1Z9. Številko.
u LjuiUani, v tetrtek, 6. lonllo 1907.
XL leto.
totaja vsak dan mtw, izimši nedelje in pnanite, ter velja po pottt prejeman za avatro-oflrak. dežele za »se leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 80 h. Za L|nbliano s pošiljanjem na dom za vse leto {4 K, za pol lata 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tn|e delale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba Htz istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za —Mi se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se lzvolč frankovaH _ gotoplsl se ne vračajo. — D radništvo In npravnlštvo je v Knaflovih ulicah it. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., npravnlštvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t j. administrativne stvari
JMesetna priloga: „Slovenski Tehnik44
Uredništva telefon it M.
emne številke po 10 k.
Opnnlitra telefon it 89.
merlkalno-nemška zveza.
Kar smešno je že, kako se klerikalci trudijo, da bi utajili svojo zvezo z )šemci. Samo smešno je to prizadevanje, zakaj kar se je že dolgo pripravljalo, to se je k23. maja poka-za.o tako jasno kot beli dan: nemški Losvonromovci so šli do zadnjega v boj za klerikalnega kandidata. To stoji, to je videl ves svet, tega nihče ne taji in s tem je vse dokazano.
Pripravljala seje ta zveza že dogo. Tuci v časih, ko so klerikalci najsr->je insultirali posamične nemške politike in vodili najstrupenejši boj proti nemški stranki, so vedno računali na to, da sklenejo s temi istimi Nemci še prijateljstvo in politično zvezo.
Prvi tak poskus so napravili pred leti pri tistih občinskih volitvah v Ljubljani, pri katerih so zadnjikrat v<e tri stranke nastopile z lastnimi kandidati. Tedaj je prišlo do ožjih volitev in tik pred tistimi ožjimi voli -ami je hitel dr. ŠusteršiČ k rajnemu dr. S u p a n u in mu ponudil zvezo ter šest ob-činskih mandatov. Na vse načine se je dr. ŠusteršiČ takrat trudil, da bi bil ustvaril nemško-kleri-kalno zvezo. Pridobil je tudi res dr. Supana za svoj načrt ali vzlic vsemu prizadevanju ni mogel dr. Su-pan nemške stranke pridobiti za to, kajti uprl se je dr. ScharTer in vso akcijo onemogočil. Nikdar s klerikalci — to je bilo načelo dr. ScharTerja in dokler je on živel, se je nemška stranka tega tudi držala.
Od tistega časa, ko se je ponesrečil Susteršič-Supanov načrt, so klerikalci vodili proti Nemcem posebno strasten in srdit boj, ki je kulmini-ral v velikanskih, brezprimernih škandalih, ki jih je uprizarjal dr. Susteršič v deželnem zboru. A N e m c i so
vse to pozabili, Čim je prišla na dan volilna ref orma. ŠusteršiČ in Schwegel, Krek in Barbo, so postali najboljši prijatelji v tistem hipu ko seje Šusteršičzave-zal, ohraniti 50 na pol banke r o t n i m n e m š k i m veleposestnikom deset mandatov. Kaj takega niso Nemci nikdar pričakovali. Nasprotovali so vsaki volilni reformi,  ker  so spoznavali,  da je privil egij veleposestnikov nekaj tako nenaravnega,  nekaj tako vnebovpijočega,  da mora vsaka volilna reforma pred vsem skrbeti, da se ta privilegij  odpravi  ali vsaj utesni  času  in razmeram primerno. Nemci so sami računali,   da v n a j -boljšem slučaju se veleposestvo razdeli tako, da bi imeli v deželno desko vpisani  veleposestniki pet mandatov, vsi drugi pa pet — kaj čuda, d a s o z obema rokama sprejeli ŠusteršiČ - Krekovo   ponudbo, ohraniti nemškemu veleposestvu vseh   deset   mandatov, dasi bije  tako   zastopstvo v obraz vsaki pravici in vsaki pravičnosti.
Od tedaj obstoji nemško-klerikalna zveza. Prva konse-kvenca je bila, da so takoj ponehali v „Slovencu" napadi na nemške gr ofe in barone, ki so bili poprej na dnevnem redu in da je klerikalna žurnalistika začela Nemce skrivaj ali očitno gladiti in božati. In Nemci so se hitro izkazali hvaležne. Ko je dež. odbor določeval svoje zastopnike v okrajnih šolskih svetih, je grof Barbo zagnal čez planke svoje liberalno prepričanje, pozabil na svojo ljubezen do moderne šole, pometal naprednjake, prijatelje šole in učiteljstva, iz okrajnih šolskih svetov ter na njih mesto posadil n aj s tr u p en ej š e sovražnike šolstva, in sploh prosvete. Ali naj kdo verjame, da je to storil grof Barbo iz ljubezni do
šole V Ne! Tu seje očitno pokazala klerikalno-nemška zveza.
Zato pa se ni nihče čudil, da so Nemci pri državnozborski ožji volitvi zapisali na svoj prapor nHeil Hans Kregar". Pljunili so na naprednost, ki so jo imeli vedno samo na jeziku, nikdar pa nič v srcu in šli v boj za najgrjo klerikalno družbo, kar jih je kdaj zemlja videla. Celjska „Deutsche Wachtu je razkrila in s tem pritrdila, kar se je v ljubljanskih nemških krogih govorilo, da so namreč klerikalci za slučaj zmage zagotovili Nemcem več mandatov za obč. svet. Česar Nemci, dokler je živel dr. Schaifer, niso marali sprejeti iz klerikalnih rok, to so bili zdaj pripravljeni sprejeti. Seveda so delali račun brez krčmarja. In kako so to moraliČno opravičevali. Prej so klerikalce zaničevali kot neko vrsto anarhistov in občenevarnih subjektov, zdaj pa se je neresni dr. Eger povzpel do gorostasnosti, da je imenoval klerikalce n^*6 konservative P ar t eia, dasi klerikalci sami odločno odklanjajo to imenovanje in tudi njih dejanja svedočijo, da s*o vse prej kot konservativci.
Politične zveze se izražajo vedno v dejanjih. Navedena dejstva, ki jih nihče na svetu ne more tajiti, so tako trden in neovržen dokaz nemško-kle-rikalne zveze, da je vsaka beseda odveč. Dejstva so dokaz vseh dokazov !
Prestolni govor.
Dunaj, 5. junija. „Zeit" že ve povedati vso vsebino prestolnega govora, s katerim se otvori novi državni zbor. Cesar izreče v prestolnem govoru veselje nad delovanjem v preteklem državnozborskem zasedanju. Potem našteva celo vrsto zakonskih načrtov, ki se predlože novemu par-
lamentu. Glede novih železnic se poudarja potreba, da se upošteva južni del države — Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Na socijal-nopolitičnem polju se naglasa potreba, da se ustanovi zavarovanje za starost in onemoglost. Nadalje napoveduje cesar nov brambni zakon z dveletno vojaško službo in vojaški kazenski zakon. Končno se omenja de-bro razmerje z vsemi državami, da so se tudi razmere s Srbijo zb olj-šale ter izreka željo, da bi se dosegel mir med narodi.
Složni Čehi.
Praga, 5. junija. Minister dr. Fort se je pripeljal danes v Prago, da se udeleži posvetovanja čeških strank. Navzoč je bil tudi minister dr. Pacak. Svoje zastopnike so poslali vsi češki organizirani državni poslanci, in sicer napredna stranka, Mladočehi, Staročehi, agrarci, stranka Čeških državnih pravašev, radikal ci in klerikalci. Predsedoval je poslanec P raže k. Zastopniki vseh strank so se oglašali za nameravani skupni češki klub, ćeš, da le tako zastopstvo more priboriti Cehom pravice. Posl. Klofač se je v imenu radikalcev izrekel brezpogojno za tako združitev, toda zastaviti se morajo vse sile, da ne zavzame kler i kali-zem odločilnega mesta v klubu. Tem nazorom se je pridružil tudi posl. profesor M as ar y k. Posl. Peška se je v imenu agrar cev tudi izrekel za skupen klub, vendar se naj poprej konstituirajo posamni strankini klubi. Posl. dr. Kramar je izjavil, da bo mogoče o klubovi taktiki v državnem zboru govoriti šele pozneje. Posl. dr. Stransky je imenoval današnji dan zgodovinski moment v političnem življenju Češkega naroda. Posl. Hruban je izjavil, da bodo današnjo odločitev čeških strank slišali v ministrsko predsedstvo in še
višje navzgor. Minister dr. Pacak je opozarjal na neslogo med Nemci ter izjavil, da bo združitev Čeških strank velike važnosti za češko politiko. Za osebe sedanjih čeških ministrov se pri tem ne gre. Ako bi češka politika zahtevala, bodeta oba z dr. Forfcom takoj odstopila. — O tem pomembnem zborovanju se je izdal komunike, v katerem je rečeno med drugim: Zastopniki vseh čeških strank so se izrekli soglasno za skupen klub v državnem zboru, kojega naloga bo, zastopati narodni in državnopravni program.
Neslozni Nemoi.
Dunaj, 5. junija. Vsenemški poslanci Iro, J ager, Malik in Spiess ne pristopijo k nemško na« cijonalni zvezi, češ, da zveza ne zastopa niti narodno, niti svobodomiselno organizacijo, temuč ima le namen, podpirati strankarske nemške ministre.
Nemško napredni osrednji volilni odbor na Dunaju je obsodil gonjo proti poslancem baronu Hocku, Ku-randi in dr. Ofneiju ter izrekel upanje, da se ^okoli teh treh rjosian-cev zbero vsi resnično svobodomiselni nemški poslanci v skupen klub. Ker so se tudi poslanci Licht, De-mel in Redlich odrekli nemški napredni stranki, bode baje teh šest nezadovoljnežev ustanovilo nemško demokratično stranko ter privabili v njo nezadovoljneže iz vseh nemških strank.
Praga, 5. junija. „Bohemia4 piše, da je nemška napredna stranka nehala eksistirati in da se njeni Člani sploh več ne zbero. Večina njenih poslancev pobegne k novi Hockovi demokratični stranki. Za novo nemško nacionalno zvezo nastanejo na ta način nove težave.
Novi poljski klub
Lvov, 5. junija. Nova poljska ljudska stranka je obljubila
LISTEK.
Cerkev in suženjstvo.
Ti-le jezuvitski prebrisanci, ki so v ljubljanski stolni cerkvi minole dni zabavali svoje občinstvo z anekdotami in pravljicami, morajo imeti jako široke vesti. Vsega so se upali. Trdili so najgorostasnejše neumnosti in za-nikovali najočitnejše resnice. Kadar je kateri teh pridigarjev sapo zajel in za trenotek utihnil, se je človek nehote* vprašal: s čim me bo pa zdaj poskusil nafarbati?
Največja med vsemi predrznostmi, ki si jih dovoljujejo ti katoliški iaži-ucenjaki, je pač sistematično pa-Čenje zgodovine. Eno največjih lazi, ti jo klerikalci s posebno vnemo raz-^rJaJo> naj ovržemo v naslednjih vrsticah.
Cerkev se ponaša, da je odpravila suženjstvo. To je slišati skoro &a vsakem shodu, to se premieva v vsaki apologetični knjižuri, to se dopoveduje zlasti po socialni emancipaciji hrepenečim stanovom, to se proglaša kot najlepši demant v vencu zaslug, ki si jih je papeštvo bojda pridobilo za razvoj človeštva. No, če so zasluge, ki si jih lasti papeštvo,
vse tako neosnovane, kakor ta, potem ni papeštvo sploh ničesar storilo za Človeštvo.
Že davno pred Kristusom so razni grški filozofi začeli oznanjevati nauk človekoljubja in se zavzemati za enakopravnost in enakovrednost vseh ljudi, torej za odpravo sužnosti. Ta nauk je pa našel ravno tako malo privržencev, kakor so jih našli v prvih časih nauki Kristusovi in nauki v rimski državi kmalu po Kristusu nastopivših stoikov. Kristusovo kri-stjanstvo je bilo proklamacija najlepših moralnih naukov in najideal-nejših Človeških pravic. Po teh naukih ni bilo v človeški družbi prostora za suženjstvo, kajti Kristus je učil, da so vsi ljudje enako vredni in da morajo imeti vsled tega enake pravice, učil je, ljubiti svojega bližnjega, nalagal ljudem dolžnost, podpirati siromake in se zavzemati za zatirance. In res, v prvih časih se je kristjan-stvo vestno držalo naukov Kristusovih. Prav s svojim naukom o enakovrednosti in enakopravnosti vseh ljudi si je pridobilo največ pristašev. Kristjanska vera je bila dolgo časa vera sužnjev, vera, brezpravnih zatiranih in zavrženih in zato je bilo pripadnikom te vere strogo prepovedano imeti sužnje in z njimi kupčeva ti.
čim pa je kristjanska vera zadobila trdno organizacijo in postala državna cerkev, je pozabila na Kristusov nauk o enakovrednosti in enakopravnosti vseh ljudi in je postala krepka zaščitnica suženjstva. Cerkev je bila takrat in potem še dolga stoletja tako mogočna, da so se njenim poveljem pokorno vklanjali najsilnejši vladarji. Ravno na pravnem polju je cerkev dosegla vse, kar je le hotela, preustrojila je malone vse pravne razmere, toda za odpravo sužnosti ni niti prsta ganila. Kako tudi! Cerkev je s kruto neusmiljenostjo preganjala in zatirala svobodo mišljenja in ta cerkev naj bi se bila zavzela za svobodo oseb, za tiste ljudi, ki jih je imela še najbolj v rokah?
Notranje premembe, ki so se zgodile v cerkvi, so tudi mnogo pripomogle, da je cerkev varovala in ščitila suženjstvo. V prvih kristjanskih Časih so bili vsi verniki enakovredni in enakopravni in ni bilo med duhovniki in med verniki nobenega razločka. Verniki so si sami izbirali svoje škofe in mašnike in jih tudi lahko odstavili, ker je imel zbor vseh vernikov vso oblast v rokah.
