Pošlno iekoči račun št. 24. — Conto corrente con la postu. /'osarnczna stcviiKa L'U stolink. Izhaja: vsokpondeljckin čctrtek popoldne. Siane za cclo kto 15 L. „ pol leta 8 „ - četrt „ 4 „ to inozi-iustvo ci'lo leio 35 L Na naročila bnz do- poslane nuročninc sc ne morcmo oziruti. Odgovorni urcdnik: Poldc Kempcrlv. QORßKA JiKJl U.A šl 8i V Gorki, v pondeljek 20. oktobra.1924. lcu, vii. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računujo po dogavoru in se plučujo v naprej. List izdaja konsorcij „GOR/ŠKE STRAŽE" Tisk Zadružne tiskarne v Gorici Riva Piazzuttu št. lt. Upravti in urr.dnittvo: ulicu Mumeli štev. 5. (prej Scuole). — Polom Jadranske banke. lJrvc cini oktobra je počil Rias, da Je »Uanca Adriatica« v Trstu pred Poloniom. Vlagatelji so navalili na zavod in triunoma dvigali naložcni "eiiür. Toda že 13. oktöbra je ravna- ^ljstvo Banca Adriatica dalo nale- P'ti poročilo, da je banka ustavila vsa lzPlačila. Banka je zaprla. svoje pro- storc in blagajno. Mnogo vclikili tr- !j,()Vskili liiš in industrijskih podjetij v »rstu jc v nevarnosti, da bodo radi Pojoma vničena. Rimska vlada in tr- ^aški fašisti dclajo na to, da banko r Prav piše »Slovcnski Narod«: i ° naših informacijah slovansko ^ebivalstvo v Julijski krajini ni fi- pnčijo lnnogo oškodovano. ker sc je 'ezJ]im in preiularnim fuktorjem po- ^ala pravočasno prchivalstvo opo~ °.nti na nevarni položai fašistovske >Jadranske banke«. , Nuš boj proti Jadrajiski imiiki. Kdo so ti »trezni in prcudarni fak- rjIS ki so naše Ijudi svarili pred Jadransko banko? Kdo je započel roj proti Jadranski banki? »Goriška Straža« se ozira na težavni in dolgo- trajni boj, ki ga jc vodila proti tržaš- kini slovcnskim voditeljem, ki so za- güvarjali »Jadransko banko«. Naš list je bil prvi, ki se je vrgel v boj za domače zadru^e proti Jadranski ban- ki. Koliko gnjeva, napadov, obreko- vanj se je vsulo takrat na naš list, kako težke obtožbe je v onih mesecih dvigala tržaška »Edinost« proti po- siancu Virgilij'u Ščekn! Vse to nas ni ostrašilo, tudi prošnjam mclikiii Ijudi, ki so nas prosili, naj radi Ijube slogc ustavinio boj proti bankain, sc nismo vdali. Zaka.i ini smo bili pre- pricani, da branimo žulje slovenskili kmetov in dclavccv. Poloin Bance Adriatice, ki je liči Jadranske, je živ dokaz, kako prav je imela »Ooriška Straža«. Zaupajte le domuiim posojilnicam! Nase Ijudi pa naj ta polom nauči: da je v doniaci posojilnici denar naj- j bolj varno naložen! V domači poso- jilnici poznaš vse voditelje, vsak hip laliko pogledaš, kako zadrußa stoji, vedno srncs l^o^ledati v vse knjige. j Pa tudi jamstvo je pri domači lira- j nilnici izredno visoko. Skoro vse na- še posojilnice imajo v pra.vilih določ- I bo, da jamčijo člani za naloženi de- | nar z vscm premoženjem! Napravi- nio račun! Posojilnica ima 50 članov, kmečkih posestnikov. Vsako posest- vo cenimo na 40.0(K) lir. Posojünica torcj jamči zu r.u'.oCcu! dvicn- a ?-.»"¦*. možeujeni vseh članov, torej z dvemi milijoni lir! Tako močnega in goto- vega jamstva banka nikoli ne more dati, naj bo še tako zdrava. in boga- ta. Posebno še zato, ker banka z na- loženim denarjem spckulira in laliko vedno pade v ogromne izgube. Naj bo žalostna tisoda nesrečnežev, ki bodo za'deti po Banca Adriatica na- šim ljude#n v pouk, da bodo zaupali le svoiim domačini posojilnicam! Kaj se gocli po svetu? u'^ti vsenm pričakovanju je zbruh- v'a v Jugoslaviji prctckli tcden kriza j Y^di. Ljuba Davidovič jc odstopil st yalj sc razgovarja z načelniki ' r.j!nk o sestavi nove vlade. v, lli vest jc prišla tako nepričako- s?n°i da. je osupnila vso jugoslovan- s u iavnost in priznati moramo, da sn° se tudi mi neuialo začudili, ko v. ° čitali prva porocila v jugoslo- v**«skih listili. ^dek slučaj z zgodovini parlamenta. jj yprasali smo se: Kako je mogoče, D!^Je niorala odstopiti vlada. ki ima v jjj/y^entu vcčino, kakor je ni se VS4 11(>1)^'>'i vlada Jugoslavije? 'V v Y deniokratičnih državah je na- sti t ?uka' lCia ostane vlada na obla- n t()liko časa, dokler uživa zuapanje z\l^'d> to se pravi vcčine Ijudskili Vj,°t(>Pnikov v parla.mentu. Ako im a str- - VcčilK) poslancev na- svoji to llni> Je ni sile, ki bi mogla v parla- &tii li državi i'propastiti vlado. D' f°liko časa, dokler uživa zaupanje S|l!riitinenta, ko glasuje večina po- hl^V proti n^* ITlora odstopiti- r() j. ]e običaj povsod, kjer so si na- Jiuvi llstvarili parlamentamo in de- v ,Kratično državo. Zato smo pisali j^dnji »(joriski Strazito je Davidovič raje odstopil. Kaj se bo sedaj zgodiio? Z odsto4)om iJavidovičeve vlade je je nastal v Jugoslaviji zeio čuden po- ložaj. Davidovič, Korošec in Radič imajo veliko večino in zato se ne more sestaviti proti njihovi volji no- bena vlada. Ako bi prevzel na primer Pašič ali njegov prijatelj Jovanovič vlado, bi jo že na prvi seji parlamen- ta vrgli združeni Davidovičevci, Ra- dičevci in pristaši Korošca. Prejšnja Pašič-Pribičevičeva vlada je danes nemogoča. Kdo naj sestavi torej no- vo vlado, če ne Davidovičeva parla- mentarna večina? Položaj je res ču- den, in sicer tembolj, ker se kralj strinja s programom Davidoviča. V uradnem obvestilu je bilo rečeno, da. hoče tudi kralj sporazuin med lirva- vati/Srbi in Slovenci, da žcli tudi on boj proti korupciji in politiko popol- ne zakonitosti. Cemu je torej kralj zahtcval, naj vlada odstopi? Uradno trdi.io, da želi kralj, naj bi