PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevml
5h —i vO O O*	^
o o c 2
2 C 2 rn ji. jz
^ c > 2
O O 3=
"S r L.
ES £ ^ 5
H	V_
f_	w
Poàtn.na pičiar.a v gotovini Abb. pestale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 127 (12.159)
Trst, sobota, 15. junija 1
•'j
0S
o
Zanimiva in aktualna konferenca Inštituta Gramsci v Trstu
Manjšini ob meji sta vir velikega
kulturnega bogastva za obe državi
V središču pozornosti vprašanja dvojezičnosti in preštevanja - Premalo stikov med obema manjšinama
SANDOR TENCE
TRST — Naše mesto je v marsičem zelo protislovno mesto. Na eni strani se ne more zdramiti iz zgodovinske otopelosti, ki rojeva zapiranje vase in nacionalizem, po drugi strani pa je zmožno tudi vrhunskih razglabljanj o lastni bodočnosti in o usodi teh
krajev, ki ga večkrat postavljajo v sam vrh evropske kulture in znanosti. Eden takih primerov je konferenca o manjšinah in o kulturni izmenjavi ob meji, ki se je pričela včeraj v hotelu Savoia in se bo za ključila danes dopoldne. Prireditelj je deželna sekcija Inštituta Gramsci, ki je bila ustanovljena lani in se je z veliko vnemo in z zavidljivo stro-
kovno pripravljenostjo takoj lotila proučevanja zgodovine in družbene stvarnosti Furlanije - Julijske krajine, kjer so narodne in jezikovne manjšine eden osnovnih dejavnikov.
Prvi dan konference, ki poteka pod pokroviteljstvom tržaške in videmske univerze, je potrdil to, kar je že stalnica v boju Slovencev in italijanskih demokratov, to se pravi, da sta manjšini tukaj ob meji vir velikega kulturnega bogastva, tudi za večino in za obe državi. Istočasno pa je razkril, da je manjšinsko vprašanje še vedno premalo poznano (tudi znotraj manjšin'samih) in da Slovenci v Italiji in Italijani v Jugoslaviji premalo sodelujejo in se premalo poznajo.
Ta aspekt je prišel jasno do izraza na popoldanskem delu konference (o jutranjem, bolj teoretskem delu poročamo na 5. strani), ko je tekla debata o položaju obeh manjšin in o velikih tematikah (asimilacija, preštevanje, dvojezičnost), s katerimi se vsakodnevno soočajo manjšinci in z njimi pripadniki večinskega naroda in inštitucije. Predsednik novoustanovljenega združenja jezikovnih skupnosti (CONFEMILI) Piero Ardizzone je
govoril o ciljih in načrtih te organizacije, medtem ko sta ravnatelja o-beh manjšinskih raziskovalnih inštitutov Bratina in Rodassi konkretno o-bravnavala razne aspekte manjšinskega varstva in možnosti sodelovanja teh ustanov. Prvi dan zasedanja je sklenila okrogla miza kulturnih operaterjev in ustvarjalcev, pri kateri so sodelovali Klavdij Palčič, Viljem Černo, Silvano Sau, Ezio Me-strovich, Sandro Damiani in Giorgio Depangher, vodil pa jo je tržaški režiser Franco Giraldi.
Zanimiva se nam je zdela zlasti razprava, ki je zadevala vprašanji dvojezičnosti in preštevanja manjšine. Bilingvizem ni tisti »tabu«, s katerim strašijo nacionalisti in niti ni prisila, ampak pomeni prostovoljno izbiro in možnost, da lahko govoriš dva jezika. Tudi zato, ker Trst ni Bočen, kot so skušali včeraj nekateri spet dokazovati. Ob tem so se vsi v glavnem strinjali, da je preštevanje škodljivo v prvi vrsti za samo manjšino, ker hočeš nočeš prilagaja zaščito številčnosti in hkrati tudi za večino, pa pomeni korak k »etnični proporčnosti«, ki bi bila za te kraje povsem neprimerna in nezgodovinska.
(A
ro
De
o
ro
o
o
C'C' a t Wi
sp„.
pred dopusti
RIM — »Zakaj bi čakali še 6 ali 7 mesecev, ko smo bili ob prekinitvi pogajanj pred referendumom tik pred zaključkom?«, je dejal včeraj minister za delo De Michelis, ki je že začel spletati niti za obnovitev pogovorov z delodajalci in sindikati glede reforme plač in draginjske doklade. De Michelis je pri ton zatrdil, da je izid referenduma potrdil usmeritev sporazuma iz 14. februarja lani, po katerem je vlada oklestila 4 točke draginjske doklade, in da so volivci posredno pooblastili vlado, da nadaljuje pogajanja in jih čimprej zaključi.
Minister za delo je dal tudi razumeti, da potrjuje ponudbo o delnem povračilu davčnega grabeža še v tem letu in poudaril, da bi na tej osnovi lahko dosegli sporazum še pred glavnimi dopusti. Obregnil se je ob stališče Confindustrie, ki je po preklicu sporazuma o draginjski dokladi zavrnila posredovanje vlade (zanj se ne navdušuje niti večinska komponenta CGIL) in poudaril, da se bodo morali delodajalci sprijazniti s skrajšanjem delovnega časa, saj gre za problem evropskih razsežnostr. Medtem je včeraj preklicalo dogovor o dokladi tudi združenje delodajalcev v prevoznih dejavnostih.
Sporazumi med Italijo in Francijo
FIRENCE — Dvodnevni pogovori med Craxijem in Mitterrandom ter številnimi ministri obeh vlad so o-brodili, kot je povedal italijanski ministrski predsednik na sklepni tiskovni konferenci, vrsto novih sporazumov, med katerimi so pomembnejši štirje. Tudi Italija in Francija bosta do oktobra močno poenostavili obmejne preglede za avtomobiliste (od danes že velja tak sporazum med Francijo, Belgijo, Zahodno Nemčijo, Holandsko in Luksemburgom), tako da se jim ne tp sploh treba ustavljati, če bodo imeli na vetrobranu nalepko, da ne peljejo nič prepovedanega.
Do julija bodo ustanovili mešano komisijo, ki naj odpravi razloge m občasne »vinske vojne«. Italija bo sodelovala pri laboratorijskih dejavnostih supersinhrotrona v Grenoblu, v roku enega meseca pa bodo ustanovili italijansko-francosko agencijo za Podporo filmski dejavnosti. Posebej so se dogovorili o sodelovanju na o-brambnem in telekomunikacijskem Področju.
Is Aten preusmerjeno najprej v Bejrut, nato v Alžir in proti Malti
Ameriško letalo »Boeing 727« s 153 potniki v rokah skupine islamskih fundamentalistov
Preusmerjeni ameriški boeing 727 družbe TWA na bejrutskem letališču, kjer sta muslimanska terorista izpustila prvo skupino žensk in otrok	(AP)
ALŽIR — Včeraj ob devetih zjutraj sta islamska fundamentalista preusmerila boeing 727 ameriške družbe TWA, ki je vzdrževal zvezo Kairo -Atene - Rim - Boston. Zgodilo se je 20 minut po vzletu z atenskega letališča. Na letalu je bjlo 145 potnikov in 8 članov posadke, po večini Američanov. Terorista, ki pripadata eni od šiitskih organizacij, sta izbojevala pristanek na bejrutskem letališču (zaradi tankanja) šole z grožnjo, da bosta pomorila vse potnike.
V zameno za izpustitev talcev sta zahtevala osvoboditev vseh arabskih jetnikov v izraelskih zaporih in 17 šiitov, ki so zaprti v Kuvajtu, poleg tega pa uradno obsodbo atentata z dne 8. marca v šiitski četrti Bir El Abed v Bejrutu (68 mrtvih in 256 ranjenih) in ameriške podpore jordanskemu načrtu za rešitev palestinskega vprašanja, ki da je navzkriž s politiko Irana in Sirije.
V Bejrutu sta terorista, oborožena s pištolo in dvema ročnima bombama (kot je grški policiji povedal njun domnevni sodelavec iz Libanona Atwa Ali, ki so ga aretirali na atenskem letališču), izpustila 19 potnikov, od tega 17 žensk in dva otroka. Potem je boeing vzletel proti Alžiriji in na alžirskem letališču sta zračna gusarja izpustila nadaljnjih 21 potnikov (19 Američanov, 18 žensk in otroka, Tunizijca in Sudanca), nakar je letalo odletelo v neznano smer.
Ker je preusmeritev jasno uperjena proti pohtiki ZDA na Bližnjem vzhodu, so Američani seveda brž posegli: najprej z ambasadorjem v Alžiru, ki se je začel (zaman) pogajati z gusarjema, potem pa z izoblikovanjem krizne »task force«, ki naj bi po potrebi neposredno nastopila za rešitev talcev, »kajti ZDA se s teroristi ne pogajajo«. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, boeing leti proti Malti.
Poljske sindikaliste kar strogo obsodili
GDANSK — Tukajšnje regionalno sodišče je odmerilo včeraj trem sindikalistom, ki so bili obtoženi, da so vodili ilegalno organizacijo Solidarnost, razmeroma stroge kazni. Wladislaw Frasyniuk, 30 let, ki je predsedoval podtalnemu sindikatu v Wroclawu, je bil obsojen na tri leta in pol zapora, Adam Michnik^'^ let, soustanovitelj »odbora za družbeno samozaščito« KOR, na tri leta in Bogdan Lis, 32 let, nekdaj podpredsednik Solidarnosti v Gdansku, na dve leti in pol zaporne kazni. Michni-ku so dosodili šest mesecev več kot Lisu zaradi njegovega nadutega vedenja med procesom. Proti obsodbam so branilci že vložili priziv.
Frasyniuk, Michnik in Lis so bili obsojeni v smislu členov 278 in 282 kazenskega zakonika, ki prepovedujeta nezakonite dejavnosti in motenje javnega reda (obtoženci so skušali izzvati splošno stavko proti podražitvam), za kar so predvidene kazni od 3 do 5 let ječe. Javni tožilec je bil zahteval zanje 4 do 5 let zapora.
V Celovcu srečanje pisateljev o manjšinskem vprašanju in slovstvu
MARIJ ČUK
CELOVEC — Avstrijsko nacionalno vprašanje in identiteta narodnih skupnosti — pod tem glavnim naslovom se je včeraj v Celovcu začelo šesto srečanje pisateljev, ki prihajajo iz najrazličnejših »manjšinskih« okolij. Srečanje je nekakšno nadaljevanje obirskih srečanj, le da je tokrat razširjeno tudi na nemško pišoče avtorje, ki imajo tako možnost izraziti svoj pogled na manjšinsko problematiko^ oziroma literaturo.
Prva tema, o kateri smo udeleženci včeraj razpravljali, se je sukala o-krog odgovornosti pisateljev za razvoj narodne zavesti, iztočnica temu pa je bil referat koroške pesnice Maje Haderlap. Haderlapova je najprej orisala položaj literature med koroš-
kimi Slovenci, glede vloge pisatelja pri krepitvi narodne zavesti pa je ugotovila, da si pisatelj takega bremena sam ne nalaga, kvečjemu mu ga drugi.
V nadaljevanju se je pokazalo, da je to izhodišče ostalo pravzaprav torzo, saj so se udeleženci opredelili bolj za ilustriranje posameznih konkretnih stvarnosti, predvsem na Koroškem, kot na primer odstranjevanje dvojezičnih tabel na šoli v Žitari vasi. To pa je seveda politično vprašanje in manj literarno. Iz tega je izšla tudi blaga polemika o vrednosti angažiranega pisanja na eni strani in pa izrazito artističnega, literarno imanentnega na drugi. Prevladalo je mnenje, da je pisanje samo, u-metniško ustvarjanje že samo po
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Evropsko košarkarsko prvenstvo
V finalu ČSSR in SZ
Tudi včerajšnji polfinalni srečanji 24. evropskega košarkarskega prvenstva sta prinesli presenečenje, in sicer zmago češkoslovaških veteranov proti favorizirani Španiji. Druga tekma pa se je končala po predvidevanju, in sicer z zanesljivim uspjehom Sovjetske zveze proti Italiji.
Italija je proti Sovjetski zvezi začela dobesedno katastrofalno in je po prvem polčasu zaostajala že za 33 točk, ter je bila prav neobogljena proti Sabonisu, Kurti-natisu, Homičjusu in ostalim. V drugem polčasu se Sovjeti niso več tako naprezali in »azzurri« so pxraz obdržali v dostojnih mejah. Za tretje mesto se bodo torej pomerili s Španijo.
NA 10. STRANI
POSKUSNE VOŽNJE ZA VN KANADE
Albereto pred vsemi
NA 10. STRANI
V Celovcu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sebi dovoljšen angažma in ni treba, da pisatelj sega vselej na področje dnevne politike, to naj bi veljalo tudi za manjšinskega pisatelja: če piše v svojem materinem jeziku dela svojemu narodu prav gotovo uslugo. Angažma sam na sebi in agitacija seveda nista še porok za umetniško veljavno stvaritev.
O tem je torej včeraj popoldne tekla beseda v Mladinskem domu, kjer so se zbrali pisatelji iz Romunije, Slovenije, Madžarske, Gradiščanskega, Nemške demokratične republike in Koroške, pa tudi z Dunaja. Razpravo je v imenu organizatorjev (Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, Slovenskega Pen Centra v Ljubljani in koroškega Pen kluba) vodila Helga Mračnikar, ki je opozorila tudi na dvoumno izbiro nekaterih, ki hočejo biti popolnoma dvojezični in tudi svoje pisanje podrejajo dvema jezikoma.
Večerna debata pa je zaobjela specifično in ozko definirano temo: Avstrijska nacija — s Slovenci ali brez Slovencev. O tem so spregovorili publicisti, novinarji, raziskovalci in pisatelji.	MARIJ ČUK
Pomembno potovanje predsednika indijske vlade v ZDA
RAJIV GANDHI POTRDIL V AMERIŠKEM KONGRESU NEUVRŠČENOST INDIJE IN ZAVZETOST ZA MIR
WASHINGTON — Napredek in dobrobit sveta zahtevata predvsem mir, pravega miru pa ni mogoče zagotoviti brez povečanih naporov za razorožitev in za tesnejše mednarodno sodelovanje na gospodarskem področju. S temi besedami je indijski ministrski predsednik Rajiv Gandhi predsinoč-njim nagovoril ameriški kongres in s tem ponovil misel, ki jo je na istem mestu izrekel njegov ded Javaharlal Nehru pred 36 leti.
»Smo proti polarizaciji sveta na vojaške bloke,« je rekel Gandhi in poudaril, da se zunanja politika njegove države drži načel neuvrščenosti in miroljubnega sožitja. Glede oboroževalne tekme je dejal, da ima Indija »globoke pomisleke v zvezi s poskusi militarizacije vesolja«. Ko je govoril o načelu nevmešavanja v notranje zadeve tujih držav, je pozval na spoštovanje »neodvisnega in neuvrščenega Afganistana«, s čimer je izrazil nasprotovanje tako do sovjetske intervencije v tej državi, kakor tudi do ameriške podpore afganistnaskim gverilcem.
Predsednik indijske vlade, ki se mudi v ZDA na 6-dnevnem obisku, se je že pred govorom v
kongresu sestal z ameriškim predsednikom Reaganom. Med obiskom so uvedli stroge varnostne ukrepe, saj so pred nekaj tedni odkrili, da je sku-, pina Sikhov pripravljala na Gandhija atentat, ko sta se državnika pogovarjala, pa je več sto Sikhov priredilo protestno manifestacijo pred Belo hišo. Nanašajoč se na separatistične pojave v Indiji, je Reagan poudaril zavzetost ZDA za enotnost indijske države, sicer pa izrazil pripravljenost na večje gospodarsko in tehnološko sodelovanje. Tudi Gandhi se je izrekel za povečanje sodelovanja med Indijo in ZDA, a ni popustil glede dobrih odnosov med New Delhijem in Moskvo, ki so Amerikancem pravi trn v peti najmanj 20 let. Ob izbruhu indijsko - pakistanske vojne leta 1965 so se namreč ZDA postavile na stran Pakistana in mu nudile raznovrstno pomoč, tudi v orožju, kar delajo še danes. Zadnji sporazum med ZDA in Pakistanom predvideva za 3,2 milijarde dolarjev takšne pomoči, do katere zdaj prihaja predvsem zaradi sovjetske zasedbe Afganistana.
Gandhi je v pogovoru z Reaganom odkrito povedal, da se ne strinja z omenjenim izvozom a-
Med sprejemom, in razgovorom z državnim poglavarjem na Kvirinalu
Predsednik Pertini vidno prevzet ob petju našega Tržaškega okteta
RIM — Slovenska pesem je v kratkem presledku v četrtek že drugič odmevala v avdienčnem salonu predsednika italijanske republike Sandra Pertini ja na Kvirinalu. Prvič mu jo je zapel Mladinski pevski zbor Glasbene matice, drugič Tržaški oktet, kateremu je predsednik Pertini z veliko pozornostjo namenil skoraj uro svojega dragocenega časa ne le za petje, pač pa tudi za sproščen in simpatičen pogovor, kakor zna to samo on, pa čeprav v teh dneh obremenjen z mnogimi državniškimi obveznostmi.
Predsednik Pertini je člane Tržaškega okteta in njegove spremljevalce, med katerimi so bili senatorka Jelka Gerbec, ki je z zavzetostjo podprla oktetovo prošnjo za sprejem, predsednik Glasbene matice Adrijan Semen, oktetov stalni spremljevalec časnikar Jože Koren in oktetov prijatelj in večkratni gostitelj na italijanskih turnejah, Paolo Bonatti, ob vhodu v salon sprejel s stiskom rok in brez vsakršnih formalnosti povabil, naj posedejo okrog njega. Pozorno je poslušal uvodno predstavitev senatorke Gerbčeve, ki se je zahvalila za sprejem in poudarila, da Slovenci, ki živimo v mejah italijanske republike, visoko cenimo predsednikovo odkrito in brezkompromisno zavzemanje za družbeno pravičnost, za mir in enakopravnost med narodi in da spoštujemo v njem osebnost, ki je vse svoje življenje in svoj politični boj namenila demokraciji in svobodi.
Po uvodni Gallusovi »Quam pul-chra«, katere izvedbo je predsednik Pertini večkrat spremljal z izrazi o-dobravanja, je v imenu okteta in Glasbene matice naslovil predsedniku Pertiniju pozdrav Boris Pangerc z uvodnimi besedami v slovenščini: »Izražamo Vam, gospod predsednik, naša goreča čustva in živo hvaležnost za čast, ki ste nam jo izkazali s tem sprejemom,« je dejal in nato na kratko predstavil oktet in njegovo poslanstvo: s pesmijo nositi doma in na gostovanjih po Italiji in Jugoslaviji poslanico miru, bratstva in sožitja v duhu izreka, da »kdor poje, slabo
ne misli« in »pesem ne pozna meja«. Pertini ga je tu prekinil z odobravanjem in svojim soglašanjem, potem po se je vidno iskren razgovoril o svojih srečanjih s pokojnim jugoslovanskim predsednikom Titom, za katerega je dejal, ga je zelo cenil, da je bil velik človek, državnik in borec za svobodo in za mir. Obudil je tudi svoje spomine na sodelovanje med jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem in vodstvom odporništva v Severni Italiji.
Temu delu res prisrčnega in toplega predsednikovega posega je oktet dodal Pahorjevo partizansko žalostin-ko »Nov cvet« in potem še rezijansko »Da j or a ta Čaninuava« v Merkuje-vem zapisu in Vrabčevo uporniško »Tolmin« s predhodno ustrezno razlago umetniška vodje okteta Janka Bana.
»Slišal sem že mnogo zborov, všeč so mi ruski in naši italijanski, toda takega, tako dobrega kot je vaš, še ne,« je komentiral Pertini, vidno prevzet in zadovoljen.
Razgovor se je potem zasukal na glasbo in posebej na eno od še nerešenih vprašanj, ki bremeni glasbeno življenje naše narodnostne skupnosti, namreč podržavljenje glasbene šole Glasbene matice, ki se nikakor ne u-resniči. O tem je spregovoril predsednik Glasbene matice Adrijan Semen, Pertini pa je reagiral tako, da je kar pred vsemi prisotnimi zavrtel telefonsko številko ministrstva za šolstvo in poklical ministrico Falcuccijevo. Ni je bilo, toda zagotovil je, da se bo za zadevo zanimal in si kar na list zapisal potrebne podatke.
Srečanje, preprosto brez vsakršnih formalističnih spon, človeško pristrano, se je bližalo h kraju.. Predsednik Pertini se je še poimensko seznanil z vsemi člani okteta in spremljevalci, nekoliko plašno Banovo hčerkico pa je očetovsko poklical: »Pridi, daj mi poljubček...« Še enkrat smo lahko predsedniku segli v ponujeno roko in ko smo odhajali s Kvirinala obogateni z osebnim kontaktom z njim, smo se še bolj zavedli, kako izjemen člo-
vek je Pertini.
Tržaški oktet je Pertiniju v spomin na svoj obisk poklonil delo naše u-metnostne obrtnice Bogomile Dolja-kove in steklenico pristnega dolinskega tropinovca, Pertini pa se je rade volje vpisal v oktetovo spominsko knjigo.
Svoje kratko bivanje v Rimu je Tržaški oktet sklenil v večernih urah s koncertom v kolegiju »Slovenik«, kateremu so poleg rektorja dr. Maksimiljana Jezernika in slušateljev, prisostvovali tudi nekateri v Rimu živeči Slovenci, čeprav je bil koncert dogovorjen v zadnjem trenutku. Seveda pa je pesem v simpatični družbi odmevala še pozno v noč kot potrditev za oktet in njegove spremljevalce nepozabnega doživetja.
JOŽE KOREN
Tržaški oktet in spremljevalci pred Kvirinalom
(foto Janko Kovačič)
Večnamenski center za Jugoslovane v kratkem v gradnji v Avstraliji
LJUBLJANA — Delegacija Novega Južnega Walesa iz Avstralije, ki je bila gost Slovenske izseljenske matice, je končala obisk v Sloveniji. Gostje so seznanili predstavnike izseljenske matice z namenom vlade Novega Južnega Walesa, da v Sydneyu zgradi center, ki bi bil največje etnično središče'rie le v Avstraliji, ampak v vsem svetu. Poleg dvoran za prireditve, knjižnice in osebnih prostorov za pripadnike vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, pa načrtujejo tudi zidavo doma za ostarele, otroškega vrtca, razstavnih prostorov, športnih objektov in podobno, (dd)
Več avtov »jugo-55« za Ameriko
KRAGUJEVAC — Predstavniki tovarne avtomobilov Crvena zastava in ameriške firme Jugo - Americ iz New Jerseya so podpisali v Beogradu dolgoročno pogodbo o dobavi avtomobilov »jugo - 55« v ZDA v precej večjih količinah kot je bilo predvideno z lanskim sporazumom.
Prve količine avtomobilov bodo odpeljali v ZDA konec julija. Do konca leta bodo dobavili Američanom deset tisoč vozil tega tipa. V kragujevski tovarni izjavljajo, da so opravljena vsa dela v lastnih obratih in pri večini kooperantov za proizvodnjo teh avtomobilov. Ni pa še popolnoma urejeno vprašanje katalizatorskih izpuhov, posebnih vpenjačev in še nekaterih uvoženih delov. Če bo to vprašanje urejeno, bodo proizvodnjo avtomobilov »Jugo -55« začeli v dogovorjetnem času. (dd)
Precedens v Južnem Tirolu
SVP in KPI skupaj v občinskem odboru
BOČEN — V mali občini Postal blizu Merana, ki jo po večini naseljujejo pripadniki nemške narodnostne skupnosti, je Juž-notirolska ljudska stranka (SVP) pristala na zavezništvo s KPI, kar pomeni za Južno Tirolsko zgodovinski precedens. Ker je na upravnih volitvah z dne 12. maja lista KD bila zaradi formalne napake predlagateljev razveljavljena, je SVP pri sestavi občinskega odbora, v katerem morata po statutu biti dva Italijana, morala izbirati med 3 svetovalci MSI in po enim PSI in KPI. Odločila se je za zadnja dva, v čemer vidi »Dolomiten« zgodovinski kompromis, ki da je n£|#|ejemljiv in ga je treba likvidirati z novimi volitvami.
meriškega orožja v Pakistan, s katerim je Indija še vedno v slabih odnosih. S svojim obiskom pa je že dosegel pomemben rezultat, in sicer odpravo ameriškega embarga za prodajo orožja Indiji, ki je začel veljati pred 20 leti. Odtlej je Indija v glavnem kupovala orožje od SZ, kar seveda ne more biti brez pomena za njegovo politiko.
