10. štev,
V Ljubljani, petek 18. marca 1921.
Leto U.
PRAVDA
Posamezna številka stane H VSO.
Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. Telefon št. 77.
Naročnina: Mesečna 6 bron.
Glasilo NSS v Jugoslaviji.
izhaja tedensko. "3MI
Poštnina plaCana v gotovini.
Uredništvo:	Narodni	dom,
Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Teief. št. 77. In6erati po dogovoru.
Glavno zborovanje NSS
se vrši
v soboto 19. in v nedeljo 20. marca v Ljubljani.
SPORED:
Dne 19. t. m. točno ob 9, uri dop. v veliki dvorani Narodnega doma zbor zaupnikov NSS.*
DNEVNI RED:
1. Poročilo predsedstva, (R. Juvan),
2. Poročilo članov načelstva, a) tajnika, b) blagajnika, c) nadzorstva, (Tavčar, Čebin, Est),
3. Zunanjepolitičen položaj, (dr. Otokar Rybar),
4. Poročilo poslancev NSS, (Deržič, Brandner),
5. Naš program in naše stališče do ostalih političnih strank, (Zorko Fakin),
6. Organizacija in tisk,
7. Občinske volitve, (R. Juvan),
8. Volitev, a) načelstva, b) nadzorstva, c) izvrševalnega odbora,
9. Slučajnosti.
Zborovanje traja od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Ob 8. uri zvečer na čast brat. Čehom DRUŽABNI VEČER v veliki dvorani Narodnega doma.
V nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne
javen manifestacijstti shod u Unionu.
Poročajo: senator ČSR Vaclav Klofač, dr. Otokar Rybar in
poslanec Deržič.
Tovariši I Strankina dolžnost Vas veže, da se zborovanja zanesljivo udeležite.
Načelstvo NSS.
Pozdravljeni!
V petek stopite prvič na osvobojena jugoslovanska tla Vi sinovi bratskega češkega naroda. Vi, prvoboritelji narodnega socijalizma, Vi, graditelji slovanske socijalistične vzajemnosti. K Vam smo se hodili učit, pri Vas smo zajemali resnico in danes smo veseli, da Vam tako kmalu lahko stisnemo roko na naših svobodnih tleh.
Tvoj motto, brat Klofač, »rovnost narodu, rovnost v narode« (enakopravnost med narodi, enakopravnost v narodu) ta motto pravičnosti in ljubezni, ki si ga cepil celo svoje življenje med svojim narodom, ta motto, brat Klofač, ravno vsled Tvojega delovanja ni več samo Tvoj, ampak je postal motto velikega dela češkega naroda — ta motto je danes tudi naš motto. Misel za katero si delal vse svoje življenje se uresničuje, polagoma sicer, a gotovo. Razvoj nam kaže, da si hodil pravo pot, da si kot voditelj češkega naroda črtal prave smernice bodočnosti. Srednji vek se je končal in z morja krvi in bede se poraja nov svet.
Nov svet se poraja, nov svet, v katerem bodo boljši ljudje boljše živeli. In Vi bratje, ki prihajate, da preživite nekaj dni med nami, Vi bratje, ki se boste udeležili zborovanja naše stranke da v skupnem delu ustvarjamo ta novi svet, da ustvarjamo napredek, Vi ste prinesli k nam kot prvi misel o uresničenju naše ideje. Vi ste nas učili, da mora socijaiizem poznati ne samo razliko med bogatim in revnim, temveč tudi še večje razlike med zlim in dobrim človekom. Vi, ste nas učili, da si morajo vsi dobri ljudje vseh družabnih vrst — ne samo enega razreda torej — podati roke, da bi tvorili boljšo človeško družbo. Vi ste nas učili, da ni resnica, kar pripoveduje marxizem, da je vse kar vidimo, samo produkt gospodarskih razmer in da ideje in osebe ne pomenijo ničesar in odkrito ste proglašali, da so za socializacijo človeške družbe predvsem potrebni boljši ljudje in Vi ste nas učili, da ne gre samo za zboljšanje delavskih mezd, temveč istočasno tudi za vzgojo boljšega človeka.
Z Vami vred danes pozdravljamo vsa nravna gibanja in vse ideje, ki zamorejo v človeški duši vzbuditi plemenita čuvstva in uničiti v nas preveliko sebičnost in ki nas uče, da moramo naše osebne koristi podrediti širši celoti, naroda in ljudstva. Vi ste zanesli v socialistični element srca in čuvstvo in mi danes kot Vaši učenci nočemo samo politične in gospodarske stranke, temveč vzgajamo predvsem dobrega Človeka in prepojeni s narodno-socijalističnim duhom združujemo naše jugoslovansko ljudstvo v čimdalje močnejše gibanje, ki ne bo vplivalo samo na gospodarske in politične lazmere, temveč na vse življenje našega naroda.
Bratje, ki ste nas učili, bodite pozdravljeni med nami kot sinovi češkega naroda, bodite pozdravljeni kot naši učitelji in kot naši sodelavci. Bratri, vitejte nam!
načelstvo Narodno-socijoiistične stranke
poživlja vse pristaše in somišljenike naše stranke, da se sigurno udeleže sprejema delegatov bratske čehoslovaške narodno-socijalistične stranke (senator in bivši vojni minister ČSR Vaclav Klofač, posl. Al. Tučny in posl. Emil Spatny in dr.), ki pridejo v Jugoslavijo v petek dne 18. t. m. z direktnim brzovlakom Praga-Trst. Sprejem se bo vršil v Mariboru okoli 13. (1. ure pop.), v Celju okoli 16. ure (4. ure pop.) in v Ljubljani ob pol 18. (pol 6. uri pop.). Načelstvo opozarja vse naše somišljenike, da zahteva dolžnost do stranke od vsakega posameznika, da pokažemo bratom delegatom češke narodno-
socijalistične stranke že pri sprejemu, kako visoko cenimo njihovo delovanje med bratskim češkim narodom.
Obenem poživlja podpisano načelstvo vse naše pristaše in somišljenike, posebno pa zaupnike krajevnih organizacij, ki se bodo udeležili strankinega zborovanja v Ljubljani, da se udeleže v kar največjem številu pozdravnega večera na čast bratskim delegatom, ki se vrši dne 19. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni! Godba, petje. Vsi oni, ki se tega večera hočejo udeležiti naj se zglasijo v tajništvu stranke vsaj do petka do 4. ure popoldne ob uradnih urah, kjer bodo dobili izkaznico. Vstop le proti tej izkaznici ali legitimaciji kraj. političnih organizacij NSS.