Davidovič pritcgnil k sodelovanju še kakšno novo skupino, najraje radikalce, češ da bi se dal tako lažje in boljše iz- vesti program sporazuma in zakoni- tosti. Tako se glasi uradno poročilo in taka je iskrena želja kralja, toda že vnaprej lahko rečemo, da je ne- mogoče spraviti radikalce in I^avWo- vi^tvu lci ivti-t'ti'^v^c v i>J\iipno via- do. Pogajanja se bodo razbila in po- ložaj bo tak, kakor je danes. To je bilo jasno že v trenutku, ko ie Davi- dovič odstopil. Pravi vzrok krize v Jugoslaviji. Zato se moramo vprašati: Kakšen je pravi in rcsnični vzrok vladuc kri- ze v Jugoslaviji? Na to odgavorirno z eno samo besedo: Radič. Ako bi mesto 70 Radičcvih poslancev sede- lo v belgrajskcm parlamentu recimo 70 poslancev Srbske knicčke stran- ke, bi do krize gotovo ne bilo prišio in Davidovič bi lahko via dal nemote- no leta in leta. Do odstopa je prišlo samo radi tega, ker je v vladni veči- ni Radič, Pašič in Pribičevič sta na- slikala Radičevo gibanje v tako tem- nih barvah, da so se začeli na viso- kih mestili »resnično bati ža razvoj države, ako bi prišel Radič na krini- lo. Kralj je iz skrbi za državo zalite- val odstop Davidoviča, čeprav ima ta večino za sabo. Radikalni sveto- valci krone so pridobili kralja za svoje naziranje, dočirn Davidovič vsaj trenutno ni mogel prodreti. Delo sporazuma ustavljeno. Davidovič in Korošec sta mnenja, da ni koristno za državo odbijati Ra- diča, ker predstavlja on danes eel hrvatski narod. Med Srbi in Hrvati ne more trajati večno nasprotstvo, prej ali slej mora priti do sporazu- ma. Prej ko začne delo za sporazum, tern boljše. Korošec in Davidovič sta izvršila v tem oziru že ogrornno de- lo: spravila sta Radičevce v Belgrad, kjer so prisegli kralju, sprernenila revolucionarno gibanje Hrvatov v vlave- dal vsakemu vtikovanju v makedon- ske razmere itd. Vsaki mesec in vsa- ki teden je prinesel novo izjavo Ra- diča, ki je koristila sporazumu s Srbi. Razurne se, da je Radič tu pa tarn udaril še čez štreno, toda, v glavnem so se vendar razmere, ugodno raz- vijale in obetaic državi inirno in lep'; bodočnost. Sredi tega truda za spo- razum, je pa prišlo izuenadenje: vlada je dobila poziv, da odstopi in vse delo za sporuzum rned f'rvati in Srbi je ustavljeno. Odločitev pade ta leden. Kaj se bo sedaj zgodiio? Kralj ima v parlamentarni državi pravico, da razpusti skupščino, kadar hoce, ako- prav ima vlada večino poslancev na svoji strani. Tega kralj v našem slu- čaju ni storil, temveč želi, da se se- stavi nova vlada. Kdo prevzame kr- njilo Jugoslavije, se mora v par dneh odločiti. Ako ix>stane ministrski predsednik kak radikalec, ho ostal najbrž že na prvi seji v manjšini in tedaj ne preoStane drugo, ko da se razpusti zbornica in se razpisejo vo- litve. Ako bi se do prihodnjega todna . ne mogla sestaviti n oben a vlada, bi bila tudi tedaj zbornica razDiiš.''.?);; in narod bi šel v volitve. Mogoča pa je še ena resits, i.jm- ba Davidovič dobi nalog, naj sestavi še enkrat vlado in v tem slučajii bi se nadaljevalo skupno z Radičevci započeto delo za sporazum med Srbi in Hrvati in Slovenci. Po zborovanju Hberalne stranke. Zborovanje liberalcev v Livornu je vzdignilo v državi silovito prahu in vse je kazalo, da se- stran- j^-i ra^cepi na dvoje. rIo proro- hLJvan.ie se do üanes m izpoiniio, «ci SO VOUlteJj;-----1: „,r,.,*-,w-.w; r.j,l,/J a v parlamentu so se vendar HberaJni poslancj razdelili v dve skupini: ena je vladi nasprotna, druga pa hoče še počakati in potrpeti, ker upa, da bo fašistovska vlada saina napravila v državi red in spravila zakori zopet do veljave. Poslednja skupina se bo irnenovala narodno liberalna in bo glasovala za vlado, toda ne brezpo- gojno za vse vecne case. Narodni li- beralci so narnreč izjavili, da inorajo biti vse stranke cnake pred zakorx/m, da mora v državi vladati red in mir in da so pravice parlamenta svete in nedotakljive. Ako bi torej fasistovska nasilstva ne hotela prenehati in bi se zakoni ncprestano kršili. bi odtegnili narodni liberalci vladi svojo pornoč in prišli v opozicijo. Uspeh zlx>rova- nja v Livornu je torei sledeči: en del liberalcev je postal vladi nasproten, dmgi jo sicer še podpira. toda ne več brezix>gojno in prevec pokorno. Desna skupina šteje 27 poslancev, leva 12. Vlada je na vsak način zgu- bila in je v parlamentu oslabljena. Bivši bojevniki in invalidi. Komaj se je hrup radi lil>eralnega zborovanja v Livornu polegel, ze je nov političen dogodek stopil v ospre- dje in vzbudil občno pozornost. V rimskem parlamentu sedijo v vladni večini poleg fašistov in liberalcev tu- di bivši bojevniki in invalidi. Bivši bojevniki in invalidi niso sicer faši- stovskega mišljenja, a so stalno pod- pirali fašistovsko vlado. Po Matteot- tijevem umom je začelo rned njimi vreti, začeli so obsojati fasistovska nasilstva in nezadovoljnost se je od ledaj vedno iiujše zajedala v njiho- ve vrste. Sedaj ko se bliža otvori- tev rimskega parlamenta, napoveda- na na 12. novembra, se žc kažejo sa- dovi nezadovoljnosti. Bivsi bojevniH in invalidi nameruvajo ustanoviti v parlamentu svojo neodvisno skupino, ki ne bo ne fasistovska in ne opozici- jonalna, arnpak samostojna. V to sku- pino hočejo vzeti tudi nekaterc libe- Stran 2. >GORISKA STRATA« rualce in fašiste, tako da bi postala skiipina močna in odločihia v parla- nientu. Nova skupina, ki se namerava ustanoviti, je za faš. vlado silovito nevarna, ka.jti ko bi se ona priklu- pila skupno z libcralci opoziciji, bi o- stal Mussolini v zbornici osamljen in bi prišel v manjšino. Parlamentarna usoda vlade bi bila v rokah te skupi- ne, o kateri ni pred 6 meseci v Italiji še nihče niti sanjal. Zveza narodov. Da bodo čitatelji »Goriške Straže« razumeli pomen angleških volitev za nas, jim navedemo še eno točko Mac- donaldo vega prograina. Voditelj de- lavske stranke hoče oživeti Zvezo narodov, dati ji hoce več moei, več ugleda in besede. Zveza narodov naj nadzoruje zivljenje vse Evrope, naj poravnava prepire med narodi, po- maga naj šibkiin in ščiti ma.ihnc. E- den izmed velikili ciljcv bodoče prave Zveze narodov je zaščita narodniii in jezikovnih pravic drugorodnih manj- šin. Te pravice so.