1 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 K A Z A L O Stran UVODNIK …………………………………………………………………………………………………. 3 RAZISKOVALNE NALOGE PO PREDMETNIH PODROČJIH ………………………… 4 RAZISKOVALNE NALOGE PO ŠOLAH ……………………………………………………….. 6 POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG ………………………………………………………… 9  astronomija ali fizika ……………………………………………………….…………….. 9  biologija ………………………………………………………………………………………… 10  ekologija z varstvom okolja …………………………………………………………… 13  etnologija ………………………………………………………………………………………. 14  kemija in kemijska tehnologija ……………………………………….……………... 15  psihologija ali pedagogika ……………………………………………..……………… 16  geografija ali geologija ………………………………………………………………….. 20  filozofija ali sociologija ………………………………………………………………….. 21  zgodovina ali umetnostna zgodovina …………………………….…………….. 26  interdisciplinarna področja ……………………………………………………………. 27  druga področja ……………………………………………………………………………… 29  arhitektura, gradbeništvo ali promet ……………………………………………. 31  tehnika ali tehnologija …………………………………………………….……………. 33  aplikativni inovacijski predlogi in projekti ……………………………………. 34 RAZISKOVALNE NALOGE, UVRŠČENE NA 57. DRŽAVNO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV – 2023 …………………………………………….……………… 37 DODATEK: REGIJSKA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV KAMNIŠKO–DOMŽALSKEGA OBMOČJA ………………….. 38  22. regijsko srečanje mladih raziskovalcev – 23. 3. 2023 ...…………….. 38  Uvod ……………………………………………………………………………………………… 38  Šole organizatorice regijskih srečanj (2002–2023) ………………………… 39  Število sodelujočih šol na regijskih srečanjih (2018–2023) …………… 40  Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih (2018–2023) ….. 40  Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih (2018–2023) …….. 42  Mentorji mladih raziskovalcev (2020–2023) …………………………………. 43  Dosežki mladih raziskovalcev na državnih srečanjih (2020–2022) …. 47  Zlata priznanja z državnih srečanj …………………………………………………. 47  Srebrna priznanja z državnih srečanj ….…………………………………………. 48 SMERNICE ZA IZDELAVO RAZISKOVALNE NALOGE ……………………………….. 50 Kolofon …………………………………………………………………………………………………….. 56 2 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 UVODNIK Dragi mladi raziskovalci in mentorji! Najprej bi rada čestitala vsakemu izmed vas, saj raziskovanje zahteva pogum, trdo delo in predanost. Vse to ste tekom tega šolskega leta vložili v svoje raziskovalne naloge. Kot koordinatorici mi je bilo zanimivo spremljati, koliko različnih tem vas je in vas verjetno še zanima in v katere smeri vas je zaneslo vaše raziskovanje. Všeč mi je misel Alberta Szent-Gyorgyia, ki je rekel: »Raziskovanje je videti, kar so videli vsi drugi, in misliti, na kar ni pomislil nih če drug.« To pomeni, da ste vsi mladi raziskovalci in raziskovalke premikali meje znanega in ustvarjali novo znanje. Zase in za druge. Močno upam, da ste se »okužili« z raziskovanjem in da boste ostali raziskovalci na vseh življenjskih področjih tudi v prihodnje. Letošnje srečanje mladih raziskovalcev smo organizirali na Osnovni šoli Komenda Moste. Za pomoč bi se rada zahvalila kolegici Andreji Burja Čerin, ki mi je bila v veliko podporo pri načrtovanju srečanja ter skozi celoten potek koordiniranja srečanja. Zelo lepo bi se zahvalila tudi gospe Vilmi Vrtačnik Merčun, ki me je s prijaznimi spomniki vodila in usmerjala ter je oblikovala in uredila ta zbornik. Pred vami je torej zbornik povzetkov raziskovalnih nalog 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja. Želim vam prijetno branje in veliko uspehov pri raziskovanju še naprej. Nina Mavrič, koordinatorka 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev kamniško-domžalskega območja 3 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 RAZISKOVALNE NALOGE PO PREDMETNIH PODROČJIH Podro čje Avtor in naslov raziskovalne naloge , šola Str. 1 astronomija in Lara Goričan in Keja Kokošar, 8. c: Osončje in fizika Zemlja v očeh osnovnošolcev 9 (OŠ Trzin) 2 biologija Julija Farazin in Veronika Ahlin, 9. razred: Ali se bakterijam in plesnim v šoli lahko izognemo? 10 (OŠ Toma Brejca Kamnik) 3 biologija Maruša Perne in Brina Vučković, 8. razred: Vpliv glasbe na rast rastlin 11 (OŠ Frana Albrehta Kamnik) 4 biologija Patricia Pavli in Neli Auda, 9. c: Kateri parfumi so najbolj všeč učencem in učiteljem OŠ Rodica? 12 (OŠ Rodica) 5 ekologija z Ožbej Podgoršek, Maruša Pezdirc in Žan Primc, 8. varstvom okolja razred: Nosim mikroplastiko, vstopam v 13 znanstveno fantastiko (OŠ Vodice) 6 ekologija z Ula Supej in Pina Pernuš, 9. a: Moda: kaj se zares varstvom okolja dogaja za policami? (OŠ Trzin) 13 7 etnologija Kjara Koštrun in Tjaša Mahnič, 8. b: Primerjava šolskih glasil iz šolskih let 1972/1973 in 14 2021/2022 (OŠ Rodica) 8 kemija in Manca Martina Nemanič, 9. b: Vpliv soli na čas kemijska segrevanja in vrenja vode 15 tehnologija (OŠ Trzin) 9 psihologija ali Sara Davidović, 9. c: Pokaži, kar znaš pedagogika (OŠ Marije Vere Kamnik) 16 10 psihologija, Eva Vale in Brina Eržen, 9. b: Omejevanje učencev pedagogika 6. in 9. razreda s strani staršev (OŠ Rodica) 17 11 psihologija, Maja Manojlovič in Tija Podgornik, 9. b: Uporaba pedagogika kozmetike in samopodoba deklet 8. in 9. 18 razreda OŠ Rodica (OŠ Rodica) 12 psihologija, Noel Plavec, 8. b: Strah pred ocenjevanji pedagogika (OŠ Trzin) 19 13 geografija ali Živa Andrič in Ula Osolnik, 9. razred: Ali so vodni geologija viri na kraški planoti Velika planina danes res 20 onesnaženi? (OŠ Toma Brejca Kamnik) 4 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 14 sociologija ali Brina Klander Kržišnik in Naja Remšak, 9. c: Koliko filozofija časa devetošolci preživijo pred ekrani telefonov 21 in računalnikov? (OŠ Rodica) 15 sociologija ali Klara Podbevšek in Sara Maja Vodušek, 9. a: Katere filozofija zvrsti filmov gledajo različne generacije? 22 (OŠ Rodica) 16 sociologija ali Ela Stopar in Alina Verč, 8. razred: Ozaveščenost filozofija osnovnošolcev o nevarnostih socialnih omrežij 23 (OŠ Trzin) 17 sociologija ali Pia Kavčič, 5. razred: Hišni ljubljenčki filozofija osnovnošolcev (OŠ Trzin) 24 18 sociologija ali Vid Ciglič in Brin Požek, 5. razred: Ali imajo filozofija učenci petih razredov za malico radi dobro ali 24 nezdravo hrano? (OŠ Trzin) 19 sociologija ali Zala Muhvič, 5. a: Pomoč otrok staršem pri filozofija hišnih opravilih (OŠ Trzin) 25 20 zgodovina in Luna Debeljak in Živa Zore, 8. b: Šport na OŠ umetnostna Rodica v petih desetletjih njenega delovanja, 26 zgodovina ohranjene diplome, pokali in plakete (OŠ Rodica) 21 interdisciplinarna Mark Borić in Tijan Jagušić, 9. b: Razlike v področja treningih košarke med dekleti in fanti 27 (OŠ Rodica) 22 interdisciplinarna Zarja Bricelj, 8. a: Življenje uspešnih Trzink nekoč področja in danes (OŠ Trzin) 28 23 interdisciplinarna Aron Hausmaister, Gašper Kovaljev in Liam področja Benjamin Štante, 6. a: Razlika v odzivu na zvok 29 pri mačkah in psih (OŠ Trzin) 24 druga področja – Jerca Capuder in Maša Strmole, 9. b: Kako gospodinjstvo učencem OŠ Rodica ugaja šolska malica? 29 (OŠ Rodica) 25 druga področja Karin Kovačič, 5. razred: Rada berem, ali tudi drugi? (OŠ Trzin) 30 26 arhitektura, Maks Košir in Maks Turk, 9. b:: Primerjava gradbeništvo in naselja Novi trg s starim mestnim jedrom v 31 promet Kamniku (OŠ Marije Vere Kamnik) 27 arhitektura, Nika Slapnik, 9. c: Moj sanjski most gradbeništvo in (OŠ Marije Vere Kamnik) 32 promet 28 tehnika ali Matjaž Girandon in Erazem Cotman, 9. b: Uporaba tehnologija pirotehničnih sredstev med učenci 8. in 9. 33 razreda OŠ Rodica (OŠ Rodica) 5 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 29 aplikativni Mija Brojan, 8. c, in Ela Pia Palfy, 9. b: »Čilirajmo inovacijski se« – vpeljava tehnik sproščanja v šolski 34 predlogi prostor (OŠ Komenda Moste) 30 aplikativni Nika Stanič in Anamarija Mušič, 9. a: Šolska malica inovacijski v prihodnosti, Kako šolsko malico narediti bolj 35 predlogi zdravo? (OŠ Rodica) 31 aplikativni Lili Džunov, 9. c: Slikar Edward Hopper inovacijski (OŠ Marije Vere Kamnik) 36 predlogi RAZISKOVALNE NALOGE PO ŠOLAH Šola Avtor, naslov in podro čje raziskovalne naloge Stran 1 OŠ Frana Maruša Perne in Brina Vučković, 8. razred: Vpliv glasbe Albrehta na rast rastlin 11 Kamnik (biologija) 2 OŠ Mija Brojan, 8. c, in Ela Pia Palfy, 9. b: »Čilirajmo se« – Komenda vpeljava tehnik sproščanja v šolski prostor 34 Moste (aplikativni inovacijski predlogi in projekti) 3 OŠ Marije Sara Davidović, 9. c: Pokaži, kar znaš Vere (psihologija ali pedagogika) 16 Kamnik 4 OŠ Marije Maks Košir in Maks Turk, 9. b: Primerjava naselja Novi Vere trg s starim mestnim jedrom v Kamniku 31 Kamnik (arhitektura, gradbeništvo in promet) 5 OŠ Marije Nika Slapnik, 9. c: Moj sanjski most Vere (arhitektura, gradbeništvo in promet) 32 Kamnik 6 OŠ Marije Lili Džunov, 9. c: Slikar Edward Hopper Vere (aplikativni inovacijski predlogi in projekti) 36 Kamnik 7 OŠ Rodica Patricia Pavli in Neli Auda, 9. c: Kateri parfumi so najbolj všeč učencem in učiteljem OŠ Rodica? 12 (biologija) 8 OŠ Rodica Kjara Koštrun in Tjaša Mahnič, 8. b: Primerjava šolskih glasil iz šolskih let 1972/1973 in 2021/2022 14 (etnologija) 6 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 9 OŠ Rodica Eva Vale in Brina Eržen, 9. b: Omejevanje učencev 6. in 9. razreda s strani staršev (psihologija ali pedagogika ) 17 10 OŠ Rodica Maja Manojlovič in Tija Podgornik, 9. b: Uporaba kozmetike in samopodoba deklet 8. in 9. razreda OŠ 18 Rodica (psihologija ali pedagogika) 11 OŠ Rodica Brina Klander Kržišnik in Naja Remšak, 9. c: Koliko časa devetošolci preživijo pred ekrani telefonov in 21 računalnikov? (sociologija ali filozofija) 12 OŠ Rodica Klara Podbevšek in Sara Maja Vodušek, 9. a: Katere zvrsti filmov gledajo različne generacije? 22 (sociologija ali filozofija) 13 OŠ Rodica Luna Debeljak in Živa Zore, 8. b: Šport na OŠ Rodica v petih desetletjih njenega delovanja, Ohranjene 26 diplome, pokali in plakete (zgodovina in umetnostna zgodovina) 14 OŠ Rodica Mark Borić in Tijan Jagušić, 9. b: Razlike v treningih košarke med dekleti in fanti 27 (interdisciplinarna področja) 15 OŠ Rodica Jerca Capuder in Maša Strmole, 9. b: Kako učencem OŠ Rodica ugaja šolska malica? 29 (druga področja – gospodinjstvo) 16 OŠ Rodica Matjaž Girandon in Erazem Cotman, 9. b: Uporaba pirotehničnih sredstev med učenci 8. in 9. razreda OŠ 33 Rodica (tehnika ali tehnologija) 17 OŠ Rodica Nika Stanič in Anamarija Mušič, 9. a: Šolska malica v prihodnosti, Kako šolsko malico narediti bolj zdravo? 35 (aplikativni inovacijski predlogi in projekti) 18 OŠ Toma Julija Farazin in Veronika Ahlin, 9. razred: Ali se Brejca bakterijam in plesnim v šoli lahko izognemo? 