Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice fitov. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dau od 11. do 19. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
SestBtopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se Fopuat.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ob 15. uri zvečer.
Velja
za Iojubljano
v upravništvu; za celo leto (i gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mo-sečno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 30.
V Ljubljani v petek 4. aprila 1884.
Tečaj I.
Prošnja snplentov v budgetnem odseku.
Pred nekoliko dnij je obravnaval budgetni odsek prošnjo suplentov, naj se jim zboljša njih jako neugodni položaj. Poročevalec Ji-reček je toplo priporočal dotično peticijo, poslanca Beer in Czerkavski sta ga podpirala, in tudi vladni zastopnik, sekcijski načelnik Fidler, je izjavil, da se bode vlada skrbno ozirala na utemeljene želje prosilcev.
Oziraje se na dejanjske razmere ter na njih v nebo vpijočo krivičnost, oziraje se na priporočilo veljavnih poslancev in na vladne obljube, smemo se tedaj menda nadejati, da se vendar enkrat kaj zgodi — za suplente na naših srednjih šolah. Njih položaj je v istini milovanja vreden! Mnogo let so po šolskih klopeh hlače trgali, na visokih šolah so se borili z vsemi nezgodami, čestokrat z lakoto in z mrazom, vzdrževala jih je le ona notranja blažena zadovoljnost, izvirajoča iz resnega duševnega dela ter goljufivi up na boljšo bodočnost — premagali so vse zapreke, ušli tudi zanjkam strogih izpraševalcev pri zeleni mizi in — tantae moliš erat — naposled si priborili profesorsko spričevalo! Sedaj pričakujejo, da se jim na stežaj odpro duri v praktično življenje. A kako bridko se varajo! Prebijejo še eno leto za preskušnjo (Probe-jahr), ali sedaj jim uže premnogokrat po glavi roji mučna misel, kaj bo prihodnje leto. Profesorskega naraščaja je veliko preveč, število obstoječih srednjih šol nikakor ne zadostuje potrebam mnogobrojnih prosilcev, in ker se je v oni usodni d6bi 1. 1873 tudi v tem oziru lehkoiniselno ustanovila marsikaka srednja šola, zmanjšuje se celo število gimnazij in realk, in vsaka taka naredba naučne uprave je zopet hud udarec za uboge kandidate, ki moledovajo za izpraznena mesta. Zabredli smo tako daleč, da se absolvirani modroslovci z izvrstnimi spričevali srečnim štejejo, ako ulovč kako suplenturo. Ali to je mesto od danes do jutri, — mala sprememba v učnem osobji
Listek.
ali v številu učencev, in suplent mora zopet vzeti v roke potno palico ter prosjačiti pri šolskih oblastvih za kako drugo izprazneno suplenturo. Čestokrat se pripeti, da je niti dobiti ne more, toda tudi v ugodnem slučaji, če se mu to posreči, kake so njegove razmere! Upravlja vso službo rednega profesorja, ista odgovornost teži tudi njegove rame in službena letu se ne uštejejo v pokojnino. Sedaj se je vsaj toliko pridobilo, da se izprašanim suplen-tom leta uštevajo v pokojnino, toda pri obstoječih razmerah bode marsikateri prej dosegel čestitljivo starost, hrbtanec se mu bi zakrivil, glava pobelila in kolena šibiti začela, predno da postane pravi gimnazijski učitelj ter srečno pripleza v raj IX. dietnega razreda. V istini, to je goropadna krivica, in baš na ubogo paro suplenta moral je misliti stari Rimljan, ko je vskliknil svoj znani: Quem dii odere ....
Povsem napačno bi bilo, ako bi naši politiki nezdrave razmere, katere smo ravnokar razpravljali, smatrali le za osebno kalamiteto Onih nesrečnežev, ki se kot suplenti trudijo z odgojo naše mladine. To je marveč vprašanje, ki je v tesni zvezi z najimenitnejšimi državnimi in narodnimi interesi. Država mora delati na to, da izroči mladi narastaj državljanski, iz katerega zajema svoje uradnike in učitelje, zdravnike in duhovne, tehnike in trgovce, izobraženim, vseskozi sposobnim možem. Čestokrat se zlasti pri nas zlorabi znana beseda o mladini, „nadi bodočnosti" — ali tega vendar ne more nikdo tajiti, da vsaka država boleha, ako je njen zarod zbegati in zdivjan. Kdo za Boga pak se bode še lotil trudapol-nega poklica, likati, z vedo napajati mladino, ako se mu v zahvalo za njegov obili trud ponudijo taki pogoji, kakor jih dandanes naša država ponuja svojim suplentom! Skrajni čas je, da se zboljša njih položaj, sicer bode po vsem nemogoče, težavnemu učiteljskemu stanu na gimnazijah in realkah pridobiti onih temeljito izobraženih in značajnih mož, kateri imajo nalog, vzdržati kontinuiteto novodobne omike z duševnimi pridobitvami prejšnjih kulturnih dob.
Toma Alva Edison.
(Konec.)
Sicer se ne more trditi, da bi Edisonovi električni stroji imeli kaj posebno originalnega, v čem bi se v principu razločevali od drugih jednakih strojev; kajti njegovi dinamoelektrični stroji so po istem sistemu sestavljeni, kakor so stroji firme Siemens in Halske v Berolinu. Edison obrača pri izdelovanji električnih strojev svojo pozornost bolj na podrobnosti; vsled svoje vztrajnosti pa je s tem dospel do tolikega vrhunca, da njegovi stroji morejo tekmovati z vsakim drugim strojem katerega koli sistema. To se je jasno pokazalo pri vseh električnih razstavah, katerih se je Edison udeležil.
Dočim so se drugi bolj ali menj teore-tično pečali s vprašanjem, kako bi se dala električna razsvetljava v večji ali manjši meri praktično vpeljavati, kazal je Edison takoj prak-
tično, po kateri poti se da to vprašanje ugodno rešiti. V Novem Jorku uredil je namreč uže pred tremi leti osrednjo postajo, v kateri je z velikanskimi stroji proizvajal električne toke ne samo za razsvetljavo ulic in trgov, ampak tudi za razsvetljavo zasobnih stanovališč in prostorov. Iz te svoje osrednje postaje prodaja svojim naročnikom električne toke za razsvetljavo, kakor se prodaja v jednako svrho uže leta in leta svetilni plin. Težave, katere je imel pri tem svojem podjetji s prva zmagovati, bile so ogromne. Marsikateri mož, ki nima toliko eneržije in vztrajnosti, bi se njih bil ustrašil in morda misel na praktično izvršitev svojega podjetja po polnem opustil.