že danes za gotove manjšine zapisane, a se ne izvrsujejo povsod. Zveza narodov, kakor jo ho- ce Mac Donald, bo pa dala enake pravice narodnim manjsinam vseh držav brez razlike in bo skrbela, da se te pravice tudi resnično spoštujejo. Pomen anglcških volitev je torej jasen in vsak mora spoznati. da so dogodki v daljnih deželah lahko naj- večje važnosti tudi za slovensko in hrvatsko ljudstvo na Primorskem. Pisenti v boju proti tolminskim bukvatn. Dobro se še spominjamo. Lani kon- cem aprila je Podbrdom obmejni ko- misar zasegel svctolucijskemu g. župneinu upravitelju Jos. Abramu dvoje knjig, ki ju je bil lc-ta kupil v Ljubljani. Ti dve knjgi ste bili Mati- čičeva »Na krvavih poljanah« in Je- lenčeva »1914—1918«. Videmska kr. orefektura i> n']rlt"ia vila iz tega velikansko afexn k.i je n«-jua oivuia.1 na veieizdajO1, in vi- demski, tržaški, beneški, bolonjski in kdo ve še kateri listi so obravnavali to zadevo na dolgo in široko z vscm ognjem in ogorčenostjo. Vklemski kr. prefekt g. Pisenti je nemudoina izro- čil ta kriminalni zločin kr. tribunalu v Gorici, sam je pa tudi v področju svojega političnega urada nastopil z vso strogostjo proti zatožencu, pri čemer mu je verno in vneto pornagal in mu še danes pomaga Loriški pod- prefekt g. Nicolotti. Naše caso'pisje se je lani v tej za- devi omejilo Ie na kratko vest. Poča- kati smo hoteli konca, ker smo vso stvar trezno in s pametjo presojali ter upravičeno pričakovali. da se iz te umetno naval jene velikanske go- re ne more poroditi več kot — pritli- kava niiška. In res. Cez leto dni je zdai kr. pri- zivni sodni dvor v Trstu na predlog kr. generalnega prokuratorja izrekel, da se opasti post o pan je proti zato- žencu, ker ni dokazov. Ali ni vedel tega g. Pisenti že v naprej? Kako ne bi vedel, saj je ad- vokat! In pravijo, da je zelo zname- nit advokat! Vedel je on in njegovi pomočniki, da je vse vkup le gola ko- medija! A on jo je hotel imeti! Vedel je dobro, da je zatoženec ne- dolžen, zakaj z enim samiin iztisom knjige se ne more delati propagande proti Italiji, se ne more šuntati ljud- stva h oboroženi vstaji proti držav- nim oblastvom i. t. d. i. t. d., kar vse našteva obtožnica. — Ne glede na to, da je že misel na kako vstajo — go- rostasna oslarija!! Vedel je dobro, da en iztis knjige kupi in ima v lastno uporaibo lahko vsakdo. Vedel je dalje dobro, da ni ena ni druga omenjenih knjig ni bila v Italiji prepovedana in da se je z vednostjo kr. cenzure na- hajala y ceniku knjig, ki je bil v Ita- liji natisnjen. Saj še skrbi že vseh 6 let, da se vsaka slovenska tiskana beseda radi informacije čim takoj prevode v italijanščino! Da je bila knjiga »Na krvavih poljanah« že ine- sece prej na prodaj celö v italijanski knjigarni v Tolminu — ravno nas- proti podprefekturi ter bila celo izlo- žena v oknu v svoji izzivajoči rdeči opravi! Zato je g. Pisenti tudi dobro vedel, da bi bil zatozenee kupil knjigo lah- ko že doma, v Italiji, in to že par rne- secev poprej, ne pa še le priložnost- no z druginii knjigami vred v Ljub- ljani. In prav tako dobro je tudi vedel, da se ni ne zatozenee sam, ne sploh slovensko ljudstvo, prcprosto ali iz- obraženo, takorekoč nič zanimalo za »tako strašno nevarno« knjigo, — ker ie sploh niti kupovalo ni, (— iz- VLtMilM Atist i tuta CMU^dj —'), sjc\n'uf f je bila cele mesece izložena po oknih knjigarcn! — To je dejstvo, ki za nihe'e ne izpodbije in je same kr. ka- rabinijerje osupnilo! Altroche propa- ganda, g. Pisenti in g. Nicolotti! Zakaj pa je g. Pisenti dvignil in dal globoko dol v Italijo dvigniti tak hrup in trušc za prazen nič? Mislimo, da se ne motimo, trdec, da je potreboval »zločina«. razloga, da pokaže svojo naklonjenost zlasti slovenski duhovščini, ob enem pa Slovanom v Italiji na sploh. Hotel je naliujskati italijansko javnost proti nam ter ob enem pros'laviti svojo o- sebo kot najbolj gorečo in zanesljivo obmejno stražo, ki jo je trcba šc bolj in bolj okrepiti! Najbrže je tudi pričakoval, da se njemu v prilog celo sodnijska oblast izneveri svojim svetim dolžnostim ter da pride do sodnijskc obsodbc zatoženca. To bi bilo pravo zmago- slavje za oba gospoda svaka — Pi- sentija in Nicolottija in za videmsko framasonstvo. No, za enkrat jim ni vspelo! Omenili smo zgoraj, da je g. pre- fekt Pisenti nastopil proti zatožencu tudi v področju svojega političnega urada in da nadaljujc po njcgovem navodilu to preganjanje še danes g. goriški podprefekt Nicolotti. — Cita- li smo pa lani v časnikih in se je tudi sicer čulo izza kulis, da sta hotela o- menjena gospoda skovati iz tega, samo na sebi brezpomcnibncga