10 Kamnik (biologija) 19 OŠ Toma Živa Andrič in Ula Osolnik, 9. razred: Ali so vodni viri Brejca na kraški planoti Velika planina danes res 20 Kamnik onesnaženi? (geografija ali geologija) 20 OŠ Vodice Ožbej Podgoršek, Maruša Pezdirc in Žan Primc, 8. razred: Nosim mikroplastiko, vstopam v znanstveno 13 fantastiko (ekologija z varstvom okolja) 21 OŠ Trzin Lara Goričan in Keja Kokošar, 8. c: Osončje in Zemlja v očeh osnovnošolcev (astronomija ali fizika) 9 22 OŠ Trzin Ula Supej in Pina Pernuš, 9. a: Moda: kaj se zares dogaja za policami? (ekologija z varstvom okolja) 13 23 OŠ Trzin Manca Martina Nemanič, 9. b: Vpliv soli na čas segrevanja in vrenja vode 15 7 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 (kemija in kemijska tehnologija) 24 OŠ Trzin Noel Plavec, 8. b: Strah pred ocenjevanji (psihologija ali pedagogika) 19 25 OŠ Trzin Ela Stopar in Alina Verč, 8. razred: Ozaveščenost osnovnošolcev o nevarnostih socialnih omrežij 23 (sociologija ali filozofija) 26 OŠ Trzin Zarja Bricelj, 8. a: Življenje uspešnih Trzink nekoč in danes (interdisciplinarna področja) 28 27 OŠ Trzin Aron Hausmaister, Gašper Kovaljev in Liam Benjamin Štante, 6. a: Razlika v odzivu na zvok pri mačkah in 29 psih (interdisciplinarna področja) 28 OŠ Trzin Pia Kavčič, 5. razred: Hišni ljubljenčki osnovnošolcev (sociologija ali filozofija) 24 29 OŠ Trzin Vid Ciglič in Brin Požek, 5. razred: Ali imajo učenci petih razredov za malico radi dobro ali nezdravo 24 hrano? (sociologija ali filozofija) 30 OŠ Trzin Zala Muhvič, 5. a: Pomoč otrok staršem pri hišnih opravilih (sociologija ali filozofija) 25 31 OŠ Trzin Karin Kovačič, 5. razred: Rada berem, ali tudi drugi? (druga področja) 30 8 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG ASTRONOMIJA ALI FIZIKA Avtorici: Lara Goričan in Keja Kokošar, 8. c Naslov naloge: OSONČJE IN ZEMLJA V OČEH OSNOVNOŠOLCEV Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Manca Hribar Pri pouku fizike smo se v letošnjem letu ponovno srečali z astronomijo. Presenečeni sva bili nad tem, da kar nekaj najinih sošolcev ni poznalo vrstnega reda planetov v našem Osončju ali poimenovati največjega planeta. Ker je astronomija pomemben del našega vsakdana, sva se odločili raziskati, koliko se učenci še spomnijo osnovnih podatkov in vsebin eno leto po obravnavi pri pouku. Ko sva se odločili, kaj bova raziskovali, sva najprej poiskali in pregledali literaturo. Osvežili sva svoje znanje o našem Osončju, predvsem o planetih, Luni in Zemlji. Nato sva postavili hipoteze, sestavili anketni vprašalnik in ga razdelili učencem 5. in 9. razreda. Ugotovili sva, da so devetošolci bolj seznanjeni z vrstnim redom planetov v našem Osončju in vedo, kateri planet ima največ lun. Presenetljivo pa je več petošolcev poznalo razlog, zakaj imamo na Zemlji prestopna leta. V splošnem za Saturnove obroče ve približno tri četrtine anketirancev, približno toliko jih je tudi seznanjenih z razlogom, zakaj imamo na Zemlji dan in noč. V anketi nisva zastavili prav zahtevnih vprašanj, zato sva bili nad rezultati ponekod kar malo razočarani. Predlagava, da se mogoče tudi pri obravnavi astronomskih tem v osmem razredu nameni nekoliko več pozornosti osnovnim pojmom, ne le nadgradnji učne snovi prejšnjih razredov. Tako bodo učenci pomembne in enostavnejše stvari, povezane z vsakdanjim življenjem, slišali večkrat in jih vzeli s seboj na življenjsko pot. Ključne besede: znanje osnovnošolcev, Osončje, Zemlja, primerjava med razredi 9 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 BIOLOGIJA Avtorici: Julija Farazin in Veronika Ahlin, 9. razred Naslov naloge: ALI SE BAKTERIJAM IN PLESNIM V ŠOLI LAHKO IZOGNEMO? Šola: Osnovna šola Toma Brejca Kamnik Mentorica: Tjaša Bergant Zanimalo naju je, na katerih površinah v šoli se nahaja največ bakterij in plesni in ali se jim lahko izognemo z različnimi rastlinskimi izvlečki. V poskusu sva raziskovali delovanje izvlečkov ameriškega slamnika in propolisa ter čaj iz lovorja in ingverja. Po pregledu literature sva zasnovali metode raziskovanja, prilagojene za šolsko delo, in izvedli poskus. Po odvzemu brisov iz nekaterih površin, ki se jih učenci najbolj dotikamo (ograje, mize, pipe, vrata..), sva vzorce prenesli na gojišče agarja, ki smo ga pripravili v šoli. Ugotovili sva, da se na vseh površinah nahaja nekaj bakterij ali plesni. Nato sva na nekaj teh površin nanesli izvlečke in ugotavljali ali le-ti učinkujejo na bakterije in plesni. Ugotovili sva, da izvlečki sicer učinkujejo, vendar obstaja verjetnost, da so najini rezultati lahko naključja. Prav tako po pregledu literature lahko sklepamo, da so rezultati pretirani in izvlečki v resnici niso toliko učinkoviti, kot so pokazali najini rezultati. Ključne besede: bakterije, plesni, rastlinski izvlečki 10 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorici: Maruša Perne in Brina Vučković, 8. razred Naslov naloge: VPLIV GLASBE NA RAST RASTLIN Šola: Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Mentorica: Monika Jelenc Hoteli sva raziskovati rastline in vpliv glasbe na njih. Zato sva izvedli raziskavo, v kateri sva rastlinam predvajali glasbo, ki je bila najinim vrstnikom najbolj/najmanj všeč. Sošolce sva anketirali in s tem ugotovili, da jim je elektronska glasba najbolj všeč, operna pa najmanj. Za primerjavo sva rastline pustili tudi v tišji in glasnejši učilnici. Glasbo sva rastlinam predvajali po dve uri na dan. To sva počeli pet dni. Rastline sva vsak dan zalili z 10 ml vode. Vsak dan sva rastline slikali in izmerili. Merili sva tudi glasnost zvoka. Pri merjenju zvoka sva imeli nekaj težav. Večkrat se je snemanje samodejno prekinilo ali pa so ga prekinili sošolci. Jakost zvoka sva merili z aplikacijo Phyphox. Ugotovili sva, da rastline rastejo najbolje ob elektronski oziroma najglasnejši glasbi. Ob predvajanju glasbe rastline zrastejo za približno 16 % več. To pomeni, da bi lahko proizvodnjo živil povečali, kar bi pomenilo, da lahko zadovoljimo vse večjo potrebo po hrani. Seveda pa ima ta način gojenja rastlin nekaj slabosti, ki sva jih opisali kasneje v raziskovalni nalogi. Hkrati sva brali literaturo, iz katere sva zbrali informacije, ki se nahajajo v teoretičnem delu. To je bil kar velik izziv, saj na tem področju še ni bilo izvedenih veliko raziskav. Ključne besede: rast rastlin, vpliv glasbe, anketa, poskus, raziskava 11 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorici: Patricia Pavli in Neli Auda, 9. c Naslov naloge: KATERI PARFUMI SO NAJBOLJ VŠEČ UČENCEM IN UČITELJEM OŠ RODICA? Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun Z raziskavo sva želeli ugotoviti, katere vrste parfumov so najbolj všeč učencem 3., 5. in 9. razreda ter učiteljem OŠ Rodica. Izbrali sva tri moške in tri ženske parfume, ki sva jih nanesli na testne lističe in vsak vonj zaprli v svojo škatlico. Izbrani parfumi so bili: M1: Black XS L'Exces – sladko-sadni vonj, M2: L'Eau d'Issey – usnjeno-lesni vonj, M3: Joop! Homme Wild – rum, tobak in lesne note, Ž1: Idôle Aura – jasmin in vanilija, Ž2: Doux Biaserss – beli cvet in Ž3: Absolutely Givenchy – svež cvetlični vonj. Parfume je vonjalo 110 posameznikov, učencev 3., 5. in 9. razreda ter učiteljev, ki so izbirali vonj najljubšega moškega in ženskega parfuma. Večina moških je izbrala parfuma M3 (56 %) in Ž2 (47 %), večina žensk pa moška parfuma M2 (44 %) in M3 (40 %), med ženskimi parfumi pa Ž1 (46 %). Ugotavljali sva tudi razlike v izbiri parfumov glede na spol. Večina deklic in dečkov 3. razreda je izbrala parfum Ž1 – jasmin in vanilija, pri izboru moških parfumov pa so se pojavile razlike med spoloma. Večini deklic in dečkom 5. razreda je bil všeč parfum M3 – rum, tobak in lesne note, pri izboru ženskih parfumov pa so med njimi večje razlike. Večina deklic in dečkov 9. razreda je izbrala enaka parfuma: M3 in Ž2 – beli cvet. Večina učiteljev in učiteljic je izbrala moški parfum M1 – sladko-sadnji vonj, ki pa ni bil všeč nobeni drugi skupini. Njihov izbor vonja pri ženskih parfumih pa je med spoloma različen. Ključne besede: parfumi, parfumarstvo, dišave, vonj, olfakcija, olfaktorna piramida, zgornje ali vrhnje note, srčne ali srednje note, spodnje ali osnovne note 12 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 EKOLOGIJA Z VARSTVOM OKOLJA Avtorji: Ožbej Podgoršek, Maruša Pezdirc in Žan Primc, 8. razred Naslov naloge: NOSIM MIKROPLASTIKO, VSTOPAM V ZNANSTVENO FANTASTIKO Šola: Osnovna šola Vodice Mentorica: Andreja Bečan V raziskovalni nalogi z naslovom »Nosim mikroplastiko, vstopam v znanstveno fantastiko« smo preučevali navade nakupovanja in pranja oblačil v družinah učencev OŠ Vodice. V ta namen smo izvedli anketo in analizirali rezultate. Družine naših učencev v večini spremljajo etikete oblačil pri nakupovanju. V oblačilih, ki jih kupujejo, močno prevladuje naravni material bombaž. Starši pri nakupu oblačil dajejo največji pomen kakovosti, izgledu in materialu, iz katerega je oblačilo. Najmanj jih zanimajo znamka, poreklo oblačil ter vsebnost mikroplastike. Pri nakupih se ne poslužujejo najcenejših oblačil. Zanimalo nas je, kako temperatura pranja oblačil vpliva na izločanje mikrovlaken, zato smo naredili poskus, v katerem smo ugotovili, da se pri višji temperaturi iz blaga izloči več mikrovlaken kot pri nižji. Družine naših učencev v 87 % perejo barvno perilo na najnižji temperaturi (30-40oC), kar je obetaven podatek z vidika varovanja okolja. Ključne besede: mikroplastika, oblačila, nakup, pranje Avtorici: Ula Supej in Pina Pernuš, 9. a Naslov naloge: MODA: KAJ SE ZARES DOGAJA ZA POLICAMI? Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Slavka Kozel Ko sva se odločili za raziskovanje, sva poiskali in pregledali literaturo. Ugotovili sva, da je modna industrija eden največjih onesnaževalcev okolja, ki močno vpliva na trenutno okoljsko krizo. Z anketami sva ugotovili, da se približno polovica učencev ne zaveda posledic hitre mode za naš planet in da jim je vseeno za te posledice. Ključne besede: moda, hitra moda, kakovost materialov, okolje, onesnaževanje 13 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 ETNOLOGIJA Avtorici: Kjara Koštrun in Tjaša Mahnič, 8. b Naslov naloge: PRIMERJAVA ŠOLSKIH GLASIL IZ ŠOLSKIH LET 1972/1973 IN 2021/2022 Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun V raziskovalni nalogi sva primerjali šolska glasila pred petdesetimi leti in danes. Na osnovi prispevkov v glasilih sva ugotavljali podobnosti in razlike v načinu življenja izpred 50-ih let in danes. Prebrali sva vse prispevke treh številk šolskega glasila Glasilo iz šolskega leta 1972/1973 in šolskega glasila Utrip Rodice iz šolskega leta 2021/2022 ter primerjali zunanjo podobo in vsebino glasil. Nobena številka Glasila ni bila opremljena s slikovnim gradivom, v Utrip Rodice pa je slikovno gradivo na vsaki strani. Skupaj sva v njem našteli 324 fotografij (slik dogodkov, likovnih in drugih izdelkov, rokopisov, portretov učencev itd.). Vsebino prispevkov sva razvrstili v tri skupine. V prvo sva uvrstili prispevke, ki govorijo o načinu življenja pred petdesetimi leti, na primer o novogradnjah v okolici naše šole (most čez Kamniško Bistrico, vrtec na Viru, nova šola v Domžalah), političnih temah tistega časa (npr. o politični krizi na avstrijskem Koroškem in vojni v Vietnamu), o sprejemanju prvošolcev v pionirje in osmošolcev v mladinsko organizacijo, o nošenju kurirčkove pošte ter takratnih državnih praznikih in prireditvah. V drugo skupino sva uvrstili prispevke o načinu življenja na šoli, ki je podoben današnjemu: podobne prireditve (npr. pred 1. novembrom in 8. februarjem, obiski pesnikov in pisateljev), podobne ekskurzije, bralna značka, tekmovanja, pustovanje ter dnevi dejavnosti in krožki. V tretjo skupino sva uvrstili prispevke, ki so vezani na današnje življenje, npr. državni prazniki, šole v naravi, ekskurzije v tujino, sodelovanje učencev v mednarodnih projektih ter druge posebnosti in zanimivosti kot npr. nočitev pevcev v šoli, nacionalna preverjanja znanja, predstavitev dežel, iz katerih so priseljeni učenci itd. V Utrip Rodice je vključenih tudi veliko razvedrilnih vsebin, ki jih v glasilih, nastalih pred petdesetimi leti, še ni bilo. Predvsem pa je opazen tehnološki napredek družbe, npr. v prispevkih o e-recitalu in virtualnih proslavah, o sodelovanjih preko Zoom-a, QR kode, ki omogočajo, da učenci prispevke preberejo na pametnih telefonih itd. Ključne besede: šolska glasila, Glasilo, Utrip Rodice, zgodovina šole, pionirska organizacija, mladinska organizacija, dan republike, kurirčkova pošta, bralna značka, ekskurzije, šola v naravi, virtualna proslava, Zoom, OR koda, e-recital 14 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 KEMIJA IN KEMIJSKA TEHNOLOGIJA Avtorica: Manca Martina Nemanič, 9. b Naslov naloge: VPLIV SOLI NA ČAS SEGREVANJA IN VRENJA VODE Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Ajda Premrl V raziskovalni nalogi sem obravnavala vplivnost soli na čas segrevanja in temperaturo vrelišča. Postavila sem dve hipotezi: (1) Vsebnost soli zniža temperaturo vrelišča vode in (2) Voda se bo ob dodatku soli časovno hitreje segrevala. Postavljeni hipotezi sem preverila tako, da sem uporabila eksperimentalno metodo raziskovalnega dela. Opravila sem štiri različne meritve. Najprej sem na električni plošči v navadnem loncu segrevala 500 ml vode. Po štirih, šestih in osmih minutah segrevanja sem izmerila končno temperaturo vode. Druga meritev se je nanašala na čas, ki ga voda potrebuje, da se segreje na 65°C, 80°C in 100°C. V naslednjem koraku sem v 500 ml vode sobne temperature dodala po 100 gramov, 150 gramov in 200 gramov soli. Raztopino sem segrevala štiri, šest in osem minut, nato ponovno izmerila končno temperaturo. V zadnjem koraku sem v 500 ml vode dodala odmerke soli (100 g, 150 g in 200 g) in merila, koliko minut raztopina potrebuje, da se segreje na 65°C, 80°C in 100°C. Rezultati meritev so pokazali, da je raztopina vode in soli potrebovala manj časa, da je dosegla določeno temperaturo (65°C, 80°C in 100°C) kot nesoljena voda. Dodatek treh različnih količin soli je zvišal temperaturo vrelišča vode. Temperature vrelišč raztopin so se razlikovale za 2°C. Ključne besede: sol (natrijev klorid), segrevanje, temperatura vrelišča 15 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 PSIHOLOGIJA ALI PEDAGOGIKA Avtorica: Sara Davidović, 9. c Naslov naloge: Pokaži, kar znaš Šola: Osnovna šola Marije Vere Kamnik Mentorica: Polona Mežnar V raziskovalni nalogi sem raziskovala področje preverjanja in ocenjevanja znanja v 9. