvetljava ni mogla pregnati neprijetnega mraka. Tu pa tam je kanila debela kaplja na njegov klobuk. Vremenska postaja je snet enkrat lagala. Res ne smeš nikomur več verjeti. Vsi lažejo. Tudi Gaby laže. Samo ob-
kot simbol bratskih planinskih vezi v času 80-letnice hrvatskega in jugoslovanskega planinstva. Zdravo in nasvidenje, tovariši!
Co-
Opomba: V društvenem oknu PD Tržič lahko vidite Kalnik. Prihodnji mesec bomo obiskali Nanos.
Ali veš9
kaj je desinfekcija, desinsekcija, i deratizacija?
Človekovo zdravje ogrožajo najrazličnejša živa bitja od mikroskopsko majhnih rastlinic in živalic preko zajedavskih žuželk do sesalcev. Zato se človek bori proti njim z najrazličnejšimi, predvsem kemičnimi sredstvi in jih uničuje.
Okužimo ali inficiramo se z mikroorganizmi — (bakterijami, praživalmi itd.). Uničevanje leteli je desinfekcija.
Med žuželkami (insekti) je najnevarnejša bela uš, ki prenaša povzročitelja pegavice. U-ničevanje uši in drugih zajedal-cev med žuželkami je desinsekcija.
Prenašalci bolezni med sesalci pa so zlasti podgane, črna (Epi-mys rattus) in siva. V nemščini je podgana Ratte, v francoščini rat (izg. ra), v angleščini rat (izg. ret). Uničevanje podgan in podobne nadloge je deratizacija.
Dežurna služba ▼ brivnicah
24. maja: Petrič Josip, Koroška cesta 7.
31. maja: Stepišnik Ernest, Partizanska ul. 8.
7. junija: Zibler Vladimir, Trg svobode 28.
14, junija: Godnov Mihael, Trg svobode 17.
Žrebanje turističnih srečk je
že 5. VI. 1954. Pohitite z nakupom! Dobite jih v pisarni Turističnega društva.
tj ubij a, stalno samo obljublja. To je seveda lahko.
Prišel je do lekarne. Ogledal se je v šipi njene izložbe. Ni končno tako slabo. Nekoliko nizke postave, to je res, obraz bolj ohlapen, vendar še mladosten. Izrazita usta. Brke ga delajo starejšega, vendar skupaj s trdim klobukom pristojajo resnemu uradniku. Uradnik je vendar oseba, vredna spoštovanja. Madame Dcsire Lambourdin. — Morda bo prišel čas, ko bo rada postala gospa Lambourdin.
Sel je dalje. Tema je bila vedno gostejša. Večkrat je moral posvetiti z električno lučko, da bi. se izognil luž na ulici. Vse ga je jezilo: Gaby, luže, tema, premočeni čevlji. Polglasno je godrnjal.
Nenadoma je iz stranske ulice prihitel človek. Zaletel se je v Lambourdina in ga sunil v steno.
— Lahko bi rekli vsaj »Oprostite!« je zagodrnjal uradnik in posvetil z lučko. V tistem hipu je začutil močan udarec po ro-
Gibanje prebiualstoa
v času od 24. aprila do 15. maja
Odgovori na anketo
Po greta
ZEMLJA SE
»Larissa .. potres .. Volos .. Kardica . . katastrofa . . Domo-gos . . potres.«
Ljudje se tarejo krog prodajalcev, ki raznašajo liste s poslednjimi vestmi. Časopisi poročajo o potresni katastrofi v Te-saliji. Spet mrtvi, spet ranjeni, spet brezdomci, šotori, sanitetni material, Rdeči križ . . . Prvi jutranji vlak brzi proti Larissi.
Na postaji je bila strahovita gneča. Svojci in sorodniki ponesrečencev so v hipu napolnili dolgi vlak.
Motorni vlak hiti v potresno ozemlje. V vagonih ugibanja, komentarji, strah, strah, kaj bodo uzrli.
Hitimo mimo vasi, v kateri opazimo prve porušene hiše in prve šotore. Iz neke postaje je vse preneseno na prosto: postelje, mize, pohištvo. Šef postaje ima na mizi telefon in vozne karte. Nihče ne sme več med nevarne zidove. Ponekod pravi vojaški šotori, drugod spet podobni vzhodnjaškim »baklahinom. polni rdečih in pisanih preprog. Ponekod stoje na štirih nogah zasilne lesene strehe. Ciganke pulijo travo blizu postaje. V daljavi med drevjem črni ostanki pogorele cerkve.