Načelstvo NSS.
sklicuje za nedeljo dne 20. marca SMT* ob 10. ari dopoldne
Narodno-socijalistična stranka
javen manifestacijski shod
v veliki dvorani hotela „UNION“ v Ljubljani.
DNEVNI RED:	Politični	položaj	in	slovanska	socijalistična vzajemnost.
Poročajo: senator ČSR Vaclav Klofač, dr. Otokar Rybar in narodni poslanec Ivan Deržič.
Somišljeniki vsi na shod!	Načelstvo NSS.
Ljubljana, 15. marca ty_M.
Notranje politični položaj. Te
dni so prinašali naši časopisi vesti, da se bode Radič s svojimi poslanci udeleževal sej konstitualite. Radič, ki ima za seboj 50 poslancev se do sedaj s svojimi poslanci ni hotel udeleževati sej v parlamentu, ker je stal na naziranju. da je bilo ujedinjenjc proti postavno, in sicer radi tega ker to ujedinjenjc ni bilo sklenjeno v lirvat-ske.m saboru.
Pri volitvah v konstituanto je dobila Radičeva stranka- večino po slancev na Hrvatskem. Radič je rekel, da smatra te volitve za plebiscit, ki je pokazal, da je večina hrvatskega naroda njegovega mišljenja. Po Radičevem mnenju pa spadajo hrvatski poslanci v hrvatski sabor v Zagreb, nikakor pa ne v konstituanto v Beograd. In radi tega pa. Radič in njegovi poslanci niso hoteli iti v beograjsko konstituanto.
No vlada je šla. preko Radiča in njegovih naziranj. preko Radičevega naziranja pa so šli tudi ostali hrvatski poslanci. Vlada ima večjo moč kakor Radič in kdor ima moč navadno ne vpraša slabejšega po njegovem mnenju. Tako je konstituanta zborovala brez Radiča in njegovih poslancev in kostituanta bi najbrže tudi brez Radiča napravila in sklenila ustavo. Da bi ta ustava Radiču ne bila po volji, je samoobsebi umevno. Toda Radič bi jo mogel sprejeti, ker vlada ima na razpolago moč. Bilo bi kvečjemu riskirati revolucijo, toda revolucija je dvorezen nož in bog, katerega Radič na vsakem zborovanju pozdravlja, pomaga vedno tistemu ki ima več bataljonov. To Radič dobro ve. Radič tudi ve na kateri strani so bataljoni..
Iti tako se je Radič odločil, da pojde v konstituanto. On ve, da tam ne bo dosegel, kar je svojim volil-cem obljubil, toda on tudi ve, da z njegovim prihodom padejo vsi vladni načrti. Z Radičevim prihodom v konstituanto se bode politični položaj popolnoma preobrnil. Upamo da na dobro državi in narodu. Vlada še danes nima večine in je veliko vprašanje, ako bi sedanji načrt ustave le v glavnih delih prodrl, skoraj lahko rečeno,
Svetovni
Ljubljana, 15. marca 1921.
Kakor smo že v zadnji številki poročali, se Nemci na londonski konferenci niso vdali, ter niso hoteli podpisati zahteve, ki jih je stavila Antanta. Nemški poslanci so zapustili
Po svetti.
Ameriška liga proti socijalizmu.
Iz Newy rka poročajo. da je v državi Wiskonzin liga za pobijanje socijalizma ustanovila v mestu Rakrne vseučilišče, na katerem ce bode učdo, kako bi bilo mogoče uspešno pobijati socijalizem v javnem in privatnem žaljenju. Vseučilišče more posečati vsak človek. Odkar je pa vseučilišče ustanovljeno se je vpisalo že več sto poslušalcev iz celega sveta. Ali bo to vseučilišče ameri kim miljarderiem in bankokratom pomagalo, da obdrže svoje 'milijone in izžemujejo delavno ljudstvo tudi v bodoče, bomo šele videli.
Kako je treba spati. Zdravniki so čudni ljudje. Oni predpisujejo nekaj ljudem z željo, da bi jim pomagalii ali nikdar niso gotovi, da bo to res pomagalo. Že pregovor pravi: Zdravniške uspehe, obseva solnce, a neuspehe pokriva zemlja Tako so zdravniki ustanovili pravila, kako mora človek ležati, da se mu bo kaj dobrega sanjalo. Teh pravil je ednajst. Ednajst pa radi tega, da bi jih ne bilo deset kakor pri božjih zapovedih. 1. V posteljo ne idi lačen, ne sit. Težko prebavljive jedi, kakor je n. pr. jegulja ne večerjaj. 2. Ako imaš zvečer vročo glavo operijo, ali operi noge v hladni vodi. 3. Ako čutiš vročino v želodcu, popij čašo vode,
lavija.
da ne. Z Radičevim prihodom pa sc bodo opozicija znatno ojačila in moralo se bodo delati na popolnoma drugi podlagi.
Do sedaj sta bili merodajni strast in politično strankarski egoizem, upamo da bode od sedaj naprej merodajna ''pamet.
V času procesov na Hrvatskem.
\ Zagrebu sc vrši že dalje časa obravnava proti kmetom upornikom iz zadnje kmetske, ustaje, ki smo o njej svoj čas malo slišali. Pri obravnavi pa prihajajo na dan prav zanimivi dogodki, ki v bengalični luči kažejo, da bi enakih dogodkov pri nas ne bilo, ko bi sc ne vladalo tako, kakor se ne sme vladati.
Vršil se je pretečene dni v Zagrebu tudi jako zanimiv političen proces. Podban dr. Bošnjak je tožil list ,,Hrvat", ker mu je ta očital, da je bil dr. Bošnjak konfident avst.ro-ogrske vlade. Je to gotovo neprijetno očitanje. No, urednik je bil obsojen. Z obsodbo pa je postala stvar še le zanimiva. ,,Hrvat, dokazuje dalje, da je bil dr. Bošnjak res 'zaupnik avstro-ogrske vlade in objavlja tozadevne dokumente.
Ker pa že stari pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva, se je, dn podkrepi ta narodni pregovor, oglasil k celi aferi v nekem graškem listu, bivši oficir poizvedovalne službe v Zagrebu dr. Gagliardi iti našteva kar številke aktov, pove pa tudi, da bi sc kdo ne zmotil, natančno kje so tisti akti, ki natančno dokazujejo dr. Bošnjakovo krivdo, pa še krivdo drugih. Lepa stvar. Cela afera bo postala še jako zanimiva, je pa čisto dobro, da se ozračje sčisti, krivci naj bodo kaznovani. O zadevi bodemo seveda se poročali.