Sčasoma pa se je to premenilo. Mašniki so sprevideli, da je njih poklic dobičkanosen in skušali so na vse načine,  da si ustvarijo neki mo-
nopol in zagotove neko avtoriteto, ki bi njim dala v roke vso oblast, vernike pa pripravila ob vsak vpliv in ob vsako veljavo. Preveč obširno bi bilo, če bi hoteli tu popisati razvoj tega procesa. Dovolj je, če pribijemo, da se je popolnoma posrečil. Konec je bilo ravnopravnosti in ravnovred-nosti vseh vernikov. Duhovniki so postali gospodarji z neomejeno oblastjo, verniki pa popolnoma brezpravni. Da taka cerkev niti slišati ni hotela o odpravi suženjstva, je pač naravno. Kako bi se bila mogla zavzemati za osvobojenje sužnjev, ko je svobodne vernike s silo in z vijačo vpregla v jarem duševne in cerkvene sužnosti.
Pa tudi lakomnost in sebičnost je mogočno vplivala na to postopanje katoliške cerkve. Škofje, duhovniki, in samostani so si bili s časoma pridobili velikanska posestva. Sužnji so jim obdelavah* ta posestva, delo sužnjev je dajalo tem gospodarjem cerkve ogromne dohodke in zato so čuvali, da se ohrani suženjstvo, bolj so čuvali na to, kakor na verske resnice. Z odpravo suženjstva bi bili ti sveti možje izgubili malone vse svoje velikanske dohodke, a odpovedati se posvetnemu imetju ni nikomur izmed njih prišlo na misel. (Konec prih.)
0 pomenu čeJko-sloven-skeio ženskega sestonho v Prosi.
(Konec.)
Ugovarjalo se bo menda s težavami, ki jih pripravlja vsako večje gibanje; govorilo se bo morda o pomanjkanju delavnih moči in sredstev in o indolenci širših ženskih krogov. Zdi se nam, da je vse to prinesel in pripravil Čas, da čutimo povsod, da se temu že bližamo in da je potrebna samo resna volja, da se vse to izvrši. Sestanek v Pragi naj bi dal impulz k zadnjemu koraku, da se združijo slovenske ženske sile v skupno moč, ki bo rodila mnogo blagodejnega v narodnem in kulturnem ozira za žen-stvo samo in za narod.
Kdor bi mislil, da je vse to utopija, naj pogleda delo in napredek ,,Sploš. slov. ženskega društva" in drugih ožjih ženskih društev. Pogleda naj nekatere delavne podružnice C. M. družbe! Vidimo povsod silo in voljo. In te sile in volje je mnogo več, nego je danes vidimo in čutimo. Izraziti se bo mogla šele v splošni ženski organizaciji. Zakaj so na primer zaspale mnoge podružnice C. M. družbe V  Ker  niso  imele kontakta z
vstopiti v novi poljski klub s pogojem, da se revidirajo klubova pravila. Voditelji poljskega kluba so dali na to obvezno obljubo, da se pravila revidirajo, na kar je zvečer ljudska stranka olioijalno prijavila svoj vstop. Novi poljski klub bo štel potemtakem nad 70 poslancev.
Nižjeavstrijski deželni zbor.
Dunaj, 5. junija. V današnji seji deželnega zbora se je razpravljalo o zvišanju plač veroučiteljem na ljudskih šolah. Posl. Sel t z je ostro pobijal predlogo, češ, da zakon izrecno     prepoveduje, jemati
sredstva za verski pouk iz davčnega denarja. Vzkliknil je: „Ali vas ni sram, porabljati za katoliške namene umazan denar židovskih oderuhov in denar brezbožnih protestantov? Zakaj ne greste beračit k verskemu fondu?u — Predloga je bila seveda sprejeta.
Hrvaško-madžarski spor.
Budimpešta, 5. junija. Danes se je začelo razpravljati v parlamentu o jezikovnem vprašanju pri železnicah. Tozadevno predlogo, s katero se regulirajo železničarjem plače ter se določi za nje službena pragmatika, je utemeljeval železniški minister Kossuth. Proti koncu svojega govora je rekel, da se mora pri tem dotakniti delikatne točke. Znano je, da je on bil in je še najbolj goreč pristaš madžarsko-hrvaškega prijateljstva. Niti njemu, niti vladi še na misel ne prihaja, kratiti Hrvatom pravice. Na drugi strani pa tudi od ogrskih pravic ničesar ne popustimo. Jezik železničarjev je bil dosedaj madžarski in uradni jezik tudi v bodoče ostane madžarski. Po tem je skušal dokazati, da hrvaške zahteve v tem oziru nasprotujejo ogrsko - hrvaškim nagodbenim zakonom. Nagodba določa, da je uradni jezik za skupne urade na Hrvaškem hrvaški. Toda železničarji niso državni uradniki. Vlada je izkazovala dosedaj Hrvatom največjo naklonjenost (?) in goji odkrito željo, ohraniti prijateljsko razmerje s Hrvati. Toda nikdar ne bo ogrske vlade, ki bi privolila, da bi se nagod-beni zakoni razširili. — Prvi je govoril posl. Supilo, ki je zahteval, da morajo priti vsi hrvaški govori v stenografični zapisnik v prvotni obliki. To mu je zagotovil predsednik. — Potem je imel dolg in temeljit hrvaški govor posl. dr. Vrbanić, ki je dokazoval, da daje nagodba Hrvatom pravico, zahtevati pri vsaki javni upravi hrvaški uradni jezik. Isto velja tudi glede železnic.
Novi bolgarski ministri.
Sofija, 5. junija. Minister za javna dela je postal Halačev, vojni minister   pa   ravnatelj   vojaške šole
general Nazlimov, ker je general Savo v odstopil.
Kritičen položaj na Portugalskem.
M a d r i d, 5. junija. Zaradi ustavne krize so vse stranke brez izjema proti kralju Karolu in njegovi vladi Proti-dinastiene agitacije so se razširile po vsej deželi tako, da se je bati vsak čas vstaje. Kralj se neupa več iz palače, ker se boji demonstracij; kraljica je bila pretekli teden trikrat inzultirana na ulici. Časopisi pozivajo narod, naj odpove davke, ker proračun nima parlamentarne odobritve. Vse šole z vseučiliščem vred so zaprte, ker učenci štrajkaj o. Včeraj je pred kraljevo palačo odrekla grajska straža pokorščino poveljniku. Vojake so morali s silo razorožiti. Vojaštvo v Oportu se punta, častniki so sklenili, da prepuste svoje sarže na razpolaganje vojnemu ministru.
Dop
ISI
Iz ljubljanske okolice. Star pregovor pravi: Bliže cerkve, bliže pekla, enako bi skoraj lahko rekli: bliže mesta, bliže neumnosti. Stari pregovori imajo v sebi dosti resnice in skušnja uči, da je resnica, kar je naučila skušnja. In ista skušnja nam tudi kaže, da so okolice mest navadno najbolj zaostale, da so to najbolj nezavedni kraji. Okolice Ljubljane, Celja, Maribora n. pr. so najbolj nazadnjaški kraji na Slovenskem. Predvsem pa se gotovo odlikuje ljubljanska okolica. Človek bi pač pričakoval popolnoma nasprotno, da ljudje, ki pogosto lahko zaidejo v mesto, prineso od tam kaj pametnega seboj, v resnici pa prineso kvečjemu kako novo modo. Ljudje, ki so več oddaljeni od mesta se nasprotno več zanimajo za druge stvari, ki se slišijo iz mesta in tako dobimo na Kranjskem odležne vasi, ki so napredne, doČim je ljubljanska okolica torišče pristnega kranjskega klerikalizma, odkoder razni klerikarni turnarji in tercijalke bombardirajo belo Ljubljano. Ta bela Ljubljana ima torej zelo Črn pas okoli sebe in črna pika v Ljubljani se trudi, da bi to črnilo zalilo celo ploščo, da bi izginila bela Ljubljana. Zadnje volitve so vse to jasno dokazale in ljubljangka okolica je bila za generala dr. ŠusteršiČa najvarnejši kraj, kjer je mogel svoje zavedne volilce vleči za nos. Pokazalo se je torej kot^ nekako opravičeno, če imajo Ižance, Smarce itd. v Ljubljani za ne posebno razumne ljudi, ki si na njih račun meščani izbijajo Šale. 600 mož je glasovalo za svojega neodvisnega kandidata, drugo je klerikalno. Kandidat je bil nadučitelj, vsega zaupanja vreden mož, in značilno je, da je nekaj učiteljev glasovalo zoper njega, tako n. pr. v št. Jurju in v Šmarju. Dr. ŠusteršiČ je na svojih shodih govoril proti šoli in proti učiteljstvu in šentjurski učitelj n. pr. je šel naravnost v boj za njega proti svojemu kolegu, ki je po pravici postavil dobro šolo in dobro učiteljstvo kot predpogoj vsakega gospodarskega napredka. Učiteljstvo si lahko Šteje v čast, da je iz njih vrst nastopil mož, ki se ni bal povedati te resnice ter si upal kandidirati na tem
programu, ki pač' v nezavednem kraju, kot je ljubljanska okolica, ne more pritegniti ljudstva, ker ne ve ceniti pomena šole ter ga bolj vlečejo Šuster-šičeve obljube. Žalostno pa je, če proti temu glasuje — učitelj. Kaka izdajica je tak človek svojemu stanu! In to morda za par kozarcev vina, ki jih dobi v farovžu. Velikanska večina slovenskega učiteljstva stoji danes v naprednem taboru in drugega si pač ne moremo misliti. Saj je dola znamenje napredka, učiteljstvo je inteligenca in kak napredek, kaka inteligenca je klerikalni  učitelj,   farški podrepnik. Drugod se bore njegovi kolegi med trumo  zavednih mož  za izboljšanje šole, za napredek vasi, bijejo boj zoper denuncijanstvo in napadanje od farške strani, ki hoče uničiti posameznika in učiteljstvo v celoti s tem, da jih drži pri njih bornih plačah, — dočim sama zastonj   brezdelno grabi kmetska denarje, — ter uničuje učitelju tako potrebni ugled s hinavskimi  napadi ter ga skuša moralno uničiti, tu na se postavi učitelj preti učitelju kandidatu ter stopa v eno vrsto z najhujšimi sovražniki svojega stanu. Od vsakega učitelja bi se moglo zahtevati vsaj to, da se zaveda, kakega pomena je njegov stan ter da skuša v ljudstvu utrditi mnenje, da je šola kot podlaga izobrazbe, tista, ki pelje k blagostanju ljudstva — in tu gre učitelj v boj za kandidata, ki sramoti šolo, češ, nkaj bomo zidali palače po vaseh . . Da, mi zidamo palače, pa ne svojim otrokom, da bi se tam vzgajali, ampak tujim . . . Žalostno je tembolj, da se ravno v mestni okolici najdejo taki učiteljski individui. Pričakovati bi bilo, da spadajo blizu mesta naj inteligentnejši učitelji, ki imajo vzrok, da imajo več zveze z mestom, opažamo pa, da ravno v ljubljansko  okolico štulijo najkomodnejši ljudje in najbolj pobožne učiteljice, prvi zato, da imajo blizu Ljubljano zaradi opravkov, druge zato, da hodijo v mesto k spovedi in da prodajajo tam svoje tercijalstvo. Med tem morajo  inteligentne gospodične tičati bogve v kakšnih hribih daleč od sveta,  da jim je komaj enkrat   na  mesec  mogoče iti v mesto ; na   kako   gledališče   ali   koncerte pa sploh misliti  ne  smejo.   Mislimo, da tercijalka-ueiteljica  svoje pobožnosti tudi v hribih lahko opravi, da ne bo delala ljudem nadlege, ljudje pa, ki so za med ljudi, naj pridejo med ljudi in  bliže mesta,  da se jih ne ubije v zakotnih vaseh, kakor se to godi zdaj, docim se učiteljice ljubljanske okolice vozijo v Ljubljano množit razno tercijalstvo — in ne same, ampak s celo šolo. V nedeljo smo videli na Rakovniku pri neki procesiji, na kateri so prenašali nekak kip, tudi šmarsko šolsko mladino z zastavo. Zastava je pomenila, da seje torej te procesije udeležila šola ofici-alno. Vprašamo  dostojne šolske oblasti: ali j e šmarska tri-razredna šola zato, da se nje otroci pod vodstvom učiteljice T. dkulj z zastavo na čelu udeležujejo procesij  tri ure proč od vasi in raznih obhodov, kinimajosšoloinvzgojo nič skupnega? Ako hoče šmarska učiteljica hoditi v Ljubljano in na Rakovnik k procesijam, ji tega nihče ne brani, ako pregovori  starše, da ji dajo otroka seboj in so toliko nespametni, da to store, se tudi ne da pomagati, odločno pa moramo protestirati proti temu,  da vlada na zavodu kot je Šmarska Šola tercijalska učiteljica  ter  zlorablja  v  svoje namene
drugimi, osamele so in pomrle. In ženBtvo po naših manjših mestih se spravlja v ožje kroge in hoče, a omejeno je na sebe in pogosto ne more tako uresničiti svoje sile, kakor bi jih, ko bi bilo v organizaciji.
Tu se vidi, kako je potreben kontakt ženskih krogov med seboj, kako je potrebna organizacija in kako taka organizacija deluje, kaže nam češka ženska organizacija. Poznanje take organizacije bi bilo torej za nas velikega pomena in sestanek v Pragi nam nudi, da si jo ogledamo. Ogledamo pa si lahko vse sadove te organizacije, to so institucije, ki so v prid in v korist češke ženske izobrazbe nastale prav po vplivu ženske organizacije, ali celo direktno delo te organizacije.