slu- čaja velik kapital za svojc šovinistič- ne namene — in sicer na račun cele dolge vrste slovenskih duhovnikov. Da pa tudi kot kaiolicuna uista po; sebno goreca, vemo mi sami, pa tudi Italijanski katoliški krogi. Pa tudi to jima ni vspelo, ker sta si polomila zobe že pri prvem posku- su, na Mostu pri Sv. Luciji. O tern pa drugič, ker zadeva se m rešena in čaka utok radi političncga preganjanja še rešitve pri ministr- stvu v Riinu. Že danes pa lahko poverno g. )\ sentiju, g. Nicolottiju in vsej njuni družbi, da oni nase duhovscine in na' šega naroda sploh ne bodo učiji J0" jalnosti napram državi, — prvič, k^r tega potika ne potrebujemo prav nic — drugič pa, ker so prenerodni zat(? in silno skodujejo italijanski državi s svojim brezobzirniin, nekulturniitt postopanjem — čeprav so njeni ma* stno plačevani uradniki! DNEVNE VE5TI. Zadoščenje. List papeževe rimskc kurije »Os- servatorc Romano« je v svoji števil- ki 245, z dne 18. t. m., objavil prav objektiven in laskav opis slavlja se- derndcsctletnice našega prevzv. kne- zonadskofa dr. Frančiška II Sedeja, zlasti ugotavlja — napram strankar- skemu zvijanju in pačenju dejstev to- le: »Vsi katoliški krožki in društva od ilalijanske in slovenske strani so poslali slavljencu svoje udanostne čustitke zagotavljajoč neomejeno po- korsčino Sv. Očeta in Njegovi Prev- zvišenosti, vredncmu predstavitelju goriške nadškofije. To priča, kako velika jc ljubezen in spoštovanje, ki ga napram svojemu pastirju goji ce- lokupno ljudstvo brez razlike narod- nosti. Najvišji naj ga blagovoll ohra- niti se dolgo let v zmagoslavje sv. vere naklonjcnosti njegovih sinov, ki so videli vedno v njem svetega in po- božnega moža in ob jednem hrabrega branitelja pravic sv. Cerkve.« — Te Ur.o~ ga na scdežu fašja ubili. Ura'tin zdravnik, fašist, je izdal potrdilo» Q je sinrt nastopila vsled srčnc kap» kar pa, kot je pokazala obdukcU" ni bilo res.« Nevarna armada v Tolinifl^' . V četrtck zvečer se je telovad^ odsek tominske Čitalnice učil na- ^?' rišču proste vaje. Načelnik je sev<# Cerovsčkov gospd Življenje Valentina Staniča (Spisal: Joža Lovrenčič) (Dalie.) Tako so govorili, a užaljeni so le bili, ker so bili prepričani. da bi za- služil biti njihov gospod najmanj de- kan. Tudi gospodu Valentinu je bilo težko in nekako za malo se mu je zdelo, da je pogorel s prošnjo. Pa je prišlo zadoscenie. V začetku leta 1819. — 10. jamu- arja — je bil posvečen v Ljubljani za »gradiscanskega« škofa profesor bo- ffoslovja in šolski referent Josip Walland, doma iz Radovljice na Go- renjskem. Za »gradiščanskega« škofa pa je bil posvečen zato, ker ni mogel postati »goriski« nadškof. To jc bilo tako: drugi gorlški nadškof, grof Ed- ling se je svobodoiniselnim nared- bam Jožefa II. ustavljal in cesar ga jc leta 1784. pregnal s stolice in po- delil ljubljanskemu škofu Hcrberstei- nu nadškofijsko dostojanstvo. Gori- ca je ostala 4 leta brez škofa in šele J788. sta se cesar in papež tako po- godila, da jc bil izbran za goriškega škofa grof Jnzagi, ki se pa ni imeno- val goriški, ker je bil grof Kdling še živ, ampak g r a d i š č a n s k i škof. Ta naslov je prišel tudi na In- zagijevega naslednika Wallanda, ki je postal vendarle ix)zneje — 3. av- gusta — goriški nadskof. Rodnjski gospod je bil vesel nove- ga skofa, saij je vedel, kako je navdu- šcn za šolstvo iz pisem, ki mu jih je pisal, ko ga je oskrboval z učnimi knjigami. Svojim faranom in šolar- jtin je pridigal in govoril o novem škofu, kakor hitro je izvedel 1. 1818., da je imenovan. Ko ga le ni bilo, je šel in napisal pesem: Zdihovanje ovčic po pastirju. Vuccnik, pastir in oce, pridi! Naj veselje uboga ceda vidi; Brez pastirja smo že dolgj bili, Pot smo zgubili! Tako je začel in ie mei drugim se ugotovil in povedal: Vdova je primorska zemlja bila, Varha Jožefa si je zvolila, Ti tud Jožef zdaj naš škof postaneš, da nas ohranež. In ga je se klical, naj pride in bo vodnik duhovnim in l.iudstvu, ki ga vsi zeljno pričakuj'3.10, da >o sodnik in razširi luč in bo vodil vse »h poti resnice« in bo daja! zopet zdravje bovnim ter znal spoznati trud dobrih. Posebno je še povdarjal: Starši upapolnih otročičev Zdihajo iz mesta ino gričev, De Ti Ijiibikc bi s krizmo mazal, Jim Ncbo kazal. Deb' duhovni z njimi se trudili, Večne sreče pot jih bolj učili, K' vedo, da mladost za srečna biti, Se mora učiti. Vedo tudi, da za srečni biti. Treba Ijubim v šolo je hoditi. Al' jih ni, deb' mladim kruh lomili, V šoli učili. Up prihodnili časov v temi hodi, Kjer mladost prof luči sc ne vodi, Drevo mlado če se v vetri trese, Sad ne prinese! — In ko je to svojo najprisrčnejšo zadevo povedal, ko je povdaril solo, ki je podlaga vsaki izobrazbi in na- predku, ko je namignil, kako je nuj- no potrebno, da bi se' od kraja vsi duhovniki zavzeli za šolsko delo pod vodstvom novega nadpastirja, je šc dodal, kako bi bil »rojstva god« — božič vse lepši — »dvakrat bi ga bil povišal,« če bi bil prišel, a ker ga še ni, mu vošči v novo leto vse najbolj- še in zagotavlja v imenu ljudstva: Le ko te med nami bomo imeli Bomo veseli! In z jezcrom želj v sreu je še en- krat zaklical »učcniku, pastirju i'1 °' četu« naj pride in vse razveseli, K žoč jim iuč... Ko je napisal to pesem, »^^f^ zvolenimu goriškemu g. g. g. ^°n 1818, k' se jc priti mudil,« jo je sa»f natisnil in mu jo poslal. In novi_sK * se potein, ko je bil posvečen, 'll vin dolgo mudil. Prišel je v Gorico» preden je poteklo leto je poklical r ^ činjskega gospoda za kanonik^vst°^ ne cerkve v mesto, upoštevajoc priznavajoe njegove velike zaS|UHi in zmožnosti. Tudi cesar Franc »• imd nič proti požrtvovalnemu ^oSl>^ du, saj mu je bil znan iz let lakote odobril je njegovo inienovanje. Vesel je bil gospod, veseli so ^1 Ročinjci, ki so lahko tako kmalu vfc nili Kanalcem za šilo bodilo. i»1 ^1) jj vscj žalosti so bili še posebej yebu0 ob poslovilni gospodovi pridigi- je med drugim rekel: »Poglejte, ljubi moji Rocin.ici, ^ nalci niso hoteli, da bi bil vaš vik^. njih čestiti gospod fajmoster, a v* sein postal celo milostljivi gospod k* nonik!