POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XIV. j Štev. 69 TELEFON UREDNIŠTVA; 25-67 UPRAVE: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 230 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 27. marca 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena j din 1.— | Angleži blokirajo Skagera Zaradi križarenja angleškega bojnega brodovja pred ustfem še ves nemški promet skozi ožino ustavljen — Nasledki blokade postanejo lahko pomembni — Možnost pomorskega spopada KODANJ, 27. marca. DTA. Zdi se, da se je Anglija odločila za skrajno poostritev blokade Nemčije in da hoče zlasti popolnoma preprečiti vsak dovoz švedskih in norveških rud mimo Norveške in skozi Skagerak, kakor tudi vsako gibanje nemške bojne in trgovske mornarice skozi to ožino. Že nekaj dni se zbira pred Skagerakom močno angleško bojno brodovje, ki kontrolira ves promet in onemogoča vsako svobodno gibanje. Z radovednostjo se pričakuje, kaj bo ukrenila Nemčija proti tej blokadi Skageraka? Ni izključeno, da bo nastala tu v kratkem velika pomorska bitka med angleškim in nemškim bojnim brodovjem ter obojnim letalstvom. NEMŠKI PROMET USTAVLJEN KODANJ, 27. marca. Exchange Tele-graph. Nemške brezžične postaje so naročile vsem nemškim trgovskim ladjam, ki plujejo v bližini Danske in Norveške, naj se nemudoma zatečejo v danske ali norveške luke in počakajo tam do nadaljnjih odredb. Ta poziv je v zvezi z angleškim bojnim brodovjem, ki križari pred Skagerakom in blokira ožino, da je nemogoč vsak nekontroliran prehod. Nemški promet s trgovskimi ladjami je zato sedaj tu popolnoma ustavljen. POMEN BLOKADE SKAGERAKA LONDON, 27. marca. Exchange Tele- graph. Potopitev dveh velikih nemških transportnih parnikov in blokiranje Skageraka se tu presoja kot nov dokaz, da hoče Anglija nadaljevati in še znatno poostriti pomorsko blokad« Nemčije. Zlasti obe morski ožini, Skagerak in Kattegat, ki ločita Skandinavijo od Danske, sta bili doslej za nemški promet izredne važnosti. Skozi ti dve ožini je šel ves dovoz švedskih in norveških rud v Nemčijo. Tu skozi se je pa tudi vzdrževal promet med Nemčijo in severno sovjetsko obalo pri Murmansku. Prav tako so ubirale to pot vse nemške ladje, ki so plule z Atlant- skega oceana v Nemčijo ali iz Nemčije na Atlantski ocean. NORVEŠKO POROČILO OSLO, 27. marca. Reuter. Norveško ministrstvo javlja glede na gibanje angleških rušilcev v norveških teritorialnih vodah, da so opazili te vojne ladje dne 21. marca ne daleč od obale. Neki angleški rušilec je spremljal od daleč nemško trgovsko ladjo, ki je plula ob norveški obali na sever in jo večkrat obkrožil. Malo kasneje je stopil angleški rušilec v zvezo z nekim nemškim ribiškim parnikom, ki je zahteval pomoč. Osem angleških rušilcev je plulo med Lindeseom in Jerenom. Dne 22. marca so jih opazili, kako zasledujejo nemški tovorni parnik, ki je plul proti jugu in se umaknil v neki fjord. Kasneje so angleške vojne ladje zaplule na’visoko morje. Osem ali devet angleških rušilcev se je na večer istega dne znova pojavilo pred fjordom. Eden izmed rušilcev je izstrelil več salv v opomin nemškemu parniku, če bi plul dalje. Nesoglasja v pogajanjih za trojno zvezo Nemški načrt je naletel nn težkoče baje zaradi različnosti italijanskih in sovjetskih interesov V Angliji zahtevajo zavezniško protiakcijo BERN, 27. marca. Agex. Berlinski dopisniki nevtralnih listov razmišljajo, zakaj ni Molotov prispel za Veliko noč v Berlin, kakor se je napovedovalo? S tem je bil odgoden senzacionalen dogodek Velike noči, ki ga je napovedovalo celo samo nemško propagandno ministrstvo. Ta dogodek naj bi bil tudi pomenil nov preokret v vsej sedanji vojni. Dopisniki zatrjujejo, da so bile izvršene že vse priprave za sprejem Molotova in je nastalo potem v javnosti veliko razočaranje, ko sovjetskega komisarja ni bilo. Podrobnosti o tem izostanki! obiska Molotova v Berlinu seveda ni bilo mogoče izvedeti, vendar se zatrjuje, da pogajanja med Berlinom in Moskvo na eni ter Rimom na drugi strani še niso tako uspela, da bi bil ta obisk mogoč. Zdi se, da so naletela ta pogajanja na težkoče, katerih v Berlinu prej niso predvidevali. Zato se nadaljuje sedaj diplomatska aktivnost, da bi se te ovire odstranile in da bi se končno le dosegel sporazum na temelju nemške koncepcije zveze Nemčije, Italije in Sovjetske unije. Ni pa mogoče ničesar izvedeti, kdaj bi se sestanek mogel vršiti. Tudi ni gotovo, ali ne bo von Ribbentrop prej sam znova potoval v Moskvo. VZROKI ZASTOJA POGAJANJ STOCKHOLM, 27. marca. Agex. Kakor poročajo tukajšnji listi, je nastal zastoj v pogajanjih za uresničenje nemškega koncepta organiziranja vzhodne in južnovzhodne Evrope zaradi nesoglasij, ki so nastala med Rimom in Moskvo. Baje še ni bik) mogoče najti zadovoljive oblike glede razdelitve italijanskih, nemških in sovjetskih interesov na evropskem jugovzhodu. Neko vlogo igra tudi Madžarska s svojimi zahtevam5, katerih v Rimu ne morejo odbiti, so pa v nasprotju z nekaterimi trozvezniml koncepcijami. Pričakuje se, da se bo to vprašanje premaknilo z mrtvega tira šele po koncu Telekijevega obiska v Rimu. REAKCIJA V ANGLIJI RIM, 27. marca. United Press. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Gazetta del Popolo«, zbuja v Angliji nezadovoljstvo italijanska aktivnost v Podonavju in na Balkanu, ki je v tesni zvezi z aktiv- nostjo Nemčije. To daje »Evening Standardu« in drugim angleškim listom povod, da opozarjajo angleško vlado na nevarnost, ki jo predstavlja nemški načrt za koordinacijo gospodarskih akcij Rima, Berlina in Moskve ob sodelovanju vseh južnovzhodnih evropskih držav. Ves tisk zato zahteva, da pričneta zahodni zaveznici energično protiakcijo in da pri tem uporabita vsa svoja ogromna gospodarska sredstva, da se onemogoči ta nemški manever. ITALIJANSKI ODGOVOR RIM, 27. marca. Stefani. Listi komentirajo pisanje »Nevvs Chronicla«, da mora Anglija odstraniti siab vtis njene politike pri nevtralnih državah ter prepričati nevtralne narode, da nima namena škodovati njihovim interesom. List ima prav, menijo italijanski listi, če trdi, da je dosedanji nastop zaveznikov sprožil pri nevtralcih dokaj razočaranj. »Tribuna* dostavlja, da so načrti zaveznikov, razširiti vojno področje na Balkan, propadli. Obkroževanje Nemčije v tej smeri ni uspelo. NEMŠKO POROČILO BERLIN, 27. marca. DNB. List »Poli-tiken« piše, da se ne da točno ugotoviti, ali so bile danske trgovske ladje na velikonočno nedeljo potopljene zaradi min ali torpedov. Ladje, ki so se potopile 19. t. m. severnovzhodno od Škotske, so naletele na mine. Nemške letalske sile in podmornice s temi izgubami niso v zvezi. Danski parnik »Christian« je bil potopljen 20. t. m. v neposredni bližini angleškega konvoja, ki so ga napadli in razgnali nemški letalci. Nemški narod goji do danskega najglobokejša prijateljska čustva in obžaluje težke izgube hrabrih mornarjev. Te izgube dokazujejo ponovno, kako težka in nevarna je plovbi po morju v zadnjem času. Blokadna vojna, ki jo je Anglija začela in zdaj poostrila, je kriva, da je utrpela danska mornarica tolikšno škodo, dostavljajo nemški uradni krogi. SURIČ ZAPUŠČA PARIZ MOSKVA, 27. marca. Tass. Veleposla- m nik Surič je bil odpoklican s svojega položaja v Parizu. Angleško razočaranje nad Avstrijci LONDON, 27. marca. LRP. Angleška oblastva so pričela postopati proti nemškim emigrantom v Angliji dosti ostreje, kakor doslej. Že prej se je pojavilo v angleškem javnem mnenju nezadovoljstvo s preveč svobodnim gibanjem nekaterih Nemcev, katerih postopanje se je upravičeno zdelo sumljivo. Pri raznih preiskavah je policija ugotovila, da se skrinjo med nemškimi emigranti mnogi vohuni. Posebno razočaranje so doživeli Angleži z avstrijskimi Nemci. Znano je, da so sprejemali avstrijske Nemce kot nekaj čisto drugega od Nemcev iz stare Nemčije, kot nekake begunce Iz »podjarmljene dežele«, sedaj se je pa izka-žaio. da so prav avstrijski Nemci najbolj zlorabljali to angleško naklonjenost In pršili poizvedovalno službo za nemško ®l>ijonažo. Posebno so se izkazale tudi ženske, ki so prispele v Anglijo s češkimi potnimi listi. Zaradi tega je bilo v zadnjih dneh veliko število teh »emigrantov« prijetih in zaprtih. Prav tako je od- rejeno najstrožje nadzorstvo nad mnogimi drugimi. Izkazalo se je, da so absolutno zanesljivi večinoma le tisti nemški emigranti, ki so Židje. S tem je močno kompromitirana tudi vsa avstrijska akcija grofa Starhemberga in Otona Habsburga. Holandsko mnenie o vojni AMSTERDAM, 27. marca. Exehange Telegraph. Katoliški list »Maasbode« piše, da je treba računati s poostritvijo vojne, ni pa treba pričakovati napada na zahodni fronti, ali celo napada na Belgijo ali Nizozemsko. Glavno vlogo bosta igrali zračna in trgovinska vojna. Prav tako je tudi verjetno, da se bo poostrila vojna živcev z okrepljeno propagando in diplomatsko aktivnostjo. Kar se tiče poglavja »dinamika in politika«, bodo države, ki se drže krščanskih načel, vedno v slabšem položaju kakor one, ki se jih ne drže in ne poznajo takih omejitev. . Sovjetska gospodarska ekspanzija MOSKVA, 27. marca. Exchange Telegraph. Iz pisanja sovjetskega tiska je mogoče spoznati, da želi Moskva po končani vojni s Finsko utrditi sedaj tudi svoj gospodarski položaj v Skandinaviji. »Izvestja« pišejo, da mora sovjetska Ru- sija nastopiti v Skandinaviji v gospodarskem oziru nasledstvo Anglije. »Rezultati mirovne pogodbe s Finsko morajo razviti in okrepiti gospodarske zveze med skandinavskimi državami in Sovjetsko zvezo.« Po sovjetskih trditvah dokazuje sklenjeni mir s finsko samo miroljubnost sovjetov. List »Trud« poziva posebno Švedsko, da sklene novo trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. ,Grafa izza kialfs potopitve von Spee" MONTEVIDEO, 27. marca. Reuter. Sedaj so potrjene vesti, da so se mornarji nemške križarke »Graf von Spee« uprli, ko je odplula iz pristanišča. Kapitan je brzojavil v Berlin in vprašal za direktive. Rečeno mu je bilo, naj mornarje izkrca ter ladjo potopi. »ARK ROYAL« SE JE VRNIL LONDON, 27. marca. Reuter. »Ark Royal«, o kateri so Nemci trdili že trikrat, da je potopljena, je prispela po petmesečnem križarenju v neko angleško luko. Neka nemška podmornica jo je napadla, vendar sta coa torpeda zgrešila cilj. ANGLEŠKA LETALA SPET NAD ČEŠKO LONDON, 27. marca. »Evening Standard« poroča, da so angleška letala na Veliko noč zopet letela nad Prago ter severno in zahodno Nemčijo ter metala letake. Mar i b o r, 27. marca. Že neštetokrat prej in tudi še v zadnjem času so se pojavili posebno med Hrvati glasovi, očitajoč nam Slovencem, da smo bili vsa leta od osvobojen ja dalje vedno zastopani v vseh vladah, da smo izkoriščali hrvatsko-srbski spor v svojo korist in da se nam je zato dobro godilo. Očitalo se nam je dalje, da smo igrali v državi večjo ulogo, kakor bi nam po sorazmerju pripadala in dobili več, kakor bi nam pritikalo. Neki Črnogorec je nedavno celo trdil, da je edino Slovenija dobila od Jugoslavije vse, kar je hotela in je najbolj napredovala, dočim je Črna gora daleč zaostala. Nekaj podobnega je dejal tudi nekdo v Vojvodini. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da vlada po vsej državi prepričanje, da smo bili Slovenci nekaki protcžiranci države in vseh režimov in da smo to tudi še vedno. Kako je moglo nastati tako mišljenje? Prvič iz mnenja, da je stalna navzočnost Slovencev v vseh vladah in režimih morala prinašati Sloveniji posebne koristi, kar bi dejansko tudi bilo povsem logično, drugič pa iz presojanja naših navideznih razmer po zunanjščini, ki so res na oko bolje kakor v nekaterih pokrajinah ostale države. Toda oboje je zgrešeno: niti ni Slovenija imela pravih koristi od stalne soudeležbe njenih strank v vladi, niti so naše na zunaj boljše razmere plod tega soudeleževanja »na oblasti«. Vseh teh že skoraj 22 let Jugoslavije ni vodila naših strank v vlade in režime želja po pridobivanju koristi za Slovenijo in slovenski narod, ampak želja po vladanju in uveljavljanju teh strank. Naš splošno višji nivo pa tudi ne izvira iz pridobitev te dobe, ampak :z naše preteklosti, ki sc je razvijala v tesnejšem stiku z zahodno Evropo, kakor so se razvijali Hrvati in posebno še Srbi. Ako pogledamo nazaj, vidimo, da so potekla cela razdobja, v katerih Slovenija in Slovenci od svojega zastopstva v vladi nismo imeli absolutno nobene koristi. Imeli smo stranke in politike, ki jim .ie za sodelovanje v vlade zadostovalo, da smo smeli biti ministri, bani in da so mogli strahovati svoje politične nasprotnike. Zato so bile te »koristi« za Slovenijo in Siovience prej negativne kakor pozitivne. Dežela in ljudstvo nista imela od tega ničesar, niti nc toliko, kolikor so imeli n. pr. Hrvati, ki so bili v najostrejši opoziciji in dolga leta izven' vsake vlade in vsakega režima. Za do-kusz zadostuje samo pogled na statistične podatke o raznih državnih javnih delih, o raznih subvencijah, novih ustanovah itd. Naše ceste so (razen ene na Gorenjskem) še vedno take, kakršne so bile ob koncu vojne; naše reke še vedno niso* regulirane; naše boinršmce so vse brez-izjeme pretesne in zastarele, in tako je; tudi z vsem drugim. Nekaj novih šolskih-m drugih zgradb smo si zgradili sami, bodisi v okviru občinske ali oblastne, pozneje banovinske samouprave. Državna ,dela seštejemo lahko na prste. ^k<> pogledamo statistike raznih državnih dajatev in subvencij, vidimo prav tako, dia so dobivali Hrvati kljub temu da,niso bili zastopani v vladah, mnogo večje postavke za svoja gledališča, univerzo, druge šole, glasbene in ostale umetnostne ustanove itd. Mimo tega pa tiftH ne smemo pozabiti na splošni 30-sipbtiarski in ostali razvoj, ki so ga doživete razme osmednie, vzhodne in južne W5k«aitne. Zagreb se je n. pr. povečal za skoraš 200 odstotkov, Ljubljana in Mari-; bor ste. pa 'komaj netaaj napredovala. Ni-, kjer tonej ni , mogoče opaziti tistih »veti-s vene? rmefcod tega, da smo bili »vedno> zastopani v vlalaSt«. Tfee -swo$c ustanove, razen univerze in; sett^ Akademije znanosti, smoSjovencij imdfižc prej. Vsaka naša vas je imela .spjpjo šdio že ob vstopu v državo. Prav tajso so obstajale že tedaj vse naše bol-njfrrftae ■m druge javne ustanove, hnelif smo žetezpi«:, pošte, urade itd. m jih nismo š&e po zaslugi »stalnega so-delowan*i v vladah«, kakor meni oni ne-pouGenl‘ čmpftorec, ki se je peljal po slo-vensfe in .<* Sadil, »ka-j so Sloven-ci*’vse cSotirS, mc*ltetn ko je črna gora še'\«edno taka, teahor je biia,« zatrjujoč po vrag vedi kalfšffth »informacijah«, da je £ Biki S*wetH»a pred vstopom v Jugo-sAaMOo > stečajno revna in zanemarjena Madžarska ie samo izven Po izjavi grofa Telekija Madžarska ni nevtralna • Predmet umskih razgovorov - Odgoditev r^viozinizma do končane vojne, dočim naj bi se potem izvršite revisžfa z vso podporo Italije RIM, 27. marca. Stefani. V navzočnosti Ciana je Mussolini včeraj sprejel madžarskega ministrskega predsednika Telekija. Posvet je trajal dve uri. Pogovor je potekel v prijateljskem duhu. Prijateljski pakt, sklenjen med obema državama, je v polni meri izpolnil pričakovanja ter je v skladu z interesi Italije in Madžarske ter Nemčije na eni, a tudi med Madžarsko in Jugoslavijo na drugi strani. Italija in Madžarska sta odločeni v sedanjem trenutku še bolj okrepiti sodelovanje na utrditvi miru v Podonavju in na Balkanu. VTIS KOMUNIKEJA V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA, 27. marca. Stefani. Uradni komunike rimske vlade o sestanku med Mussolinijem in Telekijem je napravil v Budimpešti najboljši vtis. pred vsem informativni značaj. »Madžarska je« je dejal grof Teleki »še dalje v vojno nevpletena država, ni pa nevtralna«. Ta izjava je vzbudila veliko pozornost, ker se je doslej smatralo, da je Madžarska absolutno nevtralna. Posebno MADŽARSKA NI NEVTRALNA važnost pa prisojajo tudi zatrjevanju v RIM, 27. marca. United PreB. Madžar- rimskih poučenih krogih, da se je Mad-ski ministrski predsednik grof Teleki, ki žarska odrekla revizionizmu do konca seje imel predvčerajšnjim daljši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, včeraj pa z ministrskim predsednikom Mussolinijem, je izjavil zastopnikom tiska, da imajo njegovi razgovori1 danje vojne, da po bo takoj nato postavila zelo energično svoje zahteve in bo mogla pri tem računati na vso podporo Italije. Velika volilna zmaga kanadske vlade TORONTO, 27. marce. Reuter. Pri včerajšnjih volitvah v kanadski parlament, ki so jih deloma motili strahoviti snežni viharji, je dobila vlada Mackenzie Kinga, ki že 13 let predseduje kanadski vladi, ogromno večino. Liberalci, katerih predsednik je Mackenzie King, so dobili 166 glasov izmed 245. Tako imajo že sami absolutno večino. Podprlo jih bo še 6 neodvisnih poslancev. V opoziciji so ostali konservativci, ki so dobili komaj 34 mandatov in »Nova demokratska stranka« ter levičarska stranka CCF, ki sta obe skupaj dobili le 39 mandatov. Od konservativcev so bili poraženi predsednik stranke dr. Manion ter dva bivša ministra Cahan in Stewart. Zmaga Makenzie Kinga pomeni popolno odobravanje volivcev Kanade sedanje vojne politike kanadske vlade. Francija mora zmagati in bo zmagala PARIZ, 27. marca. Havas. Francoski ministrski predsednik Paul Reynaud je imel sinoči po radiu govor, v katerem je med drugim dejal, da predstavlja s tetji svojo novo vlado francoskemu narodu m svetu. Edina misel, ki ga je vodila pri sestavi vlade in ga bo pri vodstvu vladnih poslov, je, storiti vse, da Francija zmaga v sedanji vojni. Pri dehi za zmago pa morajo sodelovati vse sile francoskega naroda. V sovražnem svetu so hoteli prikazati vladno krizo kot krizo demokracije. Ako bi bilo to res, bi napočila ura Hitlerjeve zmage. Toda resnica je, da je Franclja prav sedaj dokazala, da so prazni vsi nasprotni upi v notranjo oslabitev francoskega naroda. Zakaj je šla Francija v vojno, ni treba še razlagati. Treba pa je povedati, da je sedanji čas odločilen za nadaljnji razvoj. Vetnška vojska, ki je vkorakala na Dunaj ,v Prago, Gdansk in Vršavo, ima tudi drugod enake cilje. Razširiti hoče Svojo hegemonijo še preko balkanskih in drugih držav. Enako bi se zgodilo tudi Franciji, ako bi podlegla. Zato se to ne sme zgoditi in se nikoli ne bo zgodilo. V do- sedanji vojni ni napravil sovražnik še niti koraka na francoska tla, kajti Francija ga je sprejela pripravljena. Treba pa je biti pripravljen tudi dalje. Vsak Francoz mora zastaviti vse svoje sile, bodisi v zaledju bodisi na fronti, za končno popolno zmago. Vojna bo trda, toda Francija jo bo dobila. To vojno bo Francija vodila dalje s pomočjo največjega imperija na svetu, s pomočjo Velike Britanije. BRUSELJ, 27. marca. Havas. Govor 110-vegaf rancoskega ministrskega predsednika Paula Reynauda je naprvil v Belgiji najgloblji utis. Ta govor je dokaz, da bo nova vlada vodila vojno z vso energijo tako na diplomatskem in gospodarskem kakor na vojaškem področju. Upravičen je tudi optimizem ministrskega predsednika o sprejemu del nove vlade, ko se bodo pričela. WASHINGTON, 27. marca. Govor Paula Reynauda je bil sprejet v Ameriki zelo povoljno. Tu naglašajo kontinuiteto francoske zunanje politike zlasti glede gospodarskih akcij. V tem bo našla francoska vlada s strani Amerike vso podporo. neoborožene nevtralne ladje. Kljub temu ne morejo Angleži tajiti svoj napad na neoborožene ladje, med drugim tudi na motorni švedski parnik »Buenos Aires«. Nemčija nima oboroženih trgovinskih ladij, vendar jih angleška letala napadajo. Angleško letalsko ministrstvo zanika stvari, ki so jasno dokazane. Povodnji v Romuniji to Madžarski BUKAREŠTA, 27. marca. Stefani. Zaradi naglega talenja snega so mnoge ro. munske reke prestopile bregove. Posebno ob izlivu Donave, v delti, je poplava za-\ze.*a katastrofalen obse?. Prebivalstvo innog‘h vasi je moralo zapustiti domove. BUDIMPEŠTA, 27. marca. Stefani. Reke na Madžarskem dalje naraščajo. Materialna škoda je zelo velika. Letala pregledujejo poplavljena ozemlja ter prinašajo oblastem poročila o krajih, ki so pomoči potrebni. Nov boi za romunski petrolej CfeJRlH, 27. marca. Kakor poročajo tukajšnji listi, je ustanovila Francija posebno družbo, katere namen je poskrbeti za to, da bodo dobave petroleja zadostne, posebno pa, da se bodo povečale one iz Romunije. Za družbo stoji, kakor se zdi, francoska vlada. Družba je že kupila v Romuniji 200.00« ton petroleja, a so pogaja tudi še za nadaljnje nakupe, tako, da pričakujejo novega boja za romunski petrolej med Francijo in Nemčijo. Francija je pričela sedaj naglo nakupovati romunski petrolej zaradi tena, ker je Donava spet uporabljiva za transporte v Nemčijo lin je edina možnost zmanjšati uvoz ro-jrmarskega petroleja v Nemčijo ta, da ga prej pokupijo zavezniki. BUKAREŠTA, 27. marca. Exchangc Tclegraph. Zaradi mnogih primerov sabotaže je romunske vlada izdala nove, zelo stroge ukrepe za zaščito svojih petrolejskih vrelcev in drugih naprav. Za časa velikonočnih praznikov je nastalo več sumljivih eksplozij in požarnih katastrof na petrolejskih poljih. Nekateri izvirki so skupaj z vsemi napravami zgoreli. Šele z velikimi napori se je posrečilo požare lokalizirati. Romunska obla-stva sodijo, da so te požare podtaknili dobro organizirani tujci, ki so nezadovoljni z romunsko petrolejsko politiko. Nemci odklanjajo vsako krivdo BERLIN, 27. marca. DNB. Angleška .propaganda ponovno posega po laži, ko »zanika, da so angleški letalci kršili dansko nevtralnost. Torej je bil napadalec nemški letalec, ki je sedel v avionu z angleškimi znački? Nemško poveljstvo je ■^ugotovilo, da ni bilo tega dne niti enega nemškega letalca. v zraku na nemško danski meji. Nemčija nima interesa, da se vojna razširi na Dansko, pač pa Anglija. BERLIN, 27. marca. DNB. Angleška agencija Reuter je objavila službeno vest letalskega poveljstva, da ni bila angleškim letalcem dana nikaka zapoved, napast! /dežela«. Mi Slovenci bi se tem trditvam sme-|jali in pomilovali pisce takih in podobnih telamfcov zaradi njihove neodpustljive nevednosti in nepoučenosti, ako nam ta ^propaganda ne bi škodovala in ustvarjala pri Hrvatih in Srbih krivega mnenja jo nas in nerazpoloženja nasproti nam. 'Zato bi bilo treba najti jx»ta in sredstva. da bi povedali vsem tem in takim, da ,ie resnica popolnoma nasprotna od njihovih izmišljenih trditev. Kar pa tiče našega vpliva v državi, ki nikoli ni bil tak, kakor se tem ljudem zdi, bi bilo treba prav tako naglasiti, da njegova višina nc more biti odvisna od števila, ampak od dejstva, da smo tretji sotvorec države! -r POOBLASTILO TURŠKI VLADI ANKARA, 27. marca. Reuter. Turška vlada je dobila pooblastilo, da razglasi splošno mobilizacijo v vsakem trenutku, kadar se ji bo zdelo primemo. AMERIŠKI DRŽAVNI IZDATKI WASHINGTON, 27. marca. Havas. Skupni izdatki USA v preteklem prera-čunskem letu so iznašali 7.9 milijard dolarjev, dohodki pa 4.4 milijarde. Dne 23. marca 1939. so znašali izdatki samo 4.6 milijard, a dohodki 4.4. ZAVEZNIŠKA NAROČILA V USA NEW YORK, 27. marca. Reuter. Zavezniki so naročili v ameriških tovarnah orožja in letal materiala za 7 in pol milijarde dinarjev. ROOSEVELT BO PODAL IZJAVO WASHINGTON, 27. marca. Reuter. »Nevv York Times« prinašajo vest, da bo Roosevelt podal uradno izjavo o potovanju •Sumner Wcllesa po evropskih prestolnicah. NAPAD NA ANGLEŠKI PARNIK LONDON, 27. marca. Havas. Parnik »Bamhill«, 5000 ton, ki je bil po požaru privlečen do francoske obale, se je pri gašenju prepolovil. Parnik so zažgale bombe nekega sovražnega letala. Poveljnik ladje leži še nezavesten v bolnišnici in zato tudi še ni podrobnih informacij o napadu. Tudi štirje drugi člani posadke leže v bolnišnici. INTERNACIJA ROMUNSKEGA POLITIKA BUKAREŠTA, 27. marca. Stefani. Prosvetno ministrstvo je odvzelo službeno pravico bivšemu madžarskemu ministru Magyiaru, ki je nastopal proti vladni politiki. Interniran je v nekem moldavskem samostanu. MAVZOLEJ ATU-TURKtJ ANKARA, 27. marca. Havas. Na današnji seji turškega parlamenta je bilo sklenjeno zgraditi velikemu pokojnem« Atu Turku mavzolej. Za osnutek bo razpisan mednarodni natečaj. SMRTNA NESREČA PRI PODIRANJ« HRASTA Posestnik Canjko iz Savcev je javil orožniški postaji pri Sv. Tomažu pri Ormožu, da je pri podiranju hrasta ob banovinski cesti v Savcih oplazila veja delavca Jožefa Klemenčiča ter mu prebila lobanjo. Klemenčič je bil pri priči mrtev. Mariborska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno, vetrovno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 18.7, danes najnižja 8.6, opoV dne 18.0. Padavin jc padlo 0.2 mm. V pričakovanju odmevaWellesovih opazdvaiij'" Živčna in prava vojna iz pariške perspektive — Ka} pKnaša Wež5es Soosevelfu Pariz, o Veliki noči. Zivcna vojna zavzema vse večji obseg, čez Maginotovo črto ne gre zlahka, zato se pa križajo trenja drugod po Evropi. Na severu Se z napovedjo že polašča Nemčija finskih rudnikov in tovarn za nikelj. Norvežani so v skrbeh za vso svojo severno obalo, ki vabi Rusijo. Nimajo voiške, da bi mogli meio braniti. S Finske so se bojišča torej tako rekoč samo premaknila. Na mir ne misli nihče! Vprašanje je, ali bo še dovolj časa za skandinavski blok, ki se ustvarja za medsebojno pomoč in obrambo. Razumljivo je, da zavezniki, z vso vljudnostjo sicer, toda jasno očitajo Norvežanom, zlasti pa Švedom, da so s svojo bojazljivostjo oni privedli Skandi- 2. Potek razgovora z navedbo značilnih primerov. Kakšni izrazi so se večkrat rabili. 