Pred vsem nas more res zanimati „Ženski klub češki" kot središče organizacije s svojo čitalnico, dvorano itd. Odidemo li od tu nazaj po Jungmannovi ulici, dvigne se pred nami velika palača, da nehote obsto-jimo pred njo. Tu je središče češkega gospodinjstva. Palača se imenuje: „Domacnost" (naša gospodinjska šola) Cela stavba in zavod je delo čeških žen. Notranja uredba in delovanje tega zavoda mora brezdvomno zanimati vsako Ženo in predvsem vsako gospodično, ki misli postati gospo-
dinja. Lahko smo se pokrepčali tudi z izb ornimi izdelki kuhinjske šole. Ne daleč od tega zavoda v obližju češke tehnike vis »a-vis trgovski akademiji, kjer je tudi ženski oddelek, novo veliko poslopje : „Vyrobny spo-lek(t. Eden najbolj obiskanih ženskih zavodov v Pragi je pa Šola za šivanje, vezenje itd. Imamo na Slovenskem že nekaj krasnih zastav in pasov, ki so delo te šole. Predsednica tega zavoda je češka pesmica Kliska Krasnohorska, ki ima velike zasluge za organizacijo češkega ženstva za ustanavljanje ženskih učnih zavodov in tudi ,,Vyrobny spolek" je v glavnem njeno delo. Zavod je znan po svojih izbornih močeh in po krasnih izdelkih, za povzdigo vezenja in ročnih ženskih umetnosti ima obilo zaslug. Danes, ko se v vzgoji poudarja potreba nadaljevalnih šol, vidimo nadaljevalne ženske šole v obeh pregledanih zavodih že uresničene od ženske organizacije. Ako gremo od tu preko Karlovih nasadov po Ječni ulici, pridemo do ženske gimnazije „ Minerva". Ta zavod je storil v ženskem šolstvu velik korak naprej in ima velikih zaslug za višjo žensko izobrazbo. Priznati moramo, da so med Jugo-slovankami Bulgarkinje in Srbkinje dosti bolj vnete ma višje Šolstvo nego Slovenke in Hrvatice. Čehinje štejejo
zdaj med seboj že nekaj doktoric, Slovenke imajo eno. V razvoju ženskega šolstva imajo gotovo tudi profesorice svoj pomen.
Sporedno s Čehinjami v kraljestvu deluje na Moravskem v Brnu žensko društvo „Vesnau, ki skrbi za ženske nadaljevalne in višje šole ter za organiziranje ženskih sil k skupnemu delu.
Grotovo bi se dalo pogledati in videti se marsikaj, a morda imamo že zdaj prepričanje, da je mnogo takega in podobnega tudi nam potrebno in da se bo dalo doseči vse to, kadar bodo združene slovenske ženske sile v skupno organizacijo s skupnim glasilom, ko bomo mogle stopiti v zvezo z naprednim in delavnim Češkim žen-stvom. Temu začetek bodi prvi češko-slovenski ženski sestanek v Pragi, Id naj pelja k bodočemu skupnemu uspešnemu delu.
Naj se slovensko ženstvo zaveda svojega velikega pomena v narodnem življenju in išče naj poti, kako uresniči svoje sile! Navdušenje k novemu delu na novih potih naj nam da prilika V. sokolskega zleta.
Za ženski sestanek se je priglasiti vsaj do 31. maja pri „Splošnem ženskem društvu" v Ljubljani.
Vsem Slovenkam pa kličemo: na svidenje v Pragi!
vodstvo, starše, mladino in šolsko zastavo  Kolikor smo informirani, je izpeljala učiteljica svoj zviti načrt pod pretvezo, da gre z otroki na izlet v Ljubljano. Vprašamo pa šolsko vodstvo, kako je moglo izročiti zastavo, ne da bi se vedelo, kam pojde ta zastava! Kaj si bo mislil svet o Slovencih, ako bodo začele tercijalske učiteljice s šolskimi zastavami voditi mladino po shodih raznih bratovščin ? Šola nima s procesijami izven fare nič opraviti, ako se jih ne udeleže — kar bi bilo morda pri nas tudi še mogoče — vse šole iz okrožja in mislimo, da je  zastava  vendar  nekaj toliko spoštovanja   vrednega,   da se z  njo nastopi le  pri svečanih prilikah, kadar je zbrana cela šola s celim vodstvom. Kako pridemo torej do tega, da se jo vlači po takih krajih in ob takih prilikah.   Pomilujem o krajni šolski svet šmarski, če ima tako malo zavesti in ponosa, da tako malo razume svojo nalogo.  Čudimo  se vodstvu, da ne pazi, kam učiteljica vodi otroke, ker ne verujemo, da bi hoteli starši plačati po 45 kr. od otroka zato, da bi šel učiteljici na čast v Rakovnik za procesijo. Za majske izlete je dovoljen vsak dan, mora pa se dan porabiti tako, da vidijo otroci muzej in druge mestne znamenitosti, ne pa da gredo za procesijo. Na majske izlete v mesto se ne jemlje seboj zastav, ker to nima zmisla.   Kje so Časi, ko je imela mladina lepo majsko veselico, ki so ji jo priredili nje prijatelji, danes pa vlačijo otroke po procesijah. Na ta način bo ljubljanska okolica še dolgo črna. Kaj čuda, ko sede v kraj-nem šolskem svetu ljudje, ki jim je pomen šole tuj, ki jim je skrb za mladino deveta briga!  Kaj čuda, ko učitelji in naduČitelji glasujejo zoper svojega kolega, za poslanca, ki na javnem shodu negira potrebo šol. In to se godi v okolici bele Ljubljane. Tako nastopa učiteljstvo proti samemu sebi, in liudstvo je seveda proti šoli, proti napredku, proti izobrazbi in črni se smejejo.  Prišli bodo na tak način časi, ko bo šolska mladina z zastavami prihajala v Ljubljano  obhajat klerikalne   zmage in bo molila po ulicah, da bi bili ljudje povsod tako neumni, kakor na Kranjskem, da bi dobili vse mandate klerikalci.   To bo vzgoja! Učiteljstva — posebno naprednega — ne bo treba, ker je cerkev in farovž dovolj. Šola pa postane zopet mežna-rija, kakor je bila.  Ljudstvo pa naj trpi in dela, Čemu bi se učilo. Morda bi se znalo nazadnje celo spametovati, da bi zahtevalo učiteljev. In kaka nevarnost bi to bila za one, ki na pr. na šmarski šoli vzgajajo sedaj! To pribijamo kot žalosten dokaz črne dobe v ljubljanski okolici ter zahtevamo, da bodi šola posvečena vzgoji, ne pa da se dela ž njo pri bratovščinah štafaža. Opozarjamo poklicane faktorje na te pojave. Slovenskemu učiteljstvu pa želimo, da kmalu izginejo iz njegovih vrst ljudje, ki so z duhom in dejanjem proti napredku — učiteljstvu.
Socialno vprašanja.
Naj se prepirajo o tem, da-li temelji država na nasilnem zarobljenju in na pravu močnejšega, ali je svobodno delo pogodbe in sporaztim-ljenja med državljani, v tem se ujemajo vsi, da držana ni abstraktno bitje in da ne obstoji zgolj radi samega sebe. Tudi Če bi država imela samostojen namen, ako bi torej bila zgolj namen zase, bi ne mogla tega namena doseči brez sodelovanja po-samnih svojih članov. Moč in sila Članov je torej pogoj moči države. Vrhu tega imamo opraviti ne s teoretično, nego s pravo državo, ki se ne drži meja, katere so ji zastavili teoretiki in ki jih je že daleko prekoračila. Država se v resnici ni s tem zadovoljila, da bi omejevala posam-nika v njegovi svobodi v svrho, da zagotovi skupno mirno življenje drug poleg drugega, ter samo razdeljevala bremena policijske in justične oblasti na splošnost, nego je uvidela, da je v interesu splošnega ljudskega blagra potreba obdaČiti vse za delo sposobne ljudi povsod tam, kjer nedostaja sila posamnika.
Skrb za pouk in duševno naobrazbo se vobČe smatra za prvo nalogo moderne države in moderna država tudi skuša nalogo izvršiti.
Dejanska skrb za gospodarski blagor pa se kaže samo od slučaja do slučaja na tem ali onem polju. Toda ti slučaji se množe in na vedno večjih poljih se pojavlja skrb za gospodarsko blagostanje.
Država podpira, da navedemo samo nekaj slučajev, z gmotnimi subvencijami v najrazličnejših oblikah boljše obdelovanje zemlje, vinarstvo, konjerejo, malo obrt, izvoz, paro-brodna in železniška podjetja. V vseh teh slučajih se obremene vsi davkoplačevalci v prilog posamnih skupin, ki imajo od tega neposredni in često tudi nedelejni dobiček.
Država, dežele in občine dajejo poleg neopravičenih — tudi razne docela opravičene podpore raznim korporacijam  in  društvom, da, celo
pridobnin8kim družbam. Vse to se pa prakticira deloma radi potrebnosti take pomoči, deloma pa radi koristi ki ga takšne podpore donašajo splog. nemu ljudskemu blagru. Ne glede na dobro umevane interese ljudskega blagra je samo pošteno in pravično da priskoči država, ki podpira moć. nejše skupine državnega organizma iz sredstev, ki jih prispevajo vsi, na pomoč tudi delavcem, ako potrebu, jejo take pomoči. Ako si delavec n« more sam zagotoviti s prispevki svojega delodajalca, če tudi Še tako zmerno preskrbo za slučaj onemoglosti, pa sme vzpričo važnosti svojega dela za skupnost apelirati tik državo s tisto pravico kakor druge skupine in drugi sloji. Tistega, ki nima kruha, ne zaslužka, ki je onemogel in zapuščen, podpirajo že se-daj iz javnih sredstev bodisi iz občinske ali državne blagajne. Razlika je samo v kvantiteti in v obliki. Sedanja podpora je navadno samo ne. gotova, prehodna in nezadostna: pri. spevek za pokojnino omogoča gotovo, trajno in najmanjši zahtevi odgovarjajočo dajatev. Sedanje stanje imenu, jemo „ubožno preskrbou, spremenjeno stanje pa bi bilo pravno zavarovanje.
Pokojnine za delavce bi se bile najbrže že zdavna uvedle v vseh državah, ako bi se šlo samo za delavce in delodajalce. Zakonodajstvo, ki temelji v bistvu na prisilnih prispevkih delavcev in podjetnikov, se je malo brigalo za to, Če je opravičei. prisilno prispevanje ; prav tako se je tudi uveljavilo potom zakona prisilna prispevanje delodajalcev za zavarovanje proti nezgodam. Dasi se s tem vsakdo docela strinja, vendar pa smemo trditi, da je bila država tu velikodušna na stroške drugih.
Pri pokojninah za delavce ne zadostuje samo sila. tu mora država pač pokazati nekaj več nego samo platonsko plemenitost. Ako pa vsi navedeni vzroki ne zadostujejo, da bi se opravičila državna pomoc.j? treba poseči po dobro izkušeni opor-tuniteti, ki se toli često kaže kot edina svetovalka politiki. Vlade nemške države so na primer motivirale dovolitev državnega prispevka s tem. da je s tem omogočena preskrba za invalidnost in starost v stanu podpi-rati splošni pridobninski in družabni red. Z drugimi besedami povedano, politična razsodnost smatra za potrebno, da se pridobi zadovoljnost širokih družabnih slojev in se s tem oja-čijo že obstoječe državne uredbe. T stremljenje imenujemo „državni cijalizem", beseda, ki se gemtertja vzbuja nekak strah, v resnici pa tiče države že globoko v socijalizmu in Avstrija je na potu, da napravi z uvedbo invaliditetnega lu starostnega zavarovanja za delavce velik korak naprej na polju državnega socijalizma.
S tem so v velikih obrisih navedeni vzroki potrebe in opravičenosti državne pomoči pri uvedbi pokojnine za delavce.
Leta 1901. je vlada predložila narodnostnemu gospodarskemu odseku v državni zbornici načrt tozadevnega zakona, ki se ima uvesti v Avstriji. Iz tega načrta je razvidno, da je ta postava deloma sestavljena po vzoru zakona, ki je v veljavi na Nemškem Uvede se vrsta plačilnih razredov, po katerih bodo razdeljeni zaslužki ali prejemki zavarovanju podvrženih delavcev. Kot maksimalna meja prejemkom se bo najbrže sprejel zneski 2000 do 2400 kron. Ta meja odg varja približno tudi na Nemsfcein določeni maksimalni vsoti. Zavarovalni dolžnosti bo podvržen tudi najmanji, najbolj nesamostojen deiavec, dninar itd. Visokost invaliditetne rente ?e bo pričela v najvišjem plačilnem razredu s 300 K in bo naraščala po visokosti prejemkov. V najnižjem plačilnem razredu bodo invaliditet ni prejemki seveda majhni, odgovarjajoč zaslužku V načrt se namerava sprejeti določba, da participirajo na stroških invaliditetnega zavarovanja država, delodajalci in delavci. Sele, ko bo določena participacija državne uprave, se bo lahko fiksirala visokost prispevkov delavcev in delodajalcev.
Vsekakor bodo morali plačevati delodajalci in delavoi vsak do polovice tiste prispevke, ki jih bo treba pokriti še potem, ko se natanko določi participacija države. Sodi se, da bodo stroški invaliditetnega zavarovanja približno enaki stroškom zavarovanja za slučaj bolezni. Invalidnost se prične, ako si delavec ne more več prislužiti tretjine svojega dosedanjega zaslužka.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. junija.
— Odgovor hrvatskih poslancev na snubitev dr. Susteršiča
Dr. ŠusteršiČ želi osnovati v parlamentu tak jugoslovanski klub, ki bi štel 30 članov in iz katerega bi bili
Dal|« v prilogi.
Priloga „SlOTcaskemi Harottr' »t. 129, 9ae 6. jnnlja 1907.
izključeni 4 napredni slovenski poslanci,  dr. Ribar in oba srbska poslanca.   Ta njegov načrt pa v jugoslovanski javnosti ni izzval posebnega navdušenja, nasprotno, vse Časopisje — izvzemši  edino   slovenske klerikalne liste — se je soglasno izreklo proti ŠusteršiČevi nakani, da bi se iz jugoslovanskega  kluba   a  priori izključili gori navedeni poslanci. Šu-steršiču so jele ginevati nade, da bi se   mu  posrečilo  zvariti „homogen klub", in da reši, kar se da rešiti, je vzel pot pod  noge in  se napotil v daljno Dalmacijo  v Zader, da bi z močjo  osebne  intervencije pridobil na svojo stran in za svoje načrte re-nitentne dalmatinske poslance. A sreča mu ni bila mila!   Mož, ki je bil dosedaj navajen,  da so Hrvati storili vse, kar je on komandiral, je odšel iz Zadra z dolgim nosom. Dalmatinci se hočejo  emancipirati njegove komande! V tem oziru čitamo v zadr-skem „Narodnem Listu", glasilu poslanca g. Biankinija: „ Predsednik .Slovenske ljudske stranke" dr. ŠusteršiČ  je  bival  predvčerajšnjim (v soboto   1. t. m.) v Zadru  in je obiskal poslance dr. Ivčevića, Biankinija in Prodana. Prišel je sem, da se informira, kaj mislijo dalmatinski  poslanci  o  grupiranju v novi državni zbornici. Tako dr. Ivčević, kakor J. Biankini  sta  mu povedala, da sta za to, da so vsi Jugoslovani — 12 Hrvatov, 2 Srba,  18 klerikalnih Slovencev, 4 liberalni   Slovenoi in dr.   Rjbar  —  združijo   v en klub,  ki bi  štel 37 članov in bi vsled tega igral dosti važno vlogo v novi zbornici". — Na Šusteršičeve snubitve za 30 Članski jugoslovanski klub je to prav jasen odgovor.   Zdi se res, da se Šusteršičeve solnce že nagiblje k zatonu in da bo poskrbljeno zato,   da Šusterši-čeva drevesa ne bodo več rasla do nebes! „Sunt certi denique fines!"