Toda indijski ministrski predsednik bo s svojim potovanjem v ZDA dosegel pomembne rezultate tudi kar zadeva sodelovanje med državama na gospodarskem in tehnološkem področju. Tako je med drugim predviden podpis sporazuma o izvozu ameriške telekomunikacijske tehnologije v Indijo, prav tako pa tudi kmetijskih strojev. V o-kviru tega sodelovanja so Gandhiju izročili tudi vabilo, naj se indijski astronavt udeleži poleta vesoljske ladjice »Shuttle« prihodnje leto. Ob tem velja spomniti, da jè lani neki indijski vesolec že poletel v vesolje v okviru sovjetskega vesoljskega programa. Skratka Washington jasno kaže, da želi izboljšati odnose z Indijo, in zdi se, da je našel v Rajivu Gandhiju primernega sobesednika.
Težki pogoji za nov kredit Mednarodnega denarnega sklada
Argentini se obeta trnova pot za izhod iz velike zadolženosti
NEW YORK — Poročila o tem, da sta Mednarodni denarni sklad in Argentina »po težkih pogajanjih«, ki so trajala več mesecev, naposled podpisala sporazum, po katerem bo Argentina dobila nov kredit v višini 1,2 milijarde dolarjev, ter da kljub zapletom napredujejo tudi pogajanja med največjim svetovnim dolžnikom Brazilijo in predstavniki Mednarodnega denarnega sklada o odobritvi novega posojila, v krogu največjih ameriških bank v New Yorku ocenjujejo kot znak, da se denarna kriza vsaj začasno pomirja.
Brazilija s približno 108 milijardami dolga in Argentina z okoli 48 milijardami zunanjih dolgov, sodita med najtežje dolžniške primere, Argentina pa po ocenah nekaterih največjih ameriških bank, tudi med države, ki praktično nimajo izgledov, da bi poravnale svoje mednarodne denarne obveznosti. Kljub nevarnosti, da bo zaradi večletnega zniževanja življenjskega standarda prebivalstva v o-beh državah prišlo do novih socialnih pretresov, je Mednarodni denarni sklad diktiral »nadaljnje zatiskanje pasu«. Vlada v Rio De Janeiru
je morala pristati na oster protiinflacijski program, ki naj bi sedanjo rekordno inflacijo (ta divja trenutno po stopnji 1010 odstotkov na leto) do apnila pnihodnjega leta zbil na 150 odstotkov. Argentinci so morali pristati tudi na bistveno zmanjšanje denarne emisije (ocenjujejo, da je vlada s tiskanjem novega denarja pokrivala 25 odstotkov pnoračun-skih potreb), na bistveno povečanje obrestnih stopenj, na omejitev naraščanja mezd, ki smejo dosegati le 90 odstotkov inflacije in na to, da bo nad izvajanjem gospodarskih u-krepov bedela birokracija MDS.
Zadnji pogoj je postal neke vrste »železni zakon«, ki ga je direktor
Mednarodnega denarnega sklada Jacques Delarosier vsilil vsem dolžniškim državam. Socialna cena za p>od-pis novega sporazuma, ki bo Argentini odprl vrata za pogajanja tudi z drugimi zasebnimi bankami o novih posojilih, bo zelo visoka in utegne po argentinskih internih ocenah o-groziti uspeh Alfonsinove stranke na novembrskih volitvah v spodnji dom parlamenta. V primeru, če bi bil predsednik ob večino v tem domu, se Argentini po splošnem prepričanju obeta novo obdobje politične nestabilnosti. Po ocenah iz tako imenovanih rizičnih študij, ki jih o največjih dolžnicah pripravljajo zasebne ameriške banke, je uspeh seda-
njega argentinskega protiinflacijskega programa odvisen predvsem od tega, ali se bo 18 mesecev stari Alfonsi-novi vladi uspelo sporazumeti z vplivnimi peronističnimi sindikati, ki vidijo v politiki Mednarodnega denarnega sklada »glavni vir« sedanjih argentinskih gospodarskih težav.
Prvi ukrep, ki ga je vlada sprejela na pritisk UDS, istočasno, ko so v Washingtonu dajali pečat na sporazum, je bila 18-odstotna devalvacija argentinskega pesosa. Bila je največja v zadnjih dveh letih. Vlada je hkrati pristala tudi na »klasičen pogoj MDS«, to je, da bo v krajših intervalih devalvirala svojo nacionalno valuto, da bi tako povečala iz-
voz. Drug težak rez, ki čaka Alfonsina, pa je zmanjšanje državnega primanjkljaja (ta dosega trenutno 10 odstotkov bruto nacionalnega proizvoda) na 5 odstotkov. To bo poleg zadrževanja naraščanja plač najtežji ukrep, saj bo skrajšanje državnega proračuna za približno 10 do 12 odstotkov, oziroma zmanjšanje socialnih programov, prizadelo predvsem delovne sloje, ki so že doslej nosili najtežje breme. Argentini se torej obeta težko gospodarsko leto.
Konec tega tedna naj bi argentinska vlada, če bo šlo vse po sreči, podpisala z baselsko Banko za mednarodne poravnave tudi novo premostitveno posojilo v višini 450 milijonov dolarjev, ki naj bi ji olajšali odplačilo obresti. Argentini, ki že 6 mesecev ni poravnala nobenih obresti, se je samo na ta račun nabralo 1,2 milijarde novih dolgov. V primeru, če bo argentinski sanacijski program stekel in če bo poravnala vse obveznosti, se bodo jeseni začela nova pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom, za reprogramiranje približno 14 milijard argentinskih dolgov.
UROŠ LIPUŠČEK
V Črnem vrhu uspešen seminar za slovenske zamejske pravnike
V črnem vrhu nad Idrijo je bil od 6- do 8. junija VII. seminar za slo-yenske pravnike iz zamejstva, ki ga je tudi tokrat organizirala Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije. Seminarja se je udeležilo lepo število odvetnikov, pravnikov in študentov prava iz Italije in Avstrije.
Po uradni otvoritvi v četrtek, 6. junija, na kateri sta spregovorila predsednik Zveze Franci Gerbec ter organizacijski tajnik Jožko Žiberna, se je seminar nadaljeval dan kasneje s Predavanjem dr. Savina Jogana, delegata v Zveznem zboru Skupščine SF ftJ in predsednika Sveta za slovenski jezik pri SZDLS, na temo »Ustavna u-reditev enakopravnosti uporabe jezikov narodov in narodnosti v SFRJ«. Predavatelj je izčrpno analiziral stanje glede uporabe jezikov na zvezni favni, v zvezni skupščini, v zveznem izvršnem svetu in zveznih upravnih organov v carinski službi, v zveznem sodstvu, v oboroženih silah, v mednarodnih pogodbah itd. ter odkrito opozoril na razna nesoglasja med nor-Mativnimi predpisi in njih praktično izvedbo.
Nato je o dvojezičnem sodnem poslovanju v Prekmurju spregovoril Ferenc Hajoš, vodja enote temeljnega sodišča v Lendavi, ki je obogatil svoja izvajanja s celo vrsto podatkov o konkretni uresničitvi pravice do upo-fabe madžarskega jezika. Zanimiva je tudi razlaga kriterija določanja dvojezičnega območja : edini kriterij je avtohtonost prebivalstva madžarske narodnosti, ne glede na število. Na omenjeni kriterij je opozoril tudi magister Aldo Gregorič iz Izole, ki je govoril na temo »Dvojezično poslovanje v upravi na obalnem območju«, ktejal je, da je italijanska narodnost
deležna posebnih pravic, to je popolnoma razumljivo, saj mora biti skrb večine, da se manjšina ne asimilira. Oba predavatelja, iz Lendave in Izole, sta obenem prikazala bogato dvojezično dokumentacijsko gradivo.
O trenutnem stanju glede rabe slovenskega jezika na sodiščih na narodnostno mešanem ozemlju v Italiji in Avstriji sta podala poglobljeno in strokovno informacijo predsednik društva Pravnik, honorarni sodnik odv. Jan Godnič iz Trsta in dr. Brumnik iz Koroške, ki opravlja sodniško funkcijo v Železni Kapli in Borovljah. Iz njunega izvajanja je bilo razvidno, da je raba slovenščine v Italiji in Avstriji še vedno zapostavljena. V zvezi s tem je odv. Godnič opozoril tudi na nujnost primernega kadrovanja, za kar bi morale skrbeti vse naše manjšinske organizacije. V razpravi so med drugim sodelovali odv. Tischler in Zvvitter iz Koroške ter tajnik društva »Pravnik« odv. Štoka iz Trsta, ki je podčrtal pomembnost tehnoloških inovacij v odvetniškem in sodniškem poklicu ter se zavzel za čimprejšnjo izdajo pravnega terminološkega slovarja v italijanskem in slovenskem jtziku.
Na obisku predsednika idrijske občinske skupščine je sledilo predavanje predsednika Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije in delegata v Zveznem zboru SFRJ Francija Gerbca o predlogih za novo ureditev ekonomskih odnosov Jugoslavije s tujino. Gerbec je svoje izvajanje začel s prikazom ekonomskega sodelo vanja s tujimi partnerji v obdobju 1963 - 1980, ko je bilo podpisanih 199 pogodb, in analiziral pozitivne ter negativne aspekte tega sodelovanja.
Drugi del predavanja je bil posve-
čen novim zakonom v ekonomskem sodelovanju s tujino, s posebnim poudarkom na zakon o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije zrn u ženega dela, ki dopušča tujim partnerjem večinsko participacijo v domačih podjetjih.
Zaključni dan seminarja se je začel s predavanjem prodekana ljubljanske pravne fakultete dr. Alenke Selih, ki je celovito prikazala pravni študij in pravno prakso v Sloveniji.
Po dr. šelihovi je prevzel besedo mag. Silvo Devetak, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je predaval o mednarodnopravnih pogledih položaja narodnih manjšin. Mag. Devetak je najprej podal zgodovinski o-ris reševanja manjšinskega vprašanja na mednarodni ravni, ki je bilo prvič sistematično obravnavano v sklepu Društva narodov. Poudaril je, da se diskusije o mednarodnopravni zaščiti manjšin kljub precejšnjim oviram in konfliktom, nadaljujejo in razvijajo v raznih organih OZN. Svoje predavanje je zaključil z ugotovitvijo, da je v zadnjih letih opazil neko splošno oživitev etničnih gibanj v Evropi in v svetu.
V zaključnih, priložnostnih pozdravih sta odv. Škerlj iz Trsta in odv. Zwitter iz Celovca opomnila prisotne na prizadevanja slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji za dosego lastnih narodnostnih pravic ter na vrsto nerešenih vprašanj
Seminar je bil gotovo uspešen zaradi številne udeležbe in kakovosti predavanj, -ki so se zvrstila v teh dneh. To potrjuje pomembnost tega vsakoletnega že tradicionalnega srečanja pravnikov iz zamejstva in Slovenije ter nujnost, da se ti stiki še okrepijo.
(rarpas)
V Kočevju srečanje jamarjev iz treh dežel
KOČEVJE — Okrog 150 jamarjev se je v soboto in nedeljo udeležilo 5. srečanja jamarjev iz Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije v Kočevju. Gre za nadaljevanje pobude, ki so jo pred dvema letoma začeli Kraški krti, jamarsko društvo, ki deluje v okviru Slovenskega planinskega društva v Gorici.
Udeleženci — bili so prisotni predstavniki štirih jamarskih klubov iz Furlanije - Julijske krajine, treh jamarskih klubov iz Slovenije in enega jamarskega kluba iz Avstrije, so se pogovarjali o nekaterih skupnih pobudah ter o tem, kako še bolj razširiti povezovanje in sodelovanje med raz-
ličnimi klubi, ki delujejo na področju raziskovanja podzemlja. Na srečanju so poudarili potrebo, da se dosedanje oblike sodelovanja še bolj razširijo in da se k sodelovanju pritegnejo, poleg že sodelujočih klubov, še nova društva in organizacije.
Medtem ko je bil prvi del srečanja v glavnem namenjen pogovoru, so si udeleženci v nedeljo ogledali nekaj zanimivosti Kočevja in tudi nekaj jam na ožjem območju, ki je sicer s temi kraškimi pojavi zelo bogato. Naj omenimo, da je udeležence srečanja sprejel in pozdravil tudi predsednik kočevske občinske skupščine. (V. K.)
Danes solinarski praznik
PIRAN, PORTOROŽ — Poleg soli-morskega praznilia, ki se bo danes, v soboto, 15. junija, začel na piranskem Tartinijevem trgu že ob 15. uri in bo trajal pozno v noč, najbolj zabavno pa bo na igrah ob 19. uri, bodo v okviru prireditev ob 100-letnici portoroškega turizma v tozdu Avditorij pripravili še eno zanimivost, tako dnevni rally veteranov starih avtomobilov, ki se ga bo vsaj na Startu udeležilo 127 starih vozil iz petih držav.
Rally se *bo začel v Lipici ob 14. uri in vsako minuto bo na pot odhrumel en veteran. Prvi naj bi m Ob^'o prišel že okoli 15. ure in to na koprski Titov trg. Nadaljevali ocau sa..-zi Izolo, Bernardin, Portorož in vožnjo končali predvidoma ob 18.30 na
kartodromu v Luciji. V nedeljo zjutraj ob 9. uri bodo organizirali še promenadno vožnjo od Lucije proti Piranu in nazaj in ob 10.30 začeli s predstavitvijo vseh vozil na portoroški pološčadi.
Kasneje bodo vsa vozila parkirali na pločniku vzdolž portoroške dvopasovnice, najstarejše vozilo je motor iz Madžarske in sicer laurin kle-ment iz 1899. leta, ima motor 260 kubičnih centimetrov in 1,08 konjske moči. Najstarejši avtomobil pa je piccolo iz leta 1906, last tehničnega muzeja iz Bistre v Sloveniji. V Strunjanu bo AMZS pripravila posebno vlečno vozilo za tiste, ki ne bodo zmogli klanca na Valeto, ta je menda najbolj zahteven od vseh med Lipico m Portorožem. B0RIS ŠULIGOJ
V nedeljo začetek 9. poletnih kulturnih prireditev v Postojni
Uspeh jugoslovanske kardiologije vzbudil zanimanje širom po svetu
POSTOJNA — Domače turistično društvo in turistični delavci bodo le tos že devetič pripravili poletne kulturne prireditve v Postojni, s katerimi želijo popestriti krajevno turistič-uo ponudbo. Naj ob tem omenimo, da si vsako leto te prireditve ogleda skoraj 20.000 domačih' in tujih turistov.
Letošnje prireditve bo odprla Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, ki bo v nedeljo ob 10. in 15. uri nastopila na ploščadi pred Postojnsko jamo. 11. avgusta bosta pred Postojnsko jamo in nato pred hotelom Kras uastopili mladi folklorni skupini Pla-uika in Mladi glas iz Toronta (Kanada), kulturne prireditve pa bodo 15. septembra sklenile folklorne skupine z osnovnih šol Žirovnica in Postojna ter vzgojnega zavoda Pia nina pri Rakeku. V okviru prireditev bodo vsako nedeljo pred Postojnsko jamo — in nekajkrat pa tudi v središču mesta — nastopile godbe na pibaia iz ČSSR in Postojne ter folklorne skupine iz Novega mesta, Kranja, škofje Loke, Nemilj, Preddvora, Sevnice, Celja, Ligojna, Borovnice in Beograda. 18. avgusta bo v poča stitev 300-letnice rojstva J. S. Bacha lrnel orgelski koncert mojster Hubert Bergant, ki je sicer redni gost poletnih kulturnih prireditev v Postojni.
Svetovno znano Postojnsko jamo zadnja leta obišče letno okrog 800.000 kudi — leta 1978 se je ta številka
približala celo že 900.000 — od tega je tri četrtine tujcev.
Postojnska jama je. v resnici zlata jama, saj ji gre — kar je v sedanjem času redkost — odlično. Druga zlata jama pa so — kot trdijo v Turistično hotelski organizaciji Postojnska jama — spominki, ki so jih lani prodali za 80 milijonov dinarjev. Pri tem velja omeniti zelo široko izbiro spominkov, saj jih je na voljo kar 800!	, n
Zagrebški strokovnjaki Čikeš, Bre-yer in Fe rok - Petrič so izumili in izdelali prototip za novo obliko katete-rizacije srca in vstavljanje srčnega spodbujevalnika pod kontrolo ultrazvoka. Več kot tri leta so delali na tem izumu in rezultate svojega dela objavili v 25 znanstvenih člankih, od tega kar 20 v tujini, kar je izzvalo v medicinskih krogih veliko zanimanje. Izumitelje so že povabili na predavanje na harvardsko kliniko Mayo,
University of California v San Franciscu in Los Angelesu.
Izum zagrebških znanstvenikov so patentirali z enajstimi patenti doma in v ZDA. Neka kalifornijska in avstralska družba sta že izdelali po njunih patentih prve ultrazvočne katetre in elektrode za pacemakerje (spodbujevalnike). Skupina strokovnjakov je tudi dobitnica nagrade SR Hrvaške Nikola Tesla za pomembno znanstveno odkritje.
Kateterizacija srca je metoda v kardiologiji, ki jo uporabljajo že več let, vendar je bila doslej pomanjkljiva zaradi žarčenja bolnikov in zdravstvenega osebja, saj so jo opravljali pod nadzorstvom rentgena. V srčno votlino so morali vbrizgati tudi kontraste joda. šele ultrazvok je omogočil prikaz anatomije srca, vendar so zagrebškim strokovnjakom za dokončno diagnozo še vedno manjkali podatki o pritisku srca in nasičenosti s kisikom. Lahko so sicer na dvodimenzionalni sliki videli posamezne dele katetra, niso pa mogli ugotoviti njegovega vrha.
Z novim izumom pa so vrh katetra z namestitvijo miniaturnega ultrazvočnega pretvornika tik pod vrhom naredili občutljiv za ultrazvočne valove. To je zelo pomembno tako za operaterja kot za posege, ki so mogoči s pomočjo katetra brez odpiranja prsnega koša v srčni votlini, kjer ni vseeno, v katerem predelu izmerijo pritisk in nasičenost s kisikom. Od te-
ga je odvisno tudi lokaliziranje bolezni.
Podobno kot v katetri so pomembne tudi elektrode srčnega spodbujevalnika. »Nova metoda ne bo omogočila le natančnega vodenja namestitve elektrod srčnega spodbujevalnika na žet-leno mesto v srčnih votlinah, temveč tudi stalno ugotavljanje akutnih in kroničnih motenj v elektrostimulacij-skem sistemu«, je izjavil dr. Božidar Ferek - Petrič z zavoda za kardiovaskularno kirurgijo kliničnega centra Rebro v Zagrebu, čeprav so srčni spodbujevalniki danes dovršeni, pa je pri njih še vedno edini »tehnološki« vzrok nenadne smrti bolnika ta, ker se prelomi elektrovodni vodič. Z novim sistemom pa bodo lahko pravočasno odkrili motnje.
Dosežek zagrebških strokovnjakov bo imel nedvomno daljnosežne posledice v zdravljenju srca in nasploh v kardiologiji, kajti srčni kirurgi bodo pri operativnih posegih na odprtem srcu manj tvegali. O pomenu izuma priča tudi podatek, da bo skupina zagrebških strokovnjakov že letos jeseni nadaljevala svoje delo v ZDA.
Nova metoda je namreč kar desetkrat cenejša in za bolnika bolj preprosta. Pri njej ni nikakršnega žarčenja niti vbrizgavanja kontrastov joda. Novo metodo bodo lahko uporabljali tudi na kardioloških oddelkih drugih bolnišnic in ne le na klinikah.
J. O.
Tudi naši pevci v Stražišču
KRANJ — Danes bo v Stražišču (vas, ki leži tik starega središča Gorenjske, to je Kranja) tradicionalno srečanje pevskih zborov, na katerem bo sodeloval tudi pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela. Poleg našega zamejskega zbora se bodo srečanja udeležili še zbori DPD »Svodoba« iz Stražišča pri Kranju, »Bratov Milavcev« iz Brežic in »Zarje« iz železne Kaple s Koroškega. Omenjeni zbori so se namreč prvič srečali leta 1973 prav v Kranju in se tam domenili, da bo izmenično vsako leto eden od omenjenih zborov gostO prireditev.
Letošnje srečanje je torej 13. po vrsti in seveda kot za vsa ostala srečanja vlada tudi letos veliko zanimanje. Vsak zbor bo odpel po štiri pesmi. Zbor Vasilij Mirk se je za to priložnost odločO za naslednje skladbe in sicer: Mirkovo »Šumi potok šumi«, Vrabčevo »Sinoči me je dekle vprašalo«, Gobčevo »Vihar« in S. Mokranjca »I. Rukovet«. Prireditev, ki bo ob 19.30 v dvorani doma KS Stražišče bo sklenil združeni nastop pevskih zborov, ki bodo skupno zapeli štiri pesmi in sicer Hajdrihovo »Jadransko morje«, Ker-njakovo »Juhe, pojdimo v Škufče«, Aljaževo »Triglav« in Gobčevo »Bratje zapojmo«, ki jo je omenjeni slovenski komponist napisal ob 10. jubilejnem srečanju zborov, ki je bilo 3. julija 1982 v Brežicah.
B.R.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
25.
Marto sta srečala na dvorišču in Katica ji je sicer skopo, vendar z ljubeznijo in skoraj vsa iz sebe povedala, kako je bilo. Toda ko je Koštrca prišel do besede, ni mogel prehvaliti Katice in ni mo-Sel opisati uspeha, ki ga je dosegla. Najsi ni bila čista resnica, je vendar povedal, da so organistu spolzele solze po obrazu, ko je prenehala.
V veži sta srečala Ivana, ki ju je najbrž tudi že čakal, in ker sta stopila v Koštrčevo sobo, je stopil še on tja. Marte ni bilo h Koštrčevim, še vedno sta bila sprta.
Seveda mamici ni bilo treba mnogo pripovedo-vati in slikati, ne kak je bil sprejem, ne kako so začeli in kako se je nazadnje izteklo, niti kako sta ju orala sesti za mizo in je Katica jedla pecivo in le medtem Koštrca trčil z gospodom organistom; vsesa tega ni bilo treba, da je mamica že bila vsa v solzah, ki ji jih tokrat ni mogel nihče zameriti.
Naj se je veselila! Saj se je vsakdo, kdor je bil
tako srečen, da je živel v samotni Koštrčevi hiši, kjer je živela tudi taka majhna deklica, kot je bila Katica.
»Vedno sem trdil,« je dejal Koštrca, »da bo iz tebe nekaj velikega.«
Kaj se je stari Koštrca opil, da govori take stvari? Kaj ne ve, da je Katica slepa?