3. Zaključek glavnega vprašanja, ki se je obravnavalo. In v kakšnem tonu. 4. Drugo, za prvim najvažnejše vprašanje Izrazi in ton med pogovorom. 5. Postranska vprašanja, vprašanja, ki so bila med pogovorom nenadoma ali nepričakovano postavljena. V kakšnih okoliščinah. Slikovitosti iz pogovora. 6. Rezultat iz teh poslednjih diskusij — z dobesedno navedbo najznačilnejših točk. 7. Oblike vljudnosti ob sprejemu in ob slovesu. Pisma, ki so bila izročena. In kako. 8. Kako gostitelj, ki je odposlanca sprejel, sam živi. Njegove navade in kaj zahteva za lastno udobnost. Kako in koliko da iia zunanjosti, kako sc navadno vede. Ali ima svoje posebnosti. 9. Kakšen je proti drugim osebam, če so navzočne. 10. Kakšen je glede gostitelja odposlančev vtis. — Komentar. To so točke: A odmerjen jim je tudi obseg: 16 strani za najvažnejše vprašanje, 12 strani za drugo najvažnejše, 8 strani za vprašanje tretje vrste. Posebno pa Roosevelt zahteva, da se mu v poročilih glede vsake reči navedejo številke. Kolikor le mogoče podatkov v številkah! Zanimivo je, da je Roosevelt, še preden je imel v rokah definitivno Sumner Wellesovo poročilo, govoril in odločno naglasil, da je proti vsakemu nasilju, in miru, ki bi to nasilje sankcioniral. Razume se, da sta London in Pariz takoj objavila svoje soglasje s tem načelom. Angleški in francoski parlament sta imela interpelativno debato o finskem vprašanju. Šlo je za to, da se ugotovi, ali sta obe vladi dovolj in pravočasno skrbeli za pomoč Finski. Razpravljalo se je obširno in mestoma ostro. Ne glede na to, kakšen bo efekt v izpremembi francoske vlade, je jasno, da pomeni nr.-.p L.eyr.a. a cz.::o ec c ....... za izvajanje naglih in ostrih nastopov ra vseh bojiščih in' v vseh področjih. Na mir brez zmage ne misli nihče. Oči so zdaj uprte na Balkan in v Azijo. S severa se je, po mnenju zaveznikov, težišče dogodkov pomaknilo na jug. Brenner je signal. Kaj je bilo na Brennerju? Večinoma se glasijo komentarji, da zopet metoda živčne vojne. Kvečjemu razgovor o razdelitvi gospodarskih interesnih sfer na jugu in poskus z nemško-sovjetske strani, da bi se Italija bolj približala rusko-nemškemu bloku. Toda Italija je sklenila in še sklepa prav ta čas važne gospodarske dogovore /. zavezniki, predvsem z Anglijo, in g. Mussoliniju ne pripisuje nihče, da bi se neprevidno podajal na nedoločeno opredeljena pota. Jasno je, da se Italija oborožuje, kakor se vs’i ob-orožujejo, toda njen čut za gospodarske realnosti jo varuje pred koraki, ki ji ne bi ne v sedanjosti ne v odgovornosti pred njeno zgodovino prinesli trajne koristi. V najbližjih dneh bomo dobili zanesljivejše odmeve iz Amerike; rezultate iz opazovanja in spomina ameriškega delegata v Evropi. In ameriški glasovi bodo tehtali tudi v Evropi! Politične skupine iz Farkašiča v ospredj (Od našega beograiskega dopisnika) SUMNER VVELLES navijo v ta položaj. Zdaj na obeh glavnih nasprotnih straneh hitijo in finski »mir« do skrajnosti izrabljajo po pravilu: Kuj železo, dokler je vroče... Rooseveltov odposlanec, ki je spotoma po Evropi ves čas za javnost molčal, je pred odhodom iz Rima v Ameriko vendarle izjavil ameriškim novinarjem, da ni nikjer sprožil vprašanja o sklenitvi miru, in da mu nihče med vojskujočimi se ni v tem oziru izrazil nobene želje, ki naj bi jo on sporočil nasprotni stranki. On torej nosi samo svoje poročilo Rooseveltu za informacijo. Kako so pa sestavljena poročila za Roosevelta? Ameriški predsednik zahteva, da mu vsa Poročila sestavljajo na poseben in stalno enoten način. »Roosevelt Report« — tako ga bo sestavil tudi g. Sumner Wel!es — ima to-le obliko: V uvodu mora biti najprej izbrano in značilno popisana oseba, ki se je poročilo tiče. Nato pa gre po točkah: 1. O čem se je najdalje govorilo, če le mogoče, koliko minut. Navzlic hrupu srbijanskih nasprotnikov dr. Mačkove socialno-ekonomske obnove države, navzlic vsemu rovarenju frankovskih ekstremističnih elementov na Hrvatskem ter navzlic vsem zakulisnim intrigam z neke slovenske strani proti dr. Mačku, se danes na najkompetent-nejših mestih gleda na pomen in delo Kmetsko-demokratske koalicije kot na faktor, ki z ozirom na zunanjo in notranjo situacijo daje največje garancije za solidno ureditev naših političnih prilik. To predvsem zato, ker KDK ni samo hr-vatska politična grupacija, kajti poleg SDS so dr. Mačku zelo blizu tudi nekateri srbijanski opozicionalci, nekateri javno n. pr. dr. Ribar, dr. Ikonič, vladni in opozicijski zemljoradniki, poleg njih pa tudi še precej radikalov, ki ne odobravajo pokreta Srbskega kulturnega kluba. Tudi v Sloveniji je že jasno, kdo odobrava politiko sporazuma in politiko KDK. Dokončna likvidacija vseh ekstremnih elementov na Hrvatskem bo dala dr. Mačku polno legitimacijo, da najbrže kot novi predsednik vlade vodi državo v smislu velikih interesov Jugoslavije in dinastije. Takšna odločitev, o kateri je Vaš dopisnik že poročal, pa lahko pade šele po uveljavljenu novega preračuna, po pravoslavnih velikonočnih praznikih, potem ko bo fiksirana finančna samostojnost banovine Hrvatske in potem ko bo vsaj v načelu sprejet sporazum o formiranju srbske in slovenske edinice. Ko bo to delo končano, bo prišlo na vrsto vprašanje koncentracije in vprašanje raz- pisa volitev. — Če vsi znaki ne varajo, se tudi že v srbijanskih političnih krogih smatra, da lahko narodni sporazum izvedejo samo politične skupine, ki so ga sklenile v Farkašiču, vendar na osnovi sporazuma od 26. avgusta 1939. To se danes že vidi iz stava nekaterih radikalov iz Srbije in Bosne ter posebno še iz govora predsednika Demokratske stranke Milana Grola v Skoplju, ki je govoril o »zaveznikih iz časov bojev za narodno vladavino in. sporazum.« Milan Grol postavlja že predloge, kajti demokratska stranka »ne želi brisati sporazum« od 26. avgusta, čeprav ga ni podpisala. »Demokratska stranka, je nadaljeval Grol, se ne odreka ambicij, da sodeluje v vodstvu državnih poslov.« — Takšna politična evolucija seveda zahteva novi zakon o shodih in sestankih, popolno.legalno obnovo bivših političnih strank in likvidacijo sistema. Jugoslavija 'emirna in pripravljena IZ NAŠE POMIRJENE, OKREP- VTIS1 POSEBNEGA DOPISNIKA »PESTER LLOYDA« LJENE DRŽAVE L. Bolgar, dopisnik »Pester Lloyda«, po-1 otežkočena roča budimpeštanskemu dnevniku iz Beograda: »Če je kje v Evropi dežela, ki je pred posledicami vojne obvarovana, je to Jugoslavija Seveda se tudi tu poznajo rahli sledovi vojne vihre, toda potniku po Jugoslaviji se nudi vtis, da je ta zemlja v zadnjih šestih, sedmih mesecih utrpela najmanj izprememb v gospodarskem in javnem življenju. Politika nevmešavanja ni za Jugoslavijo nova. Traja že od časa, ko se je v njeni soseščini okrepil nemški narodni socializem. Takoj po izbruhu vojne je Beograd proglasil striktna nevtralnost. Zasluga Jugoslavije je, da je umela zadnja leta urediti svoje gospodarske probleme ter je z Nemčijo in ostalimi sosedami navezala dobre trgovinske od-nošaje. Seveda je tudi v Jugoslaviji opaziti sledove pripravljenosti za vsak primer. Vpoklicani so letniki pod orožje, po ulicah prestolnice korakajo strumni rekruti. Meje so utrjene, tudi politično je vlada izredno okrepljena. Nabava nekaterih surovin v tujini je sicer Kultura Kipar Karel Putrih (K razstavi Mušič-Putrih v Mariboru). V nedeljo, 31. t. m. dopoldne se odpre v mali (beli) dvorani Uniona na Aleksandrovi cesti kolektivna razstava dveh naših mladih, izredno nadarjenih likovnih umetnikov, akad. slikarja Zorana Mušiča in akad. kiparja Karla Putriha. Počim je Mušič v Mariboru dobro znan, ie Putrih kot Ljubljančan večini nov. Putrih je bil rojen v Ljubljani ter je lam tudi študiral srednjo tehnično šolo, kjer je dobil prvo kiparsko podlago pr: Prof. Bernekarju in prof. Repiču, diplomiral pa je na akademiji likovne umetnosti V Pragi. Tri leta je študiral pri prof. Spanielu kiparstvo in medaljerstvo. nato ie prestopil k znanemu češkemu kiparju Prof. Kafki, odšel še v Italijo in za nekaj ^sa v Pariz. Na mariborski razstavi bo imel tudi nekaj plastik izza praške -dobe. Umetnik se je uveljavil tako doma kakor v tujini ter dobil na raznih natečajih več prvih nagrad. Zadnja leta je bil edini slovenski slikar, ki je bil sprejet na razstave jugoslovanskih umetnikov v Beogradu. Pri nas bo razstavil okoli 20 plastik, ki so deloma nove, večinoma so pa bile že razstavljene v Beogradu, Ljubljani, Pragi (kjer je Putrih dobro znan) itd. Putrih je mimo tega odličen portretist z globoko razvitim čutom za formo in spada že sedaj med vodilne slovenske kiparje. Njegova razstava bo zato za Maribor pomembna kulturna prireditev, zlasti še, ker kiparstva v našem mestu še vedno pogrešamo, posebno na razstavah. Naše leposlovne revife »Ljubljanski Zvon« je stopil z dvojno 1. in 2. letošnjo številko v 60. leto izhajanja in je zato privzel naslovno stfan, kakor jo je imel prvo leto. To je ^e!ik in pomemben jubilej v naši revialm književnosti, katerega se spominja z Uvodnim esejem uradnik Juš Kozak. Bo-Sato je v tem snopiču zastopano pesništvo s pesmimi Iga Grudna (Pričakovale in Tiha Pesem). Mirana Jarca (Zamrznjeni ribnik. Sejalec v zimi, Slovenca pesem), Ivan Bračiča (Balada) Ant. Novačana (Borba z angelom, ki se bo še Jadaljevala) ter Vladimirja Pavšiča (In-l‘tna). Z leposlovno prozo so zastopani Ivo Brčič (Moji konji), Tone Šifrer (Dvorni norec svoje duše) in Anton Novačan (komedija »Ampiktionije ali Janez Goligleb«). Objavljen je dalje govor O. Župančiča ob dvajsetletnici univerze v Ljubljani, nekrolog K. Dobide Pavlu Grošlju, študija B. Tuška »Naš kmet in njegova zemlja«, esej B Krefta »Krleže-ve lirične samoizpovedi«. B. Borka študija »Arne Novak« ter odlomek B. Krefta študije »Pujkin in Shakespeare«. P. Ši-vic poroča o glasbi, B. Rudolf kramlja o Boschu in Brueghellu. zvezek pa zaključujejo književne ocene. »Sodobnost« prinaša v svoji leto- šnji 3T. številki L. M. Škerjanca razpravo o razvojnih pogojih slovenske glasbe, Igo Gruden je prispeval pesmi »Labudja« in »Ljubim«, Lili Novy pa »Speči materi«. S prozo sta zastopana Prežihov Voranc (novela »Vevernik«) in Milan Šega (povest »Arnohovi«, ki se bo nadaljevala). Žj razpravlja o opciji na južnem Tirolskem L. Novy piše o Vidi Tauferjevi in njenih pesmih, L. ocenjuje Kidričevo »Ziosovo korespondenco«, F. Mesesnel poroča o ljubljanskih razstavah likovne umetnosti ter o ilustracijah Milčinskega »Trdoglava in Marjetice«, frb pa piše dalje nekaj misli o gledališču. V »Polemiki« razpravlja J. Vidmar o aferah ljubljanskih mestnih književnih nagrad, A. Kos o vprašanju »Slovenci in politika«, -šk-o knjižici »Carniola Italiana«. -tk- o zapoznelem svobodoljubju (v zvezi s svoječasnim uvodnikom g. V. S. v »Jutru), -žj- pa o interfakultetnem zavodu za zamejske Jugoslovane. »D e j a n j e« je v 3. številki III. letnika posvetilo uvodnik srednji Evropi, ki ga je napisal Edvard Kocbek. Pesmi so 'prispevali: Anton Vodnik (Pesem o smrti), Cene Vipotnik (Bedna pesem) in Leopold Stanek (Zlati voz in Beseda), prozo pa samo Bogomir Magajna (Legenda o Mariji dojilji). Med ostalim gradivom so P. L. Landsberga razprava »Vojna in mir«, V. Smoleja »Kje je resnica o Poljski?