— Beseda o takozvanih „mlađih11! Pred leti so se pojavili v na-rodno-napredni stranki na Kranjskem elementi,   ki   so   neprestano očitali stranki nedelavnost  ter zahtevali, da se stranka  organizuje,   češ,   da njen program  ne  odgovarja več spremenjenim razmeram in modernemu duhu časa.   Ta   očitanja   so  bila deloma opravičena,   zato se tudi vodstvo narodno-napredne stranke ni obotavljalo, po možnosti   ugoditi  tem zahtevam. Pred vsem  se je očitalo  stranki, da zabranjuje mlajšim elementom, da bi prišli v stranki  do  veljave in da bi mogli posvetiti  svoje  moči resnemu deiu. Stranka je to kritiko uvaževala in sprejela  v  svoj izvrševalni odbor več zastopnikov malkontentov,  da bi jim tako   dala   priliko,   da pokažejo svoje  sposobnosti  in  voljo  do resnega dela.   Tako je  bil izvoljen za podpredsednika izvrševalnega odbora vodja „mladih", dr. Ravnina r. No, nade, ki  so   se  stavile  v te mlade moči, se  niso izpolnile.   Skoro se je namreč pokazalo, da so malkontenti pač imeli polna  usta  fraz o delu in da so bili sposobni za najostrejše kritike, da pa niso imeli   niti volje niti moči, da bi sami res  delali,  in sicer bolje in uspešneje,  kakor tisti, katerih delovanje so preje tako radi de-vali pod nož najstrožje kritike. Vodstvo narodno-napredne stranke je šlo celo   tako   daleč,   da je poverilo dr. Ravniharju  sestavo  novega strankinega programa. In res je dr. Ravnikar sestavil načrt novega programa, toda ta načrt je bil tako malo resen, tako otroškonaiven,   da ga je moral izvrševalni  odbor  zavreči, ako se ni botel  blamirati  pred vso javnostjo. Nato so se lotili  dela drugi ter sestavili program,  o katerem je vodja 8mladihu^dr. Ravnihar na shodu na-rodno-naprednih    zaupnikov lanske spomladi sam moral priznati, da od govarja modernim zahtevam in modernemu  duhu  Časa. Nadejati se je torej bilo, da bodo sedaj mladi v svojem elementu  in  da bodo jeli razvijati   najintenzivnejŠe    delovanje. A zgodilo se je baš nasprotno!  čim se jim je dala prilika za delo, Čim se j© ugodilo njihovim zahtevam, so vrgli puško v koruzo ter pobegnili iz stranke pod pretvezo,  da so se prepričali, da je narodno-napredna stranka posvečena smrti in da za njo ni več
rešitve. In osnovali so si svoj organ
„Novo Dobo". Ker sami niso vedeli kaj  pravzaprav  hočejo,  so kolebali semintja:   sprva   so ljubimko vali s socijalnimi  demokrati, kasneje so pa jeli očitno  koketirati  s klerikalci — oni, ki so se preje izdajali za najra-dikalnejše svobodomiseloe. V vsej svoji breznaČelnosti  so  se pa pokazali za časa državnozborskih volitev. Klerikalci so si v prvem naskoku priborili vse mandate po deželi  in zmage pijani so že   stegovali roke po edinem mandatu, ki bi naj pripadal napredni stranki na Kranjskem,   če bi bili dr. Ravniharjevi pristaši res napredni, kakor zatrjujejo, bi morali takoj vedeti, kje jim je mesto v tem boju. Ker je pa naprednost pri njih zgolj slepilo, kakor je vse fraza, kar je na njih, so lavirali sem in  tja, dokler niso izdali parole, da imajo „Novo-dobaši"   svobodne   roke voliti tega ali onega kandidata.   Ko se je pa imela vršiti ožja volitev v Ljubljani med naprednim in klerikalnim kandidatom,    so pa  „radikalni svobodo-miselci" okrog „Nove Dobe" sramežljivo sicer,  a vendar  dovolj odkrito podpira'i  klerikalno kandidaturo in njihovo  glasilo v tem  času ni bilo ničesar drugega nego  „Sloveneo" v drugi, nekoliko bolj opiljeni izdaji. Tako so postopali takozvani „mladi" na Kranjskem. Tudi na Goriškem imajo    v    narodnonapredni stranki „mladeu, toda ti so drugačnega kova, kakor  elementi, ki  se  nazivljajo s tem imenom na Kranjskem. „Mladi" na Kranjskem  razdirajo, „mladi" na Goriškem pa delajo in pomagajo z vnemo graditi naprej že započeto poslopje   naprednih, svobodomiselnih idej.   To pa „mladim" okrog „Nove Dobe" ni prav, ker bi radi, da bi tudi na Goriškem  mlajši  elementi hodili tista vijugasta pota kakor na Kranjskem. Zato jih je že opetovano „Nova Doba" napadla ter jim očitala nepremišljenost   in prenagljenost in da so se dali speljati na led. Na ta očitanja Čitamo v „Edinosti" notico, ki je oČividno izšla iz krogov goriških „mladih"  in ki jo  tudi mi brez pridržka podpisujemo v vsem obsegu. Ta notica slove:  „Mladi"  v na-r o dno-napredni stranki na Goriškem.  Opetovano imenovala se je že ta beseda, tako, da je postala že neslana. Zlasti razni kranjski časopisi citirajo to besedo s slastjo in pri tem bolj   ali  manj prikrito  očitajo tem „mladim" nepremišljenost in prenagljenost.   Iz vsega očitanja doni pa bolj nepoznanje lokalnih razmer kakor stvarnost. Res je, da je ob priliki revizije  programa  goriške napredne stranke stopilo na politično polje več mlajših moči  'treba razumeti cum grano salis, ker ti „mladi" imajo že precej let) in ki so se potem udeležili tudi volilnega boja. Toda ti „mladi" se niso dali speljati na led, kakor je izvolil povedati neki ljubljanski list; ko so  šli v politični  boj,  niso niti pričakovali kakih uspehov, ker so kot domačini poznali razmere in so vedeli, da z dvamesečnim delom se ne pre-vrže utrjena organizacija nasprotnikov. Smatrali pa so za svojo dolžnost, v tako kritičnem Času delati in ne odtegniti svojih   moči, še manj    pa   cepiti   in slabiti edino   takrat   obstoječo napredno stranko.  Zdi se nam, da je   to    bilo    pravilno   stališče — zlasti ako zremo ravno na Kranjsko, kjer so v prvi vrsti ravno „mladi" bili vzrok, da so se napredni elementi  tako strašno razbili in tudi ubili. Da pa tudi goriški „mladi" niso vzeli patenta za popolnost, je umevno  samo po sebi! Če so pa storili kaj v zboljšanje razmer,  kar je bil njihov namen, je   to   prav   in odobravanja vredno."
— Čočov Frence v „Interessan-tes Blatt". Naravno je, da žele ilustriram listi seznaniti svoje občinstvo z novimi pos'anoi. Obrnili so se torej do teh poslancev in jih prosili za fotografije. V zadnjih številkah prinaša „Interessantes Blatt" oele serije podob teh poslancev in reči se mora, da je studiranje poslanskih fizijogno-mij prav zanimivo in hvale vredno. V najnovejši številki tega lista smo naleteli tudi na podobo, pod katero je tiskano,  da predstavlja dr-
žavnega poslanca Franca Demšarja    vulgo ČoČovega Frenceta.   Gledali in gledali smo to podobo in od trenotka do trenotka je raslo naše začudenje. Poznamo čočovega Frenoeta tako dobro, da bi ga med tisoči spoznali na prvi pogled, a podoba v „Interessantes Blattu"  ni Čisto nič podobna čoČovemuFrenoetu. Komur smo dali list v roke, vsak je vzkliknil: Saj to ni Demšar. „Interessantes Blatt" je šel od rok do rok in  vsakdo je potrdil:   To ni Demšar.   A še več! Dognalo se je, da je kot Franc Demšar naslikan v „Interessantes Blatt" — Jakob JelovČan, nekdanji župan v Stari Loki, ki je umrl pred kakimi sedmimi leti. Posrečilo se nam je, dobiti fotografijo Jelovčanovo in ta priča, da je res v „Interr. Blatt" Jakoba JelovČana podoba  natisnjena   kot podoba Fr  Demšarja.   Seveda je mogočni   gospod   državni poslanec Demšar ta švindel   sam uprizoril. Najbrž   ga   je   bilo  sram, poslati svojo lastno fotografijo, ker se zaveda, da ima jako neinteligenten obraz in ve, da se je vsakdo smejal, kdor je videl  svoj   čas   njegovo   podobo v „Domoljubu". Ker je pa Demšar ne-Čimern, je poslal v „Interess. Blatt" fotografijo rajnega Jakoba Jelovčana. Mislil si je pač: Ta podoba bo napravila dober vtisk, saj je bil JelovČan inteligentnega obraza in omike, sploh postavne zunanjosti. Demšar je dobro špekuliral, samo tega ni uvaževal, da ga  v  Ljubljani že poznamo in da bodo prišli ljudje njegovemu švindlu na sled.   Ljudje se zdaj seveda kar valjajo  od smeha,  da se je ČoČov Frence   v   svoji   nečimernosti tako strašansko blamiral.
— Daleč smo prišli* V soboto smo priobčili notico, da se je propadli klerikalni kandidat Kregar odičil z vsenemškim znakom modrižem. Kregar se pa zdaj hvali v „Slovencu", češ, da je nalašč to storil, kakor je bil tudi „Slovenčev" urednik Štefe tudi „samo nalašč" s plavicami okin čan! Nalašč ali zares: sramota je, da si ljudje, ki hočejo veljati za Slovence, pripenjajo na obleko vsenemški plevel! Pravi Sloveneo nikdar kaj takega ne stori. Sicer pa, če je bil Kregar zmožen sirovo se norčevati iz slovanskih jezikov, kar je „Slovenec" z veliko slastjo objavil, se mu tudi prav nič ne čudimo, ako bo kdaj prepasan s firankfurtarico! Morda bo pa kaj neslo!
— ŠusteršiČ in njegova soproga, dva verna katoličana. Pri
frančiškanski in Šentjakobski procesiji je bilo tako malo klerikalnih dostojanstvenikov, da je kat. žalost skozi špranje gledala. Vprašanje je le, ab* je Že kdo kdaj in kje videl ŠusteršiČa za procesijo ali njegovo soprogo za škernicelferajnom ? Zakaj se ŠusteršiČ in njegova soproga nobeno leto ne udeležujeta procesij, bo morda pojasnil g. Bonaventura v „Slovencu. — Radovedni sveČešte-v ec.
— Klerikalni gostilničar Dachs
se priporoča v sobotnem „Slovencu" kot izboren človek izborne gostilne, katero naj posečajo „vsi, ki obsojajo „Narodovo" hujskanje proti Dachsu." Dachs se tako priporoča z besedami, v dejanju pa takole: V soboto, torej prav tisti dan, ko je izšlo omenjeno priporočilo v „Slovencu", je sedel v Dachsovi gostilni gost, ki je hodil že poldrugo leto tja na pijačo in hrano. Daohsu in njegovim ljudem se je pa zazdelo, da ta gost ni klerikalne barve, zlasti ker ni hotel pri zadnjih volitvah dati svoje glasovnice podpisati Dachsu. Ko je ta gost povsem mirno sedel na svojem prostoru, pridrvi se kup „ta krščanskih" v sobo z Daohsom na čelu. Videč „sumljivega" gosta, so ga takoj začeli napadati s priimki kakor osel, krava, hinavec itd., eden — uslužbenec „Katoliške tiskarne" — ga je pa celo s pivom polil. Ko je gost protestiral proti takemu početju, nahrulili so ga iznova z rasnimi priimki, Dachs sam je pa vpil: „ V s e hinavce bom pomotal iz svoje gostilne." Ker le ni bilo konoa zabavljanju, je odšel gost, drug dan pa prišel povedat Daohsovki, da ga nikdar
več ne bo v njeno gostilno, ker je vajen v gostilni miru, ker vse pošteno plača, kar dobi. Tako se gostilničar Dachs v dejanju priporoča gostom, ki so poldrugo leto hodili k njemu in marsikak krajcar pustili pri njem. Sicer pa Dachs menda ne bo več dolgo ne gostilničar ne hišni posestnik, ker Hči Čez glavo v dolgeh. Glavno oporo ima pri zastopstvu Puntigam-ske pivovarne, ki bo pa kmalu sprevidelo, da je kaj nespametno, če se spušča v zveze s takimi ljudmi. Odjemalci P un ti gamsk e g a piva imajo zaradiDaohsa dosti vzrokov za pritožbe.
— Is   Kamnika se nam piše Deželni predsednik  Sohwarz je bil zadnji ponedeljek v Kamniku, kjer je bil  dostojno  sprejet.  Nedostojna pa je bila vsiljivost  kamniških klerikalcev pri tej  priliki in še bolj nedo stojna njih agitacija za razobeŠanje zastav. Z nesramnimi grožnjami so prisilili obrtnike (v potrebi bomo navedli imena), da so razobesili zastave. G. deželnemu predsedniku so s tem slabo ustregli in gotovo  bo tudi odklanjal tak siavospev, kakor ga je iz Kamnika, pa ne iz njega okolice, poslal petolizen dopisnik „Slovenca1* za zadnjo  torkovo  Številko,  kjer poudarja pravičnost dež. predsednika, obenem pa  pozivlje  k bojkotu po   imenih   navedenih  trgovcev in obrtnikov,   ki niso  hoteli poslušati klerikalne komande ter denuncira nekatere gg. uradnike, ker svojih hišnih gospodarjev  niso   mogli pregovoriti, da razobesijo kako zastavo.   To je klerikalna plemenitost.   Gospod dež. predsednik  je   obljubil, izposlovati kamniški mestni občini za njen vodovod izdatno podporo. Kamničani mu bodo za to  hvaležni,   o   Čem  se bo pri prihodnjem posetu lahko prepričal. Dosedaj  niso  dobili Kamničani nobene vladne podpore za svoja javna podjetja.
