* Posamezna StaaSlka stane 20 binarie«. os. MLariTbopj, St. septembra I^acatiM Ha Isbajajo vsak, torek,, četrtek in soboto ,ob 4. uri popoldne. Po pošti*sé list ne pošilja Nobenega glasovanja na Spodnjem Štajerskem. Dunaj, 130. avgusta. Na pristojnem mestu se je računalo še danes dopoldan e glasovanjem v^Jdpibpru smo edini naroči, pri katerem še !jč kršilo tnačelo, samoodločbe v velikem1 bbseguJ-'in' na vseh ‘stbanhh? -ten brez. vseh stvarnih razlogov. Nemci sö morali 'odstopiti velike in lepe pokrajine, tdda te pokrajine so imele tujerodno v prebivalstvo, 'Pakor' PóZtìanj, Prusija, Lorena? in ''éc^lePVig' Eìi' -prebivalstvo, ki je prostovoljno hotelo 'Jzpod nemške! države, kakhr Alzacija. Gelo v Gornji /biezijj m ha Mazurskem, kjer je prebivalstvo odločno poljsko, a Se manj g zavedhbi je čhtenta bila tako tenkočutna napram Nemcem, da je; odredila? nàjprej glàsovànjév CČhi'flotìè'51 Skoraj eno trétjitìó nemškega prebivalstvi' ki iès ’he muia'biti pod Cehi,' a zato ’ -, priiiiopitev govora najtehtnejši' gospodarski ih! zemlje-, pisni razlogi. '-Češko' krMljestvooJ je -tako '-zaokrožena feelo'taffda' iz hjè 'hi mogČČe izločiti Nerùhèv. Madžarsko kraljestvo izgubi drč tretjini Svojega prebivalstva, a to popolnoma na podlagi 'samoodločbe narodov, ker to prebivalstvo, katero dobe Rumuni, Cehi; § Jugoslovani, narodnostno ni madžarsko1.. Celo pri j Bolgarih: ih Turkih ehtehta ne mara' kršiti harod-? nostnega načela. ' Edina’ izjeina "So 'Jugoslovani; Na naši severni j meji se je kršilo na Koroškem narodnostiio’ načeto na Poléstni način V n ašo škodo. ' Deloma so koroške Slovence naravnost podvrgli Nemcem- ib Lahom,' deloma so dali ljudstvu, ki vsled tisočletne sužnjošti/nima svobodnega räzsodka, svobodo glasovanja. Glasovanje ima smisel samo, kjer je svoboda, kjer je pa ni h- Svobode razsodka namreč —. ■ tam glasovanje ni nič drugega, kakor, slepilo za* novo zasužnjenje. Tudi na Štajerskem nam bodo v najboljšem Slučaju pogoji miru zasadili nekaj bolestnih trnov. 'Na' Primorskem So naše Slovence brez vsakega razloga, dà čelo brez vsake pretveze, žrtvovali laškemu imperja* I lizmu. : Celo v Prekmurju so! nam odščipnili' devet sloji- venskih občin, da ne govorimo o hrvaških naselbi-! nah ob Nežiderskem jezeru, ki segajo . skoro do Po-i’žuna. Izgubimo prekmurske Hrvate, • katero r bi bilo ! čišto‘lahko priklopiti državi SHS. V .Banatu izgubi-! mo na? račun Romunov, veliko našega prebivalstva, j Izgubimo takozvane Kraševano o kraševski | stolici, I katoliško jugoslovansko ljudstvo, ki. bo ; gotovo izgub-I Ijeno, poleg pravoslavnih Srbov izgubimo dober, del S katoliškega plemena takozvanih Bunjevcev.. Meje v } Albaniji so nam neznane, a gotovo tudi tam: ne,bomo S rešili vsega našega prebivalstva, brezdvomno pa pri-|' cle pod Srbe 300..00Ò Jugoslovanov v južni Makedo-! niji. - - v ■ | Mi nismo zahtevali ničesar , druzega, kot narodnostne meje, izmed vseh narodov,, ki so priglasili v Parizu svoje zahteve, smo bili najbolj skromni in e-dino pri nas se je brez vsakega razloga(.kršilo na* rodnostno načelo. So slučaji, ko narodnostnega načela iz drugih razlogov ni mogoče dosledno izvesti* pri nas ga niso izvedli tudi, ko ni bilo nobenega drugega razloga, kakor suho nasilje.: Pariški mir bo torej za nas mir suhega nasilja izvršen po italijanskem pritisku. Sklep šole v Radvanju. V Radvanju pri Mariboru se je ustanovila pred dobrimi 50 leti strogo nemška šola,;.seve ker je bila doslej radvanjska okolica zagrizeno nemškutarska. Ta nemška šola v Radvanju je dogospodarila z nemščino letos aprila. 