List 17. P ar rtn Tečaj mul. ške m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli pošiljane po pošti pa Veljajo v tiskamicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr celo leto 4 gld. 20 kr > pol leta 2 gld. 20 kr > četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den 7 Ljubljani v sredo 27. aprila 1870. Gospodarske stvari. Razglas kranjskim gospodarjem. Prihodnji mesec bode sopet delitev premij na gojenji žlezec, kteri lična lakna na les veže kroji in razpade, da ob vso vezilno moč pride ? tako In raz-res se na dobro gojenem stéblu lahko opazi, da lik ni več trdno na stéblo prilepljen, ampak da je prost in kakor tok obdaja zeló krhko postalo steblo ravno tako, kakor Kranjskem za go v ej o živino. Delile se pa bodo pre- vreča moko ali pa kaj druzeg mije letos v Radolicí, v JiamniKu, v veiiKin » tem nam pa še ni vstre Laščah, v Novem městu in v Razdrtem gospo- predivo lesá prosto, toraj proč v Kamnik élikih tem nam pa še ni vstreženo, kajti mi zahtevamo njim! raztrgajmo vrečo darjemtistih krajev, ki spadaj m e š k o okraj pod dolišk ) k in glavarstvo y likih Laščah in Razdrtem pa gospodarjem spadaj o v okraje, ki se bodo pozneje imenovali y kam v vé-kteri vsakem kraji se bodo take-le premije delile: za bike, kteri ne smejo menj kot poldrugo pa ne vec kot tri leta stari biti, ena premija za 80 goldinarjev, dve premiji pa po 60 gold in iztepimo ga, ker noče dobrovoljno sam ven iti storimo deloma s tem, da ga taremo; s trenjem se lična vreča po dolgosti skozi in skozi na več krajih razpore, in les v maj hne koščike zdrobi, nikakor pa popolnoma ne izstepe, ker za popolno odstranitev lesá o tepanje namenjeno. drugo delo otresanj tem pa bode koj po trenj ali Da se lan dobro tare govorjenje za tel ; ktere pa ne smej biti čez dve leti m 40 gld., dve pa po 30 gld da stare, ena premija za breje ali za krave s teleti, ktere pa ne smejo godi rosi dobro godán y treba y da -- jv y krajih, ívjci kakor pri nas in skoro sploh povsod je y dobro suh se lan slabo &a urcjc au jeh«.*^ •=» uvwv p.» »^vjv iuo» gode , ou ui uuuiu , imu lie gre trenje IćtKO aoDro biti čez šest let stare, dve premiji, in sicer po 50 spod rok kakor bi moralo iti. Da se trenje še premalo se ni čuditi , kjer ga na ako ne gré trenje tako dobro in po 40 gold Delile se bodo premije kakor lani po tej-le vrsti: vah ga nekoliko godnega lanú pospeši, je navada pred trenjem v pajšt Pred vsem posebno lep živini Muricodolskega liko in za silo segreti, ali kakor Pri smo rekli, le neko (Murzthaler), Belanskega (Mollthaler), Marij dvorskega (Mariahofer) ali pa Pincgavskegi Će bi ne bilo lepe živine čistih teh pleme nas pa, in tudi okoli moravskoga priložnost to videti mena se Schônberga sem imel sèm ter se pa iz gole navade vsak lan, naj "bode zadosti ali pá premalo godán ne samo ogreje, ampak prav opeče smejo premije dajati tudi taki, ktera se je iz dveh Kako nespametno da je to ravnanje, nisem v stanu za-teh plemen ali pa iz domaćega kranjskega in dosti dopovedati. Kdor tako s svojim lanom ravná, iz enega teh plemen zaredila. Naposled pa se smejo premije deliti tudi posebno lepim in dobrim domačim misli da — ~ je ^.....— « v*« «.no,, tega ne pomisli, da njegov lan in iz tega narejeno predivo trpi velikánsko škodo. Da to dokažem, naj mi na dobičku s tem, da hitro delo dovrši govedom kedaj bode v vsakem kraji delitev XJ II G V 1 , ixcuaj uvwv » bodo drugi pot na znanje dali 9 se bode dovolj en gled navesti. Nekega dne smo se Danes prav lepo prosimo gospode žup m pravili iz Schônberga v kake 2 uri daljno vas Leše nekemu kmetovalcu kteri ^««OO p»' j/.vv.-.^ C>--r ~ — " r " ~ ' — 'tt' uvavmw ttuivvuTaivUj IVICU je Ct<\ V VJLJ KJ LUčUL lj 1V gU prečastito duhovščino omenjenih okrájev, naj oni že jenja prediva v celi okolici na dobrem glasu. Mož pri zdaj svojim soseščanom in faranom na pripravni poti delà sam mnogo lanú, mnogo ga pa tudi skup okličejo to delitev in naj jim živo na srce položij volj marljivega go m v da svoj lastni izdelovalnici malo bolje ko na pol izdela> se obilno udeležijo te delitve, ako imajo za premije ker to za bližnje fabrike popolnoma zadostuje. Izdelo- pripravno živino. valnico ima prav čedno narejeno. Trlico goni voda, Predsedstvo glavnega odbora kmetijske ktera že pred poslopjem v godilnici svojo prvo službo družbe v Ljubljani 24. aprila 1870. Kako obđelujejo in izdelujejo lan Moravském Schônbergu in okolici Nauk za povzdigo našega domaćega predivstva Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Trenje in gojenje suhe ga lanú. opravlja. Za gojenje namreč niso posebne jame napravljene, ampak voda je pred zapornico na široko raz-peljana, in po sredi nje je kakih 12 plovov vtrjenih. vsak plov gré do 20 centov suhega lanú. Krona cele izdelovalnice pa je prav umetno osnovana sušilnica dveh izbah, v ktere prav čisto nič dima ne pride, po- lahko vsak dan do 60 centov lanú in to s prav malo polení. Ob času naše nazočosti bi se pa gotovo bile tudi suší se češplj v Kakor smo viděli, bila je naloga gojenja po ke- 70 stopnic urah do kostí posušile 9 kajt mični poti ta, da se lik od lesnega delà loči in to se kurj udi brez dvombe zgodi. Voda namreč storí ; da se pn letos je že taka kurili so do Osupnjeni prašamo, kaj da tako silna da bi delanikdar IV JLU • fcj U j^J liJ V/UA ^/A V y A^ MJ UU VilllV pomeni? Gospodar nam odgovori na to 9 lan je tako slab, da 134 konec ne bilo, ako bi se tako ne ravnalo. To se nam je prečudno zdelo, zato vzamemo nekoliko še ne ope-čenih stebel v roke, da se prepričamo, pri čem da smo. Stebla pa niso imela druge napake, kakor ravno to, da so bila nekoliko kratka. Pri gojenji moralo je biti vse v redu, kajti lik se je kaj rad od lesa ločil, trden je bil tudi silno. Naš učenik, izveden Belgičan in hud sovražnik take nespametnosti, nas povabi, da bi se hoteli prepričati, kake nasledke da ima tako pečenje ; zato gremo do izgotovljenega prediva. Skušaje trdnost je vsak ostrmel nad veliko slabostjo, kajti 5 še ne spe-čenih laken bilo je lOkrat trdnejših kakor pa 20 spe-čenih. To je šlo narazen kakor pajčevina. Ko smo se nad gospodarjem jeli čuditi, kako da mora on svojo iastno robo tako nespametno kvariti, je vendar enkrat zajec iz loža skočil, kajti přiznal nam je, da to ni njegov lan, ampak bližnjih kmetov, kteri mu