« in Janeza Gradišnika »Finska« Leopold Stanek poroča o ljubljanski drami v sezoni 1939-40.. B. Grafenauer o Malovi zgodovini slovenskega naroda, F. Stelč o Mesesnelovem Janezu 'in Juriju Šubicu, A. Pirnat o Glonarjevih »Starih žalostnik«, V. Novak o Isačenkovem uvodu v ruščino in J. G. o Zajčevi »Problematiki inteligentnostnih testov.« vendar je dobiti po trgovinah še vse, kar si poželiš. Cene so se za 25 do 30% povišale, pri nekaterih uvoznih predmetih tudi za 50 do 100%. Kljub vojni se še zdaj zanimajo tujci za Jadran in njegove lepote. V duševnem pogledu ni zapustila vojna v Jugoslaviji nobenih sledov. Južnoslovanski narodi, ki so v preteklosti prelili potoke krvi, so prišli do spoznanja, da ni vredno za tuje interese ogražati svoj dom. Dosedanji rezultati vojne so pokazali, da se mora vsak zanašati le na svojo moč. Potnik po Jugoslaviji bo zatos povsod naletel na soglasno mnenje, vzdržati v popolni nevtralnosti do kraja. Branili pa bodo državo do skrajnosti, če bi jo kdorkoli napadel. V resnih trenutkih so rešili v Jugoslaviji celo notranjepolitična nasprotstva. Jugoslovanska javnost gleda dogodkom v realističnem smislu v oči. Nihče ne ve, od kje bi lahko prišla nevarnost, toda vsi so pripravljeni nanjo tako duševno kakor materialno. Jugoslavija je mirna, toda pripravljena na vse.« NE SLEPIMO NARODA Z VELIKOPOTEZNOSTJO! Slovenci imamo poleg bojazljivosti, pohlevnosti iri lenobe tudi veliko napako »velikopoteznosti«, piše »Slovenska zemlja«. Bolezen velikopoteznosti se je začela menda z dayo-rijo »Od Urala do Triglava«. Namesto da bi sešteli, kaj smo zase napravili, smo se pri vsaki priliki širokoustili. Ko so veliki narodi risali nov zemljevid Evrope in rezali po našem živem telesu, nismo imeli nikogar, ki bi bil za domovino postavil na noge pet oboroženih polkov. Svoje zadružništvo primerjamo danskemu, naša kmetijska proizvodnja pa je na zadnjem mestu. Imamo nič koliko knjig o umni živinoreji, kmet ima čimdalje bolj revna kljuseta in mršave krave. Naši kulturni varuhi hočejo Slovence seznaniti z vso tujo kulturo, slovensko leposlovje pa životari. Hočemo umetnostne galerije in akademije, narod pa ne dobi niti domače obhajilne podobice. Razni stomilijonski načrti so opisani po naših listih, Ljubljana pa še poštenega stranišča nima. V resnici pozidana preprosta hiša je za zdaj več vredna, kakor vsi načrti gradov in palač, ki zanj ni denarja. Najprej je treba najti izhod iz politične in gospodarske revščine, vse drugo mora počakati Bodimo stvarni in delavnf ter fie slepimo naroda z velikopoteznostjo.« ZBOROVANJA SDS V DALM ACIJI V prazničnih dneh je sklicala SDS zborovanja v Vrliki in Šibeniku. V imenu vodstva iz Zagreba je na obeh sestankih govoril Milan Durman. Naglasil je. da ljudje, ki so proti sporazumu, niso hoteli nikoli ne Srbom ne Hrvatom dobro. Zato mera biti SDS vprav danes najaktivnejša ter prepričati srbski živelj, da mu od sporazuma ne preti nobena nevarnost. V imenu dalmatinskih Srbov je govori! kmet Ardalič ter naglasil da so bili oni vedno za sporazum, ki so ga zaradi raznih Spletkarjev sprejeli kot olajšanje. Kmet je danes tu lačen in siromašen, treba mu je pomagati. Pomoč revnim krajem med Kninom in Ninom je premajhna. Treba je reorganizirati prehranbeno akcijo, ki jo mora država povečati. Nov.ce Žalostna Velika noč v Celin leta 1798 Po zgodovinskih podatkih .ie mesto Celje v starih časih zadelo več raznih nesreč. Izmed vseh nesreč pa so bile za mesto najhujši požari, ki so mesto večkrat popolnoma uničili. Prvič je mesto zapadlo požaru še za celjskih grofov le,a 1448. Temu požaru jih je sledilo še mnogo ki so mesto ponovno popolnoma ali deloma vpepelili. Tako je pogorelo mesto leta 1502 na drugo nedeljo po Veliki noči, požar se je bil vnel dopoldne med 9. in 10. uro. Prav tako je mesto mo^no poškodoval požar leta 1510 in leta 1534, ko je celo mesto popolnoma pogorelo, dočim je leta 1546 podlegla požaru tretjina mesta. Nov požar je zabeležen v letu 1862. Mnogo hujše je bil požar leta 1687. ki je naveden tako v zapisnikih celjskega iti laškega občinskega sveta, kakor tudi v krstni knjigi. Požar je izbruhnil 2. julija ob 4. uri popoldne v hiši strojarja in jermenarja Krištofa Mosberga pri Graških vratih. Ogenj se jc širil s tako naglico, da je bilo vse mesto v kratkem času v plamenih in je skoraj popolnoma zgorelo. Ostalo je samo malo stavb: župna cerkev, grofija, grad (sedanja vojašnica) in nekaj malih hiš nepoškodovanih. Na minoritski cerkvi, sedanji Marijini cerkvi, sta se zrušila o>ba zvonika in v samostanskem hodniku je zgorelo 170 sodov moke, ki so jo bili spravili za slučaj vojne s Turki. V mestni hiši so zgorele tudi mestne listine. Sto let pozneje, 3. decembra T789, je izbruhnil požar v hiši usnjarja Jurišiča v Dolgi, sedanji Gosposki ulici ter uničil 11 hiš. Nov požar je divjal v mestu 7. februarja 1794. ki je uničil 13 hiš. Najsilnejši požar pa je izbruhnil 5. apr. 1798 na veliki četrtek ob 9. uri zjutraj in sicer v minoritskem samostanu. V poslopju je ležalo mnogo bolnih vojakov vojske, ki se je bila vrnila iz Italije, njihove tornistre s pa-tronami pa so bile spravljene pod streho. Samostanske dekle so baje pekle ribe. ki so jih metale žive v gorečo mast. Glomazeče živali so razmetale na vse strani mast, ki se je vnela. Ogenj je udaril skozi dimnik na streho, ki je pričeta goreti.’ Veter je raznesel ogenj na lesene strehe po mestu. Opat je bil ravno stopil iz zakristije, da bi opravil obred umivanja nog. ko so se ljudje na klic »požar« razkropili. Zgorelo 192 hiš, nepoškodovane j so ostale samo 4 hiše. Zgoreli sta Uidi farna j | m minoritska cerkev. Celotno škodo na po- : ] slopjih so cenili na 231.900 goldinarjev, na živilih pa na 109.717 goldinarjev. O tem ve-1 likem če.rtku se pripoveduje da je bil zelo j iep spomladanski dan. Neki pekovski mojster na sedanjem Glavnem trgu je prav zadovoljno opazoval Celjanke, ki so pridno nosile ; v pekarno v peko velikonočne potice. Vse i ! je pričakovalo prav lepili praznikov. Blisko-; vito se je raznesla vest' o požaru, ki je; i Celjanom povzročil nepopisno gorje. V starih J zapiskih se čita, da se je na veliko noč vršila | | služba božja v cerkvi sv. Duha ob sedanji i Mariborski cesti, ker so bile v mestu vse , cerkve uničene. Obupani Celjani so klečali J v cerkvi in zunaj nje ter silno plakali čez ! svojo nesrečo. Kronika pripoveduje o tem! požaru še, da se je naivečja nesreča ob tej priliki zgodila v Mlinarski (sedanji ulici dr. Gregorja Zer.ava). Tam so našli v hiši čev-jarja išandorja 6 sežganih mrličev, starega evljarja Martina Šandoria njegovo ženo in 4 otroe. K tej hiši se je ves splašen prijokal 8 let stari iantič, ko ie zagledal s rašni ogenj. Šandorjevi so ga vabili v hišo. Že je stopil na prag hiše- ko ga prime zaroko 71etna hčerka zlatarja Barbara Kopi, ga odpelje proč in reši tako gotove smrti. Ta fam je bil Franc Schneider poznejši visoko učeni opat celjski. Po tej žalostni Veliki noči so Celjani dolgo prenašali težko breme, ki jim ga ie naložil *,ožar. Mesto pa se je vsled pridnosti svojega prebivalstva in pomoči od zunaj zopet dvignilo iz ruševin ter se vedno izpopolnjevalo in zraslo do danes ponosnega belega iti veselega Celja ob Savinji. ' Milan Cetina. Koliko jih e našlo grob v Kolpi pri Ozlfu? Razbite vagone in lokomotivo, ki so jih dvignili iz vode, so naložili na vagone ter jih prepeljali deloma v Maribor in Ljubljano. Obenem je reševalna komisija znova poklicala iz Sušaka oba potapljača, da bi preiskala teren v vodi in dvignila morebitne žrtve, v kolikor jih ni odnesla voda. Potapljača sta prišla včeraj opoldne na kraj nesreče in sta popoldne začela z delom. Doslej so potegnili izpod razbitin in iz vode 9 žrtev, ki so jih tudi vse identificirali, ne ve pa se, kaj je s sledečimi 16 osebami, ki so se peljale z vlakom proti Metliki in ki se še do danes niso nikjer javile. So to: Rafael Rale ja, sluga iz Karlovca, Milfa S e n t i č , trgovski pomočnik iz Rosalnice v metliški okolici, Ante Rup en a iz Mirne peči v novomeškem okraju, Ivan Penič iz Karlovca, Bara B*r u n s k i, služkinja iz Zakanja, Marijan Gorišek, dijak po- morske šole v 3akru in doma iz Tržiča, Joža Selnik iz Črnomlja; delavci iz Jezeran, ki leže v bolnišnici v Karlovcih, trdijo, da pogrešajo dva izmed svojih tovarišev; prav tako nihče ne ve, kaj je z usodo sedmih žensk iz Žaka-nja. Včeraj sta potapljača dvignila novo žrtev, pri kateri so našli legitimacijo, ki se je glasila na ime Matevž Gorenc iz Št. Janža na Dolenjskem. Vse kaže, da truplo, ki so ga že pokopali pod tem imenom, ni bilo truplo Matevža Gorenca, ampak njegovega tovariša, ki se je vozil z njim. Popoldne sta potegnila potapljača izpod grušča truplo, pri katerem so našli dokumente na ime Ivana Š p o 1 j a r i č a iz Št. Vida nad Ljubljano. Med prazniki so progo toliko popravili, da je v torek zjutraj že vozil prvi vlak iz Novega mesta proti Karlovcu. Katero vodo bodo pili Ptujčani? GOSPODARSKI RAZVOJ MESTA JE POVEZAN S PITNO VODO — KOD VSE SO ISKALI VODO ZA PTUJ? —VURBERŠKI GRAD BO IZPOD JEDLA VODA — IZVIRI PO OBRONKIH SLOVENSKIH GORIC SO PRENEHALI — STROŠKI ZA VODOVOD S HAJDINE SO PRERAČUNANI NA 3 MILIJONE * DINARJEV Ptuj se bo utegnil v bodočnosti zaradi j liajajo v poštev sledeči predeli, v katerih ..godne gospodarsko-zemljepisne lege izvira pitna voda: Sp. Grajena, Vurberk, mnogo bolje razviti kakor doslej. Z razvojem pa je ostro povezan tudi problem preskrbe mesta s pitno vodo. Prebivalstvo zajema vodo iz domačih studencev, ki dobivajo variabilno vodo samo s kopne strani. Dravska voda ne prodira v vodnjake, ker sta — sicer prodnati obali — in dno struge postali zaradi neprestanega napljavljanja gline in drugih naplavin, ki jih v kalni in umazani vodi Drave ne primanjkuje, popolnoma nepropustni. (Podobno je pri nekaterih gorskih rekah in reki Po v Italiji). Za gradnjo in napeljavo vodovoda pri- Nova Krčevina pri Vurberku, predeli, ki leže ob Dravi pod Vurberkom. Mestni vrh in Sv. Urban. Ti kraji so precej zarasli z gozdovi in tam, kjer so njive in pašniki, tudi precej naseljeni. Sestoje se iz konglomeratov mlajše terciarne dobe peščenca in proda, ki slone na glinastih, ali škriljastih slojih laporja. Vremenskim izpremembaoi izpostavljeni sloji konglomerata hitro razpadajo in propuščajo vodo. Ker najdemo vmes tudi tanke sloje kremenjaka in apnenca, vsebujejo te vode precej apnenca. V Sp. Grajeni izstopa v konglomeratih zasilno zajet izvir. Temperatura vode se giblje med 10.8° do 12.2° C. Vendar vsebuje premalo vode za vodovod, ki bi oskrboval Ptuj s pitno vodo. V Novi Krčevini pri Vurberku in na Vurberku je v območju gozdnatega in znanega brega Grmada več vodnih žil. Vendar se vodovod ne bi obnesel niti tedaj ne, če bi izvire združili. 