« (Dalje pride.) »OOKlSKA STRATA« Stran 3. Ppveljeval slovensko. Tolminski fa- ^ls|i so se radi »nevarne vojske« za- jje'i raÄburjati in so šli klica-t kara- tonjicrje. Ti so prikorakali na dvo- n^e in aretirali 4 tclovadcc. Pod- Prefekt Nicolotti je dobil telcfonično ot}vestilo o tolminskcin puntu in je ^slal na bojiščc komisarja. kav. Dia- Za- Komisar je izvršil preiskavo in lzPustil vse aretirane, le enega je pri- jj^al, ker so našli pri njem sanio- ^es. Tako je končal tolminski punt, telovadili pa bomo še, ker dosedaj ni ^ zakona, ki bi telovadbo prepovc- doval. Prva država je razorožila. ^auska, državica, ki inia 3 lnilijo- 'Je 300 tisoč prebivalcev, je prišla a° Prepričanja, da se majlina država slučaju vojne lie more sama brani- ;'• Danska delavska vlada je sklcnila ^treti annado in mornarico. Fred aanskim parlamentom leži predlog 0 ?akonu, da se vojne čete razpu- stlJ°- Danska armada šteje 14 tisoč ^ccv, 40 topniških baterij s 6000 :°Jaki, 3 konjeniške i>olke s 1500 vo- JJki» 4 bataljone poljske artilerije s ?[W možnii. Skupno s pomožnimi jtanii stoji zdaj pod orožjem krog ^J tisoč danskib mladeničev. Ko bo ^koii sprcjet, bodo vse voiake po- •jali domov. — Mesto armade so u- ^anovi prostovoljna bramba, kateri "J^o pripadali mladeniči, ki se pro- ;l°voljno obvežejo, da bodo 12 let na Wplago vladi. Služili bodo pa le, *°jili bo vlada vpoklicala, to je v 1 Ucuju povodni, potresov. nemirov 'n ustaj. Redno bo v službi le 250 P'ostovoljccv. — Težki milijoni, ki I"1 bo Danska priliranila ysako lcto, re[* arniade ne bo, bodo šli za sole, ^"išnice, rcvnc otroke. Koncert „Mladike" v Gorici. Kot smo že objavili bo prircdilo r°svutno društvo »Mladika« dne 26. • m. v dvorani Trgovskega doma ob J'1 Popoldnc svoj prvi veliki koncert. Wed obsega sledeče skladbe: a' Lajovic: Pastirčki, mcs. zbor. "' E. Adamič: Molitcv pastirčkov, mcš. , zbor. ""¦ a) l'ronnl: Ro/c za Marijo, ženski zbor. ") Hochreitcr: Majski dan, moški zbor. ''^Adamič: Na lipi zeleni, solospcv k. Josip Bratu/,. b) AUainič: Pri sludencu, solospev a. -Fosip Bratuž. ' il) lJrckmurska narodna: Po vodi plava. nicš. zbor. ^ Prekniurska narodna: Pojdcm 11a Hr- vatsko, mes. zbor. c) Qoriska narodna: Vctrčck po zraku, nie.s. zRor. Odnior. K'avinska sonata, cveteroroOno, tfdc. F. 5 S. in Kdč. Z. V. " a) V. Vodopivcc: Pojdinio spat ... dvo- Klasen meš. zbor. ") Adamič: Ciiranska, dvoglascn mc.š. «bor. u) Lajovic: Ali, tako prcšla mi je mla- dost, solo-spcv, K. 1. Bratuž. ? b) Fr. Ocrbič: Nihee ne vc... k. I. Bratuz. ^ Sattner: Ruškine. sanje, meS. zbor. ' l-ajovic: Medved z medoin, me.š. zbor. g ystopnina po 8, 6, 4 in 2 L. Okoli- J}.ni si laliko rezervirajo vstopnice 1 tajnistvu Prosvctne Zveze. Inienovanje drja Rybarja. t Pi- Otokar Rybar, bivši voditelj ^uškili Slovenccv, je že znan v ^dnarodnih diploniatskih krogili, jjnVe ')re(Jsedoval zustopstvom Ju- jjp'avije pri važnih po^ajanjili z Ita- K°- -JuKoslovanski kralj jc sedaj drja jVoara imcnoval za poslanika -In— ™$ avijc pri albanski vladi. Sedež POS'ani§tva je v Tirani. Za uradnike, ki so služili Avstriji. n,yradni list z due 16. oktobra pri- L$'>¦} dekret v ßospodarskem izena- Lnjn uradnikov, ki so služili pod &Vstrijo in so sedai nastavljeni v pi- ^rill-ški službi. Za gospodarske pra- y Ce te^a osobja veljajo iste določbe d^ v starili pokrajinali in sicer od I. ML<*nibra V)2X daljc. Radičevi načrti. ^ 'irolski »Landsmann« ix>roča, s nit11 nelnirom Rledajo riniski vlad- pJjföKi n.a rastoci vpliv Stjepana ™wt'd. »Medtem ko v Belgradu že- lijo napraviti z Italijo pogodbo o raz- sodišču, začenja Radio ostro politiko proti Italiji. Postavlja se brezpogojno na stališče: »Balkan Slovanom!« Radiecva politicna smcr zelo inočno razburja tudi Rumune.« Krulia, kruha, gospodar! Draginja vsak dan raste. Kruh je že po 2 liri kilo, meso se je podraži- lo, cenc kavi in sladkorju so porastle. Vlada je uvidela, da je treba nekaj ukreniti. Sklenila je med drugim: 1. Pri ministerstvu za liarodno gospo- darstvo se nstanovi osrednji odbor, ki bo predlagal, kako naj se draginja ustavi in zniža. 2. Do 21. decembra t. 1. je pre]X)vedano izvažati tnršico. Dovoljenje za izvoz sine dati le fi- nančni minister. 