ZutcuAfi&c sSS&assasM&sts Bik: Stane Šuštar - «Mtar<3» -Gorenjski ti*. t K*** Prebivalcem mesta Radeil in okolice! jj Bilo je pTe^ dvajsetimi leti v septembrskih dneh leta 1941. i ( Škorenj nemškega osvajalca je pritiskal vse bitje in huje, in i1, spričo tega nepopisnega terorja so se odprle oči še redkim posamez- l1 11 nikom, ki so bodisi iz nevednosti ali. pa tudi razočaranja nad živ- 11 |l Ijpnjem v stari Jugoslaviji pričakovali v kljukastem križu zboljšanje I1 (► oziroma Rešitev. i if Odpor ljudstva je rasel. 2e so bili na delu pošteni patrioti, 11 *predvsem iz vrst delavcev, dijakov in študentov, pridružili so se l * r jim -kmetje, skratka vsi, ki jim je bila ljubezen do domovine osnov- I* leto XIV. ST. 37 TRBOVLJE, 7. SEPTEMBRA 1961 CENA 20 DIN VEST ČLOVEŠTVA Oči vsega naprednega človeštva *o bile že od pričetka beograjske konference nevezanih držav uprte f našo glavno mesto, kjer so bile sprejete važne odločitve, hi bodo Nedvomno vplivale na svetovni pobočni položaj in na mir v svetu, ki si ga xtsi tako želimo. Danes nt »obenega dvoma več, da je konferenca neangažiranih dežel, katerih predstavniki so se zbrali v 4fco-gradu, velikega pomena. Že samo število udeleženih držav in število prisotnih voditeljev teh dežel ter njihov nesporni mednarodni ugled h uvrstil to konferenco med najvažnejše mednarodne dogodke v Zadnjik letih v svetu. Sama beograjska konferenca daje * tem času, ko so v svetu blokovske strasti v zvezi z berlinsko oziroma nemško krizo razgrete do vrhunca, nasvet, naj zmaga med nasprotniki trezen razum, dokler ne ho,prepozno. Sam potek konference ustvarja popolno soglasje vseh prisotnih ter poziva svet na pomiri- ' Sev, da se mirno reši huda kriza, da poneha sedanja nevihta in st ustvari v svetu ustrezna atmosfera, ki si jo vsa mednarodna skupnost toliko želi v povojnih letih. Beograjska konferenca je tudi odročno postavila vprašanje mednarodne oborožitve, da se preneha nenehna tekma, ki nujno vodi v svetovno katastrofo, da poneha hladna vojna med sprtimi blokovskimi državami. Beograjska konferenca nakazuje svetu pot, ds preneha razkol sveta na dva dela, ki pretresa vse narode in nujno vodi * pogubo. Prav tako je skupina | vzav, zbranih v Beogradu, storila V, da se napravi korak naprej v skupnem cilju za dosego trajnega "siru in za enakopravno sodelovanje vseh narodov m držav v svetu. V teh zgodovinskih dneh so v *scm svetu z velikim zanimanjem in budnostjo spremljali potek beograjske konference, saj so izjave vodilnih državnikov na njej take, da mimo njih ne more iti ves napreden svet, ki so predvidene tudi v njenih zaključkih, da se končno postavim temelji za trajni mir v svetu, ki si ga žele vsi narodi na Vzhodu in zahodu. Kaj pravijo posamezni državniki? PREDSFDNIK FLRJ, JOSIP BROZ-TITO: Koeksistenca — edina osnova sodelovanja. Uveljavitev politike koeksistence ne pomeni, da se v sodobni družbi ne bodo razvijali nadaljnji napredni odnosi. Napočil je čas, da razmislimo o možnostih svetovne konference o razorožitvi. Bolj kot sporočilo Sovjetske zveze o obnovitvi atomskih poizkusov preseneča svet, da se je to zgodilo na dan začetka konference za dosego miru. — Obstoj dveh Nemčij je dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati. PREDSEDNIK REPUBLIKE INDONEZIJE, Dr. AHMED SUKARNO: Neblokovske države zahtevajo takojšen konec kolonialnih vojn. Dr. Sukamo je dejal, da o vojni in miru ne bi smele odločati tiste sile, ki imajo jedrsko orožje. Sklepi beograjske konference naj se predložijo zasedanju OZN. PREDSEDNIK ŽAR, GAMAL ABDEL NASER: Beograjska konferenca ni naletela na hladen sprejem samo pri sovražnikih miru. Žalostno je, da Sovjetska zveza v vzdušju negotovosti obnavlja atomske poizkuse. — Naser je obsodil francosko politiko do Alžirije. PREDSEDNIK VRHOVNEGA VOJAŠKEGA SVETA SUDANA, ABUD: Obtoževanje v vseh oblikah je neposredna grožnja svetovnemu, miru in varnosti. ETIOPSKI CESAR HAILE SELASIE: Neblokovske države lahko veliko prispevajo k blaginji človeštva in odigrajo pomembno vlogo v OZN. Če vzdignemo glas proti agresiji in če to storimo popolnoma nepristransko, lahko predstavljamo kolektivno zavest sveta. PREDSEDNIK REPUBLIKE GANE, KVAME NKRUMAH: Človeštvo je sedaj na razpotju. — Afriko naj bi proglasili za brez-atomsko področje. — Sveta dolžnost nas vseh je prizadevanje za odstranitev povoda za vojno. — Nerealnost je prepričanje, da bi oboroženi spopad razdejal samo tiste države, ki bi se ga udeležile. — Sprijazniti se je treba z dejstvom, da obstajata dve Nemčiji. — Umik kolonialnih sil najkasneje do 31. decembra 1362. PREDSEDNIK INDIJSXE VLADE, ~ , NEHRU: Ideja vseh tistih, ki so sklicali konferenco, je zelo modra in dobra. — Razvoj dogodkov je pokazal vpliv ideje neangažiranja, ker je bila v skladu z razvojem položaja in potekom dogodkov. — Zaradi sklepa ZSSR, da se obnovijo poizkusi z jedrskim orožjem, se je nevarnost vojne povečala. — Države, ki so zbrane na konferenci, imajo moralno moč, ki v svetu nekaj pomeni. PREDSEDNIK REPUBLIKE KUBA, Dr. OSVALDO DORTICOS: Priznanje in občudovanje junaški tradiciji jugoslovanskega ljudstva. — Nujnost boja proti neko- I, i budno na delu izmečki "človeške družbe, izdajalci lastne___ 'oniahzmu, proti subtilnim postop-! (i plačanci in izvrženci. Izkoriščali so zaupanje poštenih ljudi — ji Jmm _ se:—----(| izdajali, ovajali — in glejte, po zaslugi plačanca — izdajalca je m <1 poletju padel prvi talec — toliko obetajoče življenje študenta Ponosno stoji lep planinski dom na Gorah, katerega otvoritev je bila v nedeljo, 3. septembra itttnHiffinHtstflitttttHvnilitttitiasliititiiiiiflHiiiiiuiiuiniitniniatMf kom kolonialnih efL — Mirovna pogodba z Nemčijo naj potrdi potsdamske meje, — Predlog, da se sedež OZN iz ZDA prenese v neko drugo državo. — Opustiti je treba filozofijo ropanja, pa tudi vojn ne bo več. PREDSEDNIK AFGANISTANSKE VLADE, SARDAR MOHAMED DAUD: Ne smemo biti samo opazovalci. — Ureditev nemškega vprašanja je osnovne važnosti za prihodnost miru in uresničitev razorožitve. — Razumna politika nevtralnih držav lahko prispeva k rešitvi problema razorožitve. PREDSEDNIK REPUBLIKE TUNIZIJE, HABIB BURGI3A: Tunizijski predsednik je kot važno nalogo poudaril dekolonizacijo. Vojna v Alžiriji je jasen primer kolonializma — ki noče umreti. — Burgiba je pozval na organiziranje enotne fronte proti atomskim poizkusom. PREDSEDNIK BURMANSKE VLADE, U NU: Predsednik burmanske Unije je dejal, da so se voditelji neblokov-skih držav zbrali, da bi pripomoči k ublažitvi nevarne napetosti. — Apeliral je na oba bloka, naj se ne pogajata »s prstom na petelinu«. SEF DRŽAVE KAMBODŽE, NORODOM SIHANUK: Sef kamboške države je dejal, da miroljubna koeksistenca ni samo »modus vivendi« ali ohranjevanja »statusa quo~, temveč aktivno sodelovanje med državami. (Nadaljevanje na 2. strj . j..... . jirui — vuLinv uvtuafoce zivsjen l MARIJANA NEMCA. V mestu Radeče in okolici je zavzelo — \ nemi srd na obrazih je to dokazoval. Pomnožile so rr imTTiiTTfcr . i j, patrulje, gestapo je stal na preži — še tisto noč so se nalnE tzdantt- j ni zapori tukajšnjega sodišča s poštenimi, naprednimi ljudmi 17. vrst ‘ l dijakov in delavcev, od koder jih je bilo enajst po številu > milostno* 'l poslanih v eno najhupih taborišč smrti — Mauthausen, kjer je po I nekaj tednih nečloveškega trpljenja in uničenja ugasnilo življenje MILANA KOSA. Nenadoma je treščilo med ljudi — izselitev — izselitev dnmkkf, I celotnega prebivalstva področja Radeč. Niso se še zavedli brez- II u pne ga položaja, nekako v omotici so ljudje tavali okrog svojih domov — pa so naenkrat pridrveli grozeči kamioni in oboroženi fašisti so opravili svoj peklenski načrt. Kdo bi mogel popisati I boleče prizore, prizore solz, krikov, poslednjih pogledov na svoje j, domačije, poljube rodne grude — vendar zločin je bil hitro izvršen: l tujina jih je sprejela v suženjsko okolje, mnogo jih je ostalo tam za vedno, mnogi so pa zdržali v zavesti, da sc bodo prav gotovo vrnili, kapi vedeli so, da tisti, ki so ostali doma, bijejo boj na življenje in smrt, vedeli so, da so zaživeli gozdovi, iz katerih bruha pogin_ fašističnemu osvajalcu, vedeli so, da. se partizanska (l vojska množi m izpopolnjuje v čete, bataljone, brigade, divizije, korpuse itd. *— sk-atka, vedeli so, da so dnevi okupatorju šteti. Na veličastnem spomeniku sredi trga v Radečah nas na te ,) grozotne dni spominjajo in opozarjajo vklesani verzi pesnika Karla (l Destovnika — Kajuha, ki je zapel: J, Nisem več vzdržal, v meni je tlelo, v pesti skelelo, pa sem udaril... Svoboda — izbojevana na toliko in toliko žrtvah — }e zasl- f jala. Domovina, toliko zatirana, preganjana in uničena je slavila A l) zmago, stopila na pot obnove in neslutenemu nadaljnjemu razvoju J i nasproti. Delovni ljudje nase'.skupnosti so se dobro zavedal', da je A ljudska revolucija, herojska NOV ne samo pregnala okupatorja J temveč izbojevalatudi nov družbeni red, brez reakcionarnih vlcsto- } držcev, brez kabalističnih izkoriščevalcev, družbeni red oblasti f delovnega ljudstva s svojo nezlomljivo Partijo na čeki. f V