Slev. 129.
V LMaDi, v Ceirlek. 10. jiila !SI5.
Leto XLI11.
s Velja po pošti: ==
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . , sa Nemčijo oeloletno . za ostalo Inozemstvo .
V	LJubljani na
Za celo leto naprej . . za en meseo „
V	opravi prejeman mesečno
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... T—
za Nemčijo celoletno . „ 9-—
2-20 „ 29--„ 35--
domi
K24--» 2--,, 1-70
a ostalo inozemstvo,
12--
ftar Uredništvo je v Kopitarjevi uliol Štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračalo; neirankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat . ... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zaMusmrlnlrc Iti:
enostolpna petltvrsta po 20 vin.
— Poslano: ■ ■ \ enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemil nedeljo in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Upravništvo js v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-lierc. št. 7563. — Upravulškega teleiona št. 188.

Halja in ml
Italija pravi, da je narodnostno načelo sveto in zato ga nihče ne sme kršiti. V imenu narodnostnega načela se je Italija združila, v imenu »narodnostnega načela« sedaj Italija odrešuje svoje neodrešence; z eno besedo: italijansko narodnostno načelo je tako sveta stvar, da razun italijanskega narodnostnega načela ni nič svetega. Zato Italija v imenu narodnostnega načela zahteva nemška mesta Bozcn, Meran, Brixen, furlanski mesteci Tržič in Gradiško, slovensko Nabrežino in celo slovansko Primorje, hrvatsko Dalmacijo, albansko Valono, grške otoke Dodekaneza in kos Male Azije, kjer prebivajo večinoma Turki in deloma Grki.
Slovensko prisr.orje.
Veseli nas, da sedaj tudi nemško časopisje tu in tam zapiše, da živimo ob morju Slovenci in Hrvati. Zlasti nemško časopisje iz »rajha« je tukaj boli odkrito in jasno izpove, da so ti kraji naši, do katerih Italija nima pravic. So glasovi, ki jih navadno ni bilo slišati in jih deloma tudi še ni slišati. Toda, če celo Italija spoznava, da je na tej zemlji nekaj živega, kar se bo branilo do zadnjega, potem bo to spoznal še kdo drugi. Tudi naši severni bratje so se začeli bolj pečati z nami. Razumljivo, V boju z Italijo se rešuje vprašanje Avstrije kot velesile in pa jugoslovansko vprašanje. Ta stvar je dozorela in treba jo je rešiti. Napravljala se je Italija, da reši to vprašanje. Mi smo odklonili njeno »odrešenje«. Rešitve bo iskati v drugem smislu. Razvoj zadnjih desetletij je pokazal smer. Odlični katoliški poljski list »Glos Narodu« piše v obširnem članku: »Pomen italijan-stva je padel. Obličje Istre, Goriške, Gra-diške in celo Trsta se je v teh časih znatno izpremenilo. Precl 30 leti so tamkaj poznali samo italijansko zemljo in italijansko življenje, poznali so samo Castelnuovo, Abbazia, Lussinpiccolo. Danes pa vidiš na uradnih tablah tudi zapisano Opatija, namesto Castelnuovo Podgrad in poleg Lussinpiccolo tudi Lošinj mali. Pa naj imajo mesta še danes italijansko obličje, obrežje ni italijansko, ampak slovarsko, in sicer na zahodu slovensko, na vzhodu hrvatsko ali celo srbohrvatsko. Na Goriškem je uradni jezik slovenski in italijanski, ravno tako zakonodaja. Med 180.000 prebivalci Trsta je že danes 70.000 Slovanov. V dveh predmestnih kurijah imajo že danes Slovenci vsa mesta za občinske volitve in v eni štirih mestnih kurij, v četrti, so bili Slovenci zadnjič v ožji volitvi. To vse dokazuje, da se slovenski element množi in
pa da tega ozemlja ne smemo več smatrati za italijansko. V Istri je že leta 1900 dognala uradna statistika, ki so jo vodili Italijani sami, da je poleg 136.191 Italijanov 47.717 Slovencev in 143.057 Hrvatov. Vkljub vsem volivnim umetnostim, s katerimi so hoteli zadovoljiti Italijane, in vkljub mogočnemu vplivu irredente imajo Slovenci na Goriškem od 29 deželnozbor-skih mandatov 14 in od 5 deželnoodbor-niških mest 2 in v Trstu od 80 vendarle že 12 mest. Slovenci in Hrvati imajo žc svoje gimnazije in učiteljišča in vse to so si priborili v eni človeški dobi in proti italijanski univerzi so se uspešno uprli. Veliko zaslug za vse to ima dne 24. maja umrli Matko Mandič, ki je kot duhovnik, profesor naravoslovja, časnikar, urednik in končno kot deželni in državni poslanec zelo vneto deloval.«
General konjištva nadvojvoda Franc Salvator,
c. in kr. generalni inšpektor prostovoljne zdravstvene službe.
Avstrijskim narodom!
V	tem trenutku, ko dvog!avi orel po desetmesečni brezprimerni borbi z ne-upognieno močjo in jeklenim pogumom vzdiga svoje mogočne noge na nove o:!lo-čilne udarce, da uniči svoje dosedanje sovražnike, nam Ita!ija, ki je celih 33 let uživala dobrote za to deželo blažene zveze z našo drago domovino, zavratno napove vojno.
Naši slavni armadi, v katere vrstah se narodi avstrijski prekašajo v heroičnih krepostih, se bližajo novi boji!
V	zvezi z Nemčijo, našo drago zaveznico, v trdnem zaupanju v Boga, v svesti si pravične stvari in svoje moči, se ^'ivno razreši tudi ta nova naloga!
Narodi avstrijski:
Zaradi Vašega domoljubnega požrtvovalnega mišljenja so »Rdečemu križu« doslej dospeli bogati darovi, ki so mu omogočili, da je olajšal marsikatero rano, ki nam jo je vsekala vsiljena vojna, cla je ozdravelo mnogo Vaših sinov, ki so krvaveli na polju časti, in bilo nanovo uvrščenih v armado, — invalide za usposobiti za koristne ude človeške družbe!
V	polni zavesti velikodušnosti vseh narodov naše domovine apeliram na zavednost Vaše patriot-'čne dolžnosti s
p r o š n j o, da tudi nadalje kar najiskreneje pospešujete človekoljubno delovanje avstrijske
družbe »Rdečega križa« in s tem uresničite našega veličastnega vladarja
Njegovega Veličanstva cesarja in kralja
geslo
»Z združenimi močmi«
v brambo domovine, v prid armade, Vaših očetov, sinov in bratov.
Nadvojvoda Franc Saivator,
general konjištva, generalni inšpektor prostovoljne zdravstvene službe in protektor namestnik avstrijske družbe »Rdečega križa«.
m
Dunaj, 8. junija. (K. u.) Odsek 28 članov za skrb povodom nove žetve se je danes pod vodstvom komerčnega svetnike posb.nca Povšeta posvetoval v sejni dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora o pripravah za novo žetev. Po večurni razpravi je odsek sklenil soglasno:
1. Nova žetev se mora zagotoviti potrebam prebivalstva. Odtegniti se mora vsaki špekulaciji in neracionalnemu izkoriščanju. Država naj bi zato zaplenila žetev. Od zaplenitve naj se izvzame le to, kar kmetsko prebivalstvo rabi zase, in tista množina, ki se potrebuje za obdelovanje.
2 To nalogo na; izvede vojni, žitni prometni zavod, ki naj se zato primerno izpopolni. Žito nanj se nabavi potom decentralizacije. Pritegnejo n?.j se poljedelske or-g?.ni7.aci:e in strehovniaki žilne trgovine.
3.	Nuino je potrebno, da se ne moti oreskrba po načrtu, cla tako za vojaške ka'"or za civilne potrebe tudi potrebščino moke vojni žitni prometni zavod preskrbi,
4.	Smotreno individuelno naj se kmalu popišejo z žitom obsejana polja in uspeh žetve.
5.	Vlada se poziva, naj uvede pogajanja z Ogrsko, da se zagotovi državnim deželam statistična povprečna množina uvoza v zrdnjih letih.
6.	Ureditev vporr.be naj se vzdrži. Dnevna množina naj se poviša v okviru uspeha žetve in glede na tiste pridobilne sloje, ki so navezane na močno krušno hrano.
7.	Otrobi naj se prepuste poljedelstvu za prehranitev živine in naj se razdele po potrebi.
Odobril se je tudi predlog poslanca Finka, do katerem naj se dožene in zagotovi potrebna množina krušnega žita tistim dežel-"f, ki same ne pridelajo dovolj žita.
Meška gospodarska vojna.
Gospodarska vojna poganja pren Čudne cvetove. Medtem ko delajo mnogi industrijski krogi v Severni Ameriki z dobavo vojnega materiala našim sovražnikom sijajne kupčije, so pa nekateri pridobitni sloji popolnoma brez zaslužka. Tudi petrolej ni trust ne more pošiljati blaga na Nemško iu Avstrijsko ter izgublja tu svoje odjemalce. Tudi pridelovalci bombaža na iugu se močno jeze nad angleško moderno kontinentalno zaprtijo. Le-ta sploh ovira cel izvoz Unije ne samo v vojujoče se države, marveč tudi v nevtralne dežele. V Ameriki so sedaj stvari take, cla si stojita nasproti dva sovražna si gospodarska kroga in lc glumaštvo predsednika Wilsona še zabranjuje, da nasprotstva ne udarijo ostro drugo ob drugo. Velika nevolja vlada nad načinom, s katerim je Anglija spravila •ameriško trgovinsko plovbo pod svoj bič in tako dobila nad ameriškim izvozom dejansko nadzorstvo. Veliki brodolastniki v Zedinjenih državah so se namreč dogovorili, cla vsem svojim ladjam, ki jih pošljejo na pot, preskrbe certifikat angleškega poslaništva v Wasliingtonu. Ta certifikat potrjuje, da gre dotična ladja v resnici v kako nevtralno pristanišče in da ne vozi nikake nemške lastnine nc vojne kontrebandc. (Da Anglija ne respektira niti teh certifikatov, dokazujeta slučaja danskih ladij »London« in »Vulkan«, ki so jim Angleži ustavili.) ^emško-ameriški listi se zavarujejo proti angleški samovolji, če treba s spremstvom vojnih ladij. Mlačno nastopanje Wilsona ali pa njegovi tajni dogovori z Anglijo vzpodbujajo slednjo k vedno večjemu posegu v gospodarsko življenje Unije. Važne gospodarske panoge je žc dobila v svojo oblast. Opozarjamo lc na to, cla si je v zadnjem času ped vrgla celo ameriško produkcijo bakra, ker je dobila v roke kontrolo nad Amalgamatcd Cop-per Mine Comp. in prevzela celo njeno produkcijo. Ta organizacija vseh ameriških bakrenih rudnikov obvladuje trg za baker po vsem svetu (leta 1914. je izvozila za nad 200 milijonov dolarjev bakra). Anglija hoče s tem svojim nasprotnikom otežili, če že ne onemogočiti izdelavo municije. Toda nc-glecle na to, da imamo veliko bakrenih rud v deželi, katerih izkoriščanje se jo doslej opuščalo radi prevelikih stroškov, ki pa v vojnem času ne smejo igrati nobene vloge, — je veliko bakra
Gai»oler o »železnem Koru".
V nedeljski »Novi Preši« priobčuje znani nemški pisatelj Gang hofer svoje vtise o bojih »železnega kora« pri N a -dvorni in K o 1 o m e j i (torej ne več pri Dukli, op. ur.) v obliki pisma na Petra Roseggerja:
»Kar vidiš tam doli, je bojno polje pri Nadvorni in Kolomeji, je rdeča njiva domovinske ljubezni, je slavno bojišče Tvojih Štajercev in Korošcev, »višnjevosivih« iz Ljubljane in Celovca, iz Gradca in Maribora. Vidiš li v dolini dolg, temnormen pa-robek, ki se vleče skozi zeleno polje brez konca in kraja? To je okop ruskega strelskega jarka. In tam, kjer je v okopu mala vrzel, vidiš črno-rjavo figuro; globoko vnognjena leze preko travnika, za varnim 1 čkom se vzravna in izgine. To je sovražnik, Rus. Enega vidiš — na desettisoče jih leži skritih v jarkih. Sedaj pa naštej 500 korakov bližje proti nam. Tam vidiš nekaj svetlega, vleče se kakor dolga niz biserov. To so avstrijski jarki z jamami, votlinami, ko!ibami iz dračja, v katere gledamo od z?:'aj. Povsod sc svetlika solnce, povsod se b išči v višnjevkaslih barvah; večen sem in tja, neprestano vrvenje in gibanje. To so tisoči naših, ki kopljejo jame ali pa
stoje pri strelnih luknjah, to so Tvoji dobri, izborni Štajerci. Danes lahko nekoliko počivajo, kajti Rusi so s svojimi razbitimi glavami postali nekoliko skromnejši; zarili so se v zemljo in dajo mir. Tvoji pa imajo za seboj štiri težke dni in noči. Kakor silen, težak val je navalil sovražnik, v dvanajstih ali pa v štirinajstih vrstah. Komaj so padle prve vrste, so stopale na njihovo mesto druge, vsak odbit napad je rodil nov naval, štiri dni in štiri noči brez presledka, — manj močna srca, kakor bijejo pod rebri Tvojih Štajercev in Korošcev, bi bila obupala precl tako hrumečo premočjo, — Tvoji se niso umaknili; stali so za rod in dom kakor jekleno ziclovje in peti dan so zmagali! Seda; pa jim pravijo »železni kor«.