50 letno nemško starko so zamenjali s popolnoma slovensko.novorojenim, da bi podlo-kriljem slovenske uprave rasila in se razvijala. Po’ zvani so bili na. slovensko ustanovljeno šolo v Rad-vahjn slovenski učitelji, ki so se oprijeli težavnega dela v šoli z vso vnemo, pridnostjo in požrtvovalnostjo. Narodno zavedno učiteljstvo je ravno na tej šoli doseglo v dokaj kratkem času take uspehe, kakor poprej nemški šolniki nikdar! Javno pohvalo zaslužijo g. učitelji in pa tudi učenci, ki so se s tako pridnostjo poprijeli poduka v materinščini. Da se tem marljivim učencem v Radvanju da nekako javno pohvalno priznanje, se jim je obljubilo in tudi po časopisih razglasilo, da se bo priredila ob sklepu šolska .slavnost, kakor so se vršile na vseh šolah v mariborski okolici. Te slavnosti bi se naj udeležili poleg otrok, učiteljev, šolskega nadzornika in, okrajnega glavarja tudi s.thriši otrok , in razni drugi dostojanstveniki. Vršile so se že, priprave za to šolsko slavnost. Učitelji so se trudili;, da kolikor mogoče dobro pripravijo šolsko mladino za to slavlje^ Otroci so pa v otroškem veselju že šteli dneve in ure do te sklepčne slavnosti, pri kateri bodo najmarljivejši izmed njih javno pohvaljeni in celo obdarovani. Učiteljstvo in 'ot-roei so se ž vso gotovostjo zanašali na to, prireditev, . ki bi naj bila dokazala nemškutarskil okolici Radvanja, da se mladostna Jugoslavija briga in je pripravljena tudi primerno nagraditi naš üp in nado, našo šolsko mladino. Sklep šolskega leta na šoli v Radvanju se je vršil 30, t. m., a — brez (vsake slavnosti! Otroci, učitelji in stariši otrok so bili razočarani in so si dali tudi opravičenega duška v godrnjanju, češ: Samo s praznimi Obljubami nas lakirajo in ž njimi iarbajo po listih in časnikilif Ako so bile sklepčne šolske slavnosti na vseh šolah v okolici Maribora, zakaj se je napravila izjema v Radvanju? Koga zadene tozadevna krivda? Učiteljstvo in šolsko vodstvo je dregalo vedno ;na okrajnem glavarstvu, naj Se priredi ta slavnost, a brez uspeha, ker mladi-noljubnega dr. Lajnšica, ni kloma, njegov: zastopnik pa ne-kaže menda veliko smisla za obdarovanje marljive šolske mladine. Da se je ta prepotrebna slavnost - opustila-, je nadalje pripisovati. brezbrižnosti g. šolskega nadzornika, kateri bi /bil moral na vsak način poskrbeti, da se izpolni sklep, okrajnega šolskega sveta in po listih raztrobljene obljube. i' Ako bode v prihodnjem šolskem letu naše učiteljstvo in mladina kazala manj navdušenja zn. poduk in učehje,' bo to nazadovanje poslfedica, ker se'pri nas preveč govori in obljublja, štori in izpolni pa se le malo, večkrat ■— prav ' nič ! Razne novice. V Beogradu SO se sestali 81. avgusta zastopniki parlamentarnih strank na skupni pogovor. Vsak klub je naznanil svoje pogoje, pod katerimi bi stopil v koncentracijski kabinet. Dr. Korošec je izjavil, da je JugOslovatiski klub pripravljen le tedaj stopiti v vlado, ako bo v njej zastopani radikalci in demokrati. Na tem sestanku se je ugotovilo, da so razmere za koncentracijski kabinet ugodne, naj bi se pričelo takoj s poganjanji med radikalno in demokratsko stranko. Naše ministrstvo za notranje zadeve je izdalo občinam nalog, naj prično s pripravo za sestav alfabetnih volilnih listin. Beogradska vlada je svienila, da opusti dosedanja diplomatična zastopstva na: Španskem, Portugalskem in Danskem ter ustanovi mesto njih konzulate. Konzuli bodo lahko podaniki dotičnih držav samih. Minister za vojno in mornarico sporoča, da se prične v najkrajšem času pouk