S I li V. 50. v L I U li L I A N I. IJ N I 16 D K C t M II U A l o 3 I - L li I O 44 Cena "'8 Din /u celo lelo. Zn inozemstvo (>l) Din. Posamezna številka l Din. \ inseriitiicni dolu vsuku drobna vrstica tili nje prostor M) Din Izhaja vsako sredo. Spisi in .dopisi nuj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina. reklamacije in inserati Uprnvništvu »Domoljulu' v ljubi jani. Am TO?ILSTV.i v UUBLJAi 0 -+~w ' Slab tisk - vzrok velikih nesreč Znano je, du greši zoper prvo božjo za-poved, zoper vero, kdor bere in razširja prelive! ske spise. In to po vsej pravici! Saj je to ve reka nevarnost prve vrste. Pač težko je k a ■ leri drug vzrok toliko ljudem izruval vero in nravnost iz srca in jih s tem pahnil v največjo nesrečo, kakor protiversko berilo. Tako j" liilo po sporočilu sv. Dionizija Aleksandrijskega po knjigah krivoverskega škofa Neposa skoro pol Vzhoda okuženega z nespametno zmoto llili-jastov. ki so učili, tla bo Kristus oh svojem zopetnem prihodu na zemljo ustanovil tisočletno kraljevstvo, v katerem bo izvoljenim s telesnimi užitki povračevul njihovo prejšnje zatajevanje? Na isti način sla svoj čas Španija in Portugalska zapadli zmoti Prisiliamislov, Ui so tajili različnost treh božjih oseb in razglašali človeško duš i za tvarino božanstva. Istotako je Enxyches, ki je s toliko vnemo branil katoliški nnuk proti Nestoriju, z hranjeni ttia-nihejskih knjig in sploh veri nasprotnih del | postal glava tu štetih novih krivovercev. Spati- i ski duhovnik Avitus je bral neke spisa Origc- j nove, da bi z njihovo pomočjo lažje pobijal J krivi nauk Priscilianistov. Sv. Hieronim ga je še opozoril naj se varuje nekih zmot v clotičiiih j knjigah. In vendar je njemu in drugim to lira- j nje vzelo vero. Henrik Bullinger, učen in svet mož, je dobil slučajno v roko neko knjigo protestanta Melanchtona. Ni ubogal opominov milosti in vesti; prebiral je in odpadel od krščan- Prof. A. Sušnik: stva. Husa su zapeljali spisi Viclifovi, Entho-rova dela so naredila Kalvina in Zwinglija za j poglavarju dveh novih krivih ver. V 18. stol. so se na Francoskem prevzetni duhovi zarotili zoper Cerkev in krščanstvo, zoper nauk križa. In orožje? Tisk. Takozvana EncycIopaedia je pod videzom znanosti razlivala strup nevere med olikance, za pohtijševanje širokih mas pa je služila cenena brošurska literatura. Na čelu zarote jo stal mož, ki je, v slabih družbah zgodaj izprijen, gorel v sovraštvu do vsega, kar je kišfanskega — Voltaire. O njegovem tri-iimfit v Parizu je sicer znan izrek do Maistrov: Danes je Pariz kronal moža, katerega i>i Sodoma kamenjala____a vendar se je temu človeka s pomočjo brezverskega tiska posrečilo vero in dobro ura v lako daleč izpodltopali, kakor je i pokazala francoska revolucija, ki se res! lahko imenuje v zgodovini morje krvi in solza ... Iti tako dalje ... Kakšni odpadi pa so se izvršili v milijonih ljudi, ki jim zgodovina ni zapisala ne časa ne kraja, v katerem so živeli, in le Bog sam ve njihova imena! Koliko inladeničev in mož iz dobrih, krščanskih hiš, potomcev vernih pradedov, je šlo od doma študirat, trgovat, delat, sreče iskat... odšli so z vernim srcem, vrnili se z nevernim, j izprijenim p" veri sovražnim berilu! ln tudi : žena in dekli I... Zato proč od lire/vernega, j slabega tiska! Naša zunanja trgovina ni bogzna kako velika. Ves naš izvoz in uvoz je znašal leta 1930. toliko, kakor znaša naš državni proračun, to jo VAM miljarde dinarjev. Mi imamo trgovske pogodbe z devetimi državami, in sicer za dobo od 1—5 let. S '24 državami stojimo v navadnih trgovskih zvezah, ki pa niso zakonito urejene in se vsak čas lahko prekinejo. Za našo državo in posebej, za nas Slovence pridejo pri izvozu v poštev v prvi vrsti sosedne države, predvsem Italija, Avstrija, Nemčija in Češkoslovaška. Največ izvažamo v Italijo, iti sicer nad 28% vsega našega izvoza. Lansko leto n. pr. smo prodali v Italijo toliko, kolikor v Avstrijo in Nemčijo skupaj. Trgovska pogodba z Italijo teče kar naprej, čeprav je rok že potekel, ker je do sedaj nobena država še ni odpovedala, niti. naša niti italijanska. To pa zaradi tega ne, ker imata obe državi interes, da se sedanje stanje medsebojnih gospodarskih odnošajev ne menja. Naš izvoz v Italijo tvorijo posebno pšenica, les in živina. Zadnji čas je lesna trgovina, kakor znano, precej padla, največ zaradi ruskega dumpinga. Zelo važne za trgovino z italijansko državo so na novo vpeljane direktne železniške tarife in ureditev telefonskega prometa z vsemi važnejšimi središči v Italiji. Zato izgledi za izvoz v Italijo niso tako slabi. S Češkoslovaško smo v prijateljskih vezeh, saj je češka država članica Male antante, kakor mi in Romunija. Vendar pa imamo pri trgovskih odnošajih s to državo stalno izgubo. Lansko leto je ta izguba po čeških računih dosegla že skoraj eno miljardo češkoslovaških kron. Tudi nova pogodba, ki se je letos podpisala, ni na vsem trgovskem prometu s češko državo dosti spremenila. Pač! Dosegli smo nekaj sprememb, toda — v našo škodo. Morali smo namreč znižati carino za uvoz češkega piva in porcelana ter čeških godal. Ravno tako imamo izgubo tudi v trgovini z Nemčijo. Naša bilanca trgovine z nemško državo je pokazala lansko leto deficita 130 milijonov dinarjev. V teku letošnjega leta bo najbrže izguba še večja, ker je Nemčija v zadnjem času zelo zvišala, svoje carine in vrh tega skuša z vsemi mogočimi zasilnimi nared-bami preprečiti uvoz živine in poljskih pridelkov ter dvigniti svoje lastno poljedelstvo in živinorejo. Najbolje nam predoči nemško gospodarsko politiko nemška trgovinska bi-Inaca sama. V zadnjih šestih mesecih namreč izkazujejo računi 2100 milijonov mark dobička. kač-kavalj , ki gre v Grčijo in Turčijo. Torej uboga Avstrija, ki Šteje samo 6 milijonov prebivalcev. je izvozila v enem lela za 17 krat večjo vrednost mleka, kakor velika naša poljedelska država, in skoraj za 6 krat toliko svežega masla, kakor mi. To je sijajen dokaz, kaj vse premore pametna kmetsko gospodarska politika. ki se zna uveljaviti doma in tudi pri trgovskih pogodbah. Isto nam dokazuje tudi razvoj živinoreje v Avstriji. Dočim je Avstrija še 1. 1026. uvozila za 840 milijonov dinarjev goveje živine, je lansko leto ista Avstrija, ki velja za industrijsko državo, izvozila že za 168 milijonov dinarjev goveje živine. Jugoslavija, kof emiBeutno živinorejska država, pa je izvozila v istem letu vsega skupaj za 188 milijonov dinarjev volov. Tako se Avstrija s svojo dobro preračunano kmetsko politiko postavlja vedno bolj na lastne noge. Seveda -pri tem trpi naš izvoz, ki vsako leto pada bolj in bolj. Z novo trgovsko pogodi«, ki se je letos sklenila z Avstrijo, je naš Pozor na V današnji številki je priložena položnica za vse naročnike, ki prejemajo Domoljuba ' naravnost na svoj naslov. Položnica je tiskovina, ki je že v navadnih razmerah več aii manj nezaželjen opomin na plačilo. Tem manj dobrodošla je dandanes, ko tožimo vsevprek o pomanjkanju denarja. Vsak se je ustraši. In vendar inora biti tudi to. i.istet i.e moremo izdajati brez denarja, brez lista pa ludi ne more biti Vaša hiša. Za borih 38 Din imate vsak teden obilico koristnega čtiva, vrhu tega pa je vsak reden naročnik zagotovljen, da prejme za slučaj najhujše nesreče, če mu pogori stanovanjska hiša, 1000 Din podpore. Te podppre je pa deležen le oni naročnik-pogorelec, ki pravočasno plača celoletno naročnino. Res je, da je dandanes trda za denar in da niso redki slučaji, ko niti za sol ni potrebnega novca. Toda za Domoljuba bo vsak previden gospodar poskrbel v prvi vrsti in pred vsemi drugimi opravki. Saj si vendar s pravočasnim plačilom zagotovi prvo pomoč ob času požarne nesreče. In prvo je vendar dotn, domači krov, domača streha. In če bi bilo treba izposoditi si denar, ne bomo odlašali s plačilom cele naročnine. Do konca januarja bomo kot en mož plačali vsi! Šest in trideset »Domoljubovih« naroč-nikov-pogorelcev je v letu 1931. prejelo »I)o-moljubovo« požarno podporo; toliko aii pa morda Še več je pa bilo takih pogorelcev-naročnikov, ki se jim podpora ni mogla priznati samo zaradi tega, ker niso pravočasno obnovili celoletne naročnine. To govori dovolj jasno, kolike važnosti je za vsakega naročnika točnost pri plačilu »Domoljuba?. Pa Se ene koristi ne sinemo prezreti. Kdor plača takoj ob novem letu celoletno naročnino, ga slane »Domoljube dva dinarja manj. Pri vsakem plačilu po položnici zahteva namreč poštna uprava od 1. dec. dalje do zneska 500 dinarjev pristojbino 50 par. Kdor bo torej plačeval Domoljuba v dveh ali štirih obrokih, bo moral plačati na leto dvakrat ali celo štirikrat po 50 par. 2l izvoz, še bolj oležkočeu. Za nas Slovence so posebno važne določbe glede izvoza živine in prašičev. Do sedaj so veljali prašiči težki do 110 kg Ki mesnate ler se je zanje plačala carina 18 zlatih kron, špeharji so bili cariue prosti. Sedaj pa je za svinje, ki jili uvažamo v Avstrijo, do 150 kg teže treba plačati 45 zlatih kron carine in šele svinje od 150 kg naprej veljajo za špeliarje in so carine proste. Ravno tako je povišana tudi carina za izvoz naše živine in našili telet v Avstrijo. Za plemensko in drugo živino je povišana carina od 50 na 70 zlatih kron, ia mlado živino od 35 na 50 zlatih kron in za teleta od 4 na 8 zlatih kron. Vrh tega je še uvoz živine in prašičev v Avstrijo kontingenti ran, to se pravi, omejen na gotovo število. Tako lahko že danes izračunamo, da ni več daleč čas, ko l>o ves naš izvoz živine in prašičev v Avstrijo popolnoma prenehal. Pomniti je treba, da mogoče ne bo minulo niti pet let, ko ne bo šlo iz uaše države v Avstrijo nolieno živinče več in noben prašič. To so žalostni izgledi za prihodnjest. Toda Iako stoji slvar in nobeno jadikovanje in zabavi janje ne pomaga ničesar. Mi moramo gledati z odprtimi očmi. moramo vse to upoštevati in se po tem ravnati. Kaj naj storimo vsled tpga, bomo videli prihodnjič. poSoinko! * Položnice smo priložili vsem poštnim naročnikom brez izjeme. Ako hi kdo imel naročnino za leto 1932. že plačano, naj odda položnico svojemu znancu, ki še nima Domoljuba., in ga nagovori, da si naroči ta pre-koristtii list. Kdor l>i pa položnice pomotoma ne preje'. .-.i', bi jo izgatiil ali pokvaril, luliko stopi mi domač j pošto in prosi, da mu po uradni položnici odpošljejo znesek 'IK Din na številko 10.652 — Uprava Domoljuba . Taka položnica velja samo 25 par, dočim bi morali plačati za dopisnico 75 par in še uprava bi morala plačati poštnino za pošiljatev položnice. Lahko tudi zapiše na listek papirja: Reklamiram prilogo k Domoljubu št. 50" in odda to v kuverti z naslovom: Upravi Domoljuba v Ljubljani brez znamke na poštnem uradu. Take reklamacije so proste poštnine. Čez par dni bo prejel od nas novo položnico. Kdor pa fiikakor ne zmore celoletne naroč- -nine, plačuje isto seveda lahko ludi porehm (Din 19.—) ali četrtletno (Din 10.—). toda Uik naročnik ne more biti deležen ugodnosti, ki smo jih zgoraj navedli. Skupni naročniki, ki prejemajo list pri domačem poverjeniku, plačajo celoletno samo 86 Diu, ker s tem uprava nekaj prihrani nn poštnini. — Za te kakor za prve pa veljaj geslo: • Domoljubu; ostanemo zvesti tudi v najhujšem času in bomo poravnali celolelno naročnino takoj ob novem lotu. Za naroči«) .