Česar pa se Edison loti, to nadaljuje potem toliko časa, da se mu posreči, ali pa da se vsestranski prepriča, ka je, če tudi le začasno, nemogoče izvršiti. Za svoje velikansko podjetje je izumil velikanske dinamoelektrične stroje, kakeršnih še popreje ni bilo, in celo vrsto drugih manjših, a po vsem potrebnih priprav in aparatov, na pr. oblokovne svetil-nice in žarnice, regulatorje, da se pošiljajo v vodilni električni krog za vsako potrebo dovelj jaki električni toki, aparate, s katerimi
In mi Slovenci? Mlad narod smo, omika naša je še v povojih in bolj nego oblastni sosedi trebamo vsestransko omikanega na-rastaja. Da ga dobimo, paziti je nam na to, da se ne pokvari učiteljski stan naših srednjih šol, da se ne zniža ravnotežje njegove duševne izobraženosti. In ker so slovenski profesorji od nekdaj vzgledno spolnevali svoje domovinske dolžnosti, ker so zlasti na slovstvenem polji od nekdaj se odlikovali, smemo se nadejati, da bodo tudi zastopniki slovenskega naroda krepko se potezali za interese profesorskega narastaja ter z vsemi silami delali na to, da se suplentom vslišijo njih opravičene prošnje.
In kako bi se to dalo doseči? Pred vsem je treba, da se izprašani suplenti uvrstijo med državne uradnike z dohodki X. ali vsaj XI. dietnega razreda ter da se vsem vračunijo službena leta v pokojnino. Potem se mora odstraniti ona tesnosrčnost posamičnih gimnazijskih ravnateljstev in deželnih šolskih svatov, kateri se na vso moč branijo, oddajati suplen-ture prosilcem slovanske narodnosti. Marsikateri slovenski kandidat je uže bridko občutil praktične nasledke pretiranega germanskega samosvestja, in da se tudi v tem oziru varuje edino pravično načelo, da se ne godi krivica našim rojakom, moramo zahtevati, da se tudi podelitev suplentovskih služeb izroči najkompetentnejšemu oblastvu, naučnemu ministerstvu.
Uverjeni smo, da bodo naši poslanci ustrezali dejanjskim potrebam naših srednjih šol, narodnemu interesu in nujnim terjatvam milovanja vrednih suplentov, ako s svojim vplivom podpirajo naše nasvete. V to ime — pomozi Bog!
Iz državnega zbora.
V	zadnji seji poslaniške zbornice je bila sprejeta postava o obdačenji žganih pijač. Vladna predloga ugaja fiskalnemu interesu in v ta namen je vsakako koristno, da se z no-
meri množine elektrike, kolikor je uporablja v določenem času ta ali oni naročnik, okusna nošala električnih svetilnic itd.
Njegovo bistroumnost označimo najbolj jasno s tem, ako povemo, da ima patentiranih uže okoli 200 svojih izumb, in ako v kratkem navedemo, kako se je trudil izumiti dobre in praktični uporabi ustrezajoče žarnice. Svoje žarnice si je prirejati začel s tem, da je utrdil v brezzračne steklene posode platinove žice, katere je po njih krožeč električni tok toliko razbelil, da so dajale belo svetlobo. A platin mu v to svrho nikakor ni ugajal.
Platin se tali sicer pri zelo veliki temperaturi, vendar še je ta temperatura toliko nizka, da svetilnica ne daje dovelj intenzivne svetlobe. Torej je poskuse s platinom v kratkem opustil, mestu platina pa poskušal ogljene nitke iz grafita, papirja in rastlinskih vlaken. Najbolj pripravna za žarnice našel je zogljena rastlinska vlakna, vendar so mu nekatera bolj ugajala nego druga. Da bi mogel poskušati različne tvarine ter izmed njih izbrati najboljše, poslal je posebne agente v Kino m Japan, botanika Sčgadorja v južne kraje Zjedinjenih držav, Brennana v Brasilijo, aa
vim zakonom pomnože državni dohodki za 4 milijone na leto. Pri nas, v Slovencih, kjer vsaki dan huje čutimo pogubljive posledice žganjarske kuge v ethifcnem in narodno-gospo-darstvenem oziru, želeli bi sigurno, da se žganju naloži mnogo izdatnejši davek. Ali v tej zadevi smo v protislovji s svojimi naravnimi zavezniki, zlasti s Poljaci. V naših pokrajinah niti govoriti ne moremo o kaki količkaj izdatni žganjarski obrtniji, in če bi imeli sami razso-jevati, navalili bi gotovo toliko davka na pogubno pijačo, da bi tudi oni pivec, ki je skušal njeno mamljivo slast ter se ne more odpovedati vabljivi kapljici, bil primoran, opustiti svojo grdo razvado. Drugače pa v severnih deželah, v Galiciji, Sileziji in na Češko-morav-skem. Zlasti poljska poslanca Volanski in G roholski, katerima se je pridružil Nemec dr. Menger, nista mogla prehvaliti dobrodejnega vpliva žganjarij na razvoj poljedelstva. In ker se z interesi severno-avstrijskih producentov strinja korist ogerske obrtnosti, so nam v tej zadevi roke vezane in nam skoraj ne ostaja druzega nego z moralnimi sredstvi se ustavljati brezumnemu pijančevanju, katero čedalje bolj uničuje in pogublja naše krepko ljudstvo.
Predno se je dognala debata o davku na žganje, stavil je dr. Herbst s tovariši interpelacijo do trgovinskega ministra zaradi razpusta trgovinske zbornice v Pragi. V svoji sedanji sestavi bila je ta korporacija le slepo orodje k olovodjem levičarske opozicije, in češkim trgovcem in obrtnikom bilo je navzlic naravni večini po vsem nemogoče, pridobiti si veljavo nasproti nemškemu privilegiju. Da odstrani zastarele krivice, predložila je vlada nov volilen red, ali s tem je probudila skrajno ne-voljo med sedanjo nemško večino. Tedaj je bila prisiljena, razpustiti oblastno podružnico nemških kazinarjev in razpisati nove volitve na podlagi novega volilnega reda.