na pomorskih šolah v Bakru in Dubrovniku. V šole se bodo sprejemali, vsi državljani SHS kraljevine. Naš vojni minister Hadžič je prišel v Ljubljano in nadzornje čete. V Budimpešti se bo najbrže poslovil tudi Fridrichov kabinet. Na čelo nove vlade bo stopil sedanji trgovski minister Franc Heinrich. V kabinet bi bili tudi sprejeti: Garamy, Lovascy in Pereny. Vsi drugi ministri bodo ostali na svojih mestih. Odločitev je odtisna od entente. Clemenceau je brzojavil romunski vladi in zahteva, da ne dopušča mirovna konferenca nikakršnega kršenja mej, ki jih je določila med našo kraljevino in Romunijo v Banata. Belgija zasede dele Nizozemske. Belgija zahteva od Nizozemske, da ji odstopi ozemlje ob izliva reke Schelde. Ker se pa Nizozemska temu brani, namerava Belgija z vojaštvom zasesti zahtevano sporno ozemlje. Spor med Belgijo in Nizozemsko je postal skrajno oster. Amerika je bile odposlala na francosko bojišče 2,800.000 mož. Vsacega od teh vojakov so vežbali že v Ameriki 6 mesecev in v Franciji pa dva meseca. Predno je posegla Amerika v svetovno vojno je posedala samo 600.000 mož, po sklepu premiija pa nad 2,500.000. Od Američanov je padlo na bojiščih 50.Ó00, ranjenih pa je bilo 260.000. I Nemd V Gradcu SO začeli uvidevati, da je ; zanje življenskega pomena za prihodnost znanje i slovenskega jezika. Predvsem, priporočajo višje : oblasti nemški mladini udeležbo pri kurzih za j slovenščino. Marsikateri Nemec bode sčasom pri-I siljen si iskati kruha v Jugoslaviji. V tej borbi ] za kruh in prehrano bo treba stopiti z Jugosla-I vijo v ožji stik, za to medsebojno zbližapje pa j je neobhodno potrebno znanje vsaj enega od i jugoslovanskih jezikov. V Gradcu se ustanavlja i vse polno slovenskih kurzov za mladino in od-I rasle. Nemcem se še pred nedavnim časom piač ' niti sanjalo ni, da si bodo morali početi zabijati "svoje nemško trdovratne butice jezik — barbarov. Kdor zmerja, knpi, pravi Nemec. Ta rek .se uresničuje na nekdaj tako oholih Gradčanih, ki so lajali samo svojo nemščino, s katero se je baje shajalo po celem svetu. Pa te bajke o sve-iovnosti nemškega jezika so zatrnile v preba-havi nemški torbi. Graška deželne vlada naznanja javnosti, da je en tanta popolnoma prenehala z uvozom živil v Nemško Avstrijo, osobito z moko. Vlada se ne more veliko zanašati na novo žetev, morala bo dosedaojo delitev živil in moke zmanjšati. Vlada pa zagotavlja graško prebivalstvo z zagotovilom da se bo potrudila na vso moč, da se kolikor mogoče pomanjkanje živil omeji in prepreči. Pomanjkanje trpeče ljudstvo naj se tolaži z dejstvom, da je ra Dunaju in po drugih mestih Nemške Avstrije, kar. se tiče prehrane, še slabše nego v Gradca. Sedaj naj Nemci povdarjajo in m držijo svojega rajhovskega gesla v svetovni vojni : „Durchhalten“ s skrčenim želodcem Zborovanje SLS se je vršilo v pondeljek zvečer v dvorani Jiigoslov. Strokovne Zveze. J3rez posebnih vabil je došlo na zborovanje lepo .število somišljenikov in somišljenic. Presredoval je načelnik mariborske SLS dr. Leskovar, urednik Goleč je poročal o političnem položaju, dr. Kovačič pa o položaja v Prekmurju. Govorili so še dr. Capuder, VI. Pušenjak in o. Bernard. Prihodnji mesečni shod prvi pondeljek v oktobru ob 18 uri. Ravnatelj Schwaiger Od l. septembra naprej ni več vodja stanovanjskega urada. Na njegovo mesto je prišel nov mož, od katerega upamo, da ~bo njegovo delovanje tako, da si niti Malim Novicam ne bo treba pečati z njim. Pred vsem .je zahteva slovenskega občinstva, da ni v uradu nikake korupcije in da se neihški