A tega prepričanja je bila tudi Koštrčeva mamica, dokler Katica ni ustavila tega toka, ki bi bil skoraj zanesel še očeta Ivana:
»Slepa sem.«
To jim je zaprlo sapo in vsi so jo pogledali, kakor ne bi bili vedeli, da je res tako. Toda ustavilo jih je samo za hip, zakaj takoj nato je dejal stari Koštrca:
»Slišal sem, da se da temu odpomoči!« Kje je to slišal, ni vedel, niti ne, kako bi se dalo odpomoči, če je kdo slep. Vedela pa je za to skrivnost Koštrčeva mamica, ker je takoj rekla:
»Saj pravi sveto pismo, in to moramo priznati, da je božja beseda, ki se niti ne moti niti ne laže: In slepi bodo spregledali... Toda, če bi kdo še dvomil o tem, imamo nešteto prelepih zgledov in primerov, ko se je to res zgodilo. Ne samo da so se te vrste čudeži — in še vse večji — godili za časa, ko je živel Kristus, ko je hodil po svetu in ozdrav-
ljal ljudi, marveč so se taki čudeži obnavljali dan za dnem, leto za letom, vse od tedaj, kar je bil rojen naš Zveličar. Svete knjige, ki sem jih mnogo prebrala, govorijo bolj ko prepričljivo o tem in na vsaki strani sta zapisana vsaj dva različna čudeža, med katerimi se jih ne manjka takih, da so slepi spregledali. Samo moliti je treba mnogo in brezmejno verovati. Kaj pa je bogu, da ti da oči? Saj jih vsak dan daje milijonom ljudi. Potrebno je samo, da reče-. Katica, spreglej, in že boš spregledala. Jaz zase že dolgo molim zate in tvoje zdravje in bom poslej samo še podvojila to molitev in ako mi boš pomagala z isto vero in vnemo, se boš nekega dne začudila, ko si boš rekla: Kaj, ali res vidim? Glej, to je stara Koštrčeva hiša, z belimi stenami in s staro očmelo streho, tam so njive, tam so gozdovi, tam zadaj je Mura, pod nebom letajo ptice in metulji in nad vsem je sinje nebo, z velikim žarečim soncem. Tako boš rekla nekega dne in boš mislila, da sanjaš. To pa ne bodo nikake sanje, temveč gola resnica.«
Vsi so poslušali prevzeti, celo Jožefa je ganilo in zdelo se je, da bo še sam začel verovati. Samo Katica je zmajala z glavo: »Ne, mamica, to se ne bo nikdar zgodilo. Zato ne, ker se ne mòre zgoditi. Zdravnik je rekel, ne oče, da ne bom nikdar več videla!«
Z umestitvene seje zgoniškega občinskega sveta
Budin: Nova uprava si bo prizadevala za čimbolj uravnovešen razvoj občine
Popolno spoštovanje enakopravnosti in dostojanstva tu živečih narodov in družbeni razvoj občine ob spoštovanju ravnovesja med človekom in naravo. To so bile osrednje misli, ki jih je na krajšem četrtkovem umestit-venem govoru izrekel novoizvoljeni zgoniški župan Miloš Budin, ki je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da je občinski svet tudi v novi mandatni dobi ohranil politične značilnosti prejšnje skupščine, »kar je jamstvo za nadaljevanje in za okrepitev dialoga in sodelovanja med Napredno listo in opozicijo SSk«. Občinski odbor bo upravljal brez nobenih diskriminacij, je podčrtal župan, v tesnem stiku s prebivalstvom v prepričanju, da zgo-niška občina danes ne zaostaja za razvojem, kljub temu da je bila v vseh teh letih podvržena hudim zu nanjim pritiskom. Zgoniška občina je zgodovinsko slovenska, gospodarsko gledano pa je v marsičem ohranila tipične kmetijske značilnosti, zato bo skrb nove uprave, je še dodal Budin, ovrednotiti to ekonomsko panogo
V zvezi s tem je osnovnega pomena novi občinski regulacijski načrt, ki je bil izdelan na podlagi posvetovanja tako z opozicijo kot z občani, čeprav nekatere sile (Budin je izrecno omenil Svetovni sklad za naravo -WWF) skušajo z demagoškimi gesli prikazati zgoniško upravo kot sovraž-
nika narave in naravnega razvoja teritorija. Upam, da je vse to sad nesporazumov, je pripomnil župan, tudi zato, ker smo prepričani, da narava se ne brani samo z zaščitenimi področji, kot dela večkrat WWF, ampak s posegi, ki morajo imeti vedno pred sabo tudi potrebe človeka, ki živi na tem teritoriju.
Na to problematiko se je v svojem posegu navezal tudi svetovalec SSk Srečko Gruden, ki je spet izrazil nasprotovanje svoje stranke do naravnih parkov in do zaščitenih področij na zasebnih zemljiščih ter dodal, da bo moral regulacijski načrt
m	n
prvenstveno odgovarjati potrebam in interesom domačinom, ki jim je treba dati vse možnosti, da lahko ostanejo in torej gradijo v domači vasi. SSk odločno nasprotuje načrtu za razširitev proseške železniške postaje, kar bi sprožilo nova razlaščanja in postavlja na prvo mesto svojega programa razvoj kmetijskih dejavnosti, zlasti vinogradništva in živinoreje. Večjo pozornost bo treba posvetiti vzdrževanju cest in cerkvenih objektov, je še podčrtal Gruden, pritiskati na pristojne organe za ukinitev vojaških služnosti in poseči pri KPP -ACT za spoštovanje slovenščine.
V Skednju zaključni nastop gojencev podružnice GM
V Kulturnem domu Ivan Grbec v Skednju je bila v četrtek zveffl zaključna produkcija gojencev podružnice Glasbene šole GM, povezana 1 nastopom domačega ženskega pevskega zbora.
Bil je to lep in prijeten večer, ki mu je sledila polna dvorana obiskovalcev, staršev in svojcev mladih gojencev, pa tudi veliko društvenih članov, ki so tako želeli pokazati svoje zadovoljstvo nad delovanjem podružnic6 ter se posloviti tudi od domačega ženskega zbora, ki je bil v letošnji delovni sezoni še posebno uspešen.
Podružnico Glasbene šole GM vodita v Skednju prof. Ivana LipogloC' šek, ki že vrsto let poučuje klavir in prof. Aleksandra Pertot, ki poučni6 violino. Na četrtkovem večeru je nastopilo 16 gojencev, od tega trije na violino, ostali na klavir. Med nastopajočimi sta sodelovala kot gosta tud> dva gojenca Glasbene šole iz Pirana, Martin Kotar in Samo Kutoš, ki sta sicer gojenca prof. Lipoglavškove.
Naj navedemo imena nastopajočih: Lara Stanco, Gregor Bizjak, AM Magajna, Gabrijela Mohorovičič, Damjana Olenik, Tamara Zajec, Dunja San- ' cin, David Puntel, Barbara Stanco in Pavla Mozetič. Vsi ti so nastopili s 1 skladbami za klavir, medtem ko so Elvisa Pertusi, Taisia Kodrič in Davi6 Sfarcich nastopili z violino, spremljala jih je Damjana Kralj.
O mladih gojencih, ki obiskujejo podružnico, od pripravnice do tretjeS6 razreda, lahko rečemo samo vse dobro, kot lahko pohvalimo tudi obe gW' beni pedagoginji in profesorici, ki sta z vso profesionalno resnostjo in sposobnostjo opravili svoje delo v korist gojencev.
Sledil je drugi del programa, posvečen nastopu domačega ženskega PeV, skega zbora, še preden je zbor začel s svojim programom, je nekaj besed spregovorila pevovodkinja Marta Werk - Volk, ki se je spomnila pete obletnice smrti škedenjskega rojaka, mentorja in voditelja domačega društvo, družbenopolitično angažiranega tržaškega Slovenca Draga Pahorja in povedala, da posveča zbor njegovemu spominu tokratni svoj nastop, ki je bi* bogat in lepo podan, kot smo pač že vajeni pri pevkah omenjenega društvo-
Zapele so devet pesmi: tri Pimikove »Jesen«, »Lastovki v slovo« »Smrt v brdih«, Kokoljevo »Na oknu«, Vrabčev »Uspavanka«, Gobčevo »Makedonska pesma«, Tomčevo »Pojdan u Rute (solistka je bila Meliia Valli)’ Maroltovo »Vsi so venci beli« ter Ježevo »Kolce«. Kot smo že zapisali, 60 J se pevke tokrat še prav posebno izkazale ter zaslužijo, skupno s svoj» ! vaditeljico, resnično pohvalo.
Naj povemo, da je ženski pevski zbor Ivan Grbec 9. t.m. z uspehort ' nastopil tudi na festivalu komunističnega tiska pri Sv. Ani in da je društvo \ zaključilo s tem večerom svojo dejavnost do septembra, ko se bodo člani ponovno lotili z vso resnostjo in prizadevnostjo dela, tako v zboru, kot tud1 v drugih dejavnostih.	N.L.
______pismo uredništvu
Alkohol in mladina
Kdaj bo tržaški svetilnik ponovno odprt obiskovalcem?
Spoštovano uredništvo,
člani profesorskega zbora trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« iz Trsta in Gorice, zbrani na sklepni konferenci šolskega leta 1984 - 85, izražajo svojo globoko zaskrbljenost zaradi vedno večjega števila mladih, tudi učencev naših slovenskih šol, ki se predajajo pretiranemu uživanju alkoholnih pijač.
V zadnjih letih je bilo že opaziti stalno porast števila dijakov, ki so se predajali nezdravemu in škodljivemu kajenju tobaka (zlasti med dekleti), in kaže, da nekateri niso nedovzetni niti za mamila; ob tem pa se je zdaj zelo povečalo število podatkov tudi o pijančevanju naše mladine.
Ker je ta pojav prišel vidno do izraza zlasti na nekaterih letošnjih valetah in podobnih priložnostih, kjer je pijanost dijakov presegla mejo dostojnosti, prihaja pa do pritožb tudi iz raznih organizacij, kjer se zbira mladina (tudi športnih), člani profesorskega zbora menijo, da so dolž-
ni na to dogajanje opozoriti našo javnost, da bi se zavedala nevarnosti, ki grozi zaradi širjenja tega družbi nezdravega pojava.
Opozorilo velja staršem, vzgojiteljem in sploh vsem, ki se ukvarjajo z mladino, da bi s primerno skrbjo in ukrepi zavrli te duhu in telesu posameznika in vsej družbi škodljive razvade, zlasti ker se širi med mladimi, ki bodo morali jutri ne le prevzemati vlogo roditeljev in vzgojiteljev novih rodov, ampak tudi odgovorna mesta v naši narodnostni zamejski skupnosti in v družbi sploh.
Ob teh pojavih nikakor ne moremo ostati neprizadeti, ne kot starši, ne kot vzgojitelji, ne kot pripadniki naše narodnostne skupnosti in predvsem ne kot ljudje, saj so nositelji razvrednotenja prizadevanj za vzgojo boljšega človeka in njegovega dostojanstva.
Profesorski zbor trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois
Včeraj je bilo v Gostilni pri svetilniku srečanje, ki so ga organizirali predsednik rajonskega sveta za Rojan, Barkovlje, Greto Candot, odbornik Tržaške turistične in letoviščar-ske ustanove Alvise Barison in pokrajinski odbornik za turizem Cavicchio-li, z namenom da obvestijo širšo javnost o poteku pogajanj za ponovno odprtje tržaškega svetilnika. Svetilnik, ki je bil enkrat poleg Sv. Justa in Miramarskega parka ena poglavitnih turističnih točk, je že vrsto let pod vojaško upravo, ki ga je seveda zaprla mnogim obiskovalcem. Tako je Trst izgubil pomembno atraktivno turistično točko, ki je že v letih 50 privabljala letno okoli 10 tisoč ljudi. Od leta 81 pa so se začele razprave o ponovnem odprtju svetilnika. Odbornik Barison je rekel, da je prejel že nešteto pisem ljudi, kot so župan Richetti obrambni mini-ster Spadolini in drugih osebnosti, ki so mnogo obljubljali, njihove besede pa so žal ostale le na pa-
pirju. Barison je dodal, da je svetilnik last vseh Tržačanov in ne vojaški teritorij in da mora to tudi konkretno postati.
Nato je spregovoril odbornik Ca-Vicchioli, ki je povedal, da je 25. marca, po približno letu dni odkar je poslal pismo na vojno luško povelj-ništvo iz Benetk, prejel odgovor v Zvezi z odprtjem svetOnika. Poveljni-Stvo se je strinjalo s ponovnim odprtjem, to pa pod takimi pogoji, ki so kratkomalo nemogoči. Eden izmed pogojev je na primer, da bi obiskovalci sploh ne smeli na svetilnik, temveč bi se morali ustaviti le v pritličju. Za šole velja tudi, da bi lahko obiskali svetilnik le dijaki od tretje srednje dalje.
Taki pogoji pa imajo iste posledice kot negativni odgovor, saj je med konkretnim »ne« in takimi pogoji prav malo razlike. Cavicchioli pa je še dodal, da se je zadnje čase obrnil preko političnih vez na odgovorne, da se zadeva čimprej razreši. Capetan Piz-
zarello, ki je prisostvoval srečanju, je rekel, da se je osebno zanimal P11 admiralu Agostinelliju za pospešite^ birokratskih zadev z vojno mornarico. Agostinelli pa sporoča, da je pripravljen priti v Trst, saj ga odprtje svetilnika osebno zanima. Ob koncu srečanja je spregovoril odbornik Pa' cor, ki pa je razložil stališče tržaške občine, ki je do odprtja te zgradbe zelo nevtralna, tako da S tem v zvezi ne zavzema nobenih stališč. Spregovorili so tudi nekateri stari mornarji, ki so z ogorčenjem povedali, da se pod svetilnik ne more položiti niti venca v spomin na vse tiste, ki so umrli na morju in so zabeleženi na svetilniku.
• V četrtek, 20. junija bosta G. Alpa in P. Zatti predstavila ob 18. uri v sejni sobi fakultete za ekonomijo in trgovinstvo novo revijo »La nuova giurisprudenza civile commentata«-Sodelovalo bo več strokovnjakov 3 tega področja.
Danes zadnji dan pouka z objavo
učnih uspehov naših učencev in dijakov
Prireditvi pri Sv. Jakobu in v Devinu
Danes zadnji dan pouka
S tradicionalnimi šolskimi mašami se bo danes za naše učence in dijake zaključil pouk. Ob povratku v šole bodo izvedeli za učne uspehe, nakar se bodo zanje široko odprla vrata poletnih počitnic.
Zadnji dnevi so bili tako za dijake in učence kot tudi za učitelje in profesorje zelo naporni. Prvi so skušali izkoristiti še zadnje trenutke za morebitno izboljšanje ocen, drugi pa so imeli polne roke dela s pripravljanjem in pregledom redovalnic in z zaključnimi ocenjevalnimi sejami. »Referendumski premor« jim je v tem pogledu še bolj zmešal štrene, saj se jim je delo zaradi volilne pavze hudo zavleklo in nakopičilo.
Po koncu pouka čakajo učence zadnjih razredov osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol še zaključni izpiti. Letos se bodo zaključne preizkušnje začele takoj, že v ponedeljek.
Prav glede komisij, ki bodo sledile zrelostnim izpitom na višjih srednjih šolah, je prišlo v zadnjih dneh do zapletov. Potem ko je ministrstvo za šolstvo potrdilo sestavo komisij, so se nekateri profesorji odpovedali sodelovanju. Le te je bilo treba. na vrat na nos zamenjati z drugimi. Kot je javilo šolsko skrbništvo, so do včeraj dobili že vse zamenjave; odprto ostaja le še vprašanje enega člana komisije na trgovskem zavodu Zois.
Na šoli Cankar igra o Luni
Ob koncu šolskega leta, in sicer v sredo, 12. junija, je bila na srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu u-prizoritev igrice Borisa Novaka »Mala in velika Luna«. Igra je zadnji del Nebesne trilogije; izšla je v knjižni izdaji lani, uprizorjena pa menda še ni bila. Pisatelj v njej upesnjuje o-troško igrivost in ustvarjalnost; mala Luna je prispodoba otroka: hrepeni po tem, da bi čimprej odrasla. Ko pa odraste v polno Luno, okusi grenkobo odraslosti, stoži se ji po brezskrbni igri, zato se začne spet manjšati in se ponovno vrne v krajec svojega otroštva. Luna je edini večni otrok.
To zborovsko igrico so ob skupnem delu uprizorili dijaki 2. A razreda. Nekateri med njimi so že imeli izkušnje z recitiranjem in petjem, drugi pa so bili novinci. Vsi so zavzeto izpeljali svoje naloge. Dijaki sami so iznajdljivo okrasili improvizirani o-der in sodelovali z glasbeno spremljavo. Razpoloženje je bilo, skratka, prijetno tako za igralce kot za gledalce, ki so ves čas napeto sledili dogajanju na odru. Precej zabaven in duhovit je bil zlasti prizor na ladji, ko sta se razgovarjala gusarski kapitan in gusarski krmar. Sproščenemu in doživetemu nastopu vseh i-gralcev se je prilagajala tudi večkratna sprememba odrskega prizorišča, ki so jo izvedli učenci istega razreda z nalašč za to pripravljenimi deli, ki so jih sami izdelali. Na-
stopajoče dijake je pripravila prof. Helena Košuta.
Razstava in prireditev
devinskih učencev
V četrtek, 13. junija, je bilo veselo tudi na devinski osnovni šoli. Učenci 3., 4. in 5. razreda so se predstavili staršem z razstavo ročnih del in s skoraj enourno prireditvijo. Presenetili so s svojim sproščenim in samozavestnim nastopanjem.
Mlajši so zaigrali igrico o Veseli nalogi. Anka je bila obupana zaradi težkih računov, pa je prišel škrat s svojo veselo druščino številk in ji je pomagal rešiti nalogo. Potem pa so starejši učenci prikazali, kaj se zgodi, če se papagajček nauči preveč govoriti. S šaljivo igrico Papagajček Koko so izvrstno zabavali občinstvo.
Na sporedu so bili še komentirani diapozitivi jz šolskega življenja. Med šolskimi učili je bil v rabi namreč vse leto fotoaparat, ki je spremljal razne pobude, prireditve in izlete. Na vost so starši sprejeli s splošnim o-dobravanjem. Prireditev je bila pestro in dobro pripravljena. Za to imajo zaslugo učiteljice Magda Svetlič, Sonja Kosmina,. Jadranka Sedmak in Elena Viđali, šolski zbor je povezoval vse točke sporeda z narodnimi pesmimi.
Ob zaključku pa je bila še predaja ključev, petega razreda četrtemu. Slovesna predaja, kot se spodobi šolarjem, ki končujejo prvo poglavje svojega šolanja.
V. T.
Priljubljena igrica Sneguljčica v šempolajskem otroškem vrtcu
Pred dnevi so v šempolajskem občinskem otroškem vrtcu pripravili zaključno prireditev. 19 malčkov se je predstavilo z igrico Sneguljčica, ki so jo otroci izvedli zelo prisrčno.
V igrici so se prav vsi izkazali, saj so se res vživeli v vloge. Med igranjem so zapeli več pesmic na to temo. Scene so bile okusno pripravljene; izdelali so jih otroei sami s pomočjo vzgojiteljice. Ob koncu so vsi nastopajoči podali še nekaj recitacij in pesmic.
Prisotne je prireditev prav prisrčno presenetila. Velika zasluga njen uspeh' gre vsekakor požrtvovalni vzgojiteljici Silvi Tretjak - Paulina.
Nekaj dni po prireditvi je šempolajski vrtec priredil enodnevni izlet z ladjo Dioneo v Piran, ki je žel Veliko odobravanje vseh 55 udeležencev. Posebno za otroke je bil izlet enkratno doživetje, saj je bil zelo dobro organiziran. (D.š.)
Na sliki (foto Šemec); šempolajski otročički, ki so uprizorili igrico Sneguljčica.
Z jutranjega dela zasedanja o manjšinah v priredbi Inštituta Gramsci
Enakopravnost večine in manjšine je jamstvo za sožitje
Jutranji del zasedanja Inštituta Gramsci je bil posvečen izključno teoretskim obravnavam manjšinskega vprašanja s štirimi zelo strokovnimi Poročili, ki so vzbudila veliko pozornost občinstva, čeprav so bili nekateri posegi namenjeni izključno ljudem, ki zelo dobro px>znajo to področje. Zelo dober, neke vrste uvodni po-scg, je imel antropwlog Carlo Tullio Altan s tržaške univerze, ki se je sdirli od jutranjih diskutantov specifično navezal na manjšinsko vpraša-
Danes zjutraj se bo konferenca o manjšinah v hotelu Savoia nadaljevala ob 9.30 s poročilom Silva Devetaka, ravnatelja ljubljanskega inštituta za narodna vprašanja. Devetak bo govoril o etnični dimenziji kot dejavniku mednarodnega sodelovanja in bo pri tem izhajal iz izkušenj v ita-lijansko-jugoslovanskih odnosih. Sledilo bo predavanje prof. Giorgia Conettija s tržaške univerze, ki bo govoril o pravnih aspektih manjšinskega vprašanja v luči določil in sporazumov.
Zasedanje inštituta Gramsci bo ob 12. uri zaključil senator neodvisne levice in univerzitetni profesor iz Bologne Gianfranco Pasquino, ki bo govoril na temo »Pravo, manjšine in današnja družba«.
nje v Furlaniji - Julijski krajini. Izhajajoč tudi iz študije Danila Sedmaka in Emidija Susiča o tihi asimilaciji Slovencev je Altan nanašajoč se na našo skupnost pxxièrtal, da imamo Slovenci pred sabo tri možne družbene procese v odnosu do okolja in do večinskega naroda: zaprtje vase, asimilacijo in aktivno integracijo. Prvi proces (zaprtje vase) bi px> Al-tanovem mnenju pripeljal v kratkem manjšino do izolacije tako od matičnega naroda kot od večine z možnimi izbruhi nacionalističnih teženj o-ziroma s priznavanjem narodne identitete kot absolutne vrednote, kot se npr. dogaja na Južnem Tirolskem. Zelo škodljiv in tudi za večinski narod negativni pojav predstavlja asimilacija manjšine, medtem ko je za Slovence v Italiji po Altanovem prepričanju najboljša »hipoteza« tako imenovana aktivna integracija večine z manjšino in obratno, ki prepro-stavlja enakopravnost in enako dostojanstvo obeh skupnosti ob spoštovanju specifičnih kulturnih, zgodovinskih in družbenih identitet obeh narodov.
To kar dejansko manjka danes zlasti na Tržaškem. In prav Trst je po mnenju predavatelja šibka in problematična točka v odnosih med Italijani in Slovenci, tudi zato ker ima za sabo zelo kompleksno zgodovino in oster dualizem mesto - okolica, ki je v marsičem pokazatelj težav v odnosih med večino in manjšino. Al-
Predavatelji na jutranjem
tan seveda nima receptov za izhod iz tega položaja, po njegovem pa je edina pot za to v prej omenjeni aktivni integraciji, čeprav, da bo ta proces dolg in težaven, nima verodostojnih alternativ, kot nimata alternativ odprta meja in pretok družbenih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Z zornega kota evropske integrad-
delu včerajšnje konference
je je nato manjšinsko problematiko podrobno orisal nekdanji evropski poslanec PSI Gaetano Arie z univerze v Firencah, ki je bil med pobudniki evropske karte za varstvo manjšin in ogroženih narodov. Govoril je o svojih izkušnjah v Strasbourgu in dejal, da si zaščita manjšin v Evropi zelo težko utira pot, prvič, ker so ta vprašanja še vedno premalo po-
znana, drugič pa, ker se hoče te probleme reševati preveč lokalistično in v ožjih državnih mejah. V mnogih državah (tudi v Italiji) niso še znali potegniti ostre ločnice med nacionalizmom in patriotizmom, ki sta dva povsem ločena, če že ne nasprotna pojava, kar ustvarja zmešnjave in pospešuje zaostritev odnosov med skupnosti. Kljub vsemu pa je Arfé optimist in je prepričan, da lahko narodne in jezikovne manjšine odigrajo še kako pomembno vlogo v procesu evropske združitve.