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu naloge sem predstavila načine preverjanja in ocenjevanja ter pojme, ki so s preverjanjem in ocenjevanjem povezani. V eksperimentalnem delu raziskave sem želela izvedeti, ali so učenci 9. c razreda sposobni sami od sebe poiskati svoj inovativen način, s katerim bi svoje znanje pokazali učitelju v taki meri, da bi jih učitelj lahko ocenil brez običajnega preverjanja in ocenjevanja znanja. Raziskovala sem tudi, koliko časa pred preverjanjem in ocenjevanjem se sošolci začnejo učiti in pripravljati na preverjanje in ocenjevanje ter katere oblike ocenjevanja so jim najljubše. Izvedla sem anketo in analizirala rezultate. Ugotovila sem, da imajo sošolci najraje pisanje v dvoje in ocenjevalno vajo, saj si v obeh primerih lahko pomagajo z zvezkom ali s sošolcem. Ustno spraševanje v skupini pri sošolkah in sošolcih ni priljubljeno, kar me je presenetilo, saj le-to omogoča večjo sproščenost. Presenetilo me je tudi dejstvo, da se je za samostojni prikaz znanja učitelju odločila samo ena učenka. Ključne besede: preverjanje in ocenjevanje znanja, test, ustno preverjanje, pisno preverjanje 16 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorici: Eva Vale in Brina Eržen, 9. b Naslov naloge: OMEJEVANJE UČENCEV 6. IN 9. RAZREDA S STRANI STARŠEV Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun Z raziskavo sva želeli ugotoviti razlike med omejitvami staršev do otrok glede na spol in starost otrok. Zanimalo naju je, na kakšne načine starši omejujejo svoje otroke pri uporabi elektronskih naprav, stilu oblačenja in druženju s prijatelji. V središču najinega zanimanja je bilo naslednje vprašanje: Ali starši bolj omejujejo dekleta ali fante in ali bolj omejujejo učence 6. ali 9. razreda? Anketirali sva 50 učencev 6. in 9. razreda, kjer so bili dečki in deklice številčno enako zastopani. Raziskava je pokazala, da imajo vsi učenci 6. in 9. razreda elektronske naprave, vsaj mobilni telefon. Starši uporabo elektronskih naprav bolj omejujejo mlajšim kot starejšim učencem, razlike glede na spol pa so zanemarljive. Brez omejitev uporabe elektronskih naprav je 44 % dečkov in deklic 9. razreda in 16 % dečkov in deklic 6. razreda. Stroge omejitve (uporaba do ene ure na dan) imajo samo učenci 6. razreda (16 %). Število omejitev je bilo bolj odvisno od starosti kot od spola. Večina učencev 9. razreda lahko svobodno izbira stil oblačenja, nošenja modnih dodatkov in frizure (84 %), med učenci 6. razreda pa je takšnih manj kot polovica (44 %). Petina šestošolcev (24 %) se nikoli svobodno ne odloča o stilu in frizuri, med devetošolci pa je takšnih le 4 %. Dovoljenje staršev za druženje s prijatelji je odvisno tako od starosti kot od spola otrok. Raziskava je pokazala, da je brez omejitev (s prijatelji se lahko družijo vsak dan) 17 % deklic in 23 % dečkov 6. razreda ter 69 % dečkov in 50 % deklic 9. razreda. Stroge omejitve (s prijatelji se lahko družijo samo enkrat na teden) veljajo za 17 % deklic in 8 % dečkov 6. razreda in 8 % deklic 9. razreda, dečki 9. razreda takih omejitev nimajo. Omejevanje pogostosti druženja s prijatelji je pri nižji starosti otrok smiselna, pri starejših otrocih pa morajo starši vzpostaviti zaupen odnos in dobre medsebojne odnose z otroki. Ključne besede: odgovornost staršev, vzgoja otrok, uporaba elektronskih naprav, osebnostni stil, druženje mladih 17 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorici: Maja Manojlovič in Tija Podgornik, 9. b Naslov naloge: UPORABA KOZMETIKE IN SAMOPODOBA DEKLET 8. IN 9. RAZREDA OŠ RODICA Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako pogosto mladostnice uporabljajo ličila in kako je uporaba ličil povezana z njihovo samopodobo. Anketirali sva 57 deklet 8. in 9. razreda, kar predstavlja 78-odstotni delež vse populacije deklet v zadnjih dveh razredih na šoli. Vsa dekleta, vključena v raziskavo, že uporabljajo kozmetiko. Dobra polovica (56 %) jih ličila uporablja zaradi težav z mozolji, tretjina (33 %) zaradi lepšega izgleda, ostale pa zaradi posnemanja mame (4 %) ali iz drugih razlogov. Dekleta so med najpogostejšimi razlogi za ličenje navajala naslednje: večja samozavest in lažje soočanje s situacijami, sebi so tako bolj všeč, so boljše volje in se bolje počutijo. 63 % osmošolk in 50 % devetošolk ima težave z mozolji, ki jih želijo prikriti z ličenjem. Od šestih sošolk, s katerimi sva opravili intervjuje, se vse razen ene naličijo vsak dan, tako za v šolo kot za druženje s prijatelji. V intervjujih sva sošolke izvali, da so razmišljale o tem, ali bi bile lahko bolj samozavestne na kakšen drug način. Navajale so naslednje primere: če bi nosile lepa oblačila in bi imele lepo urejene lase, če bi vedele, da imajo lepo kožo in da so lepe že po naravi. Raziskava je potrdila najino hipotezo, da so vsa dekleta močno odvisna od zunanjega izgleda, kar je verjetno znak slabe samopodobe in pomanjkanja samozavesti. Ključne besede: kozmetika, ličenje, samopodoba, samozavest 18 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtor: Noel Plavec, 8. b Naslov naloge: STRAH PRED OCENJEVANJI Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Marja Gerbec Raziskovalna naloga govori o strahu pred ocenjevanji. V raziskavi sem uporabil anketo. Z njo sem želel preveriti, kakšen odnos imajo sošolci do strahu pred ocenjevanji, katerih ocenjevanj se bolj bojijo in koliko redno delo vpliva na prisotnost strahu. Zanimalo me je tudi, ali je med osmošolci prisotnega več strahu kot med učenci sedmih in devetih razredov. Rezultati raziskave niso bili povsem po pričakovanjih. Več učencev se bolj boji ocenjevanja iz slovenskega kot angleškega jezika. Večina učencev redno opravlja šolske obveznosti in se kljub temu boji ocenjevanj. Med tistimi pa, ki šolskih zadolžitev ne opravljajo redno, je veliko več takih, ki se ocenjevanj ne bojijo. Med sedmošolci je v povprečju prisotna višja stopnja strahu kot med osmošolci. Po pričakovanjih se večina učencev bolj boji pisnega ocenjevanja kot ustnega. Tudi med devetošolci je v povprečju prisotna nižja stopnja strahu kot med osmošolci. Po opravljenem anketiranju sem raziskal teoretično ozadje strahu, kdaj nastane in kako ga lahko premagamo. Spoznal sem tudi nekaj novih tehnik, s katerimi si lahko pomagamo. Priporočila za premagovanje strahu sem pripravil tudi za svoje sošolce. Ključne besede: strah, redno domače delo, ocenjevanje, ustno, pisno, slovenščina, tuj jezik, priporočila 19 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 GEOGRAFIJA ALI GEOLOGIJA Avtorici: Živa Andrič in Ula Osolnik, 9. razred Naslov naloge: ALI SO VODNI VIRI NA KRAŠKI PLANOTI VELIKA PLANINA DANES RES ONESNAŽENI? Šola: Osnovna šola Toma Brejca Kamnik Mentorica: Mojca Janžekovič Velika planina je visokogorska kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, sestavljena iz šestih planin. Nastala je skozi proces kemičnega raztapljanja kamnin, kar se kaže v vseh kraških pojavih in oblikah, ki jih najdemo na njej. Ima razgiban kraški ter skalovit relief, brez površinskih vodotokov. Spada med priljubljene turistične destinacije, prepoznavna je predvsem po značilnih pastirskih kočah. Za potrebe turizma na planini najdemo tudi turistične koče, ki so na videz enake pastirskim, vendar prilagojene potrebam visokega turizma. V svoji nalogi sva raziskovali onesnaženost površinskih voda na Veliki planini. Z raziskovanjem sva začeli spomladi 2022 ter nadaljevali tekom letošnjega šolskega leta. Vsak mesec od aprila naprej sva naredili analizo šestih vzorcev voda na Veliki planini ter dveh tik pod vrhom Svetega Primoža nad Kamnikom. V vodi sva merili prisotnost amonijevih, fosfatnih, nitratnih in nitritnih ionov ter s pomočjo tega ugotavljali, kako onesnažena je voda. Zanimalo naju je, ali so med turistično sezono (poletje in zgodnja jesen) vode bolj onesnažene kot preostali del leta, predvsem pa, če so vode sploh onesnažene in v kakšni meri. S pomočjo ankete sva želeli ugotoviti tudi, kakšno je mnenje ljudi o tej problematiki. Na koncu naloge sva predlagali morebitne rešitve, ki bi pripomogle k reševanju onesnaženosti površinskih voda. Ključne besede: Velika planina, površinske vode, onesnaženost, turizem, vodni viri 20 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 FILOZOFIJA ALI SOCIOLOGIJA Avtorici: Brina Klander Kržišnik in Naja Remšak, 9. c Naslov naloge: KOLIKO ČASA DEVETOŠOLCI PREŽIVIJO PRED EKRANI TELEFONOV IN RAČUNALNIKOV? Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun V raziskovalni nalogi sva želeli odgovoriti na vprašanje, katere elektronske naprave ima večina devetošolcev in koliko časa na dan preživijo pred ekrani telefonov in računalnikov. Anketo je izpolnilo 50 učencev devetih razredov OŠ Rodica, starih od 14 do 15 let, 46 % fantov in 54 % deklet. Vsi anketiranci imajo svoj telefon, računalnik pa jih ima 92 % (vsi, razen treh deklet). 54 odstotkov devetošolcev pred ekrani telefonov preživi štiri ure in več na dan, enak čas pred ekrani računalnikov pa preživi 28 % devetošolcev. Zaskrbljujoče je, da 19 % devetošolcev pred ekrani telefonov preživi celo več kot osem ur na dan. Malo časa, eno uro na dan ali manj, pred ekrani telefonov preživi 12 % devetošolcev, pred ekrani računalnikov pa 44 %. Glede na to ugotavljava, da so devetošolci manj časa pred ekrani računalnikov kot pred ekrani telefonov. Po času, preživetem pred ekrani telefonov, so opazne razlike med spoloma. Kar 70 % deklet preživi pred ekrani telefonov štiri ure ali več na dan, pri fantih pa je takih 30 %. Večina fantov pred ekrani telefonov preživi dve do tri ure (44 %). Glede na to lahko zaključiva, da so dekleta bolj zasvojena s telefoni kot fantje. Razlike glede časa, preživetega pred ekrani računalnikov, med spoloma niso velike. 43 % fantov in 44 % deklet pred ekrani računalnika preživi eno uro na dan ali manj, 26 % fantov in 30 % deklet dve do tri ure na dan, 31 % fantov in 26 % deklet pa več kot štiri ure. Po ugotovitvah študije Jama Pediatrics najstniki vsak dan v povprečju preživijo skoraj osem ur pred zaslonom. To količino časa pred zasloni telefona presega 33 % deklet in 4 % fantov. Ključne besede: otroci pred ekrani, otroci pred zasloni, pametni telefon, računalnik 21 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorici: Klara Podbevšek in Sara Maja Vodušek, 9. a Naslov naloge: KATERE ZVRSTI FILMOV GLEDAJO RAZLIČNE GENERACIJE? Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun Z raziskavo sva želeli ugotoviti, katere zvrsti filmov ali serij najraje gledajo posamezne generacije in kako to vpliva na druženje in komunikacijo. Najprej sva izvedli anketiranje, v katerem je sodelovalo 51 anketirancev različnih generacij. Ker so bila anketna vprašanja pomanjkljiva, sva izvedli še drugo anketiranje, v katerem je sodelovalo 166 anketirancev različnih generacij. Rezultati so pokazali, da anketiranci najraje gledajo drame (17 %), komedije (16 %), kriminalke (12 %), romantične filme (11 %) in akcijske filme (10 %). Največje razlike med generacijami so pri zgodovinskih filmih (gleda jih 19 % babyboom generacije in le 3 % generacije Z), akcijskih filmih in komedijah. Najmanjše razlike med generacijami so pri pustolovskih filmih, kriminalkah, romantičnih komedijah, muzikalih, vojnih filmih in vesternih. Najmanj gledalcev imajo grozljivke, vesterni, vojni filmi in muzikali. Glede na rezultate raziskave so večinsko ženski filmski žanri romantični filmi, muzikali in drame, izrazito moški filmski žanri pa so akcijski filmi, pustolovski filmi, znanstveno-fantastični filmi, vojni filmi in vesterni. Filmski žanri, ki jih gleda približno enak delež moških in žensk, so kriminalke, zgodovinski filmi in grozljivke. Vsi pripadniki vojne generacije in 54 % babyboom generacije gledajo filme sami. Z družino gleda filme 72 % generacije X in 50 % generacije Y. Generacija Z najpogosteje gleda filme z družino ali prijatelji (59 %). O filmih se najpogosteje pogovarjajo predstavniki babyboom generacije (62 % srednje pogosto in pogosto) in generacije X (55 %), redko ali nikoli pa se o filmih ne pogovarja 83 % vojne generacije in 51 % generacije Z, obenem se o filmih vedno pogovarja 11 % generacije Z. Redko se o filmih pogovarja 33 % žensk in 46 % moških. Ključne besede: generacije, filmski žanri, akcijski filmi, pustolovski filmi, komedije, kriminalke, drame, romantični filmi, zgodovinski filmi, grozljivke, muzikali, znanstveno-fantastični filmi, vojni filmi, vesterni, druženje ob filmih, pogovor o filmih 22 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorici: Ela Stopar in Alina Verč, 8. razred Naslov naloge: OZAVEŠČENOST OSNOVNOŠOLCEV O NEVARNOSTIH SOCIALNIH OMREŽIJ Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Manca Hribar Mladostniki vsakodnevno uporabljamo socialna omrežja, zato sva se odločili, da raziščeva, ali se učenci najine osnovne šole zavedajo nevarnosti in ali so se že srečali z spletnim nasiljem. Ko sva se odločili, kaj bova raziskovali, sva najprej poiskali in pregledali literaturo. Ugotovili sva, da je splet nevarno mesto, saj se ljudje skrivajo za anonimnostjo. Nevaren je tako zaradi neznancev, kot tudi zaradi spletnega nasilja. Vrstniško nasilje je pogosto, že brez socialnih omrežij, na njih pa le še bolj pride do izraza. Mladostniki večinoma o tem ne povedo svojim staršem, dokler ni prepozno. Zato je pomembno, da so tudi starši vključeni v spletne dejavnosti svojih otrok. Nato sva postavili hipoteze, sestavili dva anketna vprašalnika (glede na starost učencev) in jih razdelili učencem. Ugotovili sva, da ima približno polovica učencev že ustvarjeno socialno omrežje, še preden so uradno dovolj stari. Nekaj učencev višjih razredov se je že srečalo z nasiljem na socialnih omrežjih, skrbi pa naju podatek, da je več učencev že izvajalo nasilje preko spleta. Mogoče je to posledica tega, da večina učencev 9. razreda nima nadzora staršev. Predlagava, da bi se ta problem še bolj ozaveščal v šolah, saj nasilje preko socialnih omrežij vpliva na vsakdanje življenje in počutje učencev v šoli. Ključne besede: mladostništvo, vrstniško nasilje, socialna omrežja, nadzor staršev 23 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorica: Pia Kavčič, 5. razred Naslov naloge: HIŠNI LJUBLJENČKI OSNOVNOŠOLCEV Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Slavka Kozel Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako pogosto se znajdejo hišni ljubljenčki v domovih učencev, katera žival je najbolj pogosta in katera najbolj zaželena. Zanimalo me je, kdo si je žival želel, kdo skrbi zanjo ter kako se učenci vključujejo pri negi, hranjenju ter igri in druženju s hišnimi ljubljenčki. Za pridobivanje informacij sem uporabila anketo, ki sem jo izvedla med učenci 4. in 7. razreda. Ugotovila sem, da ima večina učencev hišnega ljubljenčka, tisti, ki pa ga nimajo, si ga večinoma želijo in sicer največ psa. Pes je najbolj pogosta in priljubljena žival med učenci 4. in 7. razreda. Največ učencev je hišnega ljubljenčka dobilo na svojo željo. Večina hišnih ljubljenčkov je starih od 0 do 5 let. Za hišnega ljubljenčka pri največ učencih skrbijo oboji, starši in otroci, največ učencev pa zanj skrbi tako, da ga hrani. Ugotovila sem tudi, da največ učencev za nego in hranjenje porabi več kot 15 minut na dan, prav tako tudi za igro in druženje. Ključne besede: hišni ljubljenčki, skrb, nega, odgovornost, vloga hišnih ljubljenčkov Avtorja: Vid Ciglič in Brin Požek, 5. razred Naslov naloge: ALI IMAJO UČENCI PETIH RAZREDOV ZA MALICO RADI DOBRO ALI NEZDRAVO HRANO? Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Slavka Kozel Že v septembru smo z učenci naše šole odšli na raziskovalni tabor v Fieso. Tam sva se dogovorila, da se bova skupaj lotila izdelave raziskovalne naloge. Odločila sva se, da bova raziskala priljubljenost šolske malice med sovrstniki. Naredila sva načrt raziskovanja, napisala hipoteze in pripravila anketni vprašalnik. Poiskala sva podatke v strokovni literaturi in na spletu. Izvedla sva anketo med učenci petih razredov na naši šoli in zbrala rezultate. Nato sva obdelala podatke in jih predstavila s tabelami in grafi. 24 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Pri analizi podatkov sva preverila, če so se najine hipoteze potrdile ali ne ter zapisala zaključek. Ugotovila sva, da so se vse hipoteze potrdile. Učenci so zadovoljni s hrano na šoli. Raje jejo sladko in nezdravo hrano kot pa zdravo malico, čeprav vedo, da to škoduje njihovemu zdravju. Ključne besede: prehranska piramida, uravnotežena prehrana, zdravje, šolska malica, zdrava in nezdrava hrana Avtorica: Zala Muhvič, 5. a Naslov naloge: POMOČ OTROK STARŠEM PRI HIŠNIH OPRAVILIH Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Marja Gerbec Hišna opravila so opravila, ki jih doma opravljamo vsak dan. Pomembno je, da se tudi otroci naučimo hišnih opravil. S tem pomagamo staršem, sami pa se marsikaj naučimo. Zadolžitve otrok so odvisne od starosti. Velikokrat se upiramo hišnim opravilom in imamo različne izgovore. Starši nas morajo spodbujati in hvaliti, da smo motivirani. Otroci, ko opravimo hišno opravilo, občutimo zadovoljstvo in samozavest. Zanimalo me je, katera hišna opravila opravljajo osnovnošolci, kdo jim je le-ta določil ter število različnih opravil. Povprašala sem jih tudi: ali kdaj presenetijo starše, koliko časa na dan pomagajo, ali jih morajo na opravilo spomniti starši ter kako se počutijo, ko hišno opravilo opravijo samoumevno. Ugotovila sem, da se večina mojih predvidevanj oziroma hipotez lahko zavrne. Največ anketirancev pomaga pri sesanju in ne pri zlaganju perila v omare. Pri domačih opravilih več pomagajo četrtošolci kot osmošolci in ne obratno. Pravilno sem predvidevala, da dečki manj pomagajo pri hišnih opravilih kot deklice. Naslednja moja hipoteza je bila: anketirance na opravljanje domačih opravil staršem ni potrebno opozoriti, vendar so večinoma obkrožili »včasih«. Samostojno opravljanje domačih opravil pri anketirancih zanimivo ne vzbuja občutka ponosa. Ključne besede: pomoč, hišna opravila 25 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 ZGODOVINA ALI UMETNOSTNA ZGODOVINA Avtorici: Luna Debeljak in Živa Zore, 8. b Naslov naloge: ŠPORT NA OŠ RODICA V PETIH DESETLETJIH NJENEGA DELOVANJA, OHRANJENE DIPLOME, POKALI IN PLAKETE Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun in Ana Podpečan V raziskovalni nalogi sva skozi pisne, ustne in materialne zgodovinske vire spoznavali, kako je potekala športna vzgoja na naši šoli v preteklosti. Izhajali sva iz popisa pokalov, plaket in diplom za športne dosežke, ki sva ga izvedli na začetku raziskovanja. Ugotovili sva, da je v šolskem arhivu 258 diplom, v razstavni vitrini pa 83 pokalov, 21 plaket in 2 medalji. Za 10 pokalov se podatki o tem, kdaj in na katerem tekmovanju so bili osvojeni, niso ohranili. Iz ostalih priznanj sva ugotovili, da so naši učenci prejeli 50 diplom in 22 pokalov za osvojena 1. mesta na občinskih tekmovanjih, 35 pokalov za osvojena 1. mesta na področnih tekmovanjih in 2 pokala ter 14 plaket na državnih prvenstvih. Opravili sva pet intervjujev z učitelji športa in izvedeli, da je bilo podeljevanje priznanj za dosežke na športnih tekmovanjih odvisno od organizatorja. Za nekatere pomembne zmage, tudi na državnem nivoju, tekmovalci niso dobili nobenih priznanj, na drugih lepo oblikovane pokale ali plakete. Zato ohranjeni pokali, plakete in diplome ne kažejo realne slike o športnih dosežkih naših učencev. Največ diplom je s tekmovanj v košarki, atletiki, rokometu, namiznem tenisu, odbojki, gimnastiki in nogometu. Največ pokalov in plaket pa je iz košarke, namiznega tenisa, gimnastike, atletike in odbojke. Ohranjenih je veliko priznanj s športnih tekmovanj, ki jih danes ni več: iz streljanja (Mladina SLO), orientacijskega tekmovanja, rokometa, veleslaloma, plavanja, Dnevnikovega krosa in teka treh krajevnih skupnosti. Šola je bila od nekdaj usmerjena v sodelovanje na športnih tekmovanjih, uspehi pa so bili za učitelje drugotnega pomena. Izjave učiteljev športa potrjujejo navedbe v literaturi o tem, da se je spremenil način življenja, da se otroci danes manj gibajo kot nekoč, zato ne preseneča, da na testiranjih za športno-vzgojni karton dosegajo slabše rezultate. Šport, gibanje in sprostitev so postale osnovne potrebe vsakega posameznika in so pomembna prvina zdravja, zato so ure športa izredno pomembne. Cilj športne vzgoje je učencem privzgojiti »telesnokulturne navade«, da bi šport vzljubili in bi mu tudi kasneje v življenju namenjali čim več prostega časa. Ključne besede: šport v osnovni šoli, športna vzgoja, športna tekmovanja, diplome, priznanja, pokali, plakete, gradnja atletskega stadiona, športni dnevi, šole v naravi, športno-vzgojni karton, šolske športne igre, športne interesne dejavnosti, cilji športa 26 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 INTERDISCIPLINARNA PODROČJA Avtorja: Mark Borić in Tijan Jagušić, 9. b Naslov naloge: RAZLIKE V TRENINGIH KOŠARKE MED DEKLETI IN FANTI Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun V raziskovalni nalogi sva se osredotočila na razlike med dekleti in fanti v načinu treninga košarke. Raziskavo sva izvedla z metodo študija primera. Intervjuvala sva pet trenerjev, ki imajo dolgoletne izkušnje s treniranjem košarke tako deklet kot fantov. Intervjuvanci so bili: Klemen Zaletel (KK Helios, Ledita, Slovan, Ilirija), Elvira Rošić Ključanin (ŽKK Domžale, Ledita), Miha Belšak (KK Helios), Predrag Radović (KK Helios) in Mladen Borić (nekdanji trener KK Ilirija). Ugotovila sva, da fantje trenirajo pogosteje (4- do 5-krat na teden) kot dekleta (3- do 4-krat na teden), vsi pa trenirajo po 90 minut. Trenerji so povedali, da se treningi deklet in fantov glede na strukturo bistveno ne razlikujejo, razlika je le v intenzivnosti in hitrosti, ki je pri fantih večja, saj so fizično močnejši. Treningi so sestavljeni iz treh delov: ogrevanja, vadbe tehničnih elementov in igre. Dekleta se med seboj bolj spodbujajo, so zelo motivirana in se večinoma bolj trudijo. Pri vprašanju, ali fantje trenirajo bolje kot dekleta, so mnenja trenerjev različna. Trije trenerji menijo, da glede tega med fanti in dekleti ni razlik, dva pa menita, da fantje trenirajo bolje kot dekleta. Eden izmed njih meni tudi, da so fantje bolj dovzetni za kritiko in jih je lažje motivirati kot dekleta. Zgodi se tudi, da fantje, ki so telesno zelo sposobni, nimajo prave motivacije. Dekleta, ki se odločijo za treniranje košarke, večinoma jemljejo treninge zelo resno, pomembni so jim tudi dobri medsebojni odnosi in prijateljstva. Z udeležbo na treningih trenerji nimajo težav, saj večina fantov in deklet trenira z veseljem in z željo po napredku. Košarko trenira več fantov kot deklet. Ključne besede: košarka, trening dečkov, trening deklic, košarkarska zveza, intenzivnost treninga, delo trenerjev košarke 27 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorica: Zarja Bricelj, 8. a Naslov naloge: ŽIVLJENJE USPEŠNIH TRZINK NEKOČ IN DANES Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Slavka Kozel V šoli, v literaturi ali v filmih pogosto slišimo, kako težko je bilo življenje nekoč, pri čemer se premalo izpostavlja, da je bilo življenje v preteklosti še težje za ženske. Nekoč je bil največji uspeh za žensko, če se je (bogato) omožila in imela urejeno, veliko in dobro nahranjeno družino. Redke so poskusile širiti »meje ženskega sveta« še na druga področja, kot na primer trgovino, gostinstvo in obrt ali celo na področje medicine, znanosti, umetnosti … Kot mlado dekle sem na svoji koži že izkusila, kaj pomeni neenaka obravnava deklet in fantov, zato so me še posebej zanimale zgodbe o življenju žensk iz mojega kraja, ki bi jih lahko vzela za vzornice. Poleg tega, da sem želela spoznati