-Domoljuba • potrebni drobiž se mora najti, naj velja kar hoče! n-m i Modni perfllni |I I. žamet lit barhent, || dalje ogrinjaJke, pleti in kocke, |l najnovejši vzorci, v veliki izberi pri |f Janko Češnik-u J Likarjev« Ljubljana Stritarjev« §f ......i.!....,,. _ PO SVETU itati'a ^ s Poljski legijonarji v Trstu ali po sit, rib avstrijskih petih. V tistih dneh, ko j« neki italijanski profesor govoril v madjurski Budimpešti o slovanski nevarnosti in se je šepetalo eelo o pristopu Poljske k Mali antanti, sc je pripeljala v Trst skupina poljskih legijonarjev, ki je prispela v Italijo z namenom, da izroči ministrskemu predsedniku Mussoliniju po nalogu maršala Pilsudskega visoko vojaško odlikovanje. Če menita gospoda Mussolini in Pij. sudeki, da si bosta s pripenjanjem raznih kolajn utrdila »teličke enkrat za vselej, je to njuna slvar, ki nas ne briga. Ni nam pa vseeno, kakšne izjave so dajali ob prihodu v Trst odposlanci maršala Pilsudskega italijanskim lašistom. Časopisje poroča: Tržaški župan Pilacco je priredil gostom sve-čari obod v poslopju Revoltelle ; lo ma-lokateri go^ti so deležni časti, da obedujejo v tej palači. Pri obedu je Poljake pozdravil župan v imenu Trhla, teli vzhodnih vrat Italije, ki tvorijo jez pred navali n tujcev. Dejal je, da nič ne loči italijanskega naroda od po4i.ske.ga in s posebnim poudarkom omenil, kako \r mod vojno Pelnish National Oomitee (Poljski naiodni odbor) v Rimu podpiral italijanske ircdentiste v boju za Jadran. (Sen. l'i-taceo je med vojno vodil iredentistično akcij v Rimu.) Ob zaključku je Pitacco napi! poljsko-italijanskemu prijateljstvu. Odgovoril mu je Poljak polkovnik Belina 1'ri.z mevski. Dejal je, da ga veseli, da je prav ta odrešeni Trst priredil Poljakom t lop sprejem, kajti to mest«, ki je trpo pod Avstrijo, bo lahko razumelo veseiji onvobejenia poljskega naroda. Vi dolu o vos to, kaj pomeni mani nekaj.; ta nekaj pornoni, da bi se vi morali odpovedati temu mučeniškorau mostu, kakor bi so mi morali odreči svobodni . Poljski. Toda k sreči je našla Italija svojega Mussolinija, kakor Poljska svojega Pilsudskega. Nato je polkovnik Praznimski poudarjal, kako je Pomorj&nsko poijsktv in kako ga Nemci stalno ogrožajo; Poljaki so zgradili krasno pristanišče Gdinia, ki ga občuduje ves svet. Svoj govos' je zaključil z vzklikom: ; Živel odrešeni Trst, živela velika Italija! : — Kar sc tiče mučeniškega mesta , bo pač ies, da se je Trstu pred vojno izborno goriilo in da je postal mučeniški šelo potom, ko so ga Italijani zasedli. Če hočejo poljski legijonarji spoznati še hujše muce-ništvo, naj si kot Slovani ogledajo strašno us-edo podjarmljeuih slovanskih bratov, Hrvatov in Slovencev po italijanskih ječah in na slovenski primorski zemlji. Nemčija s Stranka «panj«. Te dni je zopet govoril znani nemški narodni socialist (fašist) Hitler. Boljševizem je imenoval svetovno kugo, pudarjajoč, da bo vsako upanje na ozdravljenje gospodarske kvize pokopano v trenutku, ko bodo rdečo boljse-viško zastavo ponesli iz Moskve v Berlin. Na koncu je Hitler izjavil: »Kot narodni socialist verujem, da mir ni samo ustavitev sovražnosti na bojišču, ampak mo« najti svoj odmev tudi v vsakdanjem življenju narodov. Nadaljevanje zagrizenega sovraštva, ki ga je ustvarila versailleska po- • •' '"i »»tanki celjskega avtobusa, v katerega je zaletel blizu Celja savinjski Ma,. Strašni '".-reča je zahtevala 13 človeških žrtev. t Pristovšek Frančiška » ponesrečena pri Celju. Brinje, fige in slive za žganjekuho prodaja po najnižji ceni tvrdka IVAN JELAČ.IN, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. Franc Huiar, šoter ponesrečenega coljskega avtobusa, v krogu .svoje družine. Pri nesreči, ki se je zgodila brez njegove krivde je bil tudi sam težko poškodovan. — Desno: Kranjc Ivau in nje-KOVU žena Ana, levo Uobetšck Otilija, 32 letna vdova, ki so tudi postali žrtve avtomobilske nesreče. Za naš naj se kupujejo naši domači proizvodi: prašek za pecivo« vanilin - stadl ruinenilo in puding praški znamke Filip Posedcl, 00letni upokojeni rudar iz Griž pri Celju iu njegova žena Brigita ~ tudi smrtni žrtvi iste nesreče. Nov poklic za dumo in gospod« z vpeljavo strojnega pletar stva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, ker prevzamemo tzfcotov-ljeno blago, plačamo za s užek za pleten o In dostav nio v izdelavo prelo. 1'ISitc šo danes po brezplačne prospekte nu lonta.n Pletnrska t dii-s!r la, Si 6, Jns.p KMIS, arltior. TrubaiJ-va 2. H' godba, je privedlo do nereda med narodi in vodi v svetovno revolucijo. Moja stranka priznava zasebno lastnino, zasebne pogodbe in zasebne dolgove. Toda meja stranka ne bo nikdar priznala političnih dolgov in političnih dajatev, ki trajno groze Nemčiji z uničenjem. Moja stranka ni stranka hrupa, ampak stranica upanja.« v Ce'ti0sr0vaska s Komu bodo znižali plače. Državni predsednik Masarvk si je, posnemajoč angleškega kralja, znižal plačo za 20 odstotkov. Drugače pa bedo v čehoelcv&ški republiki znižali plačo samo višjim uradnikom. Plačo ministrskega predsednika hočejo okrniti za 19, ministrov za 12 in poslancev za 10 odstotkov. Vsem drugim uradnikom, ki imajo več kot 3500 Din, bo- I do cdtrgavali 6 odstotkov. Kdor pa zasluži j maiij kot 3500 mesečnih Din, ne fco nič pri- j krajšaš. — Rekli smo že večkrat: Čehi , zni^o gospodariti. j FojjsJm s Slovan povsod brate ima... Te dni I ie bila končana v poljskem Lvovu velika obravnava proti mladim ukrajinskim dijakom. Ofcdolženi so bili, da so kot člani nekega tajnega društva delovali na to, da ee del Ukrajincev, ki je sedaj pod Poljsko, odtrga cd te in priključi samostojni ukrajinski držsivi. Dijaka Juria Dačišina so obsodili Poljaki na smrt, eden je dobil 15, drugi 8, trije pa po 3 leta težke ječe. — Svetu ni neznano, da poljske oblasti s poil-jarmljenimi Ukrajinci ne ravnajo baš po bratovsko. Japonska s Novo vlado so dobili sinovi vzhajajočega solnca. Ministrski predsednik Va-katsuki je z vsemi svojimi tovariši odstopil in japonsko vlado je sestavil voditelj t!ianke Seivukaj: Inukaj, ki je prevzel tudi ministrstvo zunanjih del. — Kar se tiče Mandžurije, je tam sicer mir, vendar imajo japonske čete pod generalom Honjo še vse važnejše točke v svojih rokah. Japonci se najbrž0 tudi ne bodo umaknili iz Mandžurije, za katero zahtevajo samostojnost, na papirju namreč, zakaj resnični gospodarji te dežele bodo pač'ostali Japonci vzlic Ir-pim besedam Društva narodov. Rusija so ne gane, ker se boljše vik i boje vojne z Japonsko iti colo Amerika, ki »e ie v začetku vsaj navidez za Kitajsko nekaj potegovala, je sedaj utihnila. Kitajcem se bo zgodila velika krivica, ki je 400 milijonski narod ne bo pozabil. Zgodovina gre svojo pot naprej in obračun za krivice ne izostane. Drobne novice Umrl je v starosti 80 let bivši italijanski min. predsed. Anton Salandra. Zunanji italijanski minister tira ml i se je vrnil iz Amerike. 17 milijard primanjkljaja izkazuje ameriški državni proračun. Zvišanje davkov! Španska Hstnva je bila sprejeta 9. decembra 1931. Skoraj 123 milijonov prebivafeev štejejo Združene države ameriške. 30.000 kitajskih »lijakov je demonstriralo proti kitajski vladi v šangaju. Glasovi za ločitev cerkve od države KAJ JE NOVEGA Zahvala Podpisani Anton Udovič, na Repčah št. 12 pri Trebnjem, se najpresrčneje zahvaljujem upravi »Domoljuba« za tako naglo izplačilo zneska 2000 Din (beri dva tisoč dinarjev), ker mi je 4. decembra t. 1. pogorela stanovanjska hiša z vsemi poslopji vred. Skrbei bom, da bom Vaš list »Domoljub« po možnosti povsod priporočal. Bog plačaj! Repče pri Trebnjem, 13. dec. 1931. Anton Udovič, s. r. d 30 ielaico cbstoja je praznovala 8. dec. Marijina družba v Zagorju. d Pol stoletja je že cerkovnik pri farni cerkvi v Radečah gosp. Anton Levičnik. Naj služi Gospodu do skrajnih mej človeškega življenja! d Bcžične počitnice na vseh osnovnih meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah bodo trajale od vštetega 24. decembra 1931 do vštetega 10. januarja 1932. d Imela sta pred očmi le naicdae koristi. Pretekla nedeljo se je vršila v Zagrebu spominska slovesnost za pokojnima nadškofom dr. Secfciem in advokatom dr. Slavihom. Slovesnost je priredilo društvo bistra«. Neki Istran je predaval o delu obeh vrlih mož, ki sta vse svoje življenje delala vsak na svojem področju in ki sta imela vedno pred očmi koristi svojega naroda. d Sklatite pok. Davorina Jenka. Pokojni Davorin Jenko je zapustil okrog 300 skladb. Mnogo teh je v belgrajskem glasbenem arhivu. Pravni naslednik pokojnega skladatelja je njegov hečak g. prof. dr. Josip Jenko v Dvorjah št. 38—41, pošta Cerklje pri Kranju. Kakor nas go-.?pod profesor naproša, objavljamo, naj se vsakdo, ki hoče te skladbe uporabljati, obrne nanj. d Uredbo o univerzah je proglasil prosvetni minister. Več o tem v »Slovencu« z dne 13. decembra 1931. d Čudno! Tudi odlični merodajni krogi vedo, kaj pomenita Slomšek in pokojni dr. Krek za državo in narod. Pa se je vendar kakor pišejo iz Senovega pri Rajhenburgu, zgodilo tole: Čez pročelje nove meščanske in ljuske šole je bil sledeči napis z velikimi črkami: DR. JANEZ EV. KREK. »BOGU V ČAST, NARODU V KORIST « DR. MARTIN SLOMŠEK. Ta napis je sedaj od-stranjen. To se je izvršilo na Marijin praznik dne 8, decembra 1931, ko je najeli delavec na visoki lestvi z dletom v roki uničeval črke teb velikih imeu, ki so b,li napisani na hramu naše narodne prosvete. Ko so šli ljudje v cerkev in iz cerkve na ta najlepši Marijin praznik, so jim čudno zveneli na uho udarci kladiva po dletu, ki je brisalo« imena naših največjih slovenskih velikanov. d Frankirajte pravilno! Na vsako pismo merate pr lepiti znamko za i dinar in 50 par, na vsako dopisnico pa še znamko za 25 par. Kdor premalo frankuje pisma in dopisnice, povzroča nepotrebne strelke prejemnika pisma aH dopisnice. d Žalost in obup. Na Miklavžev semenj v Murski Soboti je privrelo od vseh strani na tisoče ljudi. 2ivine je bilo mtvogo, a cena jako nizka. Krave so se prodajale po 300 D i n. Kmetom sta odsevala z obrazov žalost in obup. d Cene živuti v Ljsbljani so ta čas naslednje: Sedanje stanje cenam klavni živini j«, v Ljubljani naslednje: Voli I. vrste 4.50 4o 5.50 Din kg žive teže, cena volom II. vrši - 4 do 4.50 Din, volom III. vrste 3 do 4 Din. a licain I, vrste 5 Din, telicam II. vrste 4 Din, telicam III vrste 3 Din, kravam I. vrste 4 Din,TI. vrste 3 Din in III. vrste 2 do 2.50 Din; teletom I. vrste 5.50 Din, II. vrste 4.50 Din; prašičem, banaškim 7 do 8.50 Din, domačim 6 do 8 Din, pršutarjem 5 do 6 Din. Cena pršutarjem je šla nekoliko navzgor. Tudi cene domačim debelim prašičem so začele siliti kvišku. — Govejemu mesu I. vrste, prednji del 10 Din. zadnji del 12 Din, II. vrste, prednji del 8 Din, zadnji r^mmmmemiammmmmmm^^^m^^ ko pojavljajo v večinoma pravoslavni Romuniji. Za predsednika španske republike je izvoljen. Alcaia Zantora. Svojo vero je »pustilo v letu 1930. v Berlinu 59.255 protestantov in 6794 katoličanov. 12.000 ilariov !ram»senske Jože je v čehcslovaški republiki. (iamlhi oh išče na povratku v Indijo baje tudi Vatikan. Litovski d«iavBš predsednik Smttana je bil 11. decembra izvoljen za itadaljnih 7 let. V BnksrcSt« s« pokopali bivšega romunskega ministrskega predsednika Take Jonesea. Čehi bodo zamenjavati sladkor za ogiptski bombaž. 1C0 Ijadi so pojedli divjaki na Novi Gvineji. (Otok blizu Avstralije.) Vseh 180 »sbižfteaeev je odpustil cirkus Kludsky v Pragi. Zveri je dal na razpolago policiji. 2906 km vodovodnih cevi so položili v čchoiiovaSki republiki po preobratu. IMaeajne so prazne, je izjavil avstrijski kancler dr. Buresch. Za 2 »eseea s« odgodiii angleški parlament. Skoraj deset milijard dolarjev so izgubili na mezdah ameriški delavci. Ustavili s« gradnjo 7&000 tonske?« parnika angleške družbe Cunard. Kriza! 