Ker praška trgovinska zbornica voli 4 zastopnike v deželni, 2 v državni zbor, bode s tem vladnim korakom sigurno tudi ojačena češka stranka v državnem zboru. To pa najbolj peče ekscelenco s Šluknova, in zarad tega je vstal bojeviti proboritelj opozicije in interpeloval trgovinskega ministra. Naravno, da se pesen o „zatiranji nemškega življa" tudi pri tej priliki zopet razlega po vseh predalih levičarskih listov. Vsaj je papir od nekdaj potrpežljiva stvarica!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Generalni nadzornik severne železnice je izdal uradnikom svojim jako zanimivo odločbo, kakeršno bi želeli tudi za slovenske pokrajine. Nadzornik opominja, da je uže večkrat došel uradnikom ukaz, priučiti se češkega jezika.
V	kratkem se bode ravnateljstvo prepričalo
mu poiščejo za žarnice najpripravnejša rastlinska vlakna. Izmed vseh tvarin si je izvolil konečno bambusova vlakna. Koliko tisoč in tisoč poskusov pa je bilo treba delati, da se je moglo izbrati najboljše, tega menda ne bode potrebno še posebej povdarjati.
Na dunajski električni razstavi 1.1. je bilo na posebni tabli na ogled postavljeno vse izdelovanje in pripravljanje takih ogljenih nitek za žarnice, kakor se vrši drugo za drugim. Na isti razstavi je imel tudi vsakdo prilike dovelj, prepričati se o elegantnosti in vpo-rabljivosti Edisonovih žarnic, katerih je vsak dan svetilo na stotine od I ure popoludne do poznega večera, dokler je bila razstava odprta.
Od tega časa naprej, ko se mu je bilo posrečilo velik del Novega Jorka električno razsvetljevati, postal je Edison v elektrotehniški stroki merodajna osoba posebno v tem, kar se razsvetljave z žarnicami tiče. Njegovi aparati pa se širijo po svetu na čudovito hiter način; ustanovilo se je tudi uže več družeb, katere se pečajo z električnimi instalacijami Edisonovega sistema.
Pisatelj teh vrst sicer ne vč povedati,
s skušnjo, kako so uradniki in sluge spolnili to povelje. Kdor ne naredi izpita, ali kdor se hitro ne navadi druzega jezika, naj sam sebi pripiše nevgodne posledice. Na postajah, kjer bivajo Slovani, mora se ime šta-cije zaklicati najprej v češkem, potem pa v nemškem jeziku.
Ogerski listi odločno obsojajo znane škandale zadnjih dni. Tako postopanje poslancev škoduje ne le parlamentarizmu sploh, temveč posebno še ogerski deželi. Vsak poslanec je dolžan varovati svojo in zbornice čast, ako noče, da izgubi javno mnenje vse zaupanje v odlično to korporacijo. — Zaprta na-padovalca Klaiča in Szemeucza bode sodnija baje tožila zaradi poskusa umora. Poslanec Otou Herman dobiva mnogo pisem, v katerih mu najodličnejši krogi izražajo svoje obžalovanje in sočutje. — Justični odsek zbornice je 2. aprila končal specijalno debato zakona o prestanku zadrug v hrvatski Granici.
Tuje dežele.
Iz Bukurešta poročajo listi, da se delajo velikanske priprave za vzprejem careviča Rudolfa in njegove soproge. V Gjurgjevem in v Turn-Severinu popravljajo železnično progo, tako da bode moč kar z ladije prestopiti v kupč. Tudi bolgarska vlada je odločila deset tisoč frankov, da se popravita luki v Varni in Ruščuku.
Iz Varšave prihaja vest, da je došel tjžl ruski general Gurko. Prinesel je seboj obširna pooblastila za porusovanje Poljske. V velikem gledišči smejo sedaj igrati le ruski, v druzih glediščih pa se mora trikrat na teden predstavljati v ruskem jeziku. Bog zna, kaj hoče doseči Ruska s tako strogim postopanjem proti poljskemu jeziku. Sila še nikdar dobra ni bila!
Nemški cesar, stari Viljem, se je nekoliko prehladil in vsled tega mora nekaj dni biti v sobi. Pri veliki starosti vladarjevi take vesti o bolezni takoj vznemirijo občinstvo. A sedaj se zatrjuje, da ni nikake nevarnosti.
Francoski časnik „National“ javlja, da se vlada poganja sedaj s Kitajsko samo zaradi aneksije Tonkinga in zaradi protektorata črez Anam. O druzih stvareh ni bilo nikacega pogovarjanja. — Listi so jeli mnogo pisati o zadržanju princev in pretendentov. Iz ostrih člankov lahko sklepamo, da namerava vlada hujše strune napeti in na prince ostreje paziti, da ne bodo agitirali zoper sedanji sistem.
Depretis je v laški zb irnici izjavil, da ostane program novega ministerstva oni, kot ga je imel odstopivši kabinet. — Pri volitvah predsedništva bode se pokazalo, kako večino ima nova vlada v zbornici in kake moči so zbrane na strani opozicije.
Iz Londoua prihaja vedno kaka vest, da namerava ta ali oni minister odstopiti. Sedaj se to govori o earlu of Granville-ju, a ob
koliko takih družeb je v Ameriki, a v Evropi sta mu znani: Societe electrique Edison v Parizu in lansko leto v Berolinu ustanovljena Deutsche Edison-Gesellschaft. Pivo družbo zastopajo na Dunaji Briickner, Ross & Comp., katera firma prejemlje in izvršuje električne instalacije v Avstriji. Kakor sploh znano, bilo je mestno gledišče v Brnu prvo izmed vseh evropejskih električno razsvetljeno. Za tem je prišlo na vrsto lansko leto tudi novo češko narodno gledišče. Pri občh je sodelovala firma Briickner, Ross & Comp in obe sta po Edisonovem sistemu razsvetljeni.
Morebiti komu ustrežemo, ako podamo o češkem narodnem gledališči nekoliko podatkov.