septembrskih dneh leta 1941 so se pričeli vračati iz štiri- A 11 letnega pregnanstva tudi naši izseljenci — največ na dan 8. sep- ) (i tembra, zato praznujejo Radeče z okolico ta dan letos že desetič f |l kot svoj občinski oziroma krajevni praznik. f FERČl MILER, 1 podpredsednik ObLO Hrastnik JJ Prvi mesec po novem V mesecu avgustu so ▼ Strojni tovarni v Trbovljah prešli na novi sistem nagrajevanja. .Odpravili so vse kvalifikacije In tarifne postavke za delovna mesta, ki se dajo normirati, in so ▼ tovarni uvedli grupe del. — Za režijska uslužbenska mesta so pa ocenili vrednost posameznih delovnih Z novim pravilnikom o razdelitvi dohodka so v STT dali velike pristojnosti posameznim ekonomskim enotam. Strojna tovarna v Trbovljah Je prvi delovni, kolektiv v Zasavju, ki je z novim pravilnikom odpravil vse premije la je celotni kolektiv postavljen pred dejstvo, da se bodo njegovi dohodki večali ali pa zmanjšali tako, kakor bo celota gospodarila. Ob tem je zlasti pozdraviti prl- PROSLAVA 20-LETNICE VSTAJE HRASTNIŠKE KOMUNE Slovesnost na Gorah V nedeljo, 3. septembra, so v Udeležence proslave je po-Počastitev 20-letnlce revolucije zdravil prvoborec tovariš Jako- _ _ _ . , rJUWIBJ m *•> 10-letnicc obstoja Planinskega pič in med ostalim orisal pomen eo pomagala društvu bodisi ma- društva Dol pri Hrastniku lzro- tega kraja ter pomen in vlogo terialno ali pa finančno s 14 mi- ~ o . **•! svojemu namenu planinski beogra;eko konference neveza- lijani din. Da bi se pa vsaj do- , _ ' , , ... 1 del jo pokazal v vsej lepoti. Zasluga za izgradnjo tega lepega doma pa gre predvsem predsedniku društva Dol pri Hrastniku, tovarišu Rudolfu Redeniku, in predsedniku gradbenega odbora, tovarišu Maksu Jakopiču-Jurju. Nazarje iz Savinjske doline ter ™mikatcrem tei- - -“»-j* ■» -js? z deli, kako izpolniti d°m na Gorah. nlh držav. Nekaj sto ljudi se je zbralo v Gospodar tega društva je v Pedcljo na kraju, ki Je bil med ovojem govoru poudaril, da se it,™ čisteča zraka *n miru nrav 'SIS., ti? SSSLrsSaSSKft «• p- *an&ke enote. Pri otvoritvi tega T^na, ki bo služil tudi za od- pomagali, bodisi materialno ho- dom na Gorah ne bo o),užil samo hrastu iSkim ljubiteljem gora, društva ^Has^kom v^h za/iavsklm ^ub!te- bro zahvalili vsem, ki so ijm karkoli pomagali, je predsednik postavilo ta dom, zahvaliti pred- društvom simbolične zahvale in „ ? ‘ . qvTm vsem delovnim ljudem, ki eo jim ^ilo - lepo sliko novega doma. hll*nfe in daljne oko- ____________ __________ ,___________, V novem domu je tovariš Ja- vsem delovnim ljudem Za- diši finančno, članom društva in kopic odkril spominsko ploščo v 8avJa, so mod drugim pri.srstvo- članom raznih delovnih kolekti- spomin na padle borce — parti- v nedeljo prvič tu, so občudova-'’ali tovariš Maks Jakopie-Jur, vov, ki eo opravili nad 22 tiso; zano med NOV. lice. Udeleženci proslave, ki so bili 7°-Bednik SZDL Hrastnik tov. delovnih prostovoljnih ur, podgane Grešak, tajnik Občinske- jetja pa, kot na primer Steklar-ljudskega odbora tovariš Kle- *D«snc ter predsednik podjetij in — --------... ?”lallh sosednjih planinskih dru- Hrastnik, RTH, Komunala Hrast- li lep razgled, in dom ter izrekli ,r . _ . . priznanje požrtvovalnim planin- - ~~ ... .......______- , V S1]'?™.*"' ^ Pr°g77a cem, ki so v potokih znoja po- Hrastnik, Tovarna kemičnih sodelovala na pihala stavlM tetoo , Mnogi ta- Hrastnika, Obl« in zbor Svobo;ie «• med njih so Job odhodu z Go- Sedemletno oziroma osemletno ra dejali: »Nasvidenje naslednik, Cementarna Trbovlje, LIP delo in njegov uspeh se je v ne- nje nedelje!« ek >u;ututuiiuiiiiiiimmuuuiiUiHimiiim:!!tt;imiii!imiiuiiimii{mHtmuKHiiiiMm(miMaiuiiiHnuiu!iiimRiniiiwfluunu!nuiuiumnuiiniiHmeiHtifltu zadevanje tega kolektiva, da je i širjeno proizvodnjo skrbeti sam, povečal število skladov proti lan- in da razume, da na tržiščih ved-skemn letu ezltctna proti staremu no bolj zahtevajo kvalitetne iz-pravilniku. Delovni kolektiv te delite, kar terja od kolektiva tovarne je s tem dokazal, da se I boljšo opremljenost tovarne in dobro zaveda, da mora za raz- konkurenčno sposobnost. ar Prva konferenca anetoega ktrcnd traja LMS Hrastnik, sekretar občinskega komiteja ZKS fiereraci je 65t Hrastnik ter predsednik Gmrhfcfl-ne podružnice. Konferenca je bila dobro pripravljena in je predsednik akstšva, Stane FRčič, v svojem poročita lepo nakazal delo aktiva in. njegove bodoče naloge. Na sestanku so zlasti razpravljali o nekaterih problemih mladine, o vprašanju izobraževanja mladih delavcev, o neurejenih odnosih v menzi, o pomanjkanju prostora, ki naj bi zagotovil še večjo dejavnost tega mladinskega MHiI Mar Aku Iskrene čestitke! Jutri praznuje predsednik Ljudske skupščine in naš dolgoletni ljudski poslanec MIHA MARINKO svoj 61. rojstni dan. Delovno ljudstvo zasavskih revirjev mu ob njegovem življenjskem prazniku najiskrenejc čestita in mu želi še dolgo vrsto zdravih in srečnih let v krogu svoje družine. Prav tako mu vsi želimo, da bi še dolgo vrsto let vodil slovensko ljudstvo v okviru Federativne republike Jugoslavije, še posebej pa želimo, da bi tovariš Miha Marinko ostal še dolgo let naš ljudski poslanec ter s svojimi nasveti pomagal k razvoju in napredku naših revirjev. LIP Zagorje na jesenskem velesejmu v Zagrebu Na letošnjem jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu bo sodelovalo tudi Lesno industrijsko podjetje iz Zhgcffja ob Savi s sodobno »8VBA«< fauhiaj-skio oprat*), za katero je podjetje dobilo na lanskem sejmu lesa in lesnih izdelkov na GR r Ljubljani zlato kolajno in prvo nagrado. Omenimo naj, da Be je posebno v letošnjem letu kuhinjska oprava »SVEA« že močno uveljavila in sklepa podjetje za to opravo že dogovore za prihodnje leto. (ma) Vrhe — narodni park Glede na obilico zgodovinsko pomembnih dogodkov, ki eo se odigrali na področju okrog Vrhov v NOV, je Mio ob nedavni otvoritvi Doma revirskih in Sanjskih borcev NOV na Vrbeh po občinskem .odboru ZB NOV Trbovlje predlagano, da kraj, kjer stoji novi Dom, razglasi za narodni park. Ob predlogu ZB NOV Trbovlje bo razpravljal na eni izmed prihodnjih sej občinski ljudski odbor v Trbovljah. (ma) [niiniiinwwiwniinwii!iiiiniin Liudfe in dogodki Sklep sovjetske vlade o obnovitvi poskusov x jedrskim orožjem je Ml iške grenek oreh z* svetovne javne mnenje, ds se ns Vzhoda z« o blaži ■ ev odklonilnega Stališč* svetovne javnosti. morali najti neko »oporo in odobravanje« med vzhodnimi sosedi. O« ho ironija čas* S« večja, so v opravičilo tega nepričakovanega sklep* našli geslo, ds obnovitev poskusov r Jedrskim orožjem doprinosa obrt- obnovitvijo Avitaminoza jedrskih poskusov Predsednik Gane Nkrumah med govorom m beograjski konferenci Vest človeštva (Nadaljevanje s 1. str.) l-REDSEDNIK REPUBLIKE CIPER, MAKARIOS: Mednarodne probleme je treba reševati na nov, moralen način. — Ravnovesje «il ne more zagotoviti trajnega miru. - Tri naloge konference: zahtevati sestanke Hruščev — Kemiedy; poziv -vsem narodom, da pri svoji politiki postavijo na prvo mesto moralne Vrednote; podpora OZN. ZUNANJI MINISTER SAUDOVE ARABIJE, IBRAHIM EL SUVElLt Rasna diskriminacija je eden Izmed najhujSih zločinov zatiranja človeka po človeku. — Primer neangažiranih držav naj opogumi druge narode. NEPALSKI KRALJ, MAHENDUA BIR: Mir je mogoč samo, če bo v eoloti uveljavljeno načelo nevme-iavanja v zadeve drugih držav. izobraževalna sezona v trboveljski občini se je pričela Počitniška sezona je pri kraju In v trboveljski Občini so že pričeli z izobraževalno sezono tudi v okviru domače Delavske univerze. Tako sta delavska univerza in krajevna organizacija SZDL Tr-'bovlje-Center na večer prod Beograjsko konferenco izvenbloStov-skih držav pripravili prvo predavanje o pomenu te zgodovinsko konference, O pomenu te konference je govoril tov. Janez Voljč, novinar Delavske enotnosti. ,ou Poslušalci so z velikim .Bapima--i; Vj«m poslušali to predavanj«. PREDSEDNIK LIBANONSKE VLADE, 9AEB SALAM: Konferenca je edinstven dogodek. — Konferenca izraža voljo narodov, da bi prilil iz začaranega kroga nevarnosti. nilvi miru hi jo narekuj« trenutni mednarodni položaj. Človek res težko verjame, kakšne stvari vse služijo velesilam, da k' zagotovile mir. Splošnega vtisa, da je korsk rovjefske vlade v svojem političnem bistvu in kjer nikakor niso našli skup- obsodili napoved sovjetske vla- orožja. V političnem pogledu ne osnove r pogleda nadzorstva, de, da bo izvršil* atomske po- pomeni obnovitev jedrskih eks-Z drage strani so morda točne sfcnse. Poudarjajo, d* je Sovjet- plozij v doglednem časti razšiti-prčdpostavke, d* zaplet okoli ska zvez* s sklepom o obnovitvi tev kroga držav, ki bodo razpo-Berlina in potek berlinske kri- atomskih poskusov doživela lagale z atomskim orožjem in ze zaskrbljuje vzhodne države, enega največjih psiholoških In to povečuje nevarnost, da lo-je najbolje, da ne držijo propagandnih porazov v zadnjih kalne vojne nagi« prerastejo v križem rok in preizkusijo nu- letih. Izražajo zaskrbljenost spri- aic-roke vojne. Z znanstvenega klearno bombo, o kateri je Hrti- čo dejstva, d* je sovjetska vla- gledišča pa