1. imajo ivziri premalo vode, komaj 3—4 1 na sekundo, medtem ko rabi Ptuj najmanj do 7 1 pitne vode na sekundo; 2. predolg bi bil cevovod (do 14 km); 3. previsoki bi bili gradbeni stroški in 4. gradnjo bi ovirale neugodne vodno pravne in zemljiško posestne razmere. Na vurberških pobočjih, ki leže proti Dravi, pronica voda ob stikališčih konglomeratnih slojev, ki leže na bazi laporja Radi tega se pojavljajo na teh mestih zemeljski plazovi in prihaja do krušenja skal. Za odvajanje vode-bi morali izvrtati rove, ker grozi celo gradu Vurberku, da bo nekega dne pronicajoča voda izpodjedla zidove ter se bo grad sesedel ah porušil. Dalje so izviri v »Globok: grabi« pod vurberškim gradom. Ali tudi s tenn izviri je podobno. Nat-o so izviri v Mestnem vrhu (pri Schvvabovem ribniku) in pri Sv. Urbanu, ki pa imajo prav takf j premalo vode. I Tako je raziskovanje vodnih izvirov ob levem bregu Drave, iz Slov. gor c ah, pokazalo, da je s te strani nemogoče računati na zgraditev vodovoda .11 enotno oskrbo s pitno vodo. Nasprotno pa je na Zg. Hajdini na vznožju mariborske ceste pri šoli vse polno manjših in močnejših izvirov. Del te vode se izteka v Studenčnico, del vode pa stopa na dan na dnu potoka v obliki žuborečih izvirov, okoli katerih se tvorijo majhni kupi peska in blata, k; imajo obliko vulkanskih žrel. Temperatura te vode se giblje okoli 10° C, ki tudi odgovarja povprečni letni temperaturi mesta. Tudi kemični sestav vode je zelo povoljen. Vsebuje precejšnje količine klora, magnezija, solitra in ima nad 10 trdotnih stopinj. Že dva sama izvira dajeta 8 1 vode na sekundo, ki bi tudi zadostovala ' ptujskim potrebam. Pri tem pa bi morali najprej pokupiti okoli izvirov ves teren in ga pogozditi, izvrtati rove, da bi se ugotovila višina gladine podtalne vode in smer njenega toka. Vnaprej bi morali onemogočiti vsako onesnaženje vode. Iz enega ali dveli rovov bi z lahkoto črpali za mesto do-voljno količino vode, ki bi bila gotovo tudi kemično in. bakterijološko brezhibna^ Napeljati bi se moral seveda 5—6 kni dolg cevovod, po katerem bi se črpala voda čez Dravo v Ptuj v primerni višini ležeč rezervoar. Dovolj vode za ptujski vodovod bi mo^ gli črpati tudi na zamočvirjenem ozemlju okoli Turnišča. Temperatura te vode pa je previsoka. Za vodovod, ki bi bil napeljan izza haj-dinske šole preko dravskega mostu v velik rezervoar za gradom, in za raz^ peljavo so že davno izdelani podrobni načrti, za njih realizacijo pa bi bilo potrebno nad 3 milijone dinarjev. Toda doslej se še ti'načrti niso pomaknili z mrtve točke, ker mestna občina kljub neštetim prošnjam na državno in bansko upravo še ni mogla dobiti potrebnega posojila. V interesu vsega prebivalstva pa je, da se z akcijo za zgraditev vodovoda ne odneha. o Brzi vlak, ki prihaja iz Madžarska na Pragersko ob 2. uri popoldan, ima daii za dnem do štiri ure zamude. o Občinska tehtnica na Pragerskem se bo vendarle gradila. Z delom bodo pričeli začetkom meseca aprila. o Na (ri mesece zapora je bil obsojen na tajni razpravi pred mariborskim okrožnim sodiščem Ljotičev pristaš posestnik Alfonz Šarh iz Lobnice pri Rušah. Zagovarjali se’je moral zaradi razširjenja letakov. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN To je bilo v prvem letu njunega zakona. In Bill sc poslej ni mnogo jzpremenil, četudi jo je puščal po več mesecev samo, ker je ni mogel vzeti s seboj k divjim plemenom v Kongo ali še globlje v Afriko. »Vse to delam zate, Liza,« ji je večkrat rekel. Zbrati,moram kup denarja, da bova mogla brezskrbno gledati v bodočnost. Potrpi, draga Liza. Zdaj grem poslednjič na tako dolgo pot.« Spominjala se je tudi, kako ji je nekoč dejal, da si je mož sam kriv, če mu v odsotnosti tekmec odpelje lepo ženo. Ce bi prišlo do najhujšega ter bi Bill za stvar izvedel, bi ga opozorila na njegovo izjavo. I11 končno: če bi bilo še tako hudo, Bill.je nikoli ne bi pustil, da bi morala od gladu umreti. Zdaj pa... no, nekako se bo pretolkla tudi skozi sedanjo zadrego. Lačna in trudna je bila. I11 kako kruti sta bili obe ženski, še k Filipu je nista pustili. O, kako grdo je ravnal Filip, ko jo je tako naglo zamenjal z drugo ženo. Grizla je čokoladne bonbone, ki so jih slano namakale solze, ki so ji med vožnjo še vedno polzele po licih. Ulemsou se je medtem vrntki v kočo. 51 Sedla je za nekaj časa, popolnoma izčrpana. Dogodek jo je precej strl, toda čutila se je še vedno dovolj močno, da more obvladati ves položaj. Svojemu možu ni ničesar očitala. Naj je storil kar koli; kar je bilo, je bilo. Ko sta se spet sešla po dolgih letih, sta vendar pričela z novim življenjem. Grehi preteklosti ne smejo skaliti njune sedanje sreče. In Filip je bil v ostalem silno oslabel — kot nemočen otrok, ki potrebuje varstvo in nego. In ona ga bo obvarovala vsega hudega! Nobenega dvoma ni, da bi mu ne postregla z vsem, kar je v njeni moči. Velika ljubezen, ki je dobila v tem trenutku materinski nadih, je spet vzplamtela v njej. Filip je sedel na postelji, na čelu je imel šop razmršenih las. Gleni sc je zdel v beli bolniški srajci še tako mlad in neizkušen. »Kdo je bil?« jo je vprašal, »slišal sem, kako je odhajal izpred naše hiše avtomobil.« • »Ah — eden izmed naših sosedov je prišel povprašat po tvojem zdravju.« Kljub rdečici, ki ji je zalila obtaz, rmi je «*n»pm»n.ttlttsoiii dejala luž. »Kateri?« je poizvedoval dalje in zelo nestrpno. »Gospa Weilamova. Niti v hišo je nisem povabila. Gotovo bi te s svojini klepetanjem vznemirila.« Za Glen so bili to silno težki trenutki. Iz vsega srca je sovražila laž. Filipu ni upala pogledati v oči, pač pa se je srečala s pogledom sestre Helene, ki ji je prikimala. Da, ta ženska mora biti o stvari poučena. Tudi ona je lagala, ko je opozarjala Elizo Oli-verovo na zdravnikovo prepoved, ki si ji je bila gladko izmislila. »Well — in zakaj me nisi prišla vprašat, ali bi ne hotel videti gospe Wella-move,« se je Filip spet razburjal. »Kako neprijetno je tu ležati ves dan in gledati okoli sebe vedno iste obraze. Sama veš, kako dobro de človeku nekoliko izpre-membe.« »Ob petih pride Michell,« ga jc skušala Glen pomiriti. »Ta dolgočasni Škot! Sicer pa mislim, da ne prihaja k nam zato, da bi mene obiskal. S teboj rad govori, kar sama dobro veš!« »Iz' domovine so prišli časopisi, File. Naj ti iz njih kaj prečitam?« »No,« je Filip precej nevljudno prikimal. * Filipu se je zdravje le polagoma vračalo. Nihče si ni mislil, da se bo stvar tako zavlekla. Šele proti koncu meseca je poseje. Ifrraftipm je snet »si.-*, čel hoditi po farmi, zelo slab in živčno docela izčrpan. Toda dnevi so minevali, ne da bi se Filipovo zdravstveno stanje vidno izboljšalo. Dušil ga je hripav kašelj in brez teka je bil. Na farmi je delo precej zastalo. Do-nald Macgregor, sin sosednega farme rja, je sicer vsak dan prihajal na Kilitna Nan-go ter nadziral delavce, vendar pri delu ni bil tako vešč kot Filip. »Zdi se mi, da potrebujete izpremembo zraka in okolja,« je nekega dne Macgregor dejal Filipu in Gleni. »Nekam bi morala oba. Dokler se ne vrneta, ostanem na vajini farmi. Oče me doma ne potrebuje. Odkar se je bil vrnil iz domovine, je kot pomlajen in hoče vse sam narediti.« Nekaj dni nato je sam zdravnik postavil isti predlog. »Gospa Castlejeva, vaš mož mi ni všeč, bolezen se nikamor nJ gane. Še vedno ima zelo slabo srce. Višina mu ne bo pamagala. Za nekaj časa bosta morala v nižino. Izlet na obalo bi vama zelo koristil. Pa tudi vi sama sto potrebna okrevanja.« Sprva sta bila v zadregi, končno Pa sta se le odločila. Glen je sklenila, da mora Filip k morju, morda v Mornbas. Največ skrbi ji je delala farma; kar tako je vendar ne more prepustiti popolnoma tujim ljudem. Toda Filipovo zdravje i8 nad vse! fDaljeJ Čebelarstvu bo treba posvetiti večjo skrb Slovenci smo priznani čebelarji. Ta panoga našega kmetijstva se omenja po-gostoma že izza naše starejše zgodovinske dobe. Raznovrstne freske na kranji-čih (panjih) po nekaterih naših muzejih pričajo, da je nekdaj naše ljudstvo posvečalo čebelarstvu veliko skrb. Vse to pa danes med našim kmetskim ljudstvom na žalost vedno bolj izginja in prevladuje pogrešno prepričanje, da se ta panoga v našem kmetijstvu ne splača in da ne donaša toliko dohodkov, da bi bil plačan trud in čas, ki ga je treba uporabiti za čebelarstvo. V zvezi z vprašanjem pospešitve čebelarstva do one višine, ki bi nudila ugoden gospodarski pripomoček je v prvi vrsti potrebno, da se naše kmetsko ljudstvo nauči umnega čebelarstva potom strokovnih tečajev, ki bi jih naj prirejala banovina in to predvsem za kmetsko mladino v zimskem in poletnem času. S temi tečaji bi se naj prikazalo našemu ljudstvu pravilen način umnega čebelarstva, o katerem mnogi sedanji čebelarji niti nimajo pojma in ravno v tem tiči glavni vzrok, da še ta panoga ni zavzela po naših kmetijah one veljave kot bi bila potrebna in možna že radi prirodnih prilik podeželja. Za dvig čebelarstva bi naj v večji meri skrbele že obstoječe čebelarske zadruge, ki bi bile potrebne tudi izdatnejših podpor banovine. Dvig našega čebelarstva na rentabilnejšo višino je mogoč predvsem le s spodbudo in pomočjo javne uprave, ki pa so z ozirom na možnosti koristi našemu kmetijstvu s to panogo skrajno potrebne. Tlakovanje ceste v Gor. Radgoni Na občnem zboru tujskoprometnega in olepševalnega društva v Gornji Radgoni je poročal delegat občine Joža Hrastelj, da je za tlakovanje banovinske ceste skozi trg od proračunske vsote okrog 1,900.000 din nakazan za izvršitev prve etape predvidenih del znesek din 1,000.000. Vsa ta dela je izdražila tvrdka Slograd iz Ljubljane in bo pričela s tlakovanjem 1. aprila. V prvi etapi bo izvedeno tlakovanje od obmejnega mosta čez Muro mimo carinarnice po Spodnjem grisu do vile notarja Požuna ter od trgovine Pavla Benka do postajnega poslopja. Del ceste med vilo notarja Požuna in trgovino Pavla Benko začasno ne bodo tlakovali, ker bo na tem delu oster ovinek sčasoma odpravljen z regulacijskim načrtom. ■ Tudi delovanje tujskoprometnega in olepševalnega društva je bilo uspešno, o čemur je podal predsednik inž. Vladimir Knez obširno poročilo. Zgrajen je bil ob Reki Muri obrambni nasip od obmejnega murskega mosta nizdol do železniškega mosta v daljavi 500 m, s čimer so odvrnjene preteče poplave, ki so se vrstile doslej vsa leta. Tudi prostor pred farno cerkvijo dobiva popolnoma drugo lice, iz parka ob Muri so odpravljene stare barake ih postavljena moderna in velika tržnica in zgrajena obenem tudi javna stranišča, nadalje postavljene klopi, obnovljeni spomeniki in izvršeni razni nasadi. Blagajniško poročilo, ki ga je poda! dr. Karl Š a b e c izkazuje 5162.75 din dohodkov, izdatkov pa 2118.65 din. Izvoljena je bila nova uprava: predsednik inž. Vladimir Knez, tajnik dr. Milko Brecelj, blagajnik dr. Karol Š a b e c, odbornika Rudolf K o 1 e r in Alojzij J u r š a , nadzorni odbor Alfred Kos, Janez Lančič in Janko Sven-š e k. Celje c Odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlim vojakom jc bilo na velikonočni ponedeljek dopoldne, na Teharjih pri Celju. V spominsko ploščo so vklesana 101 imena padlih. Odkritja spominske plošče so se udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti iz Celja. c Uradni dan Zbornice TOl v Ljubljani za Celje in celjski okraj ho v torek 2. aprila od 8. do 12. predpoldne v posve,-lovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. c Smrtna kosa. Na Krekovi cesli 18 v Celju je umrla hčerka mestnega delavca Jožica Kvartič. e Popravimo! V petek smo poročali o napadu Franca in lvake Pal ir na Marijo Malej. Preiskava pa je ugotovila, da Franc in Ivanka Palir Malejeve nista napadla. c Žrtev streljanja. 2!) letni sin posestni-] ka Ivan Medved iz Nove vasi pri Celju je streljal s petardami. Ena je eksplodirala m mu poškodovala roko. — 11 letnemu sinu dninarja Konradu Lešniku iz Arje-vasi pri Petrovčah jc pri streljanju s karbidom pognalo naboj v čelo ih ga poškodovalo. — 18 letni delavec Alojz Tratnik iz Lave pri Celju se. je peljal s kolesom. Mod vožnjo mu je v roki eksplodirala raketa in mu raztrgala roko. — 17 letnega delavca Leopolda Somu iz Ostrožnega pri Celju jc karbid pri streljanju opekel po glavi. c Klub slov. kolesarjev v Celju ima redni občni zbor 28. 1. m. v gostilni ,,Pri Angelu". e Kronika velikonočnih pretepov in napadov. 