V	tem gledališči je za uporabo 10 dinamo-električnih strojev, 7 za razsvetljavo s žarnicami, 2 za razsvetljavo odra z oblokovnimi svetilnicami, jedna pa služi po dnevi ob času poskušenj za razsvetljavo odra. Navadno zadostuje 5 dinamoelektričnih strojev, dva sta v reservi. Žarnic je po vsem gledališči 2510, in sicer: na odru samem 1200, v prizorišči za razsvetljavo pri navadnih predstavah 500, v postranskih prostorih 300; pri slavnostnih predstavah se razsvetljuje prizorišče poleg tega
jednem se zopet zanikava in trdi, da ne misli zapustiti starega premiera.
Grladstone je še vedno bolehen, vendar se pričakuje, da bode do 7. aprila toliko okreval, da mu bode moči udeležiti se debate o volilni reformi. Vlada ima gotovo večino za sabo. Irci pa ne bodo glasovali ni za liberalce niti za konservativce, in bržkone zakon v gosposki zbornici ne bode prodrl. V parlamentarnih in političnih krogih je razširjena vest, da se bode razpustila spodnja zbornica jeseni.
Iz Egipta vznemirjajo Angleže neprijetne vesti. Gordon je skorej zgubljen in časniki rote vlado, da naj glasovitemu oficirju pomaga na ta ali oni način. Ako ga ininisterstvo prepusti nemili usodi, potem je gotovo zgubljeno. Vsi pristaši bi zapustili vlado, ki bi svojega poslanca brez pomoči pustila. Zato smemo v prihodnjih dneh pričakovati važnih odlokov gledč obkoljenega Gordona.
Iz Kahire poroča „Polit. Corresp.": Trije vojaki, ki so ušli iz El-Obeida, pripovedujejo zanimive vesti o razmerah v glavnem taboru Mahdijevem. Pravijo, da je bil Gordonov poslanec zelo gostoljubno vzprejet in obdarovan. Pri obedu so ga posadili na desno stran proro-kovo, kateri je večkrat pohvalno omenil Gor-donovo vojevanje. Krivi prorok sam zelo redno živi. S slonokoščenim „paternoštrom“ v roki razsoja vsak dan na trgu prepire svojih podložnih. Kadar se vrača v hišo, zažigajo služabniki med potjo kadilo. Po večerni molitvi se usede na prestol in vzprejema poglavarje, ki mu prinašajo razna darila.
Dopisi.
Trst, 2. aprila. [Izv. dop.] (Smešnica o Iredenti. — Nezaupnica. — Istrska ljudska banka. - Rusi.) Prošli petek je imelo italijansko podporno društvo (to društvo podpira le revne Italijane iz kraljestva) veliki koncert v gledišči Politeama liossctti. Jednak koncert se vrši vsako leto v sredopostnem času, in naši Italijani porabljajo vestno to priliko, da delajo demonstracije v iredentarskem smislu.
Letos je bila namenjena še prav posebna demonstracija, kajti najeli in s posebnim vlakom v Trst pripeljali so naši Lahi ves veliki orkester gledišča Sedla iz Milana, da gode samo tisti večer pri koncertu, in imenitna bivša primadonna dvorne opere A. je tudi sodelovala. Mislilo se je, da se ta koncert letos niti ne bo vršil, a izvršil se je vse jedno in dobiček za revne Italijane znašal je gotovo 4- do 5000 gld., kajti nekateri milijonarji so darovali kar po 100, 300 do 500 gld. To je vse razumno, vsaj je znano, da so Židje prvi steber Iredente v Trstu. A to Vam, gosp. urednik, ne bo razumevno, da se koncerti vršč pod pokroviteljstvom 80 do 100 policijskih stražnikov, ki pa ta pot
še s 510 žarnicami, od katerih jih ima veliki svetilnik (luster) sam 230.
Za razširjenost in priljubljenost Edisonove električne razsvetljave govore najbolj jasno številke, objavljene od Soeiett clectrique Edison v Parizu koncem leta 1883. Po izkazu tega društva je bilo koncem 1. 1. dogotovljenib: na Francoskem 98 instalacij z 10 243 svetilnicami, na Nemškem 44 instalacij z 5217 sv., v Avstriji 12 inst. z 4442 sv., v Italiji 21 inst. z 2105 sv. in jedna osrednja postaja v Milanu z 6000 sv., v Rusiji 25 inst. z 2902 sv., v Holandiji 10 inst. z 928 sv. in po jedna osrednja postajarv Amsterdamu in Rotterdamu z 2000 sv., v Španiji 4 inst. s 764 sv. Razven tega se rabijo Edisonovi stroji in svetiluice tudi na 44 različnih ladijah, katere so razsvetljene z 8577 svetilnicami.
Če jemljemo v poštev, da je Edisonov sistem v Ameriki gotovo isto tako in še bolj razširjen kakor v Evropi, postane nam očitno dovelj, da Edison nima nobenega uzroka pritoževati se o nevspehu svojega delovanja in tudi razumevamo, da se časniki prav opravičeno s tem možem toliko pečajo.
Andr, SeneJcovič.
uis>o imeli naloge, branili mirno prebivalstvo pred hudomušnimi Iredentovci, ampak narobe, naši korajžni Iredentarji sami so prosili za pomoč in se postavili pod varstvo Hermandade. Čudno! boste vskliknili.
Res čudno a resnično. V Trstu se namreč vrši preobrat; ljudstvo se je naveličalo iredentarskega pustolovja in je hotelo letos laški koncert zabraniti. V ta namen razpošiljalo se je 8 dni pred koncertom na tisoče vabil, v katerih je stalo, da bo letošnji koncert italijanskega društva posebno sijajen a originalen, ker izmenjale se bodo naloge, v parteru se bode igralo, na odru pa bodo igralci čudno gledali. S tem se je hotelo reči, da bo šlo po glavah Iredentarjev. In res je bilo zadnji petek na tisoče tržaškega ljudstva okolo Po-liteama, to ljudstvo je bilo pripravljeno, toda policija ga je razkropila; a nekaterim gospodom v ložah Politeama je tako „predlo", da so iz gledišča odšli mirno, mirno, še preden je minol koncert. Vsaj veste: Židje so pogumni.