20 let btrio vživale brezplačno stano-vanje v občinskih hišah revne družine v italijanskem Rimu. d Z novo astavo srbske pravoslavne cerkve je urejen položaj te veroizpovedi v naši državi, kakor je bil urejen nedavno položaj muslimanske, židovske rn piotestari-tovske cerkve. Edino katoliška cerkev, ki ji pripada v Jugoslaviji skoro polovico prebivalstva, še nima tega kar druge. Zato opravičeno upasio, da bo jugoslovanska vlada sklenila čimprej sporazum tudi s sveto stoKco in tako odstranila z dnevnega reda Gerkveno vprašanje, del 10 Din, III. vrsto prednji del 6 Din, zadnji del 8 Din. Svinjini, »ve« 10 do 16 Din, prekajeni 12 do 20 Din, »vinjaki masti, ba-naški 14 do 15 Din, domači 13 do 14 Din, konjsko meso 4 Din; ovčje meso 6 do 10 Din. — Cena slanini se je torej ta teden znižala od prejšnjih 16 na 14 do 15 Din, cena domačim prešičem od 14 do 15 Din na 13 do 14 Din. Zelo je padla cena živim bana-škim prešičem in sicer od prejšnjih 9 na 7.5 do 8.5 Din. Seveda je tudi cena slanini morala pasti. d Pazite pri kupovanju zn&mkl Zelo pogosti so slučaji, da prejemamo pisma frankirana s prejšnjimi, neveljavnimi znamkami. Kupujte znamke samo na poštnih uradih, kjer Vam bodo vselej postregli z novimi, sedaj veljavnimi poštnimi znamkami. Če pošiljate pisma s starimi znamkami, ki nosijo napis Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, mora plačati prejemnik dvojno poštnino. Na novih znamkah je glava našega kralja obrnjena proti levi in imajo napis: Jugoslavija, d Sedanje 1000 dinarske bankovce bodo pregledali. »Službene Novir.e« objavljajo naredbo Narodne banke, glasim katere bo 21. decembra začela pregledovati vse novčanice po 1000 dinarjev ter pričela nadomestovati z novimi, ki bodo starini podobne razen posebnega znaka, ki bo vnesen v nove bankovce. Pregledovanje ti-sočdina rskih bankovcev e ukazal finančni minister z naredbo z ene 4. decembra in predvsem zalo, da se zaščiti ljudstvo pred ponarejenimi tisočdiiiarskimi bankovci. Narodna banka izjavlja, da bo bankovce pregledovala in zamenjavala do vštevši zadnjega dne v februarju 1932. Novčanice po 1000 Din, ki so bile izročene prometu dne 30. novembra 1920 in ki ne bodo predložene Narodni banki v pregled in zamenjavo, bodo 1. marca 1932 prenehale biti zakonito plačilno sredstvo v zasebnem denarnem prometu. Narodna banka sama pa jih bo še nadalje sprejemala v plačilo. d V čigavih rokah je usoda jeseniškega delavstva. V upravnem odseku Kranjske industrijske družbe so r'edeči go3podje: Avg. Westen, Avg. Praprolnik, dr. Milko Brezigar, Janko Jovan, C. Noot, Ilja Panič, Jos. Pfeiffer, dr. Dinko Puc, dr. Fr. Windi-scher. V nadzorstvu pa so: inž. M. Šuklje, Fr. Tomič, Karel Detela. Te gospode pozivamo pred slovensko javnostjo v imenu človekoljubja in socialnega reda, naj storijo vse, da se prepreči grozeči propad jeseniškega prebivalstva. d Stanovanjska zaščita naj se uredi s posebnim zakonom. To stališče zagovarja »Slovenec« v uvodniku z dne 13. decembra in predlaga: 1. Za predvojne hiše naj se postavi tako zvana zlata veljava, toda ne s 15 kratnim povišanjem, kot to želijo posestniki, pač pa kolikor resnično odgo-.varja izpremenjenem denarnem položaju, 11 krat. 2. Za nove hiše pa naj bi se določila najemnina, preko katere bi cena stanovanj ne smela iti. Ta določitev naj bi fitobr® foafcino milo ne sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati ocišcu-ioče na kožo. Samo tako Uhko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Fellerjeva Elza-miia zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Fetter, Stubica Donja, Elzatrg 16. Savska ban. bila okvirna, da bi posameznim banovinam m krajem z ozirom na različnost razmer bilo mogoče vse to upoštevati. Pri tem določanju naj bi bili vprašani hišni posestniki m najemniki. Sodelovali pa naj bi tudi oni cimtelji, ki imajo smisel za socialne potrebe in ki bodo znali med zahtevami obeh struj najti pravo pot. d Vse kar je prav. Neki ljubljanski gostilničar je kupil nedavno od vinogradnika blizu Ljutomera par hektolitrov vina po dogovorjeni ceni 2.60 Din liter na kolodvor postavljeno. Ko je kmetič vino naložil in peljal na kolodvor, sc mu je med potjo pri vozu eno kolo strlo in se je radi tega pri vožnji do kolodvora za 2 uri zamudil. Tam ga je seveda že pričakoval gostilničar in se nad kmetom ves razkačen takole znesel: »Ker vas ni bilo z vinom 2 uri, imam škodo, zato vam zdaj vina ne plačam več po 2.60 Din, marveč samo po 1.30 liter. Ce ne, pa vino nazaj peljite!« — Da bi kmetu ne bilo treba peljati vina 3 ure daleč domu, je pustil rajši vino kupcu po 1 30 Din liter. — I Gostilničarska zaciruga pa naj razpravlja o j takih slučajih, da ne bodo umazani tudi pošteni in uvidevni gostilničarji. Priporoča s« prri slovenski tavod telesna zavarovalnica IHtiblfana v laslnl palači ob Miklošičevi In Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice. Zagreb,Starčevičev trg 6. S»r»j*i«, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. puk« 22. Beograd, Poincareova 2 d Tiskarska dela so oproščena od nadaljnjega prometnega davka, ker je ta davek že predpisan s prometnim davkom na papir. Tako je odločil davčni oddelek finančnega ministrstva. — Pri hripi, bronhit s, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se ž?lodcc in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josel« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. d Ali bi ne šlo nekoliko hitreje. Cestna železnica v Št. Vid nad Ljubljano vozi primeroma zelo počasi. Običajno rabi od ljubljanske pošte do končne jpostaje pri Kremžarjevi hiši v Št. Vidu pol ure, časih tudi več. Ob otvoritvi se je zatrjevalo, da bodo vozovi rabili le 14 minut do Št. Vida. Kaj je vzrok temu nedostatku, ki je povod vedno množečim se pritožbam, ali pre-pičlo število vozov ali predolgo čakanje na križiščih, to dognati in odoraviti je stvar maloželezniške družbe. Tudi vožnja sama na sebi ni tako prvovrstna. Ce je voz prenapolnjen, silno trese in odskakuje, bodisi vsled peska, ki se nabira v kolesnicah ah vsled prešibkih in ne dosti elastičnih vzmeti. Dovolj, da to silno neugodno vpliva na potujoče občinstvo, ki mora sredi voza stati in prenašati venomer večje in manjše sunke« d Jugoslovanski evangeličanski škoi dr Popp je obiskal te dni Mursko Soboto, kjer so ga tamošnji protestanti slovesno sprejeli. d Volitve v jugoslovanski senat bodo 3. januarja 1932. V aeli Jugoslaviji bodo poslanci in župani izvolili 47 senatorjev na 6 let. d Zanimiva spominska slovesnost. Dne 10. decembra bi se morala vršiti spominska svečanost za pokojnim Nikolo Pašičcm. To priliko je izkoristil bivši narodni poslanec Vojislav Janjič, ki je pripeljal s seboj več mladih ljudi, ki so v' zadnjem času skušali že večkrat prirejati nerede. Policijski organi, ki so jim ti ljudje dobro znani, so preprečili zlorabo in jih niso pustili k mrtvaškem opravilu. Nato je izjavil Janjič, da se spominska slavnest ne bo vršila. d Predavanja na belgrajski univerzi so ustavljena do vštetega 20. decembra. d V belgrajskem parlamentu gre vse lepo redno naprej. Verifikacijski odbor hitro deluje in bodo najbrže vsi mandati potrjeni. Izbrali so razne odseke (sekcije), tako finančno, gospodarsko, socijalno in prosvetno. Prihodnja seja bo sklicana pi- . .1 i I ... — Katoličani v Belgradu. Stara Srbija je bila kakor znano, v predvojni dobi misijonska pokrajina katoliške cerkve. Takrat je štela bel^rajska cerkvena občina komaj 3000 duš. Takrat je za silo še zadoščala kapelica v Krunski ulici, Nagli povojni razvoj našega glavnega in prestclnega mesta je pa v zadniih letih izredno pomnožil število belgrajskega prebivalstva in že danes cenijo število katoličanov na 30.000 duš. Umemo je, da mala kapela v Krunski ulici več ne zadošča verskim potrebam tolikega števila katoličanov, ki bo pa umevno še vedno naraščalo, in da je gradba potrebam in dostojanstvu katoliške cerkve v Belgradu primerne katedrale nujna potreba. V dosego tega namena je dovoljena loterija, katere srečke se že dobivajo. Več pove današnji oglas. d Pretekli teden so bili proglašeni sledeči novi zakoni: zakon o meščanskih šalih, dopolnilni zakon o lekarnah in sprememba zakona o zavarovanju delavcev. Kdor se zanima za vse to, najde točne podatke v »Slovencu« z dne 10. decembra 1931. Glede meščanskih šol naj omenimo tudi tukaj sledeče: Meščanske šole so državne ustanove. Prištevajo se k nižjim srednjim šolam. Učenci ne plačajo ne vpisnine ne šolnine. Banovine in mesta lahko iz lastnih sredstev otvorijo in vzdržujejo banovinske in mestne meščanske šole. Pouk na meščanskih šolah traja štiri leta. Meščanske šole so: 1. obrtno-industrijske, ali 2. trgovske, ali 3. poljedeljske, kakor je pač prebivalstvo v dotičnem kraju. Itd. Zaminivo je, da se po novem meščansko-šolskem zakonu ravnatelji ne imenujejo več ravnatelji, temveč upravitelji. d Srebro bodo kupovali. Narodna banka kraljevine Jugoslavije bo odkupovala predvojni srebrni denar: dinarje, leve, leje, drahme, franke in lire, kakor tudi srebrne avstro-ogske krone, goldinarje, tolarje Marije Terezije in črnogorske petperje. Do Po dolgem iskanju sem vendar en- krat našel pravo sredstvo za svoje nobe. Ze po trikratni uporabi ecm dobil bleščečo bele zobe, vilic temu, da bo bili od kajenja rulavi In neiepi.Odslej na bom uporabljal ničesar drugega, kakor "Chlorodont". P.Tomaiia,M,,. Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. U. ,Mr zavračajte wak nadomolelr. 1'omoina akcijo *a brezposelno in reveže i Ameriki. Šolski otročički, oblečeni v bele volnene ob-li kce |K>birajo za reveže milodare. Na siiki: presi-seilnika Homerja in soprogo ustavijo otroci in ju prosijo za prispevek. (ilavni tajnik iasi-tiinc -trankc tiiovanni Giuratli jo moral odstopili. Na njegovo mesto j'■ imenovan Mornce, ki j'' eden najbolj gorečih zagovornikov fašistirnri/a sistema. llodcl iioie katoliške katedrale v Helgradii. ki jo bodo pričeli graditi prihodnji' lito. Anglija je ustavila graditev največje ladje sveta. Klika predstavlja model 73.000 tonskega parnikaCunard Unije, čigar graditev so morali radi slabega angleškega gospodarskega stanja ustaviti. Parnik, ki bi v svojih dimenzijah posekal vse ladje »Veta. je btl zamišljen kot rival »Bremena« in naj bi Angliji zopet priboril »modri trak' Oceana. Učiteljica: »Francek, zakaj pa pravimo ttta- Gost: »Nič me tako no ujezi, kot če najdem terni jezik?« las v juhi.« »Francek: »Zato, ker oče malokdaj pridejo Natakar: »še bolj nerodno bi bilo če bi do tega, da bi moRii jezik rabiti.« imeli juho v laseh.« 61 Nemški kancler Uriining, vodja katoliškega cen-truma, govori na radio. Govor, ki je vsled svoje odličnosti in tehtnosti vzbudil v vsej Evropi silno zanimanje, smo prinesli v včerajšnji številki. fckef dr. Kari Fritz, dolgoletni pastir puri'iijske;>a katoliškega prebivalstva in znani katoliški kulturni delavec, je umrl v Freiburgu Japonski ministrski predsednik Vakatauki, ki )* » svojim kabinetom odstopil. nadaljnjih odločitev, ki bodo pravočasno razglašene, bodo Narodna banka in vse njene podružnice kupovale omenjeno srebro po ceni, ki bo v skladu s ceno srebra na svetovnih tržiščih. d Za novo katoliško hišo božjo v Belgradu. Stara Srbija je bila, kakor znano, v predvojni dobi misijonska pokrajina katoliške cerkve. Takrat je štela belgrajska cerkvena občina komaj 3000 duš. Takrat je za silo še zadoščala kapelica v Krimski ulici. Nagli povojni razvoj našega glavnega in prestolnega mesta je pa v zadnjih letih izredno pomnožil število belgrajskega prebivalstva in že danes cenijo število katoličanov na 30.000 duš. Umevno je, da mala kapela v Krunski ulici več ne zadošča verskim potrebam tolikega števila katoličanov, ki bo pa umevno še vedno naraščalo, in da je gradba potrebam in dostojanstvu katoliške cerkve v Beogradu primerne ka" tedrale nujna potreba. V dosego tega namena je dovoljena loterija, katere srečke se že dobivajo. d Ustanovni občni zbor zveze obč.n-skih hranilnic se je vršil 9. decembra v Zagrebu. Misel za ustanovitev te zveze je bila sprožena že meseca julija ob priliki sklicanja Zveze jugoslovanskih mest v Sarajevu. Takrat že je bil izvoljen odbor z nalogo, da sestavi pravila V odboru se nana;a tudi zastopnik vlade. V naši državi obstoja 27 mestnih hranilnic, 19 občinskih hranilnic, 6 banovinskih hranilnic in 6 okrajnih hranilnic, katere bi se vse pridružile nameravani zvezi občinskih hranilnic. d Besnenje viharja. V soboto 2. decembra je besnel močan vihar nad vsem Primorjem vse do Trsta. Na Sušaku in Reki je dosegel vihar brzino 70 km na uro, v Trstu pa jc divjal celo z hrz.'no 110 km. Na Sušaku je vihar razbil mnogo šip na oknih, polomil mnogo drevja, raz nekaler.h hiš pa je potrgal celo strehe. Na Reki je vihar vrgel na tla štiri osebe, ki so bile težje ranjere in so morali iskati zdravniške po ■ moči v bolnišnici. — V Trstu je vihar isto-tako prevrnil nekoliko oseb, ki so morale zahtevati zdravniško pomoč. d Jugoslovanski parnlk »Marjan«, ki ie pivi iz italijanske Ankone, je nasedel na sipine v bližini Medu? in a v Istri, vendar se je rešil s pomočjo nekega italijanskega par- 11 u d Popravljena narava. Človeški duh obvladava tudi to, kar narava pokvari. Posebno velja lo za nedostatke človeške kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pcmada za rast las (dva lončka brez daljnih stroškov 40 Dn). ter Fellerjeva Elea-mila lepote in zdravja (5 kosov 52 Din franke). '— Naroča se pri lekarnarju Eu|;cn V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 16, Savska banovina. d Požar je popelnctra upepeM hiso malega posestnika Alojzija Podpečana v Brdcah, občina Dobrna. d Do tal je pogoj«ln gospodarsko poslopje gosp, Antona Švigla na Igu pri Ljubljani. d Požar je uničil vesarno trgovca Kie-glerja na Pragerskem, d Vlak je skočil s tira. Dne 12. decembra ob 21. je tovorni vlak št. 261-H med postajama Stara Pazova in Indjija se^o na križišču, kjer se odvaja proga proti Nove- PO NAPORIH hitra pomoč Takojšnje gretje, pomirjujoče učinkovanje SLOAN-OVEGA LINIMENTA Vam da naglo zložnost in pomoč. Prodira v kožo brez utiranja. Učinkuje naravnost na vzrok bolezni, na razbur jene živce in ranjena mesta. Naglo pomirja bolečine. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, bolečinam v križu, išiasu, bolečinam v hrbtu, distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. mit Sadu, zavozil po krivdi strojevodje na j slepi tir. Zaradi velike brzine je skočila s \ tira lokomotiva in 18 vagonov. Pri tem je j smrtno ponesrečen en zavirač, ranjene pa to štiri osebe, ki so spremljale vlak. Tem j so nudili zdravniško pomoč. Škode okrog 300.000 Din. d Vlak je do starti pevezil 57 letnega Tomažiča Antona iz Podboršta pri Št. Vidu na Dolenjskem, Zjutraj je bil še pri sv, obhajilu. — Večni' pokoj! d Strašna nesreča se je pripetila dne \ 9. decembra v bližini Celja. Mestni avtobus Celje—Žalec—Vransko, ki vozi ob pol 11 iz Celja, je drvel po državni cesti. Pri prehodu čez železniški tir je trčil avto, ki je bil poln ljudi, ob ravno prihajajoči vlak. Učinek je bil grozen. Na mestu so umrli: Ivan Krefl, posestnik v Braslovčah, Filip Posedel in. njegova žena iz Zabukovce, Ivan Kr-anjc in njegova žena iz Žalca, Anton Svet iz Brežic, Frančiška Pristovšek iz Draš;o'e vasi. V bolnišnici so podlegli poškodbam: Anton Dobnik in Marija Zupane iz Griž pri Žalcu, Otilija Dobelšek iz Št. Pavia pri Preboldu. Več oseb leži težko ranjenih, med njimi učiteljica Potočnikova Matilda iz Griž in šofer Bučar. Kdo je krivec nesreče, kakor je ne pomnijo pri nas stari ljudje, bo dognala preiskava. Prehod preko železniške proge ni zavarovan, ker bi bila sicer nesreča nemogoča. Železniška uprava naj bi tu, kakor tudi pri drugih nevarnih prehodih oskrbela potrebne zapornice, d Z avtomobila je odletel. Na cesti med Slovensko Bistrico in Laporjem se je dogodila težika nesreča, ki je zahtevala | življenje 70 letnega prevžitkarja Franca j Oniča iz Pretreža. Postal je žrtev usodnega I padca iz avtomobila na ostrem ovinku v i Končnem, Onič je šel peš po ce-ti iz Slo- j venske Bistrice, ko ga je dohitel s svojim avtomobilom neki znani trgovec ter ga povabil na vozilo. Starček se je povabilu rade volje odzval in voz je zdrčal dalje po cesti proti Končnem, kjer je Onič iz nepoznanega vzroka odletel iz vozila ter treščil z vso silo z glavo ob kamenita tla. Pri udarcu si je zdrobil lobanjo ter obležal na mestu mrtev.. . .. .. c. d S šoferjem vred se je potopu. V M-sku je neki šofer peljal avtomobil h Kolpi, da bi ga opral. Ko je privozi do Kolpe, se je spustil v vodo, ki je precei globoka. Naenkrat pa je šoferju odpovedala zavora m avtomobil je zdrknil v še bolj globoko vodo in se s šoferjem vred potopil. Šofer je bil toliko prisotnega duha, da je razbil steklo in prišel na površino vode živ. Ob steklu pa si je močno porezal roke in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Avtomobil so pozneje z velikim trudom izvlekli iz vode. d Raz streho je padel 5 m globoko železnični sprevodnik Rudolf Fifer iz Zaloga pri Ljubljani. Pri padcu se je močno poškodoval. d Čudna zmota. Oni dan se je 16 letni dijak Jurij Fenz s Planine nad Jesenicami sankal na hribu. Sklonjen nad sankami jih je v počepni hoji pehal pred seboj. Mimo njega je švignil zajec, takoj nato pa je počil strel in Fenz se je zgrudil z okrvavljeno glavo. Dobil je strel šiber v glavo. Gozdhi čuvaj, ki je strel oddal, se je namreč »zmotil«, Videl je zajca, ko je bežal, za njim pa sankalca. Mislil je, da je sankalec lisjak, ki se podi za zajcem ter je ustrelil. Fenza so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer ga zdravijo. Njegovo stanje pa je nevarno. d V Scdražici je umrl 6. decembra po dolgi, mučni bolezni edini sin posestnika Karla Kordiša, Staršem in sorodstvu naše sožalje! d Kadar smrtna kosa kosi... V Laškem je umrla gospa Petrina Trop, rojena Droč, — V ljubljanski bolnišnici je preminula gospa Frančiška Marn, roj. Pavšek, dolgoletna cerkvena pevka. —V Ljubljani je zapustila solzno dolino 87 letna gdč. Marija Fortuna, — V Lukovici je odšel v večnost gosp. Gustav Vidic, višji revident v pokoju. — V Ljubljani so položili v grob gospo Marjeto Weis. vdovo po poštnem poduradniku. — Pri Sv. Roku pri Sevnici je zaspal v Gospodu posestnik gosp. Ivaa Blaznik. — V celjski javni bolnišnici je umrl posestnik Miha Burkeljc. — Na Oto-čem vrhu pri Pungartu je odšla po plačik v večnost dobrotnica raznih cerkva 84 letna Oven Marija. — V Ljubljani so pokopali trgovca gosp. Jožefa Mraka. — V Grajski vasi pri Gomilskem je odšla po plačilo v večnost 82letna gospa Neža Rak, vdov-Ijena Šlander, mati gernjegrajskega gospo-ga župnika. — V Ptuju je zatisnil na veke oči notar gosp. Kazimir Bratkovič. — V Ljubljani je zaspala v Gospodu ga. Ivanka Debevec, vdova po mestnme računskem revidentu. — Istotam so položili k večnemu počitku gdč. Ciuho Pavlo — V ljubljanski bolnišnici je umrl mirnski župan g. Prvo odlikovanje španske republike ju podelil sam predsednik vlade Azann svetovno znani plesalki l.n Argentina nn odprtem odru. Sodnik: lurej. draga tovnHSica, v ukradene zlate ure si oproščena. Obtoženka: Tovariš sodnik, ura je moja in jo lahko obdržim?- \,i desui: Največjo francosko literarno nagrado (nagrada iz zaklada Goneourt) je letos dobil mladi pisatelj Jean Kajard za roman Mal damour (Zlo ljubezni). Na levi: Gregor pl. Ompleda, znani nemški pisateli ie umrl vikovem t'." Barbarstvo bolj»evikoi. Cerkev Zvelii-urja. idci: zuanienitejšil) spomenikov ruske arhitekturi, ka-tere pet kupol je spadalo h karakterističnim slikovitostim Moskve, so boljševiki s šestimi naboji dinninita dvignili v zrak iu razdejali. Na tem !»•.-stu boilo postavili Palačo sovjetov v neokusnem sovjetskem slogu. Cerkev Zveličarja je bila /grajena kot spomin na rešitev Rusije od najezilr N-ipolennn I Adollf Hitler in stotnik (ioring. ki igrata odločilno vlogo v sedanji krizi v Nemčiji. Kakor smo v političnem delu obširno poročali, pripravlja Hitler splošno ofenzivo na vlado, ki jo hoče prevzeli s svojimi ljudmi. V to svrho jo poslal tudi svoje omisarje v inozemstvo. Rogar: »Kaj, tri svoje hiše imate, pa iščete ikrog zase stanovanje?« Logar: »Ja, veste, v mojih hišah so stanovanja predraga.« 81 (iamlhi je pred »tujim odhodom iz Londonu j»o-sadil majhno drevesce, ki naj spominja pozne rodove na njegovo bivanje v britanski prestolnici. Listi pripominjajo, da je to drevo tudi edini plod konferenc, ki so jih angleški državniki imeli •/. voditeljem Indijcev. Zaniinh im-netol,- , mniidžurskega bojišča: Pod zaščito malih tankov napredujejo japonski vojaki. maskirani in do zob oboroženi. Franc Peček. Za župana je bil imenovan letos 1. decembra. — V Vidmu ob Savi so pokopali posestnika gosp. Franceta Vidmarja. —■ V Kranju je odšla v večnost Cvetka Bernikova. — V Ložu je preminula 84 letna Frančiška Lah, rojena Meden. — Počivajte v miru! Znižana poštnina. Ker je poštnina za zavitke znatno znižala (čez 300 Din pri meni itak prosta) se priporoča, da si takoj naročite cenik in vzorce od tvrdke Stermecki, Celje, kjer lahko kupite razno blago za božične praznike po zelo znižanih cenah. d Pod nožem je izkrvavel 18 letni Alojzij Vovk, posestnikov sin iz Slivnice pri Grosupljem. — S koli in sekirami so popolnoma razinesarili 28 letnega posestnikove-ga sina Tomaža Tomažiča v Muretincih pri Ptuju. — Z nožem so prerezali trebuh Jožefu Maruhu v Št. Vidu pri Ptuju — Lobanji, so do smrti razbili mizarskemu pomočniku Pichlerju v Ločiču pod Sv. Urbanom pri Ptuju. Pri vseh navedenih žalostnih slučajih je bil vojskovodja — kralj alkohol. d Boj s tihotapci. Pri Sv. Duhu na ; Ostrem vrhu na avstr. meji je prišlo do : pravcate bitke med našimi obmejnimi fi- , nančnimi organi ter petorico drznih tihotapcev, ki so prekoračili mejo, obloženi z raznim tihotapskim blagom. Pri tem pa jih je zasačila patrola, ki je pozvala tihotapsko petorico, naj se ustavi. Na ta klic pa so tihotapci začeli bežati in niso navzlic ponovnim pozivom obstali, ampak so med begom oddali proti financarjcm več strelov iz samokresa. Patrola je bila v tem trenutku prisiljenja, da sc posluži orožja in je naperila cevi proti streljajoči petorici. Sredi bitke je padel na tla eden izmed tihotapcev. Ko je patrola prišla v njegovo bližino, jc videla da je tihotapec mrtev. Ostali štirje tihotapci pa so v zavetju temne noči pobegnili v neznano smer ter se za njimi vršijo poizvedbe. d Zaščita države. Dr. Dragotin Toth je obsojen na 4 leta robije in 5 let izgube državljanskih pravic. — Ant. Kraljič na 5 let robije in izgubo državljanskih pravic. — Josip Miklavžič na dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic. — Milivoj Ivankovič na 8 let robije in trajno izgubo častnih pravic. — Jakob Suhan na 3 leta robije in 5 let izgube častnih pravic. — Štefan Sa-bol, Josip Tarle, Grga Sulečič po 3 leta robije in po 5 let izgube- časti. — Ivanka Zeleznik na 1 leto strogega zapora. — Štefan Radeljak na 1 leto robije in 5 let izgube častnih pravic. — Peter Bakovič na 2 leti robije in 5 let izgube častnih pravic. — Ivan Buzina pa je bil oproščen. Nove knjige in skladbe Josip Lavližar: Bled in Briksen, zgodovinska povest iz 17. stoletja. Ljubljana 1931. Samozaložba. Cena 12 Din. — Sivolasi, a še vedno inladeniško čili pisatelj, je za svojo osemdesetletnico (12. decembra) izdal gori imenovano, lično opremljeno knjižico, ki vsebuje zanimivo povest iz časov naših prednikov, podtožnikov briksenških škofov na Bledu. Pisatelj, ki je po svojih delih znan menda vsakemu Slovencu, nam z njemu lastno priprostostjo in zanimivim opisovanjem odkriva lep pogled v življenje našiti dedov pred 300 leti. Našim čitateljem lepo in ceneno knjigo prav toplo priporočamo. Tudi obiskovalci naših društvenih knjižnic bodo radi segali po njej. P. Ilugolin Sattner: Božičnicc za samospev, mešan zbor in orgle. Jubilant Sattner je ob svoji SO letnici poklonil božjemu Detetu šest lepih božičnih skladb, ki bodo važen prispevek k božič-ncmii glasbenemu repertoarju slehernega pevovodje. Vsem pevovodjem in zborom zbirko toplo priporočamo. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Partitura stane Din 20.—, glasovi po Din 4.-. 