— Naroden duhovnik je opat
Ogradi v ^elju, to se pravi „nekdaj je bilo", ko je šel po vsej slovenski Štajerski glas, da ni bolj narodnega duhovnika, kakor je celjski opat Ogradi. No, časi se spreminjajo in ž njimi tudi narodni ljudje. Sedaj je Ogradi že docela na potu, da stopi v stopnjo svojega prednika, proslulega nemškutarja opata Wretschka. Znano je, da je svojedobno kot odbornik slovenske oeljske okoliške občine skušal na zvijačen način doseči, da bi občina „Okolica Celje" odstopila del celjskega predmestja Gaberje celjski mestni občini, znano je, da se ni hotel udeležiti zadnjih volitev v okrajni zastop celjski, dasi je vedel, da baš radi tega glasu lahko zmagajo v veleposestniški skupini nemškutarji, no, sedaj je tem svojim junaškim činom dodal še tretjega ! Z njegovo pomočjo je prešel pri volitvah v ponedeljek odbor cerkvenega sklada celjske mestne župnije, ki je bil dosedaj vedno slovenski, v nemške roke. V ta odbor so bili namreč izvoljeni 3 N e m o i, in sicer dr. Jabornegg, Rakusch in Terschek ter 2 Slovenca, dr. Juro HraŠovec in Ivan Glinšek. Heil Abt Ogradi!
— Hinavstvo I „Nar. List" piše: Župnik Ilešič pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah je pridigal, da hočejo slovenski liberalci na Kranjskem in tudi na Štajerskem ljudstvo pripraviti ob vero itd. Tako hinavsko pridiga tisti župnik, ki je s svojim ne-nravnim življenjem pokvaril že velik del bolfenskih faranov, tisti župnik, ki je zaradi zlorabe šolskih še ne 14 let starih deklet v sodni preiskavi in bo gotovo obsojen in kateri še vkljub temu sme v daljno pohujšanje faranov s svojimi nečistimi rokami opravljati sv. daritev in poučevati otroke!!
— Is SOdne službe. Pisarniški ofioijal Ivan Lubec je premeščen kot višji pisarniški ofioijal iz Laškega v Ormož. — Pisarniški predstojnik pri okrožnem sodišču v Gorioi, Josip Kraševeo, je imenovan za višjega ofioijal a.
— Is finančno službe. Davčni
kontrolor g. Josip Jerman je premeščen h glavnemu davčnemu uradu v Ljubljano kot davčni ofioijal. Dav-kar g. Leopold Pet sohe v Cirk-nioi je za stalno upokojen.
— iS Šolsko Službe. Učiteljica gdč. Marija Bučar pri Beli oerkvi
je dobila zaradi bolezni dopust do konoi leta. Za njeno namestnico je nameščena izprašana otroška vrtna-rioa gdč. Angela Rekar.
— G. kr. državna gimnazija V LJubljani je imela preteklo šolsko leto po uradnem izvestju 103 nemške dijake med 569, t. j. 18%. Potem pa so Nemci še tako predrzni, da si prilastujejo ta zavod. Treba bo s časom odpraviti nemške vzporednice na tej gimnaziji, ker za 103 nemške dijake se res ne splača 8 razredov. Na tukajšnji realki pa 300 slovenskih dijakov ne dobi slovenskih paralelk!
— Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske okolice je imelo danes dopoldne v „Na-rodnem domu" svojo letošnjo glavno skupščino ob dobri udeležbi. Zborovanje je otvoril predsednik g. Gre-g o r i n , ki je prisrčno pozdravil vse udeležence,  zahvaleč se za trud. da so se udeležili zborovanja. Predstavil je g. ofioijala Gutnika kot zastopnika oblasti ter dal besedo tajniku g. Lavtižarju,. kije podal poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Odbor ni imel nobene seje. Društvo je  imelo  2   maja  skupni sestanek glede kandidature tovariša Ž i r o v -n i k a ,   o veliki  noči pa zaupni sestanek glede gmotnih razmer učiteljstva, katerega zvišanje plač se vleče kot morska  kača   Bil je en izreden občni zbor pri Dav. Mar. v Polju, na katerem je  predlagal g. Žirovnik 5 krožkov društva. En krožek se je sestal v Medvodah, drugi v Klečah, o ostalih  treh  pa  ni  bilo nič slišati. Društvo je imelo iste Člane kot lani in ravno toliko.  Nihče ni izstopil in nihče pristopil. Poročevalec je poživljal kolege in kolegi nje, ki stoje napram društvu še vedno v pasivni re-zistenci, naj bi se zavedali svoje dolžnosti in pristopili vsi k društvu. Blagajnik g. Fr. T r o š t je poročal, da je imelo društvo 202 K 68 v dohodkov ter 200 K 22 v stroškov, torej 2 K 46 v prebitka.  Društvena imovina znaša koncem 9. upravnega leta 305 K 36 v in se je od lani pomnožila za 55 K 55 v.  Račune sta pregledala in našla vse v najlepšem redu gg. Puncah in Poklukar, zato se je  blagajniku  izrekla najsrčnejša zahvala  za  njegovo vestnost in natančnost.  Nato so  se  vršile volitve odbora.  Za predsednika je bil izvoljen g. G r e g o r i n ,  za namestnika g.  B r e g a r ,   tajnik je g. L a v t i -žar, njegova namestnica gdč. Jerica Zemljanova,   blagajnik je gosp. P e t r i č ,   odbornika gg.  Pire in Ivan Tro št, pevovodja pa g. Ivan T r o š t.    Za  delegate na zavezino zborovanje v Radovljici 17., 18. in 19. avg.   so bili izvoljeni gospodje Korbar,  Lavtižar, Petrič, Žirovnik in gdč. Zemljanova. Pri nasvetih je nasvetovala gospodč. Zemljanova, naj voditelji, vplivajo na učiteljioe, da bodo hodile na zborovanja.  G.  B r e g a r je glede volitve v stalni odbor dež. učiteljske konference  predlagal,  da učitelji in učiteljice, ki bodo voljeni v ta odbor, z vso odločnostjo zahtevajo,  da se domače naloge učiteljstva popolnoma odpravijo.   Tudi je predlagal,  naj se okrajne učiteljske konference ne vrše v četrtkih, ki je prost dan učiteljstva. Oba predloga sta bila z odobravanjem sprejeta, potrebo  izvršitve prvega je pa poudarjal Še posebej g. Grego-r i n. G. Ž i r o v n i k je nato na željo nekaterih Članov govoril o učiteljskih krožkih, da naj bi se prirejali, da se učiteljstvo bolj medsebojno spozna v svojih  težnjah in željah in potrebah. Glede na okrožnico  zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev seje sklenilo: Učiteljsko glasilo „Učiteljskoga Tovariša" naj vsak član sam plačuje in ne društvo za svoje člane, kot delegat na zborovanje vseh avstrijskih učiteljskih društev na Dunaju  poj de predsednik g Gregorin, kateremu se je naroČilo, naj  gre k drž. posl. gospodu Ivanu Hribarju in ga prosi, da bi podpiral učiteljske zahteve in deloval za podržavljanje učiteljstva, kar bo gotovo rad storil kot znan prijatelj   učiteljskega stanu. Končno je bila sprejeta soglasno sledeča od zaveze predložena resolucija: „Učiteljsko društvo za šolski okraj ljubljanske okolice" zahteva, naj se § 55 državnega šolskega zakona izpopolni s   sledečim   dostavkom; Najmanjša plača učiteljev naj bo ona, ki jo dobivajo po vsakokratnih zakonitih določbah c. kr. uradniki štirih najnižjih plačilnih razredov. Da pa morejo deželni  zakonodajni zastopi izvesti to regulacijo, pričakuje učiteljstvo prav zanesljivo, da bo država prispevala v saniranje deželnih fiuano v ta namen." Ker se ni nihče več oglasil k besedi,   zaključil je g.  predsednik z zahvalo za udeležbo zborovanje.
— Društvo državnih uslužbencev v LJubljani je imelo, kakor nam odbor danes poroča, dne 2. t. m. svoj mesečni shod, kateri je ob obilni udeležbi sledeče točke razmotrival. Načelnik naglasa, da se je društvo v kratkem času pol leta razvilo do 170 Članov ter je v kratkem  še večjega
naraščaja pričakovati. Preidši na stanovske razmere omeni, da z dosedanjimi priboljški še ni gmotno stanje stanu osigurjeno in treba z novimi zahtevami isto povzdigniti. Posebno potrebno bi bilo skrbeti za to, da se zgrade za uslužbence iz državnega fonda hiše, v katerih bi se jim proti primerni stanarini preskrbela stanovanja, kajti sedaj so primorani vsled previsokih stanarin v daljnih predmestnih ali celo izvanmestnih krajih stanovanja iskati, kar otežkočuje njih službovanje. PodnaČelnik Kosmač naznanja, da se Članarina s 1. julijem Četrtletno vplačuje, da se odboru mnogo dela prihrani. Blagajnik Marinko pa vse Člane opozarja, da naj članarino točno do 5. vsakega meseca vpoŠljejo, ker mora on račune in blagajno do 8. zaključiti in centrali na Dunaju predložiti. V daljšem govoru poudarja načelnik Jeglič žalostni položaj cestarjev, za katere se mora v prvi vrsti sedaj nujno predlagati, da se jih uvrsti slično drugim c. kr. uslužbencem v IV. razred definitivnoga značaja, se jim prizna uradna obleka. Cestar Bezeljak nadaljuje o teh razmerah naglašaje njih naporno delo, pri katerem se jih pa še strogo zasleduje, ne pa da bi se jim priznalo najmanjše zvišanje plač, niti da se jim čezurno delo ne od-škoduje, akoravno imajo še sedaj staroveške uradne ure od 6. zjutraj do 0. zvečer — to je 12 ur na dan po leti in lO ur po zimi — za tem pa še brezplačno čezurno delo. (Ali je sužnost že odpravljena?) Slednjič omeni govornik, da se cestarjem tudi draginjske doklade niso izplačale. Tajnik Hubsoher razloži pomen organizacije in podružnic ter iste uspeh, za poboljšanje stanu. Načelnik omeni še, da se o definitivnom nastavljen]'u uslužbencev ukrene reformo tako, da bi se določil provizoriČni Čas na eno leto, na kar tajnik Hilb-scher povdarja, da je Gautsoh svoj čas izjavil, da ne zadostuje eno leto provizorižnega službovanja, pač pa se zadovoljiti s 3. leti. Blagajnik Marinko razmotriva nočno službo paznikov, ki je v sedanji ureditvi nedostatna, prenaporna, predlaga, da se sklene nje izdatna preosnova in da se ker je vsekakor kot Čezurno in nenavadno delo upoštevati, tudi posebi odškoduje. Slednjič izraža kolega štucin zelo osnovano željo, da bi se vsi kolegi udeleževali mesečnih shodov, kjer bi se imeli priliko spoznavati ter tako pouspesavati društveno življenje. Ker ni bilo daljnih govornikov, zaključil je načelnik na to shod.
— IZ Horjula. Dne 3. junija je imel g. ravnatelj Gustav Pire predavanje o hlevih. Zbralo se je krog 100 mož v šoli. Gospod govornik je kaj razumljivo in temeljito povedal in popisal lastnosti dobrih, pravih hlevov, kakšni morajo biti, da bodo zdravi in svojemu namenu dobro služili in do katerih zamorejo kmetovalci imeti upanje do državne podpore, kadar jih bodo na novo pozidali ozir. stare hleve prezidali. Posebno je gospod govornik priporočal da naj imajo novi hlevi te-le lastnosti: 1. Naj bodo dovolj svetli, 2. zračni, 3. pravilno tlakani, 4. da se scalnica odteka iz hleva, 5. da ne bodo jasli, visoke. Vsako teh točk je govornik natanko opisal. Ves pouk je trajal blizu 2 uri. Bodi gospodu ravnatelju za izborni in jedernati govor in pouk izrečena prisrčna zahvala.
— Uboj- V ponedeljek teden so našli na travniku pri Št. Pavlu, občina Domžale nezavestnega 251etnega krojaškega pomočnika Ivana Hribarja iz Pešate v ljubljanski okolici. Umrl je še tisti dan. Hribarja sta napadla mlinarska pomočnika Franc Šare in Karel Zor iz Domžal in mu ubila Črepinjo. Izročili so ju sodišču. — Od druge strani se nam poroča, da' je bil Hribar ubit in oropan.
— Velika nesreia v kamnolomu« Ko sta v soboto v kamnolomu Antona Pintarja pri pokopališču na Trati 451etni gluhonemi Fran o P i n t a r iz Gorenje vasi in Valentin Guzelj iz Kopačnice basala mino, delala sta tako neprevidno, da je naboj eksplodiral. Pri tem je 65 cm dolgo železno nabijalo s tako silo bilo vrženo Pintarju v oko, da mu je ostalo v glavi. Tudi so mu bili odtrgani trije prsti na desni roki. Umrl je v eni uri. Guzelju je bil izbit zob iz ust, po rokah je pa dobil hude opekline.