Sestava naše kostituante po stanovih. Med poslanci ustavotvorne
skupščine so zastopani v.s) sloji. ' "Državnih uradrjikov je 152, kmetov in posestnikov 104, odvetnikov 52, zdravnikov 13. duhovnikov 20, novinarjev 17, privatnikov t6. trgovcev 15, obrtnikov 8, delavcev 9, pisateljev 6, dijaki 4.
pregled.
London in se vrnili domu. Doma v Nemčiji so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem. Nemška vlada je postopanje nemških poslancev odobrila, odobril je to postopanje tudi nemški parlament in tako lahko re-
4. Priporoča se, da ješ pred spanjem jabolka. 5. Kdor razburjen leže, ta ne more spati celo noč. Daljne točke se tičejo, otrok in vročekrvnih oseb. Kdor se drži teh pravil, bo dobro spal, bo večno mlad in svež. Tako zdravniki-Blagor njim. Pa zakaj se oni ne drže teh pravil. Poznam zdravnika, ki spije predno leže, merico konjaka. Ravno to pa zabranjuje svojim pacijentom. Zakaj to njemu prija, pacijentcjm pa škoduje. To je tajnost popolna tajnost. Zdravništvo je, v obče modrost, katera nam navadno strašno imponira. Zdravniki imajo veliko diplom, znajo latinsko i. t. d. Oni so kakor duhovniki. Kadar mrmrajo, jih ne razumemo, kadar jih pa razumemo, nam je zopet jasno, da imajo tajnosti.
Pariško nočno življenje. Montmartre je pač vedno paradiž tujcu. Tam so bari in restavracije za ples, kar običajno obišče vsak tujec, ki hoče, da spozna nočni Pariš. Najodličnejši je restavrant »Abbaye de Theleme«, potem »Rat morte« in »Tabarin«. V zadnjega celo radi zahajajo zamorci, ki celo ljubo noč plešejo svoj »jimmy«. Bele, globoko -izrezane dame plešejo s črnimi kavalirji. Američani sede mirno v svojih naslanjačih in zapravljajo svojo dobro valuto. Pijejo whisky, ki je pri njih v Ameriki desetkrat dražji. Včasih vstanejo iz svojih stolov in plešejo
čemo, da se je Antanti uprl cel nemški narod.
Ne vemo, kake posledice bode rodilo postopanje Nemčev za celokupno človeštvo. Mi gotovo nismo prijatelji Nemcev, toda reči moramo, da bi nas veselilo, ko bi imela naša vlada naperam Antanti le malo nemške hrbtenice. Bilo bi pri nas marsikaj drugače kakor je danes.
Antanta bode sedaj Nemčijo »kaznovala" oz. jo že kaznuje. Antantinc čete so zasedle del nemškega obmejnega ozemlja. Nemška vlada je dala na prebivalstvo zasedenega ozemlja razglas, v katerem poživlja ljudstvo, da naj popolnoma mirno zre dogodkom v obraz.
Antanta zagotavlja, da je popolnoma edina v vseh točkah ter da pojde do skrajnosti. Vsekako stojimo na pragu novih, mogoče za vse človeštvo jako pomembnih dogodkov.
Posledice so se začele že prikazovati. Naš ministrski svet je imel z ozirom na omenjene dogodke, in v zvezi s temi dogodki nastali svetovni politični položaj 9. t. 111. sejo. Ceho-slovaška je odredila mobilizacijo, Poljska se giblje, Romunija se pripravlja in Francija zahteva vpoklic najmlajših letnikov. Na videz’je Evropa mirna, toda taka je bila tudi leta 1914 tik pred izbruhom svetovne vojne. V kratkem času bodemo videli kam bode jadralo človeštvo.
Iz Rusije prihajajo raznovrstne novice. Kapitalistično časopisje vseh dežel poroča kakor, da bi stala Rusija pred polomom. Boljševiki pa razlagajo, da se ni ničesar pripetilo, samo nekaj nezadovoljnežev, seveda so bili od -agentov Antante nahujskani, se je poskušalo buniti. Oboja poročila so gotovo nepravilna. Sovjetska vlada, naslonjena na rdečo armado, drži vlado močno v rokah. — Do sedaj ni nobene moči, ki bi prišla resno v upoštev, da bi vrgla sovjetsko vlado. Toda ljudstvo postaja pod boljše-viško vlado nezadovoljno, in vlada se ima s tem nezadovoljstvom, posebno z nezadovoljstvom industrijskega delavstva hudo boriti.
To nezadovoljstvo skušajo protirevolucij onarji izkoristiti in antantini imperi.jalisti čakajo na ugodno priliko, da bi posegli v ruske razmere.
Pravi vzrok nemirov na Ruskem je pomanjkanje živeža. Kljub zopetnemu zavzetju bogatega ozemlja Ukrajine in zapadne Sibirije, sovjetska vlada ne more preživljati velikih mest. S tem, da je sovjetska vlada razdelila velika posestva med kmete je produkcija žita naenkrat izginila. Kmetom ni jjotreba več plačevati kakor prej najemnino. Rekvizicije katere je upeljala sovjetska vlada niso imele drugega uspeha, kakor da so kmeti pokopali žito, ter prihodnje le-
»f>>\ trott«, medtem ko Parižani nairaje plešejo »tango« in valček. Sicer pa je »Tabarin« že precej prišel iz mode, zato se sedaj zbirajo blaziranci raje v »Liberte«-baru, kjer je vedno polno in se človek lahko obnaša, kakor se hoče. Kadar se ne ple^e, pojejo artisti. V Montmartru se raje pleše kakor poje. Naj bo kakor hoče, ljudje v tem mestu se vse noči zabavajo. Zelja po novostih in hrepenenje po zabavi v« di ljudi po teh lokalih in dokler bode Montmartre stal, bode tam zabava. Vseeno pa je, kakšna je ta zabava.
Berlinska ljudska stranka je razposlala vabila za koncert, na katerem bode sviral na gosli »njegova kraljevska visokost* princ Friedrich Wilhem iz Pruske.
Čuden gostilniški račun. V neki odlični pariški restavraciji so priredili bogati bankirji pojedino, pri kateri je enega od njih zadela kap in je na mestu umrl. Nedolgo nato je prejela njegova rodbina sledeči račun: za medi-kamente 50 frankov, avtomobil za zdravnika 200 frankov, odškodnina za motenje pojedine 2000 frankov, skupno 2350 frankov.