3% popust (dividenda) se prične izplačevali dne 18 t. m v vseh naših poslovalnicah na sledeči način: 1. T« dividendn se vpiše n« dele/, in deležno rezervo vsem onim članom' ki še n nuijo polnoplnčenogo deleža 25 Din in deležne rezerve 200 Din. 2. Kdor inifi pri zadrugi bodisi lekoč uli /aostdl dolg, sa mu dividenda odpiše nti dolg. 3 Vsem drugim člnnom se ho dividenda izplačal« o/.ir. ob nakupu kol plačilo vpošlevol«. C:ani agitirajte za Konzum, držite se svojega ognjišča, pridobile vsaj enega člana! Člani, ki pridobe do 15. januarja 1932 vsaj tri nove člane-odjemalce, dobe posebno nagrado 1. delavsko konzumno društvo v Ljubljani r. z. z o. z. RAZNO Jeremias Gotthelf: l 1'es in človek. I ram o- t-ki pis itelj 1'ierrc Milk meni, da je bilo zbližaioe i < ioveka in psa prvotno ] združitev dveh medsebojno podpirajočih se bitij. I'es se je zatekel k človeškim n. selbinain, od : katerih jo pričakoval ! " poznali. Nekaj podob- j '"'Ivi jo s šakalom 'no-ko vo le , volka), katerega pečamo daleč od flove-s| je, in razo dot i svojo skrivnosti. Tega pa noče, tega ne more. Liza je soma zase prepričana, da jo bo Kristen takoj zapustil, ko zve, čigava je. Tega ne bi mogla prenesti. Predobro čuti, kako na slabem glasu je njen oče po vsej deželi in da v tej dolini stokrat bolj ce- nijo ubogo dninarico kakor hčer zloglasne družine. Marsikatero revno dekle se veseli bogatega moža tudi zato, da posveti staršem vsaj z žarkom veselja v njihove stare dni. Hči slabih staršev tega veselja, ne pezna. V novo družino prinese samo sramoto^ slabim staršem pa no more pomagati, ker jim ne more odvzeti sramote. Liza dobro ve, da očetu pomagati no more. Denar bi bil le olje na ogenj. To je prekletstvo slabih staršev, da zastrupljajo življenje svojim otrokom. Njihovo slabo življenje je pešast, ki še hodi okoli, ko oni že dolgo trcline v grobu. Vedno je olro-kom za petami, kakor neozdravljiva bolezen jih zgrabi, kadar se jim hoče približati sreča, vziti boljši dnevi. V ubogi Lizi divja hud boj, toda svoje skrivnosti no more izdati. Če bi Kristen videl, kako v boju pretaka solze, vzdihuje in moli, bi ne bil nanjo tako hud; če bi to slutil, bi se s podvojeno ljubeznijo potrudil. da bi odkril njeno skrivnost, toda Bog ni zastonj očem drugih prikril, kar se godi v naši notranjosti. Večkrat jo prime, da bi odšla, da bi v temni no51 izginila kakor nekoč od doma, toda ne more. Sama sebi prigovarja, da bodo za njo grdo govorili, da jo odšla kakor tatica ali še kaj hujšega; v resnici p« jc zadržuje nekaj drugega, kar si ni nikoli še priznala — Kristen. Ubogo dekle zelo trpi. Največja sreča ji jc tako blizu, toda prepad jo loči in jo bo za vedno ločil od nje. Tega prepada druge oči ne vidijo. Zakričala bi od bolečine, pa ne sme. Prenašati mora pikro očitke, češ da iz same ošabnosti in prevzetnosti odbija srečo od sebe. Tega ji nc očita samo Kristen, ampak tudi gospodinja, ki pozna Kristcnovo ljubezen; Lizi, ki jo ljubi kakor svojo, srečo tudi od srca privošči. Gospodinja sc pritožuje, da ji Liza premalo zaupa- Dosti- PO DOMOVINI Redek lovski dogodek. (Sv. Križ nad Jeseničanu.) Due 12. t. m. je g. župnik Franc Krasna pri Sv. Križu nad Jesenicami ujel živega kozoroga Osteiubokac). Bil je na lovski patroli ter .šel po državni meji ua Golici in Rožici. Tu zagleda komaj 50 m onstran državne meje pasečega se kozoroga. Žival se ga je prestrašila ter skočila v grmovje, da bi se skrila. Tu pa se je tako čudno zapletla z rogini med veje, da ni mogla ne naprej in ne nazaj. Ko župnik to vidi, ni hotel streljati, ampak je hitro priskočil in podrl kozoroga na tla, ki se je obupno branil in potegnil lovca nekaj metrov navzdol po snegu za seboj. Končno se j^ župniku posrečilo, da ga je zvezal iu z veliko težavo odnesel ua vrh, od tam pa na »jeseniško planino?, kjer ga je privezal h grmu. Nato je šel domov po sani in ga pripeljal v župnišče pri Sv. Križu, kjer si ga lahko vsak ogleda. Kozel tehta blizu 20 kg, je najmanj pet let star in popolnoma zdrav. Kozorog je prišel gotovo v naše gore 17. daljne Švice s kako čredo gnmzov. Gospod župnik ga namerava prodati za zoologični vrt v Zagrebu ali pa tudi kakemu drugemu interesentu. Razumljivo je, da prihaja sedaj vsak dan mnogo radovednežev z Jesenic k Sv. Križu, da vidijo živega kozoroga, kralja vi-popih planin. Smrtna kosa. (Škofja Loka.) V Starem dvoru štev. 7 pri Škofji Loki je umrl dolgoletui naročnik »Domoljuba« g. Jurij Klobovs v starosti 66 let. Bil je naročnik našega lista 43 let. Bil je dober in skrben oče in povsod priljubljen. To je pokazal njegov pogreb, ki so se ga v velikem Številu udeležili posebno možje. 1 Domoljuba' je vedno z veseljem prebiral. Ostali družini 111 sorodnikom iskreno sožalje, njemu pa večni mir. Kaj bo o Božiču? (Tomišelj pod Krimom.) Vse tiste, ki so dobre volje in željni res pravega božičnega veselja, vabimo na božičnico, ki fu priredi KafolSko -nrosv. društvo. Izvajalo bo več božičnih pesmi, deklamacij in ganljivo božično igro: »Na betlehemski poljani.« Čas božičnice bo bo natančno n* .načen na plakatih. Za to prireditev se bo pobirala samo prostovoljna vstopnina. — Udeležite se gotovo prve predstave, ker božičnice pod nobenim pogojem ne bomo ponavljali. — Na Silvestrov večer pa bomo igrali lepo igro »Lovski tat«. Za to prireditev bo vstopnina znizana. — Društvena knjižnica je odprta ob nedeljah po masi in po lilanijah, enako o praznikih m sicer za vse. Pridno segajte po knjigah, ki vam bodo na)bo.|ša in najlepša zabava ob dolgih zimskih večerih. Odškodnina, ki jo plačate od knjige je tako ma|hna, da niti v poštev ne pride v primeri s koristjo, ki jo imate od knjige. Prosvetno ilclo (Vače pri Litiji.) Marsikdo že misli, da je prosvetno delo v naši fari že čisto prenehalo, ker ni nobenega glasu iz našega kraja. Toda temu ni tako. Odkar je naša ljudska hranilnica in posojilnica kupila tik pred cerkvijo veliko hišo od g. Boglja, ae je naše prosvetno delo jako poživilo. Naše društvo je s tem dobilo svoje društvene prostore, ki jih je preje pogrešalo. — Letošnjo sezono je začelo društvo v nedeljo 7. lepo ljudsko igro »Krivoprisežnik«. Predstava je bila prav dobro obiskana, tndi igralci so po večini prav dobro rešili svoje vloge. V prvi vrsti pa gre hvala fautpm, ki so a svojo požrtvovalnostjo priredili dvorano in oder tako (ilmtaic. rta biiio se kar začudili. Seveda je to le nčasno, kajti prihod, nje leto namerava društvo dvorano in oder moderno preurediti, dn bo povsem ustrezala namenu. Kakor se čuje, pripravljajo za božič božično iKro >Meuija«, vzeto iz časa Kristusovega rojstva. To bo ena največjih in najlepših iger. kar jili je društvo uprizorilo. Vabimo vse, da si jo ogledajo. — Kniiž. niča prav dobro uspeva in se je letos izpopolnila 7. več lepimi knjigami. Sedaj, ko so dolgi zimski večeri, bi bilo žel-eti, da bi bil vsakdo član knjižnice in bi si izposoje val proti .malenkostni odškodnini razne knjige ter si krajšal dolge zimske večere. -f OvnWk»vn mati. (St. Vid pri Stični.) Dne 7. decembra je umrla Marija Oven (0v-ničkova mati) iz Olečega vrha pri 1'ungertu. Dočakala je starost 83 let, a še vedno je vodila gospodinjstvo. Vsled svoje pridnosti in modro gospodarnosti jc svojo hribovsko, poprej zadolženo kmetijo, pri kateri so tuiji vinogradi, tako povzdignila, da je zamogla prav veliko pomagati raznim cerkvam. Posebno primekovška in Pungertska cerkev sla prejeli od nje znatne podpore. Tudi potrebni bo dobili pri njej velikokrat pomoč. Pri njeni hiši ni bilo slišali ne kletve, ne prepira. Otroci so bili lepo vzgojeni. Zato je pa tudi ljubi Bog dal svoj blagoslov. Kako priljubljena dn je bila pokojna mati, je pokazal njen pogreb, ki jc bil 9. decembra ob 10 v Velikem Gabru. Prostorna cerkev je bila skoraj napolnjena. Mol novi kaplan Pod tem naslovom bo v prihodnji Številki našega lista začela izhajati silno zalomiva ia svetovno znana povest irskega zistVelja P, A. Seehana. Zanimiva snov povesti je vzeta iz življenja mladega irskega duhovnika, ki deluje med priprostim ljudstvom v razmerah, ki so našim v marsičem podobne. Prepričani smo. da bo lepa povesi zbudila pri vseh Haših naročnikih največje zanimanje. Opozorite na povest (udi one, ki lista doslej Še n>so imeli. Saj je povest sama vredna denarja, ki ga natoCuik plača za cel list. krat se ne more otresti sumničenja, da skriva Liza nekaj hudega, ko še njej ne zaupa, ki ji hoče vendar dobre. Liza to bridko občuti. Shujšala je. Proč ne more, ie manj more odgnati pošast, ki sloji med njo in srečo. Med tem gre Liza na semanji dan z gospodinjo v trg. Mnogo ljudi se je zbrala Mladina ie vesela, starci se pogovarjajo o Francozih, ki silijo v dežela Nekaj prikritih besed pade o svobodi, enakosti in strogi gosposki v Bernu. Seveda govore previdno, ker hudič in Francoz sta tem preprostim ljudem precej enaka. Ko gospodinja vse epravi, zavije proti gostilni, kajti kar tako ne gre domov, posebno na semanji dan ne. S seboj hoče vzssii Liza, toda ta noče iti. Izgovarja se, da ji ni potreba, da obe ne moreta iti, ker bi tako morali kmalu domov k opravkom, da gre sama naprej, gospodinja naj pa le ostane, dokler se ji zdi primerno in dokler ne najde družbe za domov ali prilike, da jo kdo {>elje. Med tem ko se tako razgoivarjata, pristopi Kristen, stopi gospodinji ob stran in pravi Lizi, da sedaj pa mera notri; to bi bito vendar čudno, da bi dekle ne maralo v gostilno. Liza ostane trdno pri svojem in vljtjdno odkloni; da ne more vina prenesti, pravi, in doma da "i nikogar pri hišnih opravkih. Da vendar mara iti, odgovarja Kristen; pila bo kolikor sama hoče; ra*I bi pa vedel, ali ee ga ona sramuje ali ne. »Kaj vendar tako nespametno govoriš,« odvrne Liza. »Pomisli vendar, kako bi se megla uboga dekla sramovati kmeta; pa nikar se ne jezi name, zakaj še vedno je bila moja navada, da se ne dam presiti; pomislim najprej in potem gotvorim, potem pa tudi pri tem ostanem. Dobrodušna gospodinja, ki ni veliko vedela, ali so na svetu še drugi razlogi kot »hočem« in >no maram«, ie pomagala in silila; rekla je, da je to vendar preveC čudno in če bi bil ajo svoj čas kak T pešten fant povabil na vinoi, bi si ne upala odreči mu in mu napraviti tako sramota Res je pa, da taka pomoč najbolj razvnema jezo in podžiga sirast; zato je bil Kristen vedno silnejši in je hotel Lizo s sito cd- j vesti. Tcda Liza se mu je ustavila. Kristen reče z jezo: »Hm, prav, že sami najbolje veš, zakaj ne smeš v gostilno. Pa če ti nočeš — saj imam drugih!« Spustil je Lizo in hitro pograbil drugo deklico, ki je prav tedaj prišla mimo in radevolje je šla z njim. Kmetica je ošinila Lizo s hudim pogledam, češ. vidiš, zdaj pa imaš; potem pa je stopila, notri. Liza tastanc na mestu in srce jI skoraj hoče počiti; jeza zaradi Kristenovih dvoumnih besed in ljubosumnost nad ono, ki je tako rada šla z njim, bi bili knalu premogli to, česar ni zmogla ljubezen: kmalu bi bila planila za Kristenom. Pa obdržala se je; zakaj studila se ji je gostilna, kjer se je pokopala čast in sreča njene družine; vrhtega je bilo v gostilni najbolj nevarno, da jo spoznajo, ali da bi slišala kaj o svojem očetu. Je že tako: v gostilnah se zbirajo ljudje in imajo dovolj časa, da opažu je jc in odkrivajo stvari, ki se pri bežnem srečanju na cesti ne opazijo. Liza j,e šla domov; toda tako temno se ni bito v njenem srcu od tistega dne, ko je nesreča tako težko padla nanjo. Od kraja se skoro ni 'megla vzdržati joka; pa zaradi ljudi ga je z vso sito zadrževala. Vedno bolj se io je polaščala bridka, temna bolest in jem Tako je torej z np; nikoli več ne more biti srečna, še celo mučili in sumničili jo bodo in vse bo morala pustiti, da ji rečejo, ker se ne more braniti. Kakor so baje nekoč v silnih izbruhih gore raslle iz zemlje, lako je iz bridkosti njenega srca rastel sklep, da se hoče bolj in boij zapreti pred ljudmi sama vase, da ne bo z nikomur več imela opravka, govorila ne bo več, kot bo morala in čimprej bo odšla od tu, kjer bodo sedaj tako zelo proti nji. so imela interes na zlili-žanju s človekom in človeške naselbine so smatrali psi za nekaj, kar jc njim ssmim potrebno in namenjeno. Lajali so in napadali tuje ljudi in živali, če so se bližali bivališčem njihovih človeških prijateljev, ker so jih smatrali zi pritepen-ce, ki jih hočejo prcg.iati. Zato so spremljali ljudi povsod, ki.nor jih je gnilo življenje. Šele poziieje si ie človek prilastil psa. Angleški kralj Jurij dobiva na leto 2,284.000 dolarjev letne plače ali civilne liste za vzdrževanje Bvojega dvora; njegova plača znaša 30krit toliko kot t !ača predsednika Hooverja. čuden dogodek. V Ga-yi na Moravskem ne J« zgodil svojevrsten primer ozdravljenja. 19 letni ^ khrski delavec Knimi Morie je bil od rojstva gluhonem in zdravniKi so ga smatrali za ozdravljivega. To dul je delal kakor običajno v tovarni. Pri tem gaj« neki sodelavec P°,Dit„. 