sovjetski sklep z»-Sčev že pred nekaj tedni govor« da povezala ta svoj nepričako- tlr.ja smrten udarec upom sveta, na počitnicah ob Črmmomkl vanj korak t zadnjimi ukrepi dr. bo moč atomske države pri-obali. Rusi so najbrž želeli z zahodnih držav v berlinski krizi, siliti, da bi prenehale zastran-poskusov pokazati V tem vidijo tudi namero so- V.nii ozračje vjetske vlr.de, da pospeši poga- Vinami. zahodnim drživam, kakšne meč- prenchalc z atomskimi poda- ne karte imajo v rokah pred za-/ janja z zchedflfmf državami četfcom rtapt-vedarih razgovorov o Berlinu in Nemčiji, Naj bo že tako ali drugače, sklep sovjetske vir de je nalet el v svetu na odločen odklon in povsem zgrešen, ul mogla zaim- odkrito zaprepaščenje. Že več-ti podpora -množičnih seslan- krat sC Je pokrzels. da so Rusi . . kov« na katerih so državljani poshulioe svojih delani slabo *K e|3a^ *l je ze precej vtdna bo, vzhodnih držav dali glasov? z* preračuna« in da je končnica t« ’ - obnovitev jedrskih poskusov. pozicijske igre nied Vzhodom in Obnovitev poskusov z jedr- Zahodom izpadla povsem draga-skim orožjem ima lahko dve raz- Če, kot as najbrž predvidcvz«. Odlašanje s poskusom nove atomske bombe, ki so g* napovedali, govori v prid trdHva.m, lagi. Sovjetska vlada je hotela z učinkom novih preizkušenj nuklearnega orožja preslepiti zahodne države, da pristanejo na podpis sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, hi so ga pripravili na razgovorih v Ženevi Berlinu in da z grožnjo, da bo preiskmlla »stmerbombo«, pet tisočkrat močnejšo od tiste, ki je uničita Hirošimo, prisili Zahod k popuščanju. posledica da bodo zahedne države obnovil'* atomske eksolazije, za katere se v ZDA že več . mesene v zavzemajo vojaški krogi* in mnogi elani Kongresa. Za liudl na zahodu ima sovjetski sklep tri različne posledice. da bodo mr rti a le še premislili. V vojaškem pogledu bo imel po- preden bodo pritisnili na »vži-gelne naprave.« V zahodnih državah so ostro si«pek Sovjetske zveze za posledico mrzlični razvoj majhnih in gigantskih vrst Na povsem negativen sprejem je naletel sklep sovjetske vlade tudi na beograjski konferenci. Naj ponovimo samo mhrij, ki so j Hi o tem izrekli različni državniki. Obsodba sovjetskega fcora- sovieUkcra k* ** biIa «*}tna- !*«•! »Zdaj je j . že tako daleč, da sovjetska vla- § da objavlja sklep o obnovitvi S poskusnih eksplozij j odrskega 3 orožja. Ne preseneča nas tako zel« sporočilo o obnovitvi poskusov z atomskimi In vodikovimi bombami, ker bi lahko razumeli razloge, ki jih navaja vlada ZSgR. Bolj nas preseneča t«, da se je to zgodil« na dan začetka te konference mira. Spričo tega Je ves svet še botj Sefa 10 ObO SZDL Trbovlje Na sej) izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, ki je bila 29. avgusta, sO razpravljali o beograjski konferenci, hi sicer o tem, kako preko sekcij seznaniti čim več Ijndi o vlogi ln pomenu te konference jzvenblokovskih držav. V ta namen so zadolž; 1^ člane odbora, ds po krajevnih organizacijah SZDL pripravijo sestanke po sekcijah. Prav tako so razpravljali o pripravah na konferenco za družbeno aktivnost žena, ki bo 10. oktobra. Izdelana so osnovna načele, ki nai bi jih na konferenci obravnava«, in sicer: strokovno tn družbeno uvel javljanje že zaposlenih žena na delovnih mestih in usposabljanje za odgovornejša delovna mesta; načrtno usmerjanje, zlasti ženske mladine, v razne strokovne poklice; ukl.jučevanje žena v družbeno upravljanje in v LO glede na bližnie voHtve: razbremenjevanje družine v okviru stanovanjske skupnosti. V zvezi z vsemi lemi problemi bo pa pred konferenco še porveiovanje z družbenimi delavci. Do konca »ep- IZ TEZ ZA NOVO USTAVO Vs^iemu po dolu Socialistično načela razdelitve dobrin po delu bo dobilo — kakor sledi iz tez, ki sc pripravljajo — dominantno mesto v naši novi ustavi. Se posebej zato, ker jo potrebno, da naj bo ta dokument ogledalo in odraz družbeno-eko-nomsfee Strukture države, bo nova ustava kot temelj vsega na« Sega družbenega in gospodarskega napredka Jasna izrazila načelo »vsakemu po delu« kot stvar praktične uveljavitve . znanega marksističnega gesla, ki ga Je delavski razred Istočasno izrazil z zahtevo: »Tovarne delavcem!« »Nova ustavi mora predvsem Izraziti flejatvn, da dan**njl odnosi v Jugoslaviji izražajo tisto stopnjo v socialističnem razvoju, kjer je delo osvobojeno v tem smislu, da je neizpodbitna pravica državilana. da dela in da dobi nadomestilo za delo, skupnost pa vzame toliko, kolikor je potrebno za vzdrževanje skupnih služb in poslov« (tovariš Tito v svoj! izjavi 29. novembra 1960). V naši družbeni in gospodarski prcksl pori a,la delitev po delil po prirodi izhodiščna točka celotnega družbenega sistema. Samo s tem to načelo v ustavi posamezne socialistično države ne more izzveneti kot gola prnklr.maeija ali pa kot neka tehnokratska shema razdelitve. V naši novi ustavi postaja kategorija delitve po delu, kot pravic* proizvajalcev do odločanja o samih pogojih proiz- za Čas od 8. do 17. septembra Okrog 8. septembra padavine i ohladitvijo. Nato 3 do 4 dni lepo vreme. Nekako od 13. septembra zopet nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladneje. »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tlak. v Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stano Ruštar. — Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-1911. poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-140. -Letna naročnina 600 din, mesečna M din. - Vodnje, bistvo celotnega sistema, zasnovanega na samoupravljanju in družbeni lastnini, nad sredstvi za proizvodnjo. Tu gre za načelo, ki na tej osnovi prizna vsakemu pravico do deleža po množini njegovega dela. Mara nekje pravi, da je »Vsaka delitev sredstev potrošnje samo posledica delitve samih pogojev proizvodnje«. Izhajajoč Iz tega,'bo naša nova ustava, kakor je predvideno. za daljši čas določila odnose med nosilci samoupravljanja na vseh osnovah, da se Jim tako z objektivnim sistemom delitve zagotovijo pogoji gospodarjenja, ki bi vsakemu Izmed njih dali realne možnosti za samostojno, a dosledno uveljavitev načela »vsakemu po delu«. »V novi uri avl,« - Je dejal tovariš Edvard Kardelj v »roji nedavni Izjavi - »bodo imela ta načela le večjo vlogo in mesto v vsem pravnem »Istnmu, in to predvsem v tem amlalu, da bodo te pravice določen« bolj točno ln bodo v manjši meri odvisne od tekočih načrtov ln eknnomake politike. Na ta način ne bodo taki ekonomski odnosi, ki se ustvarjajo pri nas na osnovi samoupravljanja v proizvodnji In delitvi, več nekaj, kar je od zgoraj priznano kot pravica državljanov, ampak bodo to stabilni odnosi, na katerih temelji ve* »Istem, in ki Izstopajo v vsem razvoju.« Smisel socialistične delitve dobrin pa je prav v tem, da v odnosih proizvodnje razvija in osvobaja tiste sile, ki najbolj pospešujejo materialni tn družbeni razvoj skupnosti. y.a nosilce samoupravljanja J« pri nas že dane« osnovni interes v tem, da jih družbeni sistem vzpodbuja k ilmvečji proizvodnji In čitnbolj samostojni delitvi po delu. O lem velja omeniti tudi mltei, ki Jo jo nekje Izrekel Mara, da »pravni odnosi ne regulirajo ekonomskih odnosov, temveč obratno, da pravni odnosi Izhajajo iz ekonomskih.« Kazno je, da bo načelo delitve po delu v naši novi ustavi faktor, ki ne bo samo doprinesel k stabilizaciji odnosov, ki so le ustvarjeni v naši praksi, temveč dajal tudi stalne vzpodbude za nadaljnji razvoj sistema, v katerem bo tudi la princip vse bolj postajal lembra bo izdelano poročilo, ki ga bodo dobili odgovornejši družbeni delavci s tega področja. V razpravi o družbenem načrtu in realizirani polletni proizvodnji so ugotovili, d* Je realizacija v glavnem zadovoljiva. Ugotovili m pa, da je število zaposlenih v upadanju glede na sezonsko delovno silo. Postopoma pa je v upadanju tudi število dolžnikov. Sklenili s«, da bodo na eni prihodnjih sej proučevali delo stanovanjskih skupnosti In Je v ta namen potrebno pripraviti gradivo. Ugotovili so, da ho potrebno še veliko dela pri ustanavljanju ekonomskih enot ter r* neposredno. dejsnsko upravljanje v ekonomskih enotah po vseh proizvn- ! jaleih. ek 4 I- * ^ ■ /* * ’ .^ v ■ tile,•. ’ ■ :■! ‘g Hi -■» r -i: ’.;4 K atomskega Zaskrbljen.