njihove zgodbe, sem opazila, da v opisih zgodovine Trzina primanjkuje močnih in uspešnih žensk. Razen o Marjanci Ručigaj, o drugih Trzinkah starejšega rodu, ni veliko govora. Raziskovalne naloge sem se lotila z zavedanjem, da bom pri raziskovanju življenja preminulih Trzink imela težko delo. Deloma zato, ker podatkov ni, deloma pa tudi zato, ker število prebivalcev Trzina niti dandanes ne presega 4000 oseb, v preteklosti pa je bilo to število še manjše. V raziskovalni nalogi sem želela raziskati razlike v življenjih oz. poteh do uspeha trzinskih žensk nekoč in danes. Izbrala sem sedem posameznic in jim zastavila vprašanja o njihovem načinu razmišljanja, okolici ter izkušnjah, da bi ugotovila, kako so živele nekoč in ali se je njihov položaj skozi čas izboljševal. Ključne besede: življenje nekoč in danes, uspeh, uspešne ženske, poklic, podpora okolja 28 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorji: Aron Hausmaister, Gašper Kovaljev in Liam Benjamin Štante, 6. a Naslov naloge: RAZLIKA V ODZIVU NA ZVOK PRI MAČKAH IN PSIH Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Marja Gerbec Eksperiment (predvajanje zvoka trobljenja slona mačkom in psom) smo izvajali vsak dan, ob isti uri en teden. Najprej smo živalim priskrbeli pol ure tišine, nato pa zvok zelo glasno predvajali. Imeli smo dve hipotezi, ki smo ju želeli dokazati z eksperimentom. Sklepali smo, da se bosta psa odzvala intenzivnejše kot mačka, kar smo delno dokazali, saj je to držalo le za enega mačka, drugi pa se je odzval veliko bolj intenzivno kot ostale živali. Pri naši drugi hipotezi smo sklepali, da se bo intenzivnost odziva pri živalih sčasoma manjšala, kar pa je držalo pri dveh živalih. Ključne besede: pes, mačka, odziv na zvok, sistematično opazovanje, razlika DRUGA PODROČJA Avtorici: Jerca Capuder in Maša Strmole, 9. b Naslov naloge: KAKO UČENCEM OŠ RODICA UGAJA ŠOLSKA MALICA? Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun Z najino raziskavo sva želeli ugotoviti, ali učencem naše šole ugaja šolska malica in ali se jim zdi dovolj raznolika. Rezultati slonijo na odgovorih 166-ih učencev 3., 5. in 8. razreda. Dvema tretjinama učencev (66 %) je šolska malica všeč, dobri tretjini (34 %) pa ne. Mlajšim učencem je malica bolj všeč kot starejšim. Z analizo enotedenskega jedilnika šolske malice sva ugotovili, da so bili vsak dan na jedilniku sadje, pijača in eno škrobnato živilo. Učencem je najbolj všeč, če za malico dobijo pico (55 %), čaj ali kakav (16 %) in kruh z namazi (12 %), nekaj učencev pa je predlagalo druge izbire (17 %). Učencem bi lahko ponudili bolj zdravo vrsto pice, z veliko zelenjave in začimbami ter brez sira, ki ga strokovnjaki uvrščajo med nezdrava živila. Več kot tretjine učencev (38 29 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 %) pri malici nič ne moti, 31 % jih meni, da je preveč kruha, 13 % pa, da je premalo sadja. Ostali so pod drugo napisali, da je za malico premalo mesa ter prevečkrat čaj. Glede na literaturo, ki govori o zdravi prehrani, ugotavljava, da so glede zdrave prehrane bolj ozaveščeni tisti učenci, ki so odgovorili, da je za malico premalo sadja. Takih je največ v 8. razredu (24 %). Na vprašanje, česa si želijo več pri šolski malici, je največ učencev (47 %) odgovorilo, da pogrešajo več mesnin, kar kaže na to, da so navajeni na tako vrsto hrane in da se doma prehranjujejo precej nezdravo. 29 % učencev si za malico želi več peciva, 13 % več sadja, ostali učenci pa so izbrali odgovor »drugo«. Slednji so napisali, da si želijo večje porcije in bolj raznolike napitke. Ugotavljava, da Smernice zdrave prehrane prepoznavajo, da je pri mesu, mleku in mlečnih izdelkih problematična živalska maščoba, v njih pa ne prepoznavajo škodljivosti živalskih beljakovin, na kar opozarja tuja literatura. Ključne besede: šolska malica, zdrava prehrana, ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, skrita živila, bolezni izobilja, sadje in zelenjava, prehranske vlaknine Avtorica: Karin Kovačič, 5. razred Naslov naloge: RADA BEREM, ALI TUDI DRUGI? Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Marja Gerbec Ljudje različno časa preživimo za knjigami, zato sem se odločila to tematiko raziskati med svojimi sovrstniki. Zanimalo me je predvsem, ali je kakršnakoli povezava med količino branja in ocenami, ki jih dobi posamezni otrok. Poleg tega me je zanimalo, ali to, da so nekomu v otroštvu brali več ali manj, vpliva na njegov čas branja sedaj, ko je v višjih razredih osnovne šole. Uspela sem pridobiti kar 140 mnenj učencev petega, osmega in devetega razreda. Rezultati raziskave kažejo, da večina učencev bere pustolovske knjige, sledijo pa znanstveno-fantastične in humoristične knjige. Skoraj petina otrok ne bere nič. Največ otrok (skoraj tretjina) bere 30 minut oziroma 15 minut na dan. Otroci, ki imajo boljše ocene, berejo v povprečju več. Otroci, ki so jim starši brali v otroštvu več, imajo boljše ocene in tudi več berejo v povprečju sedaj. Na splošno pa učenci višjih razredov žal berejo čedalje manj. Ključne besede: branje, vpliv, šolska ocena, branje staršev, starost učencev, vprašalnik 30 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 ARHITEKTURA, GRADBENIŠTVO ALI PROMET Avtorja: Maks Košir in Maks Turk, 9. b Naslov naloge: PRIMERJAVA NASELJA NOVI TRG S STARIM MESTNIM JEDROM V KAMNIKU Šola: Osnovna šola Marje Vere Kamnik Mentorica: Polona Mežnar Za nalogo sva se odločila, ker naju je pritegnila tema in želja po raziskovanju, saj naju je zanimalo, kakšna je zgodovina in gradnja novega in starega naselja v Kamniku. Želela sva ugotoviti tudi, v čem se naselji med seboj razlikujeta. Šutno sva vključila v raziskavo zato, ker velja za najstarejše naselje v Kamniku in naju je pritegnila izrazita staromodna gradnja. Za naselje Novi trg sva se odločila, ker je to naselje eno modernejših kamniških naselij in tudi zato, ker eden od naju tam tudi živi. Največ podatkov za raziskovanje sva našla na medmrežju, nekaj pa sva jih pridobila v živo, z opazovanjem hiš in njihove okolice. Ugotovila sva, da je naselje Novi trg bolj napredno glede na gradnjo, Šutna pa bolj razvita glede na gospodarstvo. Ključne besede: naselje, staro naselje, mlado naselje hiše, ulice 31 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorica: Nika Slapnik, 9. c Naslov naloge: MOJ SANJSKI MOST Šola: Osnovna šola Marje Vere Kamnik Mentorica: Polona Mežnar Na sprehodu v mojem domačem mestu Kamniku me je ob opazovanju mostov čez reko Kamniško Bistrico prešinila misel, da bi rada izvedela kaj več o mostovih kot gradbenih objektih. Lotila sem se raziskave in najprej poiskala podatke o različnih vrstah mostov. Tako v teoretičnem delu naloge predstavljam različne mostove po Sloveniji glede na konstrukcijo, material in čas, v katerem so nastali. Podrobneje predstavljam tudi tri kamniške mostove. V eksperimentalnem delu sem z računalniškim programom Sketchup narisala moj sanjski most. Narisala sem idejo, kako bi moj sanjski most izgledal. Kako bi se v realnosti obnesel, pa bi bilo potrebno še preveriti. Ob raziskovanju in pisanju raziskovalne naloge sem zelo uživala in mislim, da mi bo to dobra izkušnja za nadaljnje šolanje in hkrati prijeten spomin. Ključne besede: mostovi, vrste mostov, gradnja mostov 32 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 TEHNIKA ALI TEHNOLOGIJA Avtorja: Matjaž Girandon in Erazem Cotman, 9. b Naslov naloge: UPORABA PIROTEHNIČNIH SREDSTEV MED UČENCI 8. IN 9. RAZREDA OŠ RODICA Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun Z raziskavo sva želela ugotoviti, ali najini vrstniki uporabljajo pirotehnična sredstva, koliko denarja porabijo zanje in kako varno jih uporabljajo. V raziskavo sva vključila 30 učencev 8. in 9. razreda OŠ Rodica. Ugotovila sva, da 23 % anketirancev uporablja pirotehniko, in sicer 33 % fantov in 17 % deklet. Polovica učencev (50 %), ki uporablja pirotehniko, zanjo porabi letno več kot 100 evrov. Zaskrbljujoči so rezultati, da samo 29 % anketirancev pri uporabi pirotehnike vedno upošteva varnostne ukrepe, 57 % jih upošteva včasih, 14 % pa sploh ne. Pri tem so se pokazale razlike med spoloma. Fantje vedno upoštevajo (25 %) ali občasno upoštevajo varnostne ukrepe (75 %), dekleta pa nikoli (33 %), včasih (33 %) in vedno (34 %). Tretjina anketirancev, ki uporabljajo pirotehniko, pri uporabi le te nihče ne nadzoruje, kar je izredno zaskrbljujoče. Ker policija opozarja, da je mladostnikom do 14. oziroma 16. leta starosti dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorije 1 in 2 samo pod nadzorom staršev ali skrbnikov, to pomeni, da gre v teh primerih za prekršek. Eno dekle si je pri uporabi pirotehnike že poškodovalo prst na roki. 77 % anketirancev pirotehnike ne uporablja. Večini teh (74 %) se zdi uporaba pirotehnike povsem nesmiselna, dobro polovico (52 %) pokanje tudi moti. Dejstvo je, da uporaba pirotehnike prinaša številne negativne posledice za okolje (za kvaliteto zraka in zastrupljenost okolja z nevarnimi snovmi), ki vplivajo tudi na zdravje ljudi in živali. Pokanje je moteče za mnoge ljudi in vse živali, poleg tega pa je uporaba pirotehnike nevarna in konec koncev tudi nekaj stane. Ključne besede: pirotehnika, pirotehnična sredstva, uporaba pirotehnike, upoštevanje Zakona o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih, nesreče pri uporabi pirotehnike 33 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 APLIKATIVNI INOVACIJSKI PREDLOGI IN PROJEKTI Avtorici: Mija Brojan in Ela Pia Palfy, 9. b Naslov naloge: »ČILIRAJMO SE« – VPELJAVA TEHNIK SPROŠČANJA V ŠOLSKI PROSTOR Šola: Osnovna šola Komenda Moste Mentorica: Nina Mavrič V raziskovalni nalogi je obravnavano duševno zdravje otrok in mladostnikov ter tehnike sproščanja, ki lahko predstavljajo enega izmed načinov pomoči pri spoprijemanju z vsakdanjimi težavami. Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih. Raziskave kažejo, da je epidemija pustila negativne posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov ter opozarjajo na pomen šole pri pomoči tistim, ki imajo težave v duševnem zdravju. V raziskovanje sva vključili štiri različne tehnike sproščanja, ki so jih izvajali učenci od šestega do devetega razreda, in povratne informacije učiteljev, ki so bili prisotni pri izvajanju tehnik. Rezultati so pokazali pozitivne učinke izvajanja tehnik sproščanja na trenutno čustveno stanje učencev, zato je smiselno preučiti možnost rednega izvajanja in vpeljave tehnik sproščanja v osnovno šolo. Na podlagi rezultatov predlagava vpeljavo tehnike postopnega mišičnega sproščanja, ob začetku učne ure ali ob za to predvidenem času. Alternativno predlagava predstavitev različnih tehnik učiteljem, da lahko sami poiščejo sebi najljubšo, ki bi jo nato predali učencem. Ključne besede: duševno zdravje otrok in mladostnikov, tehnike sproščanja, vpeljava tehnik sproščanja v šolo 34 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorici: Nika Stanič in Anamarija Mušič, 9. a Naslov naloge: ŠOLSKA MALICA V PRIHODNOSTI, KAKO ŠOLSKO MALICO NAREDITI BOLJ ZDRAVO? Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini in Vilma Vrtačnik Merčun V raziskovalni nalogi se ukvarjava z vprašanjem, kakšna bi bila idealna šolska malica, ki bi ustrezala izbirčnim okusom učencev in bi omogočala odlično zdravstveno stanje vseh učencev. Sestavili sva anketo, ki jo je rešilo 78 učencev 6. in 8. razreda OŠ Rodica. Z zvezdicami so ocenjevali šolsko malico in pisali predloge za njeno izboljšanje. Največ anketirancev je šolsko malico ocenilo z eno ali dvema zvezdicama (55 %), kar kaže na njihovo precejšnje nezadovoljstvo, slaba petina učencev jo je ocenila s tremi zvezdicami (19 %), samo dva učenca (3 %) pa z vsemi možnimi zvezdicami. Učenci 6. razreda so šolsko malico ocenili bolje kot učenci 8. razreda. Navedli so 86 predlogov za šolsko malico, ki bi si jo želeli imeti. Predloge sva združili v 21 vrst živil. Ocenjujeva, da je večina (75 %) predlogov pogojno primernih in sicer le v primeru, da bi bila živila pripravljena na zdrav način. Predloge učencev sva predstavili v skladu s priporočili stroke. Osnovno izhodišče je bilo, da mora biti šolska malica sestavljena iz živil rastlinskega izvora, saj le ta nimajo negativnih učinkov na zdravje (pod pogojem, da so ekološko pridelana). V šolski malici prihodnosti bi bilo veliko sadja in zelenjave, polnozrnati kruh in kosmiči, mafini, polnozrnate palačinke, pica bi bila posuta z rastlinskim sirom, občasno bi imeli hot dog iz pšeničnega mesa, hamburger z zelenjavnim polpetom, večkrat pa bi bili na voljo razni beljakovinski namazi (npr. grahov, čičerikin, lečin itd.) z rezinami zelenjave. Nutello bi nadomestilo arašidovo maslo s kakavom, v katerem ni mlečnih sestavin. Pripravili sva tudi tedenski predlog jedilnika zdravih šolskih malic. Ključne besede: šolska malica, smernice zdrave prehrane, prehranska priporočila, sadje in zelenjava, rastlinska hrana, živalske beljakovine, živalske maščobe, sir 35 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Avtorica: Lili Džunov, 9. c Naslov naloge: SLIKAR EDWARD HOPPER Šola: Osnovna šola Marije Vere Kamnik Mentorica: Polona Mežnar Od nekdaj me zanima likovna umetnost in zelo rada rišem in slikam. Ustvarila sem že kar nekaj umetniških del. Ko me je učiteljica povabila k raziskovanju, sem dobila idejo, da raziščem dela ameriškega slikarja Edwarda Hopperja in njegova dela. Zanimalo me je, ali lahko narišem sliko, ki bi bila podobna njegovi. Ali lahko z uporabo njegovih slikarskih elementov po mojem originalnem postopku reproduciram njegov umetniški stil? Raziskala sem umetniška dela slikarja Edwarda Hopperja in ugotovila nekaj pomembnih lastnosti njegovega stila slikanja. Nato sem preko svojih skic in risb z upoštevanjem teh ugotovitev prišla do končnega izdelka, ki posnema umetniški stil slikarja Edwarda Hopperja. Ugotovila sem, da moj inovacijski predlog postopka ni učinkovit za točno poustvarjanje tega umetniškega stila, čeprav je izdelek lep. Zato sem prišla do zaključka, da iz Hopperjevih del lahko uporabimo posamezne elemente, s katerimi je naše delo boljše, ne moremo pa jih uporabiti za točno reprodukcijo, ker je delo vsakega umetnika unikatno. Ključne besede: Edward Hopper, slike, poustvarjanje 36 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 RAZISKOVALNE NALOGE, UVRŠČENE NA 57. DRŽAVNO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV – 2023 Področje Avtor in naslov raziskovalne naloge, šola Stran 1 astronomija in Lara Goričan in Keja Kokošar, 8. c: Osončje in Zemlja fizika v očeh osnovnošolcev (OŠ Trzin) 9 2 biologija Julija Farazin in Veronika Ahlin, 9. razred: Ali se bakterijam in plesnim v šoli lahko izognemo? (OŠ 10 Toma Brejca Kamnik) 3 ekologija z Ožbej Podgoršek, Maruša Pezdirc in Žan Primc, 8. varstvom okolja razred: Nosim mikroplastiko, vstopam v 13 znanstveno fantastiko (OŠ Vodice) 4 ekologija z Ula Supej in Pina Pernuš, 9. a: Moda: kaj se zares varstvom okolja dogaja za policami? (OŠ Trzin) 13 5 etnologija Kjara Koštrun in Tjaša Mahnič, 8. b: Primerjava šolskih glasil iz šolskih let 1972/1973 in 2021/2022 (OŠ 14 Rodica) 6 kemija in kemijska Manca Martina Nemanič, 9. b: Vpliv soli na čas tehnologija segrevanja in vrenja vode (OŠ Trzin) 15 7 psihologija, Eva Vale in Brina Eržen, 9. b: Omejevanje učencev 6. pedagogika in 9. razreda s strani staršev (OŠ Rodica) 17 8 psihologija, Maja Manojlovič in Tija Podgornik, 9. b: Uporaba pedagogika kozmetike in samopodoba deklet 8. in 9. razreda 18 OŠ Rodica (OŠ Rodica) 9 geografija ali Živa Andrič in Ula Osolnik, 9. razred: Ali so vodni viri geologija na kraški planoti Velika planina danes res 20 onesnaženi? (OŠ Toma Brejca Kamnik) 10 sociologija ali Klara Podbevšek in Sara Maja Vodušek, 9. a: Katere filozofija zvrsti filmov gledajo različne generacije? (OŠ 22 Rodica) 11 zgodovina in Luna Debeljak in Živa Zore, 8. b: Šport na OŠ Rodica v umetnostna petih desetletjih njenega delovanja, ohranjene 26 zgodovina diplome, pokali in plakete (OŠ Rodica) 12 interdisciplinarna Mark Borić in Tijan Jagušić, 9. b: Razlike v treningih področja košarke med dekleti in fanti (OŠ Rodica) 27 13 druga področja – Jerca Capuder in Maša Strmole, 9. b: Kako učencem gospodinjstvo OŠ Rodica ugaja šolska malica? (OŠ Rodica) 29 14 arhitektura, Maks Košir in Maks Turk, 9. b: Primerjava naselja gradbeništvo in Novi trg s starim mestnim jedrom v Kamniku (OŠ 31 promet Marije Vere Kamnik) 37 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 15 arhitektura, grad. in Nika Slapnik, 9. c: Moj sanjski most (OŠ Marije Vere promet Kamnik) 32 16 tehnika ali Matjaž Girandon in Erazem Cotman, 9. b: Uporaba tehnologija pirotehničnih sredstev med učenci 8. in 9. razreda 33 OŠ Rodica (OŠ Rodica) 17 aplikativni Mija Brojan, 8. c, in Ela Pia Palfy, 9. b: »Čilirajmo se« inovacijski predlogi – vpeljava tehnik sproščanja v šolski prostor (OŠ 34 Komenda Moste) 18 aplikativni Nika Stanič in Anamarija Mušič, 9. a: Šolska malica v inovacijski predlogi prihodnosti, Kako šolsko malico narediti bolj 35 zdravo? (OŠ Rodica) 19 aplikativni Lili Džunov, 9. c: Slikar Edward Hopper (OŠ Marije inovacijski predlogi Vere Kamnik) 36 D O D A T E K REGIJSKA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV KAMNIŠKO-DOMŽALSKEGA OBMOČJA 22. REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV – 23. 3. 2023 22. regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja je organizirala OŠ Komenda Moste, regijska koordinatorka, ki je odlično opravila svoje delo, je bila Nina Mavrič. Regijskega srečanja se udeležilo 55 mladih raziskovalcev iz sedmih osnovnih šol kamniškega-domžalskega območja. Letos na regijskem srečanju ni bilo mladih raziskovalcev iz osnovnih šol z grosupeljskega območja. Mladi raziskovalci so na regijskem srečanju predstavili 31 raziskovalnih nalog iz štirinajstih predmetnih področij, kar je primerljivo s stanjem pred epidemijo covida-19. Na regijskem srečanju je sodelovalo 13 mentorjev, najmanj v zadnjih štirih letih. UVOD Podatkov o udeležbi šol, mladih raziskovalcev, mentorjev in o številu raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih nismo sistematično zbirali do šolskega leta 2017/2018. Od šolskega leta 2019/2020 dalje, ko je bilo regijsko srečanje na OŠ Rodica, po vsakem regijskem srečanju izdamo zbornik povzetkov, zato so se vsi podatki od takrat dalje ohranili. Razpoložljive podatke predstavljamo v naslednjih preglednicah. 38 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 ŠOLE - ORGANIZATORICE REGIJSKIH SREČANJ (2002–2023) Regijskega srečanja mladih raziskovalcev kamniško-domžalskega območja so se do sedaj udeleževali mladi raziskovalci iz 15-ih osnovnih šol. Vse so že bile organizatorke regijskega srečanja z dvema izjemama. To sta OŠ Šmarje – Sap in OŠ Gradec Litija, ki pa sedaj že dve leti nista sodelovali na regijskih srečanjih. Organizatorka srečanja je bila največkrat OŠ Preserje pri Radomljah (5x), nato OŠ Stranje (3x), po dvakrat pa sta regijsko srečanje organizirali OŠ Rodica in OŠ Marije Vere Kamnik. Kje bo regijsko srečanje prihodnje šolsko leto, bomo izvedeli po evalvacijskem sestanku šolskih koordinatorjev, ki ga po zaključku vsakega regijskega srečanja organizira regijski koordinator. Preglednica 1: Šole organizatorke regijskih srečanj mladih raziskovalcev domžalsko– kamniškega območja v obdobju 2002–2012 Zap. Leto Šola Zap. Leto Šola 1. 2002 OŠ Stranje 12. 2013 OŠ Preserje pri Radomljah 2. 2003 OŠ Stranje 13. 2014 OŠ Brinje Grosuplje 3. 2004 OŠ Stranje 14. 2015 OŠ Frana Albrehta Kamnik 4. 2005 OŠ Preserje pri Radomljah 15. 2016 OŠ Dob 5. 2006 OŠ Preserje pri Radomljah 16. 2017 OŠ Louisa Adamiča Grosuplje 6. 2007 OŠ Preserje pri Radomljah 17. 2018 OŠ Vodice 7. 2008 OŠ Preserje pri Radomljah 18. 2019 OŠ Dragomelj 8. 2009 OŠ Rodica 19. 2020 OŠ Rodica 9. 2010 OŠ Marije Vere Kamnik 20. 2021 OŠ Marije Vere Kamnik 10. 2011 OŠ Trzin 21. 2022 OŠ Toma Brejca Kamnik 11. 2012 OŠ Jurija Vege Moravče 22. 2023 OŠ Komenda Moste Preglednica 2: Regijske koordinatorke regijskih srečanj mladih raziskovalcev kamniško– domžalskega območja od leta 2013 do 2023 Zap. Leto Regijska koordinatorka Šola organizatorka 12. 2013 Kristina Ferel OŠ Preserje pri Radomljah 13. 2014 Tanja Vičič OŠ Brinje Grosuplje 14. 2015 Danica Mati Djuraki OŠ Frana Albrehta Kamnik 15. 2016 Sonja Najman Vedenik OŠ Dob 16. 2017 Barbka Gabrijel Cotič OŠ Louisa Adamiča Grosuplje 17. 2018 Andreja Bečan OŠ Vodice 18. 2019 Nina Kete OŠ Dragomelj 19. 2020 Maja Petek Tomšič OŠ Rodica Domžale 20. 2021 Polona Mežnar OŠ Marije Vere Kamnik 21. 2022 Ana Lasič OŠ Toma Brejca Kamnik 22. 2023 Nina Mavrič OŠ Komenda Moste 39 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 ŠTEVILO SODELUJOČIH ŠOL NA REGIJSKIH SREČANJIH (2018–2023) Na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev kamniško-domžalskega območja je do sedaj sodelovalo 15 osnovnih šol in sicer največ 13 naenkrat. V šolskem letu 2022/2023 je na regijskem srečanju mladih raziskovalcev sodelovalo sedem šol, kar je najmanj v zadnjih šestih letih. Kakor je bilo že omenjeno, letos na regijskem srečanju ni bilo mladih raziskovalcev iz osnovnih šol grosupeljskega območja. Preglednica 3: Število sodelujočih šol na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev Šolsko leto Število OŠ 2017/2018 11 2018/2019 12 2019/2020 12 2020/2021 13 2021/2022 8 2022/2023 7 povprečje 10,5 Število sodelujočih osnovnih šol na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev kamniško-domžalskega območja 13 14 12 12 11 12 10 8 7 8 6 4 2 0 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 ŠTEVILO MLADIH RAZISKOVALCEV NA REGIJSKIH SREČANJIH (2018–2023) V šolskem letu 2022/2023 je na regijskem srečanju sodelovalo 55 mladih raziskovalcev, kar je precej več kot v šolskem letu pred tem (31), ko je njihovo delo ovirala epidemija covida-19. Največ mladih raziskovalcev je bilo iz OŠ Rodica (22) in OŠ Trzin (17). Mladi raziskovalci iz obeh omenjenih šol skupaj so predstavljali 71 % vseh sodelujočih mladih raziskovalcev na letošnjem regijskem srečanju. 40 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Preglednica 4: Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih Šolsko leto Število mladih raziskovalcev 2017/2018 59 2018/2019 77 2019/2020 61 2020/2021 50 2021/2022 31 2022/2023 55 povprečje 55,5 Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev kamniško-domžalskega območja 90 77 80 70 59 61 55 60 50 50 40 31 30 20 10 0 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 Preglednica 5: Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih kamniško–domžalskega območja po šolah Šola 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 OŠ Brinje Grosuplje 15 5 3 0 OŠ Dob 0 3 6 0 OŠ Dragomelj 4 0 0 0 OŠ Gradec Litija 2 0 0 0 OŠ Frana Albrehta 6 3 0 2 OŠ Jurija Vege 6 1 0 0 OŠ Komenda Moste 2 2 1 2 OŠ Louisa Adamiča 8 7 0 0 OŠ Marije Vere 6 4 2 5 OŠ Rodica 6 14 11 22 OŠ Stranje 1 1 0 0 OŠ Šmarje – Sap 1 1 0 0 OŠ Toma Brejca 0 4 5 4 OŠ Trzin 4 2 1 17 OŠ Vodice 0 3 2 3 skupaj 61 50 31 55 41 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 ŠTEVILO RAZISKOVALNIH NALOG NA REGIJSKIH SREČANJIH (2018–2023) Mladi raziskovalci so v šolskem letu 2022/2023 izdelali 31 raziskovalnih nalog. Največ raziskovalnih nalog so izdelali v šolskem letu 2018/2019 (58), najmanj pa v lanskem šolskem letu (18). V zadnjih šestih šolskih letih so mladi raziskovalci našega območja izdelali 224 raziskovalnih nalog, povprečno 37 na šolsko leto. Letos je največ raziskovalnih nalog nastalo na OŠ Rodica in OŠ Trzin (na vsaki šoli po 11). Preglednica 6: Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih Šolsko leto Število raziskovalnih nalog 2017/2018 48 2018/2019 58 2019/2020 36 2020/2021 33 2021/2022 18 2022/2023 31 skupaj 224 povprečje 37 Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev kamniško-domžalskega območja 70 58 60 48 50 36 40 33 31 30 18 20 10 0 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 Preglednica 7: Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih po šolah Šola 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 skupaj OŠ Brinje Grosuplje 8 3 1 0 12 OŠ Dob 0 2 3 0 5 OŠ Dragomelj 3 0 0 0 3 OŠ Gradec Litija 1 0 0 0 1 OŠ Frana Albrehta 5 2 0 1 8 OŠ Jurija Vege 4 1 0 0 5 42 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 OŠ Komenda Moste 1 2 1 1 5 OŠ Louisa Adamiča 4 3 0 0 7 OŠ Marije Vere 3 3 1 4 11 OŠ Rodica 3 8 6 11 28 OŠ Stranje 1 1 0 0 2 OŠ Šmarje – Sap 1 1 0 0 2 OŠ Toma Brejca 0 2 3 2 7 OŠ Trzin 2 2 1 11 16 OŠ Vodice 0 3 2 1 6 skupaj 36 33 18 31 118 Preglednica 8: Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih po predmetnih področjih Predmetna podro čja 2019/2020 2019/2021 2021/2022 2022/2023 astronomija, fizika 1 0 0 1 biologija 5 4 2 3 ekologija z varstvom okolja 0 3 3 2 etnologija 1 2 1 1 matematika, logika 2 1 0 0 kemija, kemijska tehnologija 0 3 0 1 psihologija, pedagogika 2 2 0 4 geografija, geologija 1 0 1 1 slovenščina, književnost 1 1 0 0 filozofija, sociologija 7 3 2 6 zgodovina, umet. zgod. 3 3 0 1 interdisciplinarna področja 1 5 2 3 druga področja 1 1 3 2 elektrotehnika, elektronika in robotika 2 2 1 0 arhitektura, gradbeništvo ali promet 3 0 3 2 računalništvo ali telekomunikacije 3 1 0 0 tehnika ali tehnologija 2 1 0 1 aplikativni inovacijski projekti 1 1 0 3 skupaj 36 33 18 31 MENTORJI MLADIH RAZISKOVALCEV (2020–2023) Čeprav mentorji igrajo izredno pomembno vlogo, da mladi raziskovalci izdelajo in predstavijo raziskovalno nalogo na regijskih srečanjih, jih do sedaj v naših statistikah nismo beležili. Podatke o mentorjih je bilo zato možno zbrati le iz zbornikov povzetkov, ki so izšli v zadnjih štirih šolskih letih. V šolskem letu 2022/2023 je na regijskem srečanju sodelovalo 13 mentorjev, kar je najmanj v zadnjih štirih šolskih letih. Največ mentorjev je sodelovalo na regijskem srečanju v šolskem letu 2020/2021 (23). 