1 jivosti sunil z železom v oko. 01«^ mec je v strašni bole « odprl usta in »Jezus, Marija, nmtl, poniučlr Potem se je on frvesti!. Očtoa n"1 u's0 Kii pogrebu je bilo Sest duhovnikov. Pevski zbor iz Al. Vida je zapel v cerkvi in pri grobu več žaloslink. j;nj sveti blagi dobrotnici vojna luč! .Sinrt vrlega moža. (Sodji vrh pri Semiču.) Malokdaj se bere ime našo :n?.fio vasice v časopisih. Živimo na robu velike semiške tare, oddaljeni par ur od železnice, pa smo navajeni miru. V borbi zn vsakdanji kruh poleka našo življenje, kruli pa, ki ga uživamo, ju zaslužen s krvavimi žulji. Čakamo boljših {asov. Zanima nas pa, kaj se dogaja po svetu. Zato je večina naših poseslnikov naročenih na priljubljeni Domoljub. Vsak leden ga težko čakamo, zlasti sedaj v dolgih zimskih večerih. Danes sporočamo Domoljubovim bralcem in s tem Številnim znancem v domovini in Ameriki žalostno novico, da nas je zapustil in se preselil v boljše življenje pri ljudeh zelo priljubljen mož, dolgoleten naročnik Domoljuba, Jože Ivec. Dne 19. oktobra je Se zdrav pospravljal jesenske pridelke, 20. oktobra pa je začutil bolečine, dobil je šen v glavi, tej bolezni so se pridružile še druge in 25. novembra je umrl po mukepolni bolezni, ki pa jo je prenašal kot junak, zapustil ženo, s katero sta živela življenje, ki mora biti nam vsem za zgled in otroke, od katerih najmlajši še ni star eno leto. Pokojni Jože je bil večkrat v Ameriki in se vračal domov vedno z epako globoko ljubeznijo do žene, otrok in domače zemlje. Z delom svojih rok si je uredil gospodarstvo, ki je danes eno najlepših v naši vasi in čakal, da v miru preživi lela, ki so mu še usojena. Želel je uživati sadove svojega dela v krogu svoje družine. Toda Bog Je odločil drugače. V najlepši moški dobi se je spomnil svojega hlapca in ga poklical k Sebi po plačilo. —• Tebi Jože privoščimo srečo pri Bogu, razžaloščenim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Versko življenje, (škorjan pri Mokronogu.) Duhovne vaje za može in fante se bodo vršile od 20. do 23. decembra. Vodil jih bo p. Franc Ačko Iz Ljubljane. — Misijonska razstava bo v društveni dvorani 19. t. m. za šolsko mladino, v nedeljo, dne 20. t. lil. za odrasle. Pridite pogledali Vstopnina je prosta, pobirali se bodo prostovoljni darovi za milijone. Soviče. (Itaka pri Krškem.) i Miklavž, Miklavž,': je »žuborela niladež v nedeljo 6. decembra, ko je prišel, spremljan od an- gelov in parkljev po večernlcah v društveno dvorano Da s e videli, kako srečni, veseli In zadovoljni e Sošlavliln "fr Na* Prainik ^"'»a.leCsmo ki odhftio 9 naŽ6ga * kaP'ana Alfon*» J'"-™. k odha a za župnega upravitelja v Poljane pri To-fc i k? 16 , J,e,.K03l,0(1 'leloval v naši župniji. Kako je bil priljubljen, se je videlo ob slovesu. Nobeno okr ostai0 suho Uok(l knj ,ak Je nj doživel Blagemu gospodu, gorečemu ljubitelju mladine, želimo tudi v nadaljnjem pastirovanjii kar najlepše uspehe! ltazao. (Kotedršica.) Vidimo, da dopisujejo od vseh slrani, pa naj bo še od nas par novic. Svetovni strah »kriza» se tudi nas ni izognil. Živine ne moremo po nikaki ceni spraviti v denar. Nekateri si pomagajo na ta način, da kar doma koljejo in prodajajo, pa še lo gre bolj slabo, ker ni denarja. Isto je 7. lesom. <"'e gre les, dobi kmet nekaj zanj, zraven tega pa Jo delavci in vozniki zaslužijo. Tako pa vse stoji. — ' Tudi Mlekarna ne more redno plačevali mleka. Opozarjamo pa zadružnike, naj sc mlekarne trdno držijo, kljub temu, če je treba kaj žrtvovali, kajti le v slogi je moč. — Na Miklavževo nedeljo je bil v DruStveneni domu sestanek, na katerem se je ustanovil odbor Katoliške akcije, katerega čakajo težke I naloge. — Dramatični odsek je olvoril letošnjo sezono s Črno ženo', zgodovinsko igro v 8 slikah. Igralci so svoje vloge dobro rešili ob polno zasedeni dvorani. Na Miklavžev večer je pa bila na vrsti veseloigra »Zupanova Micka'. Za sveti večer pripravlja odsek krasno igro vCez deset let«. Ta igra predstavlja gorje družine, ki ji je odšel oče v svetovno vojno. Ne zamudite te prilike in pridite si jo ogledati. .Na Silvestrovo se bo pa predstavljala 'Zmaga ljubezni«, ljudska igra v 2 delih. Cisti dobiček te predstave se bo obrnil v korist hotenjskih rcvežev. Dolžnost vsakogar je, da s svojo udeiežbo pripomore do večjega uspeha. NAZNANILA Črnuče. V nedeljo 20, decembra ob 3. uprizori Prosvetno društvo dramo »Krali na Betainovi«. Pridite pogledat! n Dol pri Ljubljani. Kat. prosvetno društvo naznanja, da . vprizori na Štefan dan 20. decembra ob 15 veselo tridejansko igro »Dva tička . K obilni udeležbi vljudno vabimo vse od blizu in daleč. Pravni nasveti Premestitev vojaka.- M. D. A. Vaš sin služi vojake v južnih krajih države in se bojite za njegovo zdravje. Prosili bi radi za sinovo premestitev v naše kraje in vpraiate kam bi se obrnili. — Kolikor nam je znana praksa v podobnih slučajih, vam bo težko doseči premestitev. Ce pa le hočete prositi, je pa za sina merodajen njegov komandant, kateremu mora tudi sin sam izraziti svoje proSnje ali želje. Štirje posestniki in pot. ,1. K. Vaše vprašanje o štirih posestnikih, ki so imeli vsak ive poti na svojo parcelo in so se toževali, je nerazumljivo in ne vemo kaj hočete. Razložite jasneje. Plačilo za strojenje. F. H. C. Koliko sme računati slroiar za strojenje k-ože? — Predvsem velja d i govor in mu morate toliko plačati za kolikor ste se dogovorili. Če pa se za plačilo niste dogovorili, pa velja da je pogojeno primerno plačilo. Koliko je v vašem kraju primerno plačilo za strojenje kože, vprašajte kakšnega strokovnjaka iz usnjarske stroke. Kolikor bo ta povedal, toliko plačajte, za ostanek se pa lahko pustite od stro-jarja tožiti. Sodišče bi v tem slučaju zaslišalo izvedenca in če bi ta potrdil, da ste zadosti plačali, bo strojar tožbo izgubil in bo moral plačati stroške. Seveda pa je vpoštevati tudi to, da gre za tako malenkosten znesek, da se ne izplača tožariti in upamo, da se bos.te že zlepa pobotali s strojarjem. Strojarja pa ne morete prisiliti, da bi kožo, ki jo ie ustrojil pridržal mesto plačila. Pretirano zaračunavanje je pa kaznivo tudi po zakonu o pobijanju draginje. Ta zakon določa, da je obrtnikom prepovedano zahtevati pretirano ceno za svoje obrtno delo. V tem primeru se smatra za pretirano ceno ona, ki je višja od pristojnega zaslužka do-tičnega obrtnika glede na draginjo v kraju kjer posluje in na dejanske režijske, stroške njegovega obrta. Kdor se pregreši zoper navedena določila sc kaznuje z zaporom do 3 mesecev in v denarju do 10 000 dinarjev. Pripominjamo, da se zaporna kazen p otem zakonu ne sme izpremeniti v denarno. Sodišče uvede kazensko postopanje zoper navijalce cen na predlog državnega tožilstva, kamor je v takih slučajih poslati ovadbo. Notarski račun. I. J. S. Radi bi zvedeli, če vam notar ni preveč računal za delo ki ga je imel s kupno pogodbo za posestvo itd. — Ponovno povemo, da ne mrem na tem mestu ocenjevati no- mogli več rešili, a zato se mu je razvezal jezik in se mu ji; vrnil sluh. Zdravniki pravijo, da je la primer pravcat inedi-rlnskl čudež in dokaz za možnost ozdravljenj po velikih nenadnih prestra-šenostih in bolečinah. V carigrajski knjižnici na Turškem se nahaja rokopis slovečega starogrškega pesnika Homerja, pisan z zlatimi črkami na kačji koži. Točen odgovor. Učitelj: >Kje si bil rojen, Tonček?! Tonček: »Doma!« V zadregi. »S svojo tiaro si ne znam več pomagati, Življenje z njo |p postalo neznosno.« »Pa ji pokaži zobe.t »Saj sem jih pokazal, pa mi je dva izbila.« V gostilni. — Kako to, gospod natakar? Eden najstarejših gostov sem, pa sem dobil samo en tošček mesa, sosedu pri sosednji mizi ste pa prinesli dva. — Oospod, vaš košček smo pozabili prerezati. Delokrog ministru. »Ali hi mogla govoriti z gospodom poljedelskim ministrom?« — »Zelo je zaposlen Kaj bi pa radi?« — »1'elargonije imam na eknlh, pa ne cveto.« Ko je gospodinja prišla domov, jo je še potrdila v tem sklopu; mislila je seveda drugače, pa že ni dano vsem ljudem, da bi prav računali, še s števili ne, kaj šele z besedami. Pripovedovala je, kako jio Kristen veselja?il v gostilni. »Čisto po pravici se ti tako godi, in jaz ti skoro privoščim; saj to vendar ni nikomur podobno, da dekla tako« napravi kmetu. Pri vsem tem se mi začenja dozdevati, da mora tu zadaj nekaj biti, da ni vse v redu; drugače si tvojega vedenja ne znam razlagati — če pa ni nič res, pa povej.* Liza je odvrnila z upornim molkom in z njim je šla v posteljo, z njim se je zbudila, ko je trkalo, na okno in se je Kristen oglašal pred oknom. Ni mogel prenesti, da bi solnce vzšlo nad njegovim sporom z Lizo. Pil je — kakor pravimo — dobro vino in kolikor bolj je pil, toliko boljši je postajal. Kolikor bolj se mu je na potu domov vino razlivalo po udih, toliko bolj ga je vleklo k Lizi, da bi so spravil z njo. Ko je stopil z onim dekletom v goslilno, je ukazal prinesti pol litra in naročil prigrizek, pa samo, da bi se je odkrižal, kakor se spodobi; potem pa je z izgovorom šel ven, plačal in ni ga bilo več. Njegova spremljevalka —- brilitna glava — je kmalu opazila, kako stvar stoji, pa ni tožila in zabavljala, pač j>a je na račun, ki ga je Kristen poravnal, povabila drugega in s tem je tudi dobila spremljevalca za domov. Ubogemu Kristenu ni šlo tako dobro. Liza je bila vsled pripovedovanja gospodinje le še bolj razdražena in je ostala trdno pri svojem sklepu: na vse Kristenove prošnje ni dala odgovora. Glavo jc morala skrivati v blazino, da ni slišal njenega joka; pa ostala jc trdna in ni odgovorila besedice. Kristen jc postal nazadnje divji, pa Lize ni omajal; odšel je napol v jezi napol v veri, da Liza pretrdo spi in ga ni slišala. Pa kmalu je spoznal, kaj Liza misli. Stara prijazno«! je bila preč; Liza je bila do njega skozi in skozi tuja, odgovarjala mu je le kolikor je bilo treba; če p je voščil »dober dan«, je odgovorila s kratkim »Beg daj', drugače pa si ni nič dala k sebi. Kristen je postal radi tega vražje divji, Lize pa vendar ni mogel pustiti. Stokrat si je rekel, da ne bo več nanjo mislil, da so je bo čisto iznebil, pa jo vendar neprestano prihajala pred njegove oči; njeni beli rokavčki so se mu svetlikali skozi sedmero ograj in kar za lase ga je vleklo pod njeno okno. Stokrat je sklenil, da bo na hitro vzel katero drugo in tako napravil vsemu konec; vendar z nobenim dekletom ni mogel biti prijazen in če je katera bila do njega dobra,, je postal on do nje hud; zdelo se mu je, da so samo druge krive, da se je Liza nasproti njemu tako zaprla. Kristenovem srcu rastla bolest 'i njivi, pa je «1 dne do dne i Francozov. Vojaki so bili .'• bataljonov je že stalo nasproti Francozom, ki so se ustavljali ob meji. Vedno bolj je rastla v ljudstvu vera, da se Francoz boji, da si ne upa napasti; med tem pa so se utihotapili v deželo ljudje, ki so razširjali take govorice: poveljniki mislijo ljudstvo izdali; če bi ne bilo tako, bi Francoz že kdaj odšel, tako pa, čaka trenutka, ko bo s poveljniki popolnoma dogovorjen ... Pristno podeželsko ljudstvo je sovražilo Francoze ko samega Antikrista, še bolj kot kakšne, kanibale, ki jedo ljudi; zato so postajali ljudje strašno nevoljni zaradi odlašanja poveljnikov; prav to odlašanje jih je potrjevalo v mislih, da bi taka obrekovanja utegnila biti resnična. Pa je že tako, kadar se začne: ena huda novica prepodi drugo. Kakor bi počilo je prišlo poročilo, da je izbruhnila rajna in da so po dolinah razposlani sli, ki naj vse odbrano moštvo spravijo na zbirališča. Med tem ko je v kot plevel na pognr; naraščal tudi hrup že zdavnaj na nogal tanskih in odvetniških stroškov. Notarska tarifa je objavljena V Službenem listu St. 16 x dne 5. marca 19391. Če jo prečitate, boste sami lahko presodili, Ce je vaš račun primeren. Ce js pretiran, plačajte toliko, kolikor je primerno, za ostanek se pa lahko pustite tožiti in bo nato sodišče presodilo sli je notarjev zahtevek upravičen ali ne. Preorana steza. S. A. S. Preko sosednjega trravnika, ki meji na vašega je vodila steza. Sosed je pa travnik preoral in hoče s tem ljudi odvrniti od hoje po travniku. Vi se bojite, da ne bi sedaj pričeli hoditi po vašem travniku in vprašujete, če bi lahko prisilili soseda, da bi pri meji pustil nekoliko nezoranega sveta za stezo. — Kar se tiče hoie po vašem travniku, vi lahko vsakomur hojo rabranite eventuelno tudi s tožbo, če bi drugače ne odnehal.. Po sosedovem travniku pa imajo pravico hoditi tisti, ki so rad 30 let hodili. Če jim sosed pravico do hoje krsti, ga lahko tožijo in pred sodiščem uveljavijo svoo slui.iostno pravico hoje. Če je sosed travnik zoral in s tem tudi stezo, še ni sigurno, da bi sodišče smatralo, da komu krati pravico do hoje. Tako se običajno de'a in lastniki navadno zorjeio celo njivo, preko katere vodi steza. Zato vas pred tožbo svarimo. Nečaki nimajo pravice do nujnega delela. M. K. S. Poročeni ste z ženo, ki ima še pet bratov in sester. Dve samski teti Vaše žene in ostalih otrok posedujeta majhno