Nas veseli to priznanje, ker vemo, da je v »železnem koru« danes večina slovenskih vojakov. Ganghofer sicer tega ne ve, ampak to nič ne de.
mm z iiaše /Idrije.
Gospod Franc Peterca iz Dravelj, ki služi v naši vojni mornarici, piše dne 25. maja svojim starišem:
Dragi stariši! No, kaj sem Vam bil pisal, cla jih bomo namazali! Pa smo jih res. Mislim, cla smo jim že izbili veselje, cla bi hoteli k nam na nh-
isk. Danes ponoči smo jim eno trdnjavo popolnoma razbili, Benetke sc pa že tudi dobro majejo. Pa to jc šele majhen začetek; Italijanom smo samo malo pokazali, kakšne topove imamo. Glavno pa šc pride. Boste videli, kako bodo naše suhe hruške jedli, kadar se enkrat dobro začnemo. Italijan je mislil, cla smo mi kar tako za šalo na morju. Pa cla smo res slabi. Pa se Jc motil. Prvo noč smo šli na Laško samo malo povasovat, pa jih jc stalo Ja-kin in Benetke. O. pa glavno šelo pride in Italijan si bo za večno zapomnil kdaj sc jc norčeval iz zaveznika in ga izdal.
Zame se ni treba prav nič bati. V varstvu me imajo Zaščitniki, katerim sem se izročil in v katere jo staviti vse zaupanje. Ni se. treba prav nič bati. Če bom padel, bo to volja božja, padel bom kot branitelj domovine, kot bra-nitelj našega morja in naše zemlje. Ne sam, še mnogo drugih! Zakaj bi bili poleni v skrbeh zame? Kakor bo božja volja, tako pa bo. Zato sem tu, prostovoljno, in ponosen sem na lo, cla se tu na morju borim za domovino, za Vas. Navdaja me trdno zaupanje, da združenimi močmi zmagamo.
Torej bodite zdravi, zdravi in srečni vsi, dokler se zopet veseli nc • 'iuemo! Vaš udani sin France!
Boj v kanalu Perio Corsini.
Boj v kanalu Porto Corsini je vodil linijski ladjin kapitan Horty pl. Nagybanya( poveljnik križarke »Novara«, rojen Oger, eden najboljših pomorskih častnikov, ki je tudi že dolgo cesarjev krilni pobočnik. Poveljeval je križarki »Novara«, torped-nernu rušil cu »Scharfschiitze« in torpe-dovkam »78«, »79«, »80«, »81«. Vse so se dobro bile.
Nekdo, ki sc je bitke udeležil, jo tako-, le popisuje:
V temni noči se vozimo proti italijanski obali. Okoli 3. ure se pripeljemo do višine Porto Corsini. Ko se nekoliko svetli, vdere »Scharfschiitze« v kanal. Močna bora in visoki valovi zelo otežkujejo vožnjo.
Komaj se nahajamo v kanalu, počita na kopnem dva strela. Poveljnik »Scharf-schutzu«, korvelni kapitan, otvori takoj ogenj. Govoriti so pričeli naši 7-cm brzo-strelni topovi, šest jih je bilo, in strojne puške. Takoj ie odgovarjala neka skrita baterija in puške pehote so sc ji pridružile. Na breg hite italijanske mornariške in armadne čete. Hitro jih jc pričel podirati ogenj naših strojnih pušk.
Neki italijanski mornariški častnik, najbrže poveljnik obrežne baterije, je kmalu padci. Zadelo ga je več krogci.
Sledi kritičen trenutek. Dva vojaka
v orodju, posodah, pohištvu itd., katere lahko pogrešimo in s katerimi moremo za leta naprej pokriti našo potrebščino bakra. Zbirka kovin je to jasno dokazala. Anglija torej v tem oziru ne bo žela nobenega uspeha.
Lloiiljonski topniški polk št. 7 v vojni.
Pod tem naslovom priobčuje »Tages-post« vojnopoštno pismo z dne 2. junija, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti:
Bili smo že na ogrsko-gališki meji, ravno sredi gigantske karpatske bitke, ki ji sploh ni bilo videti kraja, ko se je nenadoma začela naša divna ofenziva in so se jeli Rusi neverjetno hitro umikati. Sedaj je šlo končno naprej! Sredi našega prodiranja je prišlo nenadno poročilo: Polk mora na vlak. Takoj smo se obrnili in korakali na postajo. Tedaj smo delali silne marše, kakih 300 kilometrov v desetih dneh. Seveda noben človek ni vedel, kako, zakaj in kam. Ugibalo se je sem in tje in nekateri so se celo nadjali, da bodo zopet videli svoje rojstno mesto. A prišlo je drugače. Vozili smo se z največjo brzino in proti jutru drugega dne smo dospeli na cilj: Pred nami je zopet ležala gališka planjava. Takoj ko smo stopili z vlaka, smo pripravili topove za boj in oddirjali. Čez dve uri po dohodu smo bili zopet zakopani, v najljutejšem ognju, sredi veličastne bitke. To je bilo nekaj drugega nego pozicijski boj v Karpatih. Tesno ob naši strani je stala in delovala nemška topniška baterija. Ob tej priliki so opravile naše baterije pravo korenjaško delo in le našemu stanovitnemu vztrajanju do zadnjega trenutka je bilo zahvaliti, da se je izjalovil silni, z veliko premočjo izvedeni napad ruske pehote. S ponosnim zadoščenjem smo si privoščili nekoliko počitka po tej razburljivi igri.
Toda počitek ni dolgo trajal. Že so se na obzorju pojavile posamezne skupine jezdecev, ki postajajo večje in večje. Kmalu se vidi, da se urejujejo ruske kozaške množice za napad proti nemški kavalerij-ski diviziji na našem desnem krilu. Naslednji trenutek že teko po telefonskih žicah potrebna povelja baterijam; vseh oči so napeto obrnjene na bodoče dogodke. Tedaj zadone iz jeklenih žrel železni pozdravi in že prve salve pokrijejo v skoku drveče kavalerijske množice. Nepopisna zmeda je nastala po tem mogočnem učinku. Konji brez jezdecev drve sem in tja kakor mravljinci v mravljišču, tod in tam se valjata konj in jezdec v smrtnih bolečinah.
Napad se je popolnoma zrušil. Viharen »Ura! « je zaoril vrli artiljeriji iz pehotne rojne črte, ki je z napetim razburjenjem opazovala prizor, ne da bi bila sama oddala le en strel. Poveljnik pehote je solznih oči stisnil roko našemu polkovnemu poveljniku.
V polku je bilo doslej odlikovanih 17 častnikov z zaslužnim križcem in izredno veliko je število podčastnikov in častnikov, katerih prsi krasi hrabrostna svetinja. Polk je imel po zaslugi svojih preudarnih poveljnikov, preje polkovnika pl. Watzel, sedaj podpolkovnika Umfahrer, iz vsega začetka jako majhne izgube; pa tudi roka naše zaščitnice sv. Barbare je čuvala nad nami in hrabremu je sreča mila! Tudi v bodoče bo tako.
Polkovni poveljnik, podpolkovnik Umfahrer, je pravi oče polka, a tudi polk in vsak posameznik ga ljubi in časti kot očeta. Podpolkovnik Umfahrer je sedaj tudi poveljnik artiljerijske brigade; v celem območju njegovega bojnega okrožja ni nobene sovražne baterije več, tako temeljito jih je pregnal.
Nova vojna z Italijo je tu med nami vzbudila čuvstvo zadoščenja in novega navdušenja, kajti vsi smo prepričani, da mora ta zavratni dedni sovražnik Avstrije dobiti po grbi, kakor zasluži. Vse nas napolnjuje le ena želja: Sodelovati doli in poučiti lice-merske Lahe, kdo smo ljubljanski topni-čarji.
Ljubljančani smejo biti ponosni na svoje artiljeriste in za mesto bo nezaben tisti častni dan, ko se bo polk po srečno končani zmagoviti vojni ob glasu trobent vračal v ljubljeno rodno mesto. Po tem dnevu hrepenimo vsi in vsi tudi trdno verujemo vanj. Naj bi nam bil kaj kmalu dan! — M. W.
Uradni izkazi izguH.
Izgube 26. domobranskega polka.
Kadet Ambrož Franc, ranjen; nadporočnik Gerbin Hugo, ranjen; pešec Ablak (Oblak) Tomaž, ranjen in ujet; Albrecher Ivan, 10. stot., mrtev 27./1. 1915); Aršešnik Leopold, 10. stot,, r,; Auer Erhard, 2. stot., u.; Baldaš Anton, 10. stot., r.| Brenser Ignacij, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Bre-sočnik Jakob, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Cafuta Ivan, 2. stot., u.; Čeh Feliks, 11. stot., u.; Čodej Franc, 8. stot., r.; Čokan Josip, 2. stot., r.; Delcja Anton, 10. stot., mrtev (5./2. 1915); Divjak Franc,
I,	stot., r.; Dobaj Edvard, 2. stot., r.; Dolbelo Anton, r.; Drevenšek Franc, 2. stot., r.; Ehm Edvard, 10. stot., r.; Flis Ferdinand, 7. stot., mrtev (3.12. 1915); Freiding Ivan, 2. stot., r.; Fuchs Franc, 10. stot., r.; Gaisch Franc, 9. stot., r.; Gangl Josip, 10, stot., r.; Garšak Karel, 7. stot., r.; Gastan Anton, 2. stot., r.; Guzej Martin, 7. stot., r.; Haas Alojzij, 12. stot., r.; Hartner Anton, 11, stot., u.; Hehal Karel, 12. stot,, r.; He!d Franc, 8. stot., r.; Jahn Oton, 7. stot., r.; Jank Josip, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Kančič Anton, 10. stot, mrtev (27./1. 1915); Klobasa Josip, 5. stot., Maribor, r.; Kobanc Mihael, 11. stot., u.; Kodrič Jernej, 12. stot., r.; Korošec Josip, 2. stot., mrtev (4,/2, 1915); Korošec Karel, 1. stot., r.; Kostomaj Ivan, 7. stot., Blanca, mrtev (4./2. 1915); Kovačič Jakob, 10. stot., r.; Krajnc Ivan, 7. stot., mrtev (3./2. 1915); Kramberger Franc, 10. stot., mrtev (27./1. 1915); Krastič Franc,
II.	stot., u.; Krojs Alojzij, 10. stot., r.; Krošl Franc, polk. štab, r.; Lah Franc, 12. stot., r.; Lampel Ernest, 10. stot., mrtev (5./2. 1915); Lapuh Franc, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Laubič Anton, 7. stot., mrtev (7./2. 1915); Lene Ivan, 1. stot., r.; Lešnik Ivan, 2. stot., r.; Lorger Štefan, 2. stot., u.; Loščar Alojzij, 6, stot., mrtev; Lešnik Josip, 3. stot., Maribor, r.; Ma!ex Martin, 11. stot., u.; Malli Franc,
10.	stot., r.; Markeš Josip, 2. stot., mrtev; Mar-kovič Ivan, 12. stot., r.; Marx Josip, 1. stot., mrtev (6./2. 1915); Mešner Ignacij, 10, stot., r.; Modrič Josip, 2. stot., r.; Nemvirth Vinko, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Omersu Franc, 8. stot., r. in u.; Oswald Avgust, 9. stot., mrtev (febr. 1915); Otter Rudolf, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Perko Matej, 2. stot., r.; Pfeiffer Josip, 2. stot., u.; Pilko Jurij, polk. štab, r.; Pilko Štefan, 11. stot., u.; Plavčak Ivan, 2. stot., r.; Polanič Ivan, 10. stot., mrtev (27./1. 1915); Polič Franc, 10. stot., r.; Polak Anton, 10. stot., r.; Prat-ter Ivan, 12. stot., r.; Prattes Ivan, 10. stot., r.; Puncer Julij, 12. stot., r.; Radič Josip, 1. stot,; r.; Rauscher Anton, 12. stot., r.; Rebol Ivan, 2. stot., r.; Reich Anton, 2. stot., r.; Reich Rihard, 12, stot., r.; Rep Jakob, 2. stot., r.; Resch Josip, 2. stot., r.; Ribič Simon, 2. stot., u.; Robia Franc, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Rodošek Franc, 12, stot,, mr-tev (27./1, 1915); Rumes Josip, 2. stot., r.; Rus Ivan,
11,	stot., u.; Sabedič Ivan, 26. pp., r.; Schicho Leopold, 11. stot., r.; Šmerc Josip, 2. stot., u.; Scholn-ast Ivan, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Schubert Henrik, polk. štab, r.; Schunkovitz Ivan, 12. stot., r.; Schvveizer Rudolf, 10. stot., r.; Schwindsakl Vilibald, 12. stot., r,; Senekovič Anton, 12. stot., r.; Sitter Martin, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Sitz-wohl Rudolf, 11. stot., u.; Skafer Vinko, 11. stot., u.; Slodo Alojzij, 2. stot., r.; Sok Ivan, 7. stot,, r.; Staudegger Mihael, 2. stot., r.; Steinbauer Alojzij, 11. stot., r.; Stelcer Alojzij, 9. stot., r.; Stergar Karel, 12. stot., mrtev (4-/2. 1915); Sternad Anton,
I.	stot., r,; Straus Franc, 10. stot., r.; Tepanek Jurij, 11. stot., u.; Troiner Alojzij, 8. stot., r.; Trste-njak Anton, 2. stot., r.; Turner Franc, 11. stot., r.; Turušek Gregor, 2. stot., r.; Verbenjak Josip,
II.	stot., u.; Višnik Karel, 10. stot., r.; Vodušek Martin, 11. stot., u.; Vogrinc Ivan, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Walter Franc, 11. stot., u.; Waltl Vinko, 10. stot., r.; Vehovar Andrej, 12. stot,, r.; Witzler Norbert, 3. stot.. r.; Wolkinger Franc, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); V/onisch Matija, 12. stot.. r.; Wrabel Miroslav, 12. stot., mrtev (27./1. 1915); Zagode Josip, 11. stot., u.; Zavec Franc, 1. stot., mrtev [2.12. 1915); Žitnik Franc, 12. stot., r.; Žumbar Franc, 1. stot,, mrtev (7./2. 1915); Zupanč Mihael, 7. stot., r.
straže sta pričela streljati na našega poveljnika, krogle so brenčale poleg njega, a ostal je ravnodušen. Strelca je kmalu ustrelil mornariški kadet Nicora z dvema streloma iz samokresa.