« liiiiiimmmcmHiiiiiiiraiiiiiiMuuHiiijmiiBHiiitRnhiir / 19. SEPTEMBER - DAN JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE Pred 29 le« rojena ... Jugoslovanska, vojna », || mornarica »e je v teh K dvajsetih letih nase«* V' IfH mogočim bramte*jh» ' - « «*•* * Z veliko hvaležnostjo ee M« spominjamo prvih drznih akcij naših parfizansfiSb mornarjev, ki so pognali v sovražnikove kosti globok strah. .IugoeiovasH ska vojna mornarica d&nea pomaga ob vsej jadranski Obali reševati vrsto kimunažnih kB dragih problemov. Z veliko hvaležnost#« in ponosom se ob šef vrtina spominjamo usd* uspehov naših pacesatf* •Vi h mornarjev ln fot iskreno čestitamo k dvajsetletnici. jfgjf; MBadina M« ob krajevnem praznik* Z« obdobje, ki zanj pišemo, je vredno omeniti razgibano 'delavnost Ljudske mladine Radeč in okolice za priprave in sodelovanje ob krajevnem prazniku Radeč. Mladina se je v tem času intenzivno pripravljala na razne sporede športnih tekmovanj ob radeSkem krajevnem prazniku. V to tekmovanje, je bila vključena domala vsa mladina, tudi tista, ki živi po vaseh Svifcmo, Vrhovo in Jelovo, da tudi mladina prispeva svoj delež k živahnosti, ki bo trajala criih 15 thvi. Tako so pričeli n krajevnim od- bojkarririm turnirjem ob sodelovanju 4 aktivov in 8 ekipami, med katerimi je zasluženo zmagala ekip« Radeč prod Papirnic*. Prireditev bo še cela vrsta, o katerih smo že pisali. Na zaključku praznovanja bo Parada mladosti, v kateri predvidevajo, da bo sodelovalo preko 700 mladih ljudi v živopisanih krojih in z vihrajočimi zastavami. V tej pnrmli bodo sodelovala tudi vea društva, športne organizacije in drugi, da prikažejo svojo dejavnost. Delo Ljudske mladine pa nd samo v času krajevnega praznika. Vemo, da je mladina Radeč po Proizvodnja v STT le zadovoljiva V tovarni so v teku ukrepi, da bo interna obveza, ki jo je dal kolektiv, tudi v lil. kvartalu letošnjega lei* izvršena in prekoračena. Ta Interna obljuba terja 10-odstotno prekoračitev letošnje planske obveze. Se v tem mesecu bodo v STT stori« vse potrebno za izdelavo proizvodnega načrta za leto 1962. Prvi osnutki so že pripravljeni, dokončno pa bodo ta proizvodni plan sestavili do 39. avgusta. dejavnosti poznana daleč »aokrog, saj to potrjuje dvakraftia osvojitev najvikjega priznani« - podelitev kipa mladosti. Ure in ure so bile žrtvovane cd mladih aktivistov, ki se niso ustrašili ne dežja ne snega za dosego takih uspehov. Ob taki tradiciji tudi danes premaguje mladina vse težave, vendar je trefou omeniti, da vladajo za delo drugačni pogoji kot pred 3-4 leti. Danes je mladina — lahko rečemo — popolnoma drugačna; živi v času, ko je polno razprav o novih metodah dela in sistema žn se delo mladih razvija pod drugimi pogoji. Treba je omeniti, do je tradicija ra deško mladine borbenost, enotnost minil hi zavesti do svoje organizacije, kar raznih krajih še ni. Krajevni komite v Radečah Je razpisal tekmovanje v počastitev v . ___ JBBL............. Dva stanovanjska stolplia za STT Načrt gradnje stanovanj za člane kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah predvideva, da se do leta 1965 zgradi 200 novih stanovanj. Mod člani tega kolektiva je po ZASAVSKA PODJETJA na Bejmu gradbeništva v Ljubljani Na bližnjem Sejmu gradbeništva, ki bo nn GR v Ljubljani, bosta sodelovali — kakor smo izvedeli — tudi Elektrarna Trbovlje x obratom Tovarna zidakov, nadalje Industrija gradbenega materiala Iz Zagorja ob Sswi. Elektrarn* Trbovlje, obrat Tovarne zidakov, bo ramstavljaia na tem aejmu zidake iz riektrofiltr-akoga pepela, Industrij* gradbenega materi ul« iz Zagorja pa hidri mo apno, ki ga mod drugim uporabljajo tudi v tovarni zidakov v Trbovljah za nepravo zidakov iz elektrofilterskoga pepela. Kakor smo že pred časom poročali, bo na bližnjem Sejmu gradbeništva v Ljubljani razstavljala tudi Strojna tovarna iz Trbovelj, tn sirer stroje in opremo za gradbeništvo. (ma) razpisu stanovanjske anket« nastalo veliko zanimanje za zidanj« novih stanovanj, kor jo več interesentov za stanovanj« kot p« stanovanj. Tako bodo v tem podjetju še t« mesec pričeli z gradnjo dveh stanovanjskih stolpičev na K estetovem. Vsak stolpič bo imel po 20 stanovanj. Rok za vselitev v teh prvih novih stanovanjih Je določen 1. avgust 1062. Interesenti za stanovanj« eo pripravljeni plačati svoj delež oziroma prispevek k tej gradnji, samo da hi čimprej prišli do stanovanja. Stanovanjski problem postaje v STT glede na bodoče proizvodno naloge in razširi tov le-teb, kar bo seveda terjalo nove delovne moči, vsak dan večji in pereči, zato so se tudi odtočili za realizacijo sklep«, d« v podjetju zgradijo do leta 1965 dvo sto novih stanovanj. KNJIŽNICA SVOBODE II V TRBOVLJAH ODPRTA Po večtedenskem počttku bo sedaj spet začela Izposojati knjige knjižnica Svobod« II v Trbovljah. Knjižnica bo odprt« vsak torek in petek Od 17. do 19. ure. iBinH«uiitiiimixnnfiUBtimimn!winnnti‘H večjo aktivnost Poglejmo po drbbneje, kaj so s tešcmovanjch dosegli. V mernik«torom pogledu je de javnost v teh aktivih bita: še eri predavanje, 19 točk več, m Že sm< prvi, itd. Tako Je ugotoviti, di je mladina občutno povečala svo interes do organizacije in tak' idejno utrjevala posamezno član« Lahko bi bilo tudi v letošnje® letu v Radečah doseči večji usp^1 ker se je prvič formirala mladi® pika delovna brigada, ki je gradili športni stadion. O mladini iz Radeč in okolio bi lahko še maroikaj pisali. V«* delo na tem področju btatf' spremlja in pomaga občinski mite. Nande Strnad, predsedflf* ObK LMS Hrastnik Na kratko po domovini POVEČANE HRANILNE VLOGE V JUGOSLAVIJI Vri kot pol milijon* državljanov ima hranilni vloge v Pojmi hranilnici, najvtijrm centru ta denarno varlevanjc v državi. Računajo, da je v postnih hranilnicah naloženo okrog 2t milijard dinarjev, Samo v letomjih prvih sedmih mestcih se je število vlagakev povečalo ta 106.000, vrednost vlog je pa porastla ta skoraj oser\ milijard. 1 2 I7.SEL JE GOSPODARSKI LEKSIKON Zagrebško taložniŠko podjetje •Informator• je —• • - ---- ----- ------- - • • » - ##7» »o ralotntiJeo podjetje * Informator* je prvi Gospodarski leksikon FLRJ. V knjigi je obdelat0 V blitvo 10.000 pojmov t vseh podroiij ekonomike. ^ Nrroiilo tega gospodarskega leksikona se priporoča v> gospodarskim in drugim organizacijam. MLADINSKI SEJEM KNJIG V času od 1■ do 10. septembra je v Ljubljani v preddverju Križank Mladinski knjižni sejem. Na sejmu se prodajajo stare šolske knjige. Založniška podjetja pa na sejmu prodajajo tudi vse mrve Šolske knjige. Klub mladih predvaja istočasno oh tej priliki po dvakrat dnevno ob 10. in oh 17. uri, kratkometražne in celovečerne filme. 3 4 DODRE KUPČIJE NA SEJMU TEHNIKE V BEOGRADU ^t- Mednarodni sejem tehnike v Beogradu te končati. ^ njeno je kilo veliko Število kupčij v vrennosti milijard din. Iz Slovenije je podjetje rOTAS* iz K prodalo transportne naprave za gradbeništvo v v,c\c.0» 710 milijonov din. Strojna tovarna it Trbovelj jt ortffV prodala oprem ta rudnike v vrednosti preko HO din, >Metalna• iz Maribora je pa na sejmu prodala v vrednosti 114 milijonov din. DELEGACIJA MESTA KRANJ V ANGLIJI Prejšnji tideti te jt vrnila iz Anglije, mesta O Id h,im, delegacija mtsta Kranj, ki jo je vodil podpredsednik OLO Kranj, Ivo Šefic. Kranjčani so obiskali mesto Oldham in vrnili obisk njegovi delegaciji, ki je spomladi obiskala Kratil in okolico. Ob obisku so predstavniki obeh mest izmenjali svoje izkušnje iti n.tvrzali je ttsntjie stike za nadaljnje so-delovanje na trgovinski bazi, izmenjali bodo pa tudi strokovnjake »a potrebe posameznih tovarn. ^ . . Obe mesti bosta nadalje v bodoče v poletnih počitnicah tidm izmenjasntli iubottijt ioltitib otrok. Pozdrav Radečam Bafeče i M ibiMii umili Letošnje praznovanje krajevnega praznika so delovni ljudje Radeč in okolice dočakali s posebnim zadovoljstvom spričo nagle- Skupni investitorji — radežka podjetja so pred nedavnim zagotovila prvi del sredstev za gradnjo nove 29-etartOvanjiske hiše, ka- ga komunalnega razvoja svojega1 tere začetna dela so že v teku. .. Z X 7« f—. ______i. _ .1_ V letošnjem jubilejnem letu, ko proslavljamo SO. obletnico revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov, praznuje tudi prebivalstvo Radeč in okolice svoj krajevni praznik. — Ob tej priložnosti pozdravljamo vse radeško prebivalstvo in mn toplo čestitamo k doseženim uspehom v prizadevanju za lepši jutrišnji dan kraja in komune. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR - OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI ODBOR SZDL -^OBČINSKI KOMITE LMS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET - OBČINSKI ODBOR ZB NOy - OBČINSKI ODBOR SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV - OBČINSKI ODBOR ZROP - OBČINSKI ODBOR ZWI IN OSTALE DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA meeta. Resnično, v tem času imamo občutek, kot da 60 Radeče eno samo gradbišče z mnogimi novimi, prepotrebnimi objekti, namenjeni delovnim ljudem. Skoraj 10-letna želja Radcčanov po novi, modemi šoli, ki bo ustregla potrebam kraja in njegove okolic«, postaja dejptvo. Tovarna papirja Radeče in ObLO Hrastnik sta zagotovila prvi del finančnih sredstev za novo šolo, ki bo v letošnjem letu pod streho. V bižini tega gradbišča eo mladinske delovne brigade pravkar končale z začetnimi deli pri gradnji novega športnega stadiona, na katerem so sedaj delali stroji. Po predvidenem načrtu bo drugo leto za krajevni praznik slovesna otvoritev tega objekta. Bencinska črpalka v Radečah bo pričela delati že pred 29. novembrom. tako da bodo radeška podjetja in ostali dobili tudi te usluge. Z izrednim zadovoljstvom spremljajo Radečani dela na novi cesti iz mesta do Papirnice. Močni strojni park vsak dan krči nove metre na tej cesti, ki bo še letošnje leto skončana. Cestna razsvetljava oziroma njen prvi del, je tudi urejena. 