3. V vsaki deželi se ustanovi komisija, ki bo pod načel- stvom prefckta določala ceno moke. 4. Predpišeta se dve vrsti krulia; na- vadni ljudski kruli se bo smel proda- jati 1c po ceni, ki stanc obrtnika; fini, gosposki krub pa po poljubni ceni. Izpiti za občinske tajnike. Pri kr. prefekturi v Vidmu se bodo v dneh I., 2., in 3. decembra vršili pismeni izpiti za osebc, ki žele dose- či diplornoi za občinsko tajništvo. Prošnje je treba vložiti do 31. okto- bra. Natančnejša pojasriila dajejo občinski uradi. PriČetek šolskega leta na goriški državni gimnaziji. Po zadnji uradni objavi pričiic jjo- uk na tukajšnji gimnaziji dne 24. t. in. Ni pa še povsem gotovo, da se pri- četek ne odloži. Predavanja o zdravstvu. Pri Zelenem Križu (Via Mazzini št. 7) se vrše 0 prvi pomoči brezplač- no vsak torek od 8—9 ure zvečer predavanja. Predava dr. Franc Ja- končič, zdravnik v Oorici v sloven- skem jeziku. Ta predavanja so jako zaniiniva in koristna za vsakega, ker nudijo z razlicnimi poskusi, ki jih predavatelj prav lepo in razum- Ijivo proizvaja, lajiku potreben pod- uk, kaj je treba v nesreči storiti za prvo pomoč. — Q. predavatelju mo- ramo biti bvaležni, da je prevzel to ne laliko nalogo; zato pa, rojaki, poslnžujte se te lepe in koristne pri- ložnosti mnogobrojno, ne bo vam žal za čas. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. fee nobeden Vam ni, gospod ured- nik, poročal 0 naši kanalizaciji. Pri- 111cm pa jaz za pero. Vedite, da smo pred vojno imeli lepo izpeljano kana- lizacijo. A mcd vojno jo je vrag po- bral, kakor vse drugo. Po polomu je bila pot skozi vas v groznem stanju. Voda je drla po nepopravljeni cesti in se zbirala v mlakali, kjer je stala mescce in inesece. Prav nobeden se ni pobrigal, posebno prejšnji koini- sarji so bili malomarni, da bi se ka- nalizacija popravila in tako dobila voda zopet svoj odtok. Sedan je žu- panstvo je, kakor vidimo drugod, tudi tukaj zadelo na trnje'vo pot dela in truda. Po brezstevilnih posredovanjib je Ml uspeh tti: kanalizacija se deia na račun vojne odškodnine in občina ne trpi niti ficka. Kanal bo še daljši, kakor je bil prej, po zaslugi župan- stva. Obžalovati pa moram, da podjetje, ki mu je poverjeno delo, ni posebno točno. Sebi ne dela časti, a tudi obnovitvenemu uradu v Oorici ne. Delo bi moralo biti že davno konča- 110, a se vedno vrtajo in vrtajo, ka- kor da bi morali vso Vrtojbo prevr- tati. Šoštar je le šoštar. Podjetje ni domače. V eiiein delu je kanal mnogo prenizek in bo težko zadostoval za vodni odtok. V bodoče bo treba resno misliti, posebno še ko bo cerkev dozidana, da se pokrijc se oni del jarka, ki lx> zdaj ravno sredi občine nepokrit. Zdrav- stveni in varnostni razlogi to zabte- vajo. Upam da bodo znali naši s^da- nji starešini zadeti tudi tukaj pravo pot. Le na par kričačev se ne smejo ozirati. Tiho, brcz krika in vika po krčniali, raste pod sedanjim župan- stvom naša vas iz razvalin in dobiva polagoma lice lepe in urejene »člo- veške« naselbine. Vem, da bo treba še marsikateri neumen predsodek iz- biti iz nekaterih trdih glav, a sčaso- ma se vse posreči, ker konec vseh koncev so laliko pamctni in prebrisa- ni tudi tisti, ki nimajo nc zemljišča ne liiše. Drugič še kaj, gospod urednik, če boste lioteli priobčiti. — N. Tolmin. Prctckli teden je bil imenovan rav- natelj tuk. kr. učiteljišca Calvi pro^ fesorjem realke v Mantovo; novi ravnatelj je g. profesor Koniac. Borba občinskih tajnikov. Kakor smo v »Straži« ze poročaii, je izdala vlada odlok, s knterim if postavila vse občinske tajnike Pri- morski'KU v nevarnost, da zgube sluzbo in pride jo na njihova mesta drugi ljudje. Odlok določa namrec, da morajo imeti tajntki srednješolsko izobrazbo, ako hocejo biti pripuščeni k izpitom za pridobitev tajniske di- plome. Ker nima v naši deželi skoro noben tajnik zahtevanih sol, bi zavustili cvz not vsi dosedanji tajniki svoja mesta. Proti temu vladnemu odloku so se vzdignili tajniki obeli narodnosti in poslali v Rim več spomenic. Včeraj v nedeljo se je pa vršilo Zborovanje v Trstu. na kaiercm so bili zasiopani tajniki iz Goriškega, Tržaskega in Istre, da storijo koncne sklepe v obrambo svojih stanovskih koristi. Vabljeni so I bili tudi vsi poslanci Primorskega in j Vnrlanje, a na zborovanju sta bila prisotna le poslanca dr. Besednjak in dr. Will an. Pozdrav in opravicilo so poslali poslanci Vantoni, Oilardo- ni, Suvich, Leicht, drž. podtajnik Ba- nelli in dnigi. Ob 11 uri in pol je ot- voril zborovanje tajnik Mocenigo, ki je pozdravil navzoca poslanca ter po izvolitvi predsednistvu nodal nato temeljito poročilo 0 položaju: »Dne 11. januarja 1923. se je raz- tegnil v nove pokrajine itulijanski ob- cinski in dežclni zakon, ki je prinescl občinskim tajnikom ležko krivico. Njihov poloiaj je postal negotov, kaj- ti kraljevi odlok ne priznuva obcin- skim tajnikom njihovih pridobljenih starih pravic, temvec jih sili, da sc morajo podvreči novim izpitom. Mi se sicer skušnje ne bojimo, pac pa se bojimo izprasevalcev, katere dobro poznamo. (Ploskanje!) Zato zuhte- vamo, naj vlada spoštuje naše pri- d obi jene pravice in pusti vse stalne tajnike brez izpitov na njihovem mestit. Kar mi zahtevamo, ni nic po- sebnega, zakaj v Italiji je država vse- lej ko je izdala nov zakon, spostova- la ze pridobljene pravice in ni jema- la službe nikomur. Kako je bilo dosedaj? Leta 1902 je izsel na primer zakon 0 občinskih tajnikih in drugih obč. iiradnikih in v tern zakonu pravi clen 17. dobesedno: »Vzdržnjejo in spos- tujejo se že pridobljene pravice ob- čiuskih nameščenccv.