Sledilo je zelo strokovno predavanje sodolingvista profesorja Giuseppa Francescata s tukajšnje univerze, ki je podal zelo širok prerez raziskav in študij z manjšinskega področja, zlasti kako se otrod v predšolski in šolski dobi na narodnostno mešanih področjih soočajo z dvojezničnostjo. To predavanje je bilo namenjeno skoraj izključno poznavalcem tega področja in bilo je zanimivo tudi za nestrokovnjake, čeprav smo pričakovali, da bo prof. Francescato obogatil svoj poseg z nekaterimi čisto praktičnimi primeri morda iz tukajšnje stvarnosti. Jutranji del konference je zaključila prof. Silvana Schiavi z videmskega vseučilišča, ki je govorila o prisotnosti manjšin v vzgojnih sistemih in obžalovala, da šolski programi v naši deželi posvečajo zelo malo pozornosti oziroma, da skoraj prezirajo manjšinske posebnosti.
(st)
V tržaškem novinarskem krožku predavanje o razmerah v Makaleju
V prostorih novinarskega krožka smo lahko v četrtek sledili predavanju in diapozitivom Angela Regaz-o humanitarni pomoči tako salezijanskega reda kot tudi drugih verskih in laičnih skupin ter širše svetovne javnosti trpečim v Etiopiji. Prav A. Regazzo je bil eden prvih, ki je prišel na pomoč iz visoko industrijsko razvitih dežel v nerazviti ^Takale, ki se nahaja v Etiopiji.
Prva pomoč je v Makale prišla oktobra meseca, zaradi akutnosti problema so ti človekoljubi preko novinarja BBC obvestili o stanju na tem območju svetovno javnost in jo zaprosili za kakršnokoli a nemudno po-tooč. Prve mednarodne pošiljke živeža in prve šotore so tako dobili v Makaleju še isti mesec in tako for-toirali sedem urejenih šotorskih naselij s po osemsto do tisoč šotori. Po danes je bilo ustanovljenih petnajst bolnic in strokovna šola, kjer Poučujejo osnove mehanike, zidarstva tor krojenja, salezijanci pa so tudi Poskrbeli za svoje potomstvo z uvedbo noviciata v šole. Ustanovljena je todi osnovna šola kot bolj proti ma-sbvni nepismenosti: v enem samem Prostoru se uči naenkrat tisočpetsto
učencev razdeljenih v več razredov. Šola deluje seveda v izmenah. Prav tako Se učijo kolikor toliko zdravi ljudje osnov kmetijstva, ki uspeva ob stalnem namakanju z od drugod pripeljano vodo. Ljudje dobivajo prepotrebna navodila iz osnove higiene, štirinajstletne mlade žene in njih soproge, pa sami župniki poučujejo o kontrolirani rasti družine.
Vendar kljub določenim vidnim napredkom problemi obstajajo: dnevno je potrebno najnujnejših stopetdeset ton živeža, zato da se omogoči življenje petinšestdesetim tisočim domorodcem in sedemdesetim tisočim emigrantom.
Sedmero v Makakeju obstoječih skladišč lahko nudi hrano le za mesec dni. Najmanj tolike važnosti je dobava pitne vode iz bližnjih že obstoječih štirih črpališč vode, potrebam pa bi lahko zadostilo šele petnajst črpališč vode. Prav v te namene zbira RK iz Trsta denarna sredstva.
Problemi zdravja so na dnevnem redu: tako zaradi podhranjenosti, de-hidriranosti kot tudi zaradi higiensko neustreznih razmer je nastala vrsta bolezni, katerih posledica je veliko-
krat smrt.
Močno je prav zaradi higienskih razmer (odprto stranišče za tisočdve-sto ljudi) razširjena očesna nalezljiva bolezen, katere zadnji stadij je slepota, razširila pa se je tudi kolera, teh primerov je danes okrog dvatisoč. Poleg razširjenega tifusa grozi prebivalstvu, ki je po vladni akciji preseljeno na jug države, še malarija ter slaba zdravstvena in siceršnja pomoč. Vsak posameznik predstavlja neizmeren problem zase, tisočpetsto sirot, otrok brez staršev še posebej.
In vendar je potrebno kljub potrebam po takojšnji pomoči tem ljudem razmišljati na njihovo bodočnost: ta dežela je bila nekoč pokrita z gozdovi, ki so jih nepremišljeno trebili v škodo domačinov za tuj kapital, zemlja je rodovitna in klima naklonjena kmetijstvu, voda pa se nahaja pod zemljo v globini samih petintrideset do^ štirideset metrov. Kljub pesimistični sedanjosti je prav zato upati na ustvarjalno in lepšo prihodnost, saj v tej deželi grozdje rodi kar dvakrat letno, v dveh letih pa drevesa zrastejo štiri metre . . . seveda, če ■je voda.
Sindikati o referendumu in sklepu Confinduslrie
Različni predlogi za boj proti preklicu premične lestvice
Enostranski preklic Confindustrie o premični lestvici je v središču razprav sindikatov tudi v naši pokrajini. Čeprav se vsi strinjajo, da je treba enotno nastopiti proti temu samovoljnemu ukrepu, pa se predlagani načini sindikalnega boja med seboj razlikujejo.
Tako se je včeraj sestalo tržaško tajništvo CGIL za industrijo in prevoze ter ocenilo sindikalno situacijo po referendumu in odločitvi Confin-dustria. Olj tej priliki so tudi po vseh tovarnah razdelili lepak, s katerim obtožujejo vse tiste sile, ki povezujejo odločitev Confindustrie z dogodki pred referendumom in morebitno zmago »da«.
Po mnenj» CGIL pa je do te odločitve Confindustrie prišlo že mnogo prej in ni bila odvisna od izida ljudskega glasovanja. CGIL tudi očita sindikatoma CISL in UIL, da nista pripravljena sodelovati v enotni borbi proti Confindustrii o ceni delovne sile in proti vladi glede zmanjšanja davčnih odbitkov in večjega zaposlovanja mladih.
CGIL poziva vse, da začnejo s takojšnjo akcijo za notranje pogodbe s poudarkom na plačah, organizaciji
dela, delovnem umiku in zaposlovanju. Da bi še bolj poglobili te probleme in jih razširili na vse kategorije delavcev je tržaški CGIL sklical za torek generalni svet CGIL. O istih problemih je včeraj razpravljal tudi deželni izvršni odbor sindikata UIL, ki je poudaril predvsem pomembnost uspeha »ne« na referendumu in pa obsodil nedavni sklep Confindustrie v zvezi s premično lestvico.
UIL poudarja velik politični pomen njihove zmage na referendumu in obenem obsoja KPI in komunistično komponento CGIL, ki naj bi bila po njihovem mnenju odgovorna za neenotnost sindikatov. UIL se tudi zavzema za obnovitev te enotnosti, vendar se mora pri tem upoštevati politično stanje po 10. juniju.
Tudi glede sindikalne borbe zaradi preklica premične lestvice se UIL ne strinja s predlogi CGIL in zagovarja kot edino možnost dogovore na državni ravni med sindikati, vlado in podjetniki. Ob koncu zasedanja je izvršni svet UIL tudi poudaril, da se je z vso dobro voljo pripravljen srečati s predstavniki CGIL in CISL, vendar le na podlagi osnov in ciljev, ki jih oni predlagajo.
Od danes v Nabrežini praznik godbenega društva »Nabrežina«
Zaradi slabosti voznica zavozila v zid in bila pri priči mrtva
Danes se bo na igrišču športnega društva »Sokol« v Nabrežini pričel dvodnevni tradicionalni praznik, ki ga Prireja godbeno društvo »Nabrežina«. V okviru nocojšnjega kulturnega sporeda bi omenili ravno koncert domače godbe, ki bo pod vodstvom kapel-toka Stanka Misleja med drugim iz-Vajala motive iz programa s katerim Se je predstavila na nedavnih gostovanjih v Sovodnjah (prejšnjo nede-'jo) in v Sevnici (2. junija).
Osrednji del kulturnega programa Pa bo nedvomno jutri popoldne: naj-Prej (okrog 18. ure) bo nastopil Pihalni orkester »Svoboda« iz Anhove-fa pri Novi Gorici, ki ga vodi Franc Žižmond. Nastop omenjene glasbene skupine (ki deluje v okviru TOZD ^Salonit«) pomeni nedvomno novost, saj je doslej gostovala pri nas zelo Poredkoma. Zatem bodo nastopili mla-to plesalci tržiškega društva CIABS, to se bodo predstavili s serijo standardnih plesov. Razporejeni bodo v tei skupine, plesne točke pa bo vsaka skupina izvajala ločeno.
Omenimo naj še, da bo prisotne oba večera zabaval narodnozabavni ansambel »Pomlad«.
Družabno srečanje slavistov
„ Slavistično društvo Trst vabi vse toane in prijatelje, da se še enkrat
srečajo pred počitniškim premorom, tokrat na družabnosti, ki bo danes zvečer na kmetiji Radovič v Nabrežini. Zbiranje bo ob 8.30 na nab,režin-skem trgu pred knjigarno.
Nocoj prireditev srednje šole S. Kosovel
Srednja šola Srečko Kosovel na Opčinah vabi prijatelje mladine in starše na prireditev, ki bo danes, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Pel bo šolski pevski zbor, nato bo 50 dijakov nastopilo v celovečerni, posebej za to priliko napisani igri Leto obletnic. Sledilo bo nagrajevanje najboljših v slovenščini in matematiki (dar sklada prof. Andreja Čoka in Hranilnice in posojilnice na Opčinah).
Natečaji za docente na srednjih šolah
Šolski sindikat CGIL obvešča, da bodo redni natečaji za docente na nižjih srednjih šolah objavljeni takoj po 15. juniju, medtem ko bodo natečaji za višje srednje šole okrog 25. junija.
Podrobnejše informacije in obrazce dobijo zainteresirani na sedežu CGIL v Ulici Pondares 8 vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure.
Od danes na Padričah proslava 400-Ietnice obstoja vasi
Padriče proslavljajo štiristoto obletnico obstoja, v ta namen se bo odvijala vrsta kulturnih in družabnih srečanj pod organizacijo domačega KD Slovan, Gozdne zadruge, ŠZ Gaja, odseka VZPI - ANPI in osnovne šole K. D. Kajuh. Začetek programa je namenjen osnovnošolski mladini, ki bo danes ob 15.00 poslikala tla vaškega trga. Tako bo vsem omogočen ogled tega ekstempora, ki kar kliče lepo vreme.
Zvečer, ob osmi uri, pa bo ob vodnjaku na padriškem trgu svečani govor z odkritjem kamnitega stola .v spomin na tako pomembno obletnico obstoja vasi. Sledil bo zabavni program na igrišču Gaja ob zvokih ansambla Ottavia Brajka in ob dobro založenih kioskih.
Jutri, v nedeljo, je predviden že kar ob 8.30 balinarski in teniški turnir za ljubitelje teh dveh športov. Popoldne bo na športnem igrišču Gaja o-srednja proslava, na kateri bodo poleg domače osnovne šole K. D. Kajuh in pevskega zbora Slovan nastopili gostje Godba na pihala iz Šoštanja, pevski zbori PD Slovenec iz Boršta, KD Lipa iz Bazovice in KD Primorec iz Trebč.
Tudi v nedeljo bo za večerno zabavo poskrbel izolski ansambel Ottavia Brajka, ki veselih plesalcev ne bo razočaral.
Za volanom svojega ford taunusa 2000 je včeraj tragično izgubila življenje 42-letna gospodinja Eva Czombos por. Gio-vannini, po rodu iz Madžarske. Po Cesti za Glinščico je vozila proti Trstu, ko je blizu Dom ja, v višini podjetja Dino Conti, izgubila oblast nad avtomobilom in silovito zavozila v zidno ograjo omenjenega podjetja. Udarec je bil tako hud, da je bila nesrečna voznica pri priči mrtva.
Karabinjerji, ki so uvedli preiskavo o dogodku, domnevajo, da je Giovan-ninijevo po vsej verjetnosti zajela slabost in da je zaradi tega zavozila na desno. Po trčenju so motorni del avtomobila zajeli plameni, očividci pa so jih pogasili še pred prihodom gasilcev. Na kraj so prihiteli tudi reševalci RK, ki pa že mrtvi voznici niso mogli več pomagati. Vzroke smrti bo vsekakor ugotovila sodna obdukcija.
Važni obvestili šolskega skrbništva
Šolsko skrbništvo sporoča, da rok za vlaganje prošenj profesorjev za vključitev v redne pokrajinske le-
stvice habilitiranih in diplomiranih prosilcev zapade 29. junija.
Obenem šolsko skrbništvo opozarja, da 20. junija zapade rok za vlaganje prošenj za vključitev profesorjev v posebni seznam po čl. 25 ministrske okrožnice z dne 16. marca 1984.
Vse podrobnejše informacije nudi šolsko skrbništvo.
Razpis
za stenodaktilografe v notranji upravi
V Uradnem vestniku št. 134, z dne 8. junija 1985, je bil objavljen javni natečaj z izpiti za 341 mest steno-daktilografa 5. plačilne stopnje v notranji upravi.
Prošnje na posebnih obrazcih (na razpolago so na prefekturi, soba št. 20) morajo prispeti na prefekturo v roku 30 dni od dneva objave v Uradnem vestniku. Podrobnejše informacije nudijo uradi na prefeikturi vsak delavnik od 9. do 12. ure.
• Uradni vestnik št. 131, z dne 5. 6. 1985, je objavil umike pismenih in praktičnih preizkušenj za tiste, ki so se prijavili na javni natečaj za mesta prevajalcev in tolmačev za španski, slovenski, ruski in arabski jezik v notranji upravi.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona ’85
Danes, 15. t. m., ob 18.00, red B, štirinajsti koncert. Dirigent Andrea Giorgi; solisti: T. Stojat, H. Miiller Molinai! C. De Bartoli.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 16. junija, ob 19. uri: Revija folklornih skupin Slovenije.
Okrogla dvorana
Od jutri, 16., bo petka, 21. junija: »VI. Vidmarjev memorial« - šahovski turnir.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
Danes, 15. t. m., ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus.
POLETNO
GLEDALIŠČE KRIŽANKE
Od 21. do 23. t. m. ob 20. uri: 26. mednarodni festival jazza. Sodelujejo skupine: Vienna Art Orkestra, Paquito d’ Rivera Quintet, Big Band RTV Ljubljana, Quatebriga, Anthony Braxton Quartet, Nana, Enrico Rava Quartet in Julius Hemphill Yah Band.
kino
Ariston 17.30 — 22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Woody Alien.
Eden 15.30 — 22.10 »Piggy’s for man«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.00 »Star man«. Režija J. Carpenter.
Exceisior 17.00 — 22.00 »Un fantasma tra noi due«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Madame Helene». Prepovedan mladini pod 18, letom.
Dvorana št. 2 17.00 — 22.00 »Scuola guida«.
Dvorana št. 3 17.00 — 22.00 »L’amico silenzioso«. Za vsakogar.
Mignon 16.00 — 22.15 »Birdy, le ali della libertà«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Runaway«.
Capito! 17.00 —- 22.00 »Rombo di tuono«. Za vsakogar.
Vittorio Veneto 16.30 — 21.45 »Urla del silenzio«. Za vsakogar.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Fuga di mezzanotte«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »The Brothers«.
Radio 15.30 — 21.30 »La chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Sklad »M. Čuk«
priredi
DANES, 15. T. M„ ob 20.00 v telovadnici v Repnu
KONCERT
SLOVENSKIH LJUDSKIH IN UMETNIH PESMI
Sodelujeta: dekliški pevski zbor Glasbene šole iz Trebnjega in tamburaški orkester osnovne šole D. Kette s prilagojenim programom iz Novega mesta.
čestitke
Danes se na Bledu poročita ALEŠ ŽETKO in NINA. Vso srečo jima želijo prijatelji.
Danes se poročita
ORAGLIELA NARDIN in LUCIANO REBULA Veliko sreče in razumevanja jima želi
KD F. Venturini
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, Žavlje.
šolske vesti
Učenci in učitelji osnovne šole F. Milčinski na Katinari vabijo na razstavo ročnih del, ki bo danes, 15. t. m., od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure ter jutri, 16. t. m., od 9. do 13'. ure.
Osnovna šola P. Trubar in otroški vrtec iz Bazovice vljudno vabita na razstavo risb in ročnih del, ki bo jutri, 16. junija, od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter v ponedeljek, 17. t. m., od 9. do 12. ure.
Osnovna šola F. S. Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo danes, 15., 17., 18., 19. in 20. t. m., od 9. do 12. ure v šolskih prostorih.
Srednja šola S. Kosovel z Opčin vabi starše učencev, znance in prijatelje na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 15. junija, ob 20. uri. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje dijakov.
Osnovna šola J. Ribičič vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 15. t. m., ob 11. uri v šolski telovadnici.
Celodnevna osnovna šola S. Gruden šempolaj - Slivno priredi jutri, 16. junija, v šolskih prostorih v šempolaju razstavo risb in ročnih del. Razstava bo odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 15. junija VID
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 3.15 in zatone ob 18.11.
Jutri, NEDELJA, 16. junija JUŠT
Vreme včeraj: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb rahlo narašča, veter 4 km na uro jugovzhodnih, vlaga 71-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Andrea Schiavon, Luca Schiavon, Manuela Medelin, Stefano Lo Gatto, Elena ■ Ordinanovich, Sara Amoroso, Stefania Ferraresi, Luigi De Santi.
UMRLI SO: 79-letni Nicola Cenna-mo, 88-letna Valeria Maretti vd. Tati-cek, 81-letni Giovanni Cumar, 44-letni Ginetto Pompei, 70-letni Giordano Ma-horaz, 65-letni Guglielmo De Stefani, 85-letni Bruno Furlani, 76-letni Antonio Chrevatin, 83-letna Domenica Ive.
OKLICI: uradnik Giovanni Santaniel-lo in študentka Almerinda Rubino, u-radnik Diego Ravaligo in frizerka Daniela Spindch, uradnik Paolo Forna-setti in uradnica Gabriella Cecchini, mehanik Franco Stocovaz in uradnica Corinha Gurian, uradnik Rocco Domasi in uradnica Rossana Marcon, zdravnik Adriano Rinaldi in učiteljica Claudia Tauri, komercialist Fabio Guida in uradnica Estelia Smokovic, carinar A-lessandro Ellero in učiteljica Stella Ricco, uradnik Sandro Benvenuti in študentka Fulvia Vardabasso, industrijski izvedenec Bruno Tessera in uradnica Maria Gabriella Crossa, trgovec Enrico Scatigna in prodajalka Lorena Petruzzi, uradnik Fabio Pi»zi in uradnica Alessandra Tominz, mehanik Antonio Fiorot in natakarica Loredana Tretjak, mizar Fabio Baldè in gospodinja Rosanna Abbondanza, agent javne varnosti Dario Mucchiut in gospodinja Tiziana Deeleva, trgovec Alfredo Procentese in uradnica Alessandra Marchetti, hidravlik Walter Polissa in učiteljica Marina Brecelj, šofer Claudio Crepaidi in blagajničarka Annamaria Dominici, podčastnik Vincenzo Vitale in gospodinja Luisa Di Domenico, policijski agent Agostino Coire in gospodinja Lina-Angela Mucciolo, agent javne varnosti Francesco Colella in likarica Vincenza Scancella^, agent javne varnosti Giovanni Fucile in gospodinja Francesca Oteri, šofer Valdi Prodan in gospodinja Debora Leonardi, finančni stražnik Antonio Timpanaro in gospodinja Giuseppa Calabrese, delavec Michele Lillo in gospodinja Patrizia Vescovo, delavec Gianfranco Krizmancic in uradnica Pierangela De Mezzo.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.

NUDIMO USLUGE ADMINISTRATORJEM JAVNIH IN PRIVATNIH ZGRADB
+ zidarska dela
♦	vodovodne napeljave
♦	električne napeljave
♦	termične napeljave
♦	čiščenje
♦	pleskanje
♦	sanacija ambientov
Ul. dei Porta 6/1 - 34141 TRST- 040/772333
1585-1985
Vaške organizacije vabijo na{
PROSLAVO 400-LETNICE PADRIČ
DANES, 15. 6.: ob 15. uri ex tempore za osnovnošolsko mladino; ob 20.
uri postavitev spominskega obeležja.
JUTRI, 16. 6.: ob 8.30 balinarski in teniški turnir; ob 17. uri OSREDNJA PROSLAVA — Sodelujejo: osnovna šola K. D. Kajuh, gostje iz Šoštanja, pevski zbori PD Slovenec, KD Lipa, KD Primorec, KD Slovan in Godba na pihala iz Šoštanja.
Oba večera PLES ob zvokih ansambla Ottavia Brajka iz Izole. Delovali bodo dobro založeni kioski.
GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA«
prireja 15. in 16. junija 1985
PRAZNIK GODBE
na igrišču SOKOLA v Nabrežini
DANES, 15. junija: ob 17. uri otvoritev praznika; ob 18. uri koncert domače godbe; od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD. JUTRI: 16. junija: ob 16. uri otvoritev kioskov; ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra SVOBODA iz Anhovega pri Novi Gorici pod vodstvom Franica Žižmonda; ob 19. uri nastop plesalcev društva CIABS iz Tržiča; od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD. Delovali bodo dobro založeni kioski s pristno domačo kapljico. V primeru slabega vremena se praznik podaljša še v ponedeljek, 17. 6.
mali oglasi
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo redna vaja v ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici. Sledila bo seja odbora.
KD V. Vodnik - Dolina vabi na 4. junijske glasbene in likovne večere. V sredo, 19. t. m., ob 20.30 v Torkli odprtje RAZSTAVE SILVE BOGATEČ IN GABRIJELE OZBIČ. V petek, 21. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina koncert vokalno-inštrumentalne skupine NUOVO RICERCARE iz Trsta. Vabljeni!
SKD Barkovlje priredi jutri, 16. junija, pohod po barkovljanskih klancih. Odhod izpred barkovljanskega društva ob 9. uri. Vodil bo Edi Godnik.
OPZ in MPZ Zvonček, ženski zbor Repentabor ter ansambel Burja vabijo ob zaključku sezone na SLAVNOSTNI KONCERT, ki bo jutri, 16. junija, ob 20.30 na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu. Sledila bo predstavitev dela slovenske zemlje v sliki in besedi »Tam kjer sonce in burja valovita v morje in kamen«.
KD VESNA vabi
danes, 15. t. m., ob 20.30
v Dom A. Sirka v Križ na
JUBILEJNI KONCERT DEKLIŠKEGA ZBORA VESNA
ob 10-letnici ustanovitve
TRK SIRENA
priredi
DANES, 15. t. m., s pričetkom ob 20.30 v pomorskih prostorih v Barkovljah
Himalajski večer
Časnikar Lojze Abram bo predaval in prikazal svoje diapozitive, inž. livij Pertot bo razstavljal izbor svojih fotografij o pomembnem podvigu tržaških alpinistov v daljnem Nepalu.
Vabljeni člani in prijatelji! Razstava fotografij Ldvija Per-tota bo odprta do konca junija.
razstave
V	TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava grafik Vladimira Makuca.
Danes, 15. junija, ob 18. uri bodo v tržaški galeriji na Trgu Unità odprli razstavo slikarja Alferia Colauttija.
V	galeriji Meduza v Kopru je odprta razstava akademskega slikarja Gabrijela Stupice iz Ljubljane, ki bo odprta do 18. junija.
razna obvestila
Slavistično društvo Trst vabi na družabnost ob zaključku sezone, ki bo danes, 15. t. m., ob 20.30 pri Radoviču v Nabrežini. Zbirno mesto na trgu v Nabrežini (pred knjigarno). Pridite!
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
izleti
SPDT Trst obvešča, da je zbirališče jutrišnjega izleta na Snježnik ob 6.15 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpia-no), odhod avtobusa pa ob 6,30. Udeleženci naj imajo s seboj veljavne potne „liste; hrana iz nahrbtnika!
OSMICO je odprl v Riomanjih Zdeno Hrvatič. Toči pristno domače belo in črno vino.
PLESKAMO in barvamo kvalitetno. Tek 003865/54084.
PRODAM VW PASSAT 1300 letnik ’78 v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/32844 v uradnih urah.