»Scharfschutze« se je nahajal zdaj poleg nekega strelskega jarka, v katerem je s svojim ognjem pobil skoraj vse sovražnike, med katerimi so se nahajali tudi črnci.
Italijane je naš ogenj prestrašil in presenetil. Več jih je dvignilo roke, češ, da se vdajo, neki Italijan je skočil s telefonskima školjkama na ušesih iz neke telefonske postaje, da zbeži, a podrla ga je krogla.
Najbolj nas je presenetilo, ker nam je zaklical neki višji italijanski mornariški častnik: »Cosa volete?« — »Kaj hočete?« Kmalu nato ga je vrgel zračen pritisk neke granate na tla, nato ga je ustrelila krogla naše strojne puške.
»Scharfschutze« se je peljal še bolj v kanal. V boj sta posegli še dve italijanski obrežni bateriji. Mirno smo odgovarjali na njih ogenj in streljali tudi na tabor lop, na vojašnico in na tri jadrnice, iz katerih so streljali na nas s puškami. Tudi semafor-sko postajo smo ljuto obstreljavali.
Z morja se je udeleževala boja »Novara« s svojimi 10-cm topovi.
Ko smo dovolj porušili, sc je odpeljal »Scharfschutze« nazaj na odprto morje, da se združi z brodovjem. Kakor da bi bili
blazni, so streljali Italijani na nas. Krogle iz pušk so prasketale, težke granate so padale na obeh straneh ladje v morje. Zadeli niso, niti en mož ni bil ranjen.
Iz tega peklenskega ognja je prišel »Scharfschutze« nepoškodovan. En sam strel bi bil lahko ladjo hudo poškodoval.
Izven kanala se je umaknil »Scharfschutze«, »Novara« pa je, krita po rušilcih, lahko naprej streljala.
Nam so ukazali, naj spremljamo v Pulj v popravilo zadeto torpedovko 80. Na tej torpedovki se je posebno odlikoval neki rezervist, ribič po poklicu. Krogla, ki se je razpočila v obednici, mu je popolnoma odtrgala desno roko do komolca. Z jermenom jo je obvezal in je z levico delal pri črpalnici vode, ne da bi bil enkrat za-ječal.
Zgodaj dopoldne smo došli s torpedovko 80 v Pulj, kjer smo hitro škodo popravili. Tam smo se sestali tudi z ostalimi torpedovkami in z »Novaro«, ki je bila sicer večkrat zadeta, a ne posebno poškodovana. Neka italijanska granata je ubila pet mož.
Italijanske izgube so morale biti zelo težke. Videli smo namreč, kako da so ljudje cepali v ognju.
Pri nas je šlo vse kakor pri kaki vaji.
Duh Tegetthoffov, oterneekuv, Pelzov in drugih iunakov pri Visu se je zopet vzbudil.
Pisma iz ruskeoo ujetništva.
Anton Miklič se je oglasil iz Prom-zina v simbirski guberniji. Piše očetu Martinu Mikliču, ki biva v Gradencu hiš. št. 37 pri Žužemberku na Dolenjskem. — Viljem Papež iz Zagradca na Dolenjskem sc je oglasil iz Orlova, ki leži na reki Vjatki v vjatski guberniji v evropski Rusiji. — Ivan Rotar se je oglasil iz Patarska na Ruskem, kjer živi kakor vojni ujetnik. Brat Ivanov Anton Rotar v Podpeči pri Dobrepo-ljah se je jako razveselil, ko je prejel bratovo pisanje iz daljnje dežele. — Ivan Lenarčič, doma iz Nove vasi na Blokah, ki je služil pri 27. dom. pešpolku, je pisal ženi Mariji, da so ga Rusi ujeli in odvedli daleč čez neizmerne ruske ravnine, preko Urala v Sibirijo v mesto Tomsk, kjer živi več Slovencev - ujetnikov. — Martin Turk iz Toplic na Dolenjskem se je oglasil iz Skobeleva v vročem Turkestanu. —
—	Anton Zavnik iz Borovnice se je oglasil iz Samare, ki leži na veličastni plovni reki Volgi v samarski guberniji v evropski Rusiji. — Jakob Za-krajšček je pisal svojcem, ki žive na Hudem vrhu na Blokah, da so ga Rusi v Galiciji ujeli in odvedli daleč v sibirsko mesto Bogorodskoje, ki leži ob reki Obu. — Karel Mohar se je oglasil po dolgem mučnem molku in pisal svoji ženi Karlini Mohar, živeči v Še-gavi vasi pri Travniku na Dolenjskem, da se sedaj nahaja v Samarkandu v vroči turkestanski deželi. — Brata France in Andrej Dolničar sta se oglasila iz Obojana v kurski guberniji v evropski Rusiji. Pišeta sestri Mariji, omoženi Boltovi v Obrijah hiš. štev. 9 na Posavju. — France Oražem se je oglasil iz vojaške bolnišnice na Ruskem. Piše žalostni ženi Angeli Oraž-movi, ki stanuje na Rimski cesti hišna štev. 5 v Ljubljani, da je bil na velikonočno soboto ranjen in ujet. — Ivan Novak je pisal svojim ljudem v Ga-meljnih, da so ga Rusi ujeli in odvedli v vojno ujetništvo. Sedaj se nahaja v sibirskem selu Bolšaja Kosul v tom-ski guberniji. — Franc Šušteršič se je oglasil iz Darapula, ki leži na reki Kami v vjatski guberniji. Piše: »... Nahajam se v ruskem ujetništvu. Zdrav sem in se počutim dobro, samo toži se mi po dragi domovini in zlati svobodi. Ko človek izgubi prostost, potem šele ve, kaj je izgubil. Tukaj je sicer več Slovencev, ali nič znancev... Z Bogom na srečno in veselo svidenje!« Dopisnico, datirano v Sarapulu dne 24. apr., je naslovljenec v Šiški te dni prejel. — Jernej Perhaj pošilja prisrčne pozdrave iz »daljnje Azije« Ani Perhajevi, ki prebiva v Spodnji Šiški hiš. štev. 55.
—	■ Ludovik Podobnik se je oglasil iz vojnega ujetništva v samarski guberniji ob vzhodnem bregu velike Volke. Piše ženki Julki Podobnikovi, ki stanuje v Židovski ulici hiš. št. 5 v Ljubljani: »••• Sem vojni ujetnik v Rusiji. Delam pri enem ali drugem kmetu, da si zaslužim za tobak.« — Dr. Tollazi piše iz Kokanda v Turkestanu: »Zdaj je tukaj vse v najbujnejšem cvetju in zelenju. Učim se rusko ...« Dopisnica, datirana dne 30. sušca, je prišla te dni v Ljubljano. — Jožef Škrjanc piše iz Nižninovgoroda prijatelju v Potočah pri Tupaličah, da se nahaja na Ruskem v vojnem ujetništvu. — Stanko Svetek pošilja iz Taškenta v Turkestanu prisrčne pozdrave materi v Ljubljani. — Ljubljančan, častnik, piše 24. sušca svoji materi iz Kokanda: »... Ob velikonočni procesiji se je zbralo vse rusko prebivalstvo Kokanda pred edino cerkvijo okoli 12. ure ponoči. In ob 12. uri so topovi zagr-meli in naznanili vstajenje. Na tisoče luči, zlati ornati, vse v banderih in zastavah, krasno petje, ubrani zvonovi, to verno rusko ljudstvo, kako globok vtisk mi je napravilo na dno duše v nočni temini. Pred cerkvijo so ljudje postavili velike kolače in dobili blagoslov. Lepa, nepozabna slika! Zdaj imamo tu 11 praznikov, zakaj Rusi pričenjajo praznovanje velikonočnih praznikov že cvetno nedeljo. Ves ta čas so trgovine zaprte. Včeraj smo imeli na vrtu predstavo. Prisrčen pozdrav!«
—	Rudolf Berčon piše 14. sušca iz Ma-rinske v tomski guberniji: »... Od 6. decembra 1. 1. sem v ruskem ujetništvu. Tu je še zdaj (14. sušca) huda zima. Cvetke cveto po šipah, toplomer kaže 30 stopinj pod ničlo. Pa vse enkrat mine, minila bo tudi zima in mraz in vse drugo, pa se bomo zopet videli, če Bog tla.« Jožef Klinar piše prijatelju uradniku Š. v Ljubljani: »... Vozili smo se semkaj dvanajst dni in noči. Tukaj ne poznajo ne snega ne mraza. Ze zdaj v sušcu je vse lepo zeleno, kakor pri nas o Veliki noči.« — Jakob Malovrh piše iz Moskve: »... Na starega lota večer so nas Rusi zajeli in odpeljali strašno daleč, na koncu ruske meje.« — Jernej Cundrč
iz Kamnika se je oglasil iz Karsuna v simbirski guberniji. — Jožef Rudolf, doma iz Velikih Blok na Notra njskem, je prišel Rusom v roke, ki so ga odvedli daleč, daleč v Uro Tube, ki leži ob ruski-boharski meji v Aziji. — Le-nard Klopčič se je oglasil iz Bijska, kjer se nahaja, kakor piše svoji sestri Mariji Klopčič v Železnikih, v vojnem ujetništvu z več Slovenci vred. — Anton Babnik, avstrijski vojak pri 7. lovskem bataljonu, zdaj vojni ujetnik v Kovrovu v vladimirski guberniji, piše sestri Mariji Babnik v Škofji Loki. —y Ivan Dolinar se je oglasil iz Noločko-va Sela pri Arzamasu v nižnjinovgo-rodski guberniji. Piše materi Mar. Dolinar, ki biva v Dorfarjih pri Škofji Loki. — Franc Omejc se je javil iz sibirskega sela Ruhanke pri Irkutsku, Žena Francetova, Antonija Omejc, ki biva v Cepljah pri Dobrovi, je prejela po clolgi dobi preveselo moževo pismo, da je še živ in da sc bosta še videla po vojski. — Jakob Rauh se je javil iz Orlova v vjatski guberniji. Piše M. Golobič v Semiču na Dolenjskem, da je živ in zdrav. — Filip Krištof, vojni ujetnik v Tomsku v Sibiriji, piše ženi Luciji Krištof pri Sv. Jakobu v Rožu, cla se veseli na srečno vrnitev v domačo vas. — Drago Mittermayer pošilja prijateljske pozdrave iz Arama-sa v evropski Rusiji svojim prijateljem in znancem v Ljubljani, po kateri se mu tako toži. — Jožef Knep piše ženi Ani Knep, vas Blato pri Grosupljem. da je vojni ujetnik v RusijL -- Ignacij Omahen piše iz Skobeleva svoji ženi Apoloniji, delavki v tobačni tvornici v Ljubljani, da se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu.
Vojska z Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Zmagovito prodiranje južno od Dnjestra, — Stanislav v naših rokah. — Zopet 5570 Rusov ujetih.
Dunaj, 9. junija. Uradno razglašajo: Južno od Dnjestra so Rusi vnovič izgubili na ozemlju. Med mnogimi zasledovalnimi boji zmagovito prodirajoč so zavezniki dosegli včeraj severno od Kolomeje črto Ku-laczkovvce—Korszowr, pridobile višino pri Ottyniji, vzele zvečer Stanislav in prodrle dalje proti Haliczu. Včeraj smo ujeli 5570 Rusov.
Na ostali fronti v Galiciji in na Pol/«
skem se ni nič posebnega zgodilo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Nemci prodirajo proti Kovvnu, — Uspešni boji ob Dnjestru.
Berlin, 9. junija. Uradno se poročal Na vzhodnem bojišču smo vzeli Kubyli v vzhodnem bregu Vindave. Od jugozahoda se bližajo naše napadalne čete Šavlom. Ob Dubisi smo sovražno severno krilo z ob-koljevalnim napadom vrgli v jugovzhodno smer. Naše prednje vrste so dosegle cesto Betigola—Ilgija. Južno od Njemena so se Rusi po trdovratnih bojih pričeli umikati. Ujeli smo 300 sovražnikov in zaplenili 2 strojni puški. Pri nadaljnjem zasledovanju proti Kownu smo dosegli cesto Mariam-pol—Kowno.
Severovzhodno od Zurawna so čete generala Linsingena ustavile ruski protinapad. Dalje južno se še vrše boji za višine zahodno od Halicza in zahodno od Jezupola. Stanislav je v naši posesti.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX RUSKO URADNO POROČILO.