po krajcarji od funta prediva plačujejo. Da dosti krajcarjev na dan zasluži, se vé, da je pa treba tako brezvestno ravnati! Brezvestno sem rekel, ker, ako bi se ravno tišti lan ne pekel, ampak surov izdelal, dobil bi kmet gotovo 25 do 30 gold, za cent v predilnico pripeljanega prediva, tako bo pa moral vesel biti, ako vlovi le 20 gld. Tako dalec pripravi stara navada nepodučenega prostaka! Lan nekoliko pred trenjem segreti, ne škoduje, kar nam je tudi g. Donarth in naš učenik zagotovil. Uni vsakrat pred trenjem svoj lan z gorkoto 26 stopinj omlači, čez to mero pa ne gré nikdar, a vendar prodaja cent prediva po 35, 40, celó po 45 gold. Za tako sušenje pa niso dobre navadne pajštve, to so take, v kterih se z dimom suši, kajti ne suši se enako, in pravo gorkoto uravnati je celó nemogoče. Se celó to je mogoče na navadnih pajštvah, da se lan zasmodi. Za sušenje sije treba torej dobre sušilnice omisliti, boz-njaške so prav primerne. (Dalje prihođnjič.) Šolske stvari. Ali naj se začetek šolskega leta predrugači ali ne ? V mnogih časnikih se bere, da ministerstvo nauka poprašuje zdaj po vseh cislajtanskih deželah: ali ne bi kazalo, da šolsko leto ne bi se začenjalo več meseca oktobra kakor dozdaj, ampak — če prav razumem ministrové besede — naj bi se začelo 1. dne sušca, trajalo do konca leta, in počitnice naj bi bile v mesecih prosenca in svečana. Ako pa hočemo to reč bolj globoko prevdariti, mislim, da nam je dolžnost najpred kolikor se dá, na naše nek danje stare prvake ozir staviti, in jih vprašati, kaj neki je njih ganilo, da so začetek šolskega leta povsod v začetek zime, o 1. novembru, stavili, ker jih v tem ne mikanje, kako staro navado ometati, ne druge sebičnosti motiti niso mogle, nego važni vzrok so morali imeti, da niso ne na kronologični začetek leta, ne na mikavno vabljenje spomladi gledali, nego pri vsem tem so si začetek šolskega leta o prvem novembru odbrali. ■ i I- a Zapisanega opravičenja za tako ravnanje naših sprednikov bo težko kje dobiti, in zato se tudi na-nj opirati ne morem; ako pa pogledamo, da naših nekda-njih odgojiteljev postavljanje novih svojeglavnih siste-mov in zametovanje ali saj prestrojevanje tega, česar še ni bilo, ni motilo, moramo si misliti, da jih je samo naravni ozir na to vodil, kako bi znalo najbolje biti za šolsko mladino, da se šolskega življenja najlahkeje poprime, in za stariše šolarjev, da jih niajmanj težko od sebe v šolo odrinejo. Naši nekdanjci so si morali misliti, ne kakor Nemec zdaj pravi: „Enide gut, ailes gut", nego to: o pravém času in dobro začeti, zná kaj veljati ! Da vladajočo misel, ktera je menda i:z prvega naše šolske odgojitelje vodila, in kterih veljava* tudi v naših časih neovržena še stojí, bolj po domaće razložimo, naj nam je dovoljeno, da jo v posebni idealini podobi pokažemo. Mislimo si ljudskega prijatelja nekđanjih časov, kteremu je bila skrb za blagor ljudstva toliko bolj silna, kolikor več je videl, da si ljudstvo) samo pomagati ne zná. Ta blagi mož je spoznal, da je ljudstvu omike in izobraženja, da mu je šolskega nauka potreba, ako se hoče, da nevedna in siurova ljudska mladina na svoje noge stopa, iz revnih k ne smem do njega. Zdaj, mi bo rekel, me gospod pri miru pustite, zdaj se mi na vse strani delo odpira, izdaj mi kaže otroke najbolj porabiti, ker sem jih p ozimi zastonj ravnal (redil). — V sred leta me zná ravno tako zavr-niti, da ga v sred opravkov naj ne motim. V sred zime pa ga vže sam ne dražim, ker tačas je najlbolj nevljudno v hišno družino drezati, in mladino od doima razganjati. Najbolje mi kaže, da se ga jeseni precd zimo lotim, in ako mi je sicer mogoče kaj opraviti, bom tačas opravil. Zdaj, mu bom rekel, si svoje poljedelstvo za letos opravil, pridelke si srečno spravilpasa gré h kraji, in zima ti bo začela kmalu otrokce brez delà k peči stiskati, kaj, ko bi zdaj vganil eno , ki bi znala tebi in tvojim otrokom za celo življenjje prav priti ? Glej Bog ti je sicer malo ali več kruhelka dal, pa ti je dal tudi družinico, ki hoče vsaki dam več od tebe imeti. Ali ne bi bilo prav, da poskrbiš , kako naj bi se tvoji otroci učili svoj kruh si po svetui služiti, kedar jim ga ti več ne boš mogel dati? K Itemu je treba nauka in mnogovrstnih znanosti, da se lbodo za to ali uno porabiti dali. Enkrat ti je začeti, im če je kedaj, je zdaj najbolj pripravni čas. Namesto da se ti zdaj na zimo brez posebnega opravila doma po>tikajo, daj jih v šolo! Najlaže jih zdaj pogrešaš, tudi otroka ti zdaj ne bo nic kaj tacega na dom motilo, da Ibi se šolskega delovanja naj lože ne poprijel. Je pa emkrat začetek storjen, in boš videl, da ti otroci v šoli p>o dobrem ka-žejo, boš potlej potrpěl, kakor boš vedel in znal, da jih tudi tačas v šoli pustiš, kedar bi jih iimel doma potrebovati. ■j.IJSj Ti in taki prevdarki so menda nekdaj naše prve odgojiteljske rodoljube ganili, da so memio vseh drugih letnih časov začetek novembra meseca v začetek šolskega leta postavili. In ako so ti nagoni niekdaj veljavni bili, ne najdem ga vzroka, kaj bi jim še dandanes njihovo veljavo slabilo, ako gledamo, na kar je edino gledati, na nespremenjeno stališče nepneštevne večine odgojivne mladine, ne pa, s čemur bi znallo učiteljem — profesorjem — bolj vstreženo biti, kajti nie šolska mla- 135 dina je za profesorje, nego profesorji so za mladino mehur je bil nébes ali firmament. Ostalo prvotno zmes je pognjetel v podobo krogle, in to je nasa zemlja; Kil llCk JC Iàc* viv/ovijv y uv^v ^luivoviji ^ plaćani, in se imajo po potrebah mladine obračati Naj dostavim konečno še par besedic Čudno je to, da si nova êra najveČ v j w "7 . r - — ~ a« iv jv trdovina bila je suha g ruča, tekočina pa morje formalnostih nego povsod svoje zaslužnosti išče, ki niso nié druzega Tako takih praznih vpodobljeno kroglo zemlje je zadreviî s šumecim glasom mej nébes, je vstvaril solnce, mesec in zvezde, ter V ze ki ne gleda na pravi vspeil , Liegu ua HU , vi t* do one ill ua^uiui voo jjictnuv puBiuie, Ugeoj s SVOJO IO- kričati more: „to smo mi naredili". Srce člověka bolí, ploto začne naravo oživljati, in voda in zemlja roditi « — - 99 • # • \/ I I # mm mm • 1 mm w • I A • . . u obsojeni stari birokratični pedantizem, zapovedal življem delovati in stvariti. Zrak se razpro- peh nego samo na to da 7 se stre in napolni