— Iz Novega mesta se nam
piše: Mnogoštevilni in razsežni so dopisi in poročila, ki jih javlja „Slo-venec" iz Novega mesta. Vendar pa mnogoštevilnost dopisov ne izvira iz obilice in zanimivosti novic, niti razsežnost poročil iz resnicoljub j a, marveč ima oboje le namen povečati plodonosnost reporterskega metieja dopisnikovega. S tem so omenjeni dopisi že dovolj označeni. Toda v zadnjem času vendar že preveč trpi resnica, in agresivnost dotičnih poročil je spravila vse sloje prebivalstva v resnično nevoljo. Ne omenimo ta onih potresnih opazovanj in vremenskih prerokb.  Te naj bodo kakršne
hočejo. Tiste „Čudne nebesne prikazni", tisti „izbruhi" in tiste nplinaste megle", rezultati po Čudnih nenaravnih potih se gibajočega umstvenega delovanja, spravijo vsakega čitatelja le v dobro voljo, dajejo obilo hvaležne prilike veselim dovtipom in pospešujejo novomeško družabno zabavo. Toda prirojena priprostost duha, katero si je dotični literat kljub nostriu pedagogiki očetov frančiškanov skozi ves čas svojih ljudskošolskih študij čudovito nepokvarjeno znal ohraniti, na katero tudi sijajna vojaška karijera, neljubo prekinjena, ni imela kakega slabega vpliva, niti prekratka medena doba hipnega zakonstva, navdaja tudi ostala dnevna poročila. Čudežni njegovi doživljaji v tirolskih hribih so se zdeli celo Dol. Novicam prečudni in preromantični, in v prvi vrsti mu je lastna duhovitost ugonobila njegovo dete nDolenjoau. — Odkar je opustil svojo vojno proti očetu Štemburju ter si pridobil s svojimi napadi na Novo meščane njega zadovoljstvo in patronanoo in se mu je bilo v Kandiji oelo nakazalo pri hranilnici skromno koritoe, mu je zrastel njegov žurnalistiski greben posebno visoko. Vsako stvar v svoji domišljavi nespretnosti prav nesrečno kritikuje, vsak dogodek razblini in pa zavije tako, da more na kak način napasti to ali ono osebo, ali kako društvo, posebno pa, Če le mogoče, občinsko upravo novomeško. Denuncira dijake tukajšnje gimnazije ter skuša s svojim zavijanjem izzvati kako preiskavo, oziroma nepriliko. Ker je bilo poročilo o Šukljetovi serenadi v „Slov. Narodu" nekoliko verodostojnejše kot njegov slavospev v „Slovencu", napada nekega mladega gospoda ter ga hoČe na vse načine osumiti. Potikal se je že v razmere tega ali onega društva ter se širokoustil, ne da bi prej premislil le pedenj pred nosom. In občinska uprava! Ta bi mu še pamet vzela, če bi bilo sploh mogoče I Ves dan teka po mestu ta smešni tintomaz, danes kot žurnalist, sveženj starih časopisov pod pazduho, jutri zopet kot geolog z nahrbtnikom in dolgim železnim svedrom a la sta-rinosloveo PeČnik, ter vohuni. Ponoči pa sedi v kavarni ter fnateza besa de nič hudega slutečih dobrovoljnih gostov na ušesa. Ker pred njegovo breztaktnostjo ni nihče varen, si bodo gostje pač jeli premišljati, ali naj se zabavajo pod kontrolo čenčastega re-porterja ali pa naj si poiščejo drug neženiran lokal. Na vse strani torej meče to junače svoje strele med bobnenjem kakor iz praznega sodčeka. Kaj naj je povzročilo njegov gnev v taki meri?! Osvetiti se hoče ljudstvu, ki pomilovalno se smehljajoč odklanja blagor in rešitev iz njegove roke! Crno nehvaležnost žanje mož, ki se žrtvuje za ljudstvo, ki se plazi po luknjah in preiskuje v njih temo, ki pobira po cestah strjeno lavo ter jo kemično razkraja, ki žrtvuje pokoj noČi, da ne zaspi in zamudi potresnega sunka od juga ali lahnega ve-trca od vzhoda, ki je na lastne stroške ustanovil potresno opazovalnico, opremljeno z naj duhovi tej Še sestavljenimi in najnatančnejšimi opazovalnimi sredstvi, ki je itd. itd.! In vstale so ponoči nehvaležne črne sence in „elementaren izbruh" je zadel opetovano lica mučenika ljudske dovtip-nosti. In celo instrumenti in igle, znanilci potresnih katastre-f, otroci njegovega duha, so bili nehvaležni in mu niso naznanili prej „ potresa"! Grenka usoda! — Večnostara tragedija nŽenij in ljudstvo" se doigrava pred našimi očmi in mi se smejemo junaku! Smejemo, ker ga ne razumemo in ne cenimo luči, ki nam jo prižiga! Le še v temnih podzemskih luknjah pride njegova luč do veljave. Tam torej mu je mesto, je zanj hvaležno polje! In našel se je Človek, veleum, kojega dela in načrti so bili liki iz kamna izklesani; ta bistrooki in globokoumni je to uvidel in mu podaril — podzemsko luknjo v last! Tja naj se reši nesrečni junak! Tam najde hvaležnejše polje svojemu delu, podzemsko kraljestvo njegovo čaka njegove modrosti, tam naj prižge žarko luč svojega duha! Le tam se mu gotovo ne bo nihče smejal!
— Ogenj. V Bresnici pri Tre-belnem je pogorela hiša posestnice Ane Alan. Škode je 1200 K, zavarovalnine pa 400 K. Ogenj je nastal, ker je živ pepel prišel v dotiko z lesom.
— Umrl je v Kokarjih na Štajerskem znani vrli narodni župan g. Jernej Šeštir, prvoboritelj za pravice slovenskega jezika pri deželnih in državnih uradih.
— Nesreča. V Ptuju je poslovodja Franc Bračič z biciklom priletel v oje nasproti mu idoČega voza s tako močjo, da bo težko okreval. BraČič je silen nemškutar, kar mu spričuje njegovo pristno germansko ime.
— Mariborsko porotno sodišče se je bavilo včeraj z dvema slučajema poneverjenja pri poŠti. Bivši poštni oficijant v Ptuju A. S o h w a r z je odpiral pisma ter pobiral is njih denar. Dobil je 10 mesecev ječe. —
Poštna upraviteljioa A1 i o a Petek v Vuhredu pa je bila ob dolžena, da je poueverila 932 K. Porotniki so jo oprostili.
— Staroslovansko grobove so raskrili v Ha|dlnu pri Ptuju. Izkopali so dosedaj 15 dobro ohranjenih okostnjakov, pri katerih so našli nad 50 raznih kovinskih, lepo izdelanih predmetov, kakor igle, prstane, uhane, vrče itd. Te predmete sta si ogledala merodajna učenjaka dr. Hoernes in vladni svetnik Szombathv na Dunaju ter jih spoznala takoj za slovanske iz 6. in 7. stoletja. To so dosedaj prvi taki grobovi na slovanskem jugu, ki pričajo, da so Slovenoi prišli prej v te dežele, kakor trdijo zgodovinarji.
— Moža le ustrelila. Pred ma riborskimi porotniki je bila obsojena 621etna ciganka KarolinaPestner, rojena v Velikem Mraševem pri Krškem na Kranjskem, na 4 leta ječe, ker je 31. maroa v Št. Jurju na Pesnici po prepiru ustrelila moža Jerneja.
— Obesil se je na Rečici na Štajerskem 561etni Anton Slemen-šek iz Vizovioe pri Konjicah. Bil je berač, ki je prosil z lajno. Vzrok sa-moumora beda.
— Opatijski Nemci poživljajo svoje somišljenike v Opatiji na
noge. Iz Opatije se nam piše: Dr. Chon je sklical za soboto, 1. junija v jjHofbrau Etablisement" (Pension Ferdinano Klein) nekak sestanek, na katerem se mora odločiti, kako se bo delalo, da pade pri bodočih občinskih volitvah občina Volosko-Opatij a v nemške roke. Na tem sestanku, katerega se je udeležilo okroglo 150 oseb (polovioa renegatov in druga polovica Judov), se je otepalo na levo in desno po domačinih Hrvatih in Slovencih, da se je kar kadilo. Seveda je pri vsem tem najbolj tekel jezik 2idu dr. Cohnu, katerega so sami pošteni in pametni Nemoi po vseh oglih opisali, češ, da „aua egoi9tischen Grunden die Interessen des Kurortes nicht zu vertreten weiss." Chon je napadel domač narod, med katerim se je najedel in tisto židovsko umazano sukno premenil v čisti suknjič, pozival navzoče, da se z vso resnostjo pripravijo na boj proti domačinom, da bodo pri bodočih volitvah šli do zadnjega vsi na volišče in kjer bodo (po njegovem mnenju) strmoglavili sedanjo hrvaško slovensko občinsko upravo. Kaj se temu Zidu že vse ne sanja ? Toda gosp. Chon, iz te moke ne bo kruha. Ravno tega bi se nam še trebalo! To bi zdravilišče Opatija jako lepo napredovalo. Ali nam niso ravno Židje do sedaj najbolj pokvarili Opatijo, ali niso ravno Židje tisti, radi katerih je toliko dobrih rednih gostov izostalo in obrnilo hrbet Opatiji? Sedaj naj bi dobili pa Še Žida za župana? Nikoli! Ob priliki znanih opatijskih nemških demonstracij, pri katerih so igrali glavno vlogo dr. Chon, dr. Tripold, Kreislova malenkost in še več takih vročekrvnih židovskih nemčurjev, smo že povedali, da Opatija kot zdravilišče ni za poulične demonstracije in za hujskanje s strani teh vročekrvnežev proti domačinom. Opozarjamo naše faktorje, da z napetim očesom vedno pazijo kretnje tega našega še v prahu ležečega sovražnika I če pa le ne bo miru, bomo pa tudi mi prijeli za skrajno sredstvo in bomo pokazali, da se njihovega sobotnega zaključka ne bojimo, in bomo znali tudi preprečiti, da se bo želja židovskega dr. Chona po županstvu izjalovila.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava11 na Dunaju naznanja, da se vrši II. redni občni zbor 8. rožnika t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „Zum Magistrat", I. Lichtenfelsstrasse 2 s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo legit. odseka. 4. Slučajnosti.
— Kinematograf Edison v De-ghengsijevl hiši nasproti kavarni „Evropa" kaže v tekoči seriji jako lepe in raznovrstne slike, tako da ga je vredno obiskati. Ugajajo zlasti humoristični prizori.
— Kronski lalzlllkatl krotijo
pO LJubljani. Izdelani so prav fino in se jih spozna le po tem, da so polzki, nekoliko lažji od pristnih kron, imajo drugačen cvenk, na robu pa nimajo vtisnjenega napisa: „ Viribus Unitis".
— Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjim se je neki mesarski pomočnik peljal s kolesom po Poljanski cesti tako naglo in neprevidno, da je zadel lOletno šolsko učenko Kristino Dečmanovo, jo podrl na tla ter jo na levi nogi in na glavi lahko telesno poškodoval.
— Popadljiva psa. Dne 2. t. m.
je na Poljanski cesti neki pes ugriznil 11 letno šolsko učenko Marijo Marte-nikovo ter jo na levi nogi lahko telesno poškodoval. Ker se pes klati že kakih 8 dni po Poljanskem okolišu in se ne ve, čigav da je, ga je vzel konj ač. — Dne 3. t. m. pa je neki pes v „Zvezdi" popadel delavoa Henrika Plavoa in ga na levi nogi telesno poškodoval. Lastnik le-tega je znan.
— Aretovana je bila včeraj služkinja Ana L., ker je svoji gospodinji
pokradla za 46 K obleke, potem pa odšla iz službe.
j— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Ogrov, 25 Macedonoev, 60 Črnogorcev in 10 Slovencev. 30 Hrvatov je šlo v Heb, 40 v Inomost, 60 v Meran, 30 v Line, 40 v St. Ga-len, 25 pa v Beljak. 19 KoČevarjev je šlo na Dunaj, Q5 premogarjev pa se je odpeljalo v Kočevje.
— Izgubljen« in najdene reči. Trgovski vajenec Ivan Kozjek je našel 40 K vredno medeno pipo, katero je izgubil hlapec Ignacij Pogačnik. — Policijski stražnik Anton Švigelj je našel zlat obesek s sliko.
— Izgubila se je danes dopoldne mala psica Črne barve. Kdor bi jo našel, naj jo odda v Selenburgovih ulioah št. 4, II. nadstropje.
—-  „Ljubljanska društvena
godba11 priredi danes zvečer v hotelu „L 1 oyd" (Sv.Petraoesta) društveni konoert začlane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Slovenci v Ameriki. —
V rudniku je ubilo v Leadvillu Josipa Sajeta, doma iz Češnjice pri Mirni peči. _
* Najnovejše novice. — Are-tovan župnik. V Zioczovu v Galiciji so zaprli župnika K al bo, ker je najel nekega hlapca, da je streljal na volilnega komisarja,
— Ban grof Pejačević je zbolel ter se ne bo mogel udeležiti slavnosti povodom 40letnice kraljevega kronanja.
— Za višjega poštnega ravnatelja v zadru je imenovan poštni svetnik A. Brili i.
— Umori v Rusiji. V T veru so oboroženi hudodelci na javni ulici ustrelili okrajnega nadzornika, dva policaja in neko civilno osebo.
— Tajni svetniki postanejo povodom kraljevega jubileja ogrski ministri Kossuth, Z i c hjv , G ii n -t h e r, hrv. minister Josipovich in predsednik državn. zbora Justh.
* Moža bi bila rada dobila
M arica BamaČ, mlado kmečko dekle v MikuŠevoih na Hrvatskem. To je bilo znano cigankama Dragi Jovano-vic in Darinki Nikolic, ki sta prišli v hišo, ko je bila zaljubljena Marica sama doma. Začele sta ji pripovedovati, da ji lahko priskrbite pripravnega moža, seveda proti nagradi. Ako pa bi se obotavljala in izvijala, odnesejo jo vile, ki jo bodo imele zaprto devet let in sicer za roke in noge pribito. Marički je bila izbera seveda lahka: tu ženin, tam 91etna ječa. In poiskala je vse po hiši in shrambah: plečeta, klobase, moko, mast, platno, posode itd ter dala cigankama. Potem stajo cigauki z neko pijačo omamile ter pobegnile s plenom.
* Japonci in gledališče. Japonci so strastni obožavatelji gledališča. Rodbina, ki ima 75 K na mesec, potroši, ako treba 50 K samo za gledališče ter živi le s 25 K mesečno. Predstave se vrše od 9. ure zjutraj do 10. ali 11. ponoči. Zastor se ne vzdiga, temuč le pomiče na stran. Igralci prihajajo na oder izmed gledalcev, med katere se tudi med vsakim odmorom vrnejo.