24. t m. ponoči so se na cesli v Trnovljah, pri Celju stepli fantje. V pretepu je neznanec sunil z nožem v hrbet .'ib letnega sina posestnice Ivana Stepišnika iz i Trnovelj in 25 letnega delavca Vinka Pritožnika iz Trnovelj. Oba sta dobila težke poškodbe. — 22 letnega delavca Albina Martinčiča iz Žebnika pri Radečah, jc v neki gostilni na Jaglonki napadel neki Karel Strniša in ga z nožem dvakrat zabodel v glavo. — 21 lelnešga sina posestnika Antona Mohorka iz Trličnega pri Rogatcu, je Rok Rele. iz Donačke gore napadel in ga z nožem zabodel v hrbet in vrat. ■ V Nezbišah pri Pristavi so se stepli fantje. V pretepu sla bila težko poškodovana 33 letni sin posestnice Ivan Stres in Iti letni sin posestnice Leopold Stres. Prvi je dobil vbodljaje z nožem v glavo, prsi in levo roko, drugi pa strel v prsa. vbodljaje '■ nožem pa v glavo, prsa in levo roko. e Vodovod bodo zgradili v Razgorju in Dolu pri Frankolovem. Proračun znaša '2X1.000 dinarjev. c Novi grobovi. 45 letni služkinji Mariji Plahuta iz Slope pri Laškem .je v neki celjski gostilni postalo slabo. Zadela jo je kap in je na mestu umrla. Na Sp. Hudinji - Za eno je gotovo: ob Renu so puške nabite in sablje nabruše-ne. Bomo še dolgo čakali? Poštar: — Zdi se mi, da }e tu notri peklenski stroj. Za vsak slučaj, pustimo paket Jše^24 ur tu ležati... Vžigalice je hotel skrajšati Russel La-thain, šef angleškega ekonomskega oddelka pri vladi, češ da bi Anglija na ta nafcin pridobila več tisoč ton lesa. NI uspel, ker, so stroji vsi prirejeni za sedanjo dolžino š*bic in bi bila preureditev predraga. 650 km na uro napravijo ameriška vojna letala tipa Curtis, model 81, k; jih je Anglija naročila v USA za tri in po! milijona funtov šterlingov. Sviral je na piščal, ovce mu ie pa medtem raztrgal vlak. Tako je bilo blizu Giatnpina, pri postaji Roma-Albano. Pastir je izgubil na ta način 20 ovc. Sveto pismo je prestavljeno na 180 jezikov. Psa ie rešil iz karantene bivši angleški poslanik v Berlinu, Neville Hender-son. Ko je 7. septembra lani prišel v London, je moral po zakonih pustiti psa v izolirnici. Zdaj je zvesto žival, ki ga jo tSto zelo vesela, spet vzel iz nje. Približno 45 cm poreže človek vsako leto svoje nohte. Galebi so napadti ribiški avto v nekem danskem pristanišču. Šoter se je bi! za tnenutek odstranil, na avtu so bili razni ostanki rib, ki so jih znanke pomorcev z velikim truščem odnašale. W00 stopinj Celzija znaša temperatura gorečih oblakov nad ognjeniškimi žreli. Izumitelj torpeda, pa slab trgovec Torpedo ima velevažen pomen v sedanji vojni. To strašno pomorsko in zračno orožje je bilo dolgo konstrukcijska tajna. Iz švedskih virov se zdaj izve, da je bil pravi izumitelj torpedov švedski inženir Anton B. Zandahl. On je s svojo iznajdbo napravil 1864 prvi poizkus nar jezeru Hammarby. Več tisoč ljudi je opazovalo spretnost izuma ,ki je postal uso-depoln za človeštvo. Zandahl je bil talentiran inženir, pa slab trgovec. Švedska vlada se je sicer zanimala za njegov izum, ni mu pa branila, stopiti v stike z Rusi. Tem je zaupal razne svoje izume, tako tudi brzostrelno puško. Patente je prodal za smešno ceno 7000 rubljev, od katerih je prejel le 500. Inženir se je kesal da je stopil z Rusi v stike, predvesti je hotel ponovno svoj izum pred švedsko vlado, toda neki saboter mu je to onemogočil. Mož je postal divji, pisal je na vse strani obupna pisma, toda zaman. Iznajdba je šla svojo triumfalno pot, obogateli so zaradi nje drugi... Zgodba o srečki z milijonskim dobičkom Pred dnevi je umrl v Rimu star mož, ki je bil vse življenje samec. Ko se je še kot mladenič vozil z brzovlakom iz Rima v Turin, je sedela poleg njega mlada dama. Pripovedovala mu je, da je poro-.čena, da je pa njen mož zelo ljubosumen. Skrivaj je odšla od doma in potuje k bivšemu ljubčku v Spezio, da ji vrne lju-bavna pisma, ki bi jo utegnila kompromitirati, če bi zanje zvedel mož. Ko je bila Spczia že daleč, je opazil mladenič, da je ostala na klopi poleg njega torbica. V njej ni bilo drugega kakor dve srečki državne loterije. Vzel je torbico s seboj in ker ni vedel za naslov dame, jo je pridržal. Ce bi dal objavo v oglase, bi zve- del ljubosumni mož za skrivnostno pot svoje življenjske družice. Nekaj dni potem je /adela ena izmed srečk milijon lir. Mladenič je denar obdržal. Slutil je, da je morala biti dama v zakonu srečna, drugače bi se ne podala na pot po pisma. Tako bi ji tudi milijon ne mogel odtehtati nesreče, ki bi nastala lahko zaradi moževe ljubosumnosti. Hranil je milijon, ker pa ni nikoli v življenju prišel v stik z nekdanjo potnico, je na stara leta napravil oporoko ter zapustil na dvajset enakih delov razdeljeni milijon revnim, možitve željnim rimskim dekletom ... Dinar k dinarju tudi v — smeteh Še bolj kakor pred sedanjo vojno so poživile potlej razne nabiralne akcije starega železa, cunj in drugih odpadkov. Ne le pri nas, tudi v bogati deželi Angliji ima dosti ljudi od tega zaslužka. V londonskem predmestju East Ham je nastala cela industrija za izkoriščanje smeti. Samo v zadnjih 10 letih so zaslu- Ves prestrašen odpre meščan vrala nekemu gospodu: — Rekli sle služkinji, da gre za življenje in smrt. Za boga, kaj se je pa pripetilo? — Nič hudega gospod. Sem namreč zavarovalni agent. * * Slikar Viljem Uusch je poloval po zemlji. Sreča! j« dva drvarja, ki sla sedela na deblu in kadila. Uusch je stopi! k njima: — Kad bi vaju narisal. C« bosla mirno sedela, bosla dobila vsak pel mark! Eden izmed mož se jc popraskal za tilnikom in dejal: — .Vesle kaj, gospod, dam vam dve marki, ec naju pustite v miru ... laponski oglar v spopadu z medvedom V pokrajini Saitama na severnem Japonskem ima oglar Aizuko Sano majhno trgovino z ogljem. Pred dnevi je šel v spremstvu nekega delavca iskati prostor za oglenico. V gozdu sta opazila na štoru majhnega medvedka, nista se zmenila zanj, ker tak pojav v tamkajšnjih gozdovih ni redek. Toda nekaj korakov dalje je, pridrvel orjaški medved in se zakadil v OBiarja. Ta se ga je ubranil s silnim udarcem v čeljust. Žival se je toliko »medla, da je oeiar utegnil naročiti to- varišu, naj poklice pomoč iz vasi. Branil se jc dalje pred napadi z japonskim džiu-džicu načinom borbe. Medved je rjul, se umaknil, pa spet navalil. Med bojem sta se odaljik od mesta, kjer sta se prvič spopadla. Šele besno rjovenje je pokazalo ljudem, ki so prihiteli na pomoč, sled. Oglar je bil že -na koncu svojih moči, pa tudi medved izčrpan.' Ljudje so ga pobili na tla in velika koža je biia nagrada drznemu oj?tefjH za neenak boj. žili ljudje, ki se bavijo s tem, skoro devet milijonov v našem denarju. Odkar se je začela vojna, se pa oblasti tudi zanimajo za ta posel. Prebivalcem East Hama nudijo s plakati, listi, predavanji in kinematografskimi predstavami navodila za racionalno izkoriščanje odpodkov. Lani so ljudje nabrali 307 ton steklenic, za katere so prejeli 2.200.000 din. Zdaj, ko se je podražil papir, ie mnogo povpraševanja po starih cunjah. Podobno organizacijo bodo uvedli po vseh večjih mestih Veiike Britanije. Neodvisna Grčija Grški narod je 25. t. m. slavil 119. obletnico svoje neodvisnosti. Bilo je 25-niarca 1821, ko je skromen duhovnik 'z Ahaja, vladika Germanos na čelu majhne čete zavzel župnijo sv. Jurija v Patrasu L v GRŠKI KRALJ JURIJ II. in s tem dal znak za začetek osvobodilnih bojev, ki so trajali dolga leta. Po mnogih odporih in težkih naporih ie bila Turčija primorana, priznati grškemu narodu samostojnost, ki so jo garantirale Rusija, Velika Britanija in Francija. Tako v balkanski kakor svetovni vojni in po njej jc prestala Grčija burno dobo raznih prevratnih dni, toda žilavi narod na čle-novitem polotoku je premagal vse težke preizkušnje in pod vlado spretnega Me-taxaso in kralja Jurija II. reorganiziral domovino. Grčija gleda danes s polnim zaupanjem v bodočnost, oslanšajoč se na disciplinirano vojsko. Njena prelita kri ni bila zaman in upor 1821 je prinesel narodu novo srečo in blagostanje. Baker izvažajo na veliko iz Zedinjenih držav. Kupec so tudi ntale nevtralne države, največ ga gre v sovjetsko Rusijo in na Japonsko. Francija je pred kratkim naročila 25.000 ton bakra. 500 romarjev je izginilo na poti skozi pustinjo v Meko. Na kamelah so zapustili mesto Hcdžas že pred mesecem dni, pa ni nobenega glasu več o njih. Ogromen kanal Dnjeper—Njemen so začeli kopati sovjeti. 30.000 delavcev je na poslu, pri Chlonimu na bivšem Poljskem so zastavili lopate za prekop, ki bo dolg 500 km. Kazni za slabe ocene so uvedli v državi Oklahomi, USA. Kdor se noče učiti ali pade pri izpitu, mora plačati določeno denarno globo. Skupne bogoslužne knjige bodo imeli v bodoče Srbi in Bolgari. Tako so sklenili predstavniki pravoslavne cerkve obeh Muhe kot antiseptično zdravilo. Že med svetovno vojno je odkril dr. Baer iz Baltimorca, da slina muhe »Lucille seri-que« leči rane. Zdaj so pozitivno dognali, da je slina te muhe izvrstno sredstvo proti bacilom. Osem dedov na pogrebu lOOletne matere! V Pontedecimo pri Genovi so te dni pokopali lOOletno mater, za katere krsto je korakalo tudi osem njenih sinov, ki so že vsi dedi. Učinek podmorniške vojne Velik del sedanjo vojne odteht.i gigantski boj za suro-^i vine. V tem igra trgovinska mornarica zelo važno vlogo. Relativno imajo Nor '■— — vežani največ trge _ .... ... . .. „ ...___ _ _ vinskih parnikov v prometu, po številu in lon.il jih sev«!, SfcSUfcgjfeiMafc-.g Angleži daleč pre-kaša jo. V pod mor- niški vojni jo izgu-__________________________________________ _ ________ bila Angleška doslej niti ne poldrag od- stotek svoje - vinske mornarice. ...... Gornji primer v krogu kaže odstotno razmerje dosedanjih izgub angleških J trgovinske mornarice ladij v primeru z ostalimi enotami njene I aiteufcMtfatte Maribor Razdelitev bombaža našim tkalnicam Na nedavni seji odseka za bombaž in statev v bombažnih tkalnicah, bi odpadlo svilo pri posvetovalnem odboru za tekstilno industrijo ministrstva trgovine in industrije ie bilo ugotovljeno, da je Narodna banka izdala domačim predilnicam za drugo trimesečje tekočega leta dovoljenje za uvoz 5,117.625 kg surovega bombaža. Če od tega odštejemo 10% za odpadke in po 500.000 kg prediva za kmečko predivo in za tovarne trikotaže ter nogavice, ostane za tkalnice še 3,500.000 kg prediva. Na statve do 110 cm 4/4 širine odpade 100% od povprečne količine, na statve U0—130 cm 6^4 širine pride 150%, na statve 130—150 cm 7/4 širine odpade 175%, na statve 150—220 cm 8^4 širine bi prišlo 200% in na statve preko 220 cm 12/4 širine 300% od povprečne količine prediva. Ce upoštevamo, da je v državi 20.000 na vsako statev povprečno 175 kg prediva za čas od 1. aprila do 30. junija 1.1. Za trimesečje od 1. aprila do 30. junija so predvidene naslednje količine prediva: za statev 4/4 150 kg, za statev 6/4 •225 kg, za statev 7/4 262.5 kg, za statev 8/4 300 kg in za statev 12/4 450 kg prediva. Ostanek bi služil za rezervo za obrtniške delavnice, za vojne dobave in za nepredvidene primere. Predilnice bodo dobavljale tkalnicam bombažno predivo po ceni 33.50 din za kg ico vagon predilnica. Motorizacija poštnega prometa S 1. aprilom bo uveden v Mariboru lokalni poštni avtomobilski promet. Obratovali bodo trije avtomobili. Avtomobili bodo dnevno dovažali pošiljke na kolodvorsko pošto: iz pošte Maribor 1 na Slomškovem trgu devetkrat, iz pošte Maribor 3 na Kralja Petra' trgu dvakrat in iz pošte Studenci enkrat; nabiralnike bodo izpraznjevali trikrat; razen tega bodo z avtomobili dostavljali pakete za vse mesto. Da bo mogoče pravilno iz- rabiti avtomobile v korist naslovnikov, prosi uprava pošte ceni. občinstvo, zlasti trgovce, industrijce in druga podjetja v Mariboru, naj bi šli poštnim dostavljačem toliko na roko, da jim pri dostavi paketov ne bi bilo treba dolgo čakati. Uprava pošte pozna težkoče naslovnikov, ki jih imajo zlasti z ocarinjenimi paketi, zato bo vsak nasvet radi hitrejše dostave paketov radevolje upoštevala. Kulturno delo našega delavstva KDM v Mariboru se je to sezono lotila nelahke naloge, tudi na polju dramske Umetnosti, namreč, nuditi našemu delavcu to, česar ne dobi pri predavanjih, niti Po kinematografih, ali v poklicnem gledališču, ampak edinole na delavskem °dru. V ta namen si je izbrala Šchureko-vo »Pesem s ceste«. Stvar je bila uprizorjena že na številnih odrih, vendar še ni izgubila na svoji lepoti. Razumljivo je, da so bili delavci tej stvari veliko bolj blizu kot marsikateri drug gledalec. Kdo bi le pozabil uboge muzikante, dobrega Krištofa, človeka z »zlato dušo«, Ano, tega preprostega in Pametnega dekleta, ki je njihova »mami« in ki skrbi zanje kot za svoje otroke. Ali pa vročekrvnega Miškota,'načelnika njihovega orkestrčka in njegovega tovariša Karla, ki si s steklenkami ruma sladi življenje. Naše delavstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je prav dobro razumelo to pesem, na katero so bila priklenjena srca, ki so si delila med sabo ne samo vesele trenutke ampak tudi težke preizkušnje življenja. Tako je zaživela med nami ta pesem s ceste pod dobro režijo Franca Kumra in s sodejovanjenr vseh požrtvovalnih igralcev. Želeli bi, da bi KDM polagal še več važnosti ravno na problem delavskega odra, ki bi naj izvrševal med našim delavstvom kulturno poslanstvo. Franjo Martinc odhaja iz Maribora Po velikonočnih praznikih izgubi mag-dalenska meščanska šola svojo najboljšo Pedagoško moč, dolgoletnega nastavnika Fr. Martinca, ki je po prošnji premeščen za ravnatelja meščanske šole v Valjevo. Njegove odsotnosti ne bo občutila samo meščanska šola, temveč tudi »Pedagoška centrala« in društvo »Šola in dom«, kjer se je nastavnik Martinc izvenšolsko največ udejstvoval.