vse prazne prostore, ogenj s svojo to da se že zdaj pri nas po novovrinjeni šolski postavi svojej natori lastne golazni in živali ; bog pa jim vdihne Napo nič več učitelj vprasa li Cl O J/V JUW T V T 1. »UJ v*** ^ vv« » 4, W F VJ ^J «VPVWA A AV1MVAA V « » } j i H ali se pod „oslobodjenimi" ljudskimi plodilno zmožnost, da jamó rasti in se množiti. in pod yy krmilom" okrajnih glavarjev mladina sled je hotel véliki bog tudi umna bitja vstvariti. Kar tudi kaj uči, nego bolj na to gleda, da se konferencije ukazal je, in přišel je člověk iz zemlje, najprej glava imajo, da se protokoli spisujejo ščina nič v to ne vtika. y in Národopisné stvari da se duhov- potem drugi deli života. Na to mu je dal življenje, ter vstvaril mu tovaršico na enaki način. Prvi člověk se je imenoval Pourous, prva žena pa Parkouti. Tudi njima je dodelil seme množenja. Njihovi čveteri sinovi: Brammon, Kutteri, Shudderi pa Wise, razšli Zgođovinske in pravljicine crtice o starodavnih Indijanih in o njihovej oniiki Iz zgođovinskih virov posnel Matija Torkar. ---— ——j —----— - - r ~ * so se na vse štiri kraje svetá, kjer so vsak svojo ženo in so obij udili vso zemljo. njihovi potomci Indijani veljajo navadno za naj starej še zgo- joči bližnjega našli so kmalu potem postali brezbožni in mej seboj nesložni. Bogu služiti ni jim bilo mar. Vstali so trinogi, zatira s silo. ' ... "'""b1 y ««*««•- Pri kupčiji je bila goljufija in dovinsko ljudstvo. O njihovej omiki imamo najprva spo- zvijača. Zaradi tega vname se nad človeštvom srd božji ročila. Vzhodnja Indija, prav za prav sedanja prednja ki sklene ugonobiti in razdeti svoje delo. Indija Nebo » se JLUUlja , je UiiOi , jju n toi gj jo aaiaui *jj vuv ii/uviiiuvom ovvmui, ^ivuvvv/ giv/rn uuuux iu ouwg o vigoju ua ACLUljU. rajskolepe lege hlepelo slehernega borilca poželjivo oko Morje jame naraščati, dokler razlije svoje valove čez in nenasitljivo srce. Razdeljena v dva silna trivogel- zemeljske pokrajine, ki zakopajo pod-se vesoljni člo- nika bil je severni del še trikrat tolike velikosti, kakor veški rod. Tako je po vodi nehala prva doba sveta^ bila po kterej je zaradi njene rodovitnosti stemni, grozeče grom bobní in střele švigajo na zemljo. vse avstrijsko cesarstvo, južni kakor sedanje franeosko. Tako je merila stara Indija del pa trikrat tako velik K urlaj u imenovana. Nad tem razdjanjem vendar veliki bog ni imel ve okoli 60 tisoč kvadratnih milj. Indija je bila dom stra- selja. Zato sopet drugič sklene vstvariti člověka. Da šanskih kač. Přidělovalo se je ondi obilno drevesne bi bilo pa drugo stvarjenje bolj popolnoma, vstvari po- ki bi mu volne; dobivalo se največ in najdražih morskih biserov. prej troje bitij, mu podobnih na mogočnosti Sosebno so bili indijski sloni, nad kterimi so ljudstva pri stvarjenji človekovem pomogli._Z nebés přišed stopi sihdob strměla, in ki so bili tedaj v vojskah strah so- vrhu visoke gore, rekši: „Vstáni, Brama, vražnikom. prvi mej živimi stvarmi v drugej dobi!" Na to zemlja porodi glavitne reke, Indus zvane. potujoči pastirji brezi stanovitnih prebivališč, brezi 7 Dežela in prebivalci so dobili imé od ondotne po- Bramo, in na enaki način Wišnu-a in Rudderi-ja. Naselniki so živeli kot Brama dobi moč in povelje, ljudi stvariti, Wišnu službo je ohraniti, Rudderi pa moč, je pogubiti, ako bi se tudi te nove stvari predrznile postati brezbožne. Brama, premišljajoč, kako da bi izpolnil mu dano mest in svetišč. Oblačili so se s kožami od živali živili pa od sadežev in surovega mesa pobite divjacine. Povedka po svetu, obiskal to da je malik Bak, klateČ se pravi, deželo, prebivalce stavb. On je bil tudi njih povelje / ^^ J J 7 ^«^V/ Vit« MA X £J J^r VJ X JLi X A LU U UCVliU čuti nakrat po udih grozno bol. Prihajavši če- ueil lepega vedenja, poljedelstva in dalje tolstejši po velicih bolecinah porodí moža in ženo Manov in Seterupa zvana, enega ob desnej , enega ob prvi kralj, ter odsihdob so »Ml » Kf • JV M1A ItlUi «J X XX j^/ ATX A*. X Ulj y UV/I VVIU1UUV/U «AMUV f X AA KVVIlViUJ/M Là ¥ y ViiV^W \J KM ViVWUUJ y VUV^C« \J KP je vedno le kralji vladali, mej njimi siloviti štempihar levej strani. Seterupa porodí tri sinove pa tri hčere. Herkul. Tudi on je kot klatež přišel v Indijo. Obhodil Na božje povelje se morajo razkropiti na tri kraje svetá je vso deželo, jo oprostil škodljivih zveri in poslednjič prejemši od Brame zapovedi življenja. Te zapovedi je se jim vsilil za kralja. srečnih, svobodnih časih. Vendar sanja povedka tudi 0 veliki bog sam dal Brami na temno oblačnej gori v Trikrat namreč se je bojda svetej knjigi, ki se zove Vedam. • V me boljši od prvega. Neusmiljenost, trinoštvo, goljufnost, zvijačnost in raz- novi ljud kmalu ni bil povrnila doba svobodě, trajoča drugič tristo, tretjič pa sto in petdeset let. Verozakonstvo Indijanov. Indijo imenujejo uzdanost skličejo srd božji čez-nje. Kljub Bramovih in zibel omike. Omika pa je pri vsakem ljudstvu v naj- Wišnuovovih prošinj dojde Rudderiju povelje pogubiti tesnejšej zvezi z verozakonstvom. Zato prej nekoliko 0 njihovem verozakonstvu. je knjiga Nedam" ali „Vedas" omenjam naj-Podlaga je Ta izpustivši větrově, jih zažene v strašen gon, mu da se ziblje in klepeče v potresu vsa zemlja. Dan po- sestavljena iz čveterih stane temen, kakor noč, gore se vzdignejo iz stališč in zbirk. Ta obsega ne le sanjarije o stvarjenji sveta in zgromijo na kup. Ta strašni burjolom pokončá do ma- prvih ljudi, ampak tudi njihove nravne ali zadržanske, lega ves ljud, razun nekoliko izvoljenih, ki je Wišnu in pa ceremonijelske ali obredne postave. Ta skřiv- z božjim dovoljenjem otme. Tako se je izšla druga nostna knjiga jim je to, kar je nam sv. pismo, in njene dôba po razburjenem zraku, Duaper imenovana, postave, akoravno v teku časov sèm ter tjè spremenjene Po malo v drugej dobi ohranjenih množil se je čio veški rod z novega. Ni bil pa nič boljši memo prvih Iz te knjige pozvedamo, da so Indijani verovali v dveh, in sopet ga veliki bog sklene pokončati. Na Rud- 7 # in podaljšane, so še dandanes v veljavi. enega samega „vélikega boga". Ta bog, da je razodel derijevo povelje se razpoči zemlja po vseh krajih, m svojo mogočnost, je iz nič vstvaril svet, in ga namnožil razpokline požrejo hudobneže, dokler samo nekoliko z umnimi bitji. V ta namen je vstvaril najprej