Političen list za slovenski narod. P® poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., 7,a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja. 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 1Ž kr. ee se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. OO. 7 Ljubljani, v četrtek 26. aprila 1888. Letnik: Kandidatje za dopolnilne volitve v mestni zbor I. razreda, ki voli jutri dne 27. aprila, so: Henrik Ni^inau, knjigotržec in hišni posestnik. Dr. Josip Stare, finančne prolcu- rature pristav in liišni posestnik. Josip Tomek, graščak Ivan Velkoverli. hišni posestnik. V Ljubljani 26. aprila 1888. Narodni volilni odbor. Steber Avstrije ob Adriji. Znamenita in burna je bila seja državnega zbora dne 20. t. m., ostala bo dolgo v spominu našim parlamentarcem. Vredno se nam zdi, da nekoliko dopolnimo poročilo v dotični seji. Dalmatinec Borčič je ostro potipal oficijozne liste, ki so nekako zaničljivo pisali o Strossmajerjevi slavnosti. Povod temu je bila, pravi poslanec, ali mala fides ali nevednost. Adresa, katero so podpisali nekateri slovanski poslanci, ni se dotikala politike. V potokih je tekla slovanska kri za prestol in državo, pri vsaki priliki so slovanski rodovi avstrijske države pokazali neupogibno zvestobo in vdanost prevzvišenemu vladarju in cesarski družini, in vendar se zastopniki teh narodov ne morejo vspešno braniti proti neopravičenemu očitanju pan-slavizma. Ako naši pritlikavi nasprotniki ne vedo, kdo je Strossmayer, povedo jim Mingheti, Olivier, Lavelej, Gladstone in učeni francoski škof Dupanloup. Dunajski demokrat dr. Lueger je rekel med drugim s svojega kosmopolitičnega stališča, da dober Avstrijec ne more imeti srčnejše želje, kakor da vsi razni narodi v Avstriji v miru živč. Dalje je rekel, da so Slovenci in Hrvatje na jugu države steber avstrijskega rodo-ljubja nasproti i t al i j a n i ssi m o m ; in če kdo tako dobro poznd razmere, kakor on, mora priznati, da so doli v Trstu Slovenci podpora proti italija-nissimom. V teku seje se je tržaški poslanec Luzzatto oglasil k stvarnemu popravku ter v imenu svojih italijanskih tovarišev odločno ugovarjal trditvam g. dr. Luegerja. Trdil je, da je večina primorskega prebivalstva italijanska in ravno tako avstrijskega mišljenja, kakor druge narodnosti v Primorji. Poslancu Luzzattu je odgovoril dr. Vitezič, rekoč: Poslanec tržaškega mesta, Luzzatto, je trdil, da so primorski Italijani zvesti Avstrijci in da v tem oziru ne zaostajajo za nobeno drugo narodnostjo. Tako izjavo slišim z veseljem. Oe pa je gosp. poslanec (Luzzatto) spomnil se sedaj mojega lanskega govora, v katerem sem rekel med drugim, da je v Primorji tudi „irredenta", moram mu odgovoriti, da niso vsi Italijani „irredentisti". „Irredenta" je v Istri, so pa tudi Avstriji zvesti Italijani. Dalje je gosp. poslanec Luzzatto dvakrat, trikrat trdil, da so v Primorji Italijani v večini. Mislim, da mi ne kaže druzega, kakor da navedem številke zadnjega ljudskega štetja za vse Primorje. Iz teh razvidimo, da živi v Primorji 3 2 0.856 Slovanov (Hrvatov in Slovencev), in le 2 7 6.605 Italijan no v. Torej je po zadnjem ljudskem štetji 44.251 Slovanov več, kakor Italijanov. Govor poslanca Sukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1888. (Dalje.) Pojdimo korak dalje. Veliko se očita desnici, in