gospodi, ki se še košati po slovenskem Mariboru, število stanovanj, oziroma sob skrči. Edino na ta način bo mogoče odpraviti ali vsaj ublažiti stanovanjsko bedo naših ljudi v Mariboru. „Na vsak način pa pričakujemo od slovenskih odvetnikov, da se ne bodo več s tako veliko vnemo potegovali za Nemce in Nemke. V navado je že prišlo, da se zateče vsak „preganjan“ Nemec ali nemčnr k slovenskemu advokatu. Ta bolezen se mora v bodoče korenito odpraviti. Na naslov lavantinskega vladike v Maribora se je danes odposlalo nad 1000 (govori tisoč) podpisov iz Maribora za predalček slovenske pridige v stolnici slovenskega Maribora. Prošnjo je podpisalo 500 družin in 500 samcev. Sedaj smo pa res radovedni, morda bo imela ta pot ponižne prošnje v sicer demokratični državi več vpliva na prepotrebno izpolnitev slovenskih zahtev v stolnici kakor naši opomini v „Malih“. Bomo videli, morda je zatiral doslej naše tozadevne zahteve strah pred „glasovanjem“, katerega so pa prepodila najnovejša poročila gotovo iz tenko in piahovernih src v naš Maribor. Mariborska bolnica se ponaša v novejšem času s primarijem kirurgičnega oddelka dr. Mirkom Črnič. Zdravstveni odsek za Slovenijo nam je poslal tega javnosti dokaj znanega delavca na kirurgičnem polju nekod iz Kranjske. Navadni naši kirurgi so vam doslej operirali bolnike samo na,bolnik udih in delili telesa, g. dr. Mirko Črnič vam bo ob asistenci „civilne sestre1 Mime zoperiral- zdravega človeka od pet do, glave, iz operacijska sobe preko praga bolnice na cesto. Tozadevni dve operaciji je pred prav kratkim časom izvršil s sodelovanje!^ zdravstvenega odseka iz Ljubljane na svojih dveh kolegih: dr. Mariini in Majrenu. Operaciji ste bili izvršeni z vso „koleg.ijalnostjo“, požrtvovalnostjo, ker se je g. kirur-, gični primarij pripravljal za to delo z obiski in posvetovanji pri samem zdravstvenem odseku v Ljubljani. G. kirurgu „častitamo“ k uspehu nad kolegi, ki so se že trudili in uspešno delovali' na mariborski bolnici pred dohodom g. primarija Crniča. Upamo, da se bode g. kirurg'lotil še drugega na. bolnici nastavljenega osobja, dà ga počasi zoperira enega za drugim preko praga, da bo potem deloval v mariborski bolnici Vol nekak paša v spremstvu, novih na-siavl.ioiioev in njemu dokaj drage sestre Mirne, katero smo že. enkrat omenili in priporočali zdravstvenemu odseku v Ljubljani za v nagrado odpustitve iz naše . bolnice;, katero oskrbujejo-usmiljenke, ne pa civilno ženstvo. Invalidi nam sporočajo: Bili smo 27. t.; ro. più nudpregledu. Razdelili so nas po vrsti kakor zdrave vojake. Nok mlad pešec, ki je/štal pri vratih, nas je klical po imenih, da se pripravimo in po potrebi slečemo in pokažemo svoje rane ter poliabljenja nad’, pregledni komisiji. Eden izmed invalidov pa ni mogel takoj skočiti ria noge. ko ga jè poklical oni pešec., a tudi pri vsej dobri volji ni mogel, ker je revež brez noge, pa 'mu je zabrusil ta mladin surovo, češ: „Bog to irdamej, ali ne boš skočil:“ Ali tako govori s siromakom, ki ni sam kriv, da, ne more takoj izpolniti vojaškega povelja? Z invalidi pač treba nekoliko, trpeti in dostojnejše govoriti. Za voine vjetnike. Ker je pariška mirovna konferenca sklenila, da se morajo izmenjati oziroma vrniti v svojo domovino vsi vojni vjetniki, so že začeli prihajati prvi vlaki z vojnimi vjetniki in interniranci. Na mariborskem kolodvoru jih sicer sprejme godba, jih pozdravijo zastopniki vojaških in civilnih oblasti, a to je pa tudi vse. Ncjno potrebno bi pač bilo, da bi se sestavila posebna komisija, ali recimo komite, ki