(»Berliner Tageblatt«.)
Petrograd, 6. junija. Generalni štab poroča: V Srednjem delu Vzhodnega morja se je opazilo znatno nemško pomorsko moč. Blizu zaliva pri Rigi so naše ladje izmenjale nekaj strelov z nemškimi ladjami.
N obeh bregovih Njemena, na frontah ob Narewu in levem bregu Visle se položaj bistveno ni izpremenil.
Naša ofenziva ob spodnjem Sanu se je dne 3. in 4. uspešno razvijala. Boj se vrši okoli vasi Stary Jasa in Lentownia. Tu smo 4. junija ujeli okoli 1000 mož. Od nas stiskani Avstrijci in Nemci, ki so bili zbrani na levem bregu rečice Leng, so v noči na 4. junij napadle na fronti Krawce—• Burdzi, toda vse tri divje sunke smo zavrnili. Na desnem bregu Sana je naša pe> hota dne 4. junija vzela več nemških jarkov med rekama Lubaczowka in Iklo pri vasi Korceniza. Dan prej se je sovražniku posrečilo, da je na levem bregu Wisnie vzel vas Starzawo, odkjer smo ga pregnali. Sovražnik pa se drži bližnje višine. V noči na 4. junij je sovražnik napadel naše postojanke med vasmi Krukeniza in reko Strwiacz, toda zavrnili smo ga z velikimi izgubami. Dne 3. junija je sovražnik nadaljeval z napadi na naša mostišča ob Dnje-pru med Tysmenico in železnico Stryj—-
Mikolajow, Na postojanki pri gori Ugarit smo ta dan odbili z bajoneti in ročnimi granatami ljute napade. Okoli prihodnjega poldne se je začel od cele zgoraj imenovane fronte nazaj potisnjeni sovražnik zbirati na novi fronti, do kjer ne seže naš topniški boj. Naše čete so začele z ofenzivo na napade pri Krinizi. Boj še traja.
(»Miinchener Neueste Nachrichten«.)
Petrograd, 7. junija. Generalni štab poroča: V okolici Rige in Šawl ni bistvene izpremembe. Na fronti ob Na-rcvvu je sovražnik ob 5. uri zjutraj začel na levem bregu Pisze silovito streljati s topovi. Ob Visli je naš letalec uspešno obstreljeval sovražni vlak in je potopil, eno barko. Ob Rawki je sovražnik izrabil proti nam idoči veter in je znova poizkušal uporabljati dušeče pline. Zažgal je neko kemično zmešanico, ki je razvijala strupen dim.
Na levem bregu Spodnjega Sana so naše čete 4. t. m. vzele vas Groblew. Severno od Ležajskega so naše čete šle čez reko in vkljub sovražnim napadom in silovitem obstreljevanju korakajo v trdne postojanke. Iz Prze-mj;sla nadaljuje sovražnik svojo ofenzivo v smeri na Moszisko. Proti fronti Czisky—Pakost—Bukowicze je sovražnik zbral znatne sile in je na večer 4. junija podpiran od številnih baterij in težkih topov napravil celo vrsto napadov. Vendar se mu pa ni posrečilo, da bi se približal našim jarkom, ker je vsled našega ognja imel velike izgube. Med Tysmenico—Swiko in Svi-rom ob Dnjestru 4. in 5. t. m. ni bilo večjih spopadov. Med Delatynom in Kolomejo so naše čete stopile na desni breg Pruta in so 4. t. m. in v prihodnji noči odbile celo vrsto protinapadov avstrijskih čet.
X X X
ZANIMIVOSTI O PRZEMYSLU IN RUSKEM VPADU.
Krakov, 9. junija. »Nowa Reforma« poroča, da je nek podčastnik avstrijske državne policije v Lvovu, ki je od tam prišel v Przemysl in se udeležil obeh obleganj, srečno došel v Krakov. Zaupnik imenovanega lista je prišel po predaji Przemysla v rusko ujetništvo, vendar se mu je med vožnjo v Rusijo posrečilo pobegniti. Po dolgih blodnjah je končno prišel v Krakov. Zaupnik pripoveduje, da so ruska poročila, po katerih so padli v njihovo roke hlevi, v katerih je bilo po 200 krav, popolnoma neresnična. Krave so v trdnjavi hranili, dokler so le mogli, 'da so imeli mleko za bolnike, končno so jih pa le morali zaklati. Rusi niso dobili niti ene goveje živine. Da bi v Lvovu mislili, kako velikansko število Avstrijcev je bilo ujetih v Przemyslu, so morali ujetniki peš čez Grodek, Ja-gielonski v Lvov, kjer so jih vodili po cestah. Nato so morali ujetniki hoditi čez Žolkiew, Ravvarusko in Jaroslav nazaj v Przemysl in od tu zopet v Lvov. Dva tedna so bili ljudje na potu, predno so jih odpeljali v notranjo Rusijo.
TEŽKI TOPOVI PRED PRZEMT-SLOM.
DnnaJ. Vojni poročevalec Kirch-iehner poroča: Težki topovi so kakor ob črti Gorlice—Tarnov tudi pri Prze-myslu odlično delovali. Pri Przemyslu so razpolagali zavezniki tako z avstrijskimi kakor tudi z ruskimi načrti utrdb. Vsak ruski artiljerijski častnik je namreč imel natančne strelske načrte vseh utrdb, ki so jih naši dobili pri ujetnikih in pri mrtvih častnikih. Štab generala Mackensena je splošno prepričan, da se sovražnik sploh ne bo mogel več redno ustaviti. Odpor ruskih vojakov namreč opeša, kadar nastopijo najtežji topovi zaveznikov« Pred Przemyslom so naši poleg izbor-nih 21 cm bavarskih možnarjev streljali tudi z enim naših 42 cm možnarjev.
ODPOVEDANA RUSKA PREDSTAVA V PRZEMYSLU.
Petrograd. Ruski listi 2. t. m. so
javili, da je odpovedano gostovanje carskega ruskega gledališča v drugi polovici meseca junija v Przemyslu.
V PRZEMYSLU OPROŠČENIH 12.000 DO 16.000 ČRNOVOJNIKOV.
Budimpešta. »A Villag« poroča: O Številu ujetnikov in o plenu v Przemyslu se še ni podrobno poročalo. A toliko je znano, da se poleg ujetih Rusov nahaja v trdnjavi 12.000 do 16.000 ogrskih črnovojnikov 7, zbora.
XXX
BITKA MED REKAMA SAN IN PRUT.
Dunaj. »Frcmdenblatt« piše: V mogočno bitko so sc razvili boji, ki so sc pričeli v kotu, ki ga tvori reka San <U> £i\te ob reki Prut, Pspefc v zadnjih
STRAŠNA KAZEN, KER JE RAZŽALIL RUSKEGA VRHOVNEGA POVELJNIKA.
Stockholm. Iz Petrograda se poroča: Meščan Schmifert, ki je razžalili ruskega vrhovnega poveljnika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, je bil obsojen, da izgubi vse svoje pravice in da ga izženo v Sibu rijo.
KUGA V RUSIJI.
PetroBrad. Ruska vlada je dovo* lila G milijonov rubljev za sredstva proti kugi, ki se jc pojavila na več krajih
DROBNE NOVICE IZ RUSIJE.
Kodanj. »National Tidende« poro-* ča; V Petrogradu so bile povodom; padca Przemysla veliko demonstracije, _ Ker so prepovedali prodajo žganja, se razširja iz Srbije kadenjc opija. _ v gubernijah Lublin, Radom, Sjedlec. in Wilna sc širi močna proti-ruska agitacija.
Angleški metalci min na delu.
24 urah (8. t. m. jc »Frcmdenblatt« to poročal) odgovarja popolnoma) pričakovanju, ki smo je imeli z ozirom na dozdaj znano veliko borenje. Prodiranje Mackensenovo armade in njenih avstrijskih čet gre severno čez Mosci-sko in zmagovito napreduje.
XXX
RUSI IZ PRAZNUJEJO LVOV.
Petrograd. (Kor. ur.) »Birževija Vjedomosti« 2. junija prvič • obvešča, da Rusi izpraznjujejo Lvov.
PRED LVOVOM.
Kolin. »Koln. Ztg.« poroča: Ruske armade, ki so se umikale od Przemysla proti Lvovu, so se združile s tistimi ruskimi četami, ki so se umaknile iz ozemlja pri Stryju. Obe armadi se zdaj umikati skupno proti vzhodu. Armada generala pehote pl, Pflanzerja v Bukovini ljuto prodira.
BOJ ZA LVOV.
Haag. »Daily Express« izvaja po poročilih iz Petrograda: Na Przemysl se opira zdaj najmanj 180.000 mož avstrijske in nemške armade. Utrdbe obnavlja pod vodstvom pionirskih in artiljerijskih častnikov 20.000 mož. Nemške in avstrijske patrulje so zapazili že 20 km pred Lvovom, medtem ko je sovražna glavna sila oddaljena le še 40 km od Lvova. Oblaki prahu, ki jih povzročajo ob veliki vročini pohodi, povzročajo, da se lahko dožene, če dohajajo nova ojačenja, ki so jih vrgli zdaj osobito v Črnovice, Moscisko in južno od Lvova kakor tudi proti črti ob reki San. Rusi zbirajo toliko čet, kolikor jih le morejo, okoli Lvova, ki ga žele držati. Avstrijci in Nemci še vedno napadajo.
Curih. »Neue Ziiricher Ztg.« izvaja v uvodniku, da so pričeli graditi przemysl-sko trdnjavo med krimsko vojsko, ko sta se prvi resno sprli vzhodni cesarstvi. Rusi so dosegli politično zadoščenje, ko so premagali Przemysl, zdaj je zato moralni učinek tim večji, ker so Avstrijci in Nemci trdnjavo tako hitro vzeli. Rusi so zapustili Przemysl zato tako hitro, ker jim je primanjkovalo topov in ker ni med njimi več prejšnje octporne moči. Vse kaže na to, da zaveznika mogočno prodirata zato, da prej ko mogoče vzameta Rusom Lvov.
BOJI V PROSTORU CISNA—JABLON-KA.
Krakov, Poročevalec lista »Kuryer Codzienny« poroča o bojih v prostoru Ci-sna—Jablonka: Kdor potuje v teh pokrajinah, naleti povsod na dolge vrste ruskih vojaških grobov, ki se izpoznajo po znanih ruskih križih. Grobovi govore, kakšne množice da so padle med boji v teh krajih. Neki ruski ujetnik je pripovedoval sledečo strašno povest iz ruskih strelskih jarkov: Neki ruski polkovnik je hotel pokazati, kako se morajo metati bombe, a homba je razpočila v polkovnikovi roki, raztrgala polkovnika, 4 častnike in 15 vojakov. Ko so se Rusi umaknili, so na poti v Baligrod zažgali vse mostove, a železniški mostovi so ostali razen enega nepoškodovani, ker Rusi niso imeli več časa, da bi jih bili podrli, V mestu Chyrov, nedaleč od Przemy-sla, so Rusi veliki samostan jezuitov z gimnazijo izpraznili v bolnišnico. Jezuite so odvedli žc prej v Rusijo. Mesto izgleda, kakor izumrto. Civilno prebivalstvo je pobegnilo, preden so prišli v mesto Rusi, ki so mesto oplenili.
SKRBI FRANCOZOV IN ITALIJANOV RADI RUSKIH PORAZOV.
Berlin. Francoski listi dne 7. t. m. opisujejo. skrbi Parižanov radi ruskih porazov
v Galiciji in ker groze Ncmci Rigi. Rusija se nahaja v podobnem položaju, kakor Francozi lani meseca septembra. Zdi se sicer, da Rusi morejo še vzdržati nemške napade, a izguba. Przemysla je zelo občutna z ozirom na Balkan. Italijanski listi pa nujno prosijo Rumunijo, naj se odloči za vojsko.
XXX
NAŠI USPEHI NA SEVERU ŠE NISO ZAKLJUČENI.
Dunaj. Vojni poročevalec Roda-Roda poroča: Neki visoki častnik je izjavil, da je vojaški položaj tako na severu kakor na jugu splošno ugoden. Na severu vrsta uspehov še dolgo ni zaključena. Boji na jugu se dobro razvijajo. Prebivalstvo hrabro in vztrajno sodeluje. Peščeni plazovi so že marsikateri laški oddelek kakor L 1809. pokopali. Beguncev dohaja na stotine v popolni opravi; enkrat so pripeljali s seboj tudi strojne puške.
XXX
VARŠAVA IN IVANGOROD OGROŽENA.
Kodanj. Veliko pozornost vzbuja članek »Novega Vremena«, ki izvaja, da nameravajo zavezniki najbrže izvesti splošen prodiralen sunek. Ojačili so tako svoje sile, da presegajo ojačenja dozdaj običajno mero. Ruski listi opozarjajo na nove operacije, ki jih pričakujejo pri Varšavi in pri Ivangorodu, da odrežejo glavne sile ruskega akcijskega ozemlja.
X X X'
V PETIH TEDNIH IZGUBILI RUSI POL MILIJONA MOŽ.