'Ta in pa novi nasadi po mestu dajejo podobo prijetnega, lepega naselja. Za vse to in še za vrsto drugih pridobitev gre predvsem zahva-hvala delavni stanovanjski skupnosti v kraju, ki pomen; gonilno silo za napredek Radeč. Zanimanje, inciativa in volja do dela pri vodilnih ljudeh pri stanovanjski kupneeti in prapravljencst državljanov, da sami pomagajo so-c Sevati o najvažnejših vprašanjih skupnosti, 60 osnova že‘vseh dor-roženih uspehov. Na drugi strani pa ohsiaja razumevanje in eede-lovmje v vseh podjetjih do skupnega dela. Industrija na radeškem Področju trenutno ni v zavidljivem položaju, vendar obstajajo možnosti, da bo tovarna papirja v določenem času prišla v potrebno rekonstrukcije, in da bo tudi tovarna -Peta-, z novim vodstvom in z novim načinom dela uspela premostiti težave, ki jo trenutno tarejo. Konsolidacija teh dveh podjetij bo v bodoče pomenila važen moment za nadaljnji razvoj in napredek radsškega okraja. Sicer pa kljub vsem neprilikam prav Papirnica Radeče vsestransko pomaga reševati tudi komunalna vprašanja Radeč in okolice. Obrt v Radečah pa v svojem razvoju še ni dosegla maksimuma zmogljivosti. Se vedno se pogrešajo številni servisi, pa tudi obstoječe obrtne delavnice iz objektivnih razlogov ali drugače niso v stanju reševati vseh potreb na tem področju. Ne bi bilo napačno, če bi Radečani lrdaj spregovorili tudi o teh vprašanjih. Brez dvoma pa lahko trdimo, da so Radeče v luči komunalnega in gospodarskega razvoja v letoš-| njem letu dosegle zelo lep napre-1 d ek, ki je hkrati dokaz volje in prizadevanja, na drugi strani pa razumevanja vseh ljudi, zlasti pa še tistih, ki vodijo dejavnost na tem in onem področju. Ob letošnjem praznovanju krajevnega praznika mnogi Radečani izražajo prepričanje, da fco. drugo leto prav tako pomembno in uspešno v komunalnem in gospodarskem razvoju. Janez Zahraetnik. sekretar ObK ZKS Hrastnik MESTNA KLAVNICA IN PREKAJEVALNICA v Radečah oskrbuje prebivalstvo predvsem z različnim svežim mesom, pa tudi s prekajenim. Svoje poelovalnioe ima v Zidanem mostu, Radečah in pri Papirnici. Poslovalnice so odprte vsak dan in tudi oskrbovane s primernim blu-gom. - ■ **r Z enakimi željami sc pridružujejo čestitkam še naslednja podjetja iz Radeč in Zidanega mosta: KURIVOPROMET RADEČE KLAVNICA IN PREKAJEVALNICA RADEČE > SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE KMETIJSKA ZADRUGA RADECE-DOL KOLODVORSKA RESTAVRACIJA ZIDANI MOST ZALOGA PIVA »PIVOVARNE LAŠKO« RADEČE TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE CEMENTARNA TRBOVLJE - OBRAT ZIDANI MOST Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA TEDNIKA« V SOBOTO PARADA MLADOSTI Velika parada mladosti, ki bo šla skozi Radeče v soboto zvečer, se bo formirala pri savskem mostu tako, da bodo tvorili čelo parade mopedisti, motoristi in avtomobilisti, člani avtomoto društva in združenja šoferjev in avtomehanikov, za njimi bodo konjeniki iz Vrhovega, oboji z zastavami, tem pa bodo sledili nosilci em- I blcmov in zastav raznih društev, sindikalnih podružnic, pionirjev in drugih z vsega področja Radeč in okolice. Za emblemi in zastavami bodo nosili v primerni razdalji člani TVD Partizan Titovo sliko v spremstvu, za njimi se bodo zvrstili vsi člani TVD Partizan iz Radeč, papirnice in Zidanega mosta, za njimi pa ostali športniki. Za temi bodo pionirji, nato godba na pihala, gasilci, nato lovci, ribiči, kegljači, taborniki h drugi, zatem zopet godba na pihala — železničarska in za njo mladinska delovna brigada Milana Kosa in Marjana Nemca. Za brigado se bo zvrstilo vse ostalo prebivalstvo. RESTAVRACIJA V ZIDANEM MOSTU je vedno v središču paaomostt prehodnih gostov, ki jih je vedno dovolj na železniški postaji. Vsi so hitro postreženi pri kjer dobijo vse osvežilne pijače in tudi okrepčila: čaj, sendviče, kranjske klobase. Kdor ima več časa, se lahko usede v lepo urejeno gostinsko sobo restavracije, kjer je postrežen z jeeBli po naročilu in s pijačo. V sestavu restavracije sta tudi bifeja, potnikom, ki ne utegnejo z vlaka, pa postrežejo z lučkami kar tam. Iz Radeč proti Sopotl Radeče in Papirnica pnsta|ata celota Tovarna kartnega in dokumentnega papirja v Radečah je v tem okolišu edino močno podjetje večjega obsega, zalo se tudi vsa dejavnost v Radečah navezuje prav na to tovarno. Velik delež ima papirnica v komunalni ureditvi kraja. ' Prispevala je sredstva za rekonstrukcijo ceste skozi mesto, gradi priključek ceste od papirnico v Radeče, prispevala jo za gradnjo vodovoda, v skrbi ima \ gradnjo športnega stadiona, pomaga graditi tudi nujno potrebno Solo, ima delež pri gradnji bencinske črpalke. Na lepo zgrajeno kopališče s 25-metrskim bazenom, ki privabi ob poletjih prebivalce Iz široke okolice, ki presega mejo kraja in komune, pa smo domala pozabili, ker je bilo zgrajeno že skoraj pred desetletjem. Kot soinvestitor je papirnica finansirala gradnjo petnajstih stanovanj, še pet pa jih bo finansirala letos oziroma drugo leto — k letu bodo namreč ta stanovanja tudi že vseljiva. Mnoga dela, za katera daje ta tovarna sredstva ali drugačno pomoč, je Prevzela v izvedbo stanovanjska skupnost, toda če že govorimo o Stanovanjski skupnosti v Itadočah, hiornmo omeniti, da sta predsednik in tajnik te skupnosti zaposlena v papirnici. Tudi večina drugih funkcionarjev v kraju in okolici je zaposlenih v tej tovar-hl. tako da lahko z gotovostjo trdimo, da je večina radeškega živ-uenja ozko povezana s papirnico. Ob teh ugotovitvah je že tako razumljivo, da se vsa društva in 0rganizacije v Radečah obračajo 24 gmotno pomoč na papirnico, ki KURIVOPROMET v RADEČAH « podjetje, ki zelo poceni dojilja premog vseh vrst, drva in Rkii oglje. To podjetje posluje na v*em območju Slovenije, a oglje cclo izvaža preko posrednika. Po-tega podjetja je pa lov-premoga iz Save. V ta na-»o opremljeni celo s poseb-jhi motornim čolnom, a v onem nalovijo drobnega premoga, j/ so nabira v kotanjah na dnu tu.tudl Predstavniki politicmh tega so dobili svojci pokojnika fOT^“dJ-opomin, da morajo ponovno pla-(! čati zemljišče za grob, in to za Posvet o kmetijskem perspektivnem planu v obilni litifa mi salvami mimo, im ko 6e množice razidejo, ostanejo spomeniki le prepogosto sami in le redkokdaj se najde skrbna roka, ki bi jih negovala iz leta v dan. Da je naš odnos do spomenikov na splošno prav malomaren, potrjujejo številne kritike v rubrikah časopisov, v katerih se oglašajo čitalci. Tako je bilo že govora o spomeniku Ilegalca v Ljubljani, o Urhu pri Ljubljani, o bolnišnici Franji, o Navju v Ljubljani in o celi vreti drugih. Naj se tem kritikam pridruži še kritika spomenika v Trbovljah. Spomenik ima vse pogoje, da bi bil med najlepšimi v Sloveniji. Bilo bi ga treba samo nekoliko vzdrževati in mu urediti najbližjo okolico. V Trbovljah imamo arhitekte, ki bi gotovo rade volje, če ne drugače, preko društva inženirjev in tehnikov prevzeli nalogo spomenik urediti. Dalje imamo vrtnarje in komunalne čistilce javnih prostorov, ki bi ne bili preveč obremenjeni, če bi jim bila poverjena naloga stalno skrbeti za urejenost spomenika. Kaj pa denarna sredstva? Tudi za ta ne moremo reči, da jih ni. Če imamo denar za razne športne klube in prireditve, za proslave raznih praznikov in drugo, bo gotovo ostalo še nekaj za pieteto do rudarja-borca. Poglejmo, kaj bi bilo treba urediti. Najnujnejša je kanalizacija krožne ploščadi, kjer nastane sedaj ob vsakem količkaj večjem ..dežju jezero, sredi katerega je lepa bronasta žara kot otok. Nekomu se je žara smilila in jo je podložil z navadnimi granitnimi kockami. Vsakokratno jezero zapusti na ploščadi po izhlapitvi tenko skorjo blata, ki se ga je sedaj nabralo že toliko, da se je ploščad že prav lepo zarasla s plevelom. Drugo, kar manjka spomeniku, je zelenje. Nekaj evetličn.h žar na ploščadi in nekaj na strmini do skupine figur bi mnogo doprinesla k vtisu, da ne tdo za spomenik skrbi. Lani so figuralno skupino na vrhu spomenika osvetlili. Namen je bil dober, vendar je efekt zeio reven. Ne bi mnogo stalo ves spomenik lepo diskretno osvetliti z reflektorji. Treba bi bilo pritegniti prave ljudi, ki bi svetovali, kako urediti to in ostalo in ki bi morda nalogo tudi sami izvedli. In Trbovlje bi imele spomenik, ki bi vsakomur takoj povedal, da imajo Trboveljčani spomin na rudarja-borca res tudi v srcu, ne samo v govoru in v tisku. ing. HO ZAKAJ TAKO? Tovariš urednik! V juniju sem bila pri okulistu In dobila naročilnico za navadna očala. Ker sem pa brala v Zasavskem tedniku obvestilo Optike Trbovlje o hitri in solidni izdelavi vseh vrst optičnih instrumentov in pripomočkov, sem si pač mislila, zakaj bi potovala v Ljubljano, ko lahko zadevo uredim tukaj. Se isti mesec sem odšla v Optiko, izbrala sem si okvir za navadna očala ter za optična sončna očala, katera sem bila pripravljena plačati sama. Vajenec, ki je sedaj v šoli, ml je pokazal vzorce in zagotovil, da bom dobila očala, oboje, kmalu. i Večkrat sem se oglasila tam In drezala, toda mojih očal ni bilo — ni okvirjev in ni stekla; višek vsega pa je, da opravlja vsa optična dela vajenka, ki vsekakor ni kos temu zahtevnemu in velikemu delu. Sprašujem se, in ne samo jaz, temveč vsi zasavski potrošniki, ki čakajo na -usluge-« Optike, zakaj je bilo podjetje sploh ustanovljeno, če ne more zadovoljiti osnovnih potreb, in kaj misli ukreniti vodstvo oziroma uprava, da se reži ta, že skoraj nesramen primer zavlačevanja in nesolidnega poslovanja proti potrošnikom. Ema Hanck, Trbovlje napake, ki so se dogodile. Naj navedem samo nekaj primerov: Pred kratkim je v Hrastniku umrla Š. J. Pokojnico so prepeljali na dolsko pokopališče in krsto položili v jamo. Do tu je bilo v redu. Toda jama s krsto je ostala potem še dva dni odprta. Grobar se ni potrudil, da bi jamo takoj zasul, kar je na splošno običaj pri vseh pogrebih. Sodim, da je takšno ravnanje oziroma takšen odnos do umrlega človeka in njegovih svojcev, elanov naše družbe, skrajno malo- vsa leta nazaj. Z dokumenti pa je bilo pokopališki upravi dokazano, da je bilo zemljjišče za grob plačano ob smrti oziroma pogrebu v letu 1958 umrlega moža. Mislim, da tudi tu ni vse v redu, in bi predlagal, da pristojni činitelji pregledajo poslovanje te uprave. Prav tako sem mnenja, da so tudi pogrebni stroški pretirani. Mimo vseh stroškov je v računu zaračunano 700 din za obrabo krampa in lopate, za uporabo mrliškega voza pa 350 din. Zdi se mi, da to ni v redu, zato sem te vrstice tudi napisal. V. Rački, Hrastnik Menim, da tako ni prav! V petek, 25. avgusta, je bilo deževno vreme. Potniki so čakali v Lokah nad Zagorjem na avtobus Avtoprevoza Zagorje, ki vozi na redni progi od Izlak na železniško postajo Zagorje. Ura je bila 8,05. Vsi smo nestrpno čakali pod dežniki in gledali, kdaj bo pripeljal avtobus. Ob 8,10 smo ga zagledali in začeli hitro zapirati dežnike, da bi lahko čim hitreje vstopili v vozilo. Toda to delo smo opravili zastonj. Avtobus je s polno hitrostjo peljal mimo nas. Okrog 15—20 potnikov je začelo godrnjati. Postavljali so razna vprašanja in si na različne načine razlagali, kako se more kaj taksnega zgo- maren, žaljiv in obsojanja vre- diti. Večina potnikov je godrnjaje den, kajti sorodnikom pokojnice odšla peš pod dežniki proti Za- Osnovna vprašanja na tem posvetu so bila usmerjena na naloge obeh kmetijskih zadrug v občini glede priprav na jesensko setev, na kooperacijo in investi- cije v kmetijstvo. Izkazalo ee je, da sta obe kmetijski zadrugi dobro pripravljeni na bližnje naloge in imata zadovoljivo število strokovnih kadrov, ki bodo lahko organizirali in tudi izvajali vsa potrebna dela. Na področju litijske občine je zajeto v kooperacijo nekaj več kot 18 odstotkov kmetijskih obdelovalnih površin, vse pa kaže, da bodo v kooperativni proizvodnji doseženi še večji uspehi. ' ~ ~— ~ — T., Poseben problem, ki so ga na- gorju, nekaj se Jih je pa odločilo,^. predstavniki kmetijskih za-da počakajo na avtobus, ki P<>Jd na tem p0Svetu, je plasira-voznem redu pdpelje iz Lok obije mlade živine „baby na 9,25. Deževati je prenčhalo in tr>ižeih Ugotavljajo, da na trži- bilo čakanje na prostem ugodne-i .-ču fc vcdllo niKO sti mulati vne je. Ura je bila že 9,3 . °P'e*®™0 11 cene. Svoje blago lahko spravijo vsi nestrpno zrli v smer od koder najugodnejši ceni 210- bi moral pripeljati avtobus. Ura \ ^ 2a kilogram, čeprav je je kazala ze , , vozi a pa se 111 varstvena cena 240 din za kilo- bilo od ni o er m ga naza J 11 gram. Kmetijske zadruge se spra- sploh m bilo Ponovno vehko go-^^ kako doseči pri proizvod- dmjanje m ju i. P«_ (>nji razliko med prodajno in var- nas je nekaj napotilo pes proti | Zagorju, da opravimo svoje po- , sle. Tokrat smo lahko šli brezi odprtih dežnikov in 6mo bili gle— | de tega na boljšem kot prva sku-j, pina potnikov. (( Vprašujemo se, kaj je takemu ravnanju vzrok? Ali podjetje Avtoprevoz Zagorje ne pozna dobro svojih nalog? Želeli bi, da bi prevozniško podjetje res dosledno opravljalo svoje naloge in nudilo udoben prevoz potnikom. Želimo prav tako, da 6e podobni primeri i Litiji odprli prvo samopostrežno ne bi več dogajali. .(trgovino v občimi. Ob tej priliki Ernest Sajovic, Loke 40, (je domače trgovsko podjetje »Li Zagorje ob Savi atija-« praznovalo desetletnico svo- DOSTAVA POSTE (»joga obstoja. V vas Kanjšico pri Litiji sopredp Obiskali smo upravo tega pod-nekaj leti uvedli dostavo pošte našjetja kjer nam je direktor Tone dom, po trikrat tedensko, in si cer j1 ]>(Tpp] rade volje dal nekaj po-v torek, četrtek in soboto. Prebi-|idatkov o delu podjetja v času de-valci kraja so 6e te novosti ze^°isetletnega obstoja. — Pripomniti razveselili, saj so potrebo po tem j moramo, da tovafiš Rappl vodi to poudarjali na več zborih volivcev,'podjetje že vseskozi od njegove dokler ji na pošti v Zagorju niso ^ ustanovitve, zato je v napredek ugodili. . J podjetja vloženo mnogo njegove- Nekaj časa je dostavljanje po-( ga dela in prizadevanja za čim-šte po tako urejenem sistemu te-? boljši razvoj. stveno ceno, in kdo bo to vprašanje rešil. Ob takem stanju nastaja v obeh kmetijskih zadrugah v občini čista izguba na račun neurejenega tržišča, zato bo potrebna hitra intervencija, da ne bo prišlo do še večje gospodarske škode. Ob tem naj omenimo samo to, da je pri kmetijskem obratu KZ Litija proizvodna oena 270 dinarjev za kilogram živine »baby beef«. Tu se pa porajajo še druga vprašanja, kakor na primer plasiranje mleka na trg. Na področju občine, predvsem v sami Litiji, je poraba mleka premajhna, tako da nastaja na posestvu Pomoviče višek mleka. Tega viška zaradi premajhnih količin in dragih prevoznih stroškov ni mogoče vnovčiti v večjih potrošniških centrih. Zato bodo ta višek uporabili v okviru lastne proizvodnje (za pitanje telet) in delno tudi za predelavo. -a 10 LETNICA OBSTOJA TRGOVSKEGA PODJETJA Ugoditi željam potrošnikov V nedeljo, 3. septembra, so v TAKO PA NE GRE Ali ne bi bilo dobro (kakor dokazuje gornja slika), da bi se gasilske cevi, ki leže mokre In trohnijo na tleh pod sušilnim 6tolpom PGD Zagorje, obesile v stolp in se tako preprečila še večja okvara na njih. Cevi ležijo tako že od 16. avgusta tega leta dalje, ko so črpali vodo v Sklendrovcu. Priporočljivo bi bilo, da bi se Mani društva bolj pogosto udeležil vaj, ker bi tedaj zanesljivo opazili napako in obesili cevi v stolp. (Cevi so bile slikane 22. p. m. in upajmo, da so jih že pospravili, kljub temu je pa prav, da naši bralci vidijo, kako ponekod gospodarijo z ljudskim premoženjem). - J. Z. PROGRAM DELA Delavske univerze v Trbovljah za sezono 1961/62 v razpravi Vodstvo Delavske univerze klo v redu, zato so se ljudje na-» vadili na ta red in tudi naročili L Trgovsko podjetje »Preskrba« je časopise po pošti. Neke sobote pa J bilo ustanovljeno v letu 1951 ter poštar ni prineesl pošte. Tako se , je zgodilo drugič, tretjič in Veli-' kokrat, dokler ta praksa ni presegla vse meje, ko v mesecu av-> gustu paštarja ves teden ni bilo, \ prišel je pa v nedeljo ter prine-^ __________________ sel pošto in stare časopise od^Trbovljah je ob sodelovanju svo-vsega tedna. ,ljih strokovnih sodelavcev izdela- Prebivalci tega kraja bi radi^j0 izobraževalni program za bliž-imeli pojasnilo, kdo je temu kriv,.,nj0 novo gezomo. ali pošta ali njen uslužbenec, ki ... . — . . je zadolžen za to delo. Prosijo, daj , . ,_ ___ , , . ‘ t„ vnrašaTi ie v na ikra item ča-i J dan V raKpravo občinskim J'^ , (»družbenim organizacijam, ki naj su reši v obojestransko zadovolj-L . na željo univerze JprineeIp ^ S FILMSKI SPORED in+ P’^°mbe* ftemu programu, nato bo pa UO V Litiji je pn kinu pri objavi jjoiavske univerze potrdil delov-filmskega sporeda opaziti čeda-#n; načrt, lje večjo pomanjkljivost. Pred-# stave so vsak dan, razen pone-|l Program zajema tri glavna deljka. Vedno pogostejši so pa(lpoc3r$> Terezija Brečko, delavka, j 13.30 Za našo vas; 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 14,13 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — XI; 15.30 Majherr mozaik melodij; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.0-5 Zabavni zvoki za vse. Hrastnik 93. Smrti: Karolina Klanšek, druž. upokojenka, Čeče 47 — stara 77 let. RADIO ČETRTEK, 7. septembra Franka; 12.15 Kmetijski nasveti:' ~ n3rc’*le lfl d*maie melodije; 12.25 Melodije za opoldne; 13.15 Obvestila In zabavna glasba; 14.05 Pojo zabavni zbori; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pesmi raznih narodov; 10.20 Štirideset minut z melodijami Julesa Mas?smeta: 17.15 Zabavni orkester Alfred Newmanm; 17.30 Turistična oddaja; 16.00 Jazz na koncertnem odru; 20.00 Četrtkov večer 'domačih pesmi in napevov. PETEK. 