čvetere izbranih še ostane. Tako zemlja stori konec tretjej V f 1 • It 1 m m « m % «a ^ ▲ 1 • jm * * življe ali elemente: zemljo, zrak, ogenj in vodo, ki so pomešani mej seboj plivkali. Da jih je ločil saksebi dobi y vzel je velikánsko se je naredil velik , okrogel in preziren mehur. y T e t r a j u zvanej cev, in z njo v vodo pihal, dokler bil Ta četrtej dobi, ki še traja in se zove Ko li, je ljud pobožniši. Ako bo pa veliki bog (tako uči knjiga Vedam) še enkrat prisiljen, pogubiti človeški rod * ; po- 136 tem bo přišel konec vesoljnega sveta. ta poslednja sodba bo strašnejša memo vseh poprejšnjih, in tedaj bo zemlja z ognjem končana. Tedaj se bodo vsi življi z divjim šumom sopet mej seboj pomešali, in konec sveta bo, kakor bil je začetek njegov. Poleg te indiške pravljice je svet neznansko star. Zakaj po preračunu indiških popov je trajala prva doba 1,728.000; druga 1,296.000; tretja pa 8,064.000 let. Od četrte dobe je do sedaj okoli 5000 let preteklo; toraj je svet 11,093.000 let star; vrhu tega ima še poslednja doba 4,032.000 let trpeti! Komur je znana prigodba- stvarjenja, kakor jo po- pisuje Mojzes v svojih I. bukvah, temu je dosti enega očeša, da sprevidi, kako so Indijani v svojej domišljiji v basni povili to dogodbo stvarjenja in člověka, njegov padec in vesoljni potop, kako so čedalje bolj zahajali od spoznanja pravega in živega Boga, zgrešili upanje po Odrešeniku, čutili sicer svojo grešnost, a ne več spoznali, od kod da izvira. To se iz naslednjega. bo še bolj pokazalo (Dal. prih.) Lepoznanski del. Smrt Smail-Age Cengica. Po Ivanu Mažuranić-u, poslovenil Janez Bile. IV. Harač. (Dalje.) Harač!" Od kod dade harač? ,,Harač, Od kod zlata, ko še strehe nima, Mirne strehe, da ukloni glavo? Od kod zlata, ko se njive nima, Temuč tursko s svojim moči znojem? Od kod zlata, ko še cede nima. Temuč bije v hribih se za ptujo? Od kod zlata, ko obleke nima? Od kod zlata, ko Še kruha nima? » Lačni in nagi, gospodar, smo! pocakaj pet Šest dnevov, Dok željén izprosimo ti harač!" „HaraČ, harač, raja, treba!" „Kruha gospodar, oj kruha! Videli že davno nismo hleba!" kristjani! čakajte, da z neba Noč nocojšna pade tiha, Mesto kruha dal vam bom pečenke. 9 y Golonogi so, možje kristjani Brž podkujte jih, naj vrag jih vzame!" Aga blodi, ter pod šotor hodi. Urni hlapci vesijo kristjane Najurneje Safer enooki Najurneje poskakuje, Ter na radost vsem še večo Luč zgubljeno maščevati hoće Tu se sliši klad *) škripanje y 9 Tu Safera vpitje divje: „Harač, harač, raja treba!" Cvilenje tu revne raje: „Kruha, kruha daj, gospod, nam; Videli že davno nismo hleba!" „Oj, kristjani, čakajte, da z neba Noč nocojšna pade tiha, Dal za kruh vam bom pečenke!" Tak hudobnež jih zarrača. Pa kdo zvesto bi opisa!, Težke tu prestale muke? Kdo poslušal z mirnim srcem Kolika je britka žalost?..... Dan minul, somrák zdaj postane Za somrakom pade tiha noč'ca. Z zvezdami se je nebo osulo, Samo zahod temen pas ovija; Mesec kakor srp na nebu sveti, Tužna sveca tužnega prizora. 9 V sred poljane mirne, Starodavna raste lipa. Poleg nje pa so šotori puste 9 V» 1 ) In med njimi je naj veči Je , najveći in naj lepši Sotor agov vse nadkrilil Ko labud prebela ptica Bele ptice golobice. Se belijo šotori prebeli Pod tihotno meseČino, Ko pod snegom grobi preveliki, Po katerih v tihem času Slabi duhi lazijo plašeči, sliko strašno nočnega potnika. Al glusijo mu usesa Z oroslanskim tuljenjem golj'fivim, In z lajanjem pasjim, s stokom lačnih Meniš, grobje da ocetov So slovinskih, ki na daleč Jim slovelo je ima preslavno, Okol kterih Turad *) divja Tak opoldne, ko ob času gluhem Vmazana se valja in možgane kako preplaši s Čim 9 Hitre obrača, Zdaj otroke objokane, Da ne obj okuj ej o trpljenja, Nad spominkom boljše sreče. Zdi se ti, da lev zdaj tuli; Zdi se ti, da pes daj laj 9 Zdaj pa stok zaslišiš muČenikov, Stokanje in vriš in težke izdihe, In okov zdaj slisiš žvenk železja In med žvenkom prošnjo, da pomagaj Brat 9 poslušaj, je li stok le sanja? ^^ w --— » ^ ji k Zvenk poslušaj, je li žvenk le sanja? Slušaj ... slušaj ... to ni domišljija Ker te vidim boli te jako Kaj i 9 ti jočeš? Ni to domišljija 9 domišljiji, mislim » bi j okal » i Kres žari se pred šotori, Okol njega valjaj o se Turci. Ta iz nova v ogenj treske stavi Ta ustnic napihnil je mehove; Piha, da gori bolj ogenj. Ta čepi z podvitima nogama, Blizo njega, ter na ražnji silnim Tolstega obraća ovna. Oven tolst cvrčí na ognji Živ okoli njega plamen liže Razsvitljuje znojno roso Ki Turčinom iz pod čalme **) teče Ko obračal Turk dovelj je ovna, Ga potegnejo iz ražnja, Ter na krožnik navalijo, In z velikim zrežejo ga nožem. » 9 1 * Klada železje, oklep. * ** Turad i ~ zaničljivo Turci Calma turban. 137 Vsedej o se za pripravno mizo Lačni Turci, kakor lačni volki, Ter začnejo z nohti plen svoj trgat Prvi : grabi Smail-aga f Bavk za njim, za Bavkom drugi Turci V lepem redu volkov na planini. Belega tud kruha prinesejo, Vsakemu tud mero žganja, Ter se s kruhom krepijo in mesom Zalivaje si s pijaco žgano. Ko je aga lakoto pregnai si, In si srd pomnožil z drugim srdom, * Plane zopet kakor plamen v • • zivi : » sramota takemu junaku Zbirať harač, harača ne zbrati Sul'co i vreči » cilj ne zadeti f i u V* zivi > Celó slepiti Turke mesto raje Da kristjan se posmehuje Plane aga, kakor plamen Vpije hlapcem: „Glej mesa zadosti Vrz'te raji oglodane kosti. Vrz'te kosti, spravite pečenko; Da gotovo bo, ko vas zakličem!" i Aga reče; se pod šotor šeče. » Hlapci šli na delo so vecerno Veselice si pripravi jat Suhe slame, trdega konopca, Ž njo kadit neubogljivo rajo; Z glavo k zemlji z nogama na kviško Obeséno lipovi na veji; njo kadili, in zlato vabili Z raje bodo, ki še kruha nima. Kaj bo raja? Kaj bo raja tužna? Zemlja trda je, nebo visoko; Z solznim srcem grozno orodje gleda solznim sercem, al oko je suho Ko pripravili so se hlapci, Srce jim dočakati ne more; Naj bolj leta Cor-Safer **) nemirno ) Dok zakliče aga-Cengic: „Brž na noge z lipovim kristjanom Obesite lipi ga na vejo!" (Dalje prihodnjič.) i Dopisi Iz Koroškega 21. apr. (Shod koroških Slovencev; Meleznica.) Velikonoční pondeljek se je v Bistrici poleg Pliberka kakih 200 slovenskih rodoljubov sešlo pri ná Krautu. Posvetovali so se, kako rodném županu gosp. naj bi se vedli koroški Slovenci gledé na novi politični stan cislajtanski. Bilo je mnogo národnih duhovnov v posvétu, med njimi prečastiti gosp. Andrej Einspieler, si je največ za to prizadeval, da se je napravil ta shod. Pomenki bili so jako živahni. Kakor se za trdno pričakuje, bode novo ministerstvo razpustilo sedanje dežel ne zbore in razpisalo nove volitve poslancev Schmerlingov volilni red je grozna krivica slovenskému narodu na Koroškem, kterega je tretji del med prebivalci koroškimi. Zato je bilo za prvo potrebno spoznano, da se predrugaci krivični volilni red, ki zlaga volilne okraje povsod tako, da slovenske volilce predrugačiti, da se od- zadušijo nemški! To se mora pravi Schmerlingovo hudodelstvo, da se na vso moč delà na to, da přidej o vsaj nekteri potem pa treba -----* ^ «t* vv , r----' «V«.