priznam, da ima večina svoje velike napake in nedostatke, ali tega nam vendar nobeden ne more odrekati, da je večina vedno skrbela, da se vredi državno gospodarstvo, odstrani primanjkljej, in da se v tem oziru nismo bali nobenih žrtev. Ko bi bila danes navada, kakor je bila v 17. in 18. stoletji v Angliji, zbornicam dajati priimke, gotovo bi si — prosim, visoka vlada naj tega ne prezre — ta zbornica in ta večina pošteno zaslužila priimek, epitheton ornans požrtovalnega. (Dobro! dobro! na desnici.) Ako pa si ogledamo vašo finančno upravo, iz vsega spoznamo, da hočete le prikrivati primanjkljej in ga — da rabim navaden izraz — zamazati. To se vidi že iz proračunov preostankov v bla-gajnicah. Pokritje blagajnic sme se rabiti, vendar ne sme nikoli biti v proračunu, marveč mora primankljej imeti svoje mesto v finančni postavi. Zato leti 1873 in 1874 nista bila brez primanjkljeja, kakor vi trdite , marveč znaša primanjkljej 1873. leta 12,380.000 gld., ki so se vzeli iz blagajnic, in primanjkljej 1.1874. bi jaz preračunil na 28,337.000 gl. Ne gledč na porabljene preostanke v blagajnicah in skupiček za Fran Josipove železnične akcije najdem še jeden vir dohodkov 8 milijonov v neproraču-njenem skupičku rente. Ako vse to jemljemo v poštev, pridemo do primanjkljejev, ki sem jih navel za leti 1873 in 1874. Leta 1875. imamo primankljej, ki ni znesel le 8,425.000 gld., kakor je zračunil g. poročevalec, marveč 15,464.000 gld., ako prištejemo še porabljene ostanke v blagajnicah; in če vzamemo leto 1878., ko je bil velik primanjkljej, kar je naravno, tudi najdemo, da primanjkljej ni znesel le 94 milijonov, ampak mnogo več. Tukaj apelujem na srd opozicije, ki je bila včeraj tako vznemirjena, ko je g. poslanec dr. pl. Plener neopravičeno grajal, da je v proračunu tudi okoli 800.000 gld. posojilnih dolgov iz hranilnic. V računskem zaključku iu v proračunu leta 1878. pa lahko čitate, mislim v poglavji XXXVII.: „Znesek zlate rente 25 milijonov gld." Na eni strani so delali dolgove, na drugi pa posojila vpisovali kot dohodke. Ti popravki so potrebni. Ako pa vse to pomislimo, dobimo za devetletno dobo 1871 do 1879 — tukaj računam malo LISTEK. Prevara. (Dogodba iz lovskega življenja, zapisal y.) (Dalje.) Naj je bil pa tudi naš starina zelo prileten, došel je vselej redno k sejam. Spodobilo se je, da graščina da dober vzgled tudi v takih slučajih. Njegov voz je vselej že pred deveto uro obstal pred županijsko pisarno. V debato se on ni veliko mešal, posebno še takrat ne, ko so nekateri prišli že preveč v ogenj. Če je bil pa za mnenje vprašan, tedaj je mirno svoje povedal, in ponehalo je tudi vse govorjenje. Odborniki so vedeli, da jih ta mož, kar se učenosti, ali tudi praktične skušnje tiče, daleč presega. Zato je največkrat njegova obveljala. Sicer pa je le bolj pustil drugim besedo. Ce se je kaj obravnavalo, kar bi zadelo graščino, bil je mož odločen in vnet za svojega gospodarja, da bi ne bil z lepa od njega kaj tacega pričakoval. Da bi graščina kake dolžnosti sprejemala, branil se je, kar le moči. To se mu je tudi večkrat privatno očitalo. »Kaj hočete?" je odgovoril, „za-se bi že odjeujal, a ker zastopam koristi druzega, smem le v skrajni sili kaj privoliti". Zadnja seja vršila se je prav mirno. Opoludne zapuščali so že nekateri odborniki pisarno. Kateri so imeli še