Elektrika ne ubije ? Dunajski pro lesorji uče, da električni tok človeka sicer močno poškoduje, vendar pa ne ubije in je smrt takega ponesrečenca samo navidezna. S tem se strinja tudi
to le toliko sjali, kolikor so sami potrebovali. Letos pa je položaj tem slabši, ker je bila slaba letina. Radi navedenih vzrokov in radi skrajno slabih prometnih razmer, železnice so v razpadu, sovjetska vlada ni več \ stanu, da bi razdeljevala v velikih mestih potrebne količine kruha. Delavstvo strada. Nezadovoljnost delavstva pa ne najde zakonitega izbruha, ker diktatura ne pozna ne tiskovne, ne društv., ne zborovalne svobode, Delavci morajo enostavno molčati. Delavski sveti, ki so bili ustanovljeni v začetku revolucije, da bi kontrolirali upravo in uveljavljali voljo 'delavstva. s0 P°laf?orr|a izumrli in danes vlada v Rusiji neovirano birokracija, popolnoma neovirano in brez kontrole.
Nczadovljnost mas se je pojavila najprej^ v boljševiški stranki,, voditelj je bil Slapnikov, predsednik zvezo ko vinarjev.
Slapnikov je izdelal program, po katerem naj bi sc vzelo birokraciji celo gospodarsko upravo, ter se jo preneslo na strokovne organizacije. V ečina komunistične stranke pa je ta predlog odklonila. Trotzky je izdelal protiprogram. On je rekel. Rusko gospodarstvo ni mogoče drugače upo-staviti, kakor da se militarizirajo železnice in industrija, delavstvo pa se mora podvreči skrajni diktaturi. Le na ta način bode mogoče dvigniti produkcijo in dobiti menjalna sredstva za živež. Ako se bode dalo kmetom industrijske produkte, bodo ti dali živež. Da sc pa more izvesti nad delavstvom skrajna diktatura, se morajo zatreti strokovne organizacije. Zaupniki strokovnih organizacij morajo biti Cul države imenovani.
Da bi skrajna diktatura nad delavstvom, pri delavstvu ne uplivala pomirjevalno je uvidel tudi Lenin. In kakor je bil Lenin nasprotnik programa, ki ga je sestavil Slapnikov, je nastopil tudi proti programu, ki ga je hotel izvesti Trotzkv. Lenin in Trotzkv sta si pfišla s svojimi nazori v nasprotje in začela se je med obema ostra polemika v časopisih in na zborovanjih. To prerekanje obeti diktatorjev je pa prečej /rušilo drugače železno disciplino in je spodbudilo nezadovoljneže med delavstvom.
Tako je prišlo radi zmanjšanja krušnega deleža, do stavk v Moskvi, Petrogradu in drugih industrijskih mestih. V Petrogradu pa je trčilo delavstvo tudi z vojaštvom.
Nemiri so izbruhnili tudi v Kronstadtu.
Sovjetski vladi se je ali se bo najbrže posrečilo, da bo zatrla nastale nemire, toda zatrla jih bode samo trenutno. Vsaka diktatura je za dalje časa nevzdržljiva, popolnoma nev-zdržljiva je tudi diktatura boljševiške birokracije nad delavstvom. Prej ali
neki japonski zdravnik, ki je prišel po
svojih študijah in izkušnjah do enakega sklepa in je nalašč dopotoval na Dunaj, da tu svoja tozadevna prouča-vanja dopolni. Sedaj je sestavil dunajski vseučiliščni profesor dr. Jellinek posebno zbirko pripomočkov, ki se morejo uspešno uporabiti pri reševanju električnih ponesrečencev. Zbirka je zložena v posebni rešilni omsri.
Belgijci in nemška glasba. Od začetka vojne • in do 20. februarja 192r nisef Belgijci hoteli slišati o kaki nem ški glasbi. Na ta dan pa so na konzer-vatoriju predvajali odlomke. Wagncrja med vzvišenim odobravanjem občinstva. Pred par meseci še, pa so skušali socijalisti pfedvajati Wagnerja, a jih je morala ščititi policija.
Demokratizem Japoncev. Na dvoru v Tokiju -je nastala prava revolucija, ker se je prestolonaslednik odločil, da poroči eno izmed onih dain, ki ne spadajo k petorici, iz katere si mora prestolonaslednik izbrati ženo. Bilo je znano, da se prestolonaslednik poroči, a oficijelno se je zvedelo šele takrat, ko so sc vršile demonstracije v prilog princu. Radi tega sta smatrala dvorni minister in predsednik kabineta potrebno, da podasta ostavko.
Razširjajte ,Novo Pravdo4.
slej bode prišel čas, ko bode rusko delavstvo strlo verige, „v katere jih je vkoval komunizem.
Pa tudi v državah, ki se niso udeležile svetovne vojne ni tako lepo, kakor si morebiti kdo predstavlja. Povsod veje eden in isti veter, povsod kaže barometer na vihar. V Španiji so kar tako meni tebj nič ustrelili ministrskega predsednika. Španija je staro revolucionarno ognjišče, nikjer sc ne sprožijo revolverji tako “hitro kakor pod žgočim španskim solncem in nikjer drugod se ne dobi noža tako nenadoma med rebra, kako:: ravno v Španiji.
Občina in postaja Brenner dodeljene Italiji.
Iz Rima javljajo, da je internacionalna komisija za regulacijo meje v Parizu dodelila občino in postajo Brenner končnoveljavno Italiji.
Romunsko - ruska meja zaprta.
./Deutsche Allgemeine 2>eitung“ poroča iz Londona: Kakor javlajo iz Bukarešte, je bila meja med Romunijo in Rusijo zaprta. Vzrok je iskati v izbruhu ustaje v Odesi.
Slovenifa.
Ljubljana, 15. marca 1921.
Iz Koroške prihajajo dan za dnevonu žalostne novice. Nemci pobijajo Slovence kar pri belem dnevu. Brezpravni so, izročeni tla milost in nemilost našim najhujšim sovražnikom. Milo prosijo, pomagajte nam.
Da naši ubogi koroški brati. Mogoče še ni nihče trpel toliko krivice kakor ravno koroški Slovenci. Nikdar in nikoli se ni brigal nihče zanje. Naduta nemška gospoda je spravljala v predvojnih časih domačo slovensko inteligenco sproti s Koroške. Izšolani koroški Slovenec ni mogel dobiti službe v svoji lastni deželi. Ali se je čuditi, da priprosti, narod brez voditeljev ni mogel napredovati. Prišel je preobrat in gospodje Slovenci, ki so tedaj v Ljubljani vedrili in oblačili so jih pustili v najbolj kritičnem trenotku iz golega egoizma na cedilu. Tedaj je bil trenotek, da bi se bila r.e-šila usoda’ koroških Slovencev za vedno nam v prid. Slovenija se za svoje brate ni brigala. Prišel je plebiscit. Še le sedaj so se začeli malo brigati za koroške Slovcnce. Malo časa se je delalo na Koroškem in kak-v šne uspehe se je v tem kratkem času doseglo. Narodna zajest se je pri pri-prostem koroškem ljudstvu zbudila in visoko vsplamtela. Nikjer v naši ostali Sloveniji nismo videli tolikega domoljubja, toliko goreče narodnosti, kakor na Koroškem. Ne plebiscit niso zgubili Korošci, plebiscit je bi! izgubljen po nesposobnosti naših voditeljev, to pove danes na Koroškem vsak priprosti človek. In ljudje, ki so zakrivili vso to gorje, ki so Oškodovali domovino in narod, ti ljudje imajo še danes to žalostno zavest, da hodijo s’ ponosnimi glavami po naši domo: vini. Niti ne zmenijo se za trpine, kljub temu, da so oni glavni krivci vsega gorja.