DVOPOSTELJNO SOBO in kuhinjo za počitnice ali vikend v Bovcu dajemo v najem. Tel. 003865/86232.
PRODAM fiat 127 sport, letnik 1980, prevoženih 58.000 km. Tel. št. 571-574 po 16.30.
DUŠAN MILIČ iz Repniča »Gašper« ima osmico. Toči samo teran.
VINSKE BRATCE vabi Stanko Gruden iz Samatorce 6. Toči črno in belo vino ter reže domač pršut.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji, nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami.
PRODAM parcelo z gozdom, 1.100 kv. m. Tel. na št. 228-390.
WINDSURF fanatic-fun prodam. Tel. na št. 040/421-515.
PRODAM mizarske stroje in mašinsko orodje. Tel. 412-380.
IŠČEM večji travnik za košnjo. Tel. na št. 040/631-962.
HONDO 400 four kupim. Telefonirati zjutraj na št. 68-475 ali zvečer na redakcijo Primorskega dnevnika — Nadja.
Alfa 75.
Kreativna vožnja
Želiš voziti z užitkom? Vabimo te na veliko doživetje za volanom z novim avtom alfa 75
_____N_______
jutri, 16. junija, od 9. do 13. ure, Trg della Borsa CARVAT — Ulica Caboto 22 (Ind. cona)
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
PASTIRCI - 1973
Režija: Franc Štiglic. Igrajo: Andrej Čevka, Miha Levstek, Bogo Ro-Potar, Ksenija S in ur in Jože Zupan.
1V Ljubljana, danes, 15. junija, ob 17.10.
Mislimo, da je postal že prijeten o-bičaj, za vas bralce in za nas, ki to rubriko urejamo, otvoriti naš filmski leden z naslovom iz »Retrospektive filmov Franceta Štiglica«, ki jo že dalj časa ponuja ljubljanski studio v s'ast in zabavo zaspani, sobotni popoldanski publiki.
Štiglicev filmski in televizijski opus j° tesno povezan z (domačo) litera-luro: Kosmač, Potrč, Tavčar, Bevk, Kranjec, Marodič, Seliškar in Ingolič. Tokrat se spoprijema, ob pomoči Andreja Hienga in Ivana Potrča, z 1’teramim svetom Franceta Bevka, ki sodi med najuspešnejše in najplo-dovitejše pisatelje naše mladinske književnosti. Potemtakem tudi literarna predloga ne rabi velikih predstavitev. Več ali manj, je vsem zna-Ua še iz šolskih klopi.
Filmska priredba, ki vizualizira boj za oDstaneK mladih junakov, milih bajtarskih najemnih pastircev, ne po-Ueverja socialnokritičnega jedra i-stonaslovljene povesti. Gre še dlje. Režiserjeva srečna roka dviga in odpira realistično dimenzijo krutosti v bolj romantično in lirično podobo o-troškega sveta.
LE NEVI
DEL KILIMANJARO
»Snows of Kilimanjaro« - 1952
Sneg na Kilimandžaru
Režija: Henry King. Igrajo: Gre-Sory Pečk, Ava Gardner, Susan Hay-"ard. Rete 4, v nedeljo, 16. junija, ob 20.30.
Režiserski veteran King, ki je začel 2 Incejem, je avtor slavnega »juž-hjaškega« filma Tol’able David (1921) >n odtlej priznan avtor - obrtnik klasičnih del iz raznih žanrov: Med njegovimi boljšimi in bolj dognanimi fil-mi je tudi ta priredba Hemingwaye-ve novele z istim naslovom, ki spada v klasično zbirko Devetinštirideset povesti. Kot v eksotičnem izvir-uiku, se počasi in sredi hiranja čustev in lajanja hijen odigrava medigra smrti, bolestnih hrepenenj in nemočnih pustolovščin. Omeniti velja tudi odličen igralski podvig Gardner-ieve in Pecka, dveh svežih in značilnih obrazov petdesetih in tudi šestdesetih let.
LA CARROZZA D'ORO - 1952
Zlata kočija
Režija: Jean Renoir. Igrajo: Anna Magnani, Duncan Lamont, Riccardo Rioli, Edoardo Spadaro. RTB Barba-ra, v torek, 18. junija, ob 20.30.
»Zlata kočija« je eden izmed ključkih filmov Jeana Renoira, ker zajema motive iz mnogih drugih del in Podaja predvsem iskrenost v Ijubez-m in poslanstvo umetnika; to je film, hi je zgrajen po vzorcu kitajskih škatel, film o gledališču v gledališču.
»Zlata kočija je verjetno največji Renoirov film, vendar je bil sprejet 2elo krivično s strani občinstva in kritike. Vsekakor pa gre za najbolj Plemenit in prefinjen film, ki je bil kdajkoli posnet. Sama odmaknjenost m ljubeznivost, gracija in svežina. Anna Magnani je čudovita zvezda tega elegantnega filma, kjer so barva, ritem in montaža na višini Vivaldi-jeve glasbe.«
. Tako zaneseno je o tej sladki italijanski komediji govoril, pred kratkim umrli režiser (in kritik) franco-skega novega vala, Francois Truf-faut, ki je takole vzljubil ta zapozne-h Renoirov cvet, da je po njem i-menoval svojo lastno producentsko hi-»Les films de la Carrosse«. Truf-faut je pustil za sabo, poleg številnih
filmov, dve čudoviti in nadvse koristni knjigi. Slavni intervju s Hitchcockom in zbirko kritik najbolj priljubljenih filmov, ki je izšla v Italiji pri založbi Marsilio pod naslovom »I film della mia vita«. Iz te smo izbrali gornji odlomek.
HO SPOSATO UNA STREGA »I married a Witch« - 1942
Poročil sem se s čarovnico
Režija: Renč Clair. Igrajo: Veronica Lake, Fredric March, Robert Bencley, Susan Hayward. Rete 4, v torek, 18. junija, ob 23.20.
Renč Clair je začel (filmsko) kot dadaist, skupaj s Picabio režira Entr’acte (1924). Je sopotnik francoske filmske avantgarde dvajsetih let v družbi imen kot so Canudo, Gance, Delluc, Epstein, Dulac, Lčger, Ray, Marcel L’Herbier. Mojstrski in svojevrsten režiser nemih filmov se je u-veljavil tudi v zvočnem, tja do poznih šestdesetih let z elegantimi in bizarnimi, skoraj vedno sanjskimi zgodbami. Domovina je tudi izjemno počastila tega velikega cineasta s tem, da ga je imenovala za člana francoske akademije.
Poročil sem se s čarovnico je drugi naslov iz njegovega ameriškega obdobja. Med vojno je namreč Clair kot mnogi drugi, pribežal v ZDA. Pri tem delu mu je uspelo zliti v lep in lahkoten spektakel burkaški ritem francoskega vaudevilla in dodelano duhovitost hollywoodske komedije. Čarovnica iz • 17. stoletja preizkuša vse svoje trike in čarovnije, da bi pripravila do ljubezni politika današnjih dni...
Za isti dan ob 16.50 predlaga RAI 2 še en Clairov film, Il quartiere dei lillà iz 1. 1957, ki je precej svojsko zgrajen po vseh pravilih klasične tragedije. Enotnost kraja, časa in dogajanja je značilno za to tragično pravljico. V prologu se predstavijo »brezdelnež« Joujou, njegov prijatelj »artist«, Marija, ki jo Joujou ljubi in bandit. V kavami in v četrti se enolično odvijajo vsakdanji obredi; skozi ustavljeni čas petih dejanj, se dogajanje usodno suče proti tragičnemu epilogu.
V sredo, 18. t.m., je zadnje srečanje s Clairom, vedno na RAI 2, ob 17.00, ko bo na sporedu ljubezenska komedija Le belle di notte (1952) z Gérardom Philippom, Martine Carol, Gino Lollobrigido, Magali Vendeuil.
SIAMO DONNE - 1952
Smo ženske
Režija:	Roberto	Rossellini (igra:
Ingrid Bergman) ; Luchino Visconti (igra: Anna Magnani); Luigi Zampa (igra: Isa Miranda); Gianni Franciolini (igra: Alida Valli); Alfredo Gua-rini (igra: Anna Amendola). Italia 1, v četrtek, 20. junija, ob 9.30.
Opozarjamo na ta naslov predvsem zaradi njegovega dokumentarnega pomena. Avtor osnutka za ta omnibus in glavni koordinator tega kolektivnega podviga je Cesare Zavattini, od vseh priznan in še danes dejaven »spi-ritus agens« italijanskega filmskega neorealizma. Na enem od zadnjih beneških festivalov je predstavU svoj zadnji apolog - performance, La ve-
Kar se pa tiče ženskih portretov samih, lahko tu uživamo precej »neizdane« variante Bergmanove, Nanna-relle in Vallijeve. Vse tri bomo vsekakor še dobili, v bolj zaokroženih igralskih stvaritvah tako za Rossel-linija kot za Viscontija. Bergmanovo najdemo v Rossellinijevih Stromboli, terra di Dio, Europa 51 in Viaggio in Italia, Magnanijevo v Rossellinijevih Roma città aperta in Amore ter Viscontijevem Bellissima, Alido Valli pa v izredno občuteni vlogi v Viscontijevem Senso.
Prvi kanal
10.00	Puzzle - 2. del
11.00	n mercato del sabato - 1. del
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	D mercato del sabato - 2. del
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute
14.00	Prisma
14.30	Un re per quattro regine -film
Igrajo: Clark Gable, Eleonor Parker, Jo Van Fleet.
15.50 Richie Rich - risanka
16.30	Posebnosti iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino
18.05	Žrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.35	Zgodovina Italije:
Srednji vek - 7. oddaja
19.35	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Al Paradise - varietejski program
22.10	Dnevnik
22.20 Posebnosti Dnevnika 1
23.10	Crociera d’inverno - TV film 23.40 Prossimamente - napoved programov za prihodnje dni
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Dnevi Evrope
10.30	Prossimamente
10.45 Simpatiche canaglie - komični filmi
11.05	Viaggiatore senza bagalio -TV priredba
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Slovenske ljudske pravljice: Pehta in Bedanec
8.25 Železniška postaja
8.40	Naš prijatelj Tito - TV nadalj. 8.55 Miti in legende:
Antični miti: Orest - nani-
7anka
9.10 Nihče kakor jaz - TV nadalj.
9.40	Pariskop
10.10	Naša pesem Maribor 84
10.40	Računalništvo
11.05	Čudeži narave:
Živali severa
11.35 Ljudje in zemlja
12.05	Poročila
15.50 Mednarodno srečanje čarodejev
17.10	Retrospektiva filmov Franceta Štiglica :
Pastirci
18.40	Boj za obstanek:
V gozdu - dokumentarec
19.10	Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik
20.00	Hiša pod drevjem - film
21.40	Zrcalo tedna
22.00	Rock koncert
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria -film
9.30	Phyllis - TV film
10.00	Facciamo l’amore - film
11.45	Campo aperto
12.50	II pranzo è servito - kviz
14.00	Totò diabolicus - film
16.00	Fra Diavolo - film
18.00	Freebie & The Bean - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.30	Risatissima - spektakel
23.30	I 4 figli di Kate Elder - film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film 8.50 La fontana di pietra - TV novela
9.40	Malù - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Caccia al 13
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.10	Rijy il piccolo Cid - risanka
15.30	L uomo ragno - risanka
16.10	Vicini troppo vicini - TV film
16.40	Retequattro per voi
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malù - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	I guerrieri - film
23.45	Hec Ramsey - TV film
1.30	L ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	L uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	La piramide di cristallo - film
11.15	H salotto di Minilinea
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
14.00 Šola in vzgoja:
Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.30	Sereno variabile - 1. del
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	- 18.30 Sereno variabile - 2. del
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 9
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	La ragazza di Bube - film Igrajo: Claudia Cardinale, Georges Chakins, Marc Michel
22.20	Dnevnik 2 - Vesti
22.30	R cappello sulle ventitré
23.15	H brivido dell’imprevisto - TV film
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
14.00	Bologna: Kolesarstvo
14.15	Bologna: Tenis
16.05	šola in vzgoja:
Zdraviti se s prehrano - 5. in zadnji del
16.35	Šola in vzgoja:
Laboratorij v šoli
17.05	Destinazione San Remo - film
18.25	R Pollice
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo: dogodivščine in odkritja
20.15	Napoved programov za prihodnje dni
20.30	WB: Venders - Bertolucci Film in TV' - pogovori
21.15	Dnevnik 3
21.50 Prva svetovna vojna - dokumentarec
22.40	Cèzanne in Picasso - 42 mojstrovin
23.25	Jazz club
Koper
13.00	Tržnica
14.20 Truplo v kleti - komedija
15.45	Risanke
16.00	Nepremagljivi Shogun - risanke
16.30	Bratje in sestre - TV film
17.00	Neznana obzorja - dok.
17.30	Čudoviti ranč Rumene žolne -TV film
17.55 TV novice
18.00	Sužnja Isaura - TV film
18.30	Skrivnostni svet Arthurja Clar-lc3.
19.00	Atletika
20.25 Policija se zahvaljuje
22.00	Življenje z računalnikom
23.00	Taksist - TV film
24.00	Košarka
Zagreb
14.45	Balkanski festival folklore
15.30	Rugby
17.00	Brigadirsko poletje 85
19.00	Risanke
19.30	TV dnevnik
20.00	Past za inšpektorja Callaghana - film
21.45	TV dnevnik
22.00	Rock koncert
13.00	Chips - TV film
TV	M-00 Šport
16.00	Bim bum barn Nana supergirl - risanka La famiglia Mezil - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino : risanka
18.00	Musica è
19.00	Caceie and Company - TV film
20.00	I cartonissimi
20.30	Supercar - TV film
21.30	La banda dei sette - TV film
22.30	Automan - TV film
23.30	Šport
00.30 Deejay Television - Video Music non stop
TELEPADOVA
13.00	Šport
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Capriccio e passione - TV film
16.30	Risanka
18.00	Coccinella - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
19.00	Le avventure di Huckfinn -risanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Illusione. d’amore - TV film
21.30	L’arbitro - film 00.30 L’uomo che viene da lontano -
film
TRIVENETA
9.30	A sud dei Tropici - TV film
10.00	H figlioccio del padrino - film
14.00	Squadra speciale anticrimine -TV film
14.45 Le spie - TV -film
15.30	Huckleberry Finn - risanke
16.30	A sud dei Tropici - TV film
20.30	Lola Montez - film
TELEFRIULI
14.30	Le pillole di Ercole - film 16.50 Risanka
19.30	Quella strana ragazza - TV film
23.00	H gatto e il canarino - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Pianist Massimo Gon v Kulturnem domu v Trstu. Koncert je priredila Glasbena matica 2. aprila letos; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: Zanimivosti iz živalskega vrta, pripravlja Majda Mihačič; 14.30 Glasbeni listi;
15.00	Swing - time; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Človek v sodobnem svetu;
16.15	Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Letošnje 3. meddeželno tekmovanje mladih violinistov v Farri pri Gorici; 18.00 Dramska vetrovnica: Večer umetniške besede: Kajetan Gantar: »Nič ni silno tako kot človek«; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 00.00 -
4.30	Nočni program Radia Koper; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: Kruh in sol Radia Koper;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Pesem tedna; 17.00 Microchip;
17.15	Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programa; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 9.03 Ultra tight; 9.15 Galletti; 9.33 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pičice na i; 14.35 Popoldanski program; 14.45 Športna rubrika; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Film in glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Disco magic; 17.33 V dveh je bolje; 18.00 Bili so popularni ; 18.33 Vse iz New Yorka; 20.00 Zaključek oddaj.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val; 9.00 Zeleni val weekend;
10.15	Black-out; 11.00 Glasbena srečanja; 11.44 Magična svetlika; 12.26 Mahatma Gandhi - radij, priredba; 13.25 Izžrebanje loterije; 14.05 Frank Sinatra; 15.03 Varietà varietà; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni program; 19.20 Ci siamo anche noi; 19.55 Black-out; 20.35 Studio za vas; 21.03 Z kot zdravje; 22.00 Drevi Vittorio Caprioli in Mario Carotenuto; 22.27 »Mi sono messo l’America« - radij, priredba; 23.05 Telefonski poziv - zaključek oddaj.
RADIO 2
7.30,	8.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 6.05 šola in vzgoja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Odprti prostor; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Hit Parade; 15.00 Viaggiatori a Trieste - radij, priredba; 15.50 Hit Parade; 17.02 Tisoč in ena popevka; 19.05 Glasba; 19.50 Eri forte, papà; 21.00 Simfonični koncert; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak in EP;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja;
20.00	- 23.00 Slovencem po svetu. Domovina je ena. Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno.
Gregory Pečk
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Na slovesnosti prisotni ugledni gostje
Brici so vendarle učakali:
Poletne koncertne prireditve po gradovih in samostanih
danes odprtje Sabotinske ceste
In vendarle smo dočakali. Štirideset let star sen šest tisoč Bricev, da bi bili po najkrajši poti povezani s središčem regije Novo Gorico, se danes uresničuje. Danes bodo namreč svečano otvorili Sabotinsko cesto, le nekaj kilometrov dolgo cesto, ki bo povezala Novo Gorico z jugoslovanskimi Brdi preko kilometra in pol dolge trase na italijanskem ozemlju. Cesta pa bo služila le avtomobilskemu prometu za povezavo dveh krakov jugoslovanskega ozemlja. Ne bo z nje moč priti na italijansko cestno omrežje.
Za izgradnjo ceste so se italijanski in jugoslovanski diplomati domenili pred desetimi leti v Osimu. Gre torej še za eno zaključeno področje takrat sklenjenih sporazumov. Tako italijanska kot jugoslovanska stran so takrat sporazumno spoznali, da je bilo šest tisoč Bricev, ki so bili leta 1947 priključeni jugoslovanski državi, precej odrezanih od regijskega središča, oziroma, ker takrat Nove Gorice še ni bjlo, od osrednjih krajev Primorske.
Če so hoteli najprej do Solkana, kasneje do Nove Gorice, so morali po trideset in še več kilometrov dolgi cesti na Plave. Marsikdaj pozimi zaradi ledu na cestah to ni bilo mogoče. Najprej so mislili na gradnjo tunela pod Sabotinom, pa so misel kmalu opustili. Ostala pa je želja po hitri cesti, po Sabotinski cesti.
Po sporazumu v Osimu so res cesto pričeli graditi. Na stroške Jugoslovanov za del trase, ki poteka po jugoslovanskem ozemlju, na stroške Italijanov pa za tisti del, ki poteka I» italijanskem ozemlju, pa čeprav Italijani ceste ne bodo uporabljali. Gradnja je trajala nekaj let. Pri Solkanu so morali čez Sočo zgraditi nov most in tudi urediti novo vozlišče.
Iz Nove Gorice v Brda bo moč po novem priti v nekaj minutah.
Na današnjo otvoritveno slovesnost pridejo odlični gostje z obeh strani, tako da bodo dali še večjega poudarka jugoslovansko - italijanskemu prijateljstvu. Napovedan je prihod dveh
zunanjih podministrov in sicer Marka Kosina in Maria Fioreta. Prisotna bosta tudi predsednik naše deželne vlade Biasutti in predsednik slovenske vlade Šinigoj.
Svečanost se bo pričela ob 11. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Nova Gorica kjer bodo slovesni govori. Po teh bo ogled nove ceste.
Za promet bo cesta odprta v popoldanskem času. V Brdih bodo priložnost izkoristili za odprtje tradicionalnega praznika češenj.
35 letal danes iz Ronk na Lošinj
Na otoku Lošinj so odprli letališče za turistična letala. Italijanski letalci bodo tja poleteli danes. Prišli bodo iz raznih krajev severne Italije. Od poldneva bo kar 35 turističnih letal vzletelo z letališča v Ronkah, eno za drugim, vsaki dve minuti.
Grajski koncerti, oziroma grajski glasbeni večeri. Tako je naslov pobudi, ki jo letos že četrtič prireja videmska pokrajinska uprava, oziroma odborništvo za kulturne dejavnosti, v sodelovanju z odborom za ohranitev in valorizacijo gradov v naši deželi. Gre za pobudo, ki je prejšnja leta naletela na zelo ugoden odziv publike. V poletnih mesecih se bo tako zvrstilo kar dvanajst glasbenih večerov v raznih krajih Furlanije, v starih gradovih, samostanih ali drugih sugestivnih prostorih. V sporedu je vključen tudi koncert, ki bo ob zaključku sezone, 7. septembra, na gradu v Gorici, kjer bo nastopil Chicago Siring Trio. Pravzaprav je treba povedati, da se je sezona že pričela in sicer prejšnjo soboto. Danes, s pričetkom ob 21. uri bo v samostanu Rožac koncert basista Huga Alberta Lamasa ob orgelski spremljavi Else Bolzonello Zoja. Sicer se bodo glasbene prireditve odvijale po sledečem razporedu: 22. junija v Venzone (Pu-šja vas), 29. junija v Cordovadu, 6. julija v Arcanu, 13. julija v Villalti, 27. julija v Strassoldu in Rocca Bernardi, 3. avgusta v Možcu, 24. avgusta v Huminu (Gemona), 31. avgu-
Na višjih srednjih šolah 41 maturantov
V ponedeljek na naših šolah pričetek maturitetnih izpitov
Letošnjim maturantom klasičnega liceja Primoža Trubarja bo ta slika lep spomin na mladostne dni
Leta 1895 je nastalo društvo »Gorica«
Na Goriškem praznujemo letos tudi pomembno obletnico na telesnokul-tumem področju. Pred devetdesetimi leti je bilo namreč ustanovljeno prvo kolesarsko društvo na Primorskem, z imenom »Gorica«. Društvo je bilo tudi med prvimi na Slovenskem, ki se je bavilo s tekmovalnim kolesarstvom. Z izleti, tekmovanji, krožnimi vožnjami in z drugimi različnimi prireditvami so takratni član društva dokazovali slovensko prisotnost v tem prostoru. Pomembno obletnico bo Zveza slovenskih športnih društev v Italiji počastila z dvema prireditvama, ki bosta v soboto, 22. junija v Gorici (kolesarski poligon za mladino) in v nedeljo 23. junija v Sovodnjah (kolesarsko srečanje).
ŠZ SOČA — PEVSKI ZBOR
RUPA - PEČ
in SOVODENJSKA OBČINA
vabijo na
PRAZNIK
V RUBIJSKEM GRADU
Danes ob 18. uri: moška odbojka Sovodnje - Škofja Loka, nastop iluzionista Romana, ples z ansamblom »Souvenir«.
Jutri ob 10.30 ex tempore za o-snovnošolce na' temo »MOJA VAS« in za srednješolce na temo »40 let od osvoboditve«. Od 19. uri nastop dramske skupine iz Branika, nagrajevanje ex tempora, ples z ansamblom »Souvenir«.
V ponedeljek, 17. t. m. se prično tudi na slovenskih srednjih šolah mature, enako kot v vsej državi. 41 slovenskih dijakov bo letos polagalo maturo na štirih višjih srednjih šolah v Gorici. Tem je treba dodati še šest dijakinj, ki bodo polagale usposoblje-nostni izpit na tečaju za otroške vrtnarice. Z raznimi pismenimi nalogami pa se bodo v ponedeljek spoprijeli tudi dijaki tretjih razredov slovenske nižje srednje šole I. Trinka.
Na klasičnem liceju Primoža Trubarja je maturantov deset. V ponedeljek (začetek ob 8.30) bodo pisali slovensko nalogo, v torek pa italijansko.
Na učiteljišču Simona Gregorčiča je pet maturantov. V ponedeljek (začetek ob 8. uri) bodo pisali slovensko nalogo, v torek pa latinsko. Goriški učiteljiščniki bodo seveda pisali nalogo v Gorici, pa čeprav je komisija enotna za goriško in tržaško podobne šolo. Isto velja za prej omenjene licejce.
Na učiteljišču pa bo šest dijakinj, ki so tri leta obiskovale tečaj za o-troške vrtnarice, pisalo v ponedeljek italijansko nalogo, v torek pedagoško, v sredo pa slovensko.