43 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Število mentorjev na regijskih srečanjih domžalsko-kamniškega območja 23 25 21 20 17 13 15 10 5 0 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 Preglednica 9: Število mentorjev mladih raziskovalcev, ki so sodelovali na regijskih srečanjih kamniško-domžalskega območja Šola Leto 2020 Leto 2021 Leto 2022 Leto 2023 OŠ Brinje 5 5 2 - OŠ Dob - 2 3 - OŠ Dragomelj 2 - - - OŠ F. Albrehta 3 2 - 1 OŠ Gradec Litija 2 - - - OŠ Jurija Vege 1 1 - - OŠ Komenda Moste 1 1 2 1 OŠ Louisa Adamiča 1 1 - - OŠ Marije Vere 1 1 1 1 OŠ Rodica 2 4 5 3 OŠ Stranje 1 1 - - OŠ Šmarje - Sap 1 1 - - OŠ Toma Brejca - 1 2 2 OŠ Trzin 1 2 1 4 OŠ Vodice - 1 1 1 skupaj 21 23 17 13 SEZNAM MENTORJEV PO ŠOLAH 1. OŠ Brinje Grosuplje Leto Mentorji 2020 Tjaša Erjavec, Vesna Jeromen, Sabina Kavšek, Vanja Resnik, Maja Zajec, 2021 Matej Kastelic, Petra Gumzej, Petra Maršić, Roman Verhovšek, Žan Grm 2022 Matej Kastelic, Petra Gumzej 2023 / 2. OŠ Dob Leto Mentorji 44 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 2020 / 2021 Sonja Najman Vedenik, Ksenja Božak 2022 Sonja Najman Vedenik, Andreja Šuštaršič Tomšič, Mateja Sotošek 2023 / 3. OŠ Dragomelj Leto Mentorji 2020 Nina Štaher, Gabrijela Visenjak 2021 / 2022 / 2023 / 4. OŠ Frana Albrehta Kamnik Leto Mentorji 2020 Danica Mati Djuraki, Monika Jelenc, Ema Vidic Judež 2021 Monika Jelenc, Ema Vidic Judež 2022 / 2023 Monika Jelenc 5. OŠ Gradec Litija Leto Mentorji 2020 Karmen Ležić, Anja Knežević 2021 / 2022 / 2023 6. OŠ Jurija Vege Moravče Leto Mentorji 2020 Katja Medija 2021 Katja Medija 2022 / 2023 / 7. OŠ Komenda Moste Leto Mentorji 2020 Barbara Juhant Selak 2021 Andreja Burja Čerin 2022 Katja Polanc, Jure Mravlje 2023 Nina Mavrič 45 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 8. OŠ Louisa Adamiča Grosuplje Leto Mentorji 2020 Zvonka Pekolj 2021 Nataša Zidar 2022 / 2023 / 9. OŠ Marije Vere Kamnik Leto Mentorji 2020 Polona Mežnar 2021 Polona Mežnar 2022 Polona Mežnar 2023 Polona Mežnar 10. OŠ Rodica Leto Mentorji 2020 Vilma Vrtačnik Merčun, Petra Dešman Senčar 2021 Vilma Vrtačnik Merčun, Danica Volčini, Tjaša Medved, Petra Dešman Senčar 2022 Vilma Vrtačnik Merčun, Danica Volčini, Tjaša Medved, Klemen Kos, Ana Podpečan 2023 Vilma Vrtačnik Merčun, Danica Volčini, Ana Podpečan 11. OŠ Stranje Kamnik Leto Mentorji 2020 Andrej Kočar 2021 Andrej Kočar 2022 / 2023 / 12. OŠ Šmarje – Sap Grosuplje Leto Mentorji 2020 Sebastjan Škrjanc 2021 Barbara Struna 2022 / 2023 / 13. OŠ Toma Brejca Kamnik Leto Mentorji 2020 / 2021 Ana Lasič 2022 Ana Lasič, Patricija Urankar 2023 Tjaša Bergant, Mojca Janžekovič 46 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 14. OŠ Trzin Leto Mentorji 2020 Slavka Kozel 2021 Slavka Kozel, Tatjana Tonin Hiršman 2022 Slavka Kozel 2023 Slavka Kozel, Manca Hribar, Ajda Premrl, Marja Gerbec 15. OŠ Vodice Leto Mentorji 2020 / 2021 Andreja Bečan 2022 Andreja Bečan 2023 Andreja Bečan DOSEŽKI MLADIH RAZISKOVALCEV NA DRŽAVNIH SREČANJIH (2020–2022) Mladi raziskovalci, ki se z regijskega uvrstijo na državno srečanje, vsako leto nestrpno čakajo na rezultate prvega kroga državnega srečanja. Uvrstitev v drugi krog namreč pomeni, da so se uvrstili med šest najboljših na svojem predmetnem področju. V drugem krogu se mladi raziskovalci predstavijo pred ocenjevalno komisijo na državnem srečanju, ki se običajno odvija sredi maja na Gimnaziji Murska Sobota. Mladi raziskovalci, ki svoje raziskovalne naloge predstavijo v drugem krogu, osvojijo srebrna priznanja, izjemoma, le po kvaliteti najbolj izstopajoče raziskovalne naloge, pa tudi zlata priznanja. Teh je vedno le za vzorec, ena ali dve na predmetno področje. ZLATA PRIZNANJA Z DRŽAVNIH SREČANJ Kljub temu, da je zlata priznanja na državnih srečanjih izredno težko osvojiti, je mladim raziskovalcem našega regijskega območja vsako leto uspelo doseči kakšno takšno najvišje priznanje:  leta 2020, na 54. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, so osvojili tri zlata priznanja: iz etnologije, biologije in interdisciplinarnih področij,  leta 2021, na 55. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, prav tako tri: iz biologije, ekologije z varstvom okolja in drugih področij (gospodinjstvo).  leta 2022, na 56. srečanju mladih raziskovalcev, pa dve: iz ekologije z varstvom okolja in arhitekture. Zlata priznanja so vplivala na število raziskovalnih nalog, ki smo jih z regijskega srečanja poslali na državno srečanje naslednje leto, saj velja pravilo, da se iz teh področij 47 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 naslednje leto na državno srečanje lahko uvrstita po dve raziskovalni nalogi. Zlata priznanja v zadnjih treh letih so zbrana v preglednici 10. Preglednica 10: Raziskovalne naloge, ki so na državnih srečanjih osvojile zlata priznanja Leto Predmetno podro čje Avtorji Naslov raziskovalne naloge Šola Špela Prajs, Zgodbe iz Markuzove doma 2020 etnologija čije v OŠ Rodica Gal Zore, 8. r. Študi v Domžalah Primerjava gospodarskih dejavnosti v 2020 interdisciplinarna Živa Hrovat, Domžalah pred 80. leti in danes ter OŠ Rodica področja Zorka Jeraj, 9. r. frizerski salon »Del Bello« s stoletno tradicijo OŠ Frana 2020 biologija Nejc Grčar, 9. r. Zaprt ekosistem Albrehta 2021 Tisa Podkrajšek, Gen za hitrost pri slovenskih biologija OŠ Dob 9. r. nogometašicah 2021 ekologija z Naja Dobovšek, OŠ Frana Oglji varstvom okolja Kim Osenar, 9. r. čni odtis Albrehta Kje naj shranjujemo sadje in 2021 druga področja – zelenjavo? Vpliv vlažnosti in Ian Vale, 9. r. OŠ Rodica gospodinjstvo temperature zraka na izgubljanje tekočine v sadju in zelenjavi OŠ Gabrijel Pridobivanje elektri 2022 ekologija z čne energije iz Komenda Petkovšek rastlin Aloa vere in Carpobrotus varstvom okolja Moste 9. c edulis arhitektura, Ela Pestotnik, OŠ Marije 2022 gradbeništvo ali U Zala Plohl, 8. a čilnica skozi čas (arhitektura) Vere promet SREBRNA PRIZNANJA Z DRŽAVNIH SREČANJ V zadnjih treh letih so mladi raziskovalci z našega regijskega območja osvojili 17 srebrnih priznanj:  po dve iz predmetnih področij: etnologija, arhitektura, elektrotehnika, elektronika in robotika, aplikativni projekti in druga področja,  po eno pa iz zgodovine, matematike, psihologije, slovenskega jezika, ekologije z varstvom okolja, geografije in z interdisciplinarnih področij. Srebrna priznanja, ki so jih naši mladi raziskovalci osvojili v zadnjih treh letih, so zbrana v preglednici 11. 48 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Preglednica 11: Raziskovalne naloge, ki so na državnih srečanjih osvojile srebrna priznanja Leto Predmetno podro čje Avtorji Naslov raziskovalne naloge Šola zgodovina ali Petra Gotar, Zapisniki sej na 2020 umetnostna čelstva Kitarskega OŠ Rodica Nika Planinšek, 8. r. društva v Domžalah (1910–1926) zgodovina OŠ Brinje 2020 matematika ali logika Žiga Remic, 8. r. Kombinatorika na Rubikovi kocki Grosuplje OŠ Frana 2020 aplikativni projekti Miha Okorn, 9. r. 3D Ozvezdja Albrehta elektrotehnika, 2020 elektronika in Kaja Krapež, 6. r. Žogica za nočni badminton OŠ Stranje robotika arhitektura, Žan Rozoni OŠ Frana 2020 gradbeništvo ali čnik, Pomen arhitekture v športu 9. r. Albrehta promet 2021 Gal Zore, 8. r., Predmeti iz Markuzove doma etnologija čije OŠ Rodica Jaša Fidler, 9. r. v Študi v Domžalah 2021 psihologija ali Jaša Fidler, Vpliv karantene na psihično in OŠ Rodica pedagogika Enej Kaše, 9. r. fizično počutje mladostnikov 2021 slovenski jezik in Maša Valentina Vrednost (jezikovne) kulture v OŠ Šmarje književnost Krašek, 8. r. življenju mladostnika – Sap 2021 interdisciplinarna Korespondenca Antonije Plevel, Tita Majheni podro č, čja por. Šubelj, z Rodice (1811– OŠ Rodica Špela Prajs, 9. r. 1981) aplikativni inovacijski Andraž Ko 2021 predlogi in projekti čar, 9. r. Avtomatsko razvrščanje vlakov OŠ Stranje Živa Andri ekologija z varstvom ć, Kako pralni praški vplivajo na OŠ Toma 2022 Ula Osolnik okolja rast rastlin? Brejca 8. b 2022 Primerjava nalezljivih bolezni iz Luna Debeljak, etnologija sredino 20. stoletja z epidemijo OŠ Rodica Živa Zore, 7. b covida-19 2022 Kako se razlikujejo prsti z Brina Umek, geografija Brkinov, Idrijskega hribovja in OŠ Rodica 9. b Ljubljanske kotline Andraž Mo druga podro čnik, 2022 čja – Tevž Kova Pojav plesni na kruhu in namazih OŠ Rodica kmetijstvo čič, 9. b Dosežki športnikov OŠ Rodica v druga podro Žiga Fidler, 2022 čja – zadnjem desetletju in športniki OŠ Rodica šport 8. c šole danes elektrotehnika, Svit Verhovšek, Vodenje avta na daljavo z OŠ Brinje 2022 elektronika in Matic Pucelj, Svit uporabo VR o Grosuplje robotika Selan, 7. d čal arhitektura, Ian Krizmanić, Cestno omrežje v Občini 2022 gradbeništvo ali Dejan Kugič, Domžale in njegova OŠ Rodica promet 6. c obremenitev 49 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 Preglednica 12: Število osvojenih zlatih in srebrnih priznanj na državnih srečanjih mladih raziskovalcev, po letih in šolah Osnovna 2020 2021 2022 skupaj šola zlato srebrno zlato srebrno zlato srebrno zlato srebrno OŠ Rodica 2 1 1 3 - 5 3 9 OŠ Frana Albrehta 1 2 1 - - - 2 2 OŠ Dob - - 1 - - - 1 - OŠ Komenda Moste - - - - 1 - 1 - OŠ Marije Vere - - - - 1 - 1 - OŠ Brinje - 1 - - - 1 - 2 OŠ Stranje - 1 - 1 - - - 2 OŠ Šmarje-Sap - - - 1 - - - 1 OŠ Toma Brejca - - - - - 1 - 1 Na dosežke naših mladih raziskovalcev na državnih srečanjih smo zelo ponosni, dobro je tudi, da mladim raziskovalcem pa prinašajo točke za Zoisovo štipendijo. Tudi letošnjim mladim raziskovalcem, ki so se z regijskega srečanja uvrstili na 57. državno srečanje mladih raziskovalcev – 2023, želimo veliko uspeha! Rezultati bodo objavljeni na spletnih straneh ZOTKS: https://www.zotks.si/raziskovalci/rezultati Pripravila: Vilma Vrtačnik Merčun S M E R N I C E ZA IZDELAVO RAZISKOVALNE NALOGE 1. CILJI MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA DELA Cilji projektov na področju mladinskega raziskovalnega dela so:  usmerjati mlade pri raziskovalnem delu, jih zgodaj uvajati v znanost in znanstveno-raziskovalno delo ter popularizirati znanost med njimi,  ponuditi mladim možnost za nadgradnjo in dopolnjevanje v šoli pridobljenega znanja ter jim omogočiti, da svojemu znanju dodajo praktično vrednost,  spodbujati mlade k poglabljanju znanja, ustvarjalnosti, kreativnosti in raziskovalni odličnosti,  naučiti mlade kritičnega, logičnega, inovativnega in ustvarjalnega razmišljanja, 50 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023  naučiti mlade predstaviti lastne ideje in izdelke, razumljivo in javno izražati svoja mnenja in predloge,  prispevati k razvoju posameznikov, njihovih idej in potencialov ter s tem pomagati pri oblikovanju njihove samopodobe in pridobivanju zaupanja vase, v svoje delo in razmišljanje,  vzpostaviti sodelovanje med mladimi raziskovalci in izobraževalnimi ter drugimi ustanovami in podjetji,  omogočiti mladim raziskovalcem, da se predstavijo na srečanjih mladih raziskovalcev. 