8. septembra 8.05 Glasba Ob delu; 8,30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.00 V svetu opernih melodij; 10.15 Ob obalah južnih morij; 11.00 Zvoki iz domačih logov; 12.00 Slovenske narodne poje Ivica Mrak, »premija Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Klavir v ritmu; 13,30 Grupa Dalmatincev in ansambel Milana Stanteta; 14.35 Pevci zabavne glasbe in orkester Alfred Scholz; 15.40 Poje Slovenski oktet; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Hammond orgle; 20.00 Zabavni orkester Ra-phaeie; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22,15 Godala u noči. SOBOTA, 9. septembra 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Kvat» Ob 20. obletnici revolucije jugoslovanskih narodov in ob 26-letnici ustanovitve I. Revirske čete na Vrheh nad Trbovljami čestita vsem borcem in delovnim ljudem Zasavja In Savinjske doline, želeč jim še nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma, , delovni kolektiv RUDNIKA LIGNITA VELENJE Republiška košarkarska liga PROLETAREC OSTANE V LIGI Medvode : Proletarec 60:63 (29:24) Sžinula tekma mj prevzeli iniciativo v svoje is_ke in nenehno ogrožali domačine, toda. zaradi napadalcev, ki večkrat niso znali izkoristiti zrelih priložnosti, je uspe- Rudar 100:17 Branik (43:6) V dvanajstem kolu ženske republiške košarkarske lige je mariborski Branik katastrofalno porazil košarkarice Rudarja, kljub temu, da pri Braniku ni igrala lo: 9.49 Poje Z vrivki vokalni kvartet; 11.00 Pet pevcev — pet popevk; 12.00 Pesmi slov. skladateljev;. 12,15 Kmetij-sfei nasveti; 12.25 Melodije za opoldne; 14.05 Radijska Šola za višjo stopnjo; 14.3« Peemi' in plesi jugcslovan- i ^boljša igralka Preačeva. altih narodov; 10.00 PoJftnlika' zgodba — M. Hladko: Lepo dekle; 18.00 Clovric in zdravje; 13.10 Od^ platišča do platišča; 20,30 Radij-i rita igra; Goljufa: 21.33 Pleer.i.} orkester RTV Ljubljana. f Rokomet —- JKJKTLNA ROKOMETNA .TEKMA - ZENSKE Drava (Ptuj) 5:11 Rudar (3:4) V nedeljo sta se pomerili mko- SREDA, 13. septembra 8.55 Oddaja za cicibane; 9.23 Sope* Škerjančevih skladb; m?tni Žensk1 eklpT Rudarja in Ali vam ugaja?; 11,00 S popevka-0 v pokalni tekmi. V prvem mi po svetu; 12.00 Trio Avgusta i ^ vie domačinke ena- Stanka; 12.25 Melodije za op«. -ecdian nasprotnik gostjam, tedne; 13.30 Poje oktet Koroških f jtirugeauMp j s prišla do iz-akademikov; 13.60 Friderik C'ho- d riizlr vorriic) ffci?a sporobnost in ru-pin: Trije valčki; 14.05 Radi jeka) tf«,irflT>oct g09tlj. (kola za mednjo stopnjo; 14,350 Toda kljub porazu so zlasti Glasbena medigra; 18.15 Koncert? miade, nove igralke Rudarja po-po željah poelušalev; 18.00 Četrt borbenost in vzgajajočo igro. Vse kaže, da bomo. če bodo ure g kvartetom Jožeta PrivSko: 18.15 Popevke in zabavne melodije; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami; 21.00 Koncert oper- te mlade nadarjene igralke redno trenirale in se zavzemale tako, kot so se na nedeljski tekmi, gledali morda v Trbovljah zopet kva- Pozdrav vrom borcem I. Revirske čete poiilja ob 20-lctnici njene ustanovitve delovni kolektiv ELEKTRARNE VELENJE PREDILNICA LITIJA pozdravlja ob 75-leteilel obstoja podjetja In 11-letnlei delavskega samoupravljanja vse svoj« cenjen« odjemalce in dobavitelje. Priporoča ikahileam in pleUtnieam svojo kardirano bombažno in »tanično prejo, enojno in sukano od NM 2.5 do Nm 5«, prav tako tudi svoje lahke papirnate tekstilne cevke raznih velikosti. n ih melodij e solisti ljubljanske! meten rokomet. Opri;«. ( S tem porazom je Rudar izločen nadaljnjega tekmovanja. % Iz Hrastnika Seja zbora proizvajalcev v Hrastniku Nedavno je bila v Hrastniku seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora, na katero so bi M povabljeni tudi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov lz podjetij in vodstva družbenih organizacij. Razprav- blli sprejeti na posvetovanjih v prvem polletju. O izpolnitvi polletnega plana so razpravljali predhodno tudi na seji sveta za obrt in industrijo in na sed sveta za družbeni plan in finance. Ob dejstvu, da sta Hali so o izpolnttvl polletnega j kemična tovarna In steklarna v družbenega plana in o izvrševa- (Hrastniku v rekonstrukciji in da nju gospodarskih ukrepov, ki so Svet za prosveto pri OfoLO Hrastnik je sklical konferenco upraviteljev vseh šol hrastničke občine. Na njej so se pogovorili o pripravah za začetek pouka, o sestavi podrobnih učnih načrtov, o pripravah na volitve novih šolskih odborov, o organizaciji dela nižje organiziranih šol tn o ustanovitvi pedagoških centrov. Ustanovljena bosta dva pedagoška centra s sedežem v Hrastniku in Radečah, ki bosta delovala pod hepcaredmim vodstvom Zavoda za prosvetno pedagoško službo. Na plenumu ObSS Hrastnik so se dogovorili, da bodo sindikalne podružnice organizirale redne mesečne sestanke s člani delovnih kolektivov, na katerih bodo razpravljali o gospodarjenju v posameznih podjetjih. -ak ŠPORTNO DRUŠTVO »RUDAR« TRBOVLJE ^^eVi® TcD™™0TRAODiaOUNALSŽ TOMBOLO 7.A 100 DIN LAHKO DOBITE MOTORNO KOLO, TELEVIZIJSKI APARAT DVOKOLO, TRANZISTOR ITD., ITD. K POLNOŠTEVILNI UDELEŽBI VLJUDNO VABI ODBOR! ima papirni ca r Radečah zasl rela osnovna sredstva, je plan v industriji še zadovoljivo izpolnjen. Kemična tovarna ga je presegla za 16 •/», steklarna za 3 %, papirnica pa za 3,8%. V gostinstvu h rastni ške občine j« pfan Izpolnjen 106%, v trgovini s 06%. v obrti pa je presežen z 8,4 % Gradben« podjetje je kljub težavnemu položaju v gradbeništva Plan preseglo za 24 %• Upravni odbor Delavske univerze v Hrastniku je slical sestanek, na katerem so razpravljali o predlogu programa za sezono 1961/62. Program vsebuje vse oblike pošolbkega in strokovnega izobraževanja odraslih. Mimo rodnih večernih šol bodo razni seminarji, tečaji in predavanja za člane vodstev organizacij in organov upravljanja, kakor tudi predavanja za širšo javnoot. O predlogu programa bodo razpravljale IdeoloSke komisije občinskih političnih vodstev. Ljubljanska, nogometna podzveza ZMAGA RUDARJA NAD BRATSTVOM Na igrišču onkraj Save v Hrastniku j« v prvi tekmi ljubljanske nogometne podzveze , hraetnišfd Rudar premagal krajevnega tekmeca Bratstvo z rezultatom 2:1. Gote za Rudarja »ta dosegla Ve-iovišeik v 60. minuti in Vrtačnik v 63. minut« ter Kavšek za Bratstvo v 70. minuti. Pred 400 gledalci je tekmo prav dobro vodil sodnik Janežič iz Ljubljane. Ze neodločen izid prvega polčasa nam pove, da je bila igra obeti moštev nervozna. OSe ekipi sta imeli nešteto priložnosti za dosego golov, toda ostalo je pri neodločenem rezultatu. Napadalni igrale« Rudarja Biderman je imel idealno priložnost za dosego zadetka v 30. minuti, ko je iz 30 metrov razdalje poslal pravo bombo na gol Bratstva, a se je žora odbila v desnem kotu zgoraj. Tudi v drugem polčasu tempo igre ni popustil. Rudarju je uspelo, da je v razmaku treh minut dosegel dva gola, za Bratstvo pa je kmalu nato dal častni gol Kavšek. Igra je bila tipično prvenstvena in zelo fair ter v mejah dovoljene igre. V predtekmi eo mladinci Rudarja premagali mladince Bratstva s 5:0 (3 : 0). Hrvatsko slovenska košarkarska liga l Kvarrtcr 69 r Kadar 86 : 59 V štirinajstem kolu hrvatsfco- sloveneke košarkarske lige je Rudar gostoval na Reki. V zelo napetem vzdušja je Rudar klonil domačinom. Sodnika sta bila zelo slaba, grajati je pa treba tudi nešportno vedenje nekaterih igralcev. rk Olimpija : Rudar 109:19 V preloženi tekmi republiške košarkarske lige ko košarkarice Rudarja zaznamovale že drug poraz. Vsekakor dajeta zadnja dva huda poraeza misliti vodstvu Rudarja, kaj je z žensko košarko v Trbovljah. ek Pokalna rokometna tekma — ženske Rudar : Celje 11:4 (5:0) V predtekmi srečanja moških rokometnih ekip eo nastopile v pokalni tekmi rokometašice Rudarja proti Celju. V zanimivi in hitri igri, kar rokometašice Rudarja že dolgo nieo pokazale, eo domačinke v prvem delu tekme premagale gostje iz Celja. Igralke Celja eo kmalu položile orožje in v drugem delu igre eo uapele e protinapadi in z nekaj lepimi kombinacijami prisiliti igralke Rudarja, da »o štirikrat pobrale žogo iz mreže. Rezultat ustreza prikazani igri. ek Rudar : Celje 27:16 (10:5) V prijateljski rokometni tekmi bo rokometaši Rudarja v četrtek popoldne prod približno 300 gledalci odpravili z vieokim rezuita« tom rokometaše Celja. Tekma je bila na trenutke nezanimiva, ker niso pokazali igralci enega ali drugega moštva kakih posebnih prizadevanj, kar velja predvsem za Celjane v petnajstih minutah drugega dela igre Pri igralcih Rudarja je bil najslabši vratar Lopan. Gole za Rudar so dosegli: Škrinjar in Ačkun po 9, First 1, Berdnik 1, Klančišar 3, Dornik 2, Jelen 2; za Celje pa Goršič 2, Cepin 7, Pogajt 4, Križnik 3. ek Rokometaši Rudarja B osvojili pokal v Radečah V počastitev 20-letnice vstaje in v počastitev krajevnega praznika Radeč je TVD »Partizan« Radeče v nedeljo organiziralo rokometni turnir, katerega so sc' udeležili: ^ludar, Proletarec, Zidani most in Radeče. Igrali so po sistemu vsak z vsakim. Izidi: Rudar : Proletarec 40 : 9 Rudar B : Radeče 10 :10 Rudar B : Zidani most 15 :10 Z boljšo razliko golov je B moštvo Rudarja osvojilo prvo mesto. Zelo čudni oziroma visoki so pa rezultati posameznih srečanj. lo Rudarju šele v zadnji raSmrti prvega dela igre prvič premagati domačega vratarja. Gol je dosegel IčnauB. Ze štiri minute za tem, ko je sodnik dal znak za začetek drugega dela tekme, je Knausu že drugič uspelo potresti mrežo domačinov. Igralci Rudarja so s svojimi virtuoznostmi večkrat spravili na noge gledalce. V 51. minuti je bil zopet Knaus tisti, ki je premagal domačega vratarja. Po tem golu je prišel do sape Triglav in imel nekaj časa celo rahlo terensko premoč. Častni gol za domačine je dosegel v 75. mi-mrti Norčič. Zaradi medsebojnega obračunavanja, je pred koncem tekme zelo slab sodnik Doberlet izključil iz igre Pristava ter igralca Triglava Norčiča. Še vedno živahno Z« dve tretjini nižje nočnine in 30 odstotkov popusta pri hrani za borec In njihove družine Po otvoritvi doma revirskih in savinjskih borcev ja na Vrheh vedno živahno. Zadnjo soboto je bilo tamkaj čez 50 izletnikov, v nedeljo pa celo čez 100. Med njimi bo bili tudi tujci. Na Vrhe so prtUl že tudi pivi dopustniki. Občinski odbor Zvezo borcev v Trbovljah je sklenil, da bodo borci tn njihove družine deležni 30 odstotkov popusta pri hrani, pri prenočiščih pa jim bo znižana cena za dve tretjini <100 din prenočišče). Za otroke do 10 let stare stane prenočišče 50 din, prav taka je cena tudi za skupna preno-za borcu m njihove družine. Reprezentanca Gvineje i v Trbovljah Na turneji po Sloveniji ee bo nogometna reprezentanca Gvineje srečala drugi teden z nogometaši Rudarja. ek Mladinska republiška liga Triglav : Rudar lr5 V prvem kolti republiške nogometne lige eo gostovali mladinci Rpdarj3 v Kranju. V lepi. igri niso imeli mladinci velikega dela s precej slabšimi mladinci Tri-f/tava. ek Maribor : Rudar 5:1 V četrtek, 31. avgusta, sta se v četrtfinalni nogometni tekmi za jugoslovanski pokal srečala v Mariboru trboveljski Rudar ter »Maribor«. 