« Clen 18. pravi, da se iajniski pa- tent ne zahteva od onih, ki so prejeli pod prejsnjim zakonom kako drugo spricevalo, all so bili sprejeti v sluz- bo kot tajniki in še vedno kot taki poslujejo. Ko je izšel zakon, da morajo vsi noturji imeti juridicni doktorat, sta- rim notarjem ni bilo treba polugati doktorskih izpitov, ampak so ostali brcz izpitov na svojem mestu. Ko je bila izdana odredba. da sme- jo izdiruti in leciti zobe samo dok- torji zdravilstva in kirurgije, je dovo- lila driava, da smejo dosedanji zo- botehniki se nadalje izdirati in leciti zobe tudi brez doktorata zdravilstva le z navadnim pooblastilom prefek- ture. Zahteve tajnikov. Kar je veljtdo dosedaj, naj velja tu- di dunes, kur je veljalo za obč. tiarne- se'ence stare Italije, za noUirje in zo- botehmke, luij velja tudi zu obtinske tajnike novih pokrajin. Ko je izšel odlok leta 1923. smo imeli v nasih deželah tri vrste taj- nikov : 1. take, ki so po večletnem sluzbo- vunju na dez. odboru ali v kakl > ohčini dobili posebno tajnisko čevalo; 2. take, ki sicer niso imeli takega spričevida, ker po zakonu ni bilo pred- pisano, a so bili vendar stulno na- stavljeni z vsemi pravicumi, ki jih predvuleva zakon: 3. take, ki so bili namesceni le za- casno all za poskušnjo in se jlm je sluzba lahko vsak čas odpovedala. Zahtevamo, da se prvima dvema kategorijumu priznajo brezpogojno njune ze pridobljene pravice, stalni tajniki naj ostanejo brez izpitov na svojih mestih Izpite naj polagajo le začasno na- stavljeni tajniki, ako služijo v obe'ini vsaj 2 leti. Rok dveh let naj se šteje od januurja 1925. nazaj in ne, kakor pravi odlok, od januarja 1923. Zakaj tajnik, ki ni dovršit v januarju 1923. dveh sluibenih let, bo dovršil januar- ja 1925. več ko 2 leti. dovršil jih bo tri ali tri in pol, torej še vec, ko pred- pisuje zakon.« Pozdrav poslancev. Predsednik je otyoril nato disku- sijo, pri kateri se je oglasil najprej k besetli poslanec dr. Wilfan. Pouda- ril je, du mora ljudski zustopnik za- stopati veikrat koristi posameznika,. ki niso vedno v sfdudu z interest ce- lokupnosti. Pred celokupnostjo se mora posumeznik umukniti. Toda vc- sel je, da se v dunem slučaju skUuia- jo koristi poedincev in kutegorije po- polnoma z interesi celokupnosU in zato pozdravlja zbor ter bo podpiral težnje tajnikov. (Ploskanje). Nato je pozdravil zborovanje po- slanec dr. Besednjak, ki je rekel, da je bilo poroalo tujnika Moceniga ta- ko temeljito in izčrpno, da mu ni po- trelmo ničcsar dodajuti in printavlja- ti. Zahteve obč. tajnikov temeljijona pravicnem načelu, ki je prodrlo tudi v drugih driuvah. Ceškoslovašfia repu- bliku je uvedla na primer nove za- konske predpise za obc. tajnike, a spostovala je strogo ze pridobljene pravice občinskih nameščencev in pust Ha jih je v njihovih sluzbuh brez vsakega izpita. Kar zahteva jo naši občinski tajniki ne odgovarja le du- hu italijanske zukonodaje in uprave, temveč tudi duhu mednarodne zako- nodajne pravičnosti. Pomoč, kutero Vam lahko nudim, je skromna, toda v skromnih mejuh, ki so mi zaCrtune, Vam hotem pomagati iskreno in s sreem, ker vem, du se ne poiegujem v tern slučaju le za koristi par oseb, temveč za zdravo občinsko upravo vse deiele, za gospodarske in socUtl- ne koristi celotnega prebivalstvu Ju- lijske Krajine brez ozira na strunko, na jezik in narodnost. (Ploskanje). Predsednik se je zahvalil poslance- ma za pozdrav, na kar se je razvila debata. Končno je bila sprejetu reso- lucija z vsebino, kakor jo je bil ruzvil tajnik Mocentgo v svojem poročUu. iJodana je bila še zahteva, naj vlada podaljsa rok za izpit do onegu časa, ko se zadeya v Rimu koncno reši. Resoiucija, oziroma spomenica pojde na vlado. V obrambo svojih in- teresov so izvolili tajniki poseben od- bor, ki se predstavi te dni najprej na prefekturah v Trstu, Vidmu in Pull. Gospodarstvo. Žganjekuha do 11. novembra. V nezazidanib kotlib je dovoljeno kubati žganje le doll, novenibra 1924. Kdor kuha žganje iz lastnih tropin, plača polovično takso, t. j. 7 lir 50 stotink. Prosnjo je treba vlo- žiti na finančno oblast. ~ Po 11. 110- veinbru stopi v veljavo italijanski zakon, ki doloca, da morajo biti vsi kotli vzidani. Taksa za zganjekufio bo znašala 15 lir za liter. Stra?i 4. »GORISKA STRATA« Davčni zastanki se plačajo tf obrokih. Izšel je važen odlok za davke, ki so jih naši Ijudje dolžni državi iz let 19J4. do 31. decembra 1923. Tole ve- Ija zapomniti: 1. Zastanki avstrijske- ga gruntncgu in starega hišno - raz- rednega davka se plačajo v obrokih tekom 4. let (dosedai tekom 2. let); 2. Zastanki osebnega, obrtnega, hiš- no - najemninskega davka se plačajo v obrokih tekom 6. let (dosedaj te- kom 3. let). Listnica Kmetske-delavske zveze. A. K. Tolmin: Vam je Hipotečni zavod nakazal lir 7000. Lir 5000 ste Ze dvignili. Imatc pravico dvigniti šc lir 2000, toda prcj mora bančni inžcnir ugotoviti izvršeno dc- lo. Zglasite se osebno pri Hip. zavodu v Qo- rici, oziroma naj se zglasi predsednik za- drujje vojnih oškodovancev. /. P. Ubeljsko: Vi ste sklcnili tako zva- iio kupno-prodajno predpogodbo. Člen 936 ob. drž. zakonika določuje, da se mora iz- vrsitev predpoßodbe zahtevati v teku ene- ga k'ta po dogovorjenem rokiä. Drugače iz- Kubi prcdpogodba vsako veljavo. Zato ča- kajte cno leto, da ne boste imeli nobcnih brczpotrebnih sitnosti s kupccm. L. K. Hrenovice: Zadevo deželnih cestar- jcv bo tajništvo izročilo poslancu Besed- njaku. C K. Sv. Kriš: Poskrbite nam še drusra potrdila. As. L. Bovcc: Italijanska vlada Vain ne bo izplačala vojne odškodnine. ker niste ihiiijanska drzavljanka. Tudi če hi bila op- tirala za italijansko dr/.avljanstvo in čc bi bila VaSa opcija ugodno rešena, nc bi do- bila za sedaj vojne odxkodnine, ker vojno- odškodninski zakon nc priznava optantom vojne odškodninc. Poslano.