««»* Slovenci v deželni zbor, kteri zdaj ne enega Slovenca Druga imenitnejša točka razprav je bila: po- mma! , Zržganjem. •*) Ćor-Safer slepec Safer. ganjati se za federalistiëno presnovo Cislajtanije, al ker dandanes šenikakoršne nade ni, da bi se ze din i le slovenske dežele, treba je zahtevati po-polno samoupravo (avtonomijo) za Slovence vsakoršne dežele — tedaj to isto, kar je zahtevala národna večina v resoluciji poslednjega kranjskega deželnega zbora. Sklenjeno je bilo tudi to, da se o binkoštih tabor pravi na Koroškem ; osnovo naj politično društvo « roke. a«« — « nj a va vzame v na-, Trd- Zadnji čas je res, da koroški Slovenci stopimo zopet na oder javne politike, če tudi s tem hudo razdražimo gnjezdo nemškutarskih sršenov kterega smo se predolgo bali in tako še ob to prišli da ne enega narodnjaka nimamo vzastopu deželnem. Mnogi trgovci Vélikovški se potezajo za železnico „Brůckl-Kuhnsdorf" čez Kapljo in Jezerski Vrh } t na Ljubljano; dobro bi bilo, govska zbornica podpírala v napravi da } jih ljubljanska tr-za obe deželi koristni Iz Trsta 22. apr. D. — Tudi pri nas neče prava spomlad biti; griči so še zeló rumeni o^v/uiinu Mibi , giiui ov oo UVŽIV iULUCUl, drevje 1G pu OUI brstje poganja, in mrzla burja vsaki dan svojo moč skazuje. Boječi pričakujemo, kaj bode iz tega. — Vseh okoličanov želja je, da bi se letos tukaj blizo Trsta tabor napravil, kajti tabor je studenec, iz kterega se ljudstvo napaja národně zavesti. Gotovo bi tabor pri nas veliko število starokopitnežev obrnil na pravi pot, da ne bi o vir delali mladini, kar prav očitno kažejo takrat, ko se nabirajo glediščini igralci za kako čital-ničino igro; vsaj se dekleta in fantje mnogokrat skli-cujejo na očetovo žuganje. Le naprej na obalih Adrije! da omolkne oni norčavi in predrzni křič: „deutsch bis zur Adrija!" Tukajšnja laška stranka se čedalje bolj nam Slovencem bliža. Dobro! po sili uklanjali se jej mi ne bomo na naši zemlji; mi zahtevamo spoštovanje in čislanje svetih nam narodnih pravic. ~~ Kakor so No- vice" že povedale, je přišel 1. snopič „Zgodovine Trsta in njegove okolice" že na svitlo. Tudi mi jo prav gorko vsakemu Slovencu priporočamo, kajti s tehtnimi dokazi, , spri- Vod- kdo da je prvi tu stanoval: ali Lah ali Slovenec čuje da zahteve Slovencev so upravičene. njani blizo Pulja se je isto pri procesiji godilo, kakor v Kopru. — To je „liberalna" laška kultura, ktere se Bog usmili! — Zopet snujemo tù v Trstu delalsko društvo; hočemo pa tudi tržaški Primorci združeni z Istrijani, Pivčani in Krašovci tabor napraviti blizo Sežane; kdaj in kje, to naznanim prihodnjič. Narod na Primorskom se neizmerno zavéda, zato: naprej Slovenci zedinjeni! Iz Vipave. (Priprave za tàbor.) Mi Vipavci ne radi ostali letos brez tabora. Mislimo tedaj } na praznik sv. Petra in Pavla. Kedar bo ako nam naš namen po sreči iziđe, ga napraviti 29. dne junija, to je, stvar gotova, přejmete drage nam „Novice" brž spo- ročilo. v 1 Iz Ribnice. (Čitalnico našo) smo velikonoční pondeljek slovesno odprli. Glasno gromenje možnarjev in obilne množice ljudstva, ki so stale tu pa tam živahnem pomenku, so oznanovale, da se ima v Ribnici danes kaj izvanrednega goditi. In res! vršila se je neka posebna slovesnost: Ribničanje smo ustanovili čitalnico, ki šteje že nad 100 udov, in danes smo jo kar se dá veselo in praznično odprli. Izmed povabljenih so nas razveselili s svojo nazočnostjo slovenska poslanca g^ dr. Razlag, LukaSvetec in naš rojak kajti prihod ob dveh popoldne so napovedali trije narji prof. A. Lésar f mož- Iz okolice je prišlo posebno veliko družbenikov bralnega društva" iz Sodražice s predsednikom vred nekoliko iz Kočevja in sploh iz obližja. *) Začela se je ice o tej Dopis, ki nam je se le danes dosel iz S o d r a ž slovesni besedi, priobčimo drugi pot Vred 138 svečanost ob 7. uri zvečer v prav okusno okinčani dvorani. Po govoru gosp. predsednika A. Zore-a, ki je kazal na to, koliko dobička bo donašala čitalnica Rib-ničanom, ako jo bodo zdatno podpirali in marljivo ob-iskovali, izrekel Njih veličanstvu cesarju srčen „živio", ki je trikratno odmeval po dvorani iz kacih 300 grl in vpeljal prečastite goste iz Ljubljane, so se prebrala raznotera pozdravila in telegrami, potem pa so se vr-stili zaporedoma govori, deklamacije in petje. Gosp. dr. Razlag — ki je Ribničane s svojo osebo in gladko, prijazno besedo popolnoma očaral — je povdarjal korišten namen čitalnic in Ribničane nagovarjal, naj se z vsemi močmi poprimejo sadjereje, za ktero je tu-kajŠnji kraj kakor nalašč vstvarjen. Gosp. L. Sve tec, v kterega stavijo Ribničanje vedno svoje najtrdnejše zaupanje, je govoril o čitalnici, kot ognjišču narodne zavesti, zbirališču vseh stanov in razveseïjevalnie. Gosp. Lésar je nasrčaval svoje rojake, naj še se z večim veseljem lotijo kmetijstva, in z žalostjo omenil, koliko svetá leži še mrtvega in pustega, ki bi jim po skrbnem obdelovanji v malo letih prinašalo stoternega sadú. Vsi ti govori so bili z grmečimi živio-klici sprejeti. Mnogo veselja in smeha je izbudil šaljiv govor „Ribničanje in vino", mnogo pohvale razne deklamacije. Med govori in deklamacijami se je pa razlegalo po dvorani prekrasno petje izurjenih ribniških dijakov („Naprej", „Slov. dežela", „Moj dom", „Večerná" (Tiha luna) in vrlih domaćih kmečkih pevcev („Hej rojaki", „Solnce seje skrilo" itd.), z eno besedo, vse se je vršilo v najlepšem redu, z naj- večo naudušenostjo ; le preurno so potekle 3 ure, ktere je trajala veselica. — Se vé da s tem radosti