A vsa stvar ima tudi smešno stran. Jaz sem bil radoveden na te italijanske profesorje gledišča Sedla iz Milana; ko si jih pa nekoliko ogledujem, zapazim večinoma — kaj mislite, da „nosi aquilini“; o ne, to soVam bili pravi pravcati nosovi, kakeršne Dunajčani zo-vejo „Wenzelsnasen“. Poprašam po imenih; a mesto imen: Fioravante, Paganini, Bellini itd. zaslišim uže znana imena: Kudleček,Kopeckyitd. Torej brez Čehov niv muzike, niti d la Scala v Milanu. In s temi čehi so hoteli naši Lahi demonstrirati! Pa poslušajte še dalje. Tržaški muzikanti, tudi večinoma Čehi, so se strašno jezili, da so Iredentarji v Trst povabili tuje, italijanske godce; šli so vsi z namenom v gledišče, da vsaj malo žvižgajo, a ko so se prepričali, da so ti godci skoro samo njihovi »bratje", so jeli ploskati in tako močno „Vy-borne" klicati, da so nekateri Židje mene vprašali: Cosa e questo , VtjLorne'. Po koncertu pa so šli naši tržaški in milaneški godci skupaj pit; akopram so se imeli „Milaneži“ še tisto noč vrniti, ostali so še drugi dan v Trstu ter se veselili v družbi svojih bratov. Ali ne bo drugi pot boljše, da noši Lahi pišejo po godbo v Prago nego v Milan, morda bo celo ceneji in boljši? Vidi se iz tega, da je policija sicer storila svojo dolžynost, a pri tem so ji pomagali gotovo več čelii nego vse drugo.
Se nekaj važnega Vam imam poročati. Deželnima poslancema, lošinjskemu glavarju Eluscheggu in dr. Bolmarcichu so poslali volilci lošinjskega okraja fulminantno nezaupnico; podpisanih je na nji nad 500 prvotnih volilcev, torej dve tretjini. To je odmev na Vitežičev govor. Ta nezaupnica je pa tako nenadoma prišla, da menda še pri tukajšnjem namestništvu niso znali za-njo do danes.
Znano vam je gotovo uže iz drugih listov, da se za Istro snuje ljudska banka s sedežem v Trstu. — Pri tej banki je še precej kapitalistov in izvedenih mož. Poslovati bo začela gotovo uže 1. maja. — To je važen korak za Istro, taka banka bode mogla koristiti ubogemu istrskemu Slovanu, a ne po-reška, za katero se zdaj prav smešno poteza vaš radikalni „kolega“ v Ljubljani.
Te dni so bili mnogi slovenski pevci na ruski korveti, ki uže 20 dni pred Trstom leži; Rusi so jih fino pogostili, a slovenskemu petju se niso mogli prečuditi. — Rusi se sploh čudijo, daje toliko Slovanov v Trstu. A Rusi so pravi »gentelman"; pogostili so tudi italijanskega urednika lista Alabarda di Trieste, in ta jih zdaj ne more prehvaliti; v enomer trdi, da je zdaj druzega mnenja o Rusih nego je bil do zdaj. Glažek rujnega čestokrat posreduje simpatijo!
Razne vesti.
—	(O Šlosareku.) Z Dunaja se poroča, da ste morilčeva sopruga, Marija Šlosarek, in njegova sestra, kondukterska žena, cesarju izročili prošnjo z a pomiloščenjo. S sklenenimi rokami padla jo uboga žena na kolona, toda cesar toga ni pustil. „ Veličanstvo, milosti prosim za svojega
moža," zdihovala je reva ter izročila prošnjo. Sestra pristavi: ,,Dvanajst nas je jedne matere, vsi neomadeževani in on jo najmlajši." Presvitli cesar je sprejel molbenico, rekoč:	»Cul	sem o
vaši prošnji in videl bodom, če se da kaj storiti." S temi bosedami odpustil jo vladar prošnjici.
— (Iz Budimpešte) so brzojavlja „N. fr. Presse", da sta ona dva blagajničua uradnika oskomptno banke, ki sta po Kammererjevi fotografiji spoznala izročevalca uplenenih liesinških delnic, na poziv dunajske deželne sodnije včeraj (3. aprila.) odpotovala na Dunaj, kjer ju bodo konfrontovali z zaprtim anarhistom.
— (Smrt „divjega moža".) Ne daleč od Št. Jurija na Gorenjem Avstrijskem je živel uže kacih sedem let nek mož v bližnjem gozdu. Stanoval je v leseni ograji, ki je bila tako majliina, da so ni mogel kar nič ganiti, ko je zlozel vanjo. Po dnevi in po noči, po leti in po zimi je čepel v svojem malem zabrju. Zapustil ga je le tedaj, ko je šel na delo. Pečal se je namroč z izdelovanjem strešnih deščic. Vlani pa si je zbil večje stanovanje in tudi v sobo postavil peč, katere proj nikdar ni poznal. Divji mož pa jo imel jeduo posebno strast: denar! — celo posojeval je novce, so vč da le na silne obresti. Zaklade svojo je imel skrito v otlih drevesih, v razpokah itd. Zadnje dni minolega meseca je tožil, da je bolan. Nek kmet mu je poslal drugi dan juhe — a dekla, ki je prinesla gozdnemu možu jodi, priletela je vsa pro-strašena nazaj. Koča je bila po noči pogorela, v nji pa je skorej po polnem zgorel »divji mož". Črepinja njegova je odgorela bila od telesa in ležala jo na loncu, v katerem je bilo polno starega srebornega denarja. Kje je imel skrite druge novce, ne ve nikdo. — Vsi pa trdijo, da je bil jako bogat.
— (Lep zaklad.) V Št. Vidu na Koroškem je našel tamošnji posestnik in mlinar g. Ebner, ko je kopal jarek okrog svojega na samem stoječega skednja, veliko zbirko raznovrstnih ključev, odpiračov in druzega tatvinskega orodja. Brž ko ne so ga. zakopali tisti roparji, ki so se klatili pred par leti v onem okraji in praznili prodajalnice in predale. Leta 1880. so pa zaprli ono druhal in od tedaj imajo ljudje mir pred lopovi.
—• (Dva človeka zgorela.) V nedeljo 30. marcija nastal jo ogenj pri posestniku Sclnvin-gorju na Sladki gori blizu Cmuroka. Zgorela je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, zraven pa še mnogo živine, katere ni bilo moč odgnati iz hlevov. Tudi 201etni sin posestnikov in nek drug pohabljen revež sta žrtvi pogubnemu elementu. Kako je ogenj nastal, ni znano.