bi skrbel za prehrano teb vojnih vjetnikov, za stanovanja ter za smotreno inštradiranje teh s trpinov, kajti pred dnevi se je pripetil slučaj, ko j so 30 iž Amerike se vračajočih vojnih vjetnikov spravili iz Maribora v Ptuj, dragega dne zopet nazaj, a reveži so bili brez prehrane in brez lastnih sredstev. Merodajni činitelji, zganite se ! Mariborski pekovski pomočniki štrajkalo. Ker so se pogajanja med peki in pekovskimi pomočniki razbila vsled pretiranih mezdnih zahtev pekovskih pomočnikov ter so isti stopili v štrajk, se je bati pomanjkanja kraha. Da se to prepreči, je mestni magistrat dogovorno z pekovskimi mojstri, ki so se zavezali z vsemi močmi delati na to, da ne nastane pomanjkanje kraha, odredil začasno prepoved peči belo pecivo. Prepoved stopi v veljavo z dnem razglasitve. Advokatie kot gobe po dežju, a izraz, ki je bil zapisan v sobotni „Straži“, nekaterim gospodom ni všeč. Gobe so vendar delikatesa, zlesti če so suhe. V srednjih časih imajo naravnost bajne cene. Poznamo ljndi, ki so med vojsko obogateli pri trgovini s suhimi gobami in marsikatera ženica si je z nabiranjem gob prislužila več, kakor da bi šla delat na polje. Ne vemo torej zakaj se čuti kdo užaljenega, ako ga primerjamo ž gobo? Res da, se dobe tudi strupene gobe med dobrimi, a človek sé jih lahko varuje. Ako je ne pozna, naj jo pusti pri miru. firma skupnosti* „Mariborski Delavec“ piše,; d$ hočemo na Koroškem „tik pred glasovanjem; ubiti1 vsako narodno delovanje ter prodati del slovenske Koroške Nemški Avstriji“ in da „smatrajo klerikal« za. mnogo važnejše delo zabavljanje po shodih proti beogradski vladi, nego pa resno in požrtvovalno delo na Koroškem“ — a imi, to je liberalci, bomo šli svojo začrtano pot naprej in boihO skušali storiti vse, kar zahtevata narod in domovina v teh resnih časih od naš“; Ne vemo, kakšno pot so si začrtali, vemo pa1 da mora biti ta pot zelo malo izhojena, ker v prejšnjih časih ni bilo o potih slovenskih naprednjakov pò Koroškem nobenega sledu. Izhojena iti začrtana so bila samo ona pota, po katerih so hodili vam tako zoprni „klerikalci“. Mi imamo v vsaki občini ako ne večino vsaj nekaj zanesljivih oseb, imamo številne, deloma zelò cvetoče organizacije, imamo izurjene in požrtvovalne agitatorje, imamo izkušene bojevnike. Ako hočete iti preko vsega tega in si začrtati nova pota, boste vozili slabo. Nam je na zadnje vse eno, kako vozite vi sami, toda tu gre za nekaj več, gre za 'glasovanje na Koroškem in bojimo še, da bo izpadlo pod pričakovanjem, ako ne bomo hodili po starih izvoženih in preizkušenih potih. Državna posredovalnica •za delo, podružnica ža Maribor in okolico. -V,, preteklem tednu od 25. do 30* avgusta t. L je iskalo delo 107 mož-kih in 45 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 48 moških in 26 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 39. Od 22. februarja do 30. avgusta je iskalo delo 3318 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 32.98 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tòni času 739. Dela ižčejo : 78 pisarn, moči, 89 trg* pomočn. in prodajalk, 32 pekov, mlinarjev, mesarjev, 29 krojačev, čevljarjev, šivilj, 26 natakarjev in natakaric, 22 kurjačev in. strojnikov, rudarji, železo-strugarji, ekonomi, %■■ mehaniki, . tovarn, delavci, služkinje, sobarice, kuharice, dninarice, učenke iv t. d. V delo pa sprejme posredovalnica : zidarje, tesarje, sodarje, kotlarje, čevljarje, mizarje, drvarje, hlapce, voznike, opek. delavce, strojne perice in pletilke, služkinje, sobarice, kuharice