ni bilo še konec. Pri skupni večerji je zopet sledila napitnica za napitnico, pesmica za pesmico ; govorili so tudi kmetje — posebno odlikoval se je nek kmečki fant s svojim govorom in deklamacijo lastnih šaljivih pesem — in pozno v noč in dan so še doneli živio-klici po celi predramljeni dolinici. — Sklenem s srčno zahvalo v imenu vseh ribniških Slovencev preč. gg. gostom iz bele Ljubljane, ki so k naši veselici s svojimi tehtnimi govori največ pripomogli zagotovljaje jih, da so vtisnili v srcih vseh Ribničanov neizbrisljiv spominek, s srčno zahvalo za domačo reč vrlo-vnetim Sodražanom in sploh vsem, ki so se vdeležili naše slovesnosti; in z gorečo željo, da bi naša čitalnica materijalno in duševno vse-stransko podpirana naglo vzrastla, postala jaka in vitka deklica, krepka in močna žena, tršata, čvrsta, neporuš-ljiva starka korist in blagor z radodarno roko deleča vsem, ki se zbirajo v njenem krilu. Z Bogom! Rib ni čan. Iz Ljubljane. — Prihodnjo sredo — tedaj danes teden — je véliki zbor družbe kmetijske v Ljubljani. Ker je, kakor slišimo, že od več strani odboru napovedano, da pridejo kmetijska orodja, mašine, p rid elk i itd. ta dan v razstavo, zato se tedaj pričako-vati more, da pride tudi veliko udov družbe kmetijske v zbor. Želeti je, da pridejo tudi kmetje, ki niso udje družbini, kajti taki zbori in take razstave so ocitni in vsacemu odprti. — Kakor so „Novice" že povedale, sta zbor in razstava na vrtu družbinem na spodnjih Poljanah, kjer je tudi kovaška in živinozdravniška šola. Začetek zborovanja je ob 9. uri dopoldne. — (Dolgo prie ako v ani amerikanski krompir) je vče-raj došel v Ljubljano. Naj tedaj nar oč nik i brž pridejo po-nj na vrt kmetijske družbe na spodnje Poljane. Odbor družbe kmetijske. — (Komisija za povzdigo konjereje) po e naci h pra-vilih kakor v druzih deželah ustanovljena tudi na Kranjskem, je imela prvo svojo sejo 20. dne t. m. Tej komisiji, ki ima v svojih rokah vsa opravila, ktera zade-yajo zboljšanje konjske reje , in ktera bodemo drugi pot obširnejše naznanili našim gospodarjem, predsednik je baron Mihael Angelo Zois, drugi udje te komisije pa so: vitez Leopold Hoffern, c. kr. vladni svetovalec, Ernest Schwarzel, c. k. major in komandant ces. žebearstva v Gradcu, profesor dr. Jan. Bleiweis, dr. Razlag kot zastopnik deželnega odbora, in Jož. Seunig, zastopnik kmetijske družbe kranjske. — Predsednik pred vsem pozdravlja komisijo, ki se je osnovala v smislu organičnih določeb c. k. ministerstva kmetijstva od 10. januarja letošnjega leta, in izreče, da z današnjim dnevom je komisija ustanovljena. Potem naznanja vladni zastopnik, da predlogi, ki jih je deželna vlada o zadevah konjereje predložila ministerstvu kmetijstva, niso še řešeni; dr. Bleiweis stavi potem nujni predlog, naj se ministerstvo prosi, da kmalu reši te predloge, med kterimi so nekteri jako važni. Predlog ta se sprejme enoglasno. — Major Schwar-zel razlaga potem nektere naredbe na Stajarskem, ki bi utegnile tudi za krajnsko deželo važne biti, na priliko, da se cesarski žebci dajo zanesljivim gospodarjem na deželo, da jih prevzamejo v svojo skrb in jih spu-ščajo po předpisu; za to oskrbovanje dobijo od vlade do 80 gld. na leto plačila in smejo po 3 gld. za vsako kobilo spuščine jemati; čez 10 let ostane žebec last-nina gospodarjeva. Dalje je omenil, da komisija bode morala vrediti š ta čije cesarskih žebcev po deželi tako, da se težki žebci čem manj je mogoče mešajo z lahki. — Predsednik je omenil potrebo, da se bukvice izdadó v slovenskem jeziku, ktere prav po domače podučijo gospodarje v reji konjski in se brezplacilno razdelijo po deželi; ko je odbornik Seunig omenil, da družba kmetijska namerava izdati tako knjigo, obsegajočo reje vse domače živine in da bode naprosila dr. Bleiweis a, naj spiše tako knjižico, je komisija enoglasno sklenila prošnjo do c. kr. ministerstva kmetijstva za denarno podporo, da se natisne nekoliko več iztisov onega delà te knjige, ktera uči umno konjerejo. — Odbornik Seunig predlaga potem, naj komisija ministerstvu kmetijstva obžalovanje izreče, da kranjska dežela v veliki komisiji dunajski 6. dne t. m. ni bila zastopana. Predlog se enoglasno sprejme. — To so bile važnejše obravnave prve seje. Ker je ta komisija deželi zeló važna, bodo „Novice" poročale tudi razprave prihod-njih sej. — (Iz učitelj skega življenja.) Minulo je že deset let, kar se je pod marljivim vodstvom deželnega šolskega nadzornika g. dr. Fr. Močnika ustanovilo društvo v pomoč vdovám in sirotám ljudskih učiteljev na Kranjskem ; toda ves ta dolgi čas nismo od tega koristnega društva nič kaj slišali, in še celó učiteljem je bila ta naprava sem pa tje neznana. Vsa javna društva po vsem svetu se vendar več ali manj zglašajo in kažejo svoje gospodarstvo, a tukaj ni bilo tako. Udovsko društvo imel je pod svojim krilom mož, od kterega so družniki morali verovati, daje „nezmotljiv". Gospod korar Juri Zavašnik je bil temu društvu prvomestnik, blagajnik, svetovalec in tudi največ samodržni delilec milosti, ki so jih učiteljeve udove in sirote pri njem iskale. Učitelji so mislili: „to mora tako biti", in puščali so društvo in njegove koristi v nemar. Mnogo udov in dobrotnikov tega društva je zaostajalo z do-neski, in društvo je žalostno hiralo, akoravno (se vé da) se je društven zaklad množil sam po sebi. Učiteljsko društvo za Kranjsko, ki se je pred letom ustanovilo, predrznilo se je vendar vprašati, kaj je z udovskim društvom in z denarjem, ki je zložen z mar-si kteri m s old om učiteljskih žulje v. Učiteljsko društvo je pa s tem vprašanjem zeló razdražilo srše-novo gnjezdo pod Zavašnikovo streho; grozenje, ma-ščevanje, natolcevanje itd. letelo je iz gnjezda na ude 139 učiteljskega društva, ki so se predrznili govoriti o tem, obravnavi 14. dne t. m., ktero je milosrčni g. Pajk na do česa imajo po pravilib pravico. Odbor učiteljskega glavo nakopal g. JLi— v Ljubljani, se je po vprašanji društva se vendar ni pre več bal gosp. Zavašnikovih predsednikovem pokazalo, da samo okoli edinega srsenov > opravil 7 da ter je še dalje drezal v gnjezdo in saj toliko bila sta dva Pajkova se je v o., id est, šestih letih vendar en- na taboru rekel: krat sklical občni zbor vdovskega društva, kteri je bil „varha", ki sta prisegla, da je bomo šli v Ljubljano