— (Bog zna, ali je šel) — kralj ru-munski namreč, ki je ob jednem član planinskega društva, ko je v poletnem času na Vierwaldstiitter-skem jezeru prejel sledeče vabilo: „Njeg. Veličanstvu Karolu, kralju romunskemu, v hotelu Axen-fels. Veličanstvo in dragi kolega! Planinsko društvo priredi 2. in 3. avgusta izlet na „Hocbstock“. Odbor mi je naročil, da naj Vam povem, kako nas bode veselilo, ako se vdeležite našega izleta. Program je sledeč: V soboto popoludne odrinemo pod goro. Spali bomo na senu. Zjutraj ob 4. uri gremo na vrh. Zvečer ob 9. uri pa smo zopet v dolini in se peljemo na lojtrah domov. Ako pridemo pozno nazaj in bi no mogli več v Axenfels, lahko spite v jedni mojih postelj. — Sprejmite, Veličanstvo in ljubi kolega, najlepše društvene pozdrave in moje, ki ostajam Vaš udani Pr. Schnttringor, dimnikar v Schwyzi.“
— (Kje je najglobokejše morje?) Ame-rikanski parnik „Blake" je moril globočino Se-vero - atlantiškega morja na 19° 39' 10” severne širjave in 66° 26 ‘ 55 " zapadne dolžine. Našel jo na tem mestu ogromno globočino 8341 metrov; ne daleč od tega kraja šla je vrv 7723 globoko, predenj jo prišla do dna. Te številke so največje, kar jih imamo sedaj o globočini morja.
— (Nemiri v Cincinnati.) O nemirih v tem amerikanskem mestu poročajo londonski listi: Začeli so se izgredi vsled tabora, pri katerem se je javno protestiralo zoper sodnike, ki so očitnega morilca obsodili le zaradi poboja. Sploh menda uže več let jako čudno postopajo sodniki v Cin-cinnatu ■— skorej nobenega morilca ne obsodijo k smrti; navadno jih le zapr<5 za nekaj let. Omenjeni morilec jo sam obstal, da je spravil 7 ljudi na
oni svet — in zopet taka milostna sodba! Ljudstvo je bilo silno razkačeno in javno mnenje je obče trdilo, da ni več pravice, da se sme brez strahu moriti, ako ima človek lo dovelj novcev, da podkupi sodnijo in advokate. Tabor je bil ogromno obiskan in mnogo vdeležencev jo prišlo z vrvicami, katere so kazali proti kaznilnici, rekoč: „Obesimo jih!" Druhal se je valila proti poslopji, kjer so sedeli morilci v zaporu in kmalu je bilo zbranih na deset tisoč ljudij, ki so s silnim krikom se pripravljali zlomiti vrata in pasti nad zločince. Z dolgim hrastovim deblom so razbili vrata, in ljudstvo jo drlo v kaznilnico A tu so jih sprejeli čuvaji in vojaki z orožjem. Vendar silnega navala mala četa ni mogla odbiti in kmalu je druhal našla pot v celice, ki so bile pa — prazne! Sodnija je bila morilce poskrila pred razkačeno množico. To jo druhal še bolj raz-ljutilo in od vseh strani je divje napadalo kaznilnico. Nekateri so privlekli sod petroleja, da bi ž njim zažgali poslopje — a v tem trenotku je pridrl v urnem teku oddelek narodne vojske in takoj jel streljati med gosto množico. Koj pri prvi salvi jo bilo 5 mrtvih in 60 ranjenih. Vojaki so potem zaprli vso ceste okoli kaznilnice in ljudstvo potisnili v stranske ulice. Ko je prišla noč, drl je narod zopet skup, in ob 10. uri zvečer bile so vnovič ogromne mase zbrane krog vojakov. Mnogo ljudij je imolo orožje in pričel se je vztrajen boj. Nekateri so imeli celo dinamitne bombe seboj in jih metali v kaznilnico. Napadli so sosedno sodnijsko hišo in jo zažgali s petrolejem. Visoko jo švigal plamen in v njegovem svitu je počenjala druhal strahovita dejanja. Vlomila je zalogo puši, da bi so bolje oborožila, a tedaj, ob •/s 11. uri po noči, jela je tudi vojaška sila bolj energično postopati. Od obeh strani so streljali in nastal je ljut poulični boj. Kakor stari vojaki, tako so stali uporniki nepremakljivo in junaško so so bili. Ob 11. uri pripeljali so vojaki kanon, ter vstrelili v ljudstvo — a nihče so ni umaknil, čeravno je krogla precej upornikov pokosila. O polnoči so dospeli rodni vojaki na terišče, pa tudi ti niso mnogo opravili; kakor besni stali so jim uporniki nasproti in nihče se ni odmaknil za en palec. Ura je bila uže jedna čez polnoč, a vedno se je še prelivala kri. Še le jutranja zarija je ločila ljuto druhal in hrabre vojake.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Njegovo Veličanstvo je podelilo finančno straže respicijontu Iv. Biesiku srebrni križec s krono za zasluge, ker je v Labinu pri požaru z lastno nevarnostjo otel iz ognja ne-cega človeka.
— (Imenovanje.) Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo je potrdilo imenovanje tajnika kmetijske družbe, Gust. Pirca, kot potovalnega učitelja na Kranjskem. — Višjim gozdarjem pri vodstvu v Gorici je imenovan g. Leon T i c. — Pran M a n -zano jo imonovan gozdarskim nadzorniškim ad-juuktom za Primorsko. — Čestiti g. Jak. Go mil-šak, slovenski pisatelj in nemški govornik pri sv. Antonu novem v Trstu, je imenovan začasnim učiteljem veronauka na c. kr. realki v Trstu.
— (Gospod dež. predsednik), ki se je nekoliko dnij s svojo čestito soprugo mudil v Gorici in na svojem posestvu v Tolminu, se je včeraj po noči z brzovlakom vrnil v Ljubljano.
— (Na dopust) za eno leto gre naš rojak g. dr. Ant. Star&, vojaški zdravnik II. reda pri pešpolku baron Beck štev. 47. Začasno se poda v Varaždin.