kaj posebnega, ostali se še nekaj časa, pa okoli polu ene bili so že tudi ti na poti, poiskat si kaj za telo. Bližnji srenjski očetje šli so na svoj dom, daljni bolj premožni so pa hoteli pokazati, da jim ni toliko za tisti danes zasluženi goldinar. Sli so v krčmo obedovat.. Glavne seje vršile so se navadno ob četrtkih. Tako je domača gospoda imela čas vdeležiti se družbe naših očetov. „Kaj, gremo pogledat, kaj počno?" praša eden, ko je že polu dveh odbila. „Zakaj ne! Po kosilu kozarec vina ne škodi. Danes ni šole, naj se človek malo razvedri. Opomnim pa Vas, gosp. Miha, nikar se ne vtikajte, če kak prepir nastane, znate kaj tacega dobiti, kakor jaz. Že veste, kaj mislim" — opomni g. Matija. „Bodite brez skrbi! Le poslušal bom in opazoval." Osem gostov dobimo v sobi. Ravno s pečenko končavali so obed. Pogovarjali so se še o nekaterih rečeh, katerih menda še niso končali pri seji. Pa kmalu se je zasukal pogovor na Bolgarijo, bolezen nemškega prestolonaslednika in tudi na slovenske razmere. Ko bi bila takrat nam dana oblast, ali zamotano štreno v Bolgariji rešiti, ali dognati srečno operacijo imenitnemu bolniku, ali ko bi bile nam izročene slovenske razmere — člen XIX. imel je glavno vlogo — gotovo bi ne bilo bolj pretkanih diplomatov, ne spretnejših zdravnikov, pa tudi ne boljših in nesebičnejših prvakov in voditeljev slovenskega naroda, kakor smo bili mi takrat z jezikom. Pogovor je prešel na letino, na zadnje na lov. Bili so v družbi štirje izvrstni lovci, in vsak je vedel kaj zanimivega povedati. Tako nam je eden natvezel, da je zajca ustrelil kar tri metre visoko na drevesu. V vejah je čepel in lušil skorjo od debla. „Ta jo pa že predebela za nas!" oglasi se eden. „Še nikoli nisem videl zajca plezati na drevo, kakor kako mačko ali veverico." „Saj tudi ta ni znal te umetnosti. Prav lahko je v vejevje zašel iu še danes Vam lahko ono drevo pokažem." Neverjetno gledamo vsi bahatega lovca. „Gospodje, kaj ne veste, kaka zima je pri nas drugače kakor gospod finančni minister in pridem tudi do drugih sklepov — skupnega primanjkljeja okoli 326 milijonov; ako od tega odštejemo preostanke v znesku 24,800.000, vendar še ostane 301 milijon primanjkljeja za devet let ali povprek na leto 337a milijona gld. V dobi od 1880 do 1888 imamo pa te-le izide. Računske zaključke imamo le do 1886. leta, ozirati se bom torej moral za leti 18S7 in 1888 na proračune; ker pa se je pokazalo, da so bili vspehi vedno ugodnejši od proračunov, kar je b lo gotovo tudi leta 1887, ker bi sicer finančni minister ne posegel po gotovinah v blagajnicab, je to pač stvar, ki vpliva na račun le meni v kvar. Opomniti še moram, da za 1887 ne vzamem primanjkljeja 27 milijonov, kakor se razvidi v finančni postavi, marveč z ozirom na kredite za oboroževanje 67 milijonov. Na ta način dobim skupen primanjkljej 219,746.216 gld., torej povprek na leto 24,410.000 gld.; letni primanjkljej se je na leto zmanjšal za celih 9 milijonov, kar je vendar nekako zboljšanje. To zboljšanje je toliko večjega pomena, ker smo ga dosegli brez dobe gospodarskega razvoja, akoravno smo prevzeli velik del bosanske okupacije, akoravno smo velik del teh primanjkljejev porabili za produktivne namene, železnice itd. — ne vem, ali gosp. poslanec dr. Gregr prišteva te tudi k nerodovitnim troškom — akoravno sili