Dunaj, 8. junija. Dne 2. junija se je poročalo: V bitkah meseca majnika je bilo ujetih Rusov po zveznih armadah, ki se vojskujejo pod avstrijskim višjim poveljstvom: Do 31. majnika 268.8(39 mož. Sev. od Klajpede 24.700 mož. Pri Savlih 500 mož. Pri Stryju 12.175 mož. Ob Prutu 900 m. Pri Szavv-dyniki 3650 mož. Pri Dnjestru 10.900 mož. Pri Przemyslu 33.000 mož. Skupna vsota (koncem majnika do 6. junija) 354.694 mož. Od začetka majnika do 6. junija jo bilo torej ujetih po uradnih poročilih zveznih generalnih štabov na različnih bojiščih proti Rusiji med Vzhodnim morjem in Prutoin 354.694 mož. Če računamo število mrtvih, ranjencev, pogrešancev in razkropljenih le zmerno, lahko trdimo, da so Rusi izgubili v približno petih tednih clo 500.000 mož.
XXX
USODA GENERALA RENNEN-KAMPFA.
Berlin. Godbeni ravnatelj Pavel Scheinpflug, ki je pobegnil iz tabora civilnih ujetnikov v Wolodgi ob Uralu, poroča, da je general Pavel Renncn-kampf zaprt v znani petrograjski Peter Pavlovi trdnjavi.
XXX
i. FOLJSKI LEGIJONAŠKI POLK.
Krakov, 9. junija. »Čas« poroča iz Pjotrkova, da se je povodom sestave 4. polskega legijonaškega polka, ki ima artiljerijski in kavalerijski oddelek, vršila slovesna služba božja, katere se je udeležil poveljnik poljskih legij pod-marSal Durski. Novemu uolku poveljuje polkovnik Roja,
SKril m vojake, li se vrnejo i MiSfr
Dunaj, 8. junija. (Kor. ur.) V notranjem ministrstvu jc zboroval prviS včeraj svet o preskrbi vojakov, ki sti vrnejo domov. Notranji minister Hei-i nold je izvajal uvodoma, da smatra vlada za eno najvažnejših nalog, da zopet dovede tiste vojake delu, kate-i rili delovna moč je oslabljena. Odred-' be obsegajo tri skupine: 1. Posebno obravnavanje, da sc obnovi delozmož-' nost in cla se preskrbe primerni pri-< pomočki (nadomestila). 2. Šolanje po vojski poškodovanih v primernih poklicih. 3. osredovanje dela. Veliko se je že pripravilo. Skrbi ga pa, da neodvisno delo ne pospešuje namena, vslccl česar naj bi se združile raztresene sile. Vlada hoče žc obstoječe akcije združiti in pospeševati. Ustanovei se zato posebne državne organizacijo, deželne komisije, ki bodo morale skrbeti za vojake, ko se vrnejo domov* Skrb države s tem šc ni končana. Civilna državna uprava mora tudi med vojsko odvzeti vojaškim oblastim skrb za take slučaje, ki se morajo posebej obravnavati. Nadalje se mora poskrbeti za primerno zdravljenje in se mo« rajo ustanoviti trajne naprave. Državne obrtne šole in obrtno-pospeševalna služba mora sodelovati, da se pohabljenci urijo v raznih primernih poklicih. Posredovanje dela za invalide s6 mora izpopolniti z obstoječo vojno organizacijo. Posebno se bo moralo za tiste skrbeti, ki so oslepili v vojski.
Nfi MMm.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Praske in artiljerijski beji oh srbski meji. —i Razkropljene črnogorske čete, Dunaj, 9. junija. Uradno razglašajo: Ob' srbski meji so se tuintam vršile praske in artiljerijski boji brez pomena. Pri Koritu smo razkropili črnogorsko četo v avstrijskih uniformah.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl« Hofer, fml.
XXX
SRBI ŠE DVA DNEVA POHODA OD SKADRA. Berlin, 9. junija. »Tageblatt« poroča iz Lugano: »Gionale dTtalia« piše o napre« dovanju srbskega prodiranja v Albanijo^ Srbi stoje danes le še dva dnevna pohoda od Skadra. Oficijozni list vprašuje, kakšno stališče bo zavzela italijanska vlada in meni, da se začasnemu zasedenju ni treba upirati, da se pa nikdar ne sme priznati trajno zasedenje Skadra in severne Alba« nije.
ZA BALKANCE.
»Koln. Ztg.« ima od laške meje dne 3. junija: Laško časopisje se peča sedaj v prvi vrsti z držanjem balkanskih držav. Ker se je upanje izjalovilo, da bodo po pristopu Italije k ententi balkanske države avtomatično se odločile, sedaj prosijo in groze. Tako piše danes »Corriere«: Grško časopisje, ki se peča že z naslednimi volit* vami, opozarja na možnost, da zmaga Ve« nizelos, ki pa ne bo mogel voditi napram Bolgarom več politike koncesij. »Nea Hi-mera« pravi, da pogajanja med Grško in entento sedaj mirujejo, hodisi zaradi kraljeve bolezni ali pa zato, ker hoče ententa počakati, kakšen bo izid volitev. List pri« pominja, da se utegne po volitvah vlada odločiti, da opusti nevtraliteto. — »Seco« lo« poroča, da je ententa stavila Bolgarom sledeče ponudbe, če stopi v boj: Nesporno macedonsko ozemlje (po določilih pogodbe od leta 1912) dobe od Srbije; od Grčije dobe Kavalo, Seres in Dramo; od Turčije črto Eno—Midia, izvzemši Lillc-Burgas. Bolgari zahtevajo od entente tudi povračilo denarnih izdatkov. Bolgarski listi pravijo, da se mora prej skleniti z Rumunijo preventivna pogodba.
BOLGARIJA ZAHTEVA OD TURČIJE DESNI BREG REKE MARICE.
Dunaj. »Kolnische Zeitung« poro< I ča iz Sofije: Bolgarija jc zahtevala od
Turčije, naj se izpremeni meja, kar se je načelno prijazno sprejelo. Obseg ureditve meje in okolnosti so take, da so sedanji vodilni možje v Turčiji voljni ugoditi Bolgariji, ki želi železniško zvezo z Novo Bolgarijo na lastnem ozemlju. Bolgarija dobi z odstopom desnega brega Marice z Dimotiko pokrajino, v kateri bivajo večinoma kristjani in naravnostno železniško zvezo, ne da bi morala voditi železnica skozi 1 urški Odrin.
POLOŽAJ V RUMUNIJI.
Berlin, 7. junija. »Vossische Ztg.« javlja iz Bukarešta, da se je razpoloženje prevrglo v korist centralnih sil.
BOLEZEN GRŠKEGA KRALJA.
Atene, 8. junija. (Kor. ur.) Komunike, ki so ga izdali opoldne, poroča, da znaša kraljeva vročina 37'6 stopinj.
NOVE VOLITVE NA GRŠKEM.
Atene. Vse kaže, da se vrne Venizelos z večino v novi državni zbor, kar bi pa nevtralnosti Grške ne izpre-tnenilo.
noieim
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK ODSTOPIL.
Washingf.on, 9. junija. (Kor. urad.) Reuter poroča: Državni tajnik Brvan je odstopil.
NAJVEČJA AMERIŠKA POŠILJATEV VOJNEGA MATERIJ ALA ZA ANGLEŠKO.
Rotterdam, 9. junija. Iz Londona poročajo, da je koncem minulega meseca angleški parnik »Michigan« zapustil new-yorško pristanišče z doslej največjim tovorom vojne konterbande. Ladja je podobna plavajočemu arzenalu. Na ladji je vse pol-
no vojnega materijaia za Angleško, med drugim 48 velikanskih tovornih avtomobilov, ogromne množine jeklenih krogel, žične ograje, strojnega olja, voska in moke. Parnik se bo ustavil še v Newportu, da tam vkrca 1000 konj za angleške konjeniške častnike. Vsi so zelo radovedni, če bo parnik srečno dosegel svoj cilj.
DIKTATOR HUERTA V NEWYORKU.
Rotterdam. Iz Newyorka se poroča: S parnikom »Mamel Calvo« se je pripeljala v Newyork vsa rodbina generala Huerta, prejšnjega diktatorja v Mehiki. Rodbino je pričakoval v pristanišču general Huerta, ki se je nato odpeljal z njo in s strežnim osobjem 30 ljudi v Forest Hill.
INDIJANSKA VSTAJA V MEHIKI.
Rotterdam. Iz Washingtona poročajo: Mornariški urad je odposlal križarko »New Orleans« iz Mauzanilla v Guaymas, da pomaga križarki »Raleigh«, ki so jo napadli v dolini Jaqui Indijanci. Iz Mehike se nadalje poroča, da je guverner Maytocena odposlal že veliko čet iz Sonore v pobu-njeno ozemlje in upajo, da pride pomoč še pravočasno. Iz Neyalesa se nadalje poroča, da je napadlo 250 Indijancev rodu Ja-qui San Jose de Gracia, kjer so usmrtili 8 žensk in veliko mož. V dolini Jaqui se je nadalje bil boj med oboroženimi domačini in 400 Indijanci. Washingtonsk.a vlada je že pred časom svarila, naj se Amerikanci ne naseljujejo v pokrajinah indijanske vstaje.
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V OHIJU.
Geni. Listi poročajo zi Newyorka: Pri Belmontu v državi Ohio je skočil nedavno s tira neki tovorni vlak. Razbitih je 14 voz. Ped razvalinami enega voza so našli 22 mrtvih in 20 ranjenih popotnikov, ki so se skrivaj, ne da bi bili vožnjo plačali, vozili z vlakom.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Odbiti italijanski napadi pri Gorici, Gradi-ški in Tržiču.
Dunaj, 9. junija. Uradno razglašajo: Prvi večji napad sovražnika, ki so ga včeraj naperile čete v približni moči ene pehotne divizije proti goriškemu mosta, smo odbili s težkimi izgubami za Italijane. Ti so bežali pred artilerijskim ognjem nazaj in morah pustiti več topov. Enaka usoda je doletela sovražne napadalne poskuse pri Gradiški in Tržiču.
Boji ob koroški meji vzhodno od pre-iaza Plocken in obojestranski topovski ogenj na ozemlju naših koroških in tirolskih zapiralnih utrdb trajajajo dalje.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml.
XXX Boji pri Tolminu.
Iz graških listov posnemamo;
Kodanj. »Daily Chronicle« poroča iz Chiassa dne 8. t. m.: Italijani so namerili ljut ogenj iz lopov na avstrijske strelske jarke ob Soči. V grapah med Mrzlim vrhom in Tolminom divja ljut boj. Avstrijci se hrabro branijo. (Napadi Italijanov so bili namreč odbiti .Op. ur.)
Kodanj. O bojih pri Tolminu piše »Corriere della Sera«: Iz uradnih obvestil italijanskega generalnega štaba sledi, da je uvedel sovražnik svojo obrambo proti napadom, ki sicer zadržuje prodiranje italijanske armade, a ne more omajati strnje-nosti italijanskih črt. Došle so tudi sveže čete, da podpirajo italijansko prodiranje, Nastop se zato približava zadnjemu dejanju. Kljub temu ne smemo postajati nepo-trpežljivi, ker se s transportnimi sredstvi, z različnimi napadalnimi in obrambnimi sredstvi lahko vsak trenutek zopet vzrav-navajo moči, če se tudi že približava odločitev. »Secolo« piše: Avstrija se je vsekakor odločila, da brani vojno točko Tolmin,
Pred važnimi dogodki ob Soči,
Budimpešta, 9. junija. »Az Est« poroča z italijanske meje: Ob Soči koncentrirajo Italijani znatne artiljerijske sile, tako da je tu pričakovati pomembnih dogodkov. Splošen položaj pa je tudi tu zadovoljiv.
Boji ob italijanski meji.
Berlin. »Berliner Neueste Nachrichten.' poročajo: Na južnovzhodnem bojišču so bili težki boji artiljerije in posamezni bojih malih pehotnih oddelkov. Težke izgube je zadal Italijanom poizkus, vzeti 2245 metrov visoki Krn. Na strmih Krno-vih robeh so našli veliko trupel italijanskih alpincev, ki jih sovražnik ni mogel pokopati.
Na Monte Piano in ob Soči.
Budimpešta. »Az Est« poroča z italijanskega bojišča: Monte Piano pri Lanaro, ki so ga začasno zasedli Italijani, so vzele naše čete in popolnoma pregnale z njega sovražnika.
V ozemlju pri Soči zbirajo Italijani močne artiljerijske sile. Pričakujejo se zato važnejši dogodki. Splošen položaj je pa tudi ob Soči jako zadovoljiv.
Na južnem Tirolskem.
Inomost. Prebivalstvo z južnega Tirolskega so nastanili na Češkem in Moravskem. Trdnjavo Trident so iz-praznjevali tri dni. Knezoškof, ki namerava, kakor se zdi, ostati v Triden-tu, je daroval vsakemu vlaku 400 kron in je blagoslavljal ljudi vselej, predno so se odpeljali. Ukazal je tudi, da je bil prideljen vsakemu vlaku en duhovnik.
Od laške fronte.
»Munchener Neueste Nachrichten« poročajo iz Curiha, 7. junija: Poslanec Barzilai slika razpoloženje laških čet na fronti v sijajnih barvah. Kadar pride povelje za napad, vriskajo čete od veselja (ne bo prehudo. Op. ur.). Kralj jezdi vsak dan ob večjem delu fronte. — »Corriere« poroča, da se je nedavno v nekem boju, kateremu je prisostvoval kralj, 50 metrov od kralja proč razletela avstrijska granata (res? Op. ur.). Kralj pa se ni umaknil z mesta, čeprav so ga zelo prosili (menda je šel sam rad! Op. ur.)