-Tudi revija »Popotnik« in »R o d i-t e 1 j s k i 1 i s t« ga štejeta med svoje so-trudnike, nastopal pa je tudi kot predavatelj na tečajih. Po diplomi na višji pedagoški šoli v Beogradu je služboval skoro poldrugo desetletje v Mariboru ter si pridobil lep krog prijateljev. Pri pouku in vzgoji v šoli je posvečal mnogo skrbi zlasti zapuščenim, revnim in zanemarjenim dijakom. Z njim odhaja v Valjevo tudi njegova soproga, ki je na podoben način vzga-jaki in učila dekleta na Cankarjevi meščanski šoli. Po rodu Srbkinja iz plemenite Šumadije se je gladko priučila slovenščine in postala prava Slovenka v šoli in doma pri svoji deci. V sredo jima pri rede tovarrši(-ice) poslovilni večer v rdeči 90bi Nabavljalne zadruge. Prijatelji. delo radvanjske hranilnice IN POSOJILNICE Na nedavnem občnem zboru Hranilnice in posojilnice v Radvanju, ki ga je vodil načelnik g. Steher Avgust, so poročila pokazala, da je ta zadruga delovala lepo in uspešno ter je srečno prebrodila denarno krizo. Nemalo zaslug ima za to tudi marljivo načelstvo, ki ga tvorijo posestniki llolnta-Steher Avgust in Špes Alojz. Denarna kriza je odtujila ljudstvo hranilnicam in posojilnicam in jc zlasti pri mladini varčnost silno padla. Zato bo treba podvojenega dela, da se vse tc kvarne posledice popravijo. Glasom bilance je razvidno, da jc Hranilnica in posojilnica dala izdatno podporo domačim gasilcem in Pdečemu križu. Ker daje posojila pod ugodnimi pogoji, Po nizki obrestni meri in z malimi Upravnimi stroški zlasti šibkejšim ljudem, opravlja tudi veliko socialno nalogo. Kar zasluži posojilnica, oslane doma v občini, ker si jc nadela nalogo podpirati domača socialna in humanitarna društva. MOŽ- nesreča pri streljanju z NARJEM V mariborsko bolnišnico so pripeljali 'Sletnega čevljarskega • vajenca Alojza Ambrož iz Jarenine. Mladenič je na Jožefovo streljal z možnarjcni. Pri nabijanju je možnar eksplodiral, pri čemer mu *e raztrgalo prste na levi roki in levo stran glave. _________________ Ne pozabi naročnine! m Poročila sl« Se inž. Bonif Maister in gdč. Sonja Zalokarjeva. m Premeščen je s I. realne na H. realno gimnazijo v Mariboru prof. dr. Franjo Crnek. VELILA TOMBOLA gradbenega odseka Sokolskega društva Marlbor-matlca, 16. ali 29. junija 1940 Kamnici. Večletna borba jc Kamničanom uspela, dobili poštni urad za V s lele- m Pošla v lasbio pošlo kratkem bodo fonom. m Koncertni in rccitacljski večer bosta priredila v aprilu g. Slavko Lukman m Dijaki, roj. v letih od 1914 do vključno vključno 1920, ki želijo letos odslužiti svoj dijaški rok, naj sc nemudoma, a najkasneje do 12. aprila javijo mestnemu vo- jaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 11, oba štev. 3. Prijave za v Maribor pristojnih rekrutov-dijakov, ki stanujejo izven Maribora, naj se dostavijo pismeno z vsemi potrebnimi podatki, kakor roj-sLuo leto, kake šole je dijak dovršil, točen naslov itd. Prijav rekrutov-dijakov, ki ne stanujejo v Mariboru in v Maribor niso pristojni, mestni vojaški urad v Mariboru nc sprejema. Taki dijaki naj se obrnejo za informacije svoji domovinski občini. in Milan Skrbinšek. ra Orkester Glasbene Malics. Drevi strogo obvezna redna orkestralna vaja. m. Rezervnim podoficirjem! Pododbori udružcn.ia rezervnih podoficirjev kličejo po celi državi tovariše pod svoje okrilje, da v skupni moči in z istimi cilji manifestirajo edinstvo. Tovariši iz bivše mariborske oblasti včlanite se. V Mariboru je ustanovljen pripravljalni <^dbor, ki sprejema prijave in daje informacije v pisarni na Rotovškem trgu 1 vsak torek in četrtek od 18. do 19. ure. Vsak rezervni podoficir naj čimprej javi rojstne podatke z očetovim imenom (kraj. okraj), sedanji poklic in bivališče, čin v vojski, številko vojaške isprave in komando, ki mu jo je izdala. Za vpis, znak in legitimacijo je poslati 20 din in sliko na naslov ČTepinko Franjo, poverjenik U. R. P., Marijina ulica 24. * DKW motorna kolesa in Adler dvokolesa, novi modeli, so dospeli in se dobijo pri M. OZ V A TIČ, MARIBOR, CAFOVA t. m pri m ima drevi ob 20. Rupert SPD v Mariboru Orlu“ občni zbor. Napredoval jc veroučitelj p Suhač v Krčevini pri Mariboru m /druženje gostilniških podjetij v Mariboru ima 2. aprila ob 15. občni zbor v prostorih ,,Kazine1 na Slomškovem trgu. m Karambol na Tržaški cesti. Na križišču Tržaške ceste in Stritarjevo ulice je prišlo včeraj do hudega karambola. Motociklist Friderik Legat jc trčil v dr. Rotmanov osebni avtomobil, ki je v tistem trenutku zavil s Tržaške cestc v Stritarjevo ulico. Motociklista jc zaneslo s cestc na pločnik, da je trčil v obcestno ograjo. Legat je dobil poškodbe na glavi in levi nogi, njegov sovozač Drago Lubej pa lažje poškodbe na desni nogi. Motocikl jc popolnoma razbit. m Obesila so je v gozdu v Loki pri Račah 10 letna delavka Jožefa Bučarjeva in zapustila t neodrasle otroke. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. m Prve lastovke so ljudje videli na velikonočne praznike, kar je pač najboljši da je. dolge zime konec. STARI DINARSKI KOVANCI VELJAJO DO 20. APRILA Z odlokom finančnega ministra .preneha veljavnost starih kovancev po i dinar 20. aprila t. 1. Zato naj jih ljudje zamenjajo pri blagajnah Narodne banke. m Tudi vino pod izvozno konirolo. Finančni minister jc podpisal odlok, s katerim sc stavlja vino v seznam predmetov, za katere je treba imeti posebno izvozno dovoljenje. Prošnje za izstavitev izvoznih dovolil je pošiljali odseku za kontrolo izvoza pri Narodni banki v Beogradu. m Studenci dobili svojo župnijo. Na Jožefovo so Imeli Studenčani posebno slovesnost. Dobili so svojo župnijo sv. Jožefa, Doslej so spadali pod magdalensko župnijo- m Vse je spel dražje: meso, mast, slanina, krompir ... Zadnje dni je opažali spet izreden porast v cenah živil. Tako se je zaradi velikega izvoza živine kar preko noči podražilo meso vseh vrst, slanina; mast, občutno pa sc je podražil tudi krompir, ki ga prodajajo že po 15 din merico. m Vandalizem. Nekdo je iz zlobe al? maščevanja razbil ponoči okno krojaškemu mojstru Filipu Komanu na Koroški cesti 43. m Železo še kar kradejo. Prevozniku Francu Nemcu s Koroške ceste je bilo ukradenih G verig, dvigalo in več drugega orodja v vrednosti 1000 din. * Društvo Jadran-Nanos priredi v soboto 30. t. m. v dvorani Narodnega doma večer posvečen pok. dr. M. Laginji, ki je umrl pred 10 leti. — Pozivamo narodno občinstvo, da se večera udeleži. O Laginji in njegovem delovanju bo govoril g. dr. V. Rapotec. Pevski zbor bo odpel nekaj pesmi. * Mariborsko Kasaško' društvo javlja svojemu članstvu, da se vrši v nedeljo, dne 31. marca t. L, ob 10. uri dopoldan občni zbor pri (Vivodniku, Jurčičova ul. m Nočna lekarniška služba (od 23. do vključno 29. t. m.) lekarna pri sv. Areliu, Glavni trg 20, tel. 20—05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. ffln o * Grajski kino. Veseli velikonočni spored „Anton zadnji" Ha.ns . Moscr. S, me h zabava in zopet smeh. , * Esplanade kino. Vesela, zabavna- m duhovita češka opereta ,„Veseli bohenii", Jarmila Kširova in drugi najboljši umetniki. . • * Kino. Union. Naš velikonočni spored Vesela Škota" z Staii Laurel-om in O H ver IIardy-em v glavnih, vlogah. Salve smehaI Mariborsko gledališče Sreda, 27. marca: Zaprto. Čelrlck, 28. marca, ob 20.: ,„Gejša“. Red C. ■ Petek, 29. marca'! Zaprto: Sobola, 30. marca, ob 20.: Cigan' baron". Gostovanje g. Bclizara Sancina. Poljub za 150.000 lir — to je jedro skozi vsa tri dejanja duhovito napete družabne komedije ,,Trideset sekund ljubezni". Snov je vzeta iz • rimskega meščanskega življenja* ki ga nam je slično podal avtor zelo zabavnih „Dvch tucatov rdečih rož". Radio Sreda, 27. inarcc Ljubljana: tS. Mladinska ura; 18.10 Nove taksne določbe; 19. Poročila; 19.20 Življenje ribičev na Dojranu; 19.50 Kaj se pretaka v rastlini; 20. Koncert pev. zbora; 20.5 Plošče (Bach); 211. 15 Pevski koncert ;22. IJproeila; 22.15 Cilraški trio. — Beograd: 11. Koncert glasbene akademije; 18.05 Plošče (pesmi); 18.15 Operne arije; 20. Prenos opere. — Dunaj: 18 Viol. in klav. koncert. — Brc*.lan: 18.30 Bariton in klavir (SchuJ>erl) — Bcromiinsler: 18. Vokalni koncert; 20.15 Opera. — Radio Pariš: 19.15 Klavirski koncert. — Kalund-horg: 21. Klavirski koncert. — Sofija: 21.' Ruske romance. Ililversum II.: 20.55 Simfonični koncert. — Milan: 22.10 koncert. — Berlih: 23.10 Simfonični ceri. Viol. kon- Pretekla zima je bila dolga in ostra V začetku nastopajoče pomladi prinašamo nekoliko važnejših podatkov o minuli trdovratni zimi. Najtoplejši dan je bil 14. marca 16.6 C nad ničlo, najmrzlejši pa je bil 15. febr. z 28.3 C pod ničlo. Povprečna temperatura v pretekli zimi je znašala 5.3 pod ničlo, povprečna maksimalna je bila tudi pod ničlo, in sicer 1.0, povprečna minimalna pa 10.0 izpod ničle. Maksimalna temperatura je bila izpod ničle 46 dni, zelo mrzlih dni z mrazom nižjim od 20 stopinj je bilo 9. ’ Lanska zima je bila mnogo bolj mila, ker je najhujši mraz dosegel komaj 20.7 pod ničlo. Najvišja toplota je znašala 16.3 nad ničlo, povprečna temperatura je bila tudi nad ničlo za 1.5 C. Snežilo je v pretekli zimi 34 dni, deže- valo pa 8 dni. V 42 padavinskih dneh je padlo 106.3 mm padavin, kar znaša približno 2.5 mm na posamezen padavinski dan ali okrog 1.2 mm na vsak zimski dan. V najbogatejšem padavinskem dnevu je zabeleženo 16.7 mm padavin. Najvišja dnevna višina snega je dosegla 49 cm, snežni zameti pa so ponekod dosegli celo višino 1 metra. Bela odeja je pokrivala zemljo 92 dni t. j. od Vštetega 14. dec. 1939 do vštetega 14. mara letos. V lanski zimi je padlo v 27 padavinskih dneh 93.0 mm padavin, snežna odeja je ležala na zemlji le 33 dni. Najvišji zračni tlak je dosegel 756.2 mm, najnižji pa 719.1, povprečni baro-meterski tlak pa je v pretekli zimi zpa-šal 737.9 mm. Razlika med maksimalnim in minimalnim zračnim tlakom je zna- šala 37.1 mm. Razlika jc bila zato tako velika, ker je barometer od 14. na 15. marec globoko pade! zaradi prenaglo dvigajoče sc temperature 14. t. m. in je bila posledica te nagle, spremembe nevihta 15. marca V prvih popolnočriih urah. Po nevihti je padlo spet nekoliko novega snega, ki pa se v nižinah ni dolgo obdržal. Povprečna vlažnost je v pretekli zimi znašala 86.5 odstotkov in je bil najvlaž nejši mesec januar, najbolj suh pa marec. Jasnih dni je bilo v Vsej zimi 9, pretežno oblačnih pa 26, zelo meglenih malo meglenih pa 28 dni. Z ozirom na vetrovnost omenjamo, da je bil najbolj tih mesec februar, zadnji zimski tedni pa so bili že precej vetrovni. I. simfonični koncert združenih orkestrov v Celju Dne 12. t. m. je bil v okviru 20-letnice celjske Glasbene Matice v celjskem mestnem gledališču I. simfonični koncert združenih