Ponekod so se begunci naselili v vagonih. Kompletne sope. Po stenah so obešene celo slike. Medtem, ko nas je vlak stresal med vožnjo, so reveži začutili še en potresni sunek, dovolj močan, da so se jim oči širile od groze. Tudi nam ni lahko pri duši, ker vidimo vsepovsod samo muko in trpljenje. Postaja v Domokosu več ne stoji, kot da bi bila bombardirana. Zidovje se je zrušilo, strehe ni več. Vidim dečka, ki nemo drži v rokah dve prižgani svečki: za očeta in mater, ki ležita mrtva na nosilih. Na kaj misli? Morda je še tako zbegan, da ne čuti, kako je naenkrat ostal čisto sam. Med razvalinami se potikajo majhni otroci. Odrasli grebejo in iščejo, da bi kaj rešili.
Spet napol porušena postaja, zbegani, skrušeni ljudje. Spominjam se, da sem pred nekaj tedni videla ob njej prvi cvetoči španski bezeg.
Larissa je morda manj poško-
J£ TRSSLA
dovano mesto, vendar v nje::i še žive prebivalci, ki so doživeli potres 1941. leta. V petdesetih sekundah je bila porušena polovica mesta. Drugo polovico so naslednjega jutra porušili italijanski bombniki.
Sismo . . . sismo . . . sismo! Beseda, ki jo takoj razumete, čeprav ne govorite grškega jezika.
Spremljala me je skozi porušeno mesto vedno večja gruča. Vsi so v isti mah pripovedovali, kako je bilo, ko se je zemlja stresla.
— ... Popoldne ob 3. uri pet minut. Bili smo še pri kosilu. Naenkrat so začeli krožniki polzeti na tla, ki so se izmikala. Pred menoj se je razklal zid. Videla sem, kako se ruši sosedova streha.
— Zbežala sem v hipu, ko se je ugrezal pod pod mojimi nogami. Nikdar več ne stopim v hišo, verujte mi.. .
Vodijo me od hiše do hiše. Stopam v stanovanja, v katerih se tla udajajo, stopam v podprte kleti, vzpenjam se po trhlih stopnicah, ki se rušijo za-' radi starosti. Ni bil samo potres kriv tolikega razdejanja. V mestu so doslej še stale hiše brez zgornjega nadstropja, razrahljane še od prejšnjega potresa in le za silo popravljene.
Na vrtu stoji šotor. Pod njim zasilna spalnica. Dvajset postelj za tri družine in nekaj prijateljev na 4—5 kvadratnih metrih.
Jutri bo inšpekcija odredila, katere hiše se morajo porušiti. Cez nekaj dni bo prispel denar za prvo pomoč.
Ze je noč. V slabi rumeni svetlobi redkih svetiljk postaja splošni vtis še strahotnejši. Siromaki so prebivali v revnih hišicah in prav te so bile vse porušene.
Tudi v centru mesta so vsi trgi in vrtovi polni šotorov. Nocoj ne bo nihče spal. Počivali bodo morda v šotorih, a kdo bi mogel spati? Množice šetajo dol in gor po ulicah centra. Sis-ma . . . sisma. Peloponez, Kefa-lonija, Tesalija. Tri razdejane pokrajine. V kratkem razdobju. . . tri velike rane, tri velike bolečine.
Ad 1. Kateri prostori so najlepše oskrbovani?
Hiša Toneta Belharja in Zupana Jožkota na Partizanski cesti, nove predilniške pisarne, glavne pisarne na občini, novi sindakal-ni dom, notranja oprema turističnega društva, telovadnica »Partizana«, strelišče, predilni-ški park, pred kino dvorano in pokopališče. Imenoma j>e še pohvaljen Peter Frantar, ki se kot zelo prizadeven mestni cestar veliko trudi za dosego čistoče v našem mestu.
Ad 2. Kateri prostori so najslabše oskrbovani?
Stara obrtniška četrt ob Mošc— niku z dehtečo 'Čevljarsko, Usnjarsko, Našičevo ulico in Prehodom. Stalno neurejen prostor pred novo sindikalno dvorano, bivši Lasnikov hlev nad strugo Bistrice naspr. tovarne srpov In več hiš, ki so bile že pred mnogimi leti zidane, pa še danes niso ometane. Največ »pohval« so pa prejeli; nogometno igrišče, prostor pred zakloniščem na gradu, skladišče drv, desk in smetišča ob Cankarjevi cesti, streha zvonika na trgu, zunanjost kino dvorane, cesta za Virjem in dvorišče okrog blokov, nekdanje igrišče pred telovadnico »Partizana«, dvorišče z apneno jamo in odlagališče smeti pred bivšo Dedekovo hišo ob Kolodvorski cesti.