i. t. d. Cernu imamo državne posredovalnice za delo? Vlada je sicer ustanovila v Mariboru in tudi po drugod državne posredovalnice za delo, da preskrbi revnim brezposelnim brezplačno službe in délà, toda na nekaj je pri tem pozabila. V Mariboru in sigurno tudi po drugod se nahaja še Vedno ^vše polno zakotnih in zasebnih posredovalnic za brezposelne oziroma služb iskajoče o-sebe. Te zasebne in zakotne posredovalnice izkoriščajo na nečedni način brezposelüe osebe. Tako n. pr. se zahteva od dekle do 40 K po-sredovalnine, ako hoče dobiti službe, ód nataka-rie pa celò 100—120 K. Ali ni td brezvestno izkoriščanje teh revežev? Merodajne činitelje poživljamo, da posvetijo svojo požorhost temu ne-. dostatku ter nemudomä odpravijo zakotne in zasebne oderuške posredovalnice za delo. 1. S- Z. Skupina železničarjev prirbdi prihodnjo nedeljo izlet v Limbuš. Po skUpiiih večernicah se vrši v prostorih gostilne J. Robič ljudski shod in veselica. Domačini kakor sosedje iskreno vabljeni. ; ;''"v ” v Trgovski krogi in prebivalstvo se opozarjajo na nevarnost, " ki prèti ’ kupovalcem kisa in k is o v e esenc e, ker se je v Zadnjem času opetovano dognalo, da 'vsebuje kupljeno blago velike množine strupene mravljične kisline. Trgovcem se nasvetuje, da pošiljajo; vzorce pri nakupovanju kisove esence diž. kffiet. kemičnem poskuševališČU in preskuševališču v Mariboru v preizkušnjo; da se bodo obvarovali nepotrebnih škod. Proti prodajalcem zdrUVjtt škodljiv ega kisa se bode strogo postopalo po obstoječih predpisih. ;. Mam šo izginila; jajca? jj Se pred tedni je bilo iia mariborskem trgu höMü ;,(féiò 'košare in jerbase jajc' Ker- je pa mešhtt''magistrat Òoloeii za jajca najviših mene, še» jajca natenteraf izginila, Imiti-ga #ari-borskem trgu ne dobiš nobenega jajca več. Pač pa pojcupyo yVpiznito .na lcmetìk.rv.ejifee zalqge .j jajc,' katere prodajajo, „na tihem ter aelajlf vui teni' lepe dobičke. AH bi no bilo bolj umestno, ako se bi magistrat, raje1 več brigal -zn neeuvaiib -visoke-cene pri trgov-eili, M Svojemu blagu že^dšvrro5 Ue pripenjajo četu Zal, da smo zopet zašli v razmere bivše-jA^strjje. , Prodaja S0d®V. Naše poročilo o prodaji sodov v toliko popravljamo, da okrajno glavarstvo sode hi! prodalo skripnb, ampak jih prodaja posamez-him ponudnikom fN| kriietomi Prihodnja prodaja sodov bo pri feötzu v sredo, dne; 3i septembra. Na cesto je vrgél ùéligòv 'Safer ubogo vdovo Cecilijò Rat v Pèkrah! Mož je padel v vojni in sedaj jè ’sirota* s 5 otroci ha zimo na cesti. Vprašamb okr aj ho glavarstvo,“ *' ali imajo posili-nemšbi Šafarji pravice» metati uboge družine kratkbmalo na cesto? ’| Obletnica nemškega barbarstva v; Dne 28. avgusta je obhajalo belgijsko mestò Louvain žalostno petletnico kót spomin na nemška barbarstva dne 28, avgusta' 1914J kn je dal pruski general Mauntenfel (noinètì est oihen, že ime žhači, đa je bil ta general hudič V človeški podobi) ustreliti v mestu 200 nevojaških oseb, ne da bi te žrtve nemškega; barbarstva bile kaj zagrešile. ; Po mestnih Ulicah se je V nepreglednih vrstah pomikal dolg sprevod. Številni govorniki so ž zadoščenjem naglašali, da osveta za ta grozodejstva ni izostala. ' Ì o ; Pekre pri Mariboru* Napis, ki se košati v naši občini pravi : Pekre pri Maribor. Imamo še več takih spakedranih napisov. f | ' Pohištvo sa obednico, zelo lepo, iz orehovega lesa z marmornatimi tablami se proda Koroška cesta 31, pritličje, Maribor. 179 Spretnega mizarskega pomočnika, ki ima veselje za cekveno delo, sprejme Ivo Sojč, kipar, Maribor Reiserjeva ulica 26. 178