nemšku- - ua lawyiu i^ixd. „uvuiu 811 V XJJUOIJŽ tarje podusit". Kdor zdravo pamet mirnega pozná letošnjo vélikonocoo sredo. Gosp. Znvašnik ni sicer bi lahko veliko stavil na to, da kaj tacega ni govoril, predsedoval temu zboru, a přišel je vendar zraven kakor česar vsled priseženih prie tudi nihče okoli njega ni strah med vrabce". Prav s prijazno besedo je učiteljem dokazoval, kam bi zabředli, ako bi vdovsko društvo kaj predrugačili ) slišal segla in še vendar sta dva prežuna v prvem zaslišanji prida je govoril te besede, zarad kterih ga je celó v svoje gospodarstvo vzeli. Pajk tožil pregreška zoper javni mir in red. Ko On tedaj nasvetuje, da naj se gospodarstvo tega dru- přišel sodnji dan, je en prežún } štva izročí vladi, in ker se nadja, da tudi on pride v dež. šolsko svetovalstvo, ga hoče, kakor do sedaj še še v Je 7 drugič na to prisegel, drugi pa ni hotel vdrugič priseči, rekši, da se vendar ne spominja, da je zatoženec tako govoril. za naprej imeti pod svojim varstvom. Zbor pa, vedé, In ker je tedaj samo ena priča ostala, vse druge priče da je deželna vlada celó gospodarstvo vseh ustanov pa niso nič tacega slišale, ga je sodnija za nedolž-(otifteng) izročila deželnemu odboru, v večini ni bil za- dovoljen s to preprijazno ponudbo, in je sklenil, da hoče nega spoznala. — Pustivši vse drugo na stran vprašamo le: kaj pomeni dandanes še prisega, nekdaj sveta reč račune o društvenem premoženji pregledati, ter sprejme ljudem? Ali ni to strašna demoralizacija? Ako bi bil prvikrat, ob- načrt novih društvenih pravil, ktera se bodo vladi v služabnik še vdrugič prisegel tako kakor potrjenje predložila, in potem bora. Ko bode volitev novega od- sodila bi bila sodnija 7 in to po nedolžnem 7 ka- gosp korar Jurij Zavašnik vidi, da se za kor je končna sodniška obravnava razodela. Služabnika njegov predlog zbor nič ne meni, vzame klobuk in za- pusti F. pa bi vendar vprašali: kako da je ,, uuu » M'VUUU XJltuOb.V/ . 4. « V H V » vr jv, -- "" JJJV^VT» UlWtiWiUl ^V/O^VMj fSHOt/gtšX, - V UIW^V razdjano ; gosp. Zavašniku pa bi svetovali, da naj sebi pri konečni obravnavi pa ne? Ali mu je morebiti postni nehvaležno ljudstvo". Sršenovo gnjezdo je tedaj Pajk še bil njegov službini gospod, prisegel enkrat, ko je g v drugo malo manj i drugim pa malo več zaupa t cas Zopet imamo žalostno dogodbo naznaniti bralcem svojim. Gospod . Henrik Costa oče našega občespoštovanega dežel. poslanca gosp čas spovedi in pokore — zdramil vest, da je od-stopil od prve prisege? To je veselo na eno stran, žalostno pa na drugi, da celó gospóskini služabniki s prisego de- lajo kakor sv z m f Ker že o pnsegi govorimo, naj omenimo še prisege gospé Viktorije Schreyeve, 29. decembra t. ki je šla iz Pl. štacune Etbina Costa dan m. kratki sodniji tožit, da je nekemu kmetu rekel bena druga živa duša ni slišala lezni vodja letu svoje starosti umrl. Rajnki colstva nekoliko pokoji posla vij en kterega cesarja podal redom Franc-Jožefovim, za mnogoletno zvesto oskrbovanje svojega opravilstva v cesarski službi in za mnogo-stransko vspešno delovanje na korist domovini ozremo na delovanje njegovo kar n o-da „bomo vse nemškutarje zagiftali", in je na to prisegla. Strašno se je pri konečni obravnavi žlahna gospá realkinega ravnatelja repenčila zarad tega, da jej je zatoženec v obraz očital, da ga je ovadila le iz togote zato, ker jo je večkrat tirjal, naj plača dolgove v štacuni, jej ni nič pomagalo; sodnija je vkljub njeni prisegi vse državi. Ako ovadenega ustanovljenji domačih družeb, vzlasti filharmonične vé, da je lože, kakor K. nedolžnega spoznala. Ovaditi koga, se plačati dolgove! zgodovinske spisal tudi pregledamo, koliko izvrstnega posamesnih knjigah in časnikih visoki starosti je zmirom dělal mla- dostno iskrenostjo žela po pravici šteje med najmarljiviše sinove svoje moremo reči, da ga kranjska de- (Pober ki iz nemskih in slovenskih ca s nik o v,) Res srecni so taki ljudje, ki pod milim Bogom nimajo no-benega druzega delà kakor pisariti po časnikih, še posebno srecni pa so taki, ki si domišljujejo, da je večina bralcev res tako brez pameti, da verjame, kar naj starej i Sijajni pogreb njegov družbe kmetijske (od 1. 1823.) napišejo. Starodaven je nemški pregovor: 77 er kazal koliko spoštovanje gedruckt" (laže se kakor da bi iz bukev bral) ; liigt wie ta vžival rajnki. Pred sprevodom mu je žalostinko íilharmonični pevski zbor pevski zbor čitalničin. hišo grobu pregovor je se in nekteri slovenski časniki dandanes prav resničen, ko nemški miru počiva iz laži pa 7 se megla delà ki jo je eden izlegel, delajo drugi kar na- čenčajo, da (Katolisko društvo) napravi v nedeljo maja, ravnost kapital in to zmiraj le zoper kranjske „klerikalne prvake". Zmirom ena godba! Přetekli teden je štajarski „Erb- vrag vedi kdo v „Tagespošto" prinesel ki je prvi dan meseca Matere Božje, izhod v cerkev huldigungsherzogshut na Rožnik, kjer bode ob pol osmih pridiga, potem pa in " neki „Jungslovene klobuk" bacnil na u s podpi- Kranjsko češ, da sv. masa. (Letošnje procesije sv. Marka) se niso udeležili več študentje gimnazije in realke, kakor je bila dozdaj manice in maltretira ta som je ta ubogi „ le dr. Bleiweis ali dr. Costa sta mogla ta „klobuk" na svet spraviti, in hajd! slovensk časnik se vsede na li- klobuk" in „kranjske klobu- starodavna navada. To je zopet nov cvet nove ere! / rv « « 1 T ! • 1r ^ • W m v m čarje a (Spomini na lanski Vižmarski tabor.) Od tada- bi jo bili mogli uganiti, da m mametua ia „rwxvwun. iu „^«"J"»« Da bi taki pisarji le malo mislili, na prvi hip ---1:-----i----kte_ om 77 kranjski prvaki 7 a > ta klobuk" njega okrajnega glavarja Pajka se je pripovedovalo, da rim kukavice podtikujejo jajce „nezedinjene Slovenije je, razun sebe, 19 prežúnov poslal na Vižmarski tabor, še za ta „klobuk" ne marajo ne! Mi tedaj „«v*uuu«* da skrbijo za red na taboru (kar pa je čisto nepotrebno pošiljamo v Maribor nazaj, naj ga odrajtajo^ v Gradec bilo, ker je društvo „Slovenije" samo odgovornost za to „Tagespošti", da ga dá v Joaneum. Kar isti „Jungslo- se je 77 vene" v 77 Tagespošti" zarad novih volitev piše 7 da ra- na-se vzeío) in da mu ovadijo, ako bi kak tábořit kaj „pregrešnega" govoril in storil. Tako je šla govorica „Tagblattu" in še „Laibacherici" tako prileglo, uc* med Jjudmí; ali je bilo