Ad 3. Razni predlogi:
Urediti breg pnstran predilni-škega parka, zasaditi lipe ali topole ob cesti, na vzvišenem mestu med zelenjem pa postaviti spomenik padlim borcem; popraviti vse izprehajaiiščne poti na gradu in odstraniti leseno stajo, ki zapira izprehajalcem pot okrog gradu; organizirati v poletnih mesecih vsaj enkrat na teden zvečer na prostem koncert na terasi pred gradom, sprejeti v stalno lslužbo vrtnarja, ki bo skrbel za parke in nasade; stalno navajati mladino doma in v šoli na disciplinirano ponašanje, od odraslih pa zahtevati da s svojim zgledom in besedo preprečujejo uničevanje tega, kar naš LOMO z velikimi žrtvami postavlja v prid delovnega človeka; zaprositi ljudsko milico, da često napravi obhode po sprehajališčih in Istrogo kaznuje vsakogar, ki ga Kaloti pri
prepovedanih dejanjih.
Staro nogometno igrišče ob telovadnici Partizana naj se očisti vse gradbene navlake in preuredi v park in manjše igrišče za telovadbo, odbojko, balinca-nje in podobne lahke igre.
Okrog kino dvorane naj se izvrše potrebne adaptacije, kot jih predvideva tozadeven načrt. Izvede naj se na tem mestu kanalizacija, da ne bo kosar-jem več treba hoditi nadelo po blatu in lužah lob količkaj slabšem vremenu. Ker gre največ tujcev preko Koroške ceste, je treba poskrbeti, da bodo vsi prostori tu v takem stanju, da nam ne bodo delali isramote. Vhod iz trga na Blejsko cesto je treba, razširiti, ravno tako (oro-metno grlo na Cankarjevi cesti pri kino dvorani. Tovarna Runo naj takoj preneha z blokiranjem ceste za Mošenikom, ki je bila javna, kar Tržič stoji. Cankarjevo cesto in cesto Jugoslov. ljudske armade je treba asfaltirati, na vidnih mestih ob cestah naj se namestijo orientacijske table, poskrbi naj se pa tudi za boljšo razsvetljavo, predvsem Kolodvorske Iceste in naselja na »fabriki«. Skrajni čas je, da prične obratovati tudi bencinska črpalka.
POSLOVANJE POSTE
Od 1. maja do 30. septembra posluje pošta ob delavnikih od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Izdaja časopisov ob nedeljah se vrši od pol osme do pol devete ure (od 7.30—8.30).
Pošta Tržič
ZAHVALA
Tržiškim obrtnikom se zahvaljujem za denarno pomoč.
Lovrenc Jane, Bistrica 83
JAVEN POZIV
Viktorija Dobrin, gospodinja, Pod Kukovnico, se v zadnjem času javno znaša nad nami, češ, da smo mi krivi njenih neprilik, ter nam očita zločinske naklepe proti njej. Zahtevamo od nje, da svoje očitke javno prekliče in obžaluje, sicer bomo zadevo izročili sodišču.
Družini Meglic in Godnov, Lom 20
ki. Lučka mu je padla na tla in ugasnila. Človek je stekel dalje. Njegov tek je naglo zamrl v prečnih ulicah. Lambourdin je bil bre?. sape. Neznan-čeva podoba se mu je vtisnila v spomin, kakor kak bleščeč predmet, na katerega smo predolgo zrli: Lasje ostriženi na »krtačo«, modre zameglene oči, ozko brčiće, kot bi jih začrtal s svinčnikom, globoka jamica v bradi kot polovica marelice. U-radnik je pobral svojo lučko in .to spet prižgal. Močan snop žarkov je spet osvetlil temo.
Naredil je komaj nekaj korakov okoli vogla, ko je hipoma obstal. Nekdo je ležal na tleh... Ne, spal ni... Počasi je pristopil. Njegov nemir je naraščal. Žarki lučke so jo jasno pokazali.
Mlada ženska je ležala vznak, obraz sama groza, odprta usta, beli zobje. Krilo pretrgano, bela gola noga.
Vtaknil je lučko v žep, ne da
bi jo lugasil. Po prstih se je oddaljil. Dihal je naporno. Bil je strašno žejen, kolena so mu klecala. Zdelo se mu je, da je postal silno težak. Nikjer ni bilo nikogar, samo blede svetilke.