Angleška vojaška misija, obstoječa iz 1 generala in 6 častnikov, je odšla na fronto.
Tirolke — vojne prostovoljke.
Briksen. Vojaškim oblastem je došlo veliko prošenj žensk, ki prosijo, naj jih sprejmejo v vojno službo.
XXX
Pooibelj zrakoplova »Citta di Fer-rara«.
Novi uspeh naših mornariških letal, ki so uničila italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara«, dokazuje, kako skrbno naša vrla mornarica straži biser naše države, sinje Jadransko morje. »Cittž di. Ferrara« je obiskal Reko in je najbrže nameraval obiskati tudi Pulj. Dolge poti italijanski zrakoplov ni imel. Zadnje čase se je namreč zra-koplov stalno nahajal na letališču Campallo pri Benetkah. »Citta di Ferrara« je bil uničen, ko se je vračal z Reke. Avstrijskega obrežja ne bo več nadlegoval. Uničeni zrakoplov je novejše vrste. Zgradili so ga večinoma na, račun meščanov v Ferrari po načrtih italijanskega inženirja Forlanini-ja po izkušnjah nemških Parsevalovv rimski izdelovalnici zrakoplovov. Zrakoplov je bil dolg nekoliko nad 80 m, obsegal je 14.000 kubičnih metrov plina in je vozil najhitrejše 70 km na uro. Motorje je gonil bencin. Stroje in aparate so nabavili na Angleškem in na Francoskem. »CittA di Ferrara« je pripadal italijanski mornarici. Medtem ko so naše kroglje zažgale zrakoplov, jc tudi njegovo bivališče, veliko lojio na Murano Campalto poškodovalo naše letalo »L 47«. Lopa Campalto .li ena najlepših zrakcplovnih lop v Italiji. Nekaj časa prej, predno je izbruhnila svetovna vojska, jo je zgradila berlinska tvrdka Ilirsch. Uničenje »CittA di Ferrara« in boj pred uničenjem je prvi zgled uspešnega napada
letala na zrakoplov. Napadi francoskih letal na nemške Zeppelinove zrakoplove niso uspeli. Strokovnjaki so svoj-čas trdili, da so zrakoplovi manj vredni za boj; vsekakor se taki zrakoplovi ne vodijo tako lahko, kakor Zeppeli-novi zrakoplovi, tudi ne vozijo tako hitro, kakor lahka letala.
Načrti italijanske mornarice.
Bukarešt. Rimski dopisnik »Dimi-neate« poroča: Italijanska admiraliteta je uradno razglasila, da se mornarica med vojno razdeli v tri brodovje. Prvo združi pri Dardanelah z Angleži in Francozi, drugo bo branilo obrežje Tripolisa, tretje najmočnejše ostane pod poveljstvom vojvoda Abruškcga v Jadranskem morju, da vzdržuje blokado in da se vojskuje z avstrijskim brodovjem.
Italijansko brodovje razdeljeno na tri dele.
Brkarešt, 9. junija. Nek rimski dopisnik poroča ,da je po uradni objavi italijanske admiralitete italijansko brodovje razdeljeno za čas vojske na tri dele in sicer gre en del v Dardanele, drugi bo varoval tripolitansko obrežje, tretji, najmočnejši del, pod poveljstvom vojvode Abruškega, pa ima nalogo operirati proli Avstriji.
»Ungaro Croata« ustavila dalmatinsko plovbo.
Budimpešta. (K. u.) Z ozirom na izredne razmere na Adriji je »Ungaro Croata« na Reki ustavila promet na vseh dalmatinskih progah. Uvedli so začasno črto Reko—Zader s tremi vožnjami na teden. Plovbo med Reko in Opatijo so omejili na pet voženj,
XXX Iz P ulj a.
Okrajno glavarstvo je izdalo sledeči razglas: V stanovanjih se sme prižgati luč le, če so okna tako zastr-njena, da ne prodre noben žarek svetlobe. Kdor se ne bo pokoril temu, bo odstranjen iz trdnjave oziroma aretiran. Vsa podstrešna stanovanja se morajo takoj izprazniti in zajn-eti. Ponoči ne sme nihče na podstrešje. — Končno se naznanja, da bodo vse osebe, ki nimajo trakov na rokavih, odvedene iz Pulja.
XXX
Ustavljeno delovanje italijanskih društev v Dalmaciji.
Zader, 9. junija. Namestništvo je odredilo, da morajo vsa italijanska društva v Dalmaciji ustaviti svoje delovanje. Društvi »Beresaglio« in »Cabinetto« sta razpu-ščeni.
XXX Italijanski ministrski svet.
Chiasso. Italijanski ministrski svet dne 5. t. m, je trajal 3 ure. Vojni in mornariški minister sta poročala o bojnih operacijah, poljedelski minister o dobri letini, finančni minister o finančnem načrtu, o katerem še niso sklepali.
X X
X
Italijanski »vojni ujetniki«,
Lugano, 9. junija. Italijanski listi poročajo, da je došlo v Cremono že 250 avstrijskih vojnih ujetnikov. »Avanti« pa izjavlja, da so to izključno žene in duhovniki, katere so Italijani odpeljali iz zasedenih krajev kot talnike.
XXX
Vstaja v Tripolisu.
Geni. Italijani priznavajo, da se vstaja v Tripolisu vedno bolj širi.
Nemiri ob abesinski meji.
Curih, 10, junija. (K. u.) »Zur. Ztg.« poročajo iz Milana, da so ob abesinski meji izbruhnili resni nemiri. Računajo z vpadom abesinskih čet v italijanske kolonije. Italijanske čete so preslabotne, zato bo treba ojačenj za odpor.
XXX Grki proti Italiji.
Atene. Grški ministrski svet je odposlal italijanski vladi ostro noto, ker silijo Italijani Grke na grških otokih, naj vstopijo v italijatisko armado.
XXX Italijanske čete ne gredo na Francosko.
Genf, 9. junija. Milanska »Sera« z dovoljenjem cenzure dementira inozemska poročila, da bi italijanske čete ojačile francosko fronto. Za to še ni čas. Italija se sicer bojuje v moralni zvezi s Francozi, vendar pa potrebuje svoje čete v prvi vrsti za italijanske koristi,
XXX
Italijanskim rezervistom vojska ne uyaja.
Haag. »Daily News« poročajo, da jo v. Angleškega odpotovalo dozdaj le 1200 rezervistov. To število je jako nizko v primeri z velikim številom Italijanov, ki bivajo v Angliji,
Zborovanje socialistov v Rimu.
Chiasso, 9. junija. Od 10. do 12. junija bo v Rimu zborovalo predsedstvo socialistične stranke, da zavzame stališče napram različnim vprašanjem. Na zborovanje so povabljeni tudi so-cialistični poslanci.
Italijanski socialisti še vedno proti vojski,
Chiasso, »Avanti« poroča: Italijanska socialistična stranka je z neoslabljeno silo premagala prve težave vojske. Med 2000 podružnicami ni niti ena ugovarjala, ker je vodstvo za nevtralnost.
XXX Italijanska kraljica na balkonu Kvirinala.
Lugano. »Messagero« poroča: V Rimu je bila dne 6. t. m. zopet velikanska manifestacija za vojsko. Množica 200.000 oseb se je valila z zastavami in z godbami po Corsu proti Kvirinalu. Z okenj so sipali na manifestante cvetlice. Pred palačo Chigi, kjer se je nahajalo prej avstrijsko veleposlaništvo in s katere je plapolala velika italijanska trobojnica, so žvižgali in kričali »Pereat!« Listu »Giornale dTtalia« so prirejali velike manifestacije, na kar je razobesil neki urednik iz okna črno-rumeno zastavo, ki jo je zažgal. Množica je tulila, na kar so vrgli med njo še neko avstrijsko vojaško čepico, ki jo je množica poteptala. V izprevodu se je nahajalo tudi veliko francoskih, angleških, ruskih in srbskih zastav, Na trgu pred Kvirinalom je tičala glava ob glavi. Kraljica, kraljičina mati in princi so morali večkrat priti na balkon. Končno je kraljica Helena ukazala, da sta stopila k njej dva zastopnika armade in mornarice, prijela je italijansko trobojnico, jo dvignila kvišku in jo poljubila. To je vzbudilo tako blazno veselje, da kraljevska rodbina sploh ni smela več zapustiti balkona. Ko se je ljudstvo utrudilo in se pričelo razhajati, sta se obe kraljici vsedli v avtomobil in sta se psljaii z malim princem počasi med navdušenim ljudstvom. Množica je prirejala, še manifestacije pred angleškim, ruskim in srbskim poslaništvom in pred Salandrovo hišo. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno.
XXX
»Secoio;< zahteva, naj posireie v..e slabe domoljube.
Genf. »Secolo« ostro protestira proti vsem tistim, ki širijo bojazljive govorice. Povsod se govori, da sta doživeli armada in mornarica hude ne uspehe. »Secolo« zahteva, naj postrele vse slabo domoljube.
Ksj vse naj st«re IfalijarJ.
Lugano. Colajani zahteva v :>Mcs-sageru«: Italija naj se nc omeji, da osvoji italijanska ozemlja Avstrije, marveč se mora vojskovati, dokler ne podere Avstrije in nc oslabi tako Nemčije, da ne bo mogla več kršiti mednarodno pravice. Če osvoji Italija Trst in Trident, Avstrija in Nemčija pa zmagata na drugih bojiščih, Italija v najkrajšem času vse izgubi, kar bi pridobila.
XXX
Opustošenja v Milanu.
Berlin. Na shodu beguncev se je poročalo, da so uničili v Milanu 700 stanovanj in 500 trgovin. Nemške sestre diakonisinjc v Rimu in v Neapolju so se rešile v Lugano.
Neresnično poročilo.
Stuttgart, 10. junija. (Kor. urad.) Italijanski listi poročajo, da ni res, da bi bile poškodovane italijanske hiše,
Avstrija ne želi poseHneoa miru.
Dunaj, 7. junija. (K. u.) »Fremden-blatt « piše: Že malo tednov po izbruhu vojske so se v listih trosporazuma pojavile vesti, da stremi Avstrija po posebnem miru, ker je obupala nad ugodnim izidom vojske in se hoče izogniti katastrofi. Te vesti so se nadaljevale do zadnjih dni. Vsa ta poročila so pa brez vsake podlage in naravnost zlagana. Vojaški in politični položaj monarhije je vseskozi zadovoljiv in monarhija bo v zvezi z zvesto zaveznico z neomajljivim zaupanjem nadaljevala boj do konca, da se doseže časten in trajen mir za osrednji državi.
Boji na zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Odbiti francoski napadi.
Berlin, 9. junija. Uradno se poroča: Na višini Loretto, dalje južno od Neuville in v gozdu Pretre so bili francoski napadi krvavo odbiti. Zadnje skupine hiš v vasi Neuwille, katera se je že od 9, maja po večini nahajala v posesti Francozov, smo danes ponoči prepustili sovražniku.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 5. junija, ob 3. uri popoldne: Ponoči je sovražnik trikrat ljuto
napadel cukrarno pri Souchezu in severne in južne jarke. Zavrnili smo ga, in sicer prvič s težkimi izgubami. Obdržali smo vse vzete postojanke. Vzeli smo to noč nemško stražno postojanko severnozahodno od rdeče pristave. 1 km južno od Soucheza. V celem oddelku severno od Arrasa so zelo delali Jopovi. Na ostali fronti nič novega.
Ponoči ob 11. uri: Severno od Arrasa smo resnoi napredovali. V vasi Neuville imamo v posesti nad polovico severnega dela in celi vzhodni del, kar znaša nad dve tretjini vasi. V severnem delu labirinta smo napredovali za 450 m in smo lahko prodirali v sredl-Sču te utrdbe, kjer se vrši boj neprestano. Na celi fronti tega oddelka se > je vršil artiljerijski boj, ki je bil posebno silovit v Loretto, Neuville in pri labirintu. Odkrili smo nemški top, ki je obstreljeval Verdun, in smo ga vzeli pod ogenj. Razbili smo betonsko pod-stavo in užgali sladišče municije.
Pariz, 6. junija, ob 3. uri popoldne: Severno od Arrasa je hotel sovražnik na vsak način zopet priboriti izgubljene postojanke. Neprestano je obstreljeval oddelek Ablain—Neuville in cukrarno v Souchezu. Mi smo mu Bilovito odgovarjali. Vzhodno od kapelice v Loretto smo odbili pet protinapadov. Sovražnik ima velike izgube. — Med cestama Aix—Noulette—Souchez ln Ablain—Souchez smo vzeli več jarkov in okoli 30 ujetnikov.
Ponoči ob 11. uri: Severno od Arrasa se razvija izredno živahni boj za nas ugodno. Na obeh straneh ceste Aix—Noulette—Souchez smo srečno napadli in vzhodno od ceste v lesovju in južno pri Buvalu pridobili na ozemlju. V Neuville—St. Vaastu napredujemo v središču in severnem delu vasi. Okoli labirinta traja boj neprestano že osem dni. Mi imamo dve tretjini utrdbe severno od Aisne, vzhodno od Tra-cy le mont smo pri napadu na višine nad mlinom imeli resne uspehe. Po učinkovitem obstreljevanju smo z nekim naskokom na fronti 1 km vzeli dve zaporedni vrsti jarkov in več utrdb, Zavrnili smo tri ljute protinapade, ujeli 200 mož in tri 77 mm topove. V Champagni smo prodirali pri Beau—Sejourju. Na višinah ob Mozi in v Vogezih artiljerijski boj.