— (Komasacija zemljišč.) Prihodnji mesec, kakor čujerao, namerava visoka vlada v Ljubljani napraviti enketo, sestavljeno iz zastopnikov deželne vlade in deželnega odbora. Prisostoval bodo tudi ministerijalni svetnik g. vitez Rinal-dini. Enkota bodo imela nalogo, pretresati iu pripraviti vladno predlogo o komasaciji zomljišč za bodoče deželnozborsko zasedanjo.
— (Razpis službe.) Razpisano je mesto adjunkta v c. kr. koperski kaznilnici. Prosilci naj vlože svoje molbenico pri višjem c. kr. državnem pravdništvu v Trstu. Dokazati morajo, da so vešči nemščine, italijanščino in jednoga južno -slovanskega jezika in da so z dobrim vspehom opravili pio-skušnjo iz drž. računstva.
— (Porotno poslopje.) Jutri popoludno bode lokalna komisija, sestavljena iz zastopnikov stavbenega urada, deželne sodnije in državnega pravdništva, ogledala novo poslopje za porotno sodnijo, z namenom, da konštatuje njegovo sposobnost za vselitev. Porotniki naši, ki so do sedaj zdihovali v po vsem neprimernih prostorih, bodejo tedaj prav kmalu zborovali v novi, dostoj-niši dvorani.
— (Povozil) je včeraj ob '/5,6. uri zvečer pred Škofijo dirjajoč fijakar 431otno služkinjo Ano Cepin, vsled česar je bila ranjena na desni roki in na glavi.
— (Izginil) je — ne ve so kam — 151etni Dragotin Bratkovič, ki je služil za natakarja pri kantinerju šenpeterske vojašnico, g. Goliašu. Bratkovič je srednje postave, lase ima kostanjeve barve, plave oči in okrogel obraz. Mati njegova je v bojazni, da bi se mu ne bila kaka nesreča zgodila.
— (Našel j o) v kopi listja na mestnem barji na Karolinškem zemljišči hlapec necoga mesarja mnogo raznovrstne skrite obleke, ki gotovo pohaja od kakega kradeža.
— (Ukradena) je bila včeraj iz deželne bolnišne podružnice na Poljanah nečemu bolniku sreberna ura in verižica v vrednosti 12 gld. Tatvine sumljiv je nek iz bolnišnice odpuščen bolnik, katerega išče mestna policija.
— (Nesreča.) V torek po pogrebu gospoda župnika Kraljiča v Št. Vidu nad Ljubljano peljal se je čestiti g. župnik Anton Namre iz Šmarija pod Šmarno goro s penzijoniranim duhovnikom g. Tomažom Kebrom domov v Šmarije. Pod Vižmarji pri znamenji, kjer se klanjec prične, odtrga se konju prsna veriga, voz se prekopicne in ž njega padeta oba gospoda duhovnika. 721etni g župnik Namre se je posebno na nogi zelo nevarno poškodoval in mora ležati v postelji; 721et.ni g. Tomaž Keber pa je ostal nepoškodovan.
— (Nesrečno žganje!) Nepoboljšljiv žganjar Val. Jarec v Kozarjih je prišel dne 1. aprila na večer ves pijan v kuhinjo svoje žene in začel je po navadi takoj zmerjati vbogo svojo zakonsko polovico. RepenCil se jo vedno huje in konečno je popadel sekiro v veži, pa je hotel pobiti ženo. Revica, ki je noseča, mu je k sreči vbežala, a sedaj je raztresel svojo jezo nad hišnim orodjem. Bil je okoli sebe, kakor le more divji pijanec in naredil je v malo trenotkih škodo za dobrih sedem goldinarjev po koči. Žena se ni več upala nazaj k surovežu in prenočila je s peterimi otroci pri sosedih. Mislil bi človek, da se jo živina po noči potolažila — a ni bilo tako. Tudi zjutraj so še njegovi domači niso upali v hišo in ni ostalo dru-zega nego da so nepoboljšljivega pijanca in divjaka prijeli žandarji ter ga odvedli v Ljubljano. Tu se bode moral zagovarjati zaradi nevarnega žuganja
—	Pač tužen vzgled, kam pripelje človeka nesrečno to žganje!
Poslano.
Vabilo na naročbo.
Po presledku blizu poldrugega leta prihaja II. zvezek Jurčičevih zbranih spisov za I. zvezkom na dan. Da se je tako zakasnil, iskati je uzroka v tem, da podpisani odbor za I. zvezek ni stržil toliko, da bi bil mogel s skupilom založiti
II.	zvezek , kajti „Desetega brata" se je do zdaj prodalo samo okoli 400 izvodov.
Podpisani odbor je preverjen, da jo temu slabemu razpečavanju uzrok nekoliko visoka cena
I.	zvezka, nekoliko zanemarjeno knjigotrštvo slovensko. Vendar so ne da tajiti, da tudi slovensko razumništvo ni izpolnilo svoje dolžnosti in zahval-nosti proti prvemu svojemu pripovednemu pisatelju Josipu Jurčiču. Nadejamo so, da zavedni narod slovenski vsaj pri II. in pri naslednih zvezkih popravi, kar je zamudil pri prvem, in da nam z obi-lim naročevanjem omogoči izdavati še na dalje Jurčičeve zbrane spise. V ta namen smo ceno nadalj-nim posamičnim zvezkom znižali na 70 kr. ter uvedli tudi naročevanje po poštnih nakaznicah, na katero vabimo s tem pozivom vse Slovence. Ukrenili smo tudi to loto izdati še III., IV. in V. zvezek, nadejoči se potrebne podpore od slovenskega čitateljstva.
Odslej stoji:
I. zvezek, nevezan po......................gld.	1,—
v Bonačeve izvirne platnice ukusno
vezan.....................................  1,50
II.	zvezek, nevezan po........................ —,70
v Bonačeve izvirne platnice ukusno
vezan..................................n	L20
Ako pa tudi oddajemo vsak posamičen zvezek, vendar se priporoča pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I, II. in
III.	nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4 gold.
Naročnina za zvezek I., II, III., IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih pot zvezkov 6 gld.
naročnina se pošilja pod naslovom: gospod dr. Jos. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5. Naročniki prejemajo knjige franco.
V Ljubljani 1. marcija 1884.