Z robcem si je obrisal znoj s čela, lic, vratu. Ah, ta prekleti mozolj!... »Da, neznanec je bil /ampir.«
Nato se je Lambourdin spomnil, da se pravzaprav ni bal. Spočetka, ko ga je človek tako nenadoma sunil, pač; toda pozneje nič več. Ko je spoznal, zakaj je imel neznanec tako čudne, tako zmešane oči — ne, ni se več bal. Saj ni zahteval njegove listnice . . .
Lambourdina je spremljal spomin na neznanca. Lasje, oči, brčiće. Pretehtal je vse podrobnosti tistega čudnega obraza. Gotovo, bil je človek, ki so ga imele ženske rade.
Lambourdin je previdno odprl vrata svojega stanovanja, slekel plašč, sezul mokre čev-
lje in nataknil copate ter prižgal električno pečico, da bi si ogrel noge.
Zoprno vreme . . . Pravzaprav smešno, da je prav on zadel ob človeka, o katerem so pisali vsi listi, ki ga je povsod iskala policija, ne da bi sploh vedela, kakšen je. Smešno.! Če bi v uradu vedeli, kar ve on edini.. . Končno vampir ni tako strašen. Čemu se mu je ženska upirala? Kaj se morajo res vedno braniti?
Odprl je radio: ». . . Partizani so zavzeli nekaj višin v Pind-skem pogorju. Domače novice. Nogometna zveza je za mesec dni. izključila branilca . . ., ker se je bavil s tihotapstvom. Preiskava o železniški nesreči na progi Pariš—Lili se nadaljuje. Policija je vampirju že na sledi. Preiskani so bili nekateri mestni okraji . . .«
Lambourdin je nevoljen zaprl radio. Morda ni srečal pravega vampirja? Ali oni resnični
že sedi v zaporu? Ah, kaj! Radio seveda laže. To so običaj ne policijske zvijače. Ne. Bil je prav gotovo pravi vampir! Lambourdin je bil naenkrat tako dobre volje, kot tistega dne, ko je bil imenovan za namestnika direktorja. Skuhal si je čaja in vročega popil. Preden je legel, je še otipal mozolj na vratu in ga namazal z razkužilom. Jezilo ga je, da ne bo mogel zaradi njega zapenjati srajce.
Preden je ugasli lučko na nočni omarici, je še nekaj časa premišljeval. Nič mu ni branilo, da ne bi obvestil policije. Toda policaji so mu bili odvratni. Nekoč je bil prisoten, ko sta dva zasliševala ptička, ki so ga v banki zalotili pri tatvini. Bila sta divjaka z velikimi, debelimi rokami. »To je moja skrivnost«, je ugotavljal Lambourdin, »in samo jaz jo vem. Sijajno!«
Dal je v usta pastiljo proti kašlju in ugasil lučko.
Stran 8
TRŽIŠKI VESTNIR
St. 10
MAKSIMOV BORIS
KLEPARSTVO IN VODOVODNA INSTALACIJA
Tržič
Vsa popravila izvršim hitro in solidno!
Kmetijska zadruga
Sv. Katarina
se priporoča svojim odjemalcem
Odkupujemo
les in vse kmetijske pridelke po najugodnejših dnevnih cenah
r z i c
IZDELUJE VSE
VRSTE
LEPENKE
Splošno priznana kvaliteta in
preizkušena kakovost
Trgovsko podjetje
PREHRANA
I r z i c
vas bo v vseh svojih poslovalnicah postreglo najbolje in najceneje
PROIZVODNO PODJETJE TRŽIČ Trgovska podjetja in gospodinje, kupujte ščipalke za perilo naše priznane kvalitete!	Golob Anton PEČAR TRŽIČ Izdeluje peči, štedilnike, reprezentativne kamine, stenske obloge in izvršuje vsa v to stroko spadajoča popravila
MESARSKO PODJETJE TRŽIČ Nudimo vsakovrstno sveže meso, klobase, salamo, specialno mortadelo in druge mesne izdelke po najugodnejših cenah	KLEPARSTVO in inštalaterstvo TRŽIČ Vsa kleparska in vodnoinstalaterska dela vam izvršimo hitro, solidno in po najnižjih dnevnih cenah
»Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Štumfel. / Tisk Gorenjske tiskarne v Kranju. / Naslov uredništva in kiprave: Tržič, Cesta Jug. lj. armade 3. Telefon St. 55. / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15  din. / St. ček. rač. pri NB 6112-»T«-133.
22