Izpremembe v francoskem mornariškem štabu.
Pariz, 9. junija. (Kor. ur.) Načel-hik mornariškega štaba, podadmiral Aubert, je umrl. Za načelnika admi-ralnega štaba je imenovan podadmiral de Jonquieres.
Dva socialista belgijska ministra.
Le Havre. Kralj Albert namerava pre-osnovati ministrstvo tako, da postaneta dva socialista ministra.
Velik požar v angleški tvornici za čevlje.
London, 9. junija. V tvornici za čevlje ivrdke George Stengel v Ne-warku je izbruhnil velik požar, ki je uničil celo tovarno. Pri gašenju je bile osem ognjegascev ubitih, veliko pa težko ranjenih. Škodo cenijo na mnogo milijonov mark.
Sramotno postopanje z nemškimi ujetniki v Afriki.
Berlin, 10. junija. (K. u.) Wolffov urad poroča: Vsled sramotnega postopanja z nemškimi ujetniki v Afriki, posebno v Da-homey, je bilo nemško vojno vodstvo, ker je posredovanje Amerike in Španije ostalo brezuspešno, prisiljeno, da ukrene odločne protiodredbe. Ujete Francoze, približno enako število, so iz najlepših ujetniških taborov brez ozira na njih socialno stališče ali poklic prepeljali na delo k izsuševanju močvirja.
Bo] zo Corigrod.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 9. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: V Dardanelah se ni včeraj pripetilo nič važnega. Naše anatjlske baterije so uspešno obstreljevale sovražne artiljerijske postojanke in njegove tabore v odseku Se-dil-Bahr in sovražne transportne ladje; eno med njimi so zadele naše krog-ljc; obrnila se je na stran in se končno potopila.
CHURCHILL O BOJIH V DARDANELAH.
Dundee. (K. u.) Churchill je izvajal v Svojem govoru dne 5. t. m.: Računati moramo z velikimi izgubami v bojih pri Dardanelah. Armado in mornarico pa loči le nekaj milj trnja in nekaj gričev od take zmage, kakršne svet v tej vojski še ni videl, ki uniči sovražno državo in armado in mornarico in dovede do padca svetovno-slavnega glavnega mesta. Pomorske boje v Dardanelah vodi tisto brodovje, ki sicer leži nedelavno v južnih angleških pristaniščih. Splošna brambna dolžnost vsaj zdaj
ni potrebna. Nemogoče bi tudi bilo, da bi oborožili vsled brambne dolžnosti vpoklicane vojake. Potrebna pa je industrijska organizacija naroda.
London. (K. u.) »Daily Chronicle« izvaja v svojem uvodniku dne 6. t, m.: Chur-hill v svojem govoru v Dundee ni napravil tiste napake, kot prej, ko je vzbujal prevelike nade in jih je iztrobil v svet. Občinstvu je obetal, da se kmalu zmaga. Mogoče ima prav, toda po uradnem poročilu po petkovem napadu o obmejnih bojih in o težavnem prodiranju za 500 jardov na tri meje široki bojni črti ima komaj prav,
BOJ PRI BODRUMU.
Kairo. (Kor. ur.) Reuter poroča: Ker sta posadki dveh francoskih ladij imeli pri Bodrumu ob maloazijski obali resne izgube, se je kraj ljuto obstreljeval.
NOVI VIŠJI POVELJNIK FRANCOSKEGA BRODOVJA.
Pariz. »Petit Parisien« poroča: Mornariško ministrstvo je poverilo višje poveljstvo francoskega brodovja v Dardanelah podadmiralu Muceolu, kateremu pod-rede dosedanjega poveljnika konteradmi-rala Quepratte,
Potopljene ladje.
London, 9. junija. (Kor. ur.) Neki nemški podmorski čoln je torpediral belgijski parnik »Menapier«, ki se je potopil.
London, 8. junija. (Kor. ur.) Neki podmorski čoln je uničil ruski parnik »Adolph«.
Rotterdam, 10, junija. (Kor, urad.) »Courant poroča iz Londona: »Superb« z 2200 tonami žita, ki je vozil iz Buenos-Airesa v Fallnstovvn, je bil 50 milj zahodno od Fastnete potopljen, potem ko je posadka zapustila ladjo, — Parnik »Glitte-rand« z lesom za Švedsko je včeraj pri Hartlepoolu potopil podmorski čoln. — Dne 5. junija je nemški podmorski čoln obstreljeval ribiški parnik »Artic«. Nekaj mož posadke je bilo ubitih. Preživele so po 12 urah potegnili iz morja,
Amsterdam, 10. junija. (Kor. urad.) Listi poročajo, da se je potopil neki ribiški parnik. Posadka je izgubljena. Tudi ribiški parnik »Rijndan« je izgubljen,
London. (Kor. ur.) Neki nemški podmorski čoln je potopil na Irskem morju norveški parnik »Trudveng«.
LjiljflDSke novice.
SPORED
prošnje procesije za zmago in srečo Avstrije v nedeljo, dne 13. junija 1915, ob treh popoldne ob vsakem vremenu.
Verniki se zbero v svojih župnih cerkvah in odidejo v procesiji pod vodstvom župne duhovščine naravnost na Sv. Jakoba trg, kjer gredo okoli znamenja M. B. in potem brez prestanka dalje precl uršulinsko cerkev.
Procesije se vrste:
1.	trnovska,
2.	šempeterska,
3.	frančiškanska,
i. šentjakobska,
5. šenklavška.
Verniki naj hodijo po štirje v eni vrsti.
Duhovniki, ki niso na župnijo navezani, se lahko zbero v zakristiji šentjakobski, kjer se pridružijo duhovščini, ki pride iz stolnice. Dostojanstveniki se zbero v cerkvi sv. Jakoba.
V vsaki župniji naj gg. župniki poskrbe za red.
Uradi se razvrste pred oziroma za duhovščino iz stolnice, kakor običajno pri procesiji sv. Rešnjega Telesa.
Procesija s podobo Žalostne Matere božje iz cerkve sv. Florijana pojde iz šentjakobske cerkve po Starem in Mestnem trgu, mimo stolnice po Vodnikovem trgu, Kopitarjevi ulici. Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Wolfovi ulici na Kongresni trg pred uršulinsko cerkev.
Tu bo kratek nagovor, potem se iz cerkve prinese sv. Rešnje Telo in pojo lavretanske litanije ter podeli blagoslov.
Procesija se vrne po Vegovi ulici, Emonski in Cojzovi cesti v cerkev sv. Jakoba, kjer bo zadnji blagoslov z Najsvetejšim, nakar se verniki po najkrajši poti v procesijah vrnejo v svoje župne cerkve, oziroma razidejo.
K n. š k. o r d i n a r i j a t v Ljubljani, dne 1. junija 1915.
t Anton B o n a v c n t u r a , knezoškof.
XXX
lj Dijaška in ljudska kuhinja. Opozarjamo p. n, člane tega društva na občni zbor, ki bo danes ob 6. uri v »Katoliški tiskarni« (I. nadstropje).
lj Umrli so v Ljubljani: Tomaž Novak, delavec-hiralec, 71 let. — Marjan Gruber, sin finančnega nadpaznika, 5 minut. — Jo-sipina Globočnik, trgovčeva soproga. — Ilija Lupu, korporal 46. pešpolka. — Frančiška Škerjanec, hči železniškega uslužbenca, 17 let. — Fran Kovič, sin sodarskega mojstra, 8 tednov. — Anton Jclašič, politični osumljenec, 45 let. — Ivan Krol, pešec 58. pešpolka.
lj Umrl je nagloma v Kalkgrubu pri Schwanbergu na Štajerskem višji revident južne železnice, nadporočnik v rezervi g, Emil M a z i. Truplo prepeljejo v Ljubljano.
lj Prevoz ranjencev. Od ponedeljka zjutraj do danes zjutraj so pripeljali v Ljubljano 222 ranjencev, med njimi dva ujeta italijanska častnika in 142 bolnih vojakov,
—	Včeraj popoldne so se peljali skozi Ljubljano trije možje in dva častnika uničenega italijanskega zrakoplova »Citta di Ferrara«.
—	Včeraj popoldne v Ljubljano došli vlak, ki je bil zaznamovan z znamenjem Rdečega križa, je imel voz, na katerem so se jasno videli sledovi granate, ki je doloma zadela voz. — V torek so prepeljali 100 ranjencev v bolnišnico v škofovih zavodih v Št. Vidu.
lj Deželno gledališče je bilo pri včerajšnji večerni predstavi »Tema in nje last« popolnoma razprodano. Ta igrokaz je pač najpopolnejše filmsko delo, kar smo jih doslej videli v Ljubljani. Igra se samo še danes.
ŠPANSKO PRODIRANJE V MAROKU.
Madrid. »Agence Havas« poroča: Španske čete so zasedle v Maroku blizu Muluje dve postojanki. Prodiranje nadaljujejo.
-1- Cenj. naročnikom »Domoljuba« ln »Bogoljuba« sporoča uprava, da je sedaj poštni promet na železnicah toliko oclprt, da smo pošti lahko izročili vso »Bogoljubovo« pošiljatev št. 6 in pa »Domoljubovo« št. 22 od prejšnjega tedna, cla bomo tudi toteclcnsko št. 23 clo nedelje lahko odposlali na določene kraje. Seveda bo pošla še vedno navezana na omejeno število poštnih viakov.
—	Dalmatinski deželni odbor je
svoj sedež iz Zadra premestil v Obso-vac. Ondi se nahaja tudi grško-iztočni škof Brankovič.
—	Železniški promet je sedaj zelo skrčen. Južna železnica do Nabrežine sploh ne deluje in vlaki vozijo le od Nabrežine dalje proti Ljubljani. Promet z Gorico je po južni in državni železnici za enkrat popolnoma zaprt. Po južni železnici'vozi na dan v obeh smereh en sam, takoimenovani aprovizacijski vlak, ki vozi tudi potnike. Kdor se hoče odpeljati iz Trsta proti Ljubljani, se mora peljati z državno železnico preko Herpelj v Divačo. Vlak odhaja ob 7 uri 35 minut zjutraj. Natančnega časa, kdaj pride vlak v Divačo, ni mogoče povedati; pride pač tekom dopoldneva. Treba pa je potem čakati v Divači nekako do 9. ure zvečer. To je edini vlak, ki vozi proti Ljubljani. Z državnega kolodvora v Trstu odhajata proti Herpeljam še dva vlaka, eden ob 5. zjutraj, drugi pa ob 4-42 popoldne. Ta dva vlaka pa imata v Herpeljah zvezo samo s Puljem in naj se tisti, ki se hoče peljati v smeri proti Ljubljani, ne vozi ž njima, ker bi moral čakati v Herpeljah po jutranjem vlaku nad 3 ure, po popoldanskem pa nad 15 ur. Promet na goriški progi gre le do Prvačine ter odhaja vlak iz Trsta ob 1 -35 pop. — Parniki vozijo med Trstom, Miljami, Kogrom in Piranom. — Za vožnjo z železnico kakor tudi za pešpot iz Trsta je treba »pre-hodnice«, ki se dobi na glavni policiji (ulica Machiavelli), ki pa jo je šc treba dati potrditi na c. in kr. štacijskem poveljništvu v veliki vojašnici. Prehodnice se izdajajo samo za odhod, ne pa za povrnitev. Za povrnitev je treba potrdila štacijskega (vojaškega) poveljništva tistega kraja, odkoder se kdo vrača v Trst. To velja seveda za tiste kraje, ki so zasedeni po vojaštvu. Pot v Istro (Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina itd.) je prosta in ni treba prehodnic. Cesta čez Ključ je zaprta. Dohod na Opčine je dovoljen le po novi in stari cesti ter po poti preko Piščancev na staro cesto. Pre-hodnica sc mora pokazati vsaki vojaški in drugi straži, ki jo zahteva. Ponoči je treba posebno paziti in takoj obstati na prvi klic straže: »Wer da?« (»Kdo je?«). Odgovarja naj se: »Prijatelj«. Do straže naj se gre šele tedaj, ko straža dovoli. Jemati ponoči s seboj svetilko in si svetiti jc strogo prepovedano. Sploh je treba največje previdnosti. Poudarjamo pa prav posebno, naj nihče na klic straže ne beži, ker bi straža lahko mislila, da ima dotičnik slabo vest, da jc imel kak slab namen, in bi lahko prifrčala za njim krogla. Drugače se ne
stori nikomur nič, kdor ima pri sebi pre-hodnico; kdor je pa nima, naj pa ne hodi tja, kamor se nc sme brez prehodnice. — Tako poroča tržaška »Edinost«,
—	Nazaj v Trst. Učiteljstvo iz Trsta je dobilo poziv, naj sc vrne v Trst, Tudi oni gg. policijski uradniki iz Trsta, ki so bili par dni v Ljubljani, dobe zopet delo v Trstu.
_ Št. Rupert je zopet poplavila voda
dne 4. junija popoldan. Silen naliv je povzročil, da je Bistrica narasla tako kot še nikdar in preplavila polja in travnike in naredila silno škodo. Št. Rupert je izgledal kot Benetke. Voda je odnesla iz stanovanj in skladišč veliko vrednostnih reči.