dalje evropski nevarni položaj, da izvanredno napnemo davčne sile, in akoravno velja ter požre vse večje in nove davke ona postava rastočih državnih troŠkov, katero je g. poslanec dr. Gregr v svojem govoru popolnoma prezrl. To sem navel, da kritiko omejim na pravo mero, in ne z namenom, da bi samega sebe ali koga druzega v zbornici ali zunaj nje hotel varati o težavah finančnega položaja. So pa tudi vesele točke v letošnjem proračunu, in k temu prištevam najprvo mogočost, da se bo primanjkljej 21 milijonov pokril iz gotovine v bla-gajnicah. Rečem pa naravnost, da blagajnično pokritje po svoji naravi ni ugodno za večkratno ponavljanje. Res je tudi, da se davki ugodno stekajo, in da tudi državne železnice več nesejo. Toda, gospoda moja, vse to zgine nasproti resnici, da se obresti državnih dolgov izvanredno hitro množe. Od lanskega leta so se obresti pravega državnega dolga pomnožili skoraj za tri milijone. To nas sili, da davčno zakonodajstvo tako preosnujemo, da dobi država večje dohodke. (Dalje prih.) Govor finančnega ministra vit. g Čas Stanje § g ——---Veter Vreme I „,-,„-,„„„„;„ zrakomera toplomera 5 opazovanja T mm p0' Celzija S g 17. u. zjut.l 7d0'l 116 brezv. oblačno 25.2. u. pop. 729-2 19-6 si. jzap. oblačno j9. u. zveč. 728-5 14-4 „ del. jasno Čez dan deloma oblačno, zvečer nekoliko jasno, po noči dež. Srednja temperatura 15 1°0., za 4'9° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 26. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 79 gl. 10 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 80 „ 45 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 25 „ Papirna renta, davka prosta......93 „ 85 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 867 „ — „ Kreditne akcije ....................274 „ 40 „ London .............126 „ 80 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond....................10 „ 03'Zj,, Cesarski cekini ....................5 „ 96 „3 Nemške marke ..........62 „ 25 Tržne cene dne 25. aprila. gl-1 kr. gl. kr. Pšenica, bktl. ... 6 17 Špeh povojen, kgr. . — 64 Eež, „ ... 4 55 Surovo maslo, „ . — 90 Ječmen, „ ... 4 22 Jajce, jedno „ . — 2 Oves, „ ... 3 09 Mleko, liter..'..— '8 Ajda, „ ... 4 22 Goveje meso, kgr. . — 56 Proso, „ ... 4 55 Telečje „ ,, . — 48 Koruza, „ ... 5 62 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ ... 2 67 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, „ ... 12 — Pišanee.....— 40 Grah, „ ... 13 - Golob .....— 18 Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 32: Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 7 —1 Špeh svež, „ • — 56 „ mehka, „ „ 4 10 Katoliškemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so blagovolili darovati oziroma lotnino plačati sledeči p. n. čč. gospodje udje: Lipovšek Fr., posestnik v Medlogu .... 3 gl. —■ kr. Baloh Janez na Zg. Hudinji......2 „ — „ Dr. Ipavio Gustav, zdravnik in župan v Sent 5 „ — „ Jurji o. j. ž............2 „ — „ Zupane Janez, posestnik v Gaberji .... 2 „ — „ Gobec Mih., posestnik na Babnem .... 2 „ — „ černenšek Frane, kapelan v Loki.....2 „ — „ Kralj Jožef, župnik pri D. M. pušč..........3 „ — „ Skorjanec Anton, posestnik na Ostrožnem . . 2 „ — „1 Hudovernik Leopold v Celji......2 „ — „" Urek Andrej, župnik na Polzeli.....2 „ — „ Flek Jožef, dekan v Jarenini......2 „ — „ Ostrožnik Ana, pos. na Sp. Hudinji .... 