* Visoka starost. V Genovi je umrl nedavno 1021etni J. Brun, ko je po zajtrku udobno kadil svojo pipico ter Čital časopis. Ob priliki svoje stoletnice je priredil svojim prijateljem in znancem kosilo, pri katerem je imel sledeči govor: Danes bom 100 let star. V celem svojem življenju nisem nikoli potreboval zdravnika, nikoli nisem užil zdravila. Vedno sem kadil in pil, kolikor mi je dišalo. Zato pa nisem nobene ženske poljubil, razen svoje matere." — Stoletni človek je pač lahko tudi pozabljiv.
* Usoda bivšega milijonarja.
V Budapešti je nedavno zbudil na šetališČu ob Donavi splošno pozornost kakih 70 let stari, lepo oblečeni gospod. Hipoma se je vrgel na tla, a ko je pristopil k njemu policaj ter ga vprašal, kaj dela, mu je odgovoril: „Mrtev sem!" Policaj je spoznal, da ima pred seboj umobolnoga ter ga je peljal v policijsko stražnico. Tam se je dognalo, da je nesrečnež bivši milijonar Adolf Harsanvi, ki je oelo svoje premoženje zgubil pri špe-kulaoijah na borzi.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Konkurz In goljufija. Bivši pe-kovsi mojster Matija Miklavc je izvrševal svojo pekovsko obrt v Kri-ževniških ulicah v Ljubljani in v Spod. SiŠki. Imel je dosti odjemalcev, zato se mu je obrt dobro obnesla. Vendar ga vse to ni zadovoljilo, kajti nameraval je hitreje do blagostanja se povspeti. Dne 22. listopada 1900 je prosil tukajšnje dež. sodišče, naj se otvori konkurz o njegovem premoženju, kateri prošnji se je tudi ustreglo. Miki a v Čiče v o premoženje se je cenilo na 2649 K 60 h,
dolgovi pa so znašali glasom zapisa. 9933 K 75 h, tako da je znašal pri. manjkljaj 7284 K 15 h. Miklavc ni Čakal zaključka konkurenčnega po. stopanja, temveč jo je popihal skrivaj iz Ljubljane. V Vidmu je počakal na svojo ženo in otroka, potem pa so se skupno odpeljali v Ameriko, odkoder se je minulo leto zopet povrnil. Matija Miklavc se izgovarja, da je bil leta 1900 res prezadolžen ter da ni mogel zadostiti svojim upnikom. V to svrho navaja razne vzroke, kakor konkurenco, bolezen, škodo vsled tatvin, povzročenih po pomočnikih in vajencih, kakor tudi dejstvo, da je leta 1900 po zimi na potu od Šiške proti Ljubljani .'izgubil 480 K, kar je pa Miklavc šele po preteku 22 dni naznanil tukajšnjemu mestnemu magistratu. Veliko verodo-stojnosti se pa temu že zaradi tega ne more pripisovati, ker je dan poprej pri glavni slovenski hranilnici in posojilnici naložil 600 K. Že pred otvoritvijo konkurza je skrbel obdolženec, da je poskril mnogo reči. Svojemu prijatelju je izročil culo, v kateri je bilo zavitih nekaj hranilniČnih knjižic, ena polica za zavarovanje življenja, zlata in srebrna žepna ura ter zlata verižica z obeskom, v skupni vrednosti 1152 K. To culo je kasneje sam izročil sodišču. Miklavc je pa tudi na škodo svojih upnikov prikril dve hranilnični knjižici, in sicer eno za 829 K 40 K in drugo za 4128 K 99 h. Obe knjižici sta se glasili na tuja imena.
Porotniki so vprašanje glaseče se hudodelstva goljufije zanikali, pritrdili pa drugemu vprašanju tikajoČemu e pregreška po njem zakrivljenega konkurza in ga je sodišče obsodilo na tri mesece strogega zapora poostrenega z 1 postom vsakih 14 dni.
Telefonska m brzojavno poročila.
Kostanjevica  6. junija 0
priliki uradne učiteljske skupščine v Kostanjevici si usoja v narodni gostilni g Bučarja zbrano napredno učiteljstvo izreči preblago-rodnemu g županu Ivanu Hribarju k izvolitvi državnim poslancem vro*e čestitke. Ob tej priliki izraža zgražanje nad pod luni napadi klerikalnega časopisja na napredna ljubljanska de kleta.
Radeče pri Zidanem mostu 6. junija. Danes ponoči se je sredi radeškega trga zgodil velik vlom pri trgovcu Francu Gschelli. Tatovi so pobrali v gotovini 3600 kron, nekaj hranilnih knjižic in nekaj jestvin.
Mirnapeć 8. junija.  Vrli na prednjak  Alojzij   Hude je izvoljen za župana.
Dunaj, 6. junija. Žaček je sklical zastopnike vseh Čeških na-cijonalnih strank na sklepanje glede ustanovitve skupnega Češkega kluba na dan 14. t. m. Prva seja tega kluba bo 17. t. m.
Dunaj 6. junija. Na današnjo sejo ministrskega sveta sta se nalašč pripeljala s Češkega ministra Pacak in Prade.
Dunaj   6   junija.   Cesar je ogrskemu ministrskemu predsed niku Wekerlu podelil veliki križec Leopoldovega reda.
Dunaj 6. junija. Desedanji avstro ogrski poslanik v Belgradu odstopi. Na njegovo mesto pride dosedanji poslanik pri braziljski vladi Forgach.
Dunaj 6. junija. V proslavo 601etnice cesarjevega vladanja nameravana razstava se ne priredi, ker sta se vlada in cesar sama izrekla proti temu.
Praga 6. junija. „Narodni Listya  poročajo,   da ponovi minister Marchet svojo dami sijsko prošnjo.
Brno 6. junija Baron d' El-ve rt se hoče odpovedati mandatu za državni zbor in vstopiti na mesto umrlega dr. Fuchsa v dež. odbor.
Budimpešta 6. junija. Vladna predloga o kurijalnem sodstvu obsega tudi kancelparagraf Klerikalci so vsled tega kar iz sebe in naznanjajo najhujši boj tej predlogi
Slovenci In Slovenka I Ne zabitt družb« sv. Cirila In Metoda I
Gospodarstvo.
— Banka „Slavi J a" izkazuje za leto svojega delovanja v vsakem
0^ru znamenite uspehe. Tako je bilo v givljenskem oddelku leta 1906. po-d»cih  7520  oglasil  za  kapital kron 25,119.796*40,  od katerih je bilo iz-(0 tovljenih   6345   polic   za kapital | 21,23713640.   V tem letu izplačal e zavod kapital o v  zavarovanih za :učaj smrti in doživetju K 2.311 939 23, |jzven   tega   rent   in   penzije kron (49.83603.   V vsej  dobi svojega občanka pa je  zplačala  „Slavijau v vseh oddelkih K 91,930 99373, poleg le«ra je pa kot vzajemen  zavod razlila do sedaj svojim p. n. članom £„ti dobiček K  1,S36 419 57; samo h minolo leto je  iznašala izplačana dividenda  K   229.526 3<i   — Veliki razvoj življenskega oddelka je razviden posebno iz   narastka zavarovalnine, katera je samo v letu 1906. dosegla impozantno vsoto hI 5,026.140 S3 poleg tega pa tudi iz  rezervnih za-[ klado v, kateri izkazujejo K 31,575.788 25 vin.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu maiu 1907 je 401 stranka vložila 211.447 K 73 v, 428 strank dvignilo 177.124 K 59 v, 5 strankam ~e je izplačalo posojil 10 000 K, stanje hranilnih vlog 4,287.015 K 98 v. stanje posojil 2,502.377 K 74 v. denarni pro-aet 522722 K 29 v.
Z ozirom na podla sumničenja v .Slovencu**, v katerem nesramni do-sisun skuša blatiti in omajati ugled ;:.;štva s tem, da podtika starosti in nodstarosti paktiranje z zloglasno brežiško policijo pri zadnjih državno-zborskih volitvah, smatra podpisani odbor za sveto dolžnost, izreči svojemu starosti in podstarosti popolno zaupanje in jih prosi, da še nadalje vodita in ohranita „Brežiškega So-ko.a- na višini, do katere se je ravno po njihovih zaslugah povzdignil.
Odbor je trdno prepričan o osebni .n-igriteti svojega staroste in podsta-roste in s studom obsoja nesramnega dopisima, katerega edini namen je, zsnesti razkol v društvo, katerega posledica bi bil tudi njegov pogin.
rlV Brežicah, 1.
junija
r.
1907
Josip Boecio, 1
t. č. tajnik.
Janko Vidmar, l r.
t. č. načelnik.
Andrej Levak, 1. r. Josip Holy, 1- r. Miha Balon, l r. Josip Uršič, L r. Valentin Vester, 1. r
*> Za vsebino  tega  spiaa je uredništvo aagovorno le toliko, kolikor določa z*kon
ANC JOZEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
strjeno in tekoče
belo m nežno«
Umrli *o v Ljubljani.
V deželni bo lnici:
Dne 28. maja : Karoliaa Pe-trič, črevljar-jeva žena. 88 let, Plaientar polvp tumoradr.
Dne 30, maja: Valentin Prezelj, | gostaČ, 62 let, krvavenje moždan.
Dne 81. junija: Fran Žurbi, črevljar, 991., AbscessuB frigidi. — Marija Miheleič, gostija, 70 let, Epilepaiia.
Dne. 1. junija: Fran Vavtar, hlapec, 29 1., Nephritia chron.
Borzna poročila
Ljubljanska
, < rsditna banka v LJubljani
Uradni kuril dun. borat 6. junija 1907.
t K
NtJtftMi ******
PW9 Sttm renti   . . PjL avetr. kronska rcaia. .
„ zlata » . . Wfm •ertha krontka raste W. „ illU . . f% »osovio del Kranjsko 9*[m*h pesofil« mosta Spije* t*U1,      . » 2adar
kot.-herc. jiliMiHko pooojn* 1902 . .
S% MkA M. fcantca k. •
*  ji   - , hI
t^>% sast pUre* »al.
kopotsen« banke . . »*§t. ke».  k. e. s
\&■ 5 *c......
neti. *4s»* h\«*r*i.
^raniifMce.....
r r % zt*. ptO»* ogf. o«**r.
hranilnice .  . . L1, t. pto. egr. hip. be.^ Vft o»l.       Iskainia **-tesnk d. dar. ... ebl. Seska mi. kan** H tek. letos. Trat-
* Pere*.....
prtor. »?wi*$o.*:te ie*.
' , ?ri&. r*i- **1 *ttP-
r
av&fr.      sa     p. e.
:^Ske \
^364  .   .   . ,
»s«** ......
eeet'. kr*d. 5. *«iie^s
<wrf>k5 frt^Jis
......
^rakovake m
'^tobljanGa'4 ,
irstr. rd«č. ;<r«i« „
j£f.      m       m m
>-jrfo!tove a
FeJctMfitN «
>Knaick« kef£. 9
k&SBC iai«sai»:e.....
t>riavae ielesek« , . . i rsrr.-ofT»ke kante* dekt . 4vetr. kreditne feeak« . . ;«grske , • . -l -vnoscenske B - -3rem*>gokop v Meeek fS^5») llplnste mentac .... -■^2xe sel. i«d. dr. . . ><«*a-Miva»3»;
V/str oreeee eeer. #aJbr
kr. cefcaa .
."'.ywe*0BB. !
^s^te . . . 'Siki BBjefrrv-
• • »
C o t
o «■ :
B # ■ e
t ♦ e
Deou
9786 99 50
gane 60
93 3^ 11125
98- 50 104-50
99- 86
9910 100 —
S8 60
100-!06'5o| 99 50
99 —
100 —
10C- -IGO —
99 90 9875 297 -100 -
209 -252-60 144 — 263 50 269-50 240.— 95 — 181 60 21-25 432 50 80 -88-67 — 44-— 88*25 C3
18 — 461 -
125-25 673 60
1767 — 654 75 756 6G 241 5U 722 — 58 i 50
2554- -638 25 268— 545 -H9 -
1!?5
19 16!
335 :
34--117-75
95-60 852 501
4S4:
Blag
98 06
99 70
98 2o 116 80
93 60 111-45
U9 30 101 50 10086
100 10
101 —
99 —
100 60
5U6 20
HX 60
100-— 10030
10020
idi--
99 76 299-— 101 —
211 — 256-60 147 — 273 50 279 5U 248 30 105 — 182-6 J
*3 — 442 50
90
94 -63 — 46 — 30-25 r.3
18 — 471 —
126 25 67460 777'-665 76 75750 2«3 — 726 -58150 664 — 589 25 270 — 549-155--
11-40 n-19 13 58 84-06
117 95 9S8~>
8!^3 50
f atno osne ¥ SudimpeiU.
Dne 6 junija 1907
'ftenlea sa oktober       . ac 6C kg % 10 48
^ 9  , • •   .  9   80 . , 8-PO
Coru*»   m julij . ?'D „   t, 5 82
K 19:8 „ maj      ....    60 „   „ 5 82
res oktober .   . 6'88
Bfiefeet«
Nespremenjeno.
i
mmm^m
HeteorolosKno poročno.
71*ta» u*d raorj«m 08-i   Srsdnjl tračai   ti*k  788 0 Btm
f fi opazo vanja
stanja barometra v mm
i 6
li
Vetrovi
Nebo
9. **
7. aj. iS. pop.
734-3
732 7 731 t
14 6
111
230
al. jug
al- vzhod ar. jzah.
oblačno
jaano del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 14'9° nor mala :   16 6°.        Padavina v  mm 0 0
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega iskrenoljubljenega očeta, tasta, starega očeta, gospoda
Franja Blahna
gozdnega mojstra v p
izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so se pokojnika v njegovi težki bolezni spominjali, svojo iskreno zahvalo. Prearčno se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnih vencev, pevcem, požarni brambi in učiteljstvu in vsem, ki so blagega pokojnika v tako rano-gobrojnem številu spremili k zadnjemu počitku. 1878
V Ribnici, dae 6. junija 1907.
Žalujoči ostali.
Dobro ohranjen
otročji voziček
se proda takoj.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1838 -3
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkulariev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izvežban uradnik v tej Btroki.
Naslov   v   upravništvu „Slov. Naroda4*.