Celo našo slovensko mizerijo vi dimo ravno sedaj, ko se dajejo različni narodni voditelji po časopisih. Zahtevalo se je, da naj se izvedejo za vse lumparije koroških Nemcev, re-presilije nad Nemci v nasi državi.Človek bi mislil, da bodo Slovenci, zlasti oni, ki se narodnosti kar cedijo, hiteli na plan in skušali vsak po svoji moči pomagati našim nesrečnim bratom. Tn kdor bi tako mislil, slovenskih voditeljev ne pozna. Naši voditelji in velmožje so se vsedli vsak za svojo mizo in se začeli prerekati po časopisih, kaj je prav in kaj ni prav. Ti časopisni članki so prave slike naših •slovenskih razmer in nam kažejo tako jasno, zakaj smo biti Slovenci povsod tepeni in čisto gotovo bodemo pod takim vodstvom tepeni tudi vbodoče.
Naši starejši gospodje trepečejo še danes pred Nemci, se danes se bojijo, da bi mogoče le še prišel čas, ko bodo zavUdali Nemci. Drugače si to ne moremo razlagati. Bojeviti so ti gospodje in korajžni tudi, pa le, ko sc gre proti lastnim bratom drugega političnega prepričanja, tedaj nihče ne vpraša po zakonu in kaj je prav in kaj ni prav, tedaj se enostavno udari. Le tedaj, ko se gre proti Nemcem ali Italijanom tedaj privlečejo na dan zakone, in to ni nič drugega, kakor navaden Strah hlapčevskih duš. Po pravici kliče oni, ki ima strah, oni, ki ki ima moč in voljo, dela sam pravico.
Občinske volitve.
„Uradni list“ št. 20, zvdne 2. februarja t.' 1. je priobčil nov volini red za občinske volitve v Sloveniji. Ta volilni red je izpremenjena in popoljnje-na uredba o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 1920.
Kdaj bodo volitve?
Po dosedanjih dispozicijah bodo občinske volitve v Sloveniji razpisane sredi tega meseca, vršile pa se bodo v drugi polovici aprila. Volitve morajo biti razpisane 4 tedne prej, predno se vršijo. Razpis mora biti uradno razglašen in v vseh občinah nabit na občinski deski. Da se volitve vrše na nedeljo, tega volilni red ne določa.
Volilni imeniki. Volilna pravica.
Novi volini red določa, da se prve (sedanje) občinske volitve izvrše na podlagi pravomočnih volilnih imenikov izza volitev v konstituanto. Novih volilnih imenikov torej ne bodo sestavljali, vsled česar odpade tudi vsakršno reklamacijsko postopanje. Volili bodo torej le tisti, ki so volili lansko leto pri volitvah v konstituanto.
Naredba določuje, da sme deželna vlada odrediti sestavo novih volilnih imenikov le v tistih občinah, kjer je že v obstoječem volilnem imeniku vpisanih malo volilcev. Volilni imeniki se bodo seveda sestavili tudi za vse občine, ki so šele pripadle k naši državi in ga še nimajo.
Ker pa za te prve občinske volitve reklamacijsko postopanje odpade, si l)o smel vsak v občinskem uradu ob času, ko bodo volilni imeniki razgrnjeni (kar mora biti na občinski deski naznanjeno) od 9. ure do 12. ure, v občini, kjer je.več kot: dva tisoč prebivalcev, tudi od 3! do 6. ure popoldne.
Ženska volilna pravica odpade.
Voliti sme vsak 21 let star moški državljan.
V občinsko zastopstvo sme biti voljen vsak volilec, ki je dovršil 24-to leto. Ne more pa biti voljen duhovnik, aktivni državni in javni zakladni uradnik, poduradnik in sluga. Tudi ne smejo biti voljene osebe, ki so v 1. ali II. kolenu v sorodstvu ali v svaštvu.
Koliko bo občinskih odbornikov?
Občinski odbor bo sestojal v občinah z manj kakor 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov; z manj kakor 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov; z manj kakor 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov’; z manj kakor 10.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov; z manj kakor 20.0O0 prebivalci iz 36 odbornikov in 36 namestnikov; z manj kakor 40.000 prebivalci iz 40 odbornikov in 40 namestnikov; s 40.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov. — Merodajno je zadnje ljudsko štetje.
Kandidatne liste.
Občinski odborniki' in njih namestniki bodo voljeni po kandidatnih listah strank, oziroma skupin. V to svrho se morajo kandidatne liste najpozneje v petih dneh potem, ko je potekel rok, ko so bili volilni imeniki razgrnjeni, predložiti pristojnemu okrajnemu glavarstvu ali politični ekspozituri. (V Ljubljani deželni vladi.)
Kandidatne liste se morajo vpisati na posebnem obrazcu, ki ga je lahko proti odškodnini dobiti pri ~/Al~
panu, pri okrajnem glavarstvu ali pri ljubljanski vladi.
Na kandiditnih listah mora biti vpisanih s polnim imenom, poklicem in bivališčem (tako kakor so zapisana imena v volilnem imeniku) toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov.
V razglasu razpisa volitev bo moralo biti na občinski deski tudi naznanjeno, koliko odbornikov in namestnikov bo treba voliti, kakor tudi to, do kdaj se morajo predložiti kandidatne liste. Z izvirno kandidatno listo sc mora predložiti okrajnemu glavarstvu še toliko prepisov kandidatnih list, na kolikor voliščih se bo v občini volilo.