Na strokovnem zavodu za trgovino Ivana Cankarja se bodo pismeni izpiti pričeli v ponedeljek ob 8.30 s slovensko nalogo. V torek pa bodo
maturanti pisali nalogo iz upravnih ved. Tu je trinajst dijakov.
Na goriški vzporednici trgovsko-tehničnega zavoda Žige Zoisa iz Trsta bo matura letos prvič. Pričetek pismenih nalog bo v ponedeljek ob 8.30 z nalogo iz slovenščine. V torek pa bo na vrsti srbohrvaška naloga.
Ustni izpiti bodo nekaj dni kasneje.
Tudi 94 dijakov tretjih razredov slovenske nižje srednje šole Ivana Trinka bo v ponedeljek ob 8.30 pisalo
prvo nalogo, in sicer italijansko nalogo. V torek bo na vrsti slovenščina, v sredo nemščina, v četrtek pa matematika.
Vsem našim dijakom seveda želimo, da bi na najboljši način opravili te izpite. Drugi dijaki, tisti, ki nimajo letos teh skrbi, bodo danes, po šolskih mašah, izvedeli kako so jih ob koncu šolskega leta profesorji ocenili. Izidi bodo objavljeni na oglasnih deskah posameznih šol.
Posebna meteorološka služba za potrebe kmetijstva v deželi
V ponedeljek spet manifestacija delavcev tržiške ladjedelnice
Tudi na območju Furlanije - Julijske krajine naj bi v doglednem času ustanovili posebno službo za zbiranje, obdelavo meteoroloških podatkov in pravočasno posredovanje napovedi kmetijskim proizvajalcem, glede nevarnosti pojava nekaterih glivičnih bolezni na rastlinah, glede količine padavin itd. O izvedljivosti takega načrta so obširno razpravljali na zadnji seji upravnega sveta deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), kakor izhaja iz poročila za tisk. U-stanova bo poverila skupini izvedencev nalog za pripravo študije o ureditvi take službe, je poročal predsednik deželne ustanove Del Gobbo. Za zbiranje podatkov naj bi izkoristili tudi naprave, ki bodo vgrajene v okviru jugoslovansko - italijanskega obrambnega sistema pred točo. Služba pa bi morala biti nujno povezana tudi s podobnimi ustanovami, ki že delujejo ali so v postopku organizacije na območju drugih severnoitalijanskih dežel. Samo tako bo namreč mogoče zbrati dovolj točnih podatkov in tudi izdelati zanesljive napovedi za uporabo v kmetijstvu.
Na zadnji seji upravnega sveta u-stanove ERSA so odobrili tudi obračun poslovanja v lanskem letu ter odobrili vrsto finančnih ukrepov v korist zadrug (jamstva na posojila) in zasebnikov.
• Goriški pokrajinski svet se bo ponovno sestal v sredo, 19. t. m., ob 17. uri. Za omenjeno sejo ni bil predložen nov dnevni red, ampak bodo na-
daljevali z razpravo o tistih vprašanjih, ki so bila uvrščena v dnevni red dveh zadnjih sej, a jih niso vzeli v pretres.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI:
Alesani, Via Carducci 38 - tel. 84268.
Poldrugo uro stavke in protestno manifestacijo napovedujejo delavci tržiške ladjedelnice za ponedeljek, 17. t.m. dopoldne. Na protestni manifestaciji bodo sodelovali vsi uslužbenci, tisti, ki so v dopolnilni blagajni in tisti, ki so redno zaposleni. Razlog za
stavko in protestno manifestacijo, ki se bo pričela pred vhodom v ladjedelnico ob 8.45, zaključila pa približno ob 10.30, je v precejšnji zamudi glede pričetka izvajanja načrta za gradnjo ploščadi Micoperi. Kakor je znano, je vlada s svoje strani že sprejela vse ukrepe in sedaj ni več nobenih zadržkov glede financiranja itd. Pojavljajo pa se, ugotavlja sindikat kovinarjev, nove težave in zamude, tako glede naročil za gradbeni material, kakor tudi glede samega pričetka izvajanja načrta.1 Zdi se, da bodo v načrt tudi vneseni nekateri popravki, kar bo seveda pomenilo spet odgodi-tev pričetka gradnje.
Delavci ladjedelnice pa želijo s ponedeljkovo stavko ponovno opozoriti, da sama gradnja ploščadi Micoperi ne bo rešila ladjedelnice in da je treba nujno pričeti izvajati načrt prenovitve trgovskega ladjevja in to v smislu lani novembra doseženega načelnega sporazuma.
Goreli so odpadki na odlagališču
Skoraj tri ure so se trudili goriški gasilci v četrtek zvečer, preden so pogasili ogenj v nekem odlagališču odpadkov pri Marianu. Škode pravzaprav ni. Poseg gasilcev je bil potreben zaradi smradu in dima, ki je zajel dobršen del naselja.
C
informacije SIP uporabnikom Menjava telefonske številke
Družba SIP obvešča, da bo v torek, 18. junija, menjala telefonsko številko približno 200 abonentom v občinah Kopriva/Capriva del Friuli, Morar/Moraro, Moša/ Mossa in Sv. Lovrenc/San Lorenzo Isontino.
Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka se sestavi tako, da se vstavi št. »8« po drugi številki, npr.:
stara številka 80600 80799
nova številka 808600 808799
Dva meseca bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo dajala uporabnikom ustrezne napotke.
Za nadaljnje informacije se interesenti lahko posluži-jo št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
1

j
sta v Zoppali in 7. septembra v Gorici.
Naj ob koncu omenimo, da sta pobudnika, oziroma organizatorja glasbenih večerov tudi letos poskrbela za izdajo trijezičnega kataloga, v katerem so poleg koledarja, predstavljeni tudi kraji prireditev.
»Don Kihot« v Kanalu ob Soči
V Kanalu ob Soči bo v prihodnje® tednu pet predstav Don Kihota Mi-haila Bulgakova, v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Gre za skupno uprizoritev Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Cankarjevega doma iz Ljubljane in Festivala Ljubljana. Vse predstave bodo na odprte® prostoru. V ponedeljek, četrtek in petek bodo predstave ob 16. uri in so v glavnem rezervirane za gojence raznih šolskih ustanov, predstavi v sredo, 19. in soboto 22. junija pa bosta ob 20.30 in sta namenjeni širši publiki.
Drevi zaključni nastop
gojencev GM
Po zaključnem nastopu gojencev šole Glasbene matice v Štandrežu bo podobna prireditev danes zvečer V Gorici, v predavalnici v Ul. della Croce 3. Predstavili se bodo gojenci, ki obiskujejo šolo Glasbene matice V Gorici. V ponedeljek pa se bodo v istih prostorih, na zaključni produkciji, zbrali gojenci sovodenjske podružnice šole Glasbene matice. Obe prireditvi bosta ob 20. uri.
Poletni urnik avtobusov
na pokopališče
Mestno avtobusno podjetje obvešča uporabnike, da bodo z jutrišnjim dnem, v nedeljo, 16. junija, spremenili vozni red avtobusov, ki z glavne pošte vozijo na glavno goriško pokopališče skozi naselje Sv. Ane. Do spremembe prihaja le ob nedeljah in praznikih, vozni red ob delavnikih o-staja nespremenjen.
S postajališča v bližini glavne pošte bodo avtobusi odpeljali ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 16.05, 17.10, 18.00 in 19.00 uri (zadnja vožnja pelje le do naselja Sv. Ane).
S parkirišča pred glavnim pokopališčem pa bodo avtobusi odpeljali ob 9.20, ob 10.20, ob 11.40, ob 12.20, ob 16.25, ob 17.30 in ob 18.20.
Ta nedeljski umik bo veljal do nedelje 15. septembra.
izleti
Dvojezična knjižnica iz Ronk prireja 22. junija enodnevni izlet v Slove nijo. Vpisovanje sprejemajo Štefanija Pahor (776123), Nivea Samar (777906) ali v knjižnici v Romjanu (Davorin Devetak 779434). Pobudo pripravljajo ob sodelovanju novogoriške krajevne skupnosti in je namenjena Italijanom in Slovencem iz Ronk in Nove Gorice.
Za izlet društva upokojencev v Trento ja še nekaj razpoložljivih mest. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu društva v Ulici Della Croce 3.
šolske vesti
Učenci in učitelji slovenske osnovne šole vabijo starše in prijatelje, na zaključna šolsko prireditev, ki bo danes, ob 10.30 v prostorih šole.
_____________kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Omicidio a luci rosse». Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Una ninfomane tutta bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »College«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Strada di fuoco«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Hotdog«; 22.30 »Lady Chatterly«.
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Expres v ognju«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU: Alla salute. Ulica C. Cosulich 117 -
tel. 711315.
Ivan Humar ob izvolitvi za župana
Odkrito sodelovanje z vso števerjansko skupnostjo
V	prejšnjih dneh smo skupno s kroniko izvolitve županov v Doberdobu in Sovodnjah, objavili tudi daljše Pogovore z županoma Lavrenčičem in Primožičem. Danes objavljamo nastopni govor števerjanskega župana Ivana Humarja na prvi seji občinskega sveta, potem ko smo o seji podrobneje že poročali.
V	trenutku izvolitve za števerjanskega župana čutim dolžnost zahvaliti se v prvi vrsti vsem tistim volivkam in volivcem v naši občini, ki so na volitvah letos 12. in 13. maja glasovali za kandidate Liste občinske e-notnosti, ki je tokrat, prvič, dobila večino v naši občini. Osebno se zahvaljujem tudi tistim svetovalcem, ki so me danes izvolili za župana ih mi naložili nelahko nalogo voditi v prihodnjih petih letih našo občinsko upravo.
Zahvaliti pa se moram vsem dosedanjim občinskim upraviteljem, županom, odbornikom, svetovalcem, ki so v tem občinskem svetu, od leta 1951, ko je bila obnovljena občinska samostojnost v Števerjanu, pa do včeraj, upravljali našo občino tudi s tem, da so vložili veliko truda in svojega časa za dobrobit vse števerjanske skupnosti. Moja zahvala gre svetovalcem, ki so bili izvoljeni tako na listah Demokratične fronte Slovencev kot Kmečko - delavske zveze. Liste občinske enotnosti kot Slovenske skupnosti. Vsak od njih je po svoje in v mejah svoje pristojnosti, kot župan, kot odbornik, kot svetovalec večine ali kot svetovalec opozicije, doprinesel veliko za upravljanje naše občine.
Splošen gospodarski razvoj je prinesel blagostanje v našo občino, na-
šim ljudem. Ni več med nami revščine, o kateri so nam govorili naši očetje. Danes smo bogat kraj, vinogradništvo je prineslo v našo vas lep zaslužek. še večjo skrb moramo vsi skupaj posvečati še bolj kvalitetnemu razvijanju te naše dobrine. Istočasno pa moramo skrbeti tudi za dodatni razvoj drugih panog gospodarstva, da ne bi ostali navezani samo na monokulturo. V tem splošnem gospodarskem razvoju bomo nadaljevali seveda predvsem to, kar je načrtala že prejšnja uprava, in sicer dokončali bomo vodovod. Poskrbeli pa bomo za razširitev in asfaltiranje cest. S pokrajinsko upravo se bomo dokončno domenili o ureditvi ceste Ločnik -Gradiškuta - Jazbine in briške ceste od Števerjana do Dolenj. Naši stiki z goriško občinsko upravo bodo odkriti in pošteni, saj živimo tesno eden ob drugem in so taki stiki vsakdanji ter nujno potrebni. Še bolj bomo razširili stike z jugoslovansko soseono občino Nova Gorica in še zlasti z našimi najbližjimi sosedi v Brdih. Poiskali bomo možnost pobratenja s kako jugoslovansko krajevno upravo. Našli b,omo stik tudi z našimi rojaki na Koroškem. Okrepili pa bomo stike s slovenskima občinama Sovodnje in Doberdob, skupno se bomo zavzemali za izglasovanje globalnega zaščitnega zakona ter za njegovo konkretno uresničitev.
V našem briškem merilu bomo odkrito in prijateljsko sodelovali v Briški gorski skupnosti in z njenim u-pravnim odborom. Podprli bomo njena prizadevanja za razvoj Brd in seveda zahtevali, da se pravilno upošte-
vajo tudi zahteve števerjanskega prebivalstva in občine.
Ne bi se rad sedaj dotikal podrobnosti našega bodočega upravljanja, ki ho temeljilo tako na pristojnostih občine kot na smernicah, ki smo jih, kot kandidati liste občinske enotnosti nakazali v našem volilnem programu. Rad pa bi povedal, da bomo našim starejšim občanom posvečali vso skrb. Vzgojili so nas, pokazali do nas veliko skrbi, zato je tudi prav, da se jim mi danes oddolžimo s tem, da jim kar se da pomagamo.
Naša občinska uprava bo temeljila na načelih slovenstva in napredka. Izhajamo iz narodnoosvobodilnega boja primorskih Slovencev. Ta načela
bomo spoštovali. Smo Slovenci in taki želimo tudi ostati. Zaradi tega bomo skrbno varovali to našo specifičnost, še posebej, ker se zavedamo, da smo na najbolj zahodnem robu slovenske zemlje. Istočasno pa se dobro zavedamo, da moramo gojiti prijateljstvo z demokratičnimi Italijani, s tistimi, ki spoštujejo to našo posebnost, ki nam ne odrekajo pravic. Zaradi tega bomo s takimi poštenimi Italijani in njihovimi institucijami tudi sodelovali. Prav v tem okviru želimo sodelovanje vseh občanov, vseh svetovalcev v našem občinskem svetu. Že v zadnjem obdobju prejšnje mandatne dobe smo našo željo po sodelovanju dokazali s tem, da smo podprli župana Stanislava Klanjščka, ko je pri-
šlo do znanih nesoglasij v vrstah takrat večinske stranke Slovenske skupnosti. Svetovalci Liste občinske enotnosti smo takrat omogočili nadaljevanje demokratičnega upravljanja občine in preprečili tudi morebitni prihod komisarja na naše županstvo.
Zaradi tega je prav, da s tega mesta apeliram na vse svetovalce, tako na tiste danes večinske Liste občinske enotnosti, kot opozicijske Slovenske skupnosti, da odkrito sodelujejo z menoj in odborniki, da nam, ki smo bili danes izvoljeni v odbor, pomagajo z nasveti, predlogi, pa tudi s pomisleki in kritikami. Opozicijo pozivam na konstruktivnost, saj konec koncev gre za uspešno upravljanje v korist vseh občanov.
Istočasno Vam lahko povem, da bomo vprašali za sodelovanje vse komponente naše občine, kultoma in prosvetna društva, skupine, razna društva, šolo, našo šolo, brez katere bi danes najbrž ne bilo več narodno zavednih ljudi v Gorici in na Goriškem nasploh.
V prejšnjih tednih smo praznovali 40. obletnico osvoboditve našega kraja in, kot posledica tega, tudi 40. obletnico obnovitve slovenskih šol na Goriškem. V duhu praznovanja teh štiridesetletnic in z globokim spoštovanjem do vseh tistih, ki so se borili v narodnoosvobodilnem boju, do tistih, ki so padli ali umrli kot partizani in v uničevalnih taboriščih, začenjamo naše upravno delo.
še enkrat. Vas svetovalce in vso števerjansko skupnost vabim k odkritemu in poštenemu sodelovanju za dobrobit vseh prebivalcev naše občine.
Briška osmica sredi Solkanskega polja
Osmice običajno dobiš na podeželju, ne pa v mestu. Vendar pa ko si na Solkanskem polju ne veš kje pravzaprav si: v mestu ali na podeželju? Nekoč je bilo to polje sestavni del Solkana, dandanes te od tega kraja loči državna meja. Si v mestu in vendarle si od njega precej oddaljen. Ko na goriški strani pri pevmskem mostu zagledaš lovorjevo vejo, ki te opozarja, da je nekje v Ulici Scogli osmica, kar zaviješ po tej ozki poti, ki te ob levem bregu Soče in mimo šin-tarja privede do kraja, kjer takoj veš, da si že pri osmici. Pred hišo, no. ozki cesti, je parkiranih precej avtomobilov, motorčkov in tudi koles. Do te hiše pa prideš tudi z Livade ali pa s Svetogorske ceste, kar po ozki Ulici Brigala Etna. Tudi na Svetogorski cesti te lovor jeva veja opozarja, da boš naprej po tej poti našel osmico.
Podveršičevi, doma iz Števerjana, so se pred približno dvajsetimi leti priselili v Gorico, na Solkansko polje. Homa v števerjanu imajo vse polno vinogradov, ki so jih seveda obnovili in povečali v zadnjem času, tako da imajo na zalogi kar precej dobrega briškega vina. Bric pa ne bi bil Bric če ne bi okrog svoje hiše, pa naj stoji ta kjerkoli, zasadil trt. Tako imamo tudi na Solkanskem polju, o krog Podveršiieve hiše, kar velik vinograd.
Vina imajo seveda precej, tako belega kot rdečega. Zaradi tega so že od svojega prihoda v Gorico, pred dvajsetimi leti, odprli tu osmico in pričeli vabiti vanjo predvsem Goriča ne. Na dvorišču kmečke hiše in tudi
v večji pritlični sobi stavbe te gospodinja Marica, ki je v tej »službi« od jutra do večera, pa tudi gospodar Anton, postrežejo z dobrim briškim vinom, poleg tega pa ti nudijo še prigrizek: domačo panceto, kuhana jajca itd. Vse to v poletnem času, saj je osmica odprta dva meseca, v juniju 'in juliju. Osmico pa Podveršičevi odpirajo tudi pozimi, to se sicer kaj čudno sliši, da lahko gostom poleg vina ponudijo še dobre klobase in druge kuhane dobrote, ki jih pripravijo takrat ko koljejo prašiče. Očetu in materi v osmici pomagata tudi hčerka irKsin, seveda ko sta prosta drugih opravil.
Osmica na Solkanskem polju je odmaknjena od vsakdanjega hrušča, od velikih prometnih zvez po katerih se
odvija gost promet. Je na mirnem kraju, kjer je le malo hiš, sredi travnikov in polj. Je skoro pod Saboti nom na katerem sedaj vidiš zarezo nove mednarodne ceste, ki se odpira v teh dneh. Na vzhodni strani vidiš novogoriške stolpnice in goriški grad, pred njimi pa nekajmetrski visok zid, ki ui zid, marveč nekdanji okop vojašnic, takozvanih kazermet, na Solkanskem polju, če pa pogledaš pj)ti zahodu pa vidiš prelepa goriška Brda. To pa Bricu, preseljenemu v Gorico pomeni veliko.
Skoro pozabil sem. Poleg vina in kaj za pod zob pri Podveršičevih v tem času dobiš tudi dobre briške češ nje. Take kakršnih dobiš bore malo več.
marko WALTRITSCH
Bogat spored poletnih prireditev za ostarele in upokojene občane
Goriška občinska uprava pripravlja, v sodelovanju z raznimi društvi in ustanovami, ki skrbijo za upokojence in nasploh za ostarele občane, vrsto kulturnih, športnih in rekreacijskih prireditev, ki se bodo odvijale v poletnih mesecih. Poleg organiziranih obiskov različnih, predstav, razstav in podobnih kulturnih dogodkov, ki bodo v našem mestu v tem času, in ki so namenjene tudi širši publiki, se za upokojence pripravlja še vrsta posebnih prireditev.
Junijski spored predvideva tako turnir v balinanju, ki se je uradno pričel že prejšnji četrtek, ob koncu meseca je v programu dvodnevni izlet-romanje v Assisi in Loreto. Poleg tega si bodo upokojenci lahko v juniju ogledali vse prireditve na goriškem gradu.
Iz julijskega programa naj opozorimo na pomembnejše prireditve: 2. julija bo organiziran izlet na operetno predstavo v Trst (»Frasguita«), prav tako 18. julija (»La Baiadera«); v četrtek, 11. julija, napovedujejo družabnost s tombolo v prostorih javnega socialnega centra v Ul. Baiamon-ti, v nedeljo, 28. julija, pa popoldanski praznik na Rojcali, v priredbi zadruge »Arcobaleno«.
Tudi v juliju si bodo upokojenci lahko ogledali vse odrske, glasbene in tudi filmske prireditve, ki bodo na goriškem gradu.
Prireditve v avgustu se bodo pričele z velikim tekmovanjem v briško-li, 1. avgusta; 7. avgusta bo spet iz-
let v Trst na predstavo operete »Rose Marie«; 13. avgusta bo v večnamenskem socialnem centru poletna noč z društveno večerjo. Program v avgustu se bo sklenil z izletom (26. avgusta) v Pieve di Cadore.
Od prireditev v septembru velja vsekakor opozoriti na izlet z letijo ob istrski obali (8. septembra) ter ha zaključni turnir v ' balinanju. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu javnega večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti. Prav tam se upokojenci lahko pozanimajo za vstopnice po znižani ceni za obisk vseh poletnih prireditev m goriškem gradu.
Pri Rdečem križu tečaj prve pomoči
Goriški Rdeči križ bo tudi letos pripravil točaj prve pomoči, ki se bo odvijal na sedežu v Ulici Codelli 9. Tečaj, na katerem lahko sodelujejo občani od 16. leta starosti naprej, bo trajal deset večerov, na katerih bodo v teoriji in praksi prikazali osnovne posege prve pomoči.
Vpisovanje sprejemajo na sedežu Rdečega križa in se bo zaključilo 22. junija.
V'
Šolski nastop v Jamljah
Zaključni nastop goriških šolarjev v Kulturnem domu
Danes, po šolski maši, bodo učenci in učenke osnovnih šol v Jamljah in Dolu imeli zaključno šolsko prireditev na dvorišču osnovnošolskega poslopja v Jamljah.
Prireditve na goriškem gradu
Pod šotorom na goriškem gradu bo drevi zanimiva gledališka prireditev v beneškem narečju. Nastopi dialek-talna gledališka skupina »Ribalta veneta« s komedijo znanega pisca Giacinta Galline »Zente refada«. Gre za komedijo, ki sledi Goldonijevim zgledom. Začetek ob 20.30.
Jutri zvečer pa bodo na isLtn odru nastopile plesalke goriške baletne šole Tersicore na svojem zaključnem nastopu.
prispevki
NN iz Podgore, daruje zboru A. Paglavec, ob 10-letnici delovanja, 100 tisoč lir.
Učenke in učenci slovenskih šol O-tona Župančiča na Livadi in Franceta Bevka v Ulici Vittorio Veneto so se Jetos zares potrudili, da so na najboljši način pripravili zaključno šolsko prireditev. Več časa so se urili pod spretnim vodstvom učiteljskega ka-
dra ter gledališkega režiserja Janeza Povšeta, ki je spretno povezal letošnjo prireditev posvečeno 40-letnici obnovitve slovenskih državnih šol na Goriškem. Učenci in učenke so pred starši in občinstvom nastopili sinoči v
goriškem Kulturnem domu. Že več dni so se skupno vadili na odru Kulturnega doma. Včeraj zjutraj jih je naš fotograf ujel v svojo kamero, tako recitatorje in pevce, kot tudi skupni in zares mogočni pevski zbor. Zvečer so seveda bili s svojim nastopom še
bolj prepričljivi, saj so pred seboj imeli polno dvorano ljudi. Letošnja zaključna šolska prireditev je bila zares nekaj izrednega, s čimer so nas tako učenci kot učiteljstvo osrečili in presenetili.
BERITE
»Novi Matajur«
10 □ šport
Presenečenje tudi v polfinalnih tekmah evropskega košarkarskega prvenstva
Sovjetska zveza in Češkoslovaška za zlato kolajno
ČSSR nepričakovano premagala Španijo, Italija po pričakovanju zgubila proti Sovjetski zvezi
Finala med Sovjetsko zvezo in češkoslovaško na 24. košarkarskem e-vropskem prvenstvu si gotovo ni nihče nadejal. Sovjeti so sicer sodili med glavne favorite, če niso bili celo glavni favorit, vendar so skupaj z njimi uvrščali Špance, Jugoslovane, Italijane, Zahodne Nemce kot domačine. Na Čehoslovake pa ni nihče računal, še zlasti, če je pogledal na njihov rojstni list. In vendar se bodo borili za zlato, potem ko so včeraj odpravili še Španijo, ki se bo skupaj z Italijo potegovala za bron.