—	Prestavljeni uradi. Iz Ljubuškcga (najjužnejši okraj v Hercegovini) so, kakor se poroča, prestavljeni državni uradi zaradi vojnih dogodkov v neki drug kraj v Hercegovini.
—	C. kr. goriško glavarstvo preme* šSeno začasno v Ajdovščino. Goriško okrajno glavarstvo sc jc preselilo pretekli teden začasno v Ajdovščino. Urad se nahaja v hiši ajdovske hranilnice in posojilnice.
—	Drobiža primanjkuje. Iz goriške Vipavske: V etapnem prostoru je pričelo zelo občutno primanjkovati drobiža, tako da jc moralo več gostiln vsled tega zapreti svoje lokale. Krivo temu nedostatku drobiža je na eni strani domače občinstvo, ki je v strahu pred Italijani nikelnast in srebrn drobiž poskrilo, na clrugi strani pa prehajajoče vojaštvo, ki plačuje vse le s papirnatim denarjem, drobiž pa s seboj odnese. Dolžnost vladnih organov je, da nemudoma preskrbe za drobiž, ki je v etapnem prostoru tembolj potreben, čc ne obstoji velika nevarnost, da zastane ves promet.
—	Tobaka je zmanjkalo. Iz goriške Vipavske: Strah vojske in Italijanov je provzročil, da je jelo zelo primanjkovati tudi tobaka, ker je promet vsled vojske nekoliko oviran in je bila pretekli teden v Ajdovščini zaprta glavna trafika. Posebno »šnofarji« so z žalostjo v srcu gledali, kaj bo. Podjetnejši so hodili po tobak v Vipavo. Nekateri pa so jo sploh vsled tega žalostnega dejstva pobrali čez Kranjsko tja, kjer je tobak in ni slišati topov. Toda sedaj se jc strah pred Italijani nekoliko polegel, trafika v Ajdovščini je. zopet odprta in deluje s polnim parom. Počasi se bodo zopet povrnile normalne razmere.
—	Svojo ženo ubil. Posestnik Jakob Kotar v Cvetežu, okraj Litija, je s svojo ženo že dalje časa živel v prepiru. Na sv. Rešnjega Telesa dan mu ni bila všeč večerja. Vsled tega je napadel svojo ženo in jo tako trpinčil, da je 6. t. m. umrla, ne da bi se zavedla. Ubijalca so zaprli.
—	Detomor v Litiji. Mlinarič Eliza« beta, doma od Sv. Eme, Štajersko, sedaj tovarniška delavka v Litiji, je dne 5. junija ponoči vrgla svojega osem mesecev starega nezakonskega otroka-dečka v Savo. V ponedeljek je pri kopanju otroka našel mrtvega v Savi g. vladni tajnik Pavel Sve-tec. Po obleki otrokovi so dognali zlo-činko, nakar je bila takoj aretirana. Deto-morilka je zločin priznala. Kot vzrok navaja — bedo.
—	izkaznice za pivo v Mariboru. Od 5. junija nadalje so v Mariboru uvedli izkaznice za pivo. Gostilničarji smejo točiti le polovico tiste množine piva, ki so jo iztočili prejšnji mesec. Radi velike vročine so v nedeljo gostilničarji že dopoldne iztočili tisto množino piva, ki jim je bila dovoljena.
—	Umrl je danes na Dunaju bivši trgovinski minister baron G 1 a n z.
—	Žrebanje 4. avstrijske razredne lo« terije. Zadela je 60.000 K št. 86.491, 20.000 kron št. 96.479 in 5000 K št. 49.256.
Jia in ie lasi."
HQIIllllimi||HIBBIIIII|||||s|g|
Senzacijonelni program
v
Kine Central
v deželnem gledališču.
Samo še danes. — Predstave trajajo 2 uri.
Začetek predstav ob >/28., 1/2 7. »/2 9-
lutrl v petek spetijalui večer:
Trojica pustolovcev.
Senzacijska detektivska drama. Začetek predstav ob i., 1/2 S., 7. in i/2 9.
Dunaj, 8. junija. (K. u.) Švicarski zvezni svet je vpoklical sledeče čete: Z 8. junijem pešpolke št. 30, 42 in 44, 14. junija prvo divizijo in 21. junija tretjo divizijo. Ker gre le za to, da se izmenjajo zdaj pod zastavami se nahajajoče armadne enote, se morajo ne glede na dobo podeljenega jim dopusta iz Avstrije vrniti le tisti svojci omenjenih "čet, ki so se šele po 1. avgustu 1914 preselili v inozemstvo.
11 poslano.
Napram ne/miselnim govoricam, koje se raz-našajo o mojem soprogu gosp. Francu Drofenig-u, ki se sedaj nahaja v Mariboru v črnovojni službi, naznanjam, da je moj soprog povodom neke vojaške strelne vaje na zadevno povelje sprožil puško na kapico iu pri tem slučajno poškodoval gospoda Ivana Krivic, ki služi ravno tako kot črnovojnik. Vojaški poveljnik sam je potolažil mojega soproga vsled tega, nesrečnega slučaja, češ da ni ničesar zakrivil. Poškodba gospoda Krivica jo ozirom na to, da je bila prizadeta po strely na kapico, le lahke narave ter se bo kmalu zacelila.
Nasproti razširjevalcem drugih govoric, katere bi se ne strinjale z moiirnl navedbami, se bom jaz oziroma pravni zastopnik mojega soproga postavil z vso strogostjo ter iih bode naznanil sod-liji v primerno zasledovanje.	1105
Marija BrcSem®,
Sclnvetz: Theologia dogmatica catlio-lica. 3 zv. Viennae 1851. Vez. 3 K 60 vin.
— Theologia generalis cul praemitti-tur brevis introductio in theologiam universam. Viennae 1849. Vez. 1 K 80 vin.
Schiich: Handbuch der Pastoral-Theo-logie. Peti natis. Linz 1880. Vez. 2 K.
Rosenthal: Convertittenbilder aus dem neunzehnten Jahrhundert. I. del tretjega zvezka (Frankreich, Amerika). Sehaffhausen 1869. Vez. 1 K 80 vin.
Kalkar: Die biblische Geschichte in Vortragen fiir Gebildete. Kiel 1839. Vez. 2 K.


-RE;

> SANATORIIJM • EMONA i
1ZA-NOTRANUE ■ IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA.
JLtXJBLxJANA-KOHENSKEC3A-ULICA-4 \
SEP-ZDRi^riK: FHMARkJ ■ D^ FR. DERGANC
Antikvariat
Katoliške Bukvarne v Ljubljani ima na razpolago po skrajno nizkih cenah:
Stoli: Die Gotter und Ileroen des clas-sischen Alterthums. Populare Mytho-logie der Grieclien und Romer. Leipzig \Vagner: Hellas. Das Land und Volk der alten Griechen. Leipzig 1859. Vez. 1861. Drugi natis. Vez. 1 K. 80 v.
Beaudran: Die Seele auf dem Kalva-rienberg oder Betrachtungen iiber das Leiden Jesu Christi. Augsburg 179-4. Vez. 1 K 20 v.
—	Die in dem Glauben befestigte und \vider die Verfuhrung des Irrthums be\vaffnete Seele. Wien 1784. Vez. 1 K 20 v.
•— Die erleuchtete Seele, durch Be-trachtung der evangelischen Gleich-nisse und der acht Seligkeiten. Augsburg 1797. Vez. 1 K 20 v.
—	Die von der gottlichen Liebe bren-nende Seele, durch ihre Vereinigung
mit den geheiligten Herzen Jesu und Maria. Augsburg 1798. Vez. 1 K 20 v.
—- Die zu Gott erhobene Seele. Wien
1788. Vez. 1 K 20 v. t— Die durch vollkommene Verrich-tung aller Werke des Lebens gehei-ligte Seele. Augsburg 1796. Vez. 1 K 20 vin.
—	Die betrachtende Seele oder Enva-gungen iiber die Vollkommenheiten Gottes, sammt der Vorbereitung zum Tode. Augsburg 1795. Vez. 1 K 20 vin.
Die Seele in der Betrachtung der gottlichen Geheimnisse. Augsburg 1797. Vez. 1 Iv 20 v. Die biissende Seele. Augsburg 1793. Vez. 1 K 20 v.
—	Die innerliche Seele oder Anleitung eines geistlichen Lebens auf den "VVegen Gottes. Augsburg 1799. Vez. 1 K 20 v.
Gury- Compendium theologiae mora-lis. Ratisbonae 1868. Vez. 2 K.
4.
j®otrti neizmerne žalosti, nazna-njamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mačeha, oziroma mati in teta, gospa
danes, dne 9. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče ob 5. uri zjutraj mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, 11. t. m., iz župnišča na pokopališče v Zalini. 1201
Žalina, dne 9. junija 1915.
Ža^uf čl ostali.



•T -flcasrsEc .
. v SSIBSioTi

V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da so naš prisrčno-ljubljeni oče	1198
danes ob J/210. uri dopoldne umrli po dolgem trpljenju, prevideni s svetimi zakramenti in vdani v voljo božjo, v 77. letu starosti.
Pogreb se vrši v petek, dne 11. t. m., ob 9. uri dopoldne iz domače hiše na pokopališče v Dravljah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v podružni cerkvi sv. Roka in v župni cerkvi v Št. Vidu.
Dravlje, št. 4, 9. rožnika 1915.
Žalujoča družina Pirnatova.
■m
i 'V-l.
I m

, S?!

Več se izve pri gospodu Boštjanu Tome, gostilna pri „Raci" v Sp. šiški. 1109 10
po 171/2 pesti visoka, izborna za tek in vožnjo. Poizve se pri IVANU MARINŠEK, Glince, gostilna »Amerika«.	1187
Na najvišje povelje Njegovega c.y in kr. Apostolskega Veličanstva.
31. c. kr. državna loterija vojaške dobrodelne namene
za
skupne
Ta denarna loterija vsebuje 21.140 dobitkov v gotovini v skupnem znesku G25.000 kron.
Glavni dobitek znaša 200*000 IcPOIIb
Srečkanje se vrši javno na Dunaju 15. julija 1915. Srečka stane i krone.
Srečke se dobe pri oddelka dobrodelne loterije na Dunaja III., Vordere ZollamUstrasse B, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih lu železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od general, ravnateljstva državne loterije. (Oddelek za dobrodelne loterije.)
sprejme za razvažalce piva v zalogi pivovarne Giiss, Sp. Slška, zastopnik Franc Sitar. 1202

Hbitiirijenf
maturo z odliko, poleg slovenščine in nemščino zmožen tudi francoščine in italijanščino, želi dobiti primerne stalne ali začasne službe. Tudi za domačega učitelja. Vojaščine prost. Cenjene ponudbe na upravo lista pod 1200.	J200 3
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, ozir. mati, sestra in svakinja, gospa
gostilničarja in SeIšim posestnica
danes ob 10. uri dopoldne, po mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek dne 11. t. m. ob pol i. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra. V Ljub ljani, dne 9. junija 1915.
Ivan Pavšek, posestnik in obč. svetnik, soprog; Ivan, Jospina, otroka _ Alojz Pragel, strojevodja juž, žel., Feliks Pregl, posestnik v Reki, brata — Viktorija Reisner, sestra. - Oton Pelan, blagajnik, Ivan Loboda, sprevodnik juz. žel., svaka. — Ivanka Pelan, Tončka Loboda, svakinji.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
1196

.m

Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in nenadni smrti nad vse ljubljenega soproga, oziroma preskrbnega očeta, gospoda
»i..,
c. kr. stotnSika
za darovano prekrasno cvetje in za veliko udeležbo pri pogrebu se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvaliujeva.
Zlasti zahvaljujeva gospoda vladnega svetnika dr. E. Sla j mer j a za veliko prizadevanje ob pokojnikovi bolezni ter slavna častniška zbora c. kr. domobranskega pešpolka štev. 27 in c. kr. črnovojniškega okrajnega'poveljstva Lju-spremstvo na pokojnikovi zadnji poti in za poklonjena
iljana za številno častno lepa venca.
Obenem naznanjava, da se bo za blagega pokojnika darovala slovesna sveta maša zadušnica v soboto dne 12. t. m. ob ti. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 9. junija 1915.
1197
Žalujoča Zofija in Franci Rus.
s®
Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoč kron za
služeč
stanju nalili poslov
z nagradami po 50 K.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola
1.	ki pripadaj o poselskemu stanu v smislu poselskega reda,
2.	ki so služili ali še služijo najmanj petnajst let neprenehoma pri eni in isti rodbini, in
3.	ki so najmanj tri leta vlagatelji našega zavoda.
Prosilci, ki doslej še niso bili obdarovani z nagrado, imajo prednost pred onimi, ki so v zadnjih treh letih prejeli nagrade.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s poselsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek službene dobe, ako je posel po ozdravljenju zopet vstopil v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je
do 30. iuniia t. B.
pismeno ali ustno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca julija t. 1.
V Ljubljani, dne 1. junija 1915.
1174
Ravnateljstvo Kranjske hranilnic*.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Rezer. iondl okroglo
Poslovmca c. 5<r. avstrijske državne razredne loterije. _ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Ce^u
Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr, avstr. razredne loterije.
& ;jK<i2 U. Cena:
K 40 „ 20
'/, srečke '/» srečke

K 10 .. 5 sra
Sprejema kot član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo
— 5 V/, vojnega avstrijskega posojila iz leta 1915. po originalnih
Subskripcija se vrši do 29. maja t. 1. -mam