Kandidatne liste (obrazce kakor omenjeno se dobi kri županu, pri glavarstvu ali pri vladi) morajo biti sestavljeni tako-le: Na čelu liste se zapiše ime občine, dan volitve in pa jasna in določna označba stranke, ki listo predlaga. — Potem pod 1. s tekočimi številkami 1, 2 itd:	je treba
vpisati imena in priimke, poklic in prebivališče kandidatov, ki jih mora biti toliko, kolikor je treba izvoliti ob tinskih odbornikov. — Potem je pod II. ravnotako treba vpisati imena vseh namestnikov. Teh kandidatov mora biti tudi toliko, kolikor je izvoliti namestnikov. — Pod imena kandidatov se napišeta imeni enega predstavnika in enega namestnika te liste za volilni odbor. Ako je več volišč v občini, se napiše za vsako volišče po enega predstavnika in poenega namestnika liste v volilnem odboru. — Na to*se morajo pod vse to svojeročno in čitljivo podpisati predlagatelji liste in pa vsi kandidati, z opombo, ki je predpisana v § 16. Na kandidatni listi je treba dalje imenovati izmed podpisancev eno osebo in nje namestnika, kateta naj v imenu in po naročilu podpisancev občujeta z županom (mestnim magistratom), oziroma političnim oblastvom kot pooblaščena zastopnika. Predstavniki list smejo biti le volilei v do-tični ohčini. •— Če bi kandidatne liste ne bi K) v redu, bo okrajno predlagatelje liste v roku treh dni po vložitvi liste obvestilo o tem z navedbo vzrokov in predlagatelji bodo morali tekom treh dni kandidatno listo popraviti. ker sicer bi bila lista potem neveljavna.
Kdo bo vodil voltve?
Volitve bo vodil posebni volilni odbor, ki bo sestavljen iz župana (ali enega občinskega svetovalca) kot predsednika, iz enega občinskega odbornika in iz enega predstavnika ali namestnika kandidatnih list. Volilni
odbor je odgovoren za to, da se volitev vestno izvrši. Člani volilnega odbora ne smejo takrat, ko volilec voli, vplivati na volilčevo glasovanje.
Kako se bo volilo?
S kroglicami, kakor pri volitvah 28. novembra lanskega leta. — V občinah, ki imajo nad 800 volilcev, mora biti več volišč. — Na vsaki skrinjici bodo prilepljene kandidatne liste strank. Katera skrinjica bo pripadala kaki stranki, to bo določilo okrajno glavarstvo. Volilo se bo na dan volitve neprestano od 8. ure zjutraj do 17 ure zvečer.
\Skrutinij.
Volilni odbor napravi takoj po končanih volitvah skrutinij. Ce je bila v obični samo ena kandidatna lista, so izvoljeni vsi, ki so na kandidatni Isti.. Sicer se pa seštejejo glasovi, ki so bili oddani za vsako kandidatno listo. Nato se seštejejo vsi oddani glasovi. Ti se razdele s številom občinskih odbornikov plus 1. Ce se pri tej delitvi pokaže ostanek, se mora dobljeno število zaokrožiti na prvo večjo število; če pa ni ostanka, je dobljeno število treba zvišati za eno. To je vo-, lilno število, s katerim se razdelijo potem števila glasov posameznih kandidatnih list. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko občinskih odbornikov pripade posamezni kandidatni listi.
Vezanje kandidatnih list.
Volilni red ifha tudi novo volilno določbo, da se lahko kandidatne liste vežejo. Dotično izjavo strank morajo pismeno javiti političnemu oblastvu vsaj 8 dni pred volitvijo njih pooblaščeni zastopniki. Politična oblast mora to izjavo izročiti po županu (mestnemu magistratu) volilnemu odboru, čim se ta sestane.
Posebne določbe glede volilnih imenikov.
Deželna vlada, pravi volilni red, sme v občinah, kjer je v volilnem imeniku od 28. novembra 1920 vpisanih razmeroma malo volilcev, po svojem lastnem preudarku odrediti, da se občinske volitve izvedejo na podlagi novih volilnih imenikov. V občinah, kjer se bo torej odredila sestava novih volilnih imenikov, bo volilni imenik razpoložen tudi v reklamacijsko postopanje. (Ta odredba je zelo važna in vsled tega priporočamo našim organizacijam, da zahtevajo sestavo novih volilnih imenikov v krajih, kjer smatrajo to za potrebno).
T eetesi
ske
novice.
Dr. Ivan Oražen umrl. Dne 10. t.
m. okoli 11. ponoči sc je g. dr. Ivan Oražen vrnil z uradne poti iz Maribora domov v Ljubljano. Ko je zjutraj stopila služkinja v njegovo sobo, ga je videla ležati s široko odprtimi očm* in je slišala, da še lahko diha. Šla je po dr. Krajca, toda ko je ta prišel, je bil dr. Oražen že mrtev. Moža, kateri je bolehal na srčni bolezni, je zadela kap. Dr. Oražen je bil rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici, gimnazijo je dovršil v Novetn mestu in je .študiral medicino na Dunaju in v Gradcu, kjer je promoviral za. doktorja medicine. Kot zdravnik sc je nastanil v Ljubljani. Z doktorjem Oražmom je umrl mož kakoršnih je le malo med nami. Bil je delaven, miren, vesten, zato spoštovan in priljubljen. Posebno je deloval pri Sokolu in je bil starosta ,,Saveza Jugoslovenske-ga Sokolstva41. Pogreb, ki se je vršil v nedeljo dne 13. t. m. je bil veličasten, da sc enakih le malo vidi. N. p. v, m.
Žalna manifestacija. Velika žalna manifestacija vsled aneksije našega ozemlja po Italijanih se bo vršila v Ljubljani v nedeljo, dne 20. marca 1921. Vsa javnost in vse organizacije se že sedaj poživljajo, naj se na dan vzdrže vseh zabav in veselic^ da tako pokažimo svoje žalovanje.
Razpisane tobačne zaloge. Tobačna glavna zaloga v Murski Soboti je
razpisana do 1. aprila 1921 potom javnega natečaja. Jamščina znaša 28.000 kron ter se mora položiti, predno se ponudba izroči pri davčnemu uradu v Murski Soboti. — Tobačna glavna zaloga v Doljni Lendavi je razpisana do 1. aprila 1921 potom javnega natečaja. Jamščina znaša 17.000 krčn ter sc mora položiti, predno se ponudba izroči pri davčnemu uradu v Doljni Lendavi.
Po ceni se dobe stanovanja v Zagrebu. V „Riječi“ št. 52, čitamo sledeči oglas: V ravnokar dovršeni zgradbi se takoj odda krasno stanovanje š. 3 sobami in pritiklinami. Cena 5000 kron mesečno. Vnaprej je treba plačati za pet let. — 5000 kron mesečno znaša na leto 60.000 kron. Za pet le.t torej 300.000 kron. Ali ni pametneje, da si tisti, ki ima 300.000 kron, zgradi svojo hišico, ki bo ostala vsaj njegova last,'dočim v prvem slučaju nima ne stanovanja, ne denarja? Take pojave utegnemo doživeti v doglednem času tudi v Ljubljani, če ne bosta država in občina pravočasno posegli vmes s smotreno stanovanjsko politiko.