hišico, ki jo nameravata izročili Vaši ženi proti temu, da bi ta ostalim bratom in sestram izplačala majhne deleže. Bratje in sestre Vaše žene pa zahtevajo večje deleže. Ali so za to upravičeni? Ne. Če so tete brez lastnih otrok, potem lahko razoo'stinjo s svo^o imovino kakor hočejo. Lahko dajo hišico ali Vaši ženi ali pa tudi Vam. Le č« bi še stariši navedenih tet živeli, polem bi morali teti živečim starišem zapustiti nujni delež, t. j. tretjino tvojega premoženja, dočim bi le z ostalima dvema tretjinama premoženja lahko svobodno razpolagali. Mladoletna žena. G. F. S. Vaša žena je podedovala po umrlem stricu nekaj denarja. Denarja »i ne dobi v roke ker je stara iele 20 let in pravi notar, da mora to dovolil« njen varuh. Ker ste se pred dvemi leti s ženo poročili smatrate, da veljate sami za varuha svoje žene. Kako bi priila žena do denarja? — Svetujemo Vam, da pri Vašem okrajnem sodišču poizveste, kako je z vsruštvom Vaše žene. Morda ima skrbnika le za svoje premoženje. Lahko ps predlaga žena, da se to skrbstvo prenese na Vas, ki ste njen mož. Razmišljanje o siromaštvu Skrb za potrebne siromake današnjih dni ni še vzorno urejena. Večkrat se je že pisalo, da podpora za brezposelne ne dosega svojega namena. In ga res ne. Kdor ljubi delo, bo vsak bolj vesel, če se bo zavedal, da je denar prislužil kot koristen član človeške družbe, kakor pa če mu damo nekaj miloščine. Bolj primerno bi bilo take ljudi zaposliti pri napravi ali pri popravi javnih del, cest, potov, mostov, pri regulaciji rek, potokov, hudournikov. Po deželi so občine, ki imajo pota v takem stanju, da je groza in se nihče ne zave, da bi jih spravil v red. Živina trpi, vozovi se kvarijo, vozniki kolnejo, nikjer pa ni človeka, ki bi to stvar izpeljal. Če bi se ob modrem vodstvu javnih oblasti vsako leto le nekaj naredilo, bi občina dober del svojih brezposelnih lahko zaposlila. In denar, ki bi ga občine za take stvari izdale, bi bil bolj plodovito naložen, Kakor pa če vrinemo v občinski proračun par tisoč dinarjev za podporo brezposelnim. Skoro povsod so n* dnevnem redu tudi pritožbe, da tisti, ki so potrebni javnega usmiljenja, dobe premalo, tisti, ki ga niso potrebni in ne vr.nini, pa dobe pre ve j. Naše ceste so polne siromakov, pa tudi nevarnih klatež"ev in postopačev. Prepolne. Davek, ki ga imajo ljudje, da se teli ljudi odkrižajo in da jim nc postanejo nevarni, je naravnost grozen. Iti nima tiste., a uspeha, ki bi ga usmiljenje in ljubezen do bližnjega morala imeti. Pred dnevi mi je pripovedovala kmečka gospodinja: »Štela sem en dan berače; šestnajst jih je prišlo v hišo. Sredi dopoldneva pride in zahteva zajutrek ali že kosilo, kakor bi bile hiše po kmetih javne kuhinje, kjer mora biti vsak čas pripravljena topla jed. S kruhom niso zadovoljni. predrzno zahtevajo obleke, obutve, klobukov in drugih stvari. Ce mu daš pol dinarja, še premišlja, ali bi ga vzel ali ne.« Resnične besede. Sam vem: če bi vsakemu takemu potniku dal, kar zahteva, potem bi moral tam nekje imeti tovarno za srajce, za hlače, za suknje, za čevlje in še za druge potrebe. Naredimo račun na podlagi izpovedi naJe gospodinje. Recimo da pride vsak dan v hišo deset popotnih siromakov. Če dobi vsak samo pol dinarja, je hiša en dan olajšana za 5 Din. Ni veliko. Ali ob mesecu je to že 150 Din. Nedelje namreč ti ljudje ne poznajo. Ko pa pride leto naokoli, je ta vsota narastla na 180!) Din. Za kmeta in za obrtnika, vsekako velika vsota. Za dve kravi, in kdaj obrtnik toliko prisluži! Pomislimo pa, kam gre ves la denar. Pros-jakovi domači nc čutijo dosti od tega. Večidel gre za tobak in za alkohol. Pri prvi obcestni gostilni je treba ustaviti in duškati. Hvaležnost teli žalostnih prikazni e tudi pičlo odmerjena. Saj je navadno vsak dar eJ vseh strani preklet. Zoper tako beračenje bi morale naše obla sti bolj odločno nastopiti. Prav tako zoper b.' račen e na božiih potili, ob semanjih dneh ;;li pa ob priliki birmovanja po deželi, ko se za škofom od župri e do župnije pode cele trune beračev alkoholikov, nič potrebnih in i-i vrednih. Nekaj bi tukajle zapisal zoper pos o. varnostnih organov napram kmetom, če p. za hip konja samega na cesti ali če nima r svetilke pri vozu in podobnih pregreh, p bojim, da bi bile tiste besede prečrtane. Bilo je 1. marca (1792) po?no zvečer, ko je dobil povelje tudi Kristen. Takoj se je pripravil in poskrbel za svojo domačijo; sosed jie prihajal za sosedom: ponujali ao mu svojo pomoč in nobeden ni pozabil do- , dati opomina: »Nič jim ne prizanašajte Francozom, j ne pustite, da bi kdo živ odnesel pete, v glavo stre- j ljajte, noge jim porežite in Se žive sežgite. Bodo vsaj vedeli drugič, da nas morajo v miru pustiti — kanalje takek — Kristen je komaj čakal, da .je zadnji , odšel; brez slovesa od Lize tudi on ni hotel oditi v | vojsko. Ko je prišel pod njeno okno, se mu je zgo- ; dilo kot ponavadi. Na besede in trkanje — nič od- j govora. Tedaj reče: »Poslušaj, Liza, jaz sem tukaj v vojaški opravi, v vojsko grem in ne vem, ali me boš kdaj še živega videla — če bcš taka gotovo ne. Stopi sem, drugače ti bo morda vse življenje žal.« — Te besede so šle Lizi k srcu; morala je vstati in iti k oknu. Kristen pravi: »No, vendar že enkrat; sedaj pa mi daj roko in reci, da se ne jeziš več name in — če me Bog ohrani zdravega — obljubi, da postaneš moja žena.« — Liza mu je dala roko, a molče. — »Mi obljubljaš,« reče Kristen. Lizi se je krčilo srce in dolgo ni našla besede; šele ko je Kristen vnovič vprašal: »Daj, reci vendar, če me niaras, bom vsaj vedel, pri čem sem,« mu je odgovorila: »Ne morem.« — »Liza, premisli vendar,« reče Kristen. »Pomisli, morda se boš še kdaj zato kesala; reci da.« — »Ne morem.» ponovi Liza. »Premisli se, Lizal« prosi Kristen goreče, »ne reci mi tega že tretjič; kdo ve, ali mi boš mofela svoj živ dan še kaj povedati, reci «da» za božjo voljo te prosim.« Krč je stresel Lizi prsa, naizadnje je dahnila: »Ne morem,« -- »Potem sama glej, kaj si storite!« odvrne Kristen, »in odgovarjaj pred Bogom.« S temi besedami je planil proč; Liza se je zgrudila — nezavestmi — -- Tiho se je razgrnilo jutro 2. marca nad dolino. Ljudje fo bili prejšnji večer dolgo na riogah, ker so spremljali odhajajoče in tako se je dnevni hrup šele pc«no prčel. Liza je bila omamljena in je hodila okoli kot senca. Gospodinja je pač opazila, da je Kristen cb oknu jemal slovo; a raaumela ni nič. Upala je, da sta se sporazumela in zato je imela s.čutje z Lizo, ker je mislila, da je vsled skrbi za Kristenoivo življenje tako upadla. Tolažilai jo je kakor je pač vedela in znala in rekla, da še nii gotovo, ali se je vojna že pričela, ali ne; morda je vso skupaj le prazno vpitje. Pa tudi če pride do boja, slišala je že, da med sto krogljami komaj ena zadene in Kristen jo dovolj star in bo pazil, da njega ne bo; gotovo ne bo drzno rinil naprej, ne da bi pomislil kam. »Le nikar ne žaluj, Liza; vse bo še dobro in preden bodo binkešti, bomo imeli lepo poroko« — Ta tolažba pa je vplivala čisto drugače in Liza je pričela proti svoji navadi vzdihovati. »Nič več se ne vrne, in jaz sem tega kriva,« je obupno klicala. — »Moj Bog vendar, kaj se morda ntisi dogovorila z njim in mu dala besede? Prišel je vendar nalašč zato in morda ti bo dal še posestvo zapisati, preden odrine.« — »Rekla sem «ne» in on je rekel, da se več ne vrne.« — Tedaj je gospodinja sklenila roke nad glavo z besedami: Moj Bog, moj Bog, ali si znorela, ali deto-morilka, ali kaj vendar si?! Nekaj hudega vendar mora biti, drugače ne bi mogla takega fanta zavrniti. Povej, kaj si, sedaj pa res hočem vedeti!« — »Nič nisem tega, kar mi vi očitate,« odvrne Liza, ki jo je težko zadelo sumničenje; »sem hči imenitnih ljudi, kakršnih pod tem farnim zvonom ni; kar pa je moj oče storil, tega nisem jaz kriva.*- — »Tako, kaj pa je storil?« je vprašala žena —- »je morda koga ubil, ali denar ponarejal ln so ga zaprli...« — Trdote samskega dat le* v Italiji. Pred sodiščem v Breciji se je moralo nedavno zagovarjati 4H samcev, ki so podvrženi plačevanju samskega davku, a tega niso storili kakor od njih zahteva zakon. Nekateri so dokazovali, da so že prekoračili 65. leto starosti, pol tucata jih je povedalo, da so že zaročeni in se nameravajo v kratkem vpreči v zakonski jarem. Kot dokaz so predstavili sodnikom v sodni dvorani navzoče neveste. Ostale obtožence je sodišče obsodilo na globo 200 lir od osebe, Platonova grobnim skoraj najdena. Nekateri grški raziskovalci so odkrili razvaline slavne Platonove akademije, ki so jo drufji raziskovalci zaman iskali že toliko desetletij. Njene ostanke so odkopali 2 kni severozapadno od Alen m odkrili so tudi cesto, ki jc v Platonovih časih vodila do nje. Po nekem izročilu je veliki modroslovee tudi pokopan na tem kraju. Doslej so izkopali več stvari, ki'kažejo, da Platonova grobnica res ne more biti daleč. Ce je Sena bolna. - Z* boga, kdo je pa zamašit bolnici usta z robcem? -Jas, gospod doktor. Sat »t« rekiifda mora ležati mirno in molčati. Zato torej bodimo tiho, da ne bo treba brisati. Današnje dni čujemo nekaterikrat tožbo, da postajajo berači naravnost nasilni. Zabavljajo, zmerjajo, groze in nekaterikrat svojo grožnjo tudi izvrže. Dvojne vrste so navadno ti berači. V prvo vrsto spadajo tisti, ki niso z nobenim darom zadovoljni. Komaj mu daš, za kar te je prosil, ima že pripravljeno novo prošnjo. In če bi inu dal svojo lastno hišo, ti bi pa šei mesto njega po svetu, pa bi menda še ne bil zadovoljen. V drugo vrsto pa štejemo berače pijance. Pijanec je vsega zmožen. Česar bi trezen človek nikdar ne izvršil, to naredi pijanec kakor za igračo. Tu moram pripomniti eno. Čudim se, da so mnogi ljudje tako nespametni, da sami dajejo, zlasti ob dobrih sadnih letinah, beračem kar naravnost žganje za miloščino. To je v resnici dobrodelnost, ki ni dobrodelnost. Vsaj korak k zločinu je. če pijan prosjak grozi in svojo grožnjo tudi izvrši — iz polpreteklega časa U Gospodarska kriza, kakor je ne pozna zgodovina, preplavlja danes Evropo in ves svt t. Zaman se posvetujejo finančniki, zaman so medsebojni obiski diplomatov, tudi to ne pomaga državnikom, da proračune zmanjšuje jo. Zveza narodov je brez mori ... Gospodarski veščaki prorokujejo, da bo položaj še slabši. Kdo je krivec nezaslišanih težav? O tem par besed. Prvi vzrok je brezposelnost. Ljudi brez dela je bilo več ali manj vedno na tem božjem svetu. Danes pa .se je njih število silno pomnožilo. V Ameriki, Angliji in Nemčiji je nad 22 milijonov Adamovih potomcev, ki bi radi delali, a dela ne dobe. Drugi vzrok slabih časov so državni dolgovi. Vse države so bile že prnl vojno precej zadolžene. Po vojni so se državni dolgovi zelo povečali. Nasprotno so se pa dohodki vseh držav zmanjšali radi brezposelnosti, omejitve obrata v tovarnah, pa tudi radi nazadovanja izvoza. Tretji veliki vzrok današnje revščine so stroški m anuade. V tem pogledu naj omenimo Ie izjavo ameriškega državnega predsednika Hooverja, ki je nedavno zatrdil, da današnji izdatki za vojaške namene najmanj za 70 odstotkov prekašajo predmetne potrebe pred svetovno vojno Četrti vzrok težke krize je nje denarja. Je malo držav, ki bi se začetkom tega teta ne pobabale z zlato valuto. Z uvedbo zlate valute je bila ustvarjena m kaka stalnost v državnem, pa tudi v mwidržavnisfcein prometu in trgovini. V zadnjem času pa je obšla svet zlata bolezen«, ki je pograbila zžato iz rok malih držav in ga prenesla v naročje nekaterim velesilam. Na svetu je za 12 milijard zlatih dolarjev zlata, od katerega imata Amerika in Francija gotovih 70 odstotkov. Kadi pomanjkanja denarja mora marsikatera država prositi za denar pri bogati velesili, ki Ptsojfl* običajno m odreče. Ker pa države dolinice ne zaslužijo dovolj z izvozom, ne "Morejo plačati državam-opnicam degovor- suio brali o takih slučajih na Boh. Beli in v Št. Petru pri Novem mestu; koliko slučajev je pa pofeg teh dveh, ki niso našli pota v javnost — če torej tak človek svojo grožnjo izvrši, bi zaslužil dober del kazni tudi tisti, ki mu je do pijanosti pripomogel. Seveda se bo ob teh besedah vsakdo pral in delal lepega: »Kar kdo pri nas dobi, od tega ne more nihče biti pijan.