2. OBLIKA IN VSEBINA RAZISKOVALNE NALOGE Raziskovalne naloge naj bodo smiselno zasnovane, strnjene, pregledne in v skladu z obliko, ki ustreza uveljavljenim standardom na posameznih znanstvenih področjih. Priporočljivo je, da raziskovalne naloge niso daljše od 40 tipkanih strani (pri velikosti črk 12). Mladi raziskovalci naj težijo k raziskovalni odličnosti, ki se kaže v izvirnosti idej in njihovem osebnem prispevku. Raziskovalne naloge morajo imeti naslednje elemente: Naslovna stran: vsebovati mora naslov naloge (največ 127 znakov), predmetno področje (razpisano v razpisu), ime šole, ime in priimek avtorja/-ev ter razred, ime in priimek mentorja (ter somentorja), kraj in letnico izdelave. Kazalo: vsebuje naslove poglavij in podpoglavij ter številke strani v nalogi. Povzetek: je kratek izvleček raziskovalnega dela. To je tisti element raziskovalnega dela, ki ga prebere največ ljudi. Da je razumljiv vsakomur, mora biti napisan jasno, s skrbno izbranimi besedami, jedrnato, brez tujk, okrajšav in dolgih povedi. Povzetek naj vsebuje naslednje informacije: na kratko predstavi raziskovalni problem oziroma cilje raziskave, opiše metode dela in povzame bistvene ugotovitve, ki smo jih z raziskavo ugotovili. Obseg povzetka lahko znaša do 3500 znakov s presledki vred. Ključne besede: so besede in besedne zveze, sestavljene iz dveh do štirih besed, ki natančno opisujejo temo, o kateri pišemo. Postavimo se v vlogo bralca in poiščemo značilne besede, s katerimi bo prepoznal vsebino, ki jo lahko pričakuje. Poiščemo 5 do 10 ključnih besed ali besednih zvez. Vključujejo naj tudi sopomenke. Če uporabimo kratice, dodamo polna imena teh. Povzetek in ključne besede lahko prevedemo v angleški jezik. 51 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 UVOD (1) Natančno opredelimo raziskovalne cilje in razumljivo definiramo raziskovalni problem, ki je primeren za področje raziskave. Tema naj bo za mlade raziskovalce nekaj novega in zanimivega. Po izboru tematike najprej poiščemo literaturo in šele potem zastavimo raziskovalne cilje. (2) Opredelimo metodologijo raziskovalnega dela. Uporabljene raziskovalne metode in potek raziskave morajo ustrezati raziskovalnemu področju. Metoda anketiranja pri naravoslovnih vedah ni dobro sprejeta, lahko pa je dodatek k drugim metodam. (3) V teoretičnem delu predstavimo dosedanje raziskave na izbrano tematiko (z obvezno navedbo literature). Izbor strokovne literature naj bo posodobljen in smiselno izbran. Pozorni smo na strokovne pojme, ki jih ustrezno pojasnimo (z navedbo literature). Obseg teoretičnega dela ne sme presegati polovice celotne naloge. (4) Na koncu uvoda napišemo še svoje znanstvene domneve ali hipoteze, ki jih želimo dokazati z opazovanjem ali eksperimentiranjem. Hipoteze na področju zgodovine in etnologije niso potrebne; na teh dveh področjih zadostuje jasno opredeljeno raziskovalno vprašanje ali teza (trditev, ki jo bomo raziskovali). RAZISKOVALNI DEL  Sestavljen je iz medsebojno povezanih sestavnih delov, značilnih za posamezno raziskovalno področje. Delitev poglavij in podpoglavij je odvisna od vsebine oziroma poteka raziskovanja.  Podatki morajo biti dosledno zbrani, smiselno obdelani in uporabljeni. Pazimo na reprezentativnost vzorcev, opis uporabljenega materiala, združljivost podatkov ipd.  Raziskovalni problem obravnavamo »v obliki lijaka«, od splošnega h konkretnemu in na koncu h ključnim ugotovitvam, ki morajo biti argumentirane, podkrepljene z dokazi.  Rezultati raziskave so tehnično ustrezno predstavljeni, razdelani, razumljivi in natančni. So strokovno in metodično logični.  Sestavni deli raziskave so združeni v skladno in zaokroženo celoto.  Rezultati raziskave naj bodo uporabni in naj predstavljajo raziskovalno novost ali neko drugo dodano vrednost. RAZPRAVA (1) Znanstvene izsledke oz. dosedanje raziskave, ki smo jih predstavili v teoretičnem uvodu, primerjamo z lastnimi ugotovitvami in razlike ali podobnosti ustrezno pisno ponazorimo. Izogibamo se ponavljanju in nepovezanosti besedila. (2) Z rezultati raziskave argumentirano potrdimo ali ovržemo v uvodu postavljene hipoteze ali teze in argumentiramo odgovorimo na raziskovalna vprašanja. 52 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 ZAKLJUČEK (1) Na kratko podamo ključne ugotovitve raziskave ter izpostavimo izvirnost in raziskovalno odličnost raziskovalne naloge. (2) Zapišemo svoja razmišljanja o možnostih nadaljnjih raziskav obravnavane teme. Seznam literature: izdelamo seznam literature in virov po abecednem redu (glej navodila v nadaljevanju). Priloge: dodamo preglednice in druge pomembne podatke, ki jih nismo vstavili v samo nalogo, v kolikor so smiselni. 3. NAVAJANJE LITERATURE Raziskovalci smo posebno pozorni na navajanje uporabljene literature. Če v raziskavo vključujemo trditve iz različne literature, mora biti natančno razvidno, od kod je povzeta navedena trditev, tako da jo nekdo, ki bere našo raziskavo, brez težav poišče in preveri (zato vedno navajamo tudi stran).  Dobesedno iz literature prepisani del besedila – citat mora biti v narekovajih, za njim pa mora biti naveden sklic1 z opombo pod črto, kjer navedemo literaturo in stran, kjer se uporabljeni citat nahaja.  Če besedilo iz literature le na kratko, s svojimi besedami, povzamemo, na koncu povzetka dodamo številko sklica, v opombo pod črto pa zapišemo literaturo in stran, s katere je bilo besedilo povzeto.  Ko v opombi pod črto neko literaturo navajamo prvič, napišemo vse podatke o njej (avtor, naslov dela, kraj, založba, leto izida ter stran). Ko pa jo navajamo drugič oz. v vseh naslednjih opombah iste literature pa navedemo le avtorja, leto izdaje dela in stran.  Na koncu raziskovalne naloge izdelamo abecedni seznam uporabljene literature. Primeri navajanja literature:  Knjižne izdaje, publikacije: priimek in ime avtorja, naslov dela ter kraj, založba in leto izida, stran. Primer: Razpotnik, Jelka Miranda; Snoj, Damjan: Raziskujem preteklost, U č benik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana, založba Rokus Klett, 2019, str. 113.  Revije in časopisi: priimek in ime avtorja (če je znan), naslov prispevka, naslov časopisa, številka publikacije, datum ali leto izida, stran. Primer: Ravnikar, Tone: Je Markuzova hiša v Študi najstarejša?, Občinski poročevalec, leto XXV, št. 9, 4. 6. 1986, str. 20. 1 Avtor, naslov dela, kraj, založba, leto izida, stran. 53 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023  Digitalizirana publikacija ali članek: navajamo jo enako kot v zgornjih dveh primerih, dodamo le še spletni naslov in datum povzemanja. Primer: Maček, Janko: Kako se je za č elo, Komunisti č ni teror nad slovenskimi u č itelji leta 1942, Revija Zaveza št. 22, letnik 6, september 1996, str. 33-36, https://www.zaveza.si/zaveza-st-22/ (4. 2. 2023).  Druge vsebine s spleta: navedemo avtorja (če je znan), naslov, spletni portal, povezavo (link) in datum povzemanja. Primer: Anton Korošec, Kamra, https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/dr-anton-korosec-6.html (19. 3. 2023). 4. ŠE NEKAJ PRIPOROČIL  Naslov raziskovalne naloge naj ne bo splošen, ampak naj usmeri bralca na konkretno, jasno opredeljeno raziskovano temo. Primer: Kje naj shranjujemo sadje in zelenjavo? Vpliv vlažnosti in temperature zraka na izgubljanje teko č ine v sadju in zelenjavi. Pri družboslovnih temah bodimo pozorni, da naslov vsebuje tudi časovno in krajevno opredelitev raziskave. Primer: Zakaj kamniški vlak vozi še danes? Kamniški vlak v težavnih č asih (1968–1978).  Izbira raziskovane teme ali problema naj bo premišljena in čim bolj izvirna. Priporočene so aktualne teme in obravnava problematike iz domačega okolja, še posebej v sodelovanju z lokalno skupnostjo, gospodarstvom ali drugimi zainteresiranimi. Priporočamo tudi prebiranje zbornikov povzetkov raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev iz preteklih let (v iskalnik vpišemo: Mladi raziskovalci, zbornik povzetkov). Dobili bomo vpogled v različne tematike in načine oz. metode raziskovanja, ki so jih mladi raziskovalci preizkusili v preteklih letih, verjeto pa tudi nove ideje za raziskovanje.  Teoretični del je podkrepitev uporabnosti raziskovalnega dela. V njem na kratko povzamemo dosedanje raziskave o izbrani tematiki (z doslednim navajanjem literature). Prebiranje literature naj bo osnova za postavitev raziskovalnega vprašanja, metod in hipotez. V razpravi pa nam bodo ugotovitve drugih raziskovalcev o določeni temi služile za primerjavo z našimi rezultati.  Metode raziskovanja izberemo glede na raziskovani problem. Vprašamo se, s katerimi metodami bomo najbolje ugotovili to, kar nas zanima.  Pazimo na pravilno rabo slovenskega jezika in pravopisno ustreznost.  Ne navajamo trditev brez navedbe vira oziroma literature (velja tudi za naloge s tehničnih področij). Wikipedia ni zanesljiv vir, zato se ga izogibamo. 5. PREDSTAVITEV IN ZAGOVOR RAZISKOVALNIH NALOG Po oddaji raziskovalne naloge razmislimo, kako bomo njeno vsebino čim bolj razumljivo predstavili. Predstavitev naj vsebuje dovolj informacij, da bo zanimiva tudi za poslušalce, po drugi strani pa pazimo, da ne navajamo nepotrebnih podatkov. V 54 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 predstavitvi se osredotočamo na bistvo (cilje) raziskovalne naloge. Pričakuje se, da bomo raziskovalno nalogo predstavili brez branja obširnih pisnih predlog. Avtorji raziskave naj na predstavitvi:  pojasnijo, zakaj so raziskovalno nalogo izdelali,  izpostavijo izvirnost in raziskovalno odličnost naloge,  predstavijo cilje raziskovalne naloge ali hipoteze,  razumljivo in pregledno predstavijo bistvene rezultate raziskave,  predstavijo morebitni eksperimentalni del naloge,  strnejo ključne ugotovitve. Mladi raziskovalci imajo za predstavitev na razpolago 10 minut časa. Predstavitvi sledi 5-minutni zagovor. Člani ocenjevalne komisije preverjajo raziskovalni pristop in uporabljene metode dela, rezultate, sistematičnost in smiselnost podajanja ugotovitev, samostojnost mladih raziskovalcev in poznavanje strokovnih pojmov in obravnavanega področja. Predpostavljamo, da vsak mladi raziskovalec, ki je ob mentorjevem spremljanju opravil raziskavo, zna suvereno pojasniti rezultate in zaključke svojega raziskovanja. Pričakuje se, da zna razpravljati o rezultatih in da je samokritičen do svojega raziskovalnem dela in ugotovitev. Mladi raziskovalci so pri predstavitvi in zagovoru raziskovalne naloge pozorni na razločen in dovolj glasen govor, na očesni stik z občinstvom ter na knjižno, jedrnato in zavzeto izražanje. S predstavitvijo skušajo pritegniti poslušalce in jih prepričati, da so opravili zanimivo raziskovalno delo, ki ga znajo tudi suvereno predstaviti in zagovarjati. Pripravili in posodobili: Polona Mežnar in Vilma Vrtačnik Merčun, aprila 2023 Literatura:  ZOTKS, Mladi raziskovalci: Pravila tekmovanja, Pravila – Mladi raziskovalci Slovenije, https://www.zotks.si/raziskovalci/pravila-in-prijave (10. 4. 2023).  ZOTKS, Mladi raziskovalci: Razpis – Mladi raziskovalci Slovenije, https://www.zotks.si/raziskovalci/razpis (10. 4. 2023).  Protokol za delo ocenjevalcev na regijskem sre č anju mladih raziskovalcev kamniško–domžalskega obmo č ja, šolsko leto 2019/2020.  Ocenjevalni list raziskovalne naloge na regijskem sre č anju mladih raziskovalcev kamniško–domžalskega obmo č ja, april 2023. 55 Zbornik povzetkov 22. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2023 KOLOFON MLADI RAZISKOVALCI ZBORNIK POVZETKOV 22. REGIJSKEGA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV KAMNIŠKO-DOMŽALSKEGA OBMOČJA – 2023 DODATEK  REGIJSKA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV KAMNIŠKO–DOMŽALSKEGA OBMOČJA  SMERNICE ZA IZDELAVO RAZISKOVALNE NALOGE ORGANIZATORICA REGIJSKEGA SREČANJA OŠ Komenda Moste REGIJSKA KOORDINATORKA Nina Mavrič, OŠ Komenda Moste UREJANJE ZBORNIKA Vilma Vrtačnik Merčun, OŠ Rodica OBLIKOVANJE NASLOVNICE Tina Kosi, OŠ Komenda Moste ZALOŽILI Osnovna šola Komenda Moste Osnovna šola Rodica Domžale Komenda, Domžale, april 2023 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 149058051 ISBN 978-961-91570-1-5 (Osnovna šola Komenda - Moste, PDF) 56