24-urni čas v Avstriji. „Neue Frcie Presse“ poroča, da bodo avstrijske državne železnice s 1. junijem vpeljale 24-urni čas.
Aneksijska proslava v Trstu, se bo vršila po poročilih italijanskih listov 20. t. m.
Narodno gospodarstvo.
Ljubljana, 15. marca 192r.
Dobili smo prvo uradno statistiko državnega gospodarstva in sicer je to statistika našega izvoza v letu 1920. Vrednost blaga, ki ga je izvozila naša država v letu 1920 v druge države znaša 1,320,606.055 dinarjev. Temu nasproti pa stoji naš uvoz iz tujih držav. Vrednost blaga, ki ga je naša država uvozila v letu 1920 iz drugih držav še ni ugotovljena. Znano jc sa-mo, da je iznašala vrednost blaga, ki je bilo uvoženo v prvih 9 mesecih leta 1920, 2.576,207,132 dinarjev. Ako sc je uvoz v zadnjih treh mesecih gibal v istih normalnih rnejah, kakor v prvih 9 mesecih, potem bode znašala vrednost v letu 1920 uvoženega blaga nad 3 miljarde dinarjev. Iz tega se vidi, da je naša država dobila iz drugih držav 1.320,606.505 dinarjev, plačala jc pa drugim državam nad tri miljarde dinarjev. Država je torej izdala poldrugo miljardo več kakor jc pa prejela. Naša. izguba v svetovni trgovini znaša torej v letu 1920 več ko poldrugo miljardo dinarjev. To je pač skrajno slabo gospodarstvo. Ako sedaj še pomislimo, da mora naša država plačevati v inozemstvu še dolgove, ki jih je najela in plačevati tudi obresti potem vidimo, da bode plačilna bilanca, še mnogo slabša od trgovske, bilance. Gospodarstvo je prvo, ki mora biti •v redu, ako je gospodarstvo slabo, potem je vse slabo. Iz navedenega pa vidimo, da je gospodarstvo pri nas skrajno slabo in radi slabega gospodarstva pa trpijo vsi sloji.
Švicarsko urarstvo živi v težki krizi, ki je mestoma že katastrofalna. Nje vzrok je iskati edinole v visoki švicarski valuti in tudi v dovoznih zaznamkih lišpnega blaga nekaterih držav. Vsa produkcija v mesecu listopa-du 1920 je pomenila padec za 35 odstotkov normalne produkcije. Večina tovarn dela samo tri dni v tednu in kolikor se jc dognalo, jc že 16.000 deloma nezaposlenih delavcev. Pri primeri posameznih številk švicarske izvozne statistike najdemo, da so v letu 1920 poldrugi milijon ur manj izvozili kot prejšnje leto.
Naše meso na Dunaju. Dunajsko časopisje poroča, da so cene mesa na
tamošnjein trgu začele padati, ker je v zadnjem času dovoz iz inozemstva - zlasti iz Jugoslavije — nenavadno velik. Dnevno prispe na Dunaj nad 60.000 kilogramov govejega mesa in nad 34.000 kilogramov svinjine.
Češki agrarci za svobodno trgovino. Praški ,,Venkov“ javlja, da je češki zbornični agrarni klub sklenil, da zahteva, da se takoj in brezpogojno uvede svobodna trgovina s poljedelskimi produkti, katere mora država z vsemi močmi podpirati.
600 vagonov petroleja za Jugoslavijo je dospelo iz Amerike na Reko. Pričakovati je, da bo ta velika množina vplivala na znižanje sedanjih visokih cen petroleja.
Bencina dovolj. V Ljubljano je dospelo 50 vagonov bencina.
Svetovna produkcija vina. Vsa svetovna produkcija vina se ceni na 150 milijonov hektolitrov. Od teh spada 47 milijonov, torej skoraj tretjina na Italijo. Francija, Italija in Španija pridelajo skoraj tri četrtine vsega na svetu pridelanega vina. V Italiji se nadejajo za v bodoče še večjega pridelka vina ter se v to svrho intenzivno pečajo z vsemi uredbami za pospeševanje vinorejstva.
Deficit francoskih železnic. Deficit francoskih železnic leta 1920 znaša dve milijardi 800 milijonov frankov.
Trgovina s sladkorjem v Trstu.
Iz Trsta javljajo, da dobiva Jugoslavija ves sladkor, kar ga potrebuje, naravnost iz Češke in da vsled tega trgovina s sladkorjem v Trstu popolnoma počiva. Sladkor iz Jave stane v Trstu okroglo 370 lir za 100 kg, to jc 20 jugoslovanskih kron za' kilogram, a čehoslovaški sladkor stanc v Jugoslaviji 26 kron. Čehoslovaški sladkor je torej nekoliko dražji, kot oni iz Jave, je pa zato toliko bol ji.
Nemška konkurenca v Italiji. — Pred nekaj dnevi se je sestala.v Milanu konferenca zastopnikov italijanske težke industrije. Na tej konferenci se je razpravljalo o konkurenci nemške robe, katero domača industrija vedno hujše občuti. Na konferenci so zahtevali, da se zatirani uvoz nekaterih predmetov, a za druge predmete naj se zviša zaščitna carina.
Socijalno in gospodarno gibanje.
Ljubljana, 15. marca 1921.
Ni dvoma, da smo še precej daleč od tistega časa za katerim stremimo. Prava demokracija, katera je naš smoter ječi še pod različnimi diktaturami. Marksizem, uveden v prakso delavnemu ljudstvu ni prinesel, kar je obetal. Spremenil je samo ime, forma je ostala ista. Delavnemu ljudstvu in svetovnemu napredku pač ni ničesar pomagano, ako diktira usodo, namestu kake meščanske klike, kak Lenin ali Trotzky. Gotovo je, da kar se godi danes v naši državi no moremo drugače imenovati kakor diktaturo gotovega razreda./ Toda v ruski sovjetski republiki najdemo isto. Ako prečitamo spis, ki ga prinašamo danes pod »Svetovnirti pregledom*', vidimo, da rusko delavstvo z revolucijo ni ničesar pridobilo, pač pa se mu godi danes po zmagoviti revoluciji mogoče mnogo slabše, kakor se mu je godilo kedaj.
Ako je torej marksizem, ki ga nam pridiguje naša socijalna demokracija dan za dnevom, tak kakor ga vidimo sedaj v Rusiji potem se v resnici ne splača boriti za novo zlo. Ako
bo moral po zmagoviti revolucij delavni človek tlačaniti hujše, kakor tlačani danes, zakaj potem ves trud, zakaj vse pričakovanje.