Sovjetska zveza — Italija 112:96 (73:40)
SOVJETSKA ZVEZA: Volkov, En-den, Tarakanov 11, Homičius 12, Val-ters 11, Tkačenko 4, Kurtinaitis 15, Jovajša 9, Belostenji 17, Sabonis 33.
ITALIJA: Savio 2, Bosa, Costa 2, Gilardi 7, Magnifico 15, Brunamonti 2, Villalta 11, Premier 18, Vecchiato 23, Marzorati 6, Sacchetti 10.
SODNIKA: Reinoso (ZDÀ) in Maini-
ni (Fr.); PM: SZ 28:38, Italija 25:30; PON: Magnifico (30), Kurtinaitis (36), Premier (36); 3 TOČKE; Tarakanov 1, Valters 1, Jovajša 1, Sabonis 1, Gilardi 1, Premier 2; GLEDALCEV: 6 tisoč.
STUTTGART — Italija je proti Sovjetski zvezi zdržala samo pet minut: zatem je nasprotnik prešel v vodstvo in ga neprestano višal, tako da je ob koncu prvega polčasa znašalo kar 33 točk razlike. Kazalo je, da se »az-zurrom« obeta katastrofa, kot je ni nihče pomnil, kaj šele pričakoval. Sabonis je bil praktično neustavljiv in je v samem prvem polčasu dosegel kar 26 točk. A tudi ostali, od Tara-kanova, Kurtinaitisa, Belostenjija in Homičiusa so spravljali Gambovo moštvo v obup. Italijani so bili povsem nebogljeni.
V drugem polčasu so Sovjeti pustili na klopi Sabonisa, katerega je zamenjal Tkačenko, očitno je popustila tudi koncentracija, ni bilo več tiste začetne zagrizenosti, saj o uspehu ni
bilo več dvoma, in tako so Italijani nekoliko zmanjšali zaostanek, ki je ostal v še dostojnih mejah. V Gam-bovem moštvu so se rešili edinole Magnifico in Vecchiato v svojem neenakem boju pod košema. Premier ni bil slab, zlasti v napadu, ostali pa so igrali povsem podrejeno vlogo, začenši z Marzoratijem in Brunamonti-jem.
»Azzurri« se bodo sedaj pomerili za bronasto kolajno, in sicer že drevi proti Španiji.
Češkoslovaška —■' Španija 98:95 (49:56)
ŠPANIJA: Villacampa 10, Sibilio 2, Margall, Jimenez 10, Romay 6, Martin 26, Gii 9, Costa, De La Cruz, Lopez Itturriaga 15, San Epifanio 17.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Skala 18, Zuffa, Havlik 23, Rajniak 31, Kropilak 15, Boehm 2, Okac, Brabenek 9, Ma-ticky.
SODNIKA: Weiland (Kan.) in Ri-chardson (VB); PM: Španija 30:20,
Češkoslovaška 28:32. PON: nihče.
STUTTGART — Češkoslovaška s svojimi veterani vse bolj preseneča. Potem ko je v četrtfinalu odpravila Jugoslavijo, si je v včerajšnjem polfinalu privoščila še Španijo. Uspeh si je vsekakor zaslužila, vendar ne samo po svoji zaslugi, ampak morda prav v tolikšni meri zaradi napak svojih nasprotnikov. Zadnje minute tekme proti Španiji so bile za las podobne srečanju proti Jugoslaviji ledina razlika je bila v tem, da je dotlej Češkoslovaška zaostajala, medtem ko je v prvi tekmi zaostajala Jugoslavija); ko sta do kraja manjkali dve minuti in pol, so pri rezultatu 86:86 Španci začeli z neverjetno serijo zgrešenih metov, očitno se jih je prijel strah pred porazom, nasprotnik pa je nadaljeval mimo in- natančno in se prebil v finale, kar se mu ni posrečilo od daljnega leta 1967, ko je zadnjič igral za prvo mesto na kakem tekmovanju.
Špancem je lahko žal za zamujeno priložnost, saj so obakrat, ko so po-
spešili ritem, pustili Čehoslovake za sabo: tako je bilo ob koncu prvega polčasa, ko so imeli 11 točk prednosti, bot v sredini drugega (v 14. min. so vodili z 8 točkami). Pri Špancih je očitno manjkala režija, tudi San Epifanio ni dal običajnega doprinosa, trener Diaz Miguel pa je preveč časa pozabil na Iturriago in Sibilia. Z druge strani pa so seveda češkoslovaški veterani, od že osivelega Skale do Brabeneka, Kropilaka, izredno natančnega Rajniaka, pa Havlika vsega občudovanja vredni, saj se jim v odločilnih trenutkih ni tresla roka in niso zgubili glave, kar si je tudi mogoče razložiti z dejstvom, da niso igrali pod psihološkim pritiskom, da morajo po vsaki ceni zmagati. Dosegli so namreč več od vsakega najbolj rožnatega pričakovanja.
OSTALI VČERAJŠNJI IZID: finale za 9. mesto Izrael - Romunija 90:89 (47:47). DANES: ob 17.00 finale za 5. mesto ZRN - Francija; 19.30 finale za 3. mesto Italija - Španija.
Na prvih uradnih poskusnih vožnjah za VN Kanade
Michele Albereto (ferrari) najhitrejši
Po sinočnjem izrednem občnem zboru Vesne
Posegli bodo bivši predsedniki
MONTREAL — V prvih uradnih poskusnih vožnjah za jutrišnjo avtomobilsko dirko formule ena, veljavno za VN Kanade, se je Michele Albereto na ferrari ju odlično obnesel, saj je prehitel tako Senno kot Prosta, ki sta bila včeraj njegova najnevarnejša tekmeca, in obenem postavil nov rekord proge. Sorazmerno dobro je šlo tudi drugemu pilotu Ferrarija, Švedu Johanssonu, ki je dosegel 10. najboljši čas.
Veliko smolo pa so imeli pri Alfa Romeu, saj se je ogenj prijel vseh njenih treh vozil, in sicer zaradi turbin: dvakrat se je to zgodilo Cheever-ju in enkrat Patreseju. Številni so bili tudi manjši incidenti, ki so se na srečo končali brez telesnih poškodb. Vanje so bili med drugimi vpletem Martini, Berger in Fabi.
VRSTNI RED: 1. Albereto (It.) ferrari 1’25”127; 2. Senna (Braz.) lo-tus renault 1’25”399; 3. Prost (Fr.) mclaren 1’25”977; 4. Rosberg (Fin.) Williams honda 1’26”255 ; 5. Warwick
(VB) renault èlf 1’26"801; 6. De An-gelis (It.) lotus renault 1’26”895; 7. Tambay (Fr.) renault elf 1’26”959; 8. Piauet (Braz.) brabham BMW i’27”004 ; 9. Cheever (ZDA) alfa romeo 1’27”638; 10. Johansson (Šve.) ferrari 1’27”870; 11. Patrese (It.) alfa romeo 1’28”081; 12. Lauda (Av.) mclaren r28”126; 13. Boutsen (Bel.) ar-rows BMW 1’28”241; 14. Mansell (VB) Williams honda 1’28”367; 15. De Ce-saris (It.) ligier gitanes 1’28”746; 16. Alliot (Fr.) ram hart 1’29”501; 17. Laffite (Fr.) ligier gitanes 1’29”730;
18.	Fabi (It.) toleman hart 1'29”910;
19.	Surer (Švi.) brabham BMW 1 minuto 30”206 ; 20. Berger (Av.) arrows BMW 1’30”826; 21. Winkelhock (ZRN) ram hart 1’31T47;
Panatta in Tous v polfinalu
BOLOGNA — Španec Alberto Tous in Italijan Claudio Panatta sta se uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Bologni. Tous je s 6:4, 6:0 premagal Švicarja Kuhar-
skyja, Panatta pa s 6:7, 6:2, 6:3 rojaka Narduccija.
Da Silva v vodstvu
BERN — Na tretji etapi kolesarske dirke po Švici je zmagal Avstralec Phil Anderson, na skupni lestvici pa vodi Portugalec Da Silva s 5” naskoka prav pred Andersonom in 7” pred Švicarjem Winterbergerom.
Danes kvaliteten rokometni
turnir na Škofijah
Ob 10-letnici obstoja ženskega rokometnega kluba Burja, ki je bil lani slovenski prvak, letos pa je zasedel 3. mesto, bo danes na Škofijah pri Kopru doslej najmočnejši ženski rokometni turnir na slovenski obali. Sodelujejo jugoslovanska prvoligaša Belinka Olimpija iz Ljubljane, Trešnjev-ka iz Zagreba, italijanski prvak Esten-blok iz Ferrare ter Burja. Pričetek turnirja bo ob 14. uri. (J. K.)
Tudi po sinočnjem izrednem občnem zboru v Križu ni nad ŠD Vesna zasijalo sonce. Občni zbor, ki ga je vod-' stvo kriškega nogometnega društva sklicalo z namenom, da seznani člane z nepreklicnim odstopom večjega dela odbora s predsednikom Angelom Bogatcem na čelu, ni prinesel zaželenih sadov, saj se ni nihče javil, da bi nadomestil sedanjo garnituro. Vsekakor velja poudariti, da članstvo ni zapustilo dvorane Ljudskega doma praznih rok, saj je iz razprave izšel konkreten predlog za izhod iz navidezno brezizhodnega položaja. Bivši predsedniki Vesne Franc Gattonar, Felix Košuta, Miroslav Sedmak in Claudio Sedmak so se namreč obvezali, da bodo skupaj s sedanjim predsednikom Bogatcem na posebni seji, ki bo menda prihodnjo sredo, skušali sestaviti izbor kandidatov, ki naj bi v prihodnji mandatni dobi okrepili odbor, ki šteje sedaj le malo res aktivnih članov. V tem primeru obstaja tudi možnost, da bi prišlo do preklica prej o-
'menjenega odstopa sedanjega odbora, kar bi seveda ortiogočilo, da bi Vesna 'priplula v bolj mirne vode.
V svojem uvodnem govoru je Bogateč seznanil članstvo z razlogi, ki so njega in večino ostalih odbornikov pri- j peljali do sklepa, da odstopijo. Med temi je v prvi vrsti pomanjkanje ljudi (potrebnih bi jih bilo najmanj dvajset, dejansko jih je pet ali kaj več), hkrati pa tudi razočaranje nad dejstvom, da s sedanjimi silami ni mogoče mladim (kljub lastnemu igrišču) nuditi zadostnih pogojev za razvoj. Ne nazadnje so tu prisotni še o-sebni in splošni napadi na odbor, kri-tizerstvo po gostilnah in tabo naprej.
Kakorkoli, ne glede na to, kako se bo končal poseg bivših predsednikov, se je dosedanji odbor obvezal, da bo še naprej vodil društvo do avgusta meseca. V tem času bo s kioskom na prazniku vina in rib in z nagradno loterijo skušal kriti precejšen primanjkljaj, ki ga je blagajnik zabeležil v komaj minuli sezoni, (ak)
Stekla pobuda Dober dan naši
V okviru pobude Dober dan naši je včeraj prišla v Lonjer skupina okrog 15 kolesarjev in kolesark iz podjetja Svilanit iz Kamnika. Po položitvi venca pred spomenik padlim, je bilo družabno srečanje v prostorih KK Adria. Danes bo ženska skupina krenila v Gorico, kjer jo bodo sprejeli v Kulturnem domu in zatem v Čedad, kjer se bo ustavila na sedežu društva I. Trinko. Pot jo bo zatem peljala v Bovec in v Avstrijo, po ozemlju, kjer prebiva slovenska manjšina
Finale 3. zamejskega šahovskega prvenstva ZSŠDI
Filipovič pred Pertotom in Lakovičem
Sinoči je bil na sedežu Poleta v Konkomelski ulici 1 na Opčinah finalni del zamejskega šahovskega br-zapoteznega prvenstva, k5 ga že tretjič zaporedoma prireja šahovska komisija pri ZSŠDI.
Tega finala se je udeležilo enajst najboljših zamejskih šahistov, ki so se na ta sklepni del uvrstili po kvalifikacijah, ki so bile na Opčinah pred več kot mesecem dni.
Že drugič zaporedoma je zamejski šahovski prvak mojster Božidar Filipovič, ki je osvojil skupno 19 točk. Prav v vseh dvobojih je gladko zmagal z 2:0, le z drugouvrščenim Pertotom je igral izenačeno 1:1. Državni prvokategornik Egon Pertot je skupno izgubil šest točk (osvojil jih
je 14), kar mu je zadostovalo' za o-svojitev naslova podprvaka. Osvojil je pet dvobojev, petimi (Filipovičem, Prašljem, Benedetičem, D. Jelinčičem in Antončičem) pa je izenačO.
Mojster Pino Lakovič iz Gorice in Drago Bajc sta osvojila enako število točk (12,5), vendar pa je bil Lakovič po Buholzovem sistemom boljši (osvojil je več točk z boljšimi igralci kot nasprotnik) ter dobil pokal za tretje mesto. Na petem mestu je pristal državni drugokategomik Dušan Jelinčič, ki je osvojil le pol točke manj od Lakoviča in Bajca (12). Odlično šesto mesto je osvojil Filibert Benedetič, ki je zbral točno polovico razpoložljivih točk — deset.
Na spodnjem delu lestvice tega fi-
nalnega dela so še Drago Antončič, ki je igral pod svojimi sposobnostmi, ter še v zaporedju Danilo Ukmar, Pino 'Rudež, Zlatko Jelinčič in Cveto Prašelj.
Popolna končna lestvica finala zamejskega šahovskega prvenstva je sledeča: 1. B. Filipovič 19; 2. E. Pertot 14; 3. P. Lakovič 12,5; 4. D. Bajc 12,5; 5. D. Jelinčič 12; 6. F. Benedetič 10; 7. D. Antončič 8,5; 9. P. Rudež 5,5; 10. Z. Jelinčič 4,5; 11. C. Prašelj 4.
Prvi trije uvrščeni so dobili pokale ZSŠDI, ostali finalisti pa so dobili kolajne. S tem turnirjem se letošnja brzopotezna šahovska sezona zaključuje. Mesečni brzotumirji se bodo spet začeli prvi petek oktobra.
domači šport
Jadralci Sirene na več frontah
Ta konec tedna se bodo mladi jadralci TPK Sirena udeležili regat v razredih optimist, evropa in laser.
V	razredu optimist hpdo Sirenini jadralci Andrej in Karlo Ferfolja, Miran Guštin, Marko in Marjana Debe-Ijuh, Klavdija Coslovic in Greta Meneči jutri nastopili v Benetkah.
V	razredu evropa se bodo Arjana Bogateč, Peter Sterni in Aleksander Panjek v Tržaškem zalivu udeležili dveh regat v organizaciji jadralnega kluba Circolo velico Adriaco: danes za pokal Nina Favretta, jutri pa za pokal prijateljstva.
Maksi Ferfolja pa bo jutri v Al-pagu nastopil na tretji preizkušnji za consko jadralno prvenstvu v razredu laser. (A. Debeljuh)
Roma in Ajax izenačila
RIM — V prijateljskem nogometnem srečanju sta se Roma in Ajax razšla pri neodločenem izidu 1:1 (0:1). Zadetka sta dosegla Van Het Schip (v 14. min.) in Gerolin (v 55. min).
Danes
ODBOJKA
DEŽELNI FINALE UNDER 15 MOŠKI
Od 15.30 v Pordenonu, šola Gozzi, Ul. Vesaglio in občinska telovadnica v Borgo Medana, Ul. Prosecco: nastopa tudi Sloga.
DEŽELNI FINALE UNDER 15 ŽENSKE Od 15.30 v Ronkah, telovadnica Fili-put. Ul. dei Campi in v Fari ob Soči, občinska telovadnica: nastopa tudi Sloga.
TURNIR A. BUDAL V MINIODBOJKI
15.00	v štandreški občinski telovadnici: nastopa 6 slovenskih društev.
PRIJATELJSKA TEKMA
18.00	v Dolini: Breg - Bled.
NOGOMET
MEMORIAL ČEVDEK
17.00	na Peči: finale za 3. mesto So-vodnje - Peč; 19.00 finale za 1. mesto: števerjan - Bilje.
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Ježica dečki; 17.00 Bor - Ježica mladinci.
Jutri
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Annamaria - Breg.
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA *'
17.00	v Vilešah: Audax - Mladost.
Amaterska kolesarska
dirka po Italiji
Na 3. etapi kolesarske amaterske dirke po Italiji (Reggello - Riole Terme za 118 km) se je uveljavil sovjetski predstavnik Uslamin, v skupni u-vrstitvi pa vodi Italijan Bergamo pred Vandellijem in Uslaminom.
Moser se pripravlja
na podvig
RIM — Francesco Moser bo danes poskusil posebno vozilo, s katerim bo čez čas skušal potolči svetovni rekord v hitrosti na zemlji s človeško silo.
Z občnega zbora pokrajinske zveze FI PAV
Povsem obnovili odbor
Nagradili igralke in vodstvo Friulexporta
V novem sedežu v Ul. San Lazzaro je bil v četrtek redni občni zbor pokrajinskega odbora odbojkarske zveze. Glavna točka je bila izvolitev novega odbora s štiriletno mandatno dobo. Po dolgih letih je dosedanji predsednik, dr. Jacolino, zapustil svoje mesto, saj kot novi podpredsednik deželnega odbora ne more ponovno kandidirati za predsedniško mesto na pokrajinski ravni. Namesto njega ja bil s polnim številom glasov izvoljen Paolo Ruggieri, v odboru pa so še odborniki Biasiol, Bette, Giacomelli in Giorgin. Društva so tudi sklenila poslati vsedržavni zvezi poziv, v katerem izražajo nasprotovanje novim pravilom o starostni omejitvi v deželnih ligah. Proti temu pozivu so se izrekla vsa prisotna slovenska dru-
štva in pa italijanski društvi Inter 1904 in OMA, se pravi, da se z vsedržavno zvezo strinjajo vsi najmočnejši tržaški klubi.
Pred pričetkom volitev je predsednik deželnega odbora prof. Pipan nagradil igralke in tehnično vodstvo združene mladinske ekipe Friulexport za pred nedavnim osvojeni naslov državnih podprvakinj v kategoriji de-
klic. Dekleta so prejela vsaka svoj pokal, tehnični direktor Šušteršič in
trenerja Koren in Kalc pa so prejeli plaketo. S pokali so bila nagrajena tudi društva, ki so v minuli sezoni
osvojila pokrajinska prvenstva. Med temi so bila tudi slovenska društva Bor, Breg in Sloga, levji delež pa je šel Interju 1904.
Z zmago do žreba, ko bo odločal o napredovanju
Jutri v Vilešah MIadost-Audax
, Po zadnjem sporočilu federacije ka-^e, da v primeru zmage Mladosti juhi v Vilešah proti Audaxu, ne bo pri-šlo do dodatnih tekem, marveč bo 0 ekipi, ki bo napredovala, odločal 2reb. Tako je bilo lani, ko so z žre-hoor določih dve ekipi, ki sta letos ‘grali v višji kategoriji. Za letošnje dodatne tekme so se v začetku odločili proti žrebu, sedaj pa kaže, da bo j^eča določila zmagovalca, vedno če bo to potrebno.
Sicer smo iz nepotrjenih vesti iz-vedeli, da bi od treh ekip kar dve Napredovali. Druge postave pa ne bi določil, žreb, marveč federacija sama, jh bi v prvi vrsti upoštevala športne *N druge sposobnosti kandidata. Ni zhano, kakšen ključ bo federacija u-PorabljaJa za tako izbiro.
Vse to pa velja le, če se bo jutri °b 17. uri na igrišču v Vilešah zgodilo to, kar doberdobski navijači u-Pajo: zmaga Mladosti proti goriške-rPu Audaxu. To pa bo zelo težko, še Posebno če sklepamo po tem, kar je
doberdobska ekipa pokazala v sklepnih tekmah in še posebno prejšnjo nedeljo v Tržiču.
Po vsej verjetnosti je spodrsljaj v Foljanu odvzel marsikomu voljo, da
bi odločno nastopil v tem dodatnem delu. To se pozna že po samih odsotnostih nekaterih igralcev na treningih, kar je po eni strani tudi razumljivo, saj po daljšem času popusti živčna koncentracija in volja. Mladost bo torej morala jutri igrati na vse ali nič. Morala bo dali na igrišče vse sile, ki jih še ima in od prve minute dalje oblegati nasprotno o-brambo in ne dovoliti Audaxu, da razvije svojo igro. Vse to je na papirju precej lahko, na igrišču pa se znajo stvari zasukati drugače.
Sicer bi zmaga, kot smo že uvodoma povedali, pomenila le, da imajo tudi Doberdobci eno tretjino možnosti, da jih žreb določi za zmagovito ekipo. V kroniko pa moramo beležiti, da bo jutri Mladost igrala brez dveh standardnih igralcev, Uliana in Gabrijela Ferfolje.
Na sliki: trener Matiussi bo moral jutri proti Audaxu »pričarati« posebno taktiko za svoje igralce.
S tekme Jadran - Olimpija
Pred tednom dni je na odprtem igrišču na Kontovelu pred številnim občinstvom ljubljanski košarkarski prvoligaš Olimpija seveda gladko premagal Jadran (119:71), ki je nastopil z nekaterimi Kontovelovimi igralci. Tekma je bila pač tipično posezonsko prijateljsko srečanje, na račun pa so prišli gledalci, ki so videli nekaj atraktivnih potez
Na finalnem miniodbojkarskem turnirju
Soča in Sovodnje pri vrhu
Mladinske igre za osnovne šole v atletiki
Nekaj dobrih rezultatov
V četrtek je bil v štandreški telovadnici finalni del turnirja v miniodboj-ki za deklice. Tega sklepnega dela sta se udeležili tudi dve naši trojici. Sovodnje in Soča sta se skupno s Torcano in Volley Canonom borili za osvojitev 1. mesta, ki daje možnost za nastop na državnem prvenstvu, ki h» septembra v Città di Castello. Končno 1. mesto je pripadlo ekipi Volley Canon iz Tržiča, ki je premagala preostale tri ekipe, Soča in Sovodnje pa sta z odličnim drugim in tretjim mestom potrdili napredek ženske odbojke na Goriškem, saj sta bili tehnično enakovredni zmagovalkam. Vsekakor sta trener Soče Boris Cotič in trener Sovodenj Rajko Petejan lahko zadovoljna z nastopom svojih ekip, ki sta zasedli odlični mesti v tem pokrajinskem prvenstvu, na katerem je sodelovalo nad 30 ekip.
Izidi sklepnega dela turnirja: Volley Canon - Tomana 2:0 (15:4, 15:8); Volley Canon - Soča 2:0 (15:3, 15:11); Sovodnje - Torriana 2:0 (15:2, 15:13); Soča - Sovodnje 2:0 (15:4, 15:3); Soča - Torriana 2:1 (7:15, 15:10, 15:7); Volley Canon - Sovodnje 2:0 (15.11, 15:5).
Končna lestvica: Volley Canon 6, Soča 4, Sovodnje 2, Torriana 0. (Zip)
Rejc prvak
Prvo mesto in naslov šahovskega prvaka Primorske je prepričljivo o-svojil mojstrski kandidat Vladimir Rejc (Tolmin), ki je zbral 6,5 točke, pol točke za njim je zaostal Škoberne (Tolmin), Sledijo: Vodopivec (NG) 5, Mokorel (NG) 3,5, Šestič (Piran) 2,5, Todorovič (Izola) 2, More (Idrija) 1,5 in Šuc (Piran) 1 točka.