Odbor za Jurčičev spomenik.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Dunaj, 4. aprila. Ornithologično (ptičjo) razstavo je danes otvoril poljedelski minister grof Falkenhayn s kratkim nagovorom, v kojem je naglašal radovoljnost sedanje vlade, podpirati znanstveno podjetje. Presvetli cesarjevič s soprugo blagovolil je obiskati razstavo; visoka gosta bila sta sprejeta od poljedelskega ministra in od odbora ter sta si ogledala razstavo. Pred odhodom sta se pohvalno izražala o ugodnem utisu.
Dunaj, 4. aprila. Gosposka zbornica je nespremenjeno sprejela državni proračun in finančni zakon za 1. 1884. v drugem in tretjem branji. Prihodnja seja nedoločena.
Budimpešta, 4. aprila. V tisza-eszlarski pravdi je kasacijski dvor oprostil vse zatožence
Dunaj, 2. aprila. Poslanec dr. Ign. Ku-randa je umrl.
Dunaj, 3. aprila. (Tr. Ztg.) Na Dunaji se je sestavil konsorcij, ki bode afrikanske kraje preskrboval z avstrijskim blagom. Dr. Wild v Monakovem je prevzel vodstva tega podjetja, ki bode takoj po Veliki noči jelo delovati.
Lvov, 3. aprila. Danes po noči so priprli osem socijalistov, ki so prišli iz inozemstva. Vsi so bili preskrbljeni z rednimi potnimi listi.
Rim, 3. aprila. V zbornici je izjavil De-pretis, da ostane novo ministerstvo zvesto Stradellovemu programu. Najskrajnejša levica in pentarhisti so novi kabinet hudo napadali, a predloga niso nikacega stavili. Ministri so očitanja zavrnili.
Rim, 3. aprila. V zbornici so zavračali Depretis, Coppino in Gr im a Idi ostre napade skrajne levice na sedaujo vlado.
London, 3. aprila. „Daily-News“ poročajo, da se Glad stone brani, odposlati angleško vojsko v Kartum, češ, da je nemogoče pri sedanji vročini in da tudi ne treba vsled zadnjih poročil Gordonovih.
Štipendije: Dve Primož Auer-jevi štipendiji po 52 gold. 50 kr. Prošnjiki morajo biti otroci ljub. meščanov, predvsem otroci ubozih vlasenkarjev ali pa sorodniki. Prošnje do 30. aprila ljub. mestn. magistratu.
Eks. javne dražbe: Hiša gospe Klementine Pauer (14500 gold.) na sv. Petra cesti v Ljubljani št. 24 v dan 5. maja, 9. junija in 14. julija ob 10. uri v Ljubljani. — Posestvo Fr. Taufarjevo iz Gor. Loga (3370 gld.) dnč 30. aprila, 30. maja in 27. junija od 11. do 12. ure v Litiji. — Posestvo Jan. Klemenčiča iz Mačkovca (1456 gold.) dne 3. maja, 4. jun. in 4. jul. ob 10. uri dopol. v Metliki. — Posestvo Andr. Juvančiča iz Loža (sedaj last. Jos. Golfa iz Loža) dnč 30. aprila ob 9. uri dopol. v Ložu (relicitacija).
Tujci.
Dnč 2. aprila.
Pri Maliču: Kolb, trgovec iz Monakova. — Schlech-tinger , trgovec z Vrhlabe. — Engel, Wunsch, Blaške, Knopf, Blažek, Klotz, Berger, Hirschmann, trgovci z Dunaja. — Zrebst, graščak s soprogo iz Pečuha.
Pri Slonu: Baronica Buschmann, soproga minister, svčtnica z Dunaja. — Rechnitzer in Ferenci, poto-valca z Dunaja. — Acham, c. kr. nadlajtenant iz Trsta. — Buzzi iz Fužin. — Buzzi iz Naborjeta. — Orschulek, c. kr. vladni koncipist iz Kočevja.
Umrli so:
Dnč 2. aprila. Frančiška Vovk, soproga paznika v posil. delarnici, 35 1., Hrenove ulice št. 6, tifus.
Nreeke
z dnč 2. aprila. Praga:	17	24	25	34
22.
Izlozanje 1854. 1. držav, lozov. Dne 1. t. m. se
je vršilo 59. izlozanje posojila državne loterije z 1. 1854. v znesku 50 milijonov gold. Izmed 42 serij pripadajo večji dobitki na naslednje serije, in sicer na: 109 208 323 348 385 470 600 758 767 853 982 1001 1076 1292 1351 1414 1496 1523 1552 1560 1623 1666 2008 2038 2121 2222 2350 2393 2526 2536 2812 2844 2863 2895 3557 3589 3594 3604 3675 3725 3748 in serijo 3944. Glavni dobitek je zadela serija 1001 št. 4 v znesku 100000 gold., drugi dobitek 20000 gold. serija 767 št. 32. Na vse druge tu nenavedene 2098 dobitne štev., obsežene v 42 serijah, pripada najmanjši znesek 300 gold. av. v.
Meteorologično poročilo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 4. aprila.
.,	gld-
Jednotni drž. dolg v	bankovcih...................79 ■ 75
»	»	»	>	srebru........................80-85
Zlata renta...........................................101-35
5°/0 avstr, renta......................................95-40
Delnice ndrodne banke................................ 846-	—
Kreditne delnice................................  .	316-75
London 10 lir sterling................................121-35
Srebro..............................................—' —
20 frankovec...........................................9'605
Cekini c. kr........................................ 5 "69
100 drž. mark..........................................59-25
Uradni glasnik
z dnč 4. aprila.
Naprava novih zemljiških knjig: Za katastersko občino Bezulak; poizvedbe 16. aprila ob 8. uri dopol. v Logatcu.
Razpisane službe: Na Studencu (okr. ljub.) služba poštnega ekspeditorja; kavcija 200 gold. Prošnje tekom dveh tednov c. kr. poštn. in telegraf, vodstvu v Trstu.
a ci Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
riS	7. zjutraj	732-43	+ 4-4	svzh. sl.	js.	
P.	2. pop.	729-84	+19-8	zp. sl.	>	000
co	9. zvečer	730-62	+ 9-4		»	
Pri
Ig.v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
T7- nLjj-u-Tolja.nl
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
in tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Decker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I.. II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr,
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 kr.
  Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti.
1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič. Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., elegantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in xalagata Ig. v, Klein m ayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.