Pajkovih poslancev 19, 9 ali 29, dostna kličeta: „hoch die^ Jungslovenen"! Pa imata tega ne vemo, ker nam njegove mreže niso bile znane tudi prav, kajti noben nemškutar ne želi si boljega pro- Mladoslovenca" : „1) sloga z Nemci in se tudi nikoli nismo brigali za-nje; pri konečni očitni grama kakor je «« ----. „ ta t 140 slovenskega Štajarja ne ođtrgati od nemskega } liberal v cerkvi in soli." Ce za tem programom štajar- „pri glaso Jos. Noli-ju, tajniku dram, društva, za prevod šaloig __i ____u tm/-> _______• •______J skega g^wwv umjwioai IUUÛJV J/i* »V litvah, ni jim treba nobenih svojih kandidatov, kar mladoslovenca" gredo štajarski možje pri vo- Ljublj in vso drugo preprijazno podporo 19 prila 1870 zgrabijo naj po unih! Zares! ko bi trezni naš narod na Štajarskem, Kranjskem in vsem ostalim Slovenskem bral te zmešnjave, strah bi nas bilo, da se sam zmeša. Dragoila Odij Ker že o programih govorimo naj omenimo se „Tagblattovega" kurjozuma, da hrepeni po programu kranjskih narodnjakov. Naj Klunov subvencijski list bere zapisnike kranj skega deželnega zbora, pa bo našel ujih program; saj mu preseda že več let. (Poslednja beseda v čitalnici zimske sezone) v nedeljo je bila jako prijetna. Predsednik dr. Janez Bleiweis nam je v kratkih črticah pred oči postavil 91etno živenje in delovanje čitalnice ljubljanske, in pri-jetne a vmes tudi mile spomine izbujal, ki niso bili brez koščeka nauka. Noviear iz domaćih in ptojib dežel. Po najvišem sklepu Njegovega Veličanstva od 22. dne t. m. je kazen odpuščena vsem, ki so v ječo ob-sojeni bili zato, da so se po tisku v časnikih ali knji-gah pregrešili. Pričakovalo se je oproščenje vseh političnih grešnikov, ki jih je nova éra v zapor vrgla, al to se ni zgodilo. — Nič še ni za gotovo znano, kaj da misli novo ministerstvo početi > da nam doidejo bolji časi. Govori se zdaj zopet to, da je razpust državne ga zbora prav gotov, razpust deželnih zborov pa da je skoro gotov. Bodi si kakor koli 7 treba f da ve- petji se je posebno odlikoval gosp. Meden in gosp. Kuralt, kterega je pevski zbor, danes v hvalevrednem obilem številu zbrani Cigani 7 7 tako izvrstno podpíral v Vogelnovem zboru da dobro-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Besedo je sklenil ples tako živahen kakor o pustu. (Prvi letosnji izlet Sokolov) odločen je za 15. ljavni narodni možje vsak v svojem okraji, že zdaj pripravljajo volilce na čas novih volitev, ki utegne pred priti kakor se morebiti misli. — Po pravici delà veliko senzacijo po svetu to, da najviša dunajska sodnija, ktera zatoženega českega vrednika ni hotela v českem jeziku poslušati, toliko mara za §. 19. drž. osnovnih postav, kakor mnoge druge niže sodnije. Ako se kaj tacega dan meseca maja, in sicer tje, kamor je bil lani na- nižim. godi na najvišem mestu pravice, ni se čuditi na menjen, od ljubljanskega magistrata in deželne vlade prepovedani prvi izlet, namreč čez Dol v Dolsko. Ali je to prava pot do sprave z narodi?! Vladni dunajski časnik „Wiener Zeitungu je razglasil po rajnkem državnem zboru sklenjeno in od cesarja (Poslednji zimski vecerni shod Sokolov) bode v potrjeno postavo, po kteri (hvala Bogu, da imamo boto 30. dan t. m. v čitalnični restavracij (Dramatično društvo) napravi svojo zadnjo pred- Igrala odru ^ ni bila igrana ; v zanimivi francoski veseloigri „Pot skozi okno" nastopi prvikrat na slovenskem gledališči gospodičina Balsova. Opereta „Pijerot in Vijoleta" stavo v nedeljo 1. maja v deželnem gledališči. se bode igra „Domači prepir ki na javnem v se še v najboljem spominu od zadnjič, pomnožena je z vlogo 7 > se kaj prodaj ati, saj kmalu ne bodemo Imeli več!) se bode spet od državnega posestva prodalo zemljišč, posebno gozdov, v doljni Avstriji 5409 oralov, v gornji Avstriji 7857 oralov, v Dalmaciji 144 oralov, poleg tega pa še nektere druge manjše reči, v skupni vrednosti toliko, da skupnina po računu bivšega fiinančnega ministra dr. Brestel-na znese pol milijo>na gold. Cesar Napoleon ima 8. maia veliki dam: ves narod ktero poje gospodičina Neugebauerjeva. Gledé na mični program in na to, da dalje časa zopet ne bo slovenskih představ, nadejamo se prav obilnega obiska. (Zahvala.) Vsem gospodičinam in gospodom če-stitega dramatičinega društva se srčno zahvaljujem za njihovo podporo pri moji beneficiji, vzlasti pa še pevo-vodju g. Ant. Fôrster-ju za vodstvo operete in pa francoski, ki ima pravico volilno, bode glasoval o tem: ali je zadovoljen s temi svoboščami, ki jih je posled njih 10 let vpeljal? Listki se bodo odd&jali le z eno besedo: da ali ne. To bode hrupa po vsem Fran- coskem. Lisfnica vredništva. Gosp. L. v L: O tej obliki le za „oglasnik" NoviČm. Tabor Tominu dne maja 1870. ob pol treh popoldne. Dragi bratje Slovenci in posebno vi goriški gorjani! Obče je znano, kako da so se talbori, ki smo jih dozdaj mi Slovenci napravili, našemu ljudstvu priljubili, tabori, v kterih je narod pod milim nebom in pred vsem svetom izrekel svoje želje, svoje potrebe in svoje težave. Znano vam je tudi, kakošni imemitni dogodki so se přetekle tedne na Dunaji izvrševali, in gotovo so prav zdaj prevažni časi nastopili za nas Slovence. Posebno v takih trenutkih mora ljudstvo zedinjeno in navdušeno razodeti svoje mnenje, in pogumno ttirjati to, kar je silno potrebno za njegovo srečo. tem smislu kliče vas politično društvo 7) Soča* vred v Tomin na dan maja da boste tam na taboru pretresovali in potrjevali te točke: s tominskimi rodoljubi 4. Vse slovenske dežele naj se po postavni poti zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom. Naj se železnica čez Predel do Trsta brez odloga izpelje. Naj se državno gospodarstvo tako vredi, da se bodo javni davki kolikor je mogoče zniž;evali ali saj ne od leta do leta poviševali. Naj se djansko in vsestransko izvršuje §. 19. državno-osnovnih postav, kteri zagotovlja vsakemu na- rodu narodni jezik v šolah, uradnijah in sploh v javnem življenji. Tominu naj se osnuje narodna meščanska šola z osmimi razredi. Slovenci! Prihitite tedaj v Tomin, in posebno vi goriški gorjani popustite na tisoče V dan krasne visave, da bo tabor vreden dokaz vašega živega domoljubja. Bog živi Slovenijo! svoje Za goriško politično dnuštvo „Soča" odbor. Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik: Jožef Blazilib v Ljubljani