*) Podpisana tvrdka naznanja svojim odjemalcem, da gg. bratie Pavletič Leopold in Pavletič Jožef pok. Jože- fa iz Gorice, kakor tudi g. Taverna Jožef iz Krmina so nehali s 14. okto- brom 1924. biti njihovi zastopniki in depozitarji in radi tega podpisana tvrdka ne prevzame nobene odgovor- nosti za obveznosti, ki bi jih imeno- vani na račun podpisane tvrdke prc- vzeli. Tvrdka Fratelli Menazzi Pastificio Friulano v Vidtnu. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le tojiko kolikor mu zakon veleva. Valuta. Dne 16. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 119.75 do 120.25 Lir za 100 belg. frankov 110.— do 112.— Lir za 100 ävic. frankov 438.— do 441— Lir za 100 češ.-slov. kron (58.25 do 68.75 Lir za 100 dinarjev 32.80 do 33.10 Lir za 1 sterling 102.85 do 103.05 Lir za 1 dolar 22.80 do 22.95 Lir za 1 zlato marko 5.45 do 5.55 Lir za 100 avst. kron 0.0320 do 0.0330 Lir Beneške obligacije. Dne 18. oktobra: Srednji kurs L. 82.60, v Trslu 82.62; v Milanu 82.25, v Rimu 82.70 L RABIM takoj dobrega žagarja in pomočnika, ki bi se razumel nekoliko na električno napravo. Plačilo po do- govoru. Valentin Valentinčič. Pod- brd o 27. S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati danes k sebi inojo pre- Ijubo mater Terezijo Oblak roj. Samec v njenein 76. Ietu. Pogreb se bo vršil v torek ob 9. uri v Go- rjanskem. Priporočam jo čč. sobratom v Memento in vsem znan- cem v pobožen spomin. Gorjanak-n. .lal<, kurat. Zahvala. Podpisani se zahvaljujemo vsem prijateljem in sorodnikom za vsc dokaze sožalja, ki so nam jih izkazali ob smrti naše drage tete Marije Jug roj. Jež. Posebna zahvala naj gre vsem znancem, ki so pokojno po- spremili k večnemu počitku, č. gg. duhovnikom in vrlemu Godbe- iiemu krožku „Mladike". Vsem pjisrčna hvala. Gorica, 20. oktobra 1924. Jakob Jug, Andrej Jug, dr. Engelbert Besednjak, Ana dr. Glaserjeva, dr. Vladimir Glaser, Avgusta Kosič. POZORI PERI - TRGOVCI IZ fiORICE IN OKOLICE Glavna zaloga dfOZ^feCe tovarne „Distillerie It al let ire in Milano" je v ulici Oberdan St. 13 (za kasarno v HisI Fratelli di Lenardo) Glavni zastopnik Bratus Marcello POZOR! NA PRODAJ je bik švicarske pa- sme, 13 mesecev star, črne barve in od komisije potrjen. Naslov: .losip Urdih, Kostanjevica 92, Komen. KRASNO POSESTVO: od 20 oralov 3 orali vinograda, 2 hiši z gospodar- skimi poslopji in živim in mrtvim in- ventarjem, 40 ininut od kopališča Rimske toplice se poceni proda. In- fcrmacije: Kontrolor drž. žcl. Leo- pold Pcčar, Zagreh. Direkcija drž. žel. Profesorica CLEMENTINA MRACH diplomirana na dvch akademijah v Parizu, prcj učiteljica v vzgojevališčih ter vodiieljica lastfie slavne žolc v Trstu otvori v kratlcem tBčaje za modno brojenje in Mm po lastni in priprosti ter dovršeni metodi. Cenc zmerne. Prostor odličen. Poduk v ita- lijanskem in francoskem jeziku. üb koncu učnih tcčajev prejniojo učenke spričevalo sposobnosti. Vpis in sporcd od 11-12 in od 15-17 ure v Via dei Bagni N. 10, ill. nadstr. Gorica. Krojenje po meri. Izšel je priljubljeni žepni koledar lfedež za iefo 1925 Lloyd Sabaudo. V kratkem odidejo iz Genove: v Severno Ameriko »Conte Verde« 18. 11. 1924. Vožnja iz Genove do New Jorka traja 9 dni; v Južno Ameriko »Principe di Udine« 29/10. 1924. »Conte Rosso« 6. 11. 1924. Vožnja iz Genove do Buones-Ay- res traja 13'/. dni. »Tomaso di Savoia« 15./11 1924. Vožnja h. Genove do Buones Ay- res traja 19 dni; v Avstralijo Re d'Italia« 15. 11. 1924. ¦Za poijasnila in vpis obrnite se na agencijo F. Rosich, Gorica, ulica Contavalle 4. Zelo lepo posestvo v Crešnjcvcih pri Gornji Radgoni bli- zu avstrijske meje, ncdaleč od glavnc ceste s prckrasnim razgledom obsto- ječe iz: gosposke vile, hise za poS'e' stiskalnice, vinske kleti, žganjckulie. ledenice, hlevov za konje, krave ist svinje, shrambe za poljske pridelke. viničarije, vsepovsod vodovod, $ oralov zemlje njive, vinogradi, trav- niki, gozd, je z 2 konjema, 12 govedi in 18 prcšiči vsled okolnosti lia prodaj po jako zmcrni ceni. Pojas" nila daje kopališče SLATINA RA' DENCI pri Ljiitomeru. 1 Samo pri tvrdki | j Anton Trpin & Comp. [ I zaloga manufakturneg^ blaoa \ 4 v Gorici - Via Rastello StJO j I kupite f po nizkih cenah. | Vsaki dan novi dohodi _____ ) Bogata izbera perila in I j drugega blaga za ncveste. J Cene konkurenčne. ÄBÄDIE? Evo vam Hojizvrstnejši clgaretni papir Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ se je preselil na Travnik St. 5, !• (nasproti lekarne). Naš zobozdravnik dohtop Lojz M\p specialist za bolezni v ustih in na sprtjema za vso zobozdravnišlia in tzMWü oprapüa v GORICI- na Travniku * TeodL Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) Velika zaloga češftega platna iz znans touarne Regenchart g Raymann, nsaho- vpstno blago za porocence hahor tudi veliha izbira mošhega in ženshega sufcna. Blago solidno! Cene zmerne! Prva slovenska tvrdka ] JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svotovno znane nemSke tovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamkeorig. „KOLUMB1A". belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete BrezplaČen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju« Lastna melianična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo » (vogal ulica Rabatta).