2e v prvi minuti je obrambi Rudarja ušel nevaren napadalec Maribora Perc in povedel 'svoje moštvo. Igra se je prenesla na polovico igrišča ter pred vrata enega in drugega moštva. Napadalci Rudarja so imeli nekaj priložnosti, ki jih po niso znali realizirati. Med testi ko je bil napad kar zadovoljiv, je obramba bila zelo nesi guma. Prvi dei tekme je bil nekako kondicijsko in tehnično enakovreden, kajti napadalci obeh moštev niso znali izkoristiti več zrelih priložnosti za dosego golov. Sele v 35. minuti je Šober povečal rezultat v korist Maribora, ko je uspešno realiziral enajstmetrovko. V drugem delu tekme pa je uspelo napadalcem Maribora kar trikrat potresti mrežo gdštbv, predvsem zaradi nezanesljive obrambo. Častil i’ jjjSf za’ Rudarja je U sem pa še spremljevalca, človeka, M je bil tudi zaporen na Kumpovi žagi v Ribniku, a je bil la dan po opravkih v Stični. (Nadaljevanje prihodnjič) (na RHter: »Prav je, da bosta vi In baron postala zakonski par,« je rekel Sieffen preudarno. »Tujost, ki vlada Kedaj med vašimi ljudmi in domačini, bo tedaj Izginila.« Razmerje med tujci in vaščani ae je zadnja dva meseca zelo Izboljšalo« kajti Silka se je posebnim dodelitvam krnela m od države lahko odpovedala; ROdiger j) je namreč velikodušno dal na razpolago vse, kar je potrebovala. »Priseljenci pravzaprav niso slabi ljudje,« js dejal neki domačin na zadnjem zborovanju kmetov v vaški gostilnici. Slo je namreč za razdelitev umetnih gnojil. In ker je na domače, kmete odpadlo od teh_ pet stotov več kot sicer, so vaščani postali mirnejši. »Pridni so pa res,« je pritrdil neki sosed. Se vedno je bila opazna ločitev med domačini In tujci, toda prvi koraki za medsebojno spravo so MU že storjeni: domači kmetje so priseljence spoštovali, kajti videli so, kako marljivo kultivirajo nerodovitno zOinljo. Prav tako ni ostalo neopaženo, da tudi mladi baron prišelJeneem pridno pomaga pri delu. »Vse kaže, da bo naša cerkev jutri premajhna,« je rekel Steifen zamišljeno. »Lepa poroka bo to. Res je pa tudi, da smo pri nas redkokdaj imeli tako lepo nevesto, kot ste vi, gospodična Tenkitten.« Slika mu je ob poslovitvi hvaležno stisnila roko. Maks Sieffen je bil vedno njen dobri prijatelj in ji Je ob vsaki priliki rad pomagal, ko so vsi domačini ostali proti prisdjenoem sovražni. Vsa soseska je bila ob tej poroki na nogah. Videti Jo bilo, da se kmetje venele tega pratika bolj kakor sama nevesta. Silka se je namreč bala jutrišnjega dne In je šla zamišljena proti svojemu domu, kjer bo opala samo še enkrat. Samo še eno samo noč. Prihodnjo bo že preživela s svojim možem. Njena poročna obleka je visela pripravljena v omari. Riidiger je preskrbel blago za to slavnostno obleko, napravila jo je pa šivilja v bližnjem mestu. Bila je čudovito lepa poročna oprava. Ko jo je Slika vzela v roke, JI je srce silovito utripalo. »Ali bo Rudiger Jutri mislil na rože?« se Je vprašala in stisnila ustnice. Prav nič verjetna sc ji to ni zdelo, kajti če moški ženske ne ljubi, prav gotovo ne bo mislil na to, da ji s šopkom napravi veselje. Zanj bo najbrž zelo težka že obljuba pred oltarjem, da ji bo dober mož. Rudiger ji je naslednji dam poslal zaprto kočijo. Stari baron ji Je vljudno pomagal pri vstopu v voz in jo z občudovanjem opazoval. »Zelo lepa sl, Silka,« ji je dejal ves prevzet, kajti njena lepota ga je spominjala na njegovo nevesto, Peli cit o. Tudi poročna obleka Felicite je bila podobna poročni opravi sedanje mlade neveste, le da so Količiti tedaj žarele oči ln so Ji lica rdela od razburjenja. Stari gospod je v kočiji vzel hladne roke mlade neveste v svoje. »Veseli me, Silka, da prihajaš k nam za vedno,« je dejal tiho. Ni mu bilo lahko izreči te besede, toda možu se je zdelo to potrebno. »Oh, če bi moja žena ta dan še doživela...« je pristavil. Opazil je, da so bile Silkine oči solzne. Nekam nerodno In sramežljivo je nevesto pobožal po ttcjh. »Ne jokaj se,« jo je tolažil. »Krticita ... moja žena... to je Imela zelo rada. Rekla Je .. da hi Uta ti najboljša žena za ROdigorja...« Polkovnik Je umolknil. Zdelo se mu Je, da ni našel najprimernejših besed, da bi potolažil nevesto. ,To lahko napravi samo on,’ sl Je mislil. Toda Riidiger se ji ni niti nasmehnil, ko jo pomagal nevesti stopiti iz kočije, ln jo prijel pod reko. V frakg I« bil Uiidigcr izredno eleganten. Z uihutad. HMUmi očmi je premeril množico lju- di, M se je zbrala, da z lepim mladim parom praznuje njegovo poroko. Riidiger ni napravil nobene pripombe k njeni krasni poročni obleki. Silka je čakala, da bo to storH, toda vse je kazalo, da ni videl aMi njene čudovite lepe obleke niti ne prekrasnega pajčolana in vlečke, tudi ne mšrtinega venca. Opazila je pa, da je ženin silno nervozen. Njegove oči so vedno ln vedno pogledovale proti vhodnim vratom na grajsko dvorišče, kakor da bi nekoga še čakal. Grbančil je čelo, gledal temno ln skoraj Jezno se Je oziral na uro ter grizel spodnjo ostudo«. »Na rože je res pozabil,« je mislila Šiška žalostno. Od zunaj so se začuti glasovi. Slišati je bilo povelje, potem je pa godba vaškega gasilskega druživa zalgTala običajno pozdravno koračnico. Sliki so se oči ovlažile. Daši se j« zadrževala, se ni mogla ubraniti solz. ROdiger Jo je vprašujoče gledal, MU se Ja pa skozi solze zdelo, da ae Jezi nanjo. »Ali liuaš... kak robec?« Je zajecljala vsa objokana In osramočena. V Ihti ga je namreč doma pozabila. Ženin je potegnil snežnobel robce I« lepa svojega telovnika ln ji ga podal. Kljub njegovi Izredni obzirnosti proti njej so ji salao le bolj drle po licih, brisal jih ji je pa sam po Obrazu. »Kaj je res tako hude?« je Silka zaslišala nežen glas zraven sebe. Nevesta nd odgovorila, toda Rfldigerju ae je zdelo, da Je Silka komaj opazno odkimala. »Sedaj bo pa treba iti v cerkev,« Je dejal stori baron. »Kočijo že čakajo.« * * * * v Mladi mož Je tedaj šel z roko nervozno preko čela ln vos obupan pogledal Sliko. »Moj bog. poročnega šopka nimaš/..« je zašepetal. Nevesta je poveznila kote svojih ustnic !h rekla tiho: »Sa/ ne potrebujem rož. Sedaj morava iti, Rudiger.« Ves rdeč od zadrege in osramočenosti ji J« mladi baron dal roko pod pazduho. Mimo množice ljudi sta stopala proti glavnim izhodnim vratom. Ko sta bila že tik pred n timi in so »e vrat* široko odprla, je stari Danijel mlademu paru zaprl pot žn stopil pred nevesto. »Vaš poročni šopek, gospodarica,« je rekel * težkim glasom ln resno pogledal ženina, ki se Je zdrznil. Danijel ji je izročil čudovito lep šopek rumenih vrtnic. »Vi morale vendar Iti s poročniku šopkom pred oltar!« je dejal. Hlapec je mislil na to, kar je bila samoumevna dolžnost ženina, tudi tedaj, če neveste sploh ne ljubi! »Zelo mi je žal, Silka,« ae Je opravičil Rudiger, ko sta že sedela v kočiji. »Jaz sem namreč,..« »NI se ti treba opravičevati,« mu Je Slika sefi* v besedo. »Saj Je Danijel mislil na to...« Rudiger Je odprl usta, potem pa ustnice krepk® stisnil, ne da M kaj pripomnil. Kazen teh kratkH* stavkov nista med vožnjo ničesar govorila. Pred cerkvijo je stnla množica vaščanov in v*l so začudeno zavzdihnili: »Oii!« ko so zagledali tab0 zala nevesto ob strani ženina stopati prot! cerkve" nim vratom. Ljudje so »tali v gostem špalirju cerkvijo, ko se je neki deček prerinil skozi množico k ženinu in mu Izročil velik Šopek rož. »Nate, gospod!« se Je veselo nasmejal, da Je ' poročnim šopkom še pravočasno prispel. »Vlak J* imel zamudo.. « Na stopnicah prod cerkvijo Je Rudiger obstoj razvil tanek svilen papir in Iz njega vzel poročm čopek. Ko im ljudje zagledali čudovito lepe rušo, ** spet vsi vzkliknili: »Oh!« Takih cvetlic ljudje v teuj kraju še niso vid »h’ soj rastejo le v posebnih cvetličnjakih kot izred«** redkost. Gotovo so to cvetlice stole majhno prom®" žeuje — sl je mislila Stika in hvaležno pogledal0 Riidiger ja. (Dalje prihodroiH