orkestrov, kjer je sodelovalo 50 članov. Uvodoma je dirigiral ravnatelj Glasbene Matice g. Karlo Sancin Griegovo poklonitveno koračnico iz suite »Jorsalfar«. Mogočna skladba je zvenela veličastno in takoj ustvarila praznično razpoloženje med poslušalci, ki so napolnili gledališče. Nato je dirigiral vojaški kapelnik g. Petar Fabijanovič Schubertovo VIII. simfonijo v h-molu (takozv. »nedovršeno«). Podana je bila z vso barvitostjo, zelo občuteno in tehnično v vsakem oziru popolno. Isti dirigent je nato prednašal lastno skladbo »simfonične miniature št. I«, harmonično zanimivo folklorno delo, ki je doživelo ves uspeh ter nato še 6. Slovanski ples Ant. Dvoraka. Za zaključek koncerta je na koncu sporeda dirigiral g. Sancin Haydnovo VI. simfonijo (»udar pavk«). Interpretacija tega dela je bila resnično klasična. Zamisel, da se spojita orkestrski telesi Glasbene Matice in vojaške godbe je povsem uspela in jo v našem mestu toplo pozdravljamo. Dobili smo končno kvaliteten simfonični orkester, ki je na mah pridobil občinstvo. Nastop tega orkestra je discipliniran in vzoren. Godalno telo kot tako je zlito v enotno skupino, kar je napravilo tudi na gledalca lep vtis ob enakomernih in složnih lokovih potezah; dokaz skrbne nege s tehnične plati! Prav tako so bila tudi vsa pihala skrbno izpiljena, točna v vseh svojih vstopih in se z ostalimi instrumenti zlivala v homogeno celoto, kar se je opazilo zlasti pri plastični dinamični diferenciaciji. Ves spored je bil najskrbneje naštudiran in podan z izrednim umetniškim zanosom. Ravnatelj Karlo Sancin je naš stari znanec in od njega srno vajeni, da nam posreduje sleherno umetnino v dovršeni obliki. Nova oseba na umetniškem področju za jCelje je g. kapelnik Fabijanovič. Vreden drug, fino čuteč umetnik in skladatelj, ki je znal ubrati pravo pot za razvoj in plodovito glasbeno kulturno delo svoje godbe s tem, da stopa z roko v roki z Glasbeno Matico. Za našo vojaško godbo je bila prav v njem najdena prava oseba. Važno je, da to na tem mestu poudarimo! Led je torej prebit in Celje bo imelo odslej svoj simfonični orkester, ki je v najboljših rokah. Težko bi bilo reči, katere skladbe tega večera so bile bolje podane. Eno je gotovo, da je orkester že pri tem nastopu pokazal visoko tehnično sposobnost, in kar je zelo važno, intonačno ubranost. V teku časa se bo ta aparat kajpada še bolj spopolnjeval in brusil. Smemo pa že sedaj upravičeno pričakovati še zelo lepih in zavidanja vrednih uspehov. Glasbena Matica, ki letos praznjuje svojo 20. obletnico plodonosnega glas-beno-kulturnega delovanja, ne bi mogla najti lepše in plemenitejše oblike svojega jubileja, kakor je bil ta večer. Mnogo je bilo položenega truda in mnogo nesebičnega dela v vseh teh letih, a tudi zado- ščenje ni izostalo. Važno je, da je zavod cvetel in uspeval ter ni nikoli doživel med tem časom nobenih pretresov in kriz, ki bi kvarno vplivale na njegov razvoj. Delo je teklo mirno in vztrajno svojo določeno pot. V glavnem gre tu priznanje izkušenemu vodstvu ravnatelja Karla Sancina. Ob priliki I. simfoničnega koncerta-združenih orkestrov pa želimo, da bi se započeto delo v tej smeri vztrajno nadaljevalo. Saj so vsi pogoji zato dani in tako vodstvo nam jamči, da smemo zreti v glasbeno-kulturnem pogledu z lepimi upi v bodočnost za povzdigo simfonične glasbene umetnosti, ki je pri nas šele na svojem zmagovitem pohodu. Celje je lahko ponosno na svoj orkester in še posebej na I. simfonični koncert. Na tem mestu bodi izrečeno vse priznanje vsem sodelujočim. Upamo, da bo I. simfoničnemu koncertu sledil še drugi. Š. k Planinski vestnik je objavil v letošnji 3. številki na prvem mestu M. Dimnika prispevk »Ena zima v gorah«, dalje pa V. Pirnata sestanek »Dolenjske grič pobelil je sneg...«, ing. B. Lavrenčiča potopis »Grades Jorasses« in P. Kemper leta »Prikazen v belem peklu na Veliki planini«. Slede obzornik in društvene ve sti. Vmes je zopet več lepih fotografij naših in tujih krajev ter gora. k Nova številka »Izraza«, ki ga izdaja Hrvatska Naklada v Zagrebu, objavlja v letošnji 3. številki sledeče zanimive prispevke: S. Kranjčevič »O prvem programu HSS«; J. Cazi »Stih o predvečeru« (pesem); dr. P. Markovac »Prilog k problemu nacionalisti v glasbi«; slede klasiki svetovne literature; Ch. de Coster »Legenda o Tilu Ullenspieglu« (odlomek); M. Putnik »Aktualni problemi bio logije« ter več drobiža s področja umetnosti itd. k Tam po mestih, predmestjih in večjih nasfeljih ... je uvodnik, ki nam pove snov letošnjega dvojnega 5-6 zvezka pedagoškega strokovnega mesečnika »Popotnika«. Številka je torej posvečena mestu Uvodnik je napisal Julij Kontler. Pod za-glavjem »Više organizirano šolstvo v industrijskih krajih« piše M. Mencej o razmerah v naših industrijskih krajih in predmestjih, vse s potrebnimi statistikami. R. Kobilica razpravlja o »Nalogah slovenskega poskusnega šolstva. O vtisih, poskusih in izsledkih izpovedi učiteljev neoficielnih poskusnih razredov pišejo: Josip Jurančič, Fran Kavčič, Julij Kontler, Miloš Ledinek, Leon Pibro-vec, Ernest Vrane in Albert Žerjav. Prispevkom so dodane slike piscev. O šolskem delu piše Miroslav Zor, o Drago-Ijubu Brankoviču Gustav Šilih, o publikacijah poskusne šole v Borovu Miloš Ledinek, o Kerenčičevi razpravi »Gospodarstvo po načrtu« pa dr. A. Gosar. 'JJipt. optik E.PETELHF 'fl»BrS.OR-BR*J5KPrW'7:; Posest KOLONIJSKA HIŠICA radi selitve takoj na prodaj. Vprašati Delavska 13, zvečer od 19. ure. 1613-3 V OKOLICI MARIBORA takoj prodam posestvo, 5 K oralov, za 55.000 din, eno uro od Maribora, V« ure od glavne ceste in cerkve. Sv. Marjeta ob Pesnici. Jernejšek Alojz. Pernica 45,- Sv. Marjeta ob Pesnici. 1615-2 POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova c. 30 proda: Dvonadstropno osemstanov. hišo z vrtom in velikim dvoriščem. cena 650.000; novozgrajeno 9stanovanjsko. din 320.000; enonadstropno trgovsko in stanovanjsko, din 260.000: enonadstropno novo zgrajeno, 4stanov. in trgovino z meš. blagom, 170.000; novozidano 2-stanovanjsko vilo z vrtom za din 145.000; 3-stanovanjsko, novozgrajeno vrt. 90.000; enodružinsko, 3sobe, kuhinjo, vrt. 10 min. oddaljeno od gl. trga za 80.000; čedno hišico 3 sobe, kuhinjo, gospodarsko poslopje. brajde, veliko sadnih dreves, 1676 nr za 45.000. Posestva: krasno vinogradno, oddaljeno 15 min. od tuk. gl. kolodvora, cena 300.000 din; 27 oralov, oddaljeno pol ure od mesta. 280.000: 33 oralov novozgrajeno vilo, gospodarska poslopja, blizu mesta 350.000; vzorno posestvo vseh kultur gosposko hišo, 175.000: hišo z gostilno, mesarijo in 16 oralov zemiišča-oddaljeno eno uro od Maribora, za ceno 160.000 ; 7 oral. manjši vinograd niive. sadovnjak. gozd, 58.000; 5 oralov pri Pragerskem 52.000-potrebno 15.000 din. 1568-2 Sfanovanle Išie STANOVANJE soba, predsoba in kuhinja se odda točnemu plačniku. Stritarjeva ul. 29, dvorišče, Gnida. 1623-5 Sobo odda —■■ ------ .............. SOBA v centru se takoj odda. Cankarjeva l-II. 1619-7 SONČNA SOBA z 2 posteljama se odda. Frančiškanska 21-11. 1622-7 OPREMLJENO SOBO z 1 ali 2 posteljama in kopalnico oddam. Dalmatinski 24. 1633-7 Slu2bo dobi SAMOSTOJNA KUHARICA za vsa hišna dela, snažna, poštena in urna, z znanjem nemškega jezika se s 1. aprilom sprejme. Babič. Tezno, Maistrova ul. 11. 1601-9 STAREJŠA SLUŽKINJA za vse se sprejme za 1. april. Meljska c. 42. 1618-9 GOSPODIČNO sprejmem k enemu otroku, staro od 14 do 16 let. Izve se pri Bevc, čevljar. Ruška c. 4 1624-9 ENOSOBNO STANOVANJE iščem do 1. maja od Magda-lcnskc do Jožefove cerkve-najraje še pod mesto. Vdova pb šol. upravitelju, točna plač nica. Naslov pove krojaštvo za dame in gospode Pučnik, podružnica Studenci. Aleksan drova 25. 1620-6 Stanovanje Spomnite se CM D! MALI OGLASI CENC MALIM OOLASOM: V matih oglasih »tane vsaka beseda 50 par. oalmaalia pristojbina ta te oglase le din S.— Dražbe, preklici, doplsovanla In tenitovaniskl oglasi din t.— no besedi. Nalmanisl snesek zb te oglate le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek ta enkratno obiavo tnala din 2.—. Znesek ta male oglase se plačale tako) url naročilo, otlroma ga le vposlatl v Dismn skopal t naročilom ali pa po ooštnt položnici na čekovni račnn it 11.400. Za vse olsmeoe odgovore elede malih oglasov te mora orlloiltl tnamka ta 3 din. STANOVANJE enosobno s kuhinjo, dvosobno, trisobno s kopalnico in verando takoj oddam. Maribor, Smetanova 54, v gostilni 1527-5 KROJAŠKI POMOČNIK za velike komade se takoj sprejme. »Gentlemaii«, Mari-bor, Cankarjeva ul. 1. 1625-9 ŠTEPARICO sprejme Gregorc, Maribor, Aleksandrova c. 55. 1627-9 TRGOVSKO POMOČNICO išče trgovina z meš. blagom na deželi. Ponudbe na ogi-odd. »Večernika« pod »Takoj«. lwu'y Službo ISte STAREJŠA ŽENSKA iz dežele išče službo samo k malemu otroku. Ponudbe pri-Kohnstein, Maribor, Kneza Koclja ul. 2-11. 1628-10 Lokal LOKAL ALI STANOVANJE dva prostora, na ulico au dvorišče, v centru, za obrt se išče. Ponudbe na ogl. oda, lista pod »23«. 1626-14 V najem ses TRGOVINO ALI PRAZEN LOKAL vzamem takoj v najem. P°’ nudbe pod »Prompt 20.000« na ogl. odd. »Večernika«. 1629-15 Za vse izolacije proti vodi le BETONU URADNICO sprejmemo takoj v službo v Ljubljani. Predpogoj: perfekt no obvladanje strojepisja, popolno znanje slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika. V ponudbi je navesti dosedanje službe. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Industrija«. 1634-9 BREZPOSELNA VINIČARSKA DRUŽINA se sprejme za vinogradno de- lo. Anton Tkalec. Glavni trg št. 4. 1635-9 PERFEKTNO KUHARICO iščem, ki opravlja zraven po-strežnice tudi druga hišna dela. StroBmajerjeva ul. 28, II. nadstropje, vrata 9. 1637-9 STROJNI KLJUČAVNIČAR vojaščine prost, mlad in priden, dobi takoj mesto v mariborski tvornici. Ponudbe na ogl. odd. lista -pod »Tekstil«. 1638-9 za vlago nepropustni in zid osuševajoči notranji in zunanji omet le IZOLATOR Zahtevajte navodila in cene pri »B E T O N 1 T« kemični izdelki za. gradbeno industrijo v Mariboru Vojašniški trg št. 2 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Harlbor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico, pritiklinami in z vrtom oddam takoj. Vprašajte v Turnerjevi ul. 28-1. 1639-5 Opr. št. V 6 198/40 Dražbeni o klic Dne 30. 3. 1940 ob 15. uri prodajo se sledeči predmeti v Mariboru, Kneza Koclja ulica 18: različno pohištvo, obleka, perilo, posteljnina, razne slike, jedilno orodje, preproge, itd. itd, K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri, med tem časom, pa se lahko ti predmeti ogledajo. OKRAJNO SODIŠČE V MARIBORU, odd. V dne 26. 3. 1940. moško perilo po meri, ce-' neno in najboljše kakovosti maribor — gosposka 24 Razno Kupim MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najcenelo pri Š. Ketiš-u, Stolna 1. 11406-1 RABLJEN MOTOR kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Motor«. 1616-3 ^ Prodam ^ DVE BREJI KRAVI dobro pleme, prodam. Aleksandrova 57. Pobrežje-Mari-bor. 1611-4 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo TRGOVINO S KOŽUHOVINO, KRZNARSTVOM IN IZDELOVANJEM ŠPORTNIH IN UNIFORM. ČEPIC iz Tyrševe ul. 7 (Gosposke) v ALEKSANDROVO c. 15 v bivše lokale gosp. Koste Vukašinoviča. Priporočam se cenjenim damam in gospodom za nadaljno naklonjenost PETER SEMKO CEPLJENO TRSJE prvorazredno, dinar komad, divjake, korenjake, sadno drevje nudi Žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta. Mo-škanjci. Zahtevajte seznam! 1168-1 POHIŠTVO poceni na prodaj. Vprašati; Vošnjakova 19. vrata 2. 1612-4 CEŠPLJOVA DREVESCA domače in bosanske češplje, breskve, vinsko trsje, korenjaki Gothe 9. Sadjarstvo Dolinšek. Kamnica, y. Maribor. 1592-1 OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, naprodaj. Mavrič. Kamnica 22. 1621-4 Izdaja ln urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska I ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. isKarna a. a., preasiavnis ainaa-u uliiliui r -d------- t - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni račun štev. U. 409.