2 „ — Toporišič Jožef, župnik v Št. Loreneu v pušč. 10 „ — „ Gajšek Karol, dekan v Doberni ..... 5 „ — „ Eotnik Blaž, duh. v pok.........2 „ — „ Matjašič Jur., stolni prost v Mariboru . . . 10 „ — Voh Jernej, župnik v Šmartni......2 „ — „ Selih Jurij, kapelan v Vitanji......2 „ — „ Šmid Miloš, kapelan v Starem trgu .... 3 „ — „ Gaberšek Ivan, tajnik okr. zast. na Vranskem 5 „ — „ Prešeren Janez, kapelan v Sevnici .... 3 „ — „ Berglez Janez, župnik v Artičah.....2 „ — „ Dr. Muršec Jožef, prof. v pok. v Gradcu . . 5 „ — „ Friesz, major v pok..........2 „ — „ Škraber Miha, posestnik na Hajd............2 „ — „ Likar Janez, priv. uradnik v Celji.....2 „ — Herič Terezija, gospa v Celji......2 „ — „ Kager Ferdinand, pasar v Celji.....3 „ — „ Dr. Hrašovie Juraj, odvetnik v Slov. Gradcu 2 „ — „ Rom Ignacij, kapelan v Št. Jurji ob j. železnici 3 „ — „ Kolar Vinko, kapelan pri sv. Vrb. p. Ptuja 3 „ — „ Šmid Janez, bukvovez........2 „ — „ Balon Anton, župnik na Vranskem .... 5 „ — „ Šah Matija, posestnik v Liscah......2 „ — „ Jurčič Jožef, župnik v Dramljah.....2 „ 10 „ Orožen Ignacij, stolni dekan......10 „ — „ Baronica Konst. de Traux.......2 „ — „ Dimic Ana............2 — Mikuš Valentin, mestni kapelan.....5 n — n Modic Janez, župnik na Priskori.....10 — „ Mraz Tomaž, dekan v Vuzeniei.....4 — n Sevšek Ana, posestnica na Šmikl. hribu . . 5 „ — „ Murn Matija, čevljar in posestnik na Bregu 2 „ — „ Erišpin Krišpinovič .........3 „ — „ Novak Ana (reete Radoj) posestnica na Bregu 5 „ — „ Bohnie Filip, dekan v Brasloveah.....10 „ — „ Baš Lovro, c. kr. notar v Celji (1886 in 1887) 4 „ — „ Starnpe Liza iz Brega........3 n — n Gmeinor Karol, župnik v Širjah.....5 „ — „ Schellander Ljudovik, finančni uradnik v pok. 2 „ — „ Škerbee Martin, vikar v Konjicah .... 5 „ — „ Dolinšek Blaž, župnik na Frankolovem . . 2 „ — „ Žigan Julij, c. kr. poštar na Polzeli .... 2 „ — „ Volilo po f Jern. Zupaneu iz G. Hud. . . . 200 „ — „ Hudovernik Ljud...........10 „ — „ Jazbec Rozalija ...........2 „ — „ Ana Hudovernik iz mesta.......2 „ — „ Celjska posojilnica darovala.......100 „ — „ Žolgar Mihael, c. kr. profesor......5 „ — „ Jera Žitnik.............2 „ — „ Več skupaj je dalo .........7 „ — „ Slomškovih zbranih spisov IV. knjiga: različno blago, (I. del: „Šola in odgoja" str. 180; II. del: „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. del: „razna poučna tvarina" str. 357—428 dobiva se izvod po 1 gl. pri izdajatelju : Mih. Len-dov§ku, župniku v Makolah (Maxau b. Poltsehaeh); IH. kn jiga, životopisi, str. 397 pa po 70 kr. Po ravno isti ceni tudi po vseh slovenskih bukvarnah! Prva in druga knjiga ste pošli; Val. Orožnovih pesni je še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr. Pete knjige: ..Slomškovi ,,pastirski listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani. m**nn*HnnnnKunxn* [ Brata Eberl, * ; izdelovalca oljnatih barv, lirnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. □CiJ »HI5»H_§ :t ni:», za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje ceno. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ?? v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem JE lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše V nego vse te vrste v prodajalnah. Ooiiilto na zahtevanje. u*x****x***x**u**l !!gl