Ne socializem ni tak, kakor sta ga upeljala v prakso Lenin i Trotzky, socijalizem jc drugačen, on mora prinesti trpečemu človeštvu odrešenje in bo prinesel odrešenje.
Mi smo trdno prepričanj, da bode napočil čas, ki bode izpolnil naše nade, ki bode zadostil naše hrepenenje. Mi ne gremo, tisto pogubo-nosno pot kakor jo bodita komunizem in internacionalna demokracija. Naš narodni socializem ima bodočnost in bodi pot ki vodi do zmage.
V Sloveniji.
Protestni shod ZJŽ. Zveza jug. železničarjev je sklicala dne ti: t m. ob pol 8. uri zvečer javen protestni shod v Mestnem domu. Shodu je predsedoval tov. Korošec, ki je v jedrnatih besedah očrtal položaj. Shoda se je udeležil tudi tov. Baljkaš, pred. sednik Udruženja iz Zagreba, ki je poročal o vzrokih draginje in o pragmatiki. Narodni poslanec tov. Deržič
je poročal o Nabavljalnih zadrugah in o razmerah v ministrstvu saobračaja. Solidarnost z železničarji je izjavil predsednik poštne organizacije tov. Urbančič, nakar je še tov. Ravnikar spregovoril par spodbujajočih besed.
Shod NSS v Kočevju. V nedeljo, dne 6. t. m. se jc vršil v čakalnici kočevskega rudnika prav dobro obiskan shod NSS, kateremu jc predsedoval predsednik kočevske krajevne organizacije tov. prof. Polovič. Prvi govornik tov. Pompe je v jedrnatih besedah očrtal bedni položaj kočevskega delavstva. Naslednji govornik tov. Miklavčič je kot zastopnik rudarjev opozarjal na razpust dosedanje strokovne organizacije in priporočal ustanovitev podružnice NSZ. Na to je tov. Juvan iz Ljubljane v daljšem govoru obrazložil sedanji politični položaj, razvil program naše stranke in povdarjal važnost izobrazbe, ako hočemo doseči naš socijalističen ideal. Žalibog, da so razne delavske stranke polagale premalo važnosti na izobrazbo delavskega ljudstva. Nato jc govoril še neki zastopnik komunistov, na kar je tov. predsednik ob splošnem odobravanju zaključil prav dobro uspeli shod. Omenjamo, da se je shod vršil v najlepšem redu in da so tudi pristaši komunistične stranke mirno in z zanimanjem sledili izvajanjem naših govornikov, kar moramo konštatirati z največjim zadovoljstvom, ker je vendar enkrat prišlo delavstvo do prepričanja, da je potreben skupen boj vseh proletarcev proti kapitalističnim izkoriščevalcem, ne pa da se delavstvo med sabo prepira in kolje sebi v škodo, a kapitalistom v veselje.
Uspeh naše organizacije v Orte-neku. Preteklo sredo se je posl. tov. Brandncr pogajal za delavce Kozlerjeve graščine v Orteneku z g. oskrbnikom Godererjem ter dosegel, da se draginjske doklade v višini 75 odstot-
kov izplačajo za nazaj od 1. avgusta 1. 1. naprej in da se za naprej povišajo imenovane doklade za 100 odstotkov. Poleg tega se bo tekom 14 dni regulirala plača tako, da bo v skladu z današnjimi prilikami.
Na občnem zboru krajevne orga-nije NSS v Zireh je bil izvoljen sledeči odbor:	predsednik Mohorič Ivan,
odborniki: Rebek Ivan, Šubic Lovro, Mlakar Štefan, Jesenko Luka, Wolf Josip, Bogataj Lovro, Jereb Ivan, Mlinar Matevž in Fortuna Jakob.
Po svetu.
Zbor delegatov poljske socialistične in poljske socijalno demokratične stranke se jc vršil v Dombrovi. Ustanovljena je bila skupna poljska socjalno demokratična stranka v Češkoslovaški republiki. Program je bil izdelan po programu poljske socijalno demokratične stranke in opira se na Marxova načela. Stranka se izreka za. radikalno nekompromisno nastopanje. Ruskim socijalistom je poslala pozdrav.
Izjava. Na javnem shodu v Kočevju dne 6. marca 1921 sc me je napadlo, da sem nastopal delavstvu nasproti sovražno, istemu grozil in se:-izrazil, da je treba vse komuniste postreliti. Na te prazne, neutemeljene očitke odgovorim tako, da vložim proti napadalcu tožbo, da bo imel pred-sodiščem priliko svoje trditve dokazati. Obenem stavim načelstvu NSS svoje mesto kot podpredsednik krajevne organizacije NSS na razpolago, ker hočem preprečiti, da bi se osebna rar-žnja izrabljala proti stranki, oziroma, se isto blatilo, kot protidelavsko. Kočevje, dne 9. marca 1921. Kuzma Anton, 1. r. Priči: Repovž, Pompe, 1. r.
Izdaja konzorcij ,,Novc Pravde", Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Franc Brumat ^
Ljubljana
#
Mestni trg
^ štev. 25, I. n.
Opomin!
Zvedel sem, da so razširja govorica, da živim neprimerno svojemu stanu. Opominjam vsakega, da ne razširja te lažnjivo govorice. — Ako tudi elegantneje živim, kakor moji tovariši, radi tega vendar ne izdajam nič voč denarja! Jaz sem n. pr. v stanju, da si nabavim za nekoliko vinarjev elegantne in svetle čevlje, ker rabim v to svrho samo pravo terpontinovo čistilo za čevlje, takozvano „Erdal“. — Naj si vzamo vsak mene za vzgled I	Jovo	Kostič.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne rriS£==z-r edino le na domačo tvrdko
Tone Malgaj
13~9	pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
Vajenca
sprejme zb pleskarsko obrt Tone Malgaj
Kolodvorska ulica štev. 6. Plača po dogovoru. 22—4
Pnevmatike		
		 DL KUŠTRIN Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. Podražim: Mor Jurčičeva ulica št. 9.	
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material ih vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—to		
Kdor Jugoslovan ta Jngoslov. Matice" elan.
Kapital: Z0.000.000 bron. Rezerve okrog 6,000.000 K.
Slovensko eskomptnn banha
LJUBLJANA Šelenburgooa ul. 1.
interesna skupnost s ..Hrvatsko eskomptno banko" in,.Srbsko banko" v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje,
Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - Eokompt menic, terjatev, faktur - Akreditivi - Borza.
20—3