Pred kratkim so bile na Kolonji mladinske igre v atletiki za tržaške osnovne šole. Nastopilo je 25 šol, med katerimi tudi svetoivanska šola O. Župančič s številno udeležbo. Za šolo Ribičič je tekmovala samo Marga-reth Macchiut, ki je s 3,13 m dosegla odlično drugo mesto v skoku v daljino za 5. razred; za njo se je uvrstila na šesto mesto Mosetti jeva (Župančič). Za šolo Karel Širok je za 4. razred skakala v daljino Francesca leardi, ki je prav tako zasedla drugo mesto in sicer z znamko 3,12 m, peto mesto pa je zasedla Asja Jurkič
Najboljši rezultat za naše šole je dosegel v metu žogice za 4. razred u čenec svetoivanske šole Michel Grbec, ki je z metom 36,62 m prevladal v zelo močni konkurenci. Omenimo, da je v tej panogi tekmovalo 26 učencev, vsi z italijanskih šol, drugouvrščeni
pa je vrgel žogico kar 4 metre manj kot naš predstavnik.
Na vseh drugih tekmovanjih so se prijavili za slovenske šole samo učenci šole »O. Župančič«, ki je v skupnem seštevku dosegla odlično peto mesto. Zasluga za ta uspeh gre nedvomno svetoivanskemu učitelju Mariju Adamiču
Zelo dober rezultat je tudi dosegel Enriko Lapel, ki je v teku na 50 m za 2. razred prišel tretji med 45 tekmovalci.
Dobro so se še izkazali: Micaela Fajman (5. mesto: 50 m — 1. razred); Tanja Bonanno (5. mesto: met žogice — 5. r.) ; Andrea Fabris (6. mesto: met žogice — 5. r.) ; Vesna Cappellini (7. mesto: tek 50 m — 2. r.); Marko Ursich (7. mesto: tek 50 m — 2. r.).
V ženski štafeti je šola O. Župančič zasedla 5. mesto v postavi Race, Bassa, Bonanno, Mosetti. (G. C.)
JUTRI V ZGONIKU IN REPNU
Sedmi pokal Kraškega doma
Jutri bo balinarski odsek Kraškega doma priredil tradicionalni mednarodni balinarski turnir za 7. pokal Kraškega doma. Sodelovalo bo 12 ekip iz zamejstva in iz obmejnih vasi iz matične domovine, ki bodo razdeljene v štiri skupine: dve bosta merili moči v Zgoniku, ostala polovica pa bo nastopala v Repnu.
Prvouvrščene četverke vsake skupine se bodo nato pomerile v popoldanskem polfinalu in finalu. Upajmo, da bo vreme organizatorjem naklonjeno, saj bodo po drugi strani požrtvovalni člani tamkajšnje balinarske sekcije vložili ves trud, da bo množična športna prireditev v Repnu čimbolj uspela.
Ekipe, ki bodo nastopile na 7. pokalu Kraškega doma so naslednje: Zeleno jezero - Dobravlje, Brin -Povir, Repentabor, Orlek, Kobjeglava, Štanjel, Kras, Gaja, Zarja, Sokol in dve ekipi Kraškega doma.
Z.S.
Na nogometnem turnirju za memorial Simona Čevdka
Steverjan in Bilje v finalu
obvestila
Števerjan in Bilje sta finalista pr-vega nogometnega turnirja za me-hiorial Simona Čevdka, ki se te dni °dvija na Peči. Finalno srečanje bo danes ob 19. uri, medtem ko se bosta °t> 17. uri za 3. mesto srečali postavi Sovodenj in Peči. Po tekmah do sledilo nagrajevanje ekip in posa-hieznikov, ki so se izkazali na tej Prireditvi, ki je pritegnila precejšnjo Pozornost občinstva in vse kaže, da Kri? to pobudo še ponoviti.
IZIDA POLFINALNIH SREČANJ Hupa Peč — Števerjan 4:7 (3:3) STRELCI: Butkovič (4), Marassi (3), Klanjšček (3), Kodermac.
RUPA PEČ: M. Kovic, A. Kovic, ^dragna, čevdek, Marson, Butkovič, Kurlani.
ŠTEVERJAN: Legiša, Mikluš, Kodermac; Klanjšček, Šuligoj, Fattore, Maraž, Radikon, Marassi.
Hilje — Sovodnje 4:2 (po podaljških) STRELCI: Florenin, E. Petejan, Kovic (avtogol), Silič (2), D. Jeron-cič; SODNIK: Marjan Tomšič.
BILJE: Čuk, Nanut, K. Jerončič, D. Jerončič, Pregelj, Silič, Komel, Žibemik, Revščič, Nemec, Miška.
SOVODNJE: Uršič, Petejan, Fajt, Kovic, E. Petejan, Devetak, Tomšič, Florenin, B. Marson, Hmeljak.
PRIMOTOR KLUB
obvešča, da je zbirališče in odhod tistih, ki gredo na Grobnik na ogled jutrišnje motociklistične dirke za VN Jugoslavije, ob 8. uri na Pesku.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA prireja tečaj za odrasle, ki se bo začel v sredo, 19. t. m., na Padričah. Tečaj, ki ga bo vodil Roberto Čorbo, bo potekal v 10 lekcijah. Vpisovanje v sredo, 19. t. m., ob 20. uri na teniških igriščih.
TPK SIRENA
vabi	danes, 15. junija, v popoldan-
skih urah na sejem rabljene opreme (jadralnih desk).
TPK SIRENA
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Tel. 422-696.
ŠK KRAS
vabi odbornike, igralce in člane na DRUŽABNO SREČANJE s pobratenim društvom Partizan - Moste, ki bo jutri, 16. junija, v črnem vrhu. Odhod z osebnimi avtomobili ob 7.30 iz Zgonika (pred občino). Prijave na tel. št. 229-425, od 19. do 20. ure, in pred odhodom.
ŠZ BOR
sklicuje v ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dragem sklicu REDNI OBČNI ZBOR na svojem sedežu v Trstu, Vrdelska cesta 7.
ŠD ZARJA
sklicuje v sredo, 19. t. m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v svojem krožku 19. REDNI OBČNI ZBOR.
TPK SIRENA
prireja julija meseca jadralne tečaje v razredu optimist in v razreda jadralnih desk* Informacije in vpisovanje na sedežu društva vsak dan, razen ob sredah, nedeljah in praznikih, od 18. do
20.	ure, ali po telefonu (422-696).
DANES V ŠTANDREŽU
Turnir »A. Budal«
Na pobudo odbojkarske komisije pri ZSŠDI bo danes s pričetkom ob 15. uri Val organiziral v štandreški telovadnici prvi turnir Andrej Budal za miniodbojkarje. Ker se bodo turnirja udeležile vse slovenske ekipe, ki se ukvarjajo z moško miniodbojko, lahko rečemo, da bo turnir veljal za zamejsko prvenstvo. Turnirja se bo udeležilo 10 trojic: Val in Briški grič s po tremi ekipami, z eno pa Sovodnje, Sloga, Olimpija in Soča. Okrog 19. ure bo nagrajevanje v Domu Andrej Budal v Štandrežu. (Zip)
Turnir Mladinskega centra v Gorici
Košarke je konec - na vrsti je odbojka
V sredo zvečer se je zaključil košarkarski del v okviru turnirja Mladin-skega centra. Prvo mesto je zasedla Nkipa Malomeščanov, ki je v lepi in rienačeni tekmi premagala ekipo Ifonks. Tretje mesto so osvojili predstavniki Mladinskega krožka, ki so Nrez večjih težav premagali Sovodenj-Ce. ki so bili v okrnjeni postavi.
FINALE ZA 3. MESTO Mladinski krožek - mladi — Sovodnje 86:65 (37:31)
^Mladinski krožek - mladi: d.
rirzan 38, N. Orzan 6, Kocjančič 20, Cej, Battello, Rinelli, D. Košuta 20, Roner 2.
SOVODNJE: Rojec 17, Butkovič 6, R- Petejan 22, M. Petejan 4, I. Košu-M 16.
. FINALE ZA 1. MESTO Malomeščani — Tronks 70:67 (39:38) MALOMEŠČANI: Podberšič 25, Cej
10, Semolič 6, Ziam 5, Lutman 3, Chizzolini 21.
TRONKS: Corsi 29, Gruzovin, Dornik 23, M. Cotič, I. Cotič, Š. Cotič, Carli 7, Battisti 8.
V velikem finalu je zmaga pripadla Malomeščanom, ki so v ključnih trenutkih imeli mirnejše živce in so boljše zaključevali napade. Vsekakor je bila tekma zelo izenačena, saj ni nobena ekipa dosegla večje prednosti in zmaga je bila v dvomu prav do zadnjega.
Končni vrstni red: 1. Maiomeščani, 2. Tronks, 3. Mladinski krožek - mladi.
Nagrajevanje košarkarskega turnirja bo na zaključnem večeru celotnega turnirja, in sicer v torek, 18. t.m., ko bo še nagrajevanje za moško in žensko odbojko.
Turnir se bo nadaljeval v ponedeljek, 17. t.m., z žensko odbojko. Spo-
red tekem je naslednji: 19.30 O. Župančič - Miadinski krožek GO; 20.30 Vrh - Doberdob; 21.30 finale za 1. mesto.
O O o
Turnir Mladinskega centra prehaja počasi v zaključno fazo. V četrtek so odigrali tekme v drugi skupini moške odbojke. V polfinale sta se u-vrstih ekipi Sovodnje in Jezero iz Duterdoba, ki se bosta srečali s prvo-uvrščenima ekipama iz prve skupine. Kot rezultati sami jasno kažejo, so bile tekme zelo izenačene in o zma-govalcu so odločali predvsem mirnejši živci v ključnih trenutkih.
Sovodnje - Kmečka banka 2:0 (15:13, 17:15); Jezero - Vrh 2:1 (7:15, 16:14, 15:12); Sovodnje - Jezero 2:0 (15:6, 15:10).
Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
SOVODNJE: A., M. in A. Fajt, Butkovič, Gulin, Batistič, Petejan.
JEZERO: Jarc, S. in D. Lakovič, Bagon, E. in D. Gergolet, Kosič, Lavrenčič, Juren, G. in M. Fer-folja.
VRH: Cotič, M. in L. Černič, L, D. in G. Devetak, Bagon, Juren.
KMEČKA BANKA:	Orel, Baša,
Klanjšček, Rožič, Corva, Marvin.
NADALJNJI. SPORED
Ponedeljek, 17. 6. - ženska odbojka:
19.30	O. Župančič - Mladinski krožek; 20.30 Vrh - Doberdob; 21.30 finale za 1. in 2. mesto.
Torek, 18. 6. - moška odbojka:
19.30	O. Župančič - Sovodnje; 20.30 Jezero - Pevma Oslavje; 21.30 finale za 1. in 2. mesto.
MAL
Danes v Borovem športnem centru
Prijateljsko srečanje med Borom in Ježico
Danes bo v Borovem športnem centru na stadionu 1. maj prijateljsko srečanje med mladinskimi moštvi ljubljanske Ježice in Bora. Društvi že vrsto let gojita prijateljske stike in sodelujeta, naši košarkarji pa so bili že večkrat na gostovanju v Ljubljani, prav tako pa njihovi ljubljanski vrstniki v Trstu. V dreviš-njem srečanju bodo med sabo merili moči ekipe pionirjev, propagande, letnika 1972 dečkov, pionirjev, letnika 1971 in mladincev.
SPORED TEKEM: ob 15.30 Bor -Ježica dečki; ob 17.00 Bor - Ježica mladinci. Tekme bodo na odkritem igrišču stadiona 1. maj. (Cancia)
Naročnina: mesečna 10.000 lir • celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11, nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn. oglasnem oddelku PUBLIEST -t Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja LJZTT	[feffljj član Kalija»*»
m tiska	Trst	IHljn zveza Jasopisnil'
I »	'MiV založnikov F1EG
15. junija 1985
Nova agresija rasističnega režima
Južnoafriški vojaki vpadli v Botsvano
Končana prva faza pregledov posmrtnih ostankov
v
Se mnogo nejasnosti v zvezi s truplom nacista Mengele ja
JOHANNESBURG — Včeraj ponoči so oboroženi oddelki južnoafriške vojske vpadli na ozemlje sosednje Bot-svane, da bj uničili kakih deset poslopij v njenem glavnem mestu Ga-beronesu, češ da so se v njih skrivali pripadnik; Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), se pravi največ-je gverilske organizacije, ki se bori proti južnoafriškemu rasističnemu režimu.
Vest je potrdil sam vrhovni poveljnik južnoafriških oboroženih sil gen. Coestand Viljoen, ki je dejal, da so se za vojaški poseg odločili po številnih opozorilih botsvanski vladi, naj prepreči vpade borcev ANC s svojega ozemlja v Južnoafriško republiko. O sam; vojaški operaciji je povedal le, da je bila izvršena po načrtu in da je med južnoafriškimi vojaki bil eden ranjen.
O vpadu južnoafriške vojske je poročal tud; botsvanski radio, ki je de-
jal, da so južnoafriške enote ubile 11 ljudi in uničile več poslopij v Gabe-ronesu, medtem ko je šef botsvanske policije pojasnil, da so žrtve »južnoafriški begunci«.
Takšne akcije južnoafriške vojske niso nič novega, saj se južnoafriški režim ne pomišlja oboroženo poseči na ozemlja sosednjih držav, ko meni, da so tako ali drugače prizadet; njegovi interesi. Zadnjič so podoben primer zabeležil; v Angoli in prav v času, ko je bil vpad v Botsvano v teku, je Angola formalno zahtevala nujno sklicanje varnostnega sveta OZN, da bi razpravljal o »grožnjah proti miru ter regionalni in mednarodni varnosti, ki jih predstavljajo stalne agresije in nasilna dejanja rasističnih o-boroženih sil Južne Afrike«. Zahtevo je predložil angolski zunanji minister Alfonso van Dunem, ki se v teh dneh udeležuje v New Yorku zasedanja varnostnega sveta OZN o Namibiji.
SAO PAULO — Brazilska policija je zaključila prvo fazo preiskave o domnevni smrti nacističnega zločinca Mengeleja. Zaslišala je celo vrsto prič, ki so nedvoumno potrdile, da je nekdanji »angel smrti«, zdravnik iz Auschivitza, ki je osebno odgovoren za stotisoče smrti v tem zloglasnem uničevalnem taborišču, živel v Bra ziliji od 1961 do leta 1979, ko naj bi se utopil in umrl. Sedaj bo treba čakati na dokončen odgovor, ki ga bodo morali dati zdravniki, ki so pregledali posmrtne ostanke, ki jih pripisujejo Mengeleju. Nedvomno je, da imajo posmrtni ostanki nekatere značilnosti, zaradi katerih bi utegnili biti prav Mengelejevi. Truplo je visoko 175 cm, Mengele pa je bil visok 174 cm. Razlika je malenkostna in je ne kaže jemati v poštev. Mengele je imel poškodovan kolk in tudi posmrtni ostanki, ki jih sedaj zdravniki pregledujejo imajo poškodovan kolk. Treba bo zelo natančno proučiti zobovje in ga primerjati s podatki, ki so na razpolago v nemških arhivih. Skušali bodo tudi ugotoviti krvno skupino. Vsekakor ni izključeno, da so truplo, ki ga sedaj pripisujejo Mengeleju izbrali prav na osnovi podobnosti med umrlim neznancem in Mengelejem.
Zdravniki vsekakor ne bodo več objavljali delnih
izsledkov, temveč bodo ob koncu objavili zaključke svoje študije. Svoje delo bodo končali tam nekje konec meseci! in takrat bodo povedali, ali je truplo, ki ga pregleduje]0 v resnici Mengelejevo ali ne.
Policija je v tem času zbrala celo vrsto pričevanj’ ki govorijo o prisotnosti Mengeleja v Braziliji ter o lju, deh, ki so mu pomagali, tako prostovoljno, kot tudi P00 vplivom groženj. Tako je na primer Mengele živel kakih 15 let z družino Stammer, s katero se je leta 194° preselil v kraj Serra Negra, kjer so Stammerjevi kupi}1 kmetijo, njega pa imenovali za upravnika. Mengele si je tam dal sezidati stolp, s katerega je opazoval okolic» in vse premike okrog kmetije z močnim daljnogledom' Pri sebi je imel vedno kakih 15 psov. Stolp je zgradil Italijan Ferdinando Belitatti, ki je povedal, da je možakar bil zelo ukazovalen, da se na kmetijstvo sploh ni razumel, da pa je bil zelo vešč z živalmi, ki jih ie včasih tudi operiral, če je bilo potrebno. To je samb eno od pričevanj o Mengelejevi prisotnosti v Braziliji-Stammerjeve bodo sodili, ker so nudili zavetišče človeku, ki ga je brazilska policija iskala, pa čeprav jih fi, domnevni Mengele baje izsiljeval in jim grozil, da bi ga ne izdali oblastem.
Po sovjetski zasedbi so se 3 milijoni Afganistancev izselili v Pakistan
Življenje v taboriščih afganistanskih beguncev
Kratke
od tod in tam
MOSKVA — Peter Uljanec iz Artemoskva v Ukrajini je živel 43 let s kroglo v glavi ne da bi se tega zavedal. Uljanec je bil ranjen leta 1942 in sicer v glavo. Rana se je kaj kmalu zacelila, vendar je mož trpel za močnimi glavoboli celih 43 let. Ko so ga zdravniki pred dnevi spet pregledali so s presenečenjem ugotovili, da ima še vedno nemško kroglo v glavi. Po operaciji jé Uljanec popolnoma okreval in tudi glavoboli so prenehali.
* * *
BOČEN — Na mednarodnem mejnem prehodu pri Brennerju so italijanski cariniki odkrili v kontejnerju, ki je z vlakom prihajal iz Danske, celih 15 ton cigaret: Iz dokumentov je izhajalo, da bi v kontejnerju moral biti star papir. Cigarete so bile namenjene v Milan. Finančni stražniki menijo, da je v Lombardiji središče obširne tihotapske organizacije, ki je cigarete potem prodajala po vsej Italiji. Menijo tudi, da to ni prvi tovor cigaret, ki ga pretihotapijo preko meje pri Brennerju.
* * *
TAMPA (Florida) — Ameriški general Dozier, ki je v svoji vojaški karieri zaslovel najbrž samo zaradi tega, ker so ga v Italiji ugrabile rdeče brigade in osvobodili pripadniki posebnih e-not italijanske policije, bo slekel uniformo ter se zaposlil v tvrdki, ki uvaža in izvaža južno sadje. Dozier ima sedaj 54 let, rdeče brigade pa so ga ugrabile pred 3 leti v Veroni.
ISLAMABAD — Iz zasedenega Afganistana je v zadnjih letih zbežalo na milijone ljudi. Približno milijon se jih je zateklo v iranska gorovja, največ pa jih je pribežalo v Pakistan, in sicer kaki trije milijoni. Živijo v glavnem v begunskih taboriščih, ki se nahajajo v težko dostopnih krajih na zahodu in severozahodu Pakistana, in redki so časnikarji, ki se odločijo za tako negotovo ppt, da bi pisali o težkočah ljudi, ki so prisilno zapustili svoje domove. Poleg tega pakistanska vlada ni ravno navdušena nad tem, da se radovedni dopisniki sučejo okrog teh taborišč. Islamabad vztrajno ponavlja tezo, da nudi afganistanskim beguncem izključno humanitarno pomoč in da ne želi na svojem ozemlju uporniških baz, iz katerih bi afganistanski borci odhajali čez mejo. Dejstvo pa je, da so nekatera od teh taborišč postala oporišča mudžahedinov, v katerih se borci urijo in imajo celo zaprte vojne ujetnike, kot je pokazal nedavni krvavi incident v taborišču Mattani.
Največja koncentracija beguncev je na severozahodnem obmejnem področju, kjer v 279 taboriščih živi približno 2,1 milijona Afganistancev. Ostali so raztreseni ob afganistanski meji v obširni pokrajini Beludžistan. Prve begunce iz Afganistana so zabeležili že leta 1973 (tedaj jih je bilo vsega kakih 1.500). Pravi eksodus pa se je pričel decembra 1979 ob sovjetski intervenciji v Afganistanu. Po podatkih, kj jih priznavajo tudi strokovnjaki OZN, je število afganistanskih beguncev doseglo že polne tri milijone.
Osnovni problem, ki -se zastavlja, je kako zagotoviti minimalne pogoje za življenje tako velikega števila ljudi. Pomoč, ki prihaja iz raznih držav pogosto prek mednarodnih organizacij, je dovolj, da se vsakemu odrasle-
mu prebivalcu teh taborišč zagotovi dnevno pol kilograma hrane, otrokom pa po 200 gramov. Breme, ki ob tem teži Pakistan, je vse bolj nevzdržno za šibko, gospodarstvo te države. Mednarodna pomoč namreč pride do največjega pakistanskega pristanišča Karačija, njen nadaljnji transport do tudi nekaj tisoč kilometrov oddaljenih taborišč pa je na stroške pakistanske vlade. Poleg tega se je vlada v Islamabadu obvezala, da vsakemu odraslemu prebivalcu taborišč izplača mesečno po 250 rupij in po 50 rupij za vsakega otroka. Seveda pa ne gre prikrivati niti govoric, po katerih si velik del mednarodne pomoči za afganistanske begunce pridržijo Pakistanci.
Zdravstveno stanje v taboriščih je izredno težko. Veliko beguncev boleha za tuberkulozo, difterijo ali malarijo, vse več pa je bolnih za gobavostjo. Redke zdravniške ekipe in improvizirani ranocelniki bodo težko u-stavili razširitev teh bolezni, še zlasti če se upoštevajo izredno slabi higienski pogoji.
Bežeč s svojih domov so Afganistanci vzeli s seboj, kolikor so le mogli, svoje največje bogastvo — živino. Računajo, da je čez mejo prišlo približno enako število živali kot beguncev, se pravi približno trije milijoni. V tukajšnjih razmerah ni bilo mogoče organizirati količkaj učinkovite veterinarske kontrole tako velike selitve živali,
Kaj pa demografski položaj v taboriščih? Računajo, da je okrog 48 odstotkov vseh beguncev starih manj kot 12 let. Zanje so s finančno pomočjo OZN odprli v taboriščih 477 šol. Učitelji so izključno Afganistanci, ki skušajo nuditi svojim mladim rojakom takšno izobrazbo, kakršno bi imeli v svoji domovini. Približno 800
najbolj talentiranih mladeničev in mladenk iz teh taborišč zdaj študira na pakistanskih univerzah Kot že rečeno, pomoč, k; prihaja v taborišča, zadošča le za preživetje, zato si mnogi begunci skušajo ustvariti samostojne dohodke. Na trgih pakistanskih mest je mogoče vsak dan naleteti na Afganistance, k; ponujajo ročno izdelane tepihe, stiliziran nakit in preprosta oblačila. Mnogi mladi se skušajo izučiti kakega zahtevnejšega poklica. Tako po taboriščih zelo po-
gosto prirejajo nekoliko improvizirane tečaje za mehanike ali električarje. Poleg tega zdaj načrtujejo, da bi razvili čebelarstvo, s katerim naj bi se ukvarjali predvsem starejši ljudje in ženske.
Vsi ti napori bodo lahko le do neke mere olajšali vsakdanje življenje tega nesrečnega ljudstva. Kar si predvsem ali pravzaprav edino žeU, je povratek v svojo domovino. Na žalost pa je dan, ko se bo to zgodilo, P° vsem sodeč še zelo daleč.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče • kotleti - jetra - srce • ledvica • jezik > tace • repi - rebrca • sveže svinjske klobase • kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase • vse vrste kuhanih in surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA • TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
grandi marche avtobus: 23-40-41
PROSTORNO PARKIRIŠČE
»Mostiščarji«
Tekst in slika: JERNEI ROVŠEK
... POTREBNO bE TUDI STALNO OPREMLJATI DELOVANJE PRISTOJNIH IN ODGOVORNIH ORGANOV...
RAJ PA Tl STALNO HODIŠ ZA
MANO ?
|l SPREMLJAM TE.