Dvorski trs it. 3
pod „Narodno kavarno".
Od 2. junija do 8. junija 1907:
Benetke.
Ravnokar je izšel 1. del zgodovinske povesti
5traljwalci
Ponatis iz „Slovenskoga Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgodovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Cena 1 K, po pošti 20 vin. več.
Na prodaj ima delo
L. Scharcntner u Ljubljani.
Kavarna ,Leon'
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
vsak torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo
oso; noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fail Pogačnik.
rano kline opravo bodo
v petek, dne 7. junija t. I. ob 9. uri dopoldne isb9 s
na Martinovi cesti št. 26 Bolj te
hišna
ki ima tudi rada otroke, se vzame na letovišče s 15. Jun. t. L Plača
po dogovoru.
Ponudbe na Zoltan Armand, Reka (Fiume). is& — i
Strojnik
za parno opekarno se išče. Plača po dogovoru.
Ponudbe naravnost na naslov : Ivan Zabret, opekarna, Kokrica, pri Kranju. 1882—i
potnik
v solidni trgovini išče mesta mlad, zmožen, samostojen trgovec na Notranjskem.
Pismene ponudbe pod „provizija in dijete" na upravništvo .Slov Naroda-. 1883—1
V najem se odda lahko takoj
gostilna
m
majhna trgovina.
Prednost imajo ženske in neoie njeni moški.
Več se izve pri Alojziju Mina t-tiju, trgovcu na Igu.     &i   i«83—i
Redka prilika!
Proda se v Gorici iz proste roke
dobro idoča, stara in zelo vpeljana
trgovina
Z Jedilnim blagom. Trgovina je na zelo prometnem kraju, ena najboljših na trgu in ima dolgoletne, stalne boljše odjemalce. Dokazljivi letni Čisti dohodek K 6000.
Ponudbe je pošiljati pod „Trgovina"   poste   restante Gorica,
glavna pošta.
1884—1
Vabilo
h
glavnemu shodu
ki ga priredi
ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja
v društvenih prostorih
na starem Strelišču
dne IO. junija 1907.
DNEVNI RED:
1. Računsko poročilo.
2. Blagajniško poročilo.
3. Poročilo računskih preglednikov.
4. Nova volitev.
5. Dragi predlogi.
1877 Predsednik.
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
▼ 203—23
Goriškem vinoioču
Stariitrg",13.]
je naprodaj v Zagorju ob Savi. Obstoji iz šestih sob, kuhinje, kleti in vrta. Hiša stoji sredi vasi Zagorje tik glavne ceste in je pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino. — Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1783—4
- Takoj se sprejmejo =
ao
tO
W    ■ • ■   ■ ■
šivilje.
T. POGAČNIK
Pred škofijo 21, II. nadstropje. Sprejme se takoj dober
mehanik
za dvokolesa (bicikle) 1863—2
v gorici, uto Duomo st. 3.
Dobro ohranjena
s stanovanji v Ljubljani s čisto letno najemščino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja pod nNa-je m ninska niša 3555". 1823-3
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster,
Dunajska cesta Št. 40. 1666—9
Odvetniškega
U 2 koncipijenta
ki zna   nekoliko laški, išče
dr. Matej Pretner
odvetnik v Trsta, Via Nuova 13.
Umreti
zanesljiv, za mala dela, se takoj sprejme.  Imeti  mora  svoje orodje.
Aleks. Ambrožič
urar na Bledu, Gorenjsko.
1827—3
lil sotrudnik
Želi vstopiti v boljšo trgovin) z mešanim blagom v Ljubljaui. Sprejme tudi kondicijo v manufakturni trgovini, ker je kot tak že deloval.
Ponudbe   pod   „Takoj 1884" Ljubljana, poštno ležeče. 1861-2
Več tesarjev
se sprejme proti dobremu plačilu v stalno slnžbo. Zglasiti se je pri
stavbniku F. SUPANČIČ, Ljubljana, Bleivveisova cesta 18 ali pa na tesališču v Trnovem, Ljubljana.
1734—6
se proti dobri plači sprejmo pri gradnji „Ljudske posojilnice" na Miklošičevi cesti, nasproti hotelu „Union".
Sprejemajo se na stavblšču samem ali pa v stavbni pisarni na Marije Terezije cesti št. 10.
_ 1832—5
Takoj ali za avgust se odda
stanovanje
v L nadstropju, obstoječe iz 2 ali 3 sob, kuhinje in drvarnice.
Več pove Iv. Flegar, gostilničar na Zaloški cesti štev. 7 v Ljubljani. i876-i
20 spretnib s
mizarskih pomočnikov
las strolnl
= Išče tvrdka :
Gebruder Spottl
lohanlško mizarstvo v Moram na Tirolskem.
006377
D++C
WN
5
65
67
Naprodaj   je zaradi selitve pod ugodnimi pogoji
lična hiša
v lepem kraju na Dolenjskem. V hiši se nahaja branjarija in trafika. K hiši spada hlev, šupa, magacin, vodnjak, priprava za kuhanje žganja, večji vrt in manjši zelenjadni vrtovi, dva dela vinograda, eden teh nanovo rigo-lan in dve lepi pašni parceli. Proda se tudi ves prodajalniški inventar.
Ponudbe in vprašanja pod Selitev", poste restante Žužemberk. s
Dvoje lepih
stanovanj
eno v Šubicevih ulicah št 5, III. nadstropje s 4 sobami in pntikhuami,
drugo na Bleiweisovi cesti št. 20, I. nadstropje s 3 sobami in p riti k. li earoi se Odda za avgust.  — Vpraša * tj 8c pri Filipu SupanČiČU, mestnem tnavbniku  v Ljubljani,  na Bleiweisovi j ncsti št. 18, pritlično. 1837—2 I
pod 1 irsfs
ssosM. s* nosa mSk Js sj»S*»
Vuk   Stan   imm po prsvise S*
. tO««: M,7M.SftT-7# K. lapiofteao odškodnin« In kanitalij* e7(tT0.3S3 76 K.
Po velikooti druga nojomna zavarovalnica na^t države
•OMnMM HOŠOp v IflmfcHanl, Sifar piiarne to v lati*«, aaašaej Jhši *Br«»*sg»«aaiMaTias   vilfosmla  šš«v. SSOU
m
sosoniai  ikooJUB so nsjalfj* fkeo* oosMo tak*j im Ultra  sajsoMO alovos, koosr
so«i«j,
Dovoljije is šistsfs iooiftka isoau« podporo v   sarodso is osemefcs*ist&«
Pivovarna
išče za  zalogo na Gorenjskem
upravitelje.
Rtflektanti, ki morejo položiti varšeJLo, imajo prednost.
Ponudbe pod ,,Ja 0/' uprav n. „SIov. Naroda". 1869-ž
Zdravilišče in vodno led!«
Postaja c kr. drž. železnic, l1 4 ure od Ljubljani-. Vse  vodno  zdravljenje  (sistem   Priessnitzev In
Kneippov, solnčne kopeli, ogljikovokisle In elektriške kopeli, zdravljenje s suhim "vročim
zrakom, ---—
masaža,   zdravilna   gimnastika   in elektroterapija.
Zmerne cene.
Odprto od 15. maja do 15. oktobra.
Prospekte pošilja zastonj
dr.RullVackenreiter
idrarniški rodja is zakupnik kopališča.
Natečaj.
Podpisani upravni odbor razpisuje
dvoje mest
zdravnikov
in a:cer: a) mesto kirurga zajedno primarija, z začasno letno plačo K 2400.
b) mesto zdravnika za notranje bolezni, z začasno letno plačo
1200 kron
Oba se morata izkazati z daljšo prakso v svojih strokah in vsaj z dveletno službo v bolnicah. Nastavita so začasno s pogodbo.
Prosilci naj opremijo svoje prošnje z dokazili o svoji starosti, o upravičenju izvrševanja zdravniške prakse in izpričevali o dosedanjem službovanju. Morajo b:ti popolno vešči slovenskega in nemškega jezika. ]8&l—2
Prošnje je vlagati do 25. junija 1907.
Upravni odbor javne Fr. Josipa I. obč. bolnice v Krškem,
dne 3. junija 1907.
Velika trgovina
moških, ženskih in otroških čevljev
domačega in tvorniskega izdelka
Kongresni trg št. 6
m Tambornlnovl
Naročena dela se izvršujejo natančno po meri iz najboljšega usnja elegantni obliki in po prav nizki ceni. 1041 —18
IMATE J OBLAK
čevljarski moster in trgovina s čevlji.
Dobro idoča
The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska  vlada je  v varnost   avstrijskih  zavarovancev pripoznalc
K 33,743.421*70.
Izvod iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905 ......K 32,677.-80'-
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,8I7'069 —
3. Izplačane police...........n 510,093054-—
4. Splošni presežek dne 31. dec. 1305 ....    „     7,223,290-—
Poraba presežka z
Dobiček zavarovancem....... .K
Dividende in obresti     .   . ..... it
Nadalina rezerva za eventualno znižanje obrestne
mere    .   . .........v   . 1,200.872 -
K 7,223.290-—
Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja* zastonj in
poštnine prosto.
Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Joiefovi cesti it. 17 pri StT GVIDONU 2ESCHKO ~N
Osebe, ki ne hočejo posložiti svojih dobrih jZvez in ki so sposobnejza nabiranje zavarovanj v mestn in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo.
5,295 843' — 726.07&- —
5094—11
trgovina
z mešanim Nagom na Kranjskem, v lepem kraju ob dižavni cesti in ziaven obširne tame cerkve,  se takoj Odda
zarad« dragega p djet.a H91- 9
Naslov pttfe lipraviiištvo .Siv. Naroda".
Mafe
solite in dežnike
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4. 23
Prva kr. tvornica klavirjev
Ljubljana
Hilšerjeve ulice 5     Blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
m
a>
"C O
(0
t 4
O
CD
E co
«<
00
cd
Priporoča  svoje  prve   vrste,  za vsa podnebja  solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.        1706 3 Največja tvornica na jugu Avstrije.
VN Bratovi
Sv. Jakoba nabrežje ZS
priporoča cenj. občinstvu iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom in nevestam
206 — 23
svojo veliko zalogo
pohištva
po noinCEllh cenah.
Okrajni
v pokoja, 39 let star, oženjen, slc.veu-«fcre^-, tiemik-^a in hrvaškega jezika v govoru m ijisa-i zmužin, s svoječasno rr>-etno praksi pri uotarijata, kmetijsko šoi.s išče primernega mesta.
P;srrea-i ponudbe na naslov Ivan Petričj Zatična. i»47 2
ML a J li ci a
C
z majhnim vrtom, ki ima 3 večje sobe kuhinjo, klet in blev, vse v prav dr, brem stavbnem stanja,  SO proda Z8
4500 K po prav ugodnih pogojih.
Hiša stoji v večjem lepem farnem k r a 1 n na Dolenjskem v bližini železnice inje prav pripravna  za  kakega penzijo nista ali obrtnika.
Pojasnila daje upravnižtvo „Siov Naroda". jgj
Meščanska korporacija v Kamniku
proda potom javne dražbe
dne 12. junije t. I. eb 2. ari pcpcldne
na lesnem skladišču v Sahovci pri Kamniku sledeče vrste hlodov:
604 m3 4 m dolge smrekove in jelkove hlode in 54 m3 5 in 6 m dolge rižovce
proti takoffinjemu plačilu. isti
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta. Odhod iz Ljubljane juž. žel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Go rica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
II-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
l-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7*lO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35"zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jut. zel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
Trbiža Straže-Trbižs.
n OO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., TrsiE drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
11-10 predpoldne.  Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne    Osebni  vlak iz Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36  popoldne.   Osebni vlak iz Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Tn drž. žel.
6-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.,
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (S ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kanv 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 955 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. S ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v sred
evropejskem času.)
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. X knjigotržec >!
A      ¥ Ljubljani, Prešernove nlice št. 3. ,#
Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne" v Ljubljani ? izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „I^ubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so lzele v aložbi „tf&rodne Tiskarne". — Te knjige so:
Jcsipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I.
do XI., broširan a SO kr., elegantno vezan a 1 g\d.
Posamezne   Številke JLjnblJanikega Zvona" po 40 kr.
Zbirka kftkOBOVi   i   Kazenski sako-nik, veiar k 3 glcL
Iblrka zakenor. II. Ra?. pravdni red,
vezar a 2 gld. 80 kr. Zamikov! abranl  £pi*i>   I, sveze k,
broširan a t>0 kr. Dr.  Nevesekdo:    ,.4000". Povsst,
brofi. i f>0 kr A, Aškerc; X*let v Carigrad, broi.
a 2«.; kr. Tnrgenjev brofiiran k
ninbra: OaiDlkar-oasnlki. broširano
Lefebvre: Paril v Ameriki, broširan
a 50 kr. Stat nomioii
atvo in na.ll
I 40 kr.
Jeliaek: TJkrajinsk« duma« Povest,
broširan«! a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, brofiiran h 15 kr.
— Kasna pripovedka,   broširane a «0 kr.
— J>ve pevesti. brofi. a 85 kr Thenriet:   TJndln.Povest,   broš. a
20 kr
A. Trstenjak: 31ovemko gleda lijlde, bro&ir&n izvod a 1 gld.
Juroic. I*i«Jtici, broi. S 25 kr.
— Gregorčićevim kritikom, bros. a ..X) kr.
Avstrijski patrijot: ffParteiweien der Slaven11, broširano s> : - sx.
Otoi in sinovi. Ronnv?t 50 kr.
— dtiri novele, bros. k 20 kr. Benefi-Tf ebizsk?:  Blodne dnie.
Roman, brofiiran ■'i 70 kr.
Po snižsni oenl priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In roki. Prej
50 kr., sedaj samo »O lssr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
	SSBS^asHŠSBBBBBSSBBBBBBBBBBSBBBSSSSSBBSBSSBl			
Prvo domača slovenska Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu občinsto in spoitovanim n^Cfci^1^ ^ostii-rjičarjenj svoje HT Izbumo     I I IQI %J		Pivovarno G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfova ulice 8tev. 12                    .„„»,         SBSH »<•• ;no pivo v sodcih in steklenicah.		
				
Isdnjstelj in odgovorni nrednik: Ruto Pusto »lemšek
Lastnina in .isk .Narodne tiakarse"*
316256
^034