« Rad verjamem. Ali dobi! je pijačo morebiti tudi pri sosedu, morebiti v gostilni in če verjameš ali ne, res je pa le, da je z množino zavžitega žganja naraščala tudi pijanost. In tudi tvoja »kapljica« je pripomogla, da se je mera napolnila. Beračem dajati žganje v dar ali ga jim prodajati za denar, je ravno toliko, kakor otroku dati ostro brušen nož. Če si mu ga dal tudi za igračo, vseeno se bo ureza!. Vsekako bi bilo torej potrebno, da se beračenje od hiše do hiše omeji na najnižjo mero. Kako bi se dalo to doseči? Če bi bili ljudje količkaj zavzeti za dobro stvar, bi se dalo izpeljati. Pa z lahkoto. In miloščina bi rodila boljše sadove. Zmajujete? Ne verjamete? S predlogom bom prišel prihodnjič na dan. jenih obveznosti. In tako se dogaja, da denarna vrednost v državah-dolžnicah pada. Peti vzrok današnje gospodarske bolezni je industrijska in poljedelska nad-prodakclja. Vsega proizvajamo več kakor rabimo. Stroj je delavca že skoraj spodri-nil. Tudi v poljedelstvu ni nič boljše. Na svetovnem trgu se pojavljajo novi nevarni tekmecu Nova Zelandija, Argentina, Avstralija, ki proizvode poljedelstva pred vojno na splošno niso izvažale. Vedno večja in večja prostranstva, obdelujejo ravnokar naštete dežele, docim pada uporaba žita v Belgiji, Franciji, Nemčiji in Angliji, ki so bile svoj čas največje odjemalke svetovne žitne proizvodnje. Šesta zelo nevarna rak-rana svetovne mizeiije so razni karteii ia Uusti, pa hnH velebanke in druge tvorbe svetovnega ve-lekapitala, ki se združujejo v močne zveze ne v korist propadajoče človeške družbe, temveč v varstvo svojih spekulativnih, kapitalističnih interesov. Sedma nadloga današnjili zmed je pomanjkanje zaupanja med narodi in kajpada še marsikaj drugega. _ Nekateri menijo, da je iskati vzroka krizi tudi v tem, da je svetovna vojna uničila gospodarskih dobrin za več kot 224 milijard. Če bi bilo to res, bi bila nastala kriza takoj po končani svetovni vojni, kar se pa ni zgodilo. Poleg tega je z uničenimi milijardami najbolj prizadeta Francija, torej država, ki pa krizo, vzlic temu najmanj občuti. Končno imajo morda prav. tudi tisti, ki iščejo vzrok svetovne krize v tem, da so zlati zakladi fe v rekah velekapitalisto>v in velebankirjev, ki svetovne denarne zaloge uporabljajo p;> svojih vidikih, namesto da bi se z denarnimi krediti okoriščala vsa človeška družba. Čeprav smo torej v pogledu rešitve današnje krize črnogledi, bomo vendar prihodnjič enkrat povedali dve, tri o tem, kako si predstavljamo najsrečnejši izhod iz sedanjega obupnega gospodarskega položaja. On: »Kako? 2e zopet novo obleko? Kje pa naj dobim denar, da bom vse to plačal?« Ona (ljubeznivo): »Saj sem ti obljubila, da se lie bom nikdar vmešavala v tvoje denarne zadeve.« »Da, samo za ped je manjkalo, da nisem postal junak v vojni,« je pravil Brvar svojem« novemu znancu. »To me zelo zanima, pripovedujte dalje.« »O, saj ni vredno, da bi pravil,« se je branil Brvar. »Zakaj ne, le dajte, le.« »I, no, za eno ped sem bil premajhen, da bi postal vojak,« se je odrezal šaljivec. S M Silil: li 5,1.11' GitaH ctaiiitfKi: 2 < Bi a 500.600--, 1» X 1«MW> 100 X B« 10000'- €ees srečfe: H, Din IGO"-, «/« '/* DJn 25'~ hehmm t. «*§* *&3Z Na^ilrsgoeeaejse in najtiencjik beiičBo daril® so rtKBZjnftiiBMi dobr. društva sv. Vineencija v Beograda ln wwl denar - nai-iigčfe izKsariei^! Srečke prodajajo: vse kolefctuie, denarni zavodi, rfmsko-katotiški lupm »radi, eerkvene ustanove, dobrodelna društva itd. Centralna apr&va loterije: Prodajna podrainlea: HI MMi M. I BOZIC flAJPRAKTIČfl£JŠ£ DARILO Č£VU£ VOD£Č£ DOmAČf znAmiCE V TAČASniH PRILIKAH KUPUJTE SAmO PfcAKTIČfl£ DAROVE H i % TUDI VI BOSTE ^ r j V£S£LO PRESEntčcni m ZADO" W „vouni č£VAfn prmese ietošiiji Moli oglasnik Vuk« drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Sprejme se Za gospodinjstvo v trgovsko hišo se i!če popolm ma samostoina moč. Plača podogovoru. Po udbe poslati na upravo lista št. 11.513. s 1. januarjem moški srednjih let, pošten. irezen, nekadilec, ki ima veselje dooprav-Ijanja goveje živine in dela na polju. Prednost imajo oni, ki znajo krave molzti Pismene ponudbe s pre.iisi spričeval dosedanje službe na upravo Domoljuba pod vesten« št. 14.649 ilranra w fotografsko UbenbD obrt spre. meni po novem lelu Ponudbe je poslali na upravo Domoljuba pod šifro »Vose.je in nadarjen risar« št. 14230. Hlaiica, starejšima sprejme kišč. hiša r.a deželi. Pismene ponudbe pod »Stalna služba« na upravo Domoljuba št. 14X42 Stamoreznico m'p™{(?,; kupi Jakob Kerinalj, ,Sp. Pirniče j7, Medvode ilstnic^fliSv proda Petkovgek Jo ef, Reč ca št. 22, Bled II. -Dobi se tudi 8 kg čišče-nega voska in cvetličnega medu /.n praznike 250 dinarja dnevno zaslužite .z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! Kosmosi,-Ljubljana, po-tni prodal 307. - Znamko za odgovor. DruStva, obrfnifii na deželi, ki nameriva jo spomladi graditi ali prenoviti svoj doni, potrebujejo načrte, katere izvršimo za mal denar preko zime. P -šlj te naslov Domoljubu pod šifro -Načrt' šiev. 14.480 Mm hlapec „Xe Ponudbe n i upravo Domoljuba pod 20 leten št. 14.644 Hlanra poštenega HlCfjJl!! j5fem na kme. tijo blizu L ub.jaiie — Ponudbo na upr.n o Domoljuba pod št 14.645. in ni u n ie. i ja ()iož"rua J. Pasluovif /ngreb, Z riti jevar 15. - Zahtevajte cenik! 2 mizarsHa vajenca sprejme takoj Anton Zalok.ir.Št. Vid n. Ljubljano. Istotam naprodaj mizarski stroji na transinlsijo in motor za 10 HP floneni prah z„%gnt: šilja v vagonih rinfuza Mirko VVei n berger, apnenica, Zagorje ob Savi. Zdravo eeMe^" ki ljubi male otroke, s ara 20-30 let se sprejme za vsa hišna dela v pomoč gospodinji s 1 januavjem. — Plača 300 Din. — Prednost: daljša spričevala, katera je navesti v ponudbi na ii .slov C. V., Ljubljana. Močnikova ulica št. 13. Za smeh Stanko in Jelca sta se sprehajala po polju in ravno ko sta hotela po stezi čez travnik sta opazila velikega junca. »Le kar naprej pojdiva «je rekla Jelca, Stanko pa se je obotavljal. »No« pravi Jelca nato »pa si mi pravkar zatrjeval, da bi zame tudi smrti zrl v obraz.« Stanko je prikimal: »Hm, ja, seveda, kaj pa, smrti že, ampak onile junec je pa živ. Planinec: »Ali je pa dobro blago v tej suknji?« Prodajalec: »Čc vam pa rečem, da boste suknjo lahko do sodnega dne nosili, potem jo pustite pa lahko šc obrniti.« »Ali sem bila kaj nervozna in nemirna med poročnim opravilom?« je po poroki vprašala nevesta svojo družico. »V začetku precej. Ko pa je Janez reke) »ja'., si se pa takoj umirila.« jože: »Celo tiro sem te čakal.« Mica: »Saj sem ti dejala, da se boni pel minul zakasnila.« Fotograf- »Ne tako srdit pogled, bolj prijazno, prosim.« Stmad: »Kaj pa šc. Moja žena pošlje eno teh slik svoji materi in čc hi prijazno izgledal, pa bi takoj prišla I; nam.« Radio Program Radio Ljubljana od 17. do 24. dec. 1031. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. Ljubljana, palača Vzajemne Ako Hotele m BoflC res lep plašč imeti, kupite že kar izgotovlje-nega pri r.l Oorttar, MMlana Sv Petra cesta štev. 29 kjer dobite krasne plišaste že od 400 Din, različne suknene s krasnim pelcem od 300 Din, otroške v vseh velikostih od 2 let od 110 Din naprej, kakor tudi vsakovrstno blago za plašče, obleke in perilo. Na željo se izgotovijo plaSči tudi po naročilu. V nedeljo, dne 20. t. m. bode trgovina odprta dopoldne od 8. do 13. t.....—....— »M....UU.1V1,, ih.uu italijan- ščina, 19.30 Srbohrvaščina, 20 00 Prenos i z Zagreba: Koncert Strosmajerjeve pevske župe '>2 00 čas in poročila. - Petek, 18. Karitas« so bili in ostanejo vedno enaki. Pri raznih samopomočih se pa vedno spreminjajo in se bodo vedno spreminjali, dokler ne boKari-tas' in paterih samopomoči nimajo. 1. Stalno enaki mesečni prispevki, 2. dvojno izplačilo v slučaju smrti radi nezgode, 3. polica od ^aritasc je vrednostni papir, 4. brezplačno soza-varovanje otrok, 5. kapitalno jamstvo Vzajemne zavarovalnice, (i. odkup in plačevanja prosto zavarovanje, 7. sprejemna pristojbina je samd 10 Di. Vsak zavarovanec se mora na ponudbo lastnoročno podpisati. Nad 80 let starih in bolnih os"b >Karitas« sploh ne sprejema v zavarovanje. Glede pojasnil in prijav se obrnite nn posmrtninsko zavarovanje »Karitas«, Lj zavarovalnice. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER LJubljana 1 Prešernova ulica St. 4 Razpošilja se na vse kraie Uurope, Amerike. Afrike, Azije in Avstralije Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprei. Št. 120 Kovinasta anker ura Din 44'—. s sekundnim kazalcem Din 78 -. St. 121. Ista i. radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94'-. št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Cenjena pspoil o - zaiHiirle si lafcole izoledojo pravi zavitki Dr.Oeikerja petftnl prašek .. tat VMrftinov stelkfSf; ■ ■ -o W Ce hočete, da Vam v resnici kolači in pecivo bodo po želji, zahtevajte pri trgovcu Dr. Oetkerjev pecilni prašek .„Backin", kakor tudi Dr. Oetkerjev vanilinov sladkor in nadomestilo jajc „Bactamid" Jamči za uspeli svetovna znamka »Dr. Oetker?, iz-najditelj pecilnega praška. — Brezplačne receptne kujižiice dobite pri Vašem trgovcu. Obleke plašči krila po zelo nizkih cenah! Zahtevajte brezplačni, ilustrirani cenik! M iti IU I BI.....lili.....■Milili,...................irf^ » PREKLIC IN POPRAVEK. Podpisani obžalujem, da sem govoril o Pestotnik Rozaliji iz Pešanovice št, 12 stvari, katere so neresnične, zato bi bil moral in moram molčati. Zahvaljujem se ji, da je od tožbe odstopila. — Pestotnik Jakob, Pešanovica št. 13. Zahvala. Za izplačano mi milostno podporo po umrli Kovač Frančiški izrekam tem polom podpornemu društvu Zadružni samopomoč/ v Mariboru na/tople/šo zahvalo in priporočam to člottekollubno drašloo u lato/ion pristop vsakemu, ako Se ni nJega 6lant Gabtrje, dne i grudna ±931. lote Peklaj, I. r. V VS/ KO HIŠO »DOMOLJUBA«! ALI SE HOČETE IZNEB1T1 REVMATIZMA, PROTINA? Trganje in zbadan te v udih in sklepih, otekli udje, ohromelo roko in noge. trean.e, zbadanjc ia ščipanje v raznih delih telesa, a tudi slabost G*i so Cesto posledica revmatizuia in kostnih bo-j Icztti. ki Jih jo treba odpravili, ker se t:o sicer vaša bolezen polačila. Jaz vam nudim zdravilno pijačo, kt razkraja sečno kislino. pospešuje izmeno snovi in izločevanje, torej ne tako zvatti univerzalni ali tajni iek. nego izdelek, ki ga nudi mati narava sama za blagor bolnjo&ega človeštva. Dam vsakomur brezplačno poskušajo. Pišito rai takoj In vi dobite iz mojih v vs di drlavah obstoječih BklndlSf povsem zastonj in tranko poskušnjo obenem 7. znanstveno razpravo. Potom ae boste sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o nlegovem naglem delovanja. l PoStno zbiralno mesto: m August Marzke Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerslrasse Nr. 5, Abtjg4_ DOMOLJUB ., dne 16. decembra 1931 Izkoristite znižane cene naše obutve za božično darilo. Oskrbeli smo naše prodajalne z vsakovrstno obutvijo in smo pripravljeni, da Vas postrežemo strokovnjaSko in Vam priporočamo le dobro blago Čeveljčki za Vi-^o ličnikicu ir barvne klobučevine in z meh It m plutom, /a Vaše ljubljenčke, kae .. vez^ku 1 sob!. PRAKTIČNO DARILO RAZVESELI VSAKOGAR V naiveč]em dežju in največjem bi lil Vam ostale noge v njih vedno suhe. Proda.nr.i • garancijo samo po Din 69, . Vrsta 0775-03 Vedno cleg ntni in vedno moderni so enostavni čevlji z zapono. Imamo jih iz svdeneja črn.ga ali belega itlasi, ki j h pobarvamo v tonu Vaje toakte. Iste iz bombažnega atlasa ali baržuna za Din C9.—. Vrsta 3657-0.) Za one, ki so po svojem poklicu prisiljeni delat- ob vsakem vremenu, so te meltonkc vsekako pjtrebne. Zelo lahki in udobni bučevine z usnjatim udobnost Vrsta 1075-25 Zelo lahki in obenem topli gumilasti čevlji ra zimo. Po z mi so Vam neobhodno ootrebni. Ti najbolje varujejo Vaše zdravje. Vrsta 3567-23 Evo Vam neobhodno potrebnih čevljev za delo V njih lahko hodite po blatu m ob vsakem vremenu, pa Vam bodo noge vedno v suhem. /a gospode smo pripravili udobne copa c mi Za , prijeten odpočitek po delu; v njih se bodo noge najbolje odpočile. CEVEtll JKA VSO OBITE2E1 Q PAROV ZA Dltf t ' Izdajatelj: